Poštnin« ;»9a€ana v gotovini. Cena pos. it« 2 K* f ^®:i um S tsiss ':: .f; ,i »'Sit ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJ | Ur*«5ul8tvo en sipravnlitvo Je r_ Ljubljani, \ Cra4«ke 17/1. - St tete*. 552- - Štev- računa j pri ček, uradu 11.953. - Dopis! »e ne vr*č*)o. pia^a !n tc*i se v Ljubljani syi* IT. Izhala »ate sredo In sobofio. 4^iiV 2 3* ■ LjuB»Sj&R2, 18. BTš&rca 1921. iUtroialii« ca ozemlje SHS: teta«.........................K 150*— n s«* lete 8 VSEBINI!: Naga izvozna trgovina 1. 1920. — ..rora'un dižavnih izdatkov za Slovenijo 1920-21. — P-egled najvažnejših splošnih zakonov, na katerih sloni odmera neposrednih davkov. — Izvoz in uvoz. — Naiodno gospodarske zadeve. — Iz naših organizacij. — Dobava, prodaja. — Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva - »Merkur« v Ljubljani. —. Razno — Tržna poročila. — Borza. Naša izvozna trgovina I. 1920. Po ravnokar objavljeni statistiki je znašala trgovina I. 1920 kg 716,813.042 ter 252,697 komadov in 379 789 m8 v skupni cemlni vrednosti 1.320,606.055 dinarjev. Z rezultatom smo lahko zadovoljni, po-ebno, ako vpoštevamo, s kakšnimi abnormalnimi razmerami se je naša izvo rna trgovina morala v preteklem letu boriti. Začetkom leta 1920 je bi! odprt ie omejen promet na južni železnici z Avstriio in Italijo, medtem ka je bil z Madžarsko, Rumuriijo in Bolp-arijo sploh ukinjen. Vodni promet po Donavi navzgor ni prišel v večjem obsegu v poštev radi političnih razmer na Ogrskem in radi velikega števila defektnih remor-kerjev in vlečnjakov. Ker je naš izvoz zelo voluminozen in potrebuje veliko štev lo vagonov, je oviralo izvoz tudi pomanjkanje potrebnih vagonov, ki so stali bodisi dtfektni, nepopravljeni na kakem slepem tiru, ali pa kot carinsko blago po cele mesece neodpremijeni na kaki obmejni postap. Ugotoviti moramo, da sedanja .služba vozovnega vodstva nikakor ne odgovarja gospodarskim potrebam. Razen počasne carin ,ke administracije je še omeniti kvaren vpl v izvozne carinske politike v preteklem letu. V marcu mesecu le dr/Ninč č, kot takratni minister, kraikomalo za cel mestc prepovedal ves izvoz in nam so še dobro v spominu stomilijonske škode, ki j h je trpela vsled tega izvozna trgovina, ko se je moralo cele vagone jajc pometati v Mariboru v travo. Takoj naio je sledila polmesečna železničarska spli šna stavka, potem je prišla koncem aprila prohibit vna carina za jajca, za živino in za celo vrsto drug h izvoznih predmetov. Tri mesece so se po Beogradu prepirali za Središrijo zadrugo, ki naj bi centralizirala ves izvoz, dokler onečno demokrati s Stojanovičem niso zmagal, s pnncipom proste trgovine. Sele v drugi polovici leta 1920 se ie izvoz obrnil malo na bolje. K texu e predvsem nekoliko pripomogla revij,rana izvozi a canna z meseca avgusta in olajšava deviznega prometa meseca septembra ter ukinjenje one monstruozne devizne centrale, ki je onemogučevala vsako reelno kupčijo. Vplivi tt h ref< rm so |asno razvidni izvoz mesa m izdeikov še rrinog) povečal, ker ga sedanja izvozna tarfa zelo favorizira. Na p»tem mestu se nahaja moka s 96,582 548 din., kar kaže, da se je zrno in moko skoro jednako izvažalo. Želeli bi, da Li se v bodoče vsaj skrbelo za bol še zaposlenje naših mlinov, da bi mogli delati s polnim obratcm in bi ostale otrobe za domačo živinorejo doma. Izvoz naduljnih predmetov je bil sledeč: 6. sule siive 63 792 219 din. 7 fižol 53,687 195 » 8. strojilni -izvleček 34,767 710 » 9. tanin 34,310 331 » 10. svinje 26,861 744 » 11. konoplja 22,673 494 » 12. rude 11,422.567 » 13. surovo sadje 8,319.333 » 14. drobnica 7,611 840 » 15. povidl 7,246 845 » 16. vino 6,932.830 » 17. sir 6.514 108 » 18. vrvarski izdelki 6 317 547 » 19 krompir 4,597.537 » 20- voh 3 823.350 » Nijjačji izvoz f žola je bil v novembru, ko ie znašal 800 vagonov, medtem o je bil oktobia It* 265 in decembra 621 vagonov. Kromp r)a se je izvozilo v oktobru 256 vagonov, v novembra 155 in v decembru pa |e 38 vagonov. Izvoz surovega sadja znaša za zadnje tromesečje 44 7 vagonov, sliv 1960 va gonov, vin.) 24 vagonov, makaranov 22 vagonov, p k-1 e/a 39 vag. in sita 39 vagonov ter 139 vag jajc. Iz vi z ž.vitle je bil v normalnem promttu v zadnittn četrtletju malenkosten, m s c- r J30 kom, 1178 žrebcev, 35 t volov, 7400 sv nj, 28 000 glav drobnice in 57 OuO Komadov perut irie. Zato je bil izvoz mesa in mesnih izdelkov 636 vagonov ali 7 vag. dnevno. Za lesom, katerega izvoz znaša za zadnje četrtletje nad 9000 vagonov, je najbolj voluminozna koruza z 7420 vag. in po njih žito z 2826 vagoni in rude z 2697 vagoni. Povprečen izvoz znaša od oktobra do konca leta 400 vagonov dnevno. Ko se odpre promet z ostalimi sosednimi državami, posebno z Madžarsko in Rumunijo in obalni morski promet, se bodo vse te številke znatno povečal**, ker je sedanja izvozna tanfa precej liberalna in zaloge izvoznih predmetov zadostne. Važno ie tudi, da bo sedaj mogoč tudi znatnejši izvoz industrijskih izdelkov, ki je bil dosedaj onemogočen in ko bo reguliran obmejni promet, bo tudi tihotapstvo polagoma ponehalo. Pozdravljamo namero trgovskega ministrstva, da se ustanovi posebna komisija za procenitev vrednosti izvažanih predmetov, da dobimo s časom popolnoma zanesljivo vrednostno statistiko, kar do-sedaj ni bilo mogoče. Proračun državnih izdatkov za Siovenijo 1920-21. (Nadaljevanje). 8. Izdatki prometnega minister st v a za državne proge v Sloveniji znašaio 82 096 855 kron, medtem ko znašajo dohod, po proračunu 45 846 000 kron. Totej so naše državne železnice za okroglih 36,000.000 pasivne. Temu se ne smemo čuditi. Na eni strani po-gtešeno povišanje tarif, na drugi strani pa propagandne vožnje na Koroško, prevoz blaga po plebiscitni ceni po 50°/o znižani tarifi, potem po izgubljenem plebise tu 4 mesečno odlašanje otvoritve prometa iz Italiie preko Jesenic v Avstrijo Človeku bi zavrela kri, če pomisli da vslt d indolence zagrebškega ravna-tel J -'tva in ministerstva še sedai ni mogoča tranzitna odprema tovorov preko Jesenic, ker se ne sklene zadevna formalna pogodba Da je naše premogovno gospodarstvo dosti prispevalo k povečanju primanjkljaja ni treba posebej povdarjoti. Zadostuje, ako navedem, da znašajo izdatki za gorivo (piemog) 34 rmljonov kron, medtem ko staneio ma zila za stroje 3 8 materija! za delavnice 5 6 'n izredne vse ostale nabave za skladišče 2 miljona kron, torej skupno komai /3 izdatkov za premog. Pomorska uprava in rečna plovba za Slovenilo ne pridete v poštev 9 Za podri Č je poštnega in brzo-javnega ravnateljstva v Liubhani znašajo izdatki 21,889.836 krtin. Od trga P*ide na osebne izdatke 8 miljonov. na mater jalne stroške, kakor vzdrževanje brzojavn h in telefonskih naprav, odprt m ni stroški za železniški in vozni prevoz pošte 11 921.303 krone, d ije izredni in sicer zgradba poštm carnske barčke v Ljubli.am ',2 rmliona in nakup zgiadbe za pi št'ocarmski ur d v Mariboru z 1,400 000 kronami. Pošta je torej za 2o m,| aktivna, kar dela|o nenaravno visoke frankatuie m oruge pristojbine Nasprotno pa poštni čekovni urad pri bre/’.ebre->tnosti čekovn h vlog in visokih manipulativnih prisnijb nah komai k"je rež jo Vzrok teinu so vel ki izdatki za inventar in optemo. 