PoStnSna plačana v goSovInl. Lelo VI., It* 190. V ISublfam, v psstets 25* as?gysfn 1922. P©sarBt. it. 75 p. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugosiaviie. KARLO KOCJANČIČ, Maribor: Moje mnenje. Vern. da bodo nekateri mariborski postrani gledali, da se kot nedo-jnacm in poleg tega »Ljubljančan« vme-avajn v tukajšnje razmere. A ker sta mi ko a *n re<* v stran^‘ bolj na srcu kadar Pa nekolik° osebne zamere, ne bom tip ,e.5.0ini§ljal spregovoriti o rečeh, ki jih Vldi:m rad cveteti v naših vrstah. Ij-v Več ko doI leta uveljavljamo že sta-rnji6 boveljskega kongresa proti anar-na_ v delavskem gibanju. V tem času je ^anisljla večina red v organizacijah, tj, (j?111? Da ie imela vsaj priliko spozna-nismo nasprotni opoziciji, če se po skienA^čnih načelih pokori večinskim kar v1 *n statutom in ne dela ničesar, Zadni Uvaja^° nedisciplino v stranko, besed Ura ie. da se pomenimo z odkrito zbor ka^or i° 'e uveljavil trboveljski načel h 0nim*’ ki še niso spoznali naših k0n * -a bo vedel proletariat ob bližnjem bH„\,eS\s°diti. kaj je bilo prav in kaj ni ° v redu tekom te dobe. * danes en slučaj. »Ena, Mariboru je izšla nanovo obujena >>g^as^° Socialistične stranke miSei v^e>EnakrJ+Se drugačni nagibi, ki so nam ijarh „°?t« zopet podarili, danes ugotav-^ nekai faktov. Pismo s Češkega, s (Dalje.) s°dr S!1' ^živahnejšega pogovora s doben .°f° J’e stopil v sobo človek, po-s ta vij 0r . u na ameriških prerijah. Pred-brinnrn^i,e za urednika Novaka in takoj čtbinfv!!!V da je bil z našim voditeljem V Kristanom dve leti skupaj v No-io uip ? v Ameriki. Z največjo radost-^tavHr, JCt ?revzel in mi razkazal obširno stevai **tJirdskega doma«. Ne bom na-Him Podrobnosti, ki sem jih videl, ome-živliv„; ? „da je to središče političnega o^rf>m’a peških sodrugov. V pritličju je buj^j a lmdska restavracija, ki io oskr-obliki S , rn"i natakarji na lastni račun v iiasiov^a ^tre- Jedrni listi nosijo ponosen sil0 7 ‘ Restavracija parlamenta«. Ko-2o v*a payadnega zemljana stane 10 do dvr>ri5\ trežba velikomestna, zadaj na na velikanski ljudski biograf, tam MasanlP01 dvorišču, s pročeljem proti tropoi; T7enikol(>dvori1 lasten hotel »Me-Rarna* a^e ie nastanjena ljudska knji-’ raz*ie produktivne zadruge kroja- List je izšel kot glasilo SSJ. ne da bi za to dobil potrebno pooblastilo. — Ko se je lansko leto še pod starim režimom po dogovoru z Mariborčani združil z glavnim listom, smo že vedeli, da so mu dnevi šteti. Že njegova gmotna ohromelost, ki je povzročala samo nepotrebne primanjkljaje. ie dala dovoli povoda, da se kot samostojno glasilo ukine. Nekaj časa je še izhajal kot tedenska priloga »Na-nreia« z gradivom, ki so ga pošiljali iz Maribora. Tega gradiva je bilo vedno mani! Recimo, da so bili dotični, ki bi morali zani skrbeti, preveč zaposleni z . drugim delom v stranki, dejstvo pa ostane. da so »Naprejevi« uredniki proti koncu lanskega leta »Enakost« povečini sami v Ljubljani sestavljali. V istem času je izhaial še drug tednik za vso KDZ, »Ljudski Glas« s približno isto vsebino, namenjeno približno istim ljudem. Tako se je zgodilo, da so nas mnogi sodrugi popra-ševali, čemu je slovenskim socialistom potrebno, da razdajajo za dva tednika itak borne denarje svojih organizacij, če bi lahko tako uredili, da bi bil Maribor zastopan s svojimi