Št. 221 (16.258) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob; v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7, mnin 1945 v - vobc i. 'MMCE BEVK 43 ČEDAD - Ji. Ki- /0 _________ - --- , lr% vali-i.NAPlAČANAVGOTOVH | Slin I lir Spedlzlone In abbonamento poslale 45% Art 2, amma 2Qt>, legge 66296 - FSale c* Trieste RSO last. Giraldi R. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 PETEK, 18. SEPTEMBRA 1998 Sejem, ki vzbuja nove upe Dušan Kalc Glede na to, da jih je na Krasu vedno manj, se kravi na plakatih, Id so preplavili mesto, v očeh meščanov kažeta bolj kot muzejska zanimivost ah izumirajoča živalska vrsta, ki jo je treba zaščititi, kot pa simbol kmetijstva v tržaški pokrajini, ki potrebuje novega kisika za svoje preživetje. A kravi se kot dobra angela spuscata s kraske planote v Tržaški zaliv, da bi opozo-rili mesto na probleme primarnega sektorja. V ta namen so namreč nastali Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki bodo od danes do ponedeljka potekali na velesejmu. Stvar je nedvomno zanimiva in koristna, bi kot je po Swif-tu »tisti, ki mu uspe, da zrasteta dve žitna klasa, kjer je rastel eden sam, bolj zaslužen za skupnost kot vsi politiki in politikanti skupaj«, tako bo verjetno akcija seznanjanja javnosti s potrebami našega kmetijstva preko razstavne pobude, ki ima sicer lahko tudi svoje folklorne odtenke in reklamne prizvoke, odmevnejša in učinkovitejša kakor neskončna romanja od Judeža do Kajfeža. Na Tržaškem je vsa povojna leta veljal tudi za kmetijstvo znani tržaški rek »no se pol«. Danes opažamo, da se skuSa Trst izviti iz te logike. V pozitivno smer se obrača celo desničarska pokrajinska uprava z načrtom za razvoj kmetijstva na Tržaškem. O tem se mora sedaj izreci Antonionejeva uprava, vendar že dejstvo, da začenjajo oblasti priznavati hikajsnjemu kmetijstvu, ki ima tudi jasen etnični predznak, določeno perspektivnost glede na živahnost obdelovanja zemlje in kakovost pridelka, predstavlja droben korak na-Prej. Potrebnih pa bo Se veliko krepkih korakov, da si bo kmetijstvo v naših krajih resnično opomoglo. Ti so uresničitev razvojnega načrta, voda za kmetijstvo po znižani ceni, poenostavljenje birokratskih postopkov, revizija urbanističnih instrumentov itd. Račune bo treba delati tudi z neznankami izven nas, kot je proces globalizacije, ki bo prisilil evropskega kmeta, da zniža ceno pridelka. Se pred tem pa je treba seveda delati račune v naših vinogradih, hlevih in kleteh, kajti nas kmet ni le podjetnik, ki pac skrbi za zaslužek, temveč je tudi tradicionalen varuh naravnih danosti in etničnih značilnosti, predvsem pa garant ohranjevanja nase zemlje. Dnevi kmetijstva, ki se med drugim ne Plašijo dvojezičnosti, bodo 'se to poudariti, bi morda nomo z njimi vsi nekoliko bogatejši. FINANČNI TRGI / VSE BOLJ OTIPLJIVO UČINKOVANJE UPOČASNJEVANJA SVETOVNEGA GOSPODARSTVA Beg kapitalov z delniških trgov povzročil strmoglavljenje indeksov Milanska borza izgubila 521 % in požgala približno 40.000 milijard lir kapitalizacije ALBANIJA / KONFRONTACIJA SE STOPNJUJE Berisha na prepihu, a nadaljuje z izzivi TIRANA - Albanska parlamentarna to prepredla, ker bi imela aretacija Sa-komisija je Včeraj odobrila odvzem p d- lija Berishe tragične posledice. To je slanske imunitete Saliju Berishi zaradi včeraj poudaril tako italijanski zunanji »oboroženega upora proti državi«. Da- minister Dini kot tudi drugi. Šali Beri-nes naj bi parlament razpravljal in sha pa se seveda ne trudi, da bi ublažil dokončno odločal o odvzemu imuni- položaj. Se vec, z ulico poskusa doseči tete. Evropska diplomacija seveda upa, svoje politične cilje, da se to ne bo zgodilo in se trudi, da bi Na 9. strani MILAN - Piazza Affari je vCeraj skupaj s praktično vsemi svetovnimi trgi doživela enega najslabših sestankov leta (Mibtel -5,21%), po katerem se je njen zaslužek od zaCetka leta znižal pod 15 odstotkov. Strmoglavljenje borz, ki je obkrožilo svet, je samo v Milanu povzročilo znižanje borzne kapitalizacije za 40.000 milijard lir, Skoda pa bi bila lahko se večja, Ce ne bi ostalo veliko investitorjev z rokami v žepu. Novo strmoglavljenje borz od Daljnega vzhoda prek Evrope in VVall Stree-ta do Latinske Amerike je jasno pokazalo - Ce je bilo sploh potrebno - da veliki investitorji zapuščajo delniške trge in tako povzročajo težke izgube. Poznavalci ocenjujejo, da gre po eni strani za takojšen odgovor trgov na izjave predsednika ameriških zveznih rezerv (Fe-deral Reserve) Greenspana, ki je govoril o upočasnjevanju svetovnega gospodarstva in zanikal možnost bližnjega znižanja obrestnih stopenj v ZDA, po drugi strani pa za učinkovanje negativnih ali vsaj ne blestečih rezultatov velikih industrijskih grup in izvoznih velikanov. Na 11. strani ŠPANIJA / ULSTRSKO REŠEVANJE BASKOVSKEGA VPRAŠANJA? ETA napovedala premirje, protislovne reakcije strank MADRID - Baskovska sepratistiCna organizacija ETA bo danes začela »časovno neomejeno premirje« v tridesetletnem nasilju, ki je terjalo življenje kakih 850 ljudi. Tako predsedni španske vlade Jose Maria Aznar kot notranji minister Jaime Mayor Oreja sta izrazila dvome glede premirja, ki naj bi bilo le predvolilna poteza. Kritični do premirja sta bili tako vladajoča Ljudska stranka kot opozicijska socialistična stranka, premirje pa so pozdravile baskovske in regionalne stranke, ki se zavzemajo za severnoirsko varianto reševanja baskovskega vprašanja. Na 9. strani 200 ENFANT TERRIBLE PADO/01 PEUGEOT TRST, UL. FLAVIA 47 - TEL. 040/827782 PRIDITE $1 GA OGLEDAT DANES 18., JUTR119. TER V NEDELJO 20. SEPTEMBRA Preložili razpravo o osnutku zakona za zaščito manjšine RIM - Ožji odbor poslanske komisije za ustavna vprašanja je imel vCeraj na dnevnem redu razpravo o osnutku zakona za zaščito slovenske manjšine, ki ga je izdelal poročevalec Domenico Maselli, do razprave pa ni prišlo. Pred tem je namreC tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia »zaposlil« odbor s svojim predlogom o podelitvi priznanj sorodnikom žrtev, ki naj bi jih pobili v kraških breznih med drugo in po drugi svetovni vojni, zaradi Cesar se je seja zavlekla in razprava o manjšinskem zakonskem osnutku ni prišla na dnevni red. Medtem se je izvedelo, da naj bi Maselli osvojil nekatere kritične pripombe do zakonskega osnutka iz vrst slovenske manjšine, tržaška desničarska poslanca Menia in Nicolini pa naj bi pred glasovanjem o osnutku zahtevala avdicije. Danes začetek Dnevov kmetijstva TRST - V kongresnem centru tržaškega sejmišča se danes začenjajo Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva. Ob 18. uri bo ob prisotnosti oblasti otvoritvena slovesnost, ob 15. pa bo okrogla miza z