10. Izdatki ministrstva za kmetijstvo in vode znašajo za Sl »venijo 19,912.148 kron in sicer za poverjeništvo 486 351, za kmetijstvo 1,321 200, za živinorejo 5 060 131, za živiriozdrav-stvo 1,400.149, za kmetijsko šolstvo 2,183 475, za preskuševalne zavode v Ljubljani in Mariboru 114.204, za kmetijske posesti 178.734, za melijoracije 1,792.749, za agrarne operacije 484 681 in za gener. inšpekcijo vode 1,237 374 kron. Razen tega znašajo izredni stroški 5,653 100 kron, od česar pripade na regulacijo Save, Kamniške Bstticc in Ljubljanice 3,560.000 kron. Ker je proračun tega mmisterstva zelo važen, navajamo posebej nekolko podatkov o pospeševanju našega poljedehtva. Za nakup novih vrst sem e n, gnoja in gospodarskih strejev je določena neznatna in popolnoma nezadostna svota 100.000 kron. lnicijativa, ki je bila izrečena nedavno v Slovenskem Narodu* da naj se doma prične s semenogoj-stvom in osnuje tak zavod v Sloveniji je jako umestna in bi zaslužila, da se ji posveti vsa pažnja. Tod: 40 000 K, ki jih za to predvideva proračun je v ta namen malo. Enako mala sveta je določena za povzdigo planinskega gospodarstva. Svoječasna, pismena anketa, ki jo je napravila o mlekarstvu in sirarstvu trgovska zbornica, je jasno pokazala, da bi bilo planšarstvu treba tnalo več podjetnosti in velepoteznosti, da razvijemo to panogo gospodatstva, ki ima vse razvojne predpogoje. Treba je samo stvar trgovsko organizirati in se ne vstrašiti potrebnih investicij. Za sad jerejo je določenih 20 000 potnih strt škov, za drevesnice 172 500 kron, za vrtnarstvo 19.000, za vinarstvo 75 000, za državne nasade trt 484.000 in za kletarstvo 25 700 kron. Z drugo besedo, raz^n za vinorejstvo, je proračun tako tesen, da ni mogoče, da bi se ganilo naše poljedelstvo z mrtve točke. Za živinorejo je določeno za nakup subvencioniranih bikov 300 000 kron, za l cenciranie bikov 300 000 kron, za ragrade 100 000 kron, dodatki živinorejskim zadrugam 40 000 kron in za zboljšanje hlevov 15 000 kron, 'a prašičerejo za nabavo plemenskih svini 60 000 kron, za pospeševanje kon jereist va in sicer nakup mladih žrebet 600 000 kron, podpore konje'ej-skim zadrug .m 20 000 kron in dirke ter razstave koni 30 000 kron. /.a dob-nico 52X'00 kron, za čebelarstvo 20.000 kron, za ribarstvo 22 000 K, in za mlekarstvo 20 000 kron. Kakor vidimo so ravno izdatki za d rektno rentabilne svrhe modernizacje našega prim tivnega kmetiistva smešno nizke in za praktično delo brezpomen-bne, medtem ko se za neproduktivne svrhe ne šledi. V tem oziru bi želeli pri novem proračunu temeljite reforme, da se za napredek kmetijstva da znatnejša pripomoč. Za poljudno strokovno kmetijsko prosveto so določene sledeče svote: podpore privatnim gospodinjskim šolam 46 000, gospodmski nadal|evalm tečaji za strokovno izobrazbo učiteljic 25 000, tečaji na ljudeh šoLh 10 000 poučni gos odmski teča,i po aeželi 70 000 K, poučna nedeijna predavanja po dežtli 5.000 K. To so ,sv< te, ki ne odgovarjajo svo|ert u namenu. Ako hočemo, da se nabavijo za te te čaje nazorna učna .‘-redstva, diapozitivi, vzorci ter da se taka predavanja razširijo, kakor bi bilo potrebno je treba tu, kjer bo investiran denar najprej nesel bogate sadove, znatno večjih sredstev. Za vzdrževanje gojencev kmetijskih šol je aoločenih 418.820 kron, torej pride na vsako šolo Maribor, Št. Jurij m Grm povprečno 140.000 kron. 11. Proračun m i n i s t erst v a šu m in rud za Slovenjo znaša 117,193 912 kron, od tega 112,996 712 rednih in 4,197.200 izrednih izdatkov. Redne izdatke sestavljajo naslednji upravni stroki: gozdno nadzorništvo 814.440, državni gozdi 2,509.983, versko zakladni gozdi 2,840.896, gozdarske šole 337.800, fondi 64 000, rudarske oblasti 200.863, rudarske šole 257 251 kron in državni rudarski obrati 105,971.479 kron. Od izrednih izdatkov znašajo investicije v Cinkarni 250.000, v Velenju 1,550 000 v Zabukovci 120.000 K in nove stavbe 1 miljon kron. Ako primerjamo gornje številke z dohodki, vidimo sledeče rezultate: drž. gozdovje nosi čistega 4 8 miljonov, gozdovje verskega zaklada 7 6 mil K, državni montanistični obrati pa 49 mil. kron, kar pomeni fiasko državnega podjetništva. V detajlu z.iašajo proračunani dohodki cinkarne 60 miljonov, stroški 56 miljonov. Ker pa izvoz izdelkov ni bil mogoč in se je medtem premog podražil, bo zaključek cinkarne pasiven. Izdatki za premogovnik v Velenju znašajo 28'55 miljonov, v Zabukovci pa 8'9 mil. kron. Ako doseže industrija in železnice svojo namero, da se določijo cene lignitu in premogu po kvaliteti in kalorični vrednosti, potem ne bo nikdo več rešil zavoženega gospodarstva drž. rudnikov. (Dalje prihodnjič.)1" Pregled najvažnejših splošnih zakonov, na katerih sloni odmera neposrednih davkov. (Konec.) H. Plačarina. 1. Osnovni zakon je z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220. 2. Spreminja ga ces. naredba z dne 8. julija 1898, drž. zak. st. 120, in pa, 3. zakon z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13. Izvršilne naredbe k temu zakonu so: Odloki fin. min. z dne 18. marca 1914, drž. zak. št. 62, 63 in 64. 4. Ces. naredba z dne 16. marca 1917, drž. zak. št. 124 urejuje vpogled v knjige in vsebuje kazenska določila. Izvršilne naredbe k ces. na-redbi so odloki fin. min. z dne 29. septembra 1917, drž. zak. št. 396 in pa odlok fin. min. z dne 28. septembra 1917, drž. zak. št. 398. Poleg tega je izšel še odlok fin. min. z dne 4. septembra 1917, drž. zak. št. 373. 5. Razmerje do Ogrske urejuje zakon z dne 30. decembra 1907, drž. zak. št. 278 in pa odlok fin. min. z dne 31. decembra 1907, drž. zak. št. 11 ex 1908. 6. Razmerje do Bosne in Hercegovine urejuje odlok fin. min. z dne 9. junija 1908, št. 27.431. 7. Ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280. 8. Fin. zakon za 1. 1920-21. Ur. 1. št. 136 iz 1. 1920. I. Tantijemni davek. 1. Zakon z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13, je temeljni zakon. 2. Odlok fin. min. z dne 18. marca 1914, drž. zak. št. 65 je izvršilna naredba k temeljnemu zakonu. 3. Glej tudi izvršilno naredbo: Odlok fin. min. z dne 18. marca 1914, drž. zak. št. 63 in 64. 4. Ces. naredba z dne 16. marca 1917, drž. zak. št. 124 urejuje vpogled v knjige itd. in vsebuje tudi davčno kazenske stvari. Izvršilni predpis: Odlok fin. min. z dne 28. septembra 1917, drž. zak. št. 398, in pa: 5. Odlok fin. min. z dne 4. septembra 1917, drž. zak. št. 373. 6. Ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, drž. /fak. št. 280. Vojna doklada in določbe glede zastaranja. 7. Odlok fin. min. z dne 29. septembra 1917, drž. zak. št. 396 Izvršilni predpis k ces. naredbi i. dne 16. marca 1917, drž. zak. št. 124. 8. Fin. zakon za leto 1920-21 »Uradni list«, št. 136 z dne 25. novembra 1920. Štev. naredbe 430. J. Vojna doklada. 1. Temeljni zakon je z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280. To cesarsko naredbo je 2. Fin. zakon za 1. 1920-21 »Ur. list«, št. 136 z dne 25. novembra 1920, spremenil v toliko, da se pobira ali sama ali pa skupno z deželno doklado kot samostojni enotni državni pribitek. K. Donosnostni (rentabilitetni) pribitek. 1. Ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280 je temeljni zukon 2. Fin. zakon za lefo 1920-21 Ur. list, št. 136 z dne 25. novembra 1920. Štev. naredbe 436. L. Davek na vojne dobičke. 1. Ces. naredba z dne 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103 /je temeljni zakon. 2. Odlok fin. min. z dne 8. avgusta 1916, drž. zak. št. 247. Izvršilna naredba. 3. Zakon z dne 16. februarja 1918, drž. zak. št. 66 in izvršilni odlok z dne 6. julija 1918, drž. zak. št. 254. Vojni davek za 1. 1916 in 1917, 4. Zakon z dne 6. aprila 1920. »Uradni list«, št. 49. Vojni davek za 1. 1914 do 1919. Zakon se imenuje >Začasni zakon o davku na vojne dobičke«. 5. Fin. zakon za 1. 1920-21 »Ur. list«, št. 136 z dne 25. novembra 1920. Štev. naredb 436. To so temeljni zakoni. Važni so tudi sledeči odloki. 6. Odlok fin. min. z dne 30. avgusta 1916, drž. zak. št. 291, urejuje kompetenco za odmero voj. davka. 7. Ces. naredba z dne 16. marca 1917, drž.'zak. št. 124, oziroma izvršilni odlok fin. min. z dne 28. septembra 1917, drž. zak. št. 398 urejujejo vpogled v knjige, obratne prostore, davčno kazensko postopanje itd. 8. Odlok fin. min. z Gablonzer-Ware« mnogo bolji, kakor oni pod češkim imenom tovarne mesta Jablonec. To so očividno mahinacije Nemcev, ki hočejo škodovati češki trgovini. Mi zamorenio trditi, da so izdelki pod češkim imenom v vsem ravni z »Gablonzer-Ware'. Angleška trgovina. Na Angleškem so se cene znatno znižale, vendar se angleško blago še vedno ne kupuje, ker so tuji, uvoženi predmeti še ceneji nego domači. Radi visokih cen premoga, ki povzroča, da se cene angleških izdelkov ne morejo zravnati s cenami inozemskega blaga, je bilo veliko število tovarn primoranih ustaviti delo. Odbor, ki ima nalogo, da stavi predloge za izboljšanje trgovine s srednjo Evropo izjavlja, da predlog glede kreditov angleškim trgovcem, tako dolgo ne bo imel uspeha, dokler angleški trgovci radikalno ne znižajo svojih cen, Evropa pa ne uredi svojih valut. Trgovski krogi so ogorčeni radi uvozne carine na bombaž, avtomobile, kolesa itd., ki se posebno iz Indije uvažajo v velikih količinah. industrija. Zaščita industrijske svojine in zaščita predmetov industrijske svojine. Pristop kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev k veljavnim mednarodnim konvencijam za zaščito industrijske svojine (veljavno z dne 26. februarja t. 1.) in naredba ministra za trgovino in industrijo o postopanju pri zaščiti predmetov industrijske svojine na podstavi mednarodnih pogodb, so razglašeni v Uradnem listu št. 27. Nova tovarna. Tvrdka Sajovic &K. je napravila na Celovški cesti 26 a (Sp. šiška) tvorni co kovinastih izdelkov. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji iu tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livarno, brusil-nico in galvanotehniČno delavnico. Kakor čujemo, se bo pečalo podjetje spe-cijelno z izdelovanjem zifonskih glavic in sprejemalo v popravila aparate za sodavičarsko in gostilničarsko obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej še nobene tovarne. Z obratom se prične v kratkem. Pozdravljamo novo industrijo, s katero je storjen zopet en korak na poti naše narodno-gospodarske emancipacije. Povečanje tvornice cinka v Celju. Komisija, katero je poslalo ministrstvo za trgovino in industrijo v celjsko cinkarno, je predložila, da se tovarna poveča. V to svrho so že naročeni novi stroji. Jugoslovansko gradbeno podjetje d. d. v Zagrebu. 6. t. m. se je vršil ustanovni zbor Jugoslovanskega gradbenega podjetja d. d. v Zagrebu. Delniška družba se bo bavila z izvajanjem zgradb vseh vrst ter s prodajo gradbenega ma-terijala in neprimičnin. Glavnica znaša 1 milijon kron. Osnovanje zadružnega mlina. — J V Vukovaru namerava osnovati »Gospodarska zadruga za proizvodnju i naba-vu< zadružni mlin, kjer bi stranke dobivale od 100 kg pšenice 50 odstotkov 0, 1 in 2 bele moke, 2 odstotka bi se računalo na razsip. Na previšku po odra-čunanju režije bi participirali člani zadruge. Električna centrala v Kastolacu. Za zgradbo električne centrale v Kastolacu se je do sedaj javilo ‘20 najsolid-nejših podjetij. Požar v tovarni avtomobilov >Fiate. Požar 11. na 12. t. m. je uničil en del tovarne avtomobilov »Fiati. Škoda je ogromna. ©brt. Tovarna poljedeljskega orodja r Tržiču na Gorenjskem. V Tržiču na Gorenjskem se živahno razvija stara kovačija. Tovarna F. Kajetana Ahačiča izdeluje prvovrstne domače kose, srpe, kline za slamorezne.stroje in druge železne izdelke, ki po svoji kakovosti daleč presegajo one, ki prihajajo iz Avstrije. Zato podpirajmo domačo obrt in pojdimo po kose v Tržič, sedaj, ko se bliža čas zanje. Denarstvo. 10 kronske novčanice. Službeno se poroča, da se bo pričelo menjanje 10-kronskih novčanic takoj, menjanje 1- in 2 kronskih novčanic pa se odgodi do tega momenta, ko vlada objavi potrebne odredbe, ki pridejo pri menjanju teh novčanic v poštev. Promet novčanic našo državne Narodne banke je znašal 29. februarja t. 1. 