lokalnimi zadevami v dnevniku kakor vsa večja industrialna središča, dočim bi bile kmetsko-delavske organizacije v niesrovem okrožju navezane ravnotako na »Ljudski Glas« kakor po vseh drugih okrožjih. Kam pa pridemo, če bodo tudi ostala okrožja po zgledu mariborskega zahtevala lastna glasila? Nastala bi anarhija, ki bi nas veljala samo krvavo prihranjene vsote in. celo vrsto umirajočih lističev, med katerimi bi figu-riral glavni organ kot najbolj umirajoči med vsemi. Tisti ,ki so vse to premislili, so uvideli. da mora biti konec tradiciji, da sme | vsakdo pod imenom stranke proti stranki- 1 Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. nim koristim izdajati svoj glasnik. Tako ie prišlo, da je trboveljski kongres sklenil: en dnevnik — en tednik, oba združena v enem. kar bi dajalo industrijskemu in p_oliedelskemu proletariatu možnost, da se spoznata med sabo: za nemške sodru-ge je kongres kot oficialno glasilo potrdil »Volksstimmo«. »Enakost« je bila poko-pana. ker ni bilo pač treba dolgo pomišljati, kateri izmed obeh tednikov je ne-Dotrebnejši. Tu ie malokai govoriti, da se je zgodilo brez privoljenia Mariborča-. nov. ki da pri sklepanju sploh niso bili navzoči. Radi ene organizacije kongres ni mogel odložiti nujnega vprašanja: dalje so bile pa navzoče organizacije iz mariborskega okrožja, ki so za sklep glasom vale in tem gre tudi beseda v njihovem okrožju: notem velja nam socialistom kot zakon princip, da odloča večina, in v tem slučaju se je večina postavila na stališče, da je vprašanje »Enakosti« vprašanje celotne stranke, ker celotni stranki tudi škoduje. Trboveljski zbor je torej to za-: devo tako rešil, da bi morala biti rešena za vse. Glede tednika podeželskemu ljud-> stvu v mariborskem okrožju se je stvar hitro uredila. Tam so kakor povsod spre-* jeli obvezni »Ljudski Glas«. Ne tako, kar, se tiče Maribora! Tam že prei ni bilo veliko zanimanja za strankin dnevnik, čeprav je Maribor največje industrijsko središče v Sloveniji. V »Naprejevi«' upravi dobite natančno število naročnikov za vse kraje in za vse dni nazai — marsikdo se bo pri primerjanju začudil. Hladnokrvno trdim, da ni takšnim začudenjem vedno mrtvilo med delovnim ljudstvom, da ie pa vedno kriva organizacija in nje-| no vodstvo, ki ne najde prave metode I proti temu mrtvilu. In v Mariboru je bila čev. čevljarjev, kleparjev itd., ter vsa tajništva strokovnih in političnih organizacij* Videl sem sejno dvorano strankinega vodstva, ki ne zaostaja do velikosti prav nič za polovico »Prešernove« kavarne v Ljubljani. Oprema je krasna, solidno-pri-Drosta. Vsak izmed nastavljencev ima večinoma sobo zase, ponaiveč so trije v eni sobi. Med drugimi ima stranka lastnega pravnega svetovalca, ki je sodru-gom v vseh zadevah sporov in neprilik vedno brezplačno na razpolago. To je dobro agitacijsko sredstvo, ki rodi bogate sadove. Vseh najrazličnejših pisaren, ki iih stranka potrebuje, je kakih dvaiset. Seveda moramo pomisliti, da ie tu četrt milijona članov, ki plačujejo prispevke in da mora biti tak bogat aparat sicer bi bilo vsako delo brezuspešno. Še ena zanimivost ie tu. Spodaj v pritličju tesno pri Hibernski ulici je hitra čevljarska po-oravljalnica, ki posluje čisto po amerikan-sko. Naenkrat čutite. da se vam je odtrgala peta. kai početi? No. stopite v