naslovom »Stanje kmetijskih gozdnih površin v tržaški pokrajini«, ki se je bodo udeležili ugledni izvedenci s kmetijskega področja. Na 6. strani V Vidmu volitve 15. novembra VIDEM - V Vidmu in nekaterih manjših fu-lanskih občinah bodo občinske volitve 15. novembra. Zelo razgibana je debata v furlanskem glavnem mestu se zlasti v levi sredini, kjer Zan-fagninijeva kandidatura razdvaja. Na 3. strani Odmev na prodajo goriške hranilnice GORICA - Vest, da je Fundacija goriske hranilnice prodala ta najveCji denarni zavod, je odjeknila je tudi v občinskem svetu, kjer je župan odgovoril, da so pogoji prodaje bili najboljši, kar jih je bilo mogoče iztržiti. Na 10 in 11. strani ^«NTRO CUITUARM ■ ITRLO - TtDtSCO Dl I kTRKSTf Uk DfUTSCH - ITRUtNISCHt KUlTURetStUSCHAFT rmer GOeroi priznan od GOETHE /gO INSTITUT l# NEMŠČINA PRI CCIT ► TEČAJI VSEH STOPENJ ► izpiti GOETHE-INSTITUTA ► študijska bivanja v Nemčiji ► knjižnica in medijska zbirka informacije, prospekti in vpisovanja pri CENTRO CULTURALEITALO-TEDESCO Dl TRIESTE (ITALIJANSKO - NEMŠKI KULTURNI CENTER TRST) Ul. Coroneo 15 - tel. 040/635764 RIM / SOCANJE V VLADNEM ZAVEZNIŠTVU IN V SAMI SKR Za D’Alemo obzorje jasnejše, Bertinotti pa ne vidi zasuka Predsednik SKP Cossuffa noče razkola med demokratičnimi silami RIM - Po sredinem srečanju premiera Romana Prodija in tajnikov vladnega zavezništva, je voditelj Levih demokratov Massimo D’Alema ocenil, da se je obzorje nekoliko zjasnilo, kljub temu da tajnik SKP Fausto Bertinotti ugotavlja, da zasuka še ni. D’Alema je včeraj poročal političnemu komiteju LD in poudaril, da ni »objektivnih pogojev za razkol s SKP in torej za vladno krizo«. Po mnenju voditelja Hrasta je finančni zakon za leto 1999 ukrep, ki je s socialnega vidika pravičen. Bertinotti bi morda lahko dejal, da »ne zadostuje in da želi še več«, ne more pa trditi, da »se ni nic spremenilo«. Po dolgih letih zategovanja pasu, finančni zakon vsebuje vrsto ukrepov za brezposelne in sloje na družbenem obrobju. Zato je D’Alema opozoril tajnika komunistov, da bi morebitni razkol povzročil »nepopravljivo škodo levici«, predvsem pa naj ne računa na morebitno »dogovorjeno krizo«. SKP bi izrinjena tudi iz vsake igre za izvolitev novega predsednika republike. In predsednik poslancev LD Fabio Mussi je D’Alemo-ve besede podkrepil s trditvijo, da »SKP naj ve, da bi njen morebitni umik povzročil vladno krizo. V tem primeru bi bili možni samo dve rešitvi: ali predčasne volitve ali pa povsem drugačno vladno zavezništvo«. Bertinotti je na izvajanje D‘Aleme in drugih vo-doteljev Oljke tudi včeraj vztrajal, da je sredino srečanje jasno pokazalo, da ni »zasuka v vladini poli- tiki«. Svojo trditev je utemeljil rekoč, da so vladini predlogi o prvem domu, o minimalnih socialnih storitvah, o zdravstvenih ti-cketih in učbenikih »meglene«, medtem ko »SKP zahteva enostavne, jasne in zelo resne ukrepe«. Tudi vladnim predlogom Bertinotti ne odreka resnosti, toda »niso zelo otipljivi«. Protiutež Bertinottije-vemu nategovanju vrvi je bil predsednik SKP Ar-mando Cossutta. »Mislim, da so bile nakazane pomembne stvari, ki jih je treba resno upoštevati«. Cossuttove izjave so jasno pokazale, da je konflikt v SKP še izrazit. Za razliko od Bertinotti j a je namreč predsednik komunistov prepričan, da »je treba podkrepiti to politiko inovacije in preprečiti razkol med demokratičnimi silami«. Na to se je navezal predstavnik Zelenih Mau-rizio Pieroni, ki je pozval SKP, naj se angažira v bitki za naravo in naj poveže bitko proti brezposelnosti z botko za zaščito okolja. Medtem ko se v vladnem zavezništvu nadaljuje soočanje, se opozicija pripravlja na bitko proti finančnemu zakonu. Izvedenci Kartela svoboščin se bodo sestali 23. septembra, da izoblikujejo strategijo, Silvio Berlusconi pa že napoveduje, da se bosta Oljka in SKP dogovorila za »skrpucalo«. Zato je FI oštela predsednika zbornice Luciana Violanteja, ki je pohvalil predlog finančnega zakona, češ da »ne bi smel siliti v debato med političnimi strankami«. Sindikati hočejo tudi socialni pakt Pozitivna ocena usmeritve manevra RIM - Tudi prvi krog soočanja med vlado in sindikati - potem ko se je Prodi že v sredo sestal s Confindu-strio - se je včeraj končal v pozitivnem ozračju. Lider CGIL Cofferati je ocenil, da je zasnova finančnega zakona, kot jim ga je včeraj predstavila vlada, koristna in da se bo na njeni osnovi nadaljevalo postopno poglabljanje, ki bo potekalo vzporedno z dokončnim definiranjem izbranih ukrepov. Srečanje s sindikati je bilo -tako kot že prej s predstavniki večine in z delodajalci - namreč namenjeno zgolj navedbi tirnic, v katerih se bo gibal proračunski manever, medtem ko bo na natačnejše indikacije treba počakati do prihodnjega tedna. Tajniki CGIL, CISL in UIL vsekakor pričakujejo, da bo poleg finančne- ga zakona s spremnimi dokumenti do konca meseca pripravljen tudi t.im. socialni pakt ter drugi ukrepi, ki jih vlada načrtuje za boj proti brezposelnosti in za razvoj juga države. Predstavnike vlade so Cofferatti, Larizza in D'Antoni v tem smislu opozorili, da mora biti pakt - to je v bistvu nov sporazum med vlado, delodajalci in sindikati - podpisan pred iztekom septembra, kajti brez natančno določenih pravil in postopkov zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči. Nobenega dvoma ni, je ob tem dejal D’Antoni, da bo strukturno znižanje cene dela z reformo - ki bo v veljavi več let in ki bo sprostila sredstva za podjetja in tudi za čiste plače zaposlenih - veliko bolj učinkovita, če bo njeno izvajanje potekalo z metodo usklajevanja. RIM / NENAVADEN PROTEST Brezposelni na »Fontani di Trevi« Zahtevajo začasno delo pri ločenem zbiranju odpadkov RIM - Skupina kakih 80 brezposelnih iz Neaplja je včeraj protestirala v Rimu, ker so jih izključili iz seznamov za ločeno zbiranje odpadkov. Sest brezposelnih je splezalo na kipe znanega vodnjaka Fontana di Trevi (na telefoto AP), eden je celo zagrozil, da se bo polil z alkoholom in sežgal, čim bodo prispeli televizijski snemalci; hudega dejanja sicer ni izvedel, napovedal pa je gladovno stavko. Številni turisti, še zlasti Japonci so sledili z zanimanjem nenavadnemu prizoru. DOKUMENT / OLJKA IN SKP Vladna večina objavila svoja stališča o sodstvu Nekatere vozle je obšla Negativno ocena desnice RIM - Po večdnevnih intenzivnih razpravah je vladna večina včeraj objavila dokument, v katerem je obrazložila svoja stališča in poglede o sodstvu. Dokument je izdelal Oljkin odbor za sodstvo skupno z izvedenci SKP, obsega pa dva glavna dela. Prvi govori o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli za zagotovitev pravice državljanom, drugi del pa o utrjevanju zakonitosti