3.405,943.690 dinarjev. Povišal se je torej od 2*2. do 28. februarja za 52,900.740 dinarjev. Tako visoko povišanje v teku enega tedna se do sedaj še ni pojavilo. Dolžnost uprave Narodne banke bi bila. da objasni javnosti vzroke takih nepričakovanih povišanj v prometu novčanic. Poštno-čekovni promet v mesecu februarju t. 1. izkazuje pri poštni hranilnici v Sarajevu in pri čekovnih uradih Ljubljana in Zagreb 183.736 vlog v znesku 866,874.000 K in 86.700 dvigov v znesku 834,667.000 kron. Celokupni denarni promet vseh treh zavodov je torej znašal 1.701,541.000 K. Število čekovnih računov se je povišalo za 150, število transakcij pa je bilo nekaj manjše kot — meseca januarja, ker so odpadli trije dnevi, vendar pa se je denarni promet za več kot 430 milijonov zvišal. Stanje imovine koncem meseca je znašalo 244 milijonov kron, torej za 32 milijonov več kot v januarju. Ravnateljstvo poštno-ček. urada v Zagrebu, 13. marca 1921. Promet novčanic Avstro - Ogrske banke. Od 31. decembra 1. 1920 do 7. januarja 1921 se je povečal promet avstrijskih novčanic za 81.8 milijonov na 30.7 milijard a. kron. Ogrski promet novčanic ser je v istem času povišal za 71.8 milijonov m. kron na 14.4 milijard madžarskih kron. V finančni svet so poklicani i* Hr-vatske: dr. Vrbanič, predsednik Saveza novčanih zavoda, dr. Dušan Plavčič,*, predsednik Jugoslavenske banke in dr. Frluga, predsednik Zemaljske banke v Zagrebu. Crrina. Dohodki generalne carinske direkcije za leto 1920. Bilanca generalne carinske direkcije izkazuje za 1. 1920 423,156.913 dinarjev dohodkov. Davek na poslovni obrt je omenjenega leta znašal 9,845.318 dinarjev. Dohodki leta 1921 bodo mnogo večji, ker bodo uvozne carinske postavke za 100 odstotkov zvišane. Carinarnica v Banja Luki. Banja-luški trgovci so prosili ministra za finance, da otvori carinarnico v Banja Luki, ki je center Bosne. Kmetijstvo. Praktikanti za drž. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska Sola z dobrini uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski iu jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseli panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1921-22 kot redni učenci. Prošnjo za sprejem praktikantov je poslali ravnateljstvu drž. vinarske iu sadjarske šole v Mariboru do 20. marca t. 1. s sledečimi prilogami: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Poljski delavci. >Državna posredovalnica za delo« razpolaga z večjim številom kmetskih delavcev in poslov. Interesenti naj se obrnejo ustmeno ali pismeno na eno izmed podružnic Državno posredovalnice za delo, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru in Ptuju. i»roma§. Povišanje tarifa za Simplon-orient-ekspres. S 1. t. m. so naše železnice povišale tarifo za simplonski orient-eks-pres za 50 odstotkov.' Povišanje se tiče osebnega prometa in prtljage. Pokrivanje vagonov. Železniško ravnateljstvo v Subotici je izdalo naredbo, s katero prepoveduje pokrivanje železniških vagonov z deskami, marveč le z plahtami. Ker pokritih vagonov primanjkuje, plahte pa so večinoma popolnoma defektne, vlada med trgovstvom veliko ogorčenje. Brzevlaki Wicn—Pariz. 24. februarja t. 1. ustavljeni brzovlaki D 205 in D 206 na progi Wien—Pariz via Innsbruck, • Ziirich, so začeli dne 17. t. m. zopet voziti. Čohcslovaška-jadranska tarifa za promet z inozemstvom je izdelana ter je stopila s 1. marcem v veljavo. Tarifa vsebuje 55 izjemnih postavk za blago, ki se uvaža v Cehoslovaško ali izvaža iz nje in stoji na enotni valutni podlagi, katero tvori italijanska lira, kot najboljša valuta pri tarifi zainteresirani]! držav. Da se izogne tarifa valutnim ko je ukinjen. II. Reekspedicije so dovoljene lo v razkladalnem in nakladalnem roku. V Bos. Brodu pa so reekspedicije izključene. 1)) Direkcija Sarajevo: Ves promet je prost, c) Direkcija Beograd: Ves promet je prost, (torej tudi proga Vinliovci•-Indjija— Beograd). d) Direkcija Subotica: Na progah Apatin -Sonta in Velika Kikinda—Nikovo jo ustavljen ves promet. 3. Italija: Vsled velikih zaostankov je začasno ustavljeno sprejemanje tovornega blaga razen živadi in svežega mesa ter krompirja in koruze. Po odpravi zaostankov so bo brzojavno dovolilo .sprejemanje novega tovora. Od takrat bo ves promet v Italijo in preko Italije prost, samo tovorni listi čez pošiljke mobilij, lesa in praznih kotlov za po? staje Piiiito franco uuovo Emanuele Fi-liberlo Diica d' Aosta dl Trieste S. An-drea (prej Triest Franz Joseph Frei-halen) in Punto franco vecchio di Trieste centrale (prej Triest Freihafen) morajo bili žigosani s strani Magazzini. generali di Trieste z besedilom, da blago sprejme. Kosovno blago je še izključeno. 4. Pošiljke za Reko (Fiume) morajo biti naslovljene na poslajo Ab-bazzia—Mattuglie s pristavkom >per Hume«. 5. Avstrija: a) Južna železnica: Prost je promet na vse postaje južne železnice do Matzleinsdorfa ju preko Matzleinsdorfa v Cehoslovaško. Za poslaie Ekrenhausen, Leibnitz in Spiel-feld Slrass je ukinjeno sprejemanje vozovnih naklad. 1. Promet preko Prevalj in Radkersburga je še ukinjen, b) druge železnice iu tranzit (direkcijo Linz in Villach izvzete). Dovoljeno je brzo-vozno in tovorno kosovno blago. V točkah 1, 2, 3, 4, 5, 0, 7, 8 b, 15, 17 a, 18, 19, 20, 21 b, 23, 24, 25, 27, 30, 34, 36, 38 iu 40. seznama blagovnih potrebščin t. j. živila, sanii. materijah potrebščine za kurivo in razsvetljavo, tobak, posodje, seno, krmila, kmetijske potrebščine, soda, vžigalice, selitve, tiskovni papir,-celuloza, les za papir, sladk. pesa, plini, gradb. potrebščino, ponjave, polni kotli, vozila, lokomotive, jamski les, potrebščine za plavže, režij, blago, telef. in brzojavni materijal) navedeni predmeti, dalje cement, apno in gips in vse po-, šiljatve iz Nemčije ter v in iz Cehoslo- ;vaške, c) Direkcija Linz: Ustavljen je spremembam, se je v naprej določil|||ves tovorni promet za vse proge in v stalen kurz. Ce bi večje kurzne pre-: tranzitu. Dovoljeno je Je živež, drva, membe zahtevale, se bo obračunavanje s spremenjenimi tečaji z okrožnicami sporočalo. Ko se razmere na Reki uredijo, bo tarifa veljala tudi za to luko. V svrlio izboljšanja prometa v Čo-hoslovaški je predložen parlamentu načrt o prisilnem posojilu za vse telefonske abonente. To posojilo bi se moralo podpisati v višini od 2 do 12 tisoč kron. Kdor bi tega posojila ne podpisal, temu se vzame telefon. Tudi oni, ki želijo dobiti nov telefon, morajo najpreje dokazati, da so posojilo podpisali. Podobne odredbe se predvidevajo tr za lastnike industrijskih železniških prog ler za one, ki v veliki meri uporabljajo železnico, telegraf ali telefon. režijsko blago, krmila, semena, plini in pošiljke, za katere je izdalo »Bundes-rninisterium iiir Vcrkehrswescn« na Dunaju prevozno dovoljenje, d) Direkcija Villach: Ustavljen je ves promet za vse proge te direkcije. Dovoljeni so le v točkah 1, 3, 4, 5, 6, 15, 1.7, 18, 19, 21 b, 23, 25, 27, 31, 36 in 38 seznama blagovnih potrebščin navedeni predmeti in one pošiljke, za katere je >Bu:n-desministorium iiir Verkehrswesen .: na Dunaju izdalo prevozno dovoljenje. Tranzitni promet 3 Cehoslovaško in Nemčijo jo prost. 