delavnico; v čakalnici se sezujete, izročite ponesrečenca gospodični, ki konstatica z \ bistrim očesom bolezen, nakar ga položi na operacijsko mizo pred enega izmed 12 čevljarjev. Ne mine 10 minut, je čevelj že j zopet v redu, se obujete, plačate krono ali dve kakor je že račun in ste veseli, j da morete stopiti na nogo tako kot preje. Rekel sem. da sedi 12 čevljarjev, povedal pa nisem, da imajo vsi dosti dela. zakaj Praga je skoro milijonsko mesto, delavnica pa ie v sredini, kjer so nesreče s čevlji na dnevnem redu. Morda si kak podietnež tudi v Ljubljani omisli kako tako popravljalnico kjer bi človek lahko na popravo počakal, ne da bi s tem še delal sramoto po cesti, recimo brez pete ali kaj podobnega. Pozabiti pa ne smem omeniti »Delavske posojilnice«, ki ima take prostore kot »Eskoniptna banka« v Še-lenburgovi ulici. Tako bi bil povedal na debelo skoro vse največje zanimivosti »Ljudskega doma«, kjer sem se mudil ves popoldan. Oborožen s priporočili na Zvezo konsummh društev in ministrstvo prosvete. sem se poslovil in obljubil, da skoro zopet pridem. (Dalje prih.) metoda takšna 'da je »Naprej« celo sabotirala! O tem bom še zelo podrobno govoril. Moram pa že danes obsoditi nekatere sodnice, ki niso znali svoje onozicio-nalnosti proti novemu režimu drugače izraziti kot s tem. da so skušali ubijati naš tisk. Tako so pokazali, da nimajo niti pojma o svojih pravicah do tega tiska, še manj pa o svojih socialističnih dolžnostih. Trboveljski kongres je »Enakost« umoril — prav radi tega pa je v »nekaterih« sedaj oživela ideja, da bi jo zopet izdajali. Pokazali so s tem. da zanje nič ne veljajo tisti členi v pokrajinskem in centralnem * Statutu, ki dajejo odločilno pravico večini, in da jim utegne torej biti vseeno, če Dridejo v konflikt s členom 5. centralnega štatuta. Treba je bilo celjske okrožne konference (15. junija t. L), da se je ponovno izrekla iz razlogov pameti proti nameravani obuditvi »Enakosti« Izreklo se je soglasno celo okrožje proti nji in to celo okrožje tvori z drugimi, ki se mu pridružujejo, v bodoči mariborski oblasti večino. Ali je potem ta izrek kon-cnoveljaven ? Recimo, da ni. Tedai gre beseda pokrajinskemu odboru. Centralni statut (čl. olj določa, da se kot strankin tisk smatrajo le oni listi, ki jih izdajajo strankine organizacije ter inštitucije z odobrenjem oblastne uprave in glavnega partijskega odbora. Kar se tiče oblastne uprave, izvršuje njene posle do skupnega kongresa ravno naše pokrajinsko načelstvo in pokrajinski odbor. Njuni sklepi so končno-veljavni. Kdor tega ne pozna, naj si še enkrat prebere oba pravilnika in za nameček morebiti še sklepe celjske partijske konference. Torei ta naša oblastna (pri nas pokrajinska) uprava je na raznih sejah sklenila, da list ne sme iziti, ker ne more vendar stranka z zdravo pametjo sebi v skledo pljuvati. Stvar postane sicer lahko nevarna za dotičnega, ki bi kaj takega trdil, pa naj bo: tudi pokrajinska uprava nima pravice, da bi odločala. ledaj bo odločal glavni odbor?? Mislite. da ne. čeprav je na omenjeni partijski konferenci odločno zanikal Dotrebo novega lista, kar stoji črno na belem v zapisnikih? Bogme, če še ta ne odloča, potem počakajmo do novega kongresa, da nas ta sodi in obsodi! (Dalje prih.) Pokažite račune! Rudarji v Trbovljah pravijo, da zaslužijo (s poviškom 20 kron vred. ki jim ie bil priznan, pa še ne izplačan) v kategorijah: I. 105 K, II. 98 K, III. 90 K, IV. Sljia delavni dan. Razen tega ie okoli 30% rudarjev zmožnih v akordnem delu zaslužiti sl nekai več. posamezniki, če imajo veliko srečo in silno telesno moč, zaslužijo na kak oosebno dober dan tudi precej več. da tudi do 300 kron. 7ak° pravijo rudarji, ki se medseboj tudi kregalo, ker jih kapitalisti prav spretno razdružujejo. Pa čeprav se kregajo, vsi nravijo, da so te številke točne. Pa pride »Jutro« in pravi, da ie vse to podla demaeoška. laž, v resnici da prejemata dve tretjini rudarjev od 150—300 kron na dan.. »Jutro« je vladni list. ker je osebni organ ministra Žerjava in glavni organ vladne demokratske stranke. Zato mu verujeio vsi »državotvorni« elementi. posebno tudi tisti reveži ki zamenjujejo vlado z državo, najbolj pa tisti bedni srednji sloji, ki tudi ne morejo izhajati. ki pa ne razumejo, da je treba pri- leti zlo pri korenin!, ne pa lečiti ga z div-U«1 skakaniem in Ietaniem za — cenejšimi življenskimi potrebščinami. Ti seveda ini-sliio na zimo in se tresejo iz upravičenega strahu: Kaj bo. če bo premog še dražji, ko si ga že danes ne moremo kupiti. Vsi taki reveži (tudi okrajni glavarji so reveži. saj imajo oo 5000 K na mesec!) prav radi veruieio »Jutru«, da so rudarji proti-državen in protiljudski element, od demagogov še nahujskan po vrhu! Če imajo po 300 K na dan (na mesec 26 dnevnic = 7800 K), torej 2800 K več nego gospod glavar — potem je očitno da stavka ni gospodarska, temveč politična, in da jo ie treba udušiti. če ne drugače, pa z orožjem. Kaj je res? »Falirani poslanec Ber-not« gotovo ne govori resnice, prav gotovo hoče podreti državo. Proč s takimi demagogi! Tudi »Slovenski Narod«, ki je prvi dan izjavil da je treba rudarjem pomagati. pravi 24. t. m., da so ga rudarji nalagali, .torej veruje tudi on »Jutru«. Kako bi ne? Trboveljska premogokopna družba ima zelo razpredene niti! Te niti segajo še celo k rudajiem. po »Jutrovem« poročilu so izjavili rudarii, da imajo dovolj plače, da bi tudi šli prav radi na delo, samo boie se »terorističnega nastopa hujskačev«, posebno pa seveda »falirane-ga poslanca Bernota«. Mi seveda vemo, kdo so ti rudarji! Gospod Franjo Zupanc, tajnik Žerjavove »strokovne« organizacije, ki je nikjer ni, ta je tako is-iavil svojemu šefu ali pa njegovim hlapcem, ti trobijo svetu in svet veruie. ker je »Jutro« »državotvoren Ust«. Na shodu v Trbovljah 23. t. m. ni bilo T>ar sto. temveč okoli 2000 rudarjev. Tv ne vedo ničesar o Bernotovem hujskanju, ti so slišali vse kaj drugega. Če hočemo zvedeti, koliko zaslužijo rudaril če hočemo zvedeti, koliko dobička ima Trboveljska premogokopna družba, če hočemo zvedeti, kako drag nai bo premog, za vse to imamo zelo preprosto pot. lahko pot, državotvorno pot: pokažite raču-n e! Družba tega ne mara — vlada bi lahko zahtevala in dosegla! če noče. moramo misliti, da so posamezni člani te vlade v zvezi s Trboveljsko družbo. Nič ne pomaga zvijanje. Tudi glavarji, stebri sistema razumejo že socialistični nauk: na dan z računi vse v javnost, da ne bo nepotrebnega Drerekania! Kadar ne bo mogel nihče več goljufati, takrat bomo vsi pošteni! če ie to hujskanje, zaplenite! Vendar ni več daleč čas, ko bodo to razumeli tudi backi! Politične vesti. + Samovlada g. Ribnikarja. V smislu 9 202. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maia 1922 in § 24. naredbe ministra za socialno politiko z dne 3. junija 1922, št. 1077 je ministrstvo za socialno politiko imenovalo z odlokom z dne 21. avgusta 1923, št. 4151 člane nadzornega odbora »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani«. Ta odbor bi se moral konštituirati že 1. avgusta t. 1., in sicer na podlagi odloka Oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani. Zavarovalni odsek Opr. štev. IV. 13.840/22., ki nosi lastnoročni podpis g. pokrajinskega namestnika Hribarja. Na določeno prvo sejo so pa prišli samo trije odborniki nadzornega odbora, in sicer zastopniki delojemalcev. Ostalih treh odbornikov, to so zastopniki delodajalcev, pa ni bilo, in radi tega je šef oddelka za socialno politiko, g. Ribnikar, konštatiral ' nesklepčnost in sejo preložil s oripombo, da bo seja sklicana v pnhodnnh dnen. Zdi se nam. da ie g. Ribnikar na to pozabil. ali pa mu ni Huba kontrola nad čelstvom. katerega predsednik je zas P“ nik njegovih političnih nazorov. Opoz iamo pokrajinsko upravo, da se oai ministrstva za socialno politiko izveaej . in sicer v najkrajšem času^ kajti sam vladania g. Ribnikarja smo že siti. gg. zastopnikom delodajalcev m za ko " trolo. potem nai se pa imenujejo se tr zastopniki delojemalcev, kar bi bilo edino pravilno. - . m + V Radgoni se vrši danes 23. t. m. konferenca naših in avstrijskih delega • ki bodo pretresali vprašanje ureditve, lezniškega prometa v obmejnih postaj + Wranglovci prihajajo v ^pribor popolni vojni opremi, oboroženi cei . granatami. 22. t. m. se je zaradi tega _ činstvo v vlaku tako razburilo, da je_ rala policija intervenirati ter zapie bombe. otavkO + V Budimpešti je stopilo v stav hotelsko in kavarniško osobje. _ + Disciplinarni svet poštne iavne uprave v Rimu je sklenil celo . kazni radi udeležbe pri zadnii P ^ stavki. V električni službi ie bilo i ščenih 147 začasnih nameščencev. njimi 26 v Rimu. 70 v Genovi, 7 v ^ nu. 43 v Jakinu in 1 v . 5be0-' je bilo odpuščenih 26 začasnih u srrl^ cev v Genovi in 476 nameščence ^ slu starega odloka. Degradiran_ esečno znovanih z enodnevno do «vo os0Jh plačo ie bilo 217 nameščencev. ^ z jem poštne službe je bilo kazn ^ 529 enodnevno plačo 14 uradnico ^ jjrad- uslužbencev, z dvodnevno P*a tr0dnevito nikov in 153 uslužbencev. ® 5heT1cev. s plačo 32 uradnikov in 288 usl1* v s pet štiridnevno plačo 17 uslužben g^dnev- dnevno plačo 1 uslužbenec in s jcaZno-i no plačo tudi eden. Skupaj Je , »juncev. vanih 115 uradnikov in 988 ^ «e(jjCo za« Pri vseh bo imela kazen za P 9 me- kasnitev v napredovanju za secev. M v R^11 -f Železniško ravnateUstvL .eznifiaf" je že kaznovalo več desettisoč ^gstne iev, ki so se udeležili spI0511^.,.., javn° stavke proti fašistovskemu n^. .^iškega mnenje odobrava odredbo ravnateljstva. ^ bivŠih + V Florenci je okoli 2000 _ 0. jakov navalilo v mestne urade p^oti-»Doli z ženskimi nastavlienci-« z ob* strantje so se končno razšli, v ne bo- ljubo, da bodo segli po oroz^’ . nastaV^ do do septembra odpustili Žens lience. 