in prozornosti javnega upravljanja. Kar zadeva ukrepe za zagotovitev pravice državljanom, vladna večina meni, da bi morali čim prej sprejeti ti. reformo o »edinem sodniku« in da bi morali na splošno vlagati več javnih sredstev za izboljšavo sodnih struktur. V tem smislu je v dokumentu izrecno rečeno, da bi morali temu sektorju še pred koncem tisočletja nameniti 2 odstotka državnega proračuna, kar bi Italijo približalo evropskemu povprečju. Leva sredina se nadalje zavzema za revizijo kazenskega zakonika, za kar naj bi izdelali smernice v roku Setih mesecev, ter za ukinitev dosmrtne ječe. Dokument govori tudi o potrebi po resnični zagotovitvi enakih možnosti obtožbi in obrambi ter po ureditvi posebnih norm proti mafiji. Zavzema se za ločitev funkcij med sodniki in javnimi tožilci ter za nov volilni zakon za izvolitev elanov Višjega sodnega sveta. Kar zadeva utrjevanje zakonitosti in prozornosti javnega upravljanja, dokument vladne večine našteva osem konkretnih ukrepov, ki gredo od reforme javne uprave do izpopolnitve zakonodaje o konfliktu interesov. Sicer pa velja poudariti, da dokument Oljke-SKP ne govori oziroma govori zelo megleno o nekaterih pomembnih problemih, pri katerih obstajajo v vladni večini različna stališča. Tako je npr. v njem zapisano, da bo problem depena-lizacije uživanja lažjih mamil obravnaval zakonski ukrep, ki ga pripravlja ministrica Livia Turco, kakor ni v njem nobenega pravega predloga o tem, kako rešiti vprašanje nezakonitega financiranja političnih strank. Kot je znano, Pol svoboščin zahteva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj razišče, kako se je sodstvo v zadnhjih letih obnašalo pri preganjaju nezakonitega financiranja strank. O tem predlogu bi se moral parlament izreči 23. t.m. Iz objavljenjega dokumenta ni jasno, kaj namerava vladna večina napraviti s tem v zvezi. Zaradi omenjenih in drugih nedorečenosti so predstavniki Pola svoboščin negativno ocenili dokument vladne večine. Predstavnik FI Donato Bruno je dejal, da gre za »prazne besede«. Odgovoren pri DS za sodstvo Pietro Folena pa je dokument pohvalil. NOVICE CAGLIARI / V VILI PEDIATRA RIM / UMOR MARTE RUSSO Beriusconi krepko oštel svoje poslance RIM - Silvio Berlusconi je včeraj po poletnih počitnicah sklical na skupščino poslance FI in jih pošteno oštel. Sef opozicije se je tako razgrel, da je bilo njegov glas jasno slišati skozi zaprta dvojna vrata, ki so ločevala poslance od novin arjev. Parlamentarcem je Berlusconi očital odsotnost, predvsem pa premajhno solidarnost ob »napadu sodstva« VSS zavrnil obtožbe proti palermskemu tožilstvu RIM - Višji sodni svet je na plenarnem zasedanju soglasno menil, da palermsko tožilstvo nima nobene odgovornosti v samomoru sodnika iz Cagliarija Luigija Lombardinija. Palermo je Lombardinija vpisal v seznam preiskovanih v zvezi z ugrabitvijo Silvie Melis. Lombardinijeva smrt je izzvala ostro polemiko, toda vihra ni omadeževala palermskega tožilstva. Prej pravosodni minister Flick in sedaj VSS na plenarni seji so poudarih, da Giancarlo Caselli in njegovi sodelavci nimajo odgovornosti. V Črni gori ubili italijanskega mafijca BRINDISI - Italijanska policija je danes sporočila, da je bil v Cmi gori v nedeljo ubit pomemben vodja italijanske mafije Santo Vantaggiato, ki je bil že dve leti na begu. Okoliščine umora 39-letnega Vantaggiata še niso znane. Eden najpomembnejših mož apulijske mafije je domnevno vodil velik del poslov s tihotapljenjem cigaret in orožja na obeh straneh Jadrana. (-STA) Niso še ugotovili, ali je šlo za poskus ugrabitve ali ropa CAGLIARI - »Rešil nas je pes s svojim lajanjem,« je povedala 55-letna Maria Rita Scanu. Odprla je vrata in pogledala je, kaj se dogaja na dvorišču. Opazila je neznanca, imela sta pokrit obraz, nemudoma je zaprla vrata in držala za kljuko, na katero je nekdo začel pritiskati. Takoj zatem je slišala močan udarec po šipi, vendar je neprebojno steklo zdržalo. Medtem je hčerka poklicala karabinjerje, na kvesturi so sprožih alarm, ki je predviden v primerih ugrabitve, čeprav zaenkrat ni še jasno, če je šlo za poskus ugrabitve ah pa ropa. Maria Rita Scanu je po poklicu docentka, njen moč pa pediater in je precej znan na tamkajšnjem območju. Področje, kjer se je pripetil zaskrbljujoč dogodek, se imenuje »Lu Impostu« (zaseda) in je okrog 15 kilometrov od Olbie. Posejano je z vilami, ki so si jih postavili petičneži, ki ne marajo prevelikega hrupa bližnje Coste Smeralde in Porta Rotonda. Za ugrabitve pa je kot nalašč, po nekaj kilometrih se začnejo poti, ki peljejo proti hribovitim področjem Barbagie. Prav v Vaccileddi, blizu Porta Taverna, je prišlo do prve ugrabitve sploh, 23. oktobra 1966: odpeljali so 31-letnega Paola Mosso, ki so ga proti plačilu 20 milijonov lir izpustih po dveh tednih. Leta 1978 so ugrabili 34-letnega nemškega podjetnika Petra Rainerja Besucha, ki pa se nikoli ni vrnil domov, čeprav so svojci odšteli 100 milijonov lir odkupnine. Leta 1989 je spodletel poskus ugrabitve 26-letnega Nico-la Cinellija, sina toskanskega industrijca, lastnika »Ciesse Piumini«, še prej, leta 1980, pa se je pred ugrabitelji rešil švicarski bankir Dionigi Resinelli, ki so ga spomladi 1996 v okviru preiskave o rimskem sodniku Squihanteju aretirali milanski preiskovalci. Sodstvo spet sredi polemik Početje javnih tožilcev izzvalo kritik e- Zadrega rimskih sodnikov RIM - Na rimskem pravdništvu je včeraj vladala velika napetost, potem ko je sam predsednik vlade Romano Prodi predvčerajšnjim kritično ocenil zadržanje javnih tožilcev na procesu o umoru študentke Marte Russo. Prodi je dejal, da gre za zelo hud primer in je spomnil, da preiskovalci nikakor ne smejo prihološko pogojevati prič in osumljencev, njihove izjave morajo biti posledica proste in neobremenjene izbire. Prodiju so ploskati tudi s klopi Forza Italia, čeprav je Berlusconi ponovil svojo priljubljeno stališče: »Ce je Prodi kritiziral tistega javnega tožilca, pomeni, da ne pripada njegovi župniji... Da se razumemo, Prodijevi župniji in župniji levice.