6. Nemčija: Preklicana je prepoved reekspedicije v postajah Appemveier, Offenburg in Freiburg, pa se ta prepoved glede postaj m tovorni promet je piost; izjeme: a) Les (tudi drva) za Ljubljano gl. kol., ker stranke les večino reekspedirajo in se na ta način izognejo prometnim omejitvam. b) Tovorno blago v vozovnih nakladah za Zagreb juž. kol. in Sisak. Odpošiljati se sme režijsko, vojaško olago, premog apno, za spodaj navedene dovlačilmce, za tvrdko Aranjoš in Popovič v Zagrebu, tvornico tanina in delniško skladišče v Sisku namenjene pošiljke. Reekspedicije so v Zaprešiču, Zagrebu j. k., Vel. Gorici, Lekeniku in’ Sisku le dovoljene, ako se izvedejo v razkladalnem in nakladalnem roku. novi. 4. Pongratzova tvornica parketa ' PfJr°pila. 5. šutejeva industrija drva. • 'radska munjara i vodovod. 7. Bunzl 1 Biach. 8. Croatia d. d. za industriju drva. 9. Ciglana Cernomerec. 2. Državne železnice v Jugoslaviji: a) Direkcija Zagreb: Ekspresna roba se prevzema do 250 kg teže k osebnim in mešanim ' lakom. Posamezni kosi ne smejo tein lati čez 75 kg. Zagreb drž. kol. prevze-nia vso necarinsko ter jednostavno carinsko robo v vozovnih nakladah, ne Pa zbirne carinske robe, Promet z Re- direkcije Mtinclien, morajo biti vsled naročila statističnega državnega urada nemškim carinskim uradom vse poši-Ijatve, ki dospejo v Nemčijo, v svrho prometne statistike opremljene z označbo vrednosti (prepisom originalne fakture). Vsi organi in stranke, ki pridejo v poštev, naj se o lem takoj obveste. 7. Poljska: Vsak tovorni list mora biti opremljen s prevoznim dovoljenjem direkcije južne železnice na Dunaju in direkcije Nordost na Dunaju. 8. Ogrska: Sprejemanje vozovnih naklad čez prehodno postajo Bruck—Kiralyhida je v in 6 _ , „ navedeni h Promet preko Kotoribe ostane se ukinjen. 9. Iz inozemstva: Začasno je ustavljen dotok carinskega tovora za carinsko postajo Ljubljana in Sisak ter zbirne robe za Zagreb drž. kol. Na potu nahajajoči se tovor se še sprejme. Za slučaj, da se katera proga ali postaja zapre, jo vsejodno prost dotok sledečih pošiljatov: Brzovozno blago, premog, režijske pošiljke, na ministar-stvo saobračaja in na želez, direkcije Zagreb, Beograd, Sarajevo in Subotica naslovljene pošiljke, selitve, prazni vozovi (kotli, hladilni vozovi itd.) in in- dust. tir Počivalnik v Mariboru—Tezno. 10. Tranzitni promet preko. Jugoslavije je prost. Strankam je najnujneje priporočati, naj oddajajo tovor z direktnimi tovornimi Usti, ker reekspedicije silno otežkočajo promet in je posledica teh, da’ se mora promet z dotično postajo sploh ukiniti. V Ljubljani se začasno nahaja 250 voz za reckspedicijo, vsled česar so je splošno moral ukiniti dotok za Ljubljano. Postajam se naroča, da v prvi vrsti upoštevajo z direktnimi tovornimi listi odpravljen tovor. Reekspedicije so seveda tudi podvržene prometnim omejitvam, stojnina se mora brezpogojno zaračunati, dokler ni. promet prost., Načelnik prometnega oddelka: Pregelj s. r. ' \im!) orssnlzcclj. proračun trgovsko obrtniške zbornice za prihodnje poslovno leto znaša]«: potrebščine 1,865.050 kron, doh.dki 1,812.352 kron, kar izkazuje 52.693 K primanjkljoja. Zbornica bo pobirala 30 udstotkov doklade od občne pridobnine, oz. od pridobnine podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov Slov. trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani naznanja svojim p. n. članom, da se vrši v soboto 19. t. m. točno ob 10 dop. v sejni dvorani mesili oga magistrata XX. redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. pozdrav predse.Uta; 2. poročilo tajnika ; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora in 6. slučajnosti. Gg. Bane prosimo, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. Trgovsko bolniško irt podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim p. n. članom, da se vrši v četrtek 31. marca t- h °b pol 8. zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata 83. redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. računsko poročilo ravnateljstva, o poslovanju in stanju društva za h:to 1920; 2. poročilo revizijskega odseka o pregledu računskih sklepov za leto 1920 in skontriranju imovine; 3. predlog ravnateljstva za odobrcnje enkratnih fakultativnih podpor, ki jih je ra miteljstvo dovolilo in izplačalo leta 1920; 4. predlog ravnateljstva ,za podelitev izrednih podpor članom ?:a leto 1921 ; 5. volitev troh članov ravnateljstva v smislu § 33 društvenih pravil; 6. volitev revizjskeg* odseka za leto 1921, obstoječega iz treh računskih pregledovalcev in dveh namestnikov, iz siede članov, ki r.e piipadajo ravnateljstvu; 7. samostojni predi, gi čianev, se morajo po §45 društven h pravd vsa) 8 dni pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu. Gg. častne, podporne .n redne člane vabimo k mnogo-štev-lni udeležbi. Dobava, prodaja. Gfertna licitaciji, za dobavo raznega mattrijala za držav, monopole. Uprava državnih monopolov naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo vršile v Beogradu sledeče efertne licitacije in sicer: 21. aprila t. i. ob 11 uri dopoldne za nabavo ekonomskega materija!*, potrebnega za tobačno tovarno v Nišu 19. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne za nabavo raznih kartonov in papirja za potrebe tobačne tovarne v Nišu. 25. aprila t. I. ob 11. nri dopoldne za nabavo raznega cigar,-paprja II. vrste v rLih. Dobaviti bo velike množine navedenega materijala, med katerim je tudi bel papir za pisanje iu tisk ter raznovrsten barvan papir. Podrobni nabavni razpisi, ponudbe in pogoji in vzorci nc-terijala so pri ekonomskem . odcljen;u državnih monopolov v Beogradu vsaki dan od 8—12. in od 15—17. ura interesentom na vpogled. Po en izvod dobavnega razpisa in ponudbenih pogoje ■ ter vzorci nekaterih vrst p z p rja so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled štev. 2327. Nabava naftalina. Uprava Vojne Opreme IV. v Zagrebu razpisuje drugo ofertno licitacijo za nabavo 5000 kilogr. naftalina, Pismena ofertna I citacija se bo vršila v pisarni Uprave Vojne Opreme v Zagrebu, Jelačičeva vojašnica, lbca br. 207, dne 6 aprila 1. 