33. t & -f Na Dunaju se je . t^nferenca v pred poslopjem parlamenta k nrSkem *.n svrho posvetovanja o gosP00 godal*” političnem položaju, sklicana vesti ° stične stranke. Ker so se ra2”ftcianca atentatu na socialističnega o navalili Adlerja so brezposelni dela oravcate na parlament, kjer ie prišlo oo p0litf* bitke. Padlo je več delavcev m stov. „ natika J® + Nemška socialistična kij učil a iz stranke znanega. . ^edn^ scha, ki je bil ored vojno g . gaVni P?" »Leipziger Volkszeitung« 'n sotrUdnik slanec v zadnjem času Pan tsChc A celo glavni urednik lista »De gemeine Zeitung«. j-ifei! I« + Nemški večinski volit odvisni socialisti so k predstd ^ liste. Nj vam postavili skupne kandida strarlld kongresih, k! - zlasti Pa še v drža-x i ™eri skušajo vladati socialistična dal} h e 0^romne vsote naj bi rajši . • .iv/ ^am se zdi načelo oboroževanja vi v wa .naDačno- ^asti Pa še v drža-~?ri skušajo vladati socialistična dali »' e °^romne vsote naj bi rajš; odW« Drosveto’ Pa bi ljudske množice «eašo m x n^°- gotovo predstavljale sil-like h • 0c< kakor pa Jo predstavljajo ve-napredi? ^e- ReSnica ie, da se pomika daljo Z'Ao no^si naPrei v meglovito vladi ^Danska vlada je izjavila, da ob-cev tir stavko poštnih nameščenca najkrajšem času vposta- ,W°met ^Panski vladi lahko iskreno —^imo V tej izmišljotini. vesti. 10* reve„ft0iat, ženevskega vseučilišča je odločil, M^ieno vi -m, "aže kraljevine, ki bi posečali t 2a knt e’ lallko Plačujejo vse pristoj- v1r2oui di«,Eni,no’ seminarje, laboratorije, itd. s “Vic. Iranki * al pari švic- franku zdravilo te-1923 v M zlvlieniu- Zato nasvidenje delavk slwKoreniskih sorah! — Celil V Bern« V Moi'trani. Internacf° 21 ,*• m- s,ovesno zaključili darilo 2 n,° tekmovanje telegrafistov. Ific Dariit pr,padIo Oskarju Schindlerju iz ’ Nem£i,v 4 80 , Preje1i tekmovalci Iz Ita-* ^Panske in Danske. a Mubljana. fcbra* OribI!a,ls!ti veliki semeni od 2.—n. sep-Rd 11 sledp^ra ja ljubljanskega velesejma smo inJa .dopIs: Lanskim razstavljalcem. t^^ffiete a]j ^°. inskega leta kake razstavne Čas, odctvl s°Preme na sejmišču, naj jo ne-Dre^ Selmski ur";, ^ b' _bi* v nasprotnem slu- ^‘»alr ittiL Selniskl « r bl v naspi ev!an,ete n. a“ Prisiljen odstraniti imenovane stroške posestnika ne glede na Sta« uaino iJos>esiniKa ne gieue Vsal’ Selmslfo . I bi vs,ed tega utegnila ob razstavni in številko legitimacije < Celile. Slika demokratske vlade na celjskem magistratu. One 22. t. m. se je obesil Konrad Thiirendraht 60 let stari uslužbenec mestne občine. V smrt je šel vsled bede. Gospod župan, to je častna diploma za vaše županovanje. Če bo potreba Sokole pozdravit, 19 rok kvišku, če na bo potreba skrbeti za naše občinske reveže, takrat boste rekli,da vamproračun ne kaže. Vsak dan vas ljudstvo bolj spoznava. Gotovo se marsikdo kesa. da ie vam prisodil krogljico. Višji uradnik gotovo ne, ali oni gotova kateri so lačni in to zaradi vas. Svet se zgraža in vi bJujete kri. ko vam resnico Inča mo v obraz. Čas je dobra šola. Obrtna razstava se je dne 22. t. m. ob 7, zvečer svečano zaključila. Že večkrat smo rekli, da razstava žanje po pravici priznanje. V nedeljo in tudi zadnja dva dni so naši delavci v obilni meri po-setili razstavo. Dokaz, da razumejo tudi take stvari, ne pa samo vino. kot sodijo buržuji. ki sklepajo po sebi. Le glejte, koliko vina ste popili! Na celjskem magistratu se je pa mestni uslužbenec vsled dobre plače obesil. Cvetke iz. stavke pekovskih pomočnikov. Naši poizvedci so dognali, da