« Oglasil se je tudi predsednik poslanske zbornice Violante, ki je dejal, da mora biti pravica hitra, vendar obenem spoštljiva do ljudi. Čeprav je torej Prodi požel odobravanje in je pravosodni minister Fhck napovedal preiskavo (s primerom se bo ukvarjal tudi višji sodni svet, verjetno prihodnji teden), pa nova afera prav gotovo ne bo koristila itak spohtizi-rani razpravi o sodstvu nasploh, ločevanju karier med sodniki in javnimi tožilci, polemikam o ustanovitvi parlamentarne komisije o podkupninskih aferah. Včeraj na rimskem sodišču niso želeti dajati izjav, za molk so se odločili tako glavni pravdnik Salvatore Vecchione kot tudi javna tožilca Jtalo Ormani in Carlo Lasperanza, ki sta doslej vodila preiskavo. Začele so se širiti govorice, da ju bodo zamenjati ati da se bosta kar sama umaknila. Zato pa je bil zgovoren policijski inšpektor Luigi Di Mauro, svak glavne priče Gabrielle Alletto in eden od protagonistov video-posnetka o njenem pričevanju, torej posnetka, ki je sprožil najnovejši škandal. Di Mauro je prepričan, da je bila preiskava korektna, učinkovita, »prava umetnina«. Nobene pripombe ni imel nad početjem sodnikov in policije in je pristavil, da bi vse še enkrat ponovil, če bi bilo treba. O svakinji pa je povedal, da v začetku ni nič povedala, ker so ji dejali, naj bo tiho, ko pa je nekdo izdal, da je bila v sobi, je spregovorila. Iskanje resnice o umoru Marte Russo je bilo doslej itak samo po sebi izredno težavno, polno dvomov in nejasnosti, tako da bo najnovejši zaplet verjetno samo še bolj otežil preiskavo. Na videoposnetku je vsa Italija lahko videla Allettovo v joku, obupano, vztrajno je trdila, da ni bila v sobi, iz katere naj bi sprožiti smrtonosni strel, prisegala je na svojih otrocih. Javna tožilca pa nista ravnala z njo prav v rokavicah. To se je dogajalo junija, kasneje je Alletto-va spremenila svojo verzijo, priznala je, da je bila v sobi in da je videla, kako je eden od obtožencev umora (Scattone) streljal, nakar je pištolo odnesel drugi obtoženec, Ferraro. _____VOLITVE BODO 15. NOVEMBRA_ Zanfagnini razdvaja videmsko Oljko V vrtincu mestni koordinator levosredinskega zavezništva - Tudi desnica brez kandidata VIDEM - Deželni odbornik, ki je zadolžen za krajevne avtonomije Giorgio Pozzo je podpisal odlok, s katerim je nedelja, 15. novembra določena za dan volitev v nekaterih občinah videmske pokrajine. Za župane in občinske svete bodo volili v občinah Videm, Manzano, San Giorgio della Richinvel-da, San Giorgio di Nogam, Spilimbergo in Zoppola. Morebitna ba-lotaža za neposredno izvolitev župana bo v nedeljo, 29. novembra. Medtem so v političnih zakulisjih volilnih zavezništev vode vse bolj razgibane. Videmski pristaši sicer okrnjenega zavezništva Oljke, ki so skušali s kandidaturo nekdanjega socialističnega videmskega župana Piera Zanfagni-nija utrditi svoje vrste, so dosegli ravno nasproten učinek. Gibanje Oljke se je namreč še po lastni sredini razklalo med pristaše in nasprotnike omenjene kandidature. Zlasti se je znašel v vrtincu polemik mestni koordinator Oljke Daniele Cortolezzis, potem ko so se sestali pobudniki občinske liste, ki programsko spada k levi sredini. Claudio Co-smaro je dejal, da sicer nima nic proti Zanfa-gniniju, vendar je prepričan, da mora biti županski kandidat predlagan v znamenju prenove in mora torej predstavljati jasen signal za volilce. Podobno mnenje je izrazil tudi Massimo Persig, ki je dejal, da ta kandidatura ni primerna, potem ko so ves Cas iskali vidno osebnost iz nestrankarskih krogov. Koordinator Oljke Cortolezzis pa je zagovarjal Zanfagninija, Ceš da je izraz širokega kroga videmskih volilcev. Povrh tega pa je tudi obče znano dejstvo, da je bil nekdanji videmski župan v preiskavi v obdobju podkupninskih afer, vendar je iz te zgodbe izšel popolnoma Cist, sodnik se mu je celo opravičil. Kandidaturi Zanfagninija nasprotujejo tudi zeleni. Deželni koordinator Massimo Bria-nese je tako kot nekateri drugi dejal, da proti bivšemu županu sicer nima nic, vendar je Zanfagniniju očital, da nikoli ni rekel ničesar v korist Oljke, odkar obstaja. Pri Levih demokratih so na podobnem stališču pristaši nekdanjega podžupana An-drea Monticha. SinoCi je bil spet napovedan sestanek pristašev Oljke, da bi se zmedeni pojmi v levosredinskem zavezništvu razjasnili. Sestali pa so se tudi pobudniki sredinske liste, ki jo sestavljajo Forza Italia, Ljudska stranka, Cdu, Liberalci, Unione Friuli, pristaši Dinija in nekdanjega predsednika republike Cossige. Tudi v tem taboru še ni prišlo do dokončnega dogovora o kandidatu za župana, (du) LJUBLJANA / USTAVNO SODISCE Zakon o novih občinah delno razveljavljen Ravno včeraj je predsednik DZ razpisal krajevne volitve LJUBLJANA - Ustavno sodišCe je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo občinskega sveta občine Škocjan, na včerajšnji seji odločilo, da se točka 130 drugega člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij razveljavi v delu, ki se nanaša na naselja Bucka, Dolenje Radulje, Dule, Gorenje Radulje, Jarcji Vrh, Jerman Vrh, Močvirje, Strit in Zaboršt, je na javni razglasitvi sporočil predsednik ustavnega sodišča. Po odločitvi ustavnega sodišča je v neskladju z ustavo, tudi točka 146 drugega člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki ne vsebuje zgoraj omenjenih naselij. Ustavno sodišCe je državne- :? PORTOROŽ / SREČANJE INTERNIRANK Proti potvarjanju zgodovine Ciril Zlobec spregovoril na slovesnosti ob srečanju internirank PORTOROŽ - Tako kot že vrsto let doslej, so se tudi letos v Portorožu zbrale interni-ranke in zapornice, ki so preživele vojne grozote v nemških in italijanskih koncentracijskih taboriščih. V okviru srečanja, ki letos poteka od 16. do 20. septembra, je bila vCeraj krajša slovesnost, na kateri je 160 udeleženkam iz vse Slovenije in tujine spregovoril akademik, pesnik in nekdanji primorski par- tizan Ciril Zlobec. V svojem slavnostnem nagovoru se je Zlobec pridružil obtožbi številnih poksusov potvarjanja polpretekle slovenske zgodovine in njenega ponovnega pisanja. Čeprav medvojnega in sedanjega Časa po njegovem mnenju ni mogoče enostavno primerjati, pa etično izenačevanje naci-fašistiCne okupacije in NOB ne bo nikoli mo-goCe in sprejemljivo. Kdor je namreč v drugi svetovni vojni zastavil svoje življenje proti okupaciji, ne more nikoli biti negativna postavka v narodovi zgodovini. V svetu tudi ni nobenega naroda, ki bi pljuval po lastnem osvobodilnem gibanju, kot to počnemo v Sloveniji, je dejal Zlobec in ob tem še povedal, da je iz vseh teh razlogov že zavrnil povabilo Janeza Podobnika na pogovor o dokumentih, ki naj bi jih slovenski poslanci sprejeli kot dejanje narodne sprave. (STA) mu zboru naložilo, da mora to neskladje z ustavo odpraviti do 31. decembra letos. Dokler DZ te protiustavnosti ne odpravi, bodo omenjena naselja sestavni del obmo\ Cja občine Škocjan, so se še odločili ustavni sodniki. To pomeni, da 'lahko na letošnjih rednih volitvah županov in elanov občinskih svetov volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju teh naselij uresničujejo aktivno in pasivno volilno pravico v občini Škocjan. Ustavno sodišče je včeraj tudi javno razglasilo, da je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Danijela Starmana iz Kopra in Državljanske pobude Slovenska