192! ob 10. uri d o polu dne. Oddaja se more izvršiti v celi količini ali v treh partijah v teku 16 tednov, računaje od dneva odobrenia od strani g. ministra vojne in mornarice, to je prvi del po 8, drugi po 12 in tretji po 16 tednih. Po -adbe se more stav ti za celo količino ali za en del, ki ne sme biti manji ene tretjine. Pri takih ponudbah se mora izvrš ti oddaja v teku osmih tednov po odobrenju. Interesenti naj pošljejo do navedenega dne pismene zapečatene ponudbe in vzorce naftalina. Oferti morajo biti napisani na taksnem blanketu od 10 dni in podati ceno in ponudeno količino s številkami in besedami. Kavcija: državljani 10%, tujci 20%. Ponudbe brez kavcije se ne sprejemajo. Pogoje se zamore dobiti na ogled v Upravi Vojne Odeče IV. Zagreb vsak dan od 9—12. in od 15.—17. ure. Nabava potrebščin za bolnice. K objsvi »vojne dobave« v št. 21 našega lista dostavljamo sledeče: Glavno Sanitetno skladišče razpisuje na 4. aprila t. i, ob 11. uri dop. v pisarni »Uprave Glavnog Sanitetskog Slagališta« v Zemunu ofertno licitacijo za: 500 komadov emajliranih vrčev po 3 litre, 200 komadov železnih umivalnikov, 1000 emajliranih vrčev za vodo, 5000 emajliranih pljuvalnikov, 20 000 emajliranih krožnikov, 20.0000 čaš za jed, 14.000 vilic, 20.000 nožev, 10.000 emajliranih čaš za vodo, 300 emajliranih loneev po 20 l, 300 emajliranih loncev po 15 1, 200 po 10 I, 300 emajl ranih kotlov po 20 I, 300 takih po 15 I, 300 po 10 1, 50 emajliranih cedilnikov ter po 50 do 300 komadov razne druge kuhinjske posode. Dalje razpisuje. Uprava 10.000 komadov mantii za bolnike iz platna ali cvllha, 2000 komadov mantii za zdravnike, 500 za bolniške sluge, srajc za mrliče 3000 komadov, kap za mrliče iz črnega satina 3000 komadov, nogavic za mriiče prostih 300() komadov, pokrivat za mrliče iz prostega platna 6000 metrov, platna za nosilke 2000 m ter vrvic 2000 komadov. Licitacija se bo vršila na podlagi pismenih zapečatenih ponudb, naslovljenih na »Upravo Glavnog Sanitetskog Slagališta« v Zemunu, ki se bodo sprejemale do 11. ure navedenega dneva. Ponudbe morajo biti kolekovane z 10 din. Kavcija za državljane 10%, za tujce 20% cele vrednosti ponuderiih predmetov. Pogoji in vzorci so na razpolago vsak delavnik od 8. do 12. in od 15 do 18. ure pri navedeni Upravi. Prodaja soljenih sanici. V okolici Splita je okrog 10 vagonov sardel (45— 50 v kg) v sodih po ca 55kg in vagon soljenih bokard (4—5 v kg), katere bi ribiči radi prodali, ker se bliža nova letna sezona, za katero rabijo denar, da si nabavijo nujne potrebščine. Za sedaj ie cena 14 K po kg, vendar, to ni zadnja cena, o kateri bi se dalo pogovoriti. Interesenti, tudi za manjše partije naj so obrnejo na naslov: >Kap. Drago Mika-sevič, Split«. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „MERKUR“ v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodje, 1 korespodent, 3 kontoristi, 3 potniki, 1 skladiščnik, 2 pomočnika mešane stroke, 2 pomočnika železne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 9 kontoristinj, 4 prodajalke, 10 učencev, — Službe išče: 2 knjigovodja, 1 korespondent, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 5 potnikov, 3 skladiščniki, 25 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 5 pomočniki špecerijske stroke, 19 kontoristinj, 9 blagajničark, 22 prodajalk, 5 učencev in 7 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Og. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslu-žuiejo naše posredovalnice, ki bo skušala ustreči željam kar najnatančneje. Razno. Zavarovanj© proti toči in nevihti. V Zagrebu so te dni sklenile vse zavarovalne družbe na svoji skupščini, da se ustanovi skupno zavarovanje proti toči in nevihti. Povišanj© ecn pivn j® v Sarajevu prepovedano. Sarajevski urad za pobijanje draginje je do daljne odredbe prepovedal tamošnji pivovarni, da prodaja pivo po zvišanih cenah. Tudi gostilničarjem je prepovedano prodajati pivo po višjih cenah, kakor: vrček 6 K. Koliko moke rabi Avstrija (lo žetvo? Avstrijska zaloga moke bo zadostovala do srede aprila. Za čas od 15. aprila dalje, pa si bo morala Avstrija moko nabaviti in sicer en del na kredit, ki ji je dovoljen od Zjedinjenih Držav in en-tente, drugo pa za gotovino, posebno iz naše države, Romunije in Madžarske. V celem rabi Avstrija 160.000 ton fine moke in 40.000 ton koruze. Za to količino bo morala Avstrija plačati okrog 10 milijard avstr. kron. Bojkot piva v Budimpešti. Ker se je v Budimpešti pivo za 100 odstotkov podražilo, ga je začelo občinstvo bojkotirati. Tako že nekaj dnij gostilničarji ne morejo prodajati piva, ker ga nikdo ne pije. Tržna poročim. Trg. Kragujevac. Mast 12 din., slanina 16 din., svinje K 6'50 do 6‘60 po kg. Budimpešta. Slanina kg 125 m. K, mast kg 120—123 m. K, gosja mast kg 350 m. K, jajca 3'70—3'80 m. K komad. Pariš. Maslo fr. 13—18 po kg. Jajca domača fr. 590—650, uvožena fr. 550—580, konzerviran? fr. 460 po 1000 komadov, Sofija. (Levi). Čebula 2—3, jajca 070—075 komad, svinjsko meso 24 do 27, jagnc-tina 26 do 30, goveje meso 20—26, slanina 23—26, sveža riba 18 do 24, postrv 35—40, orehi 6—8, oljive suhe 9—13. Špecerijsko blago. Amsterdam. Sladkor Java Sup. Nr. 25 hol. gld. 43 V2, holandski rafinirani in granulirani 44 hi. gld., ameri-kanski granulirani 4.3 'h hol. gld. 100 kg fob. Amsterdam-Rotterdam. London. Sladkor 23/11. Tates Brow-nish bis good coloury pieces 53/—, Lyles yellow crystals 62/—, Muscava-does 46/— bis—/—, Tates castor 72/—, crushed, granuladet and white 67, 6, LyL*s. London Kakao. Accra na potu 42, Trinidad skladišče 70. Amsterdam Kakao. Zrnje Baklj& Sup. 30 cts, good fair 27 '/a, fair 26 'h, Thomč prorrpt od Lisaborie 29, Accra 24 po '/2 kg, prašek : garantirano čisti iz. prvih holandskih tovarn 40—48 cts po kg. Amsterdam Kava. Santos Sup. 55—60 c. Java Robusta W1B, lahka 31—32, fob za dobro kvaliteto, Liberia 34—35 c. fob za debelo zrnato, Surinam prava 55—60 c. fob. London čaj. lndian comrr.on leaf 3 '/2. ' Marsllija vanilija. Tahitig 35 fr., Meksiko 126 fr. po kg. Aleksandrija kava Santos 70, su-perior 71. Poljski pridelki. Sombor. 