ima pek Loban veliko gnoino rano na roki. Ko^ so stranke to videle, so trumoma zapuščale tega čudnega peka, kakor podgane potapljajočo ladjo. Ta gospod peče za bolnico. Ko bodo bolniki to zvedeli, bodo delali kisle obraze. Kiirbischeva hčerka se je malo polomila. Stare mamice pravijo: Božja kazen. Maribor. predsednika agrarne komisije. On in nje-gov odbornik Malešič sta razdelila zemn ljišča graščaka Huhnlea tako. kakor sta; pač po svoje menila, da ’je prav. Ni* hče pa ni d ob M odgovora na svojo pri-* tožbo. Poživljamo Okrožni agrarni urad! v Ljubljani, naj celo stvar preišče in na| razdali zemljo tako, da bo za vse prav«. Neki posestnik v Gradcu je imel več letj v najemu grajščakov vrt, ki so mu ga se-f daj vzeli z obliubo, da mu bodo dali za to neki travnik. Te obljube pa niso izpoJnilil Dotičnik se je obrnil na Okrožni agrarni’ urad v Ljubljani, ki mu ie tudi nepovolj-no odgovoril. Sedaj pa nima niti vrta, niti: travnika. Zato je moral prodati edino kra-* vo. Poživljamo Okrožni agrarni urad, nai v tej zadevi vendar enkrat nekaj ukrene in nai pravično ravna! Prevalie. Opozarjamo g. drž. nadzori n tka Brusa, naj zopet pregleda rj£dovo-< Ijeno delovanje tukajšnjega obratovod* stva. Navajamo samo primer: vsak dani mora pet delavcev delati za g. Burnika. Spravljati mu morajo sadje, žito itd. Pom stavili so za privatno osebo nov hlev iz jamskega lesa, katerega nam v rovih toliko primanjkuje, če pa prosi delavec za1 kako desko ali za popravljanje stanovanja. ni za njega ne časa, ne JjutE. ne ma-< teriala. Za višje na je vse, še premog Irt) drva jim dostavljajo na dom. Uradnik£ kričijo, da ne morejo izhajati, dasi izkoris ščajo državno podjetje in popivajo, da jg strašno. Ta alkohol in požrešnost! = Vrednost denarja. 1 dolar velja; 85 Din. 1 lira 3.90 Din, 100 avstrijski« kron pa 11 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.50 švicarskih frankov. Sodnici volilni upravičenci dobe volilne imenike na vpogled tudi v strankinem tajništvu. Ruška cesta 5. Sodrugi naj M zagotovo Drem-icaio. ee so oravilno Dr,?.0 lažje To smo morali vpeljati v -e ,n javljamo to vse, da pre- vpisani. V novih imenikih je vpisanih event»T‘-v' *“ Jav‘Jamo ro vse, aa prc- 1592 volilcev več kot pri prejšnjih volit-- uuiaine reklamacije. Polovično vož- vah. Iz tega lahko razvidite. kakšne reci Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu. Moskovska krvava obsodba. Večno sramoto sta si nakopali moskovska vlada in komunistična interna** cionala z obsodbo socialnih revolucionar-* jev. Še enkrat so pregledali »obtožna točke«: V jeseni 1. 1917. se vršijo v Rusiji volitve za ustavodajno skupščino. Soch alni revolucionarji dobijo več nego pokn vico vseh glasov. Komunistični polki raz-. ženejo njih vlado m ustavodajno narodno skupščino. Socialni revolucionarji se bcn rijo za svoto moč, ki so jo boljševiki od* vzeli s puci. Socialni revolucionarji soj namreč prepričani, da pomeni komuni* zem najhujšo katastrofo za rusko revolu* cijo. In danes tožijo komunisti socialne re-t voltjclonarie radi te državljanske vojne, ki je trajala od jeseni 1917. leta do spomladi 1919. leta, torej danes, ko so od tega časa pretekla štiri leta. Socialni revolucionarji niso bili obsojeni radi dejani, ki so jih zakrivili morebiti pred meseci ali pred enim letom; obsodili so jih za prc-jStopke pred štirimi leti. torej v času. ko je bila oblika ruske države še nestalna in ;ko so morali komunisti za svojo, z nasilnimi vstajami pridobljeno moč, dobiti nravni razlog, v tem. da so uspešno dokončali revolucijo. Če bi socialni revolucionarji tedaj padli v boju, bi to bilo neizprosno pravo vojske. Toda vojna že tri leta več ne divja, in danes zahtevajo zmagovalci smrt premagancev, po »postavi«, ki ni imela tedaj nobene veljave, kakor .je bila tudi postava narodne skupščine neveljavna, ker je pač državljanska vojna šla preko vseh postav. Nesramnost te razprave ter sramota obsodbe se stopnjujeta v tej »obtožni točki«, ki obremenjuje obtožence ne radi dejani, ki so jih sami izvršili, ampak radi dejanj, ki jih je zakrivila socialno-revolu-cionarna stranka. Goe, Donski. Timotejev .niso bili obsojeni, ker so organizirali in podvzeli »protirevolucionarne vstaje«, temveč zaradi tega, ker se je »stranka« teh ljudi »udeležila« teh >*protirevoiucio-narnih vstaj«^ Razprava pa ie dognala, da so bili oproščeni ravno tisti ljudje, ki so priznali, da so pripravljali atentat na Lje-nina in Volodarskega, ki so opazovali v svrho umora oba voditelja proletariata, ki so zastrupili krogle za atentat — to sta ostudna izdajalca Semenov in Konopleva. Nasprotno pa ie bilo na smrt obsojenih dvanajst »garjevih«, o katerih je dokaza- no da niso niti v najmanjši zvezi z zločinom in ki so tudi odločno zanikali vsako udeležbo pri atentatu. Ta obsodba se ni izrekla v strastnem boiu za obstanek, ne pod pritiskom vojne, kjer so krutosti neizogibne, to se ie zgodilo tri leta po vojni, potem ko so komunisti sklenili mir in prijateljstvo s kapitalisti vseh dežel, čaj, ki ga ie priredil ruski zunanji minister zastopnikom berlinskega kapitalističnega časopisja na dan objave krvavih obsodb, ie prava podoba komunizma; neusmiljen boi proti nekomunističnim proletarskim strankam, klečei/ilastvo napram zapadno-evrooski buržoaziji. ki ji hočejo izročiti Rusijo in njeno delavstvo. Razsodba vrhovnega izvrševalnega odbora pa ie krona vseh sramot v tej razpravi: odbor potrjuje smrtne obsodbe, toda odlaša njih izvršitev za ta slučaj, če bi socialno-revolucionarna stranka v bodoče podvzela kak napad proti boljševi-kom. Obtoženci so dokazali v svojem zagovoru. da so nehali socialni revolucionarji že pomladi leta 1919. bojevati se proti komunistom, da so se celo bojevali proti Kolčaku, ga odstavili in izročili vso oblast komunistom! Večkrat so izjavili, da ostaneio sicer zvesti svoji preteklosti, da nimajo s komunisti danes in nikdar ničesar skupnega in da odklanjajo boi z oboroženo silo proti komunistom. Kljub temu pa jamčijo socialni revolucionarji s svojim življenjem za dejanja onih ljudi, na katere nimajo iz svojega zapora prav nobenega vpliva. Leta in leta nai čakajo ti možje v negotovosti, kdaj da se bo osrednji odbor odločil, uničiti jih! To je večna sramota za revolucijo, v imenu katere so govorili komunisti! Le z globoko žalostjo se spominjamo, kako so leomtnd- sti oskrunili socializem. ... »Od prvega trenutka, kojmo padli njihove roke. smo bili prepričan', _ bodo obsodili na smrt. Toda ne bom prosili za milost«. S temi besedami^s pili socialni revolucionarji pred svoj -nike. Neomajno, odločno in n(V. spreieli pričakovano smrtno obs°