Istra, odločilo, da je v neskladju z ustavo druga točka 3. Člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Državnemu zboru so ustavni sodniki in sodnice zato naložili, da mora najkasneje v enem letu po uveljavitvi te odločbe, spremeniti in dopolniti zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, tako da bodo na območju sedanje mestne občine Koper (MOK) ustanovljene občine v skladu z ustavo. Odločili so tudi, da se organom MOK podaljša mandat do nastopa mandata organov novih občin, ki bodo ustanovljene v skladu z ustavo in z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je na podlagi zakona o lokalnih volitvah in po- Mladi iz 12 držav v deželnem svetu TRST - Skupina študentov iz 12 evropskih držav je večraj obiskala deželni svet, kjer jih je sprejel podpredsednik Matteo Bortuzzo. Mladi, ki so pravkar diplomirali, so tri tedne gostje porde-nonskega zavoda za preučevanje Evrope IRSE, njihov obisk pa sodi v program izmenjav za mlade diplomirance. Podpredsednik Bortuzzo je gostom orisal delo deželnega sveta in izpostavil specialnost FJK, ki jo dežela utrjuje tudi s krepitvijo mednarodnih stikov. r CELOVEC / OB OBLETNICI PLEBISCITA - Pred deželno palačo pomnik koroški enotnosti CELOVEC - Ob letošnji 78-letnici koroškega plebiscita leta 1920, ko je večina (takrat še pretežno) slovenskega prebivalstva cone A glasovala za Avstrijo in proti priključitvi k novi državi Srbov Hrvatov in Slovencev (SHS), bodo pred obnovljeno deželno hišo v centru koroške prestolnice odkrili »spomenik koroški enotnosti«. Pobudo za postavitev spomenika so dale t.i. domoljubne organizacije, mdr. Zveza koroških brambovcev, koroški »Heimatdi-enst«, koroška »Land-smannschaft« in dru- ge nemškonacionalno usmerjene organizacije. Dežela Koroška bo za spomenik prispevala 750.000 Šilingov, je soglasno te dni sklenil kolegij koroške deželne vlade. Kot poroča deželna tiskovna služba, naj bi novi spomenik posebej izpostavil pomembnost t.i. koroškega obrambnega boja v letih 1918/19 ter plebiscita 10. oktobra 1920. Spomenik bo sestavljen iz Štirih stebrov iz naravnega kamna z nemškim napisom »Srečanje«, »Enotnost«, »Mir« in »Svoboda«. T _ , Ivan Lukan slovnika DZ vCeraj razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov, ki bodo potekale v nedeljo, 22. novembra. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teci roki za volilna opravila se šteje 23. september. Za izvedbo volitev bodo skrbele občinske volilne komisije in Republiška volilna komisija (RVK). Predsednik DZ Janez Podobnik je poudaril, da gre za druge volitve po novi ustavi, pri čemer je pomembno, da predstavljajo sestavni del postopka konstituiranja novih 46 občin. Letošnje lokalne volitve bodo obeležile politično jesen v Sloveniji, je še dejal Janez Podobnik. Odločitev Ustavnega sodišča pa bo v primeru nekaterih občin pro- blem volitev zaostrila. Tajnik RVK Marko Golobic je povedal, da se bo volilo 192 županov, od tega 46 v novih občinah. V vseh občinah je preko 3000 svetniških mest, kar pomeni, da bo tudi letos število kandidatov na teh volitvah med 15 in 16 ti-soC.Dodal je, da zakon o narodnih skupnostih dopušča, da se sočasno s temi volitvami opravijo tudi volitve v svete italijanske oz. madžarske narodne skupnosti, zato bodo danes pristojni organi teh skupnosti razpisali tudi volitve v obalne svete italijanske narodnosti (trije sveti), v občini Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Sa-lovci in Moravske Toplice pa za občinske svete madžarske narodnosti. (-STA, GR) NOVICE Komisija zahteva odbornikovo poročilo TRST - Predsedstvo četrte stalne komisije deželnega sveta je včeraj sklenilo, da bo zahtevalo od odbornika za okolje in civilno zaščito Paola Ciani-ja izčrpno poročilo o škodi, ki jo je povzročila vremenska ujma porejšnji dni. Komisija želi tudi vedeti, kaj namerava ukreniti odbor za sanacijo posledic in za zaščito okolja. Komisija je za poročilo in debato o njem nakazala 29. in 30. september. Prihodnji teden glasovanje o bilančnih spremembah TRST - Prva komisija deželnega sveta je včeraj končala splošno razpravo o bilančnih spremembah, o posameznih členih pa se bo komisija izrekla prihodnji teden. Opozicija je kritizirala odbor zaradi prekomernega števila amandmajev, ki jih je predlagal. Zato so zahtevali čas, da jih preučijo in predložijo morebiti svoje. Odbornik Ettore Romoli pa je odvrnil, da je veliko odborovih popravkov izrazito tehničnih, edini resnični spremembi zadevata sredstva za podporo kandidaturi tromeje za ZOI 2006 in za za sklad za krajevne uprave. Dodal pa je vsekakor, da je odbor priprav Ijen preučiti predloge komisije. Ali je letališče zaupalo konzulenco Staffieriju? TRST - Svetovalec Ljudskega centra za reforme Franco Brussa je naslovil predsedniku deželnega odbora vprašanje, s katerim bi rad vedel, ali je resnična novica, da naj bi letališka uprava sklenila podbo za strokovno pomoč z Giuliom STaffieri-jem. Pogodba naj bi trajala do 30. aprila 2000 in veljala 195 milijonov lir. Brussa tudi vprašuje, v primeru, da je novica resnična, ali obstaja morebitno vprašanje nezdružljivosti zadolžitev, ker je Staffieri od junija letos tudi deželni svetovalec. Dežela FJK pa ima 49 odstotkov letaliških delnic. Kuratorij Srednjeevropske policijske akademije v Portorožu PORTOROŽ - V Portorožu se je včeraj začelo dvodnevno redno zasedanje kmatorija Srednjeevropske policijske akademije (ŠEPA). Zasedanja, katerega gostitelj je generalni direktor slovenske policije Borut Likar, se poleg predstavnikov osmih držav članic udeležujejo tudi predstavniki Združenja evropskih policijskih akademij in Evropske komisije. Osrednjo pozornost bodo navzoči namenili programu dela za prihodnje leto in njegovemu financiranju, razpravljali pa naj bi tudi o predlogu za ustanovitev skupne evropske policijske akademije.