14. marca 1921. Promet jako živahen. Koruza se tovori za Nemčijo, Avstrijo in Čehoslovaško. Cene so za blago na vagone K 420, na vlačil-ne brode po K 450. Pšenica se prodaja po 980—1020 K, ov^s po 350 do 370 kron. Za beli fižol se je pokazalo večje zanimanje, cena je okrog 500 do 550 K. Zadnje dni se je na trgu pojavilo več italijanskih trgovcev. Tendenca prijazna. Vlnkovcl. 14.marca. Povpraševanje raste od dne do dne. Pšenica se plačuje po 1000—1020 K, koruza po 325 do 335 K, oves po 360 do 370 K. Mnogo se pošilja v inozemstvo. Bačka. Pšenica 960 do 980 kron, ječmen 530 do 550 kron, oves 330 do 340 K, nova koruza 4u0—4t0K, moka nularica 15 K, ostala eno krono ceneje. Pariz. Pšenica fr. 100, rž fr. 50 do 75, moka fr. 130, ječmen fr. 73 do 74, koruza fr 62—63, beli fižol fr. 95, pisani fr. 65, grah fr. 115—135, krompir fr. 26—34. New York. Pšenica (bušel 56 funtov) 183, koruza 0'83, rž 1 ‘63, ječmen 0 54, pšenična moka barel — 196 funtov 9’—, koruzna moka 2 05. Sofija. Krompir V60—2 leva, fižol 4’20—=-4 80, moka bela 4 75, za kuhanje 4-20 leva. Živina Pariz. Goveja živina fr. 4'20—875, teleta fr. 7'50—-11*60, ovce 6 50—1070, svinje 4'50—6.20 po kg; perutnina: gosi 7—10'50 fr., kokoši fr. 8—11. Bi!dimpeš:a. (Madž. kr.) Voli 1. vr. kg 60—66, voli II. kg 40—54, voli 111. kg 20—30, biki 52—60, teleta 55 do 65, kokoši 100—105. piSčela 110 do 115, purani kg 100, pitane gosi kilogr. 155—160. Usnje in čevlji. Nemčija. Neizdelana koža. Volov ska koža od 30—50 f. 870 (— 3 20) M po funtu, od 50—60 f. 870 (— 2'20), od 60—80 f. 8 80 (—2'20), čez 80 f. 8 (2) M. Kravja od 20—30 f. 12' 10 (— 4 40) M, od '30—50 f. 9'65 (— 135) M, od 5C—60 f. 9 35 (— 140) M od 60—80 f. 8’85 (— 1-65) M. Telečja koža 13’40 (— 5'55); konjska koža do 199 cm 115 M komad, 200—300 cm »83 M komad, čez 220 cm 249 M komad. Kozje krzno 68—74 M komad, ovčje 4—5 M komad, zajčje zimsko po funtu 10 M, oči domačega zajca po furitu 6—7 M. Lyon. Po 100 kg v frankih, volovja lahka 264 (— 4675), kravja težka 313 (— 37 70), lahka 31380 (— 38-60), telečja lahka 699 75 (— 5 » 65), srednje težka 585-50, težka 485'50 (— 27 80), zelo težka 440 (— 120), ovčie krzno 195-50 (+ 45'50), ovčje afrikansko krzno 192 (+52), kuna 100—150. Surovine za milarne. Topleni loj 26—28 K, surov loj 12—14 K, tehnična svinska mast 17 do 20 K. Kreda. Rečica. '7. marca 1921. Gorska kreda po q K 90, Triple po q K 320, Dolomit za umetno gnojilo po q K 40. Košarstvo. Pomladansko kultivirano protje K 2000 po 100 kg. belo in suho, pomladansko nekultivirano protje K 800, kuhano kultivirano protje K 2400, jesensko kultivirano protje K 1200, jesensko nekultivirano protje K 600, rafija K 3500. ključavnice za kupejske košare K 80 za tucat, ključavnice za potne košate K 130 za tucat, češka pletenina iz trstja (SchilfzOpfe) 30m- K 12, slamnata pletenina domača 20m> od K 4 do 10.—. Kovine. Nemčija. Zveza tovarnarjev bakrenih cevi v Kolnu je znižala svojim izdelkom cene za 125 M po 100 kg, tako, da stane 100 kg bakrenih cevi 2810 M. 3. t. m. so se v Kolnu znižale cene svinčenim polfabrikatotn tako, da je prodajna cena pri 50 tonah 600 M za 100 kg< London. Baker po toni: Standard cash 70 funtov št. 17 sli. 6 p., elektrolit 75 f. št., kositar cash, skladišče 169 f. št. 5 sh., svinec, Foreign near dates 18 f. št. 10 sh., angleški 20 f. št. 15 sh., nikel 205 f. št., antimon najfinejši 40 f. št., kositarne ploče per Standard box. promt. franko postaja 26 f. št. 6 sh. Pariške cene za polirano belo pločevino. Pariz, sredi februarja. (Prejšnje cene v oklepajih.) Polirana bela. pločevina 710X^10 mm zaboj s 112 tablami, debelost 0 mm 15 fr. 200 (295); 0 mm 10 fr. 205 (200); 0 mm 26 fr. 225 (235); 0 mm 28 fr. 230 (230); 0 mm 30 fr. 235 (245); 0 mm 32 fr. 280 (265); 0 mm 38 fr. 340 (315); zaboj s 56 tablami: C mm 45 fr. 218 (193); 0 mm 50 fr. 245 (220). Bombaž. * New York. Bombaž surov v balah 14‘15, 2—4 mesece 14"25, seme 8"50, 4 mesece 875. London Fully middling American, skladišče 8'46, Fully good 15. Hamburg 20 25. Bremen 20. Gumi. London. Para, Hard, fine, skladišče 11 xji d, Crepe 1372 d. Amsterdam. Crepe, loco 68 h. for., Sheets, loco 57, april—juni Crepe 72, Sheets 61, juli—september Crepe 76, Sheets 68, oktober—december Crepe 80, Sheets 73. Borza. 15. marca. Zagreb, devize: Berlin 232 do 232,50, Milan 540 do 541, London 568 do 574, Newyork ček 144 50 do 145, Pariz 1020 do 1030, Praea 192 do 195, Švica 2125 do 2450, Dunaj 21 do 21/10. Budimpešta 35,25 do 3575. Valute: dolar 141 do 141,50, avstrijske krone 21 do 22, levi 160, rublji 68 do 73, češke krone 180 do 182, franki 1060, napoleondori 488 do 494, marke 226 do 227, leji 195 do 179, souvereign 582 do 585, italijanske lire 534 do 535, tuiške zlate lire 540 B1 a go v n a borza: Pšt nica 75 kg 3 odst. defektna franko sremska postaja 1010, oves franko vagon Virovitica 360 do 365, oves franko vagon Zagreb 390, koru;:a franko vagon Zagreb 460 do 465, franko Srem 405, sol nemška 550, bukovo cglje franko vagon Gorski kotar 15 000 do 17.000. 16. marca. Zagreb, devize: Berlin 230 do 230 50, Budimpešta 35 50 do 36, Milan 536 do 538, London 565 do 568, New-york 143 50 do 145, Pariz 1010 do 1030, Praga 188 50 do 189 50, Švica 2460 do 2490, Dunaj 20 65 do 2075. Valute: dolar 14125, do 14175, avstr, krone 21 do 2150, levi 168, rublji 70 do 74, češke krone 177, franki 1060, napoleondori, 485 do 492, matke 224 do 225, leji 198, ital. lire 532 do 535, turške zlate lire 530. Blagovna borza: pšenica franko donavska postaja 1010, oves franko Zagreb 390 do 400, koruza Srem 405, koruza Bačka 400, koru,.a Zagreb 400, moka nularica franko Zagreb 1560, suho meso Srem 3350, nove vreče Beograd 33, Zagreb ne ocarinjene 25, soda franko Postojna ne ocarinjena 1460, kolofonija Postoma neocarinjena 1290. Dunaj, devize: Zagreb 488 do 492, Berlin 1117 do 1123, Budimpešta 172 do 174, Bukarešta 935 do 945, Milan 2625 do 2645, N.wyork 706 do 710, Pariz 4880 do 4920, Pr«ga 919 50 do 925 50, Curih 12075 do 12125. Valute: dolar 698 do 702, dinarji 1940 do 1960, čtške krone 917 50 do 923 50, ogrske krone 169 do 171, marke 1117 do 1112, funti 2750 do 2770, franc, franki 4 855 Priporočam lili Šivanke za različne stroje. ,Puc!i‘, .ttsflteff kota Gumiraztspilo in vse potreb ;Čin« za kolasarje. Gumi za cepljenje trt in druge špecijain« predmete. Pojasnila