(STA) Dnevi kmetijstva - ribištva - gozdarstva TRŽAŠKO SEJMIŠČE 18., 19., 20., 21. septembra 1998 NOVICE Streslo prebivalce bližnje Dolenjske in Ljubljane, gmotne škode pa ni bilo LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj zjutraj, točneje ob 7.29, zabeležili potresni sunek. Nadžarišče potresa, ki je v širšem nadžariščnem območju doseglo moč 5. stopnje po Evropski potresni lestvici (EMS), je bilo po prvih podatkih oddaljeno 20 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, je sporočila Uprava RS za geofiziko. Potres so čutili prebivalci Ivančne Gorice, Gro-suplja in Ljubljane z okolico. Seizmografi so po jutranjem potresu dopoldne zabeležili še dva šibka potresna sunka s središčem v okolici Litije. Preliminarno ocenjena magnituda potresa ob 10. uri 27 minut je bila 2, 4, magnituda potresa ob 10. uri 42 minut pa je po prvih podatkih 1, 9. (STA) Avtocestni obroč okrog Ljubljane je hudo obremenjen LJUBLJANA - Na izredni seji mestnega sveta (MS) bo kar vseh šest točk povezanih z urejanjem urbanistično-planskega načrta za gradnjo ključnih cest v Ljubljani in okolici, je na novinarski konferenci povedal direktor mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL) Janez Sodržnik. Županja Viktorija Potočnik pa je med predstavitvijo nekaterih tekočih stvari, s katerimi se ukvarjajo v MOL, izrazila upanje, da bo danes mestni svet sprejel proračun. Sodržnik je predstavil rezultate študije, ki kaže, da je Ljubljana izredno obremenjena na severni in zahodni obvoznici, torej na obstoječem avtocestnem obroču. Predvidevanja so bila, da bo skozi ta obroč leta 2000 dnevno peljalo 30.000 vozil, podatki za letos pa kažejo, da je že danes na tej cesti okoli 60.000 vozil dnevno, v prometnih konicah pa se ta številka povzpne na 100.000 vozil dnevno. Sodržnik je poudaril, da bi s predvideno izgradnjo avtocestnega obroča okoli Ljubljane in z dvema novima vpadnicama razbremenili obstoječi cestni obroč. (STA) Jutri bo obisk miramarskega gradu brezplačen TRST - Nadzor-ništvo za okoliške, arhitektonske, arheološke, umetnostne in zgodovinske dobrine iz Furlanije-Julijske krajine obvešča, da bo jutri, 19. t.m., obisk miramarskega gradu brezplačen. Grad bo odprt od 9. do 18. ure, pobuda pa sodi v okvir evropskega dneva umetnostnega in kulturnega bogastva, ki ga je Evropski svet uvedel leta 1991. Jutri od 9. do 17.30 in pojutrišnjim od 9.00 do 17.00 pa bodo tudi brezplačni vodeni obiski po parku, kar sodi v pobudo »zgodovinski parki«. Za podobne pobude se je skrbništvo zavzelo tudi drugje v deželi. Tako bo v Čedadu jutri brezplačen obisk arheološkega muzeja (od 9. do 18.30) ter v Ogleju, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali državni arheološki muzej (od 9. do 12. ure) in razstavo o Ogleju kot pristanišču l(v dvorani Violin). Italijanski Romi želijo izvoliti predstavnike v parlament VIDEM - Franco Plazzotta, glasnik Romov iz Furlanije-Julijske krajine, je na srečanju s časnikarji napovedal, da bodo italijanski Romi (skupno jih je preko 120.000) do prihodnje pomladi pričeli s kampanijo »nacionalnega združevanja« s ciljem, da izvolijo svoje predstavnike v parlament. »Težko je pričeti s tako pobudo,« je menil Plazzotta, »vendar je neobho-dno potrebno, sicer bodo Romi vedno v strahu pred inštitucijami, ki jih ne poznajo in kjer niso zastopani.« Prvi korak bi lahko bil nastop na videmskih občinskih volitvah, 15. novembra, pred-stavih bi se s svojim kandidatom kot sredi osemdesetih Ičet, ko je na listi zelenih bil izvoljen Mansu-eto Levaocovic. »Trentno pa ne vidim političnih sil ali vidnih osebnosti,« je dodal Plazzotta, »Videm živi v sivini, rasizma ne manjka, razmere so porazne in tudi Cerkev je odsotna.« SEŽANA / NA SREČANJU OLD TIMERJEV Uspešni slovenski radioamaterji V Sloveniji najvišji odstotoek Radioamaterjev - Projekt Super vozel SEŽANA - V Gostilni Pri jami v Ma-tavunu so na sobotnem srečanju old tira er jev amaterjev, na katerem se je zbralo približno 90 radioamaterjev iz vse Slovenije, počastili 100-letnico radioamaterskega gibanja v svetu. »Slovenski radioamaterji dosegamo najboljše razultate na svetu, za kar smo lahko ponosni. Na število prebivalcev imamo največ radioamaterjev na svetu. To gibanje je zelo razvito in kvalitetno tudi po tehnični opremi in omrežju, katerega konstruktor je dr. Matjaž Vidmar, ki je zgradil projekt Super Vozelj. Naše omrežje je zelo propustno in to nam zavidajo v svetu. Po novem imamo slovenski radioamaterji pravico za uporabo radijskih postaj v Vseh državah, podpisnicah CEPTa, kar smo uspeli z novim Pravilnikom o radioamaterski dejavnosti, ki določa tudi pogoje delovanja. Vendar pa pridobitev licence ni več vezana in pogojena na članstvo v zvezi radioamaterjev Slove- nije. Tako smo izgubili nekaj članov, vendar pa so v zvezo prišli novi«, pripoveduje predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Leopold Kobal. Zveza združuje 5.981 operativnih članov v 106 klubih. Od tega jih je 868 1. klase, 1082 2. klase in 4.024 3. klase. Imajo 1126 društvenih članov, 226 operatrejev invalidov in 361 old time-rjev. Na srečanju, ki ga je pozdravil predsednik sežanskega radiokluba Slavko Oblak in direktor HTG Sežana Stanislav Furlan, so počastili tudi 100-letnico radioamaterstva na svetu, podelili pa so tudi priznanja ZRS. Zlato plaketo ZRS je radiolkub Celje, srebrno plaketo pa Miran Vončina iz Cerknega. Dobitniki zlatih značk ZRS so: Radioklub Sežana, radioklub Nova Gorica, Ivan Batagelj (Koper), Leo Djokov in Ivan Peršak (Ljubljana) in Zvezdan Ostrouška (Sežana, na fotografiji). Olga Knez Allegro, andante, vivace,.. Počasi! Cesta Videm - Tricesimo REANA DEL ROIALE (UD) Odprto: torek • petek 19.00- 12.30HS.00 - 19.301 V soboto NON - STOP 19.00 j 19301 OJto deHg Calzatura PITTARELLO Korzo Italia, 25 TRST Odprto: ponedeljek [15.00 i 19.30 j torek • petek |9.00 - 13.00 [15.00 - 19.30j V soboto NON - STOP |9.001 I9,30[ MNENJE IZVEDENCA / PO ZAVRNITVI RAČUNSKEGA SODIŠČA Zastoj pri ustanovitvi off-shora ne skrbi GOSPODARSTVO / MNENJE SINDIKATA CGIL Trgovina potrebuje kakovostni skok Težave so samo tehnične narave in lahko premostljive Bersanijev odlok pomembno priložnost BivSi poslanec v Evropskem parlamentu Gior-gio Rossetti bo v kratkem objavil knjižico o tržaškem off-shoru, v kateri je tudi odgovor na vprašanja in zaskrbljenosti, ki so se pojavlile po predvčerajšnji informaciji o ponovnem zastoju pri težko pričakovani ustanovitvi tržaškega financno-zavarovalniškega centra. Zadnje poglavje priročnika nosi namreC naslov: »Zakaj še ni off-shora?