in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom brezplačno. IGN. ¥©f£ Ijaijnnts, Sodnaul. Trgovcem popust. „ORIiNT“ drniba 7. o. s. preje Brata EEasri m Jas*sar & €©. LjubSjana - c. nasproti hotaia „ymšgin“. Lastni izdJki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. • uradni, trgovski, pismeni, fjlff 0V°Jni’ prepisni, E UiHI ogl-*eni S»«sarniSke ® in Seiske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške raz* giednke kupite najceneje pri tvrdki do 4895. Praga, devize: Berlin 12175 do 123 25, Cunh 1308 50 do 1311 50, Milan 282 50 do 284 50, Pariz 536'50 do 539 50, tortna • mm Dunaj 10 55 do 1155, Varšava 8 50 do 9 50, Z&greb 52 do 53, Budimpešta 18 25 do 19'25. Valute: dolar 74'50 do 75 50 dinarji 200 50 do 202 50, friiiic. franki 533 50 do 536 50, lire 379 50 do 381 50 švic. franki 1303 50 do 1306'50, avstr krone 10 55 do 11 55. IDAH GAJŠEK Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drotmo. Na debelo. M. TREBAR Najboljše na roko delane Kose In srpe F. KAJETAN AHAČIČ v Tržiču na Gor. Odda se tudi večja množina bergamaških oslft. (§§§§ s©i^Iaw odda na štacljl Slovenji gradeč, Slov. Franc Schuller v Slovenjem gradcu. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani ima na prodaj: več električnih lokomotiv 400 m Mijo 3 X 95 In dve lokomotivi na surovo olje. Interesentje naj pošljejo svoje ponudbe oziroma naj se zglase pri zgoraj imenovani komisiji v Ljubljani, Sodna ulica 11.1. Ljubljana, Sv. Petra c. Viktor Korsika Ljubljana, Kongresni trg 3. Zelenjadna, poljska in cvetlična semena* Cenik brezpla&no. ===== SOiSSJE &1CS£&£3a Modna In športna trgovina za dame in gospode f® p Ljubljana nasproti giavne pošte 10—2 m m ra m m PY1 03 £33 rri sa s m m m m m m m m m m m Trgovci pozor! DOSPELE SO staroznane sii KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka m trgovina z železnino Gosposvetska cesta št. 10. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčne im Brzojavi: GRELld. Telefon interurb. itev. 246. m- Zahtevajte cenike I -m mm mm ia ■■ B« aa aa »n aa HR aa trgovino s mlm na veliko [\ mm mm ■■ :: s: aa ■■ ■■ LJUBLJANA Miklošičeva cesta Slev. 6 ] 1» priporoia od svoje zaloge: Trgovski, fini In srednje fini plsarnlikl, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) In navadni omotnl papir. Pisemski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo in rujavo. Ba KI aa aa H aa aa aa :: :: » aa aa aa g aa aa aa :: aa :! 1 Mii Ljubljana modno in galanterijsko blago na debelo in. drobno. 10—1 L C. MAYER LJUBLJANA MANUFAKTURA O' EN GROS EN DETAIL ■■ '♦Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssss* na :: ca SS aa aa ss !! ca Ss aa aa aa aa aa aa ii aa :: j* ss aa »a SS aa SS I Mišini n 9 l\ tl Ii *a §9 s: aa » ;.s aa aa ss mm aa aa aa :: nn ti sa »M •a aa :s aa aa aa aa aa aa aa aBaaaaaaae*aaBaaaaaBaa«a»ii*BaaBaaaaaaaaaaaaaaBa$? »aaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaa* razmnoževalni ^arai, razmnožuje strojno in ročno pisavo potoni neizra!;lji;e steklene plošče, Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 The Rex Co. Ljubljana, Gradile 10. Bodemo urejena popravilnlca vseh pisalnih strojev. Priporoča se tvrdka Josip Mine Ljubljano, Sv. Petra nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev igel in posameznih ddov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanttrijo na drobno in debelo. Cene nizke! Postrga točna! Priporoča se tvrdka I Aleksandrova la naCeK| cesta štev. 3. Velika izbira moških, deških in otročjih oblek. Na debelol - - Na drobno I Izdelki prve domače oblačilne ; ' industrije. / Veletrgovina \ > A. Šarabon < v Ljubljani £ \ priporoma ^ ■f Špecerijsko blago ^ raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22,10-10 vodoy Lastna praSarna za kavo In mlin za diSave z eiektriinim obratom. Ceniki na razpolago. > > > \ < Erjavec & Turk PRI »ZLATI LOPATI** trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (MUhlelsen) nasproti Križanske cerkve. JOS. RAUHIKARL 5!" Manufaktura. UU Danajska testa, pnleo Bavarskega dvora. Stavbinska, galanterijska in ornament-ska kleparnica. Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del. Zdravstvene in kopelne oprave. Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in napravlja strelovode. 10—1 Usodna prilika. Zaradi preselitve nudim trgovcem razne šolske, pisarniške in druge papirne potrebščine po izdatno znižani ceni Posebno velika zaloga je pisemskega papirja v mapah in kasetah, ter kuvertov razne velikosti. Šolski zvezki, trgovske knjige in drugi papirni izdelki domačega izvora vedno v zalogi. Vilko Weixl knjigarna, veletrgovina papirja in knjlgoveška industrija MARIBOR, Glavni trg 22. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA S LJUBLJANA Šelenburgova ul. 1 irtteires* a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Napite' 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146. 38« Iz ršuje vse bančne transakcije najkulanineje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja; efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. Impregnirane Priporoča izdeluje karSonažna tovarna S. Bonač sin v Ljubljani. Na zahtevo se dop o Sijejo oferti in vzorci. K bližajoči se sezljl različne FLORASTE NOGAVICE, c’;nje večje partije otročjih PATENT NOG&VJS v črni, rujavi in beli barv!, p Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. | an debelo. - Na drobno. caaanaaaaDcaaG^ nir^u Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - UazgEednice. 106, 52-18 Na debelo. Na drobno. MhIgiro in kupujemo us celieis: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26—30 Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 25, L nadstr. HanufctKtara in tkanine. ! ! ! Konkurenčne cene. ! ! ! 118 52-16 MALGAJ Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16,52-8 LJUBLJKM, Kolodvorska ulica 6. Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne. EN GROS - EN DETAIL is Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20 Liub!!ana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnirn blagom. Točna in solidna postrežba. Gosposvetska cesta št. 14 Sfedžet & Koritnik Liubliana, Frančiškanska uflica št. 4. ——' Telefon Interurban št. 75. — 1——. Dobiva ponajveč Iz ttn-glije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago. Odgovorni urednik Franjo Zeb. 1. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista« T R O S V S K 1 LIS T