« in na samih dveh straneh jasno oriše zapletljaje, ki Se vedno onemogočajo, da bi zaživel center, ki ga sicer predvideva zakon za obmejna območja iz oddaljenega leta 1991. Kot je znano, je vprašanje spet na dnevnem redu, odkar je sen. Cameri-ni sporočil, da je računsko sodišče zavrnilo pravilnik off-shora. Prvi predlog pravilnika so morali prilagoditi določilom evropske komisije in so ga julija lani registrirali pri državnem svetu, nakar ga je podpisalo pet pristojnih ministrov (za finance, zaklad, zunanje zadeve, zunanjo trgovino in za industrijo), vendar ga še niso objavili na Uradnem listu, ker je računsko sodišče najprej zaustavilo in končno zavrnilo pravilnik. Rossetti v svoji analizi demantira, da bi razlog za zavrnitev bil v dejstvu, da je pravilnik predvideval olajšave pri izračunavanju davka Dor, ki so ga medtem nadomestili z davkom Irap. Rossetti, ki je priznan kot izvedenec za vprašanje off-shora, je še pred objavo vesti o zavrnitvi zapisal, da računsko sodišče nasprotuje pravilniku, ker Giorgio Rossetti F uvaja davčne olajšave na podlagi ministrskih ne pa zakonskih določil. V resnici pa je računsko sodišče na zgrešeni poti, meni Rossetti, saj so ministri samo prilagodili pravilnik in vnesli davčne olajšave za delovanje v okviru off-shora na podlagi določil Evropske unije, ki je sama vir zakonodaje, podobno kot parlament. Spor med računskim sodiščem in pristojnimi ministri se bo verjetno konCal s kompromisno rešitvijo. Pravilnik tržaškega off-shora bodo razdelili na dva dela: enega bodo podpisali pristojni ministri in bo zadeval samo operativne plati delovanja off-shora, drugega, ki bo zadeval davčne olajšave, pa bo podpisal ministrski svet, da bi tako premostili morebitne pripombe računskega sodišča. Do tu razlaga nekdanjega evropskega poslanca, ki se sam upravičeno vprašuje, kot tudi vse tržaško javno mnenje, kakšne so pravzaprav per- spektive off-shora. Dejstvo je, da so že zdavnaj mimo leta velikih priložnosti, ko bi center lahko izredno ugodno deloval na finančnih tržiščih postkomunističnih držav, kjer prav gotovo niso Čakali na tržaški off-shore in so samostojno priklicali investicije in organizirali svoja finančna tržišča. Kljub temu pa je off-shore še velika neizkoriščena priložnost, ki bi se lahko uveljavaila še posebej obdobju težav, ki pretresajo veC vzhodnoevropskih držav in Rusijo s še najbolj dramatičnimi posledicami. Kaže torej, da ni veC bistvenih tehničnih ali političnih zaprek za realizacijo centra, ampak samo težave in zamujanja. Se- natorju Oljke Fulviu Ca-meriniju je zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi zagotovil najhitrejšo rešitev vprašanja pravilnika, ki je še zadnja zapreka pred praktično ustanovitvijo centra off-shore. Morda pa bi bil potreben odločnejši in enotnejši pritisk vseh tržaških gospodarskih in političnih krogov. Zal pa nekatere vodijo drugi interesi, kot se je že pokazalo v marsikaterem primeru, od vodenja Pristaniške oblasti do razvojnega načrta Trst prihodnosti. Rossettijevo knjižico o off-shoreju, ki je razdeljena na 17 poglavij in obsega 60 strani, bodo predstavili pred koncem meseca v okviru združenja Dialoghi europei. Zakonski odlok ministra Bersanija predstavlja pomembno oporo in hkrati spodbudo za posodobitev trgovinskega sektorja tudi v Furlaniji-Julijski krajini in še posebej v Trstu. Deželna uprava naj zato odlok osvoji oziroma ga na osnovi svojih pristojnosti prikroji tako, da bo Cim bolje ustrezal tukajšnji stvarnosti. Kar zadeva specifično tržaško pokrajino, pa bi morala nova pravna ureditev tega sektorja predstavljati za trgovino, da napravi kakovostni skok, ki je zanjo pravzaprav neizogiben, Ce sploh hoCe še ostati nosilni steber krajevnega gospodarstva, kot je v preteklosti bila. Tako sta včeraj povedala na tiskovni konferenci elan pokrajinskega tajništva CGIL Giorgio Uboni in predsdtavnica pokrajinskega sindikata prodajalcev FILCAM-CGIL Adriana Merola. Na tak način se je tržaški sindikat CGIL aktivno vključil v živahno in mestoma polemično ra-pravo, ki jo je problem izvajanja Bersanijevega zakonskega odloka izval v Furlaniji-Julijski krajini in še posebej na Tržaškem in v kateri so se v minulih tednih - poleg predstavnikov zainteresiranih stanovskih organizacij - oglasili tudi številni javni upravitelji s tržaškim županom Riccardom Ulyjem na Čelu. Vsa ta problematika je posebno aktualna tudi spričo dejstva, da je deželna vlada prav za danes napovedala odobritev osnutka novega deželnega zakona o trgovini, ki ga bo nato moral seveda obravnavati deželni svet. Tržaška predstavnika sindikata CGIL sta na vCe- -L BARKOVUE Odločno proti preureditvi barkovljanskega portiča PredsinoCnjim se je v farni dvorani v Barko vij ah odvila skupščina glede občinskega načrta za prenovitev območja barkovljanskega pristanišča. Prisotna je bila tudi občinska odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi, nekaj občinskih svetovalcev in predsednik pristojnega rajonskega sveta. Do izraza je prišlo vsestransko nasprotovanje načrtu, ki ga je tržaški občinski svet odobril julija letos. Zbrani barkovljanski prebivalci so predvsem kritizirali nameravano ureditev podzemskega parkirišča in gradnjo večjega poslopja na sedanjem trgu med avtobusno postajo in obmorskim gozdičem, kakor tudi podvojitev pomolov in ureditev pristajališCa za helikopterje. Za predstavnico občinske uprave gre za okvirne predloge in so možne izboljšave: pripombe k načrtu je treba predložiti do 27. septembra. Na koncu pa še pripombo glede vodenja srečanja, ki je bilo nedostojno z žaljivimi izpadi proti odbornici, kar je nesprejemljivo pri soočanju o tako pomembnih problemih. TRŽAŠKA KNJIGARNA / PREDSTAVITEV NASELJE SV. SERGIJA Tretja izdaja slovnice v italijanščini Knjigo dr. Antona Kacina izdala Goriška Mohorjeva družba V Tržaški knjigarni so sinoči predstavili knjigo Grammatica della lingua slovena - Slovnica slovenskega jezika dr. Antona Kacina, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba (GMD). Na prireditvi je številne prisotne najprej pozdravil Marko Tavčar, predstavnik Goriške Mohorjeve družbe, ki je dejal, da je bilo za novo, tretjo izdajo slovnice slovenskega jezika za italijanske bralce veliko povpraševanje. Za njim je spregovorila prof. Marija Ka- cin, hčerka dr. Antona Kacina, ki je za novo izdajo slovenske slovnice v italijanskem jeziku napisala uvod. Kacinova, ki je sicer italijanistka, je povedala, da se je v daljšem uvodu k slovnici slovenskega jezika v italijanščini držala predvsem načela, da bi italijanskemu študentu, italijanskemu bralcu, ki se hoče naučiti vsaj osnov slovenske slovnice, prikazala celoten pregled nad slovenskim slovstvom in posebnostmi slovenskega jezika. Zaradi psa iskre med kosovskimi begunci in Romi V naselju Sv. Sergija.se je zaiskrilo med albanskimi pribežniki s Kosova in skupino Romov, ki so tam nastanjeni že dalj Časa. Begunce, ki Čakajo na dodelitev statusa pribežnika, so začasno namestili v poslopju opuščenega vrtca v Ul. Petracco, nedaleč pa je romsko naselje, kjer se med bivalnimi prikolicami potikajo številni psi. Prav pes je predsinoCnjim pozno zveCer napadel enega od mlajših Albancev s Kosova, ki sta se sprehajala mimo prikolic. Prijatelj mu je priskočil na pomoC in odgnal psa, katerega lastnik je odločno protestiral, da mu napada psa. Iz bližnjega vrtca je priskočilo kakih 20 kosovskih pri-bežnikov, iz naselja pa večje število Romov. Na srečo se ni vnel splošni pretep, tudi ker so iz bližnje postaje takoj pritekli karabinjerji, v kratkem pa je prihitelo še veC izvidnic karabinjerjev, policije in financarjev. Dva pribežnika s Kosova sta se zatekla v bolnišnico: enega je ugriznil pes, drugi pa je med prerivanjem utrpel manjšo rano. Vsekakor se po mnenju sil javnega reda ni pripetilo nic hujšega, tudi ker albanski pribež-niki, ki Čakajo na dodelitev statusa političnega begunca, nimajo najmanjšega interesa, da bi se vpletli v nasilna dejanja, ki bi jim v hipu uničila vsako upanje na priznanje statusa pribežnika. Dejstvo pa je, da pri Sv. Sergiju narašča napetost zaradi neprimernih prostorov, kamor so nastanili begunce, in pomanjkanja oskrbe, ki je v glavnem prepuščena prostovoljcem. Notranje ministrstvo je sporočilo, da bodo v kratkem prispeli v Trst policisti mobilnih oddelkov iz Firenc in Cagliarija, da bodo sodelovali pri upravljanju centra za ilegalne priseljence v starem pristanišču, katerega je včeraj poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia predlagal ukinitev. rajšnjem srečanju s Časnikarji najprej podčrtala, da je tržaško trgovinsko omrežje hudo zastarelo. Mnogo znamenj kaže, da ni kos vse večji konkurenci, ki jo predstavlja zlasti distribucijsko omrežje v sosednjem Venetu, pa tudi v Sloveniji. V tem sklopu sta Uboni in Merola omenila, da je samo v minulem letu na Tržaškem prekinilo dejavnost 120 do 130 trgovin. Potrebna je torej globoka prenova tega sektorja in prav Bersanijev odlok bi moral predstavljati odlično priložnost za to, še zlasti Ce ga bo deželna uprava znala primerno prikrojiti in dopolniti. Po mnenju tržaškega sindikata CGIL bi na Tržaškem vsekakor morali bistveno okrepiti razvoj hipermarketov in trgovskih centrov, začenši z odprtjem veleblagovnice COOP v Ul. Svevo. To pa bi se ne smelo zgoditi na račun tistih, ki že delajo na področju trgovine. Deželna zakonodaja bi morala zato predvidevati vrsto spodbud za vključevanje tržaških trgovcev v večje distribucijske enote. Kar zadeva urnike, sta Uboni in Merola dejala, da sta za ohranitev skupnega tedenskega počitka in da sta proti nočnemu obratovanju trgovin. Sicer pa sta se zavzela za razširitev urnikov in sta dopustila možnost, da bi zlasti hipermarketi in trgovski centri delali tudi ob nedeljah. Po mnenju tržaške CGIL bi morali novi trgovski centri nuditi raznovrstne »stranske« usluge in storitve. Tako bi npr. morali razpolagati z bančnim okoncem, s poštnim okencem, s strukturami za rekreacijo, od bazenov do kinodvoran, pa tudi za kongresni turizem. Tako opremljen trgovski center bi lahko uredili v okviru projekta Trst prihodnosti-Trieste futura na območju starega pristanišča. Kot je znano, Bersanijev odlok predvideva ukinitev dovolilnic za obratovanje trgovskih podjetij. Tržaški CGIL meni, da je treba to normo spoštovati, a po drugi strani predlaga, naj bi trgovci obvezno imeli ustrezno strokovno izobrazbo. Le-to naj bi potrjevala javna oblast (mogoCe deželna) z izdajo ustreznih potrdil. NOVICE Svevo in W. Allen na Trgu Hortis Jutri in pojutrišnjem bosta na Trgu Hortis zaključna večera ciklusa, ki so ga v okviru pobude Salom Trst posvetili Italu Svevu. VeCere je pripravila Elena Vitas, ki je zadnji prireditvi posvetila Italu Svevu in Woodyju Allenu. Gre za Človeka, ki sta sicer oddaljena v Času in prostoru, imata pa vrsto stičnih točk, predvsem skupno židovsko kulturo in globoko poznavanje Človekove duše. Predstavi se bosta zaceli ob 21. uri, v primeru slabega vremena se bosta odvili v bližnji veži mestne knjižnice. Renatu Ruggieru diplomo MIB V ponedeljek bodo na tržaški univerzi podelili Častno diplomo MIB ambasadorju Renatu Rug-giem, generalnemu direktorju Svetovne organizacije za trgovino (WTO). Podelitev bo spadala v okvir svečanosti ob zaključku osmega tečaja tržaškega visokošolskega centra za menažerstvo MIB, ko bodo podelili dipolome tudi 32 udeležencem teCaja samega. Sweet Heart na Krasu in v mestu Krožek srCnih bolnikov Sweet Heart bo prihodnji teden priredil 14. dan srca. Merili bodo krvni pritisk in delili informativni material o boleznih srca in ožilja. V ponedeljek bodo od 9. do 12. ure pred bazovsko cerkvijo, v torek ob istih urah na križišču pri openskem Prosvetnem domu, v sredo na proseški Kržadi, v četrtek na trgu v Križu, v soboto pa na trgih pred cerkvami v Rojanu, pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu. Tradicionalna glasba v pivnici Drevi ob 21.30 bo v pivnici Biergarten St. Michael v Ul. S. Michele 3 nastop tržaške folk skupine »Le mitiche pirie«. Predstavili bodo bavarsko, štajersko, koroško, slovensko in tržaško tradicionalno glasbo, pa tudi svving priredbe. Vstop je prost, informacije na telefonski številki 304479. Nakup 7 novih mostovžev Tržaški ECT, podružnica nizozemskega kolosa, ki je prevzela upravljanje kontejnerskega prometa na 7. pomolu, je sporočil sindikatom namen, da kupi 7 novih mostovžev za premikanje zabojnikov in da prenovi računalniški sistem za hitrejše upravljanje prometa kontejnerjev. Sporočili so tudi, da bodo ohranili število dosedanjih zaposlenih. Nizozemci pa niso nic kaj zadovoljni z dosežki prvih mesecev delovanja v Trstu, saj niso dosegli zastavljenih ciljev: kontejnerski promet je utrpel posledice azijske gospodarske krize. PRIREDITEV / NA SEJMIŠČU PRI MONTEBELLU ŠOLSTVO / OSNOVNE ŠOLE Danes odprtje kmelijskih dnevov Prikaz kmetijstva, ribištva in gozdarstva Dolina: več zanimanja za celodnevni šoli Mačkoljanska osnovna šola prazna, v Dolini 24 učencev Na tržaškem sejmišču se bodo danes uradno pričeli Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki se bodo zaključili v ponedeljek, 21. septembra. Po osmih letih se tako zopet vračajo kmetijski dnevi, ki so jih v 80. letih prirejali v Boljuncu, sedaj pa so jih organizirali v mestu samem in jih obogatili s posveti ter razstavami o ribištvu in gozdarstvu. Sejem je organiziralo šest občin tržaške pokrajine v sodelovanju s tržaškim sejmom in Pokrajino ter s finansiranjem Dežele FJK in tržaške Trgovinske zbornice, sodelujejo pa vse stanovske organizacije, razna združenja in zasebniki. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Boris Mihalič, je namen prireditve spodbujati in ovrednotiti poleg kmetijstva tukajšnji ribištvo in gozdarstvo, tudi kar zadeva okolje in ekologijo. Poleg tega je pomembno utrditi odnose med podeželjem in mešCani ter spodbujati vlaganje novih sredstev s strategijo sodelovanja in koordiniranja med ekonomsko in teritorialno stvarnostjo. Gre za vzgojno prireditev, na kateri bo- do prikazali kakovost našega kmetijstva (od oljkarstva in vinogradništva do Čebelarstva). Pomembno je gojiti naše »bisere«, a tudi gojiti bilateralne odnose. Dela so žal stekla z zamudo, a so sejem priredili pravočasno, tako da pričakujejo organizatorji številno udeležbo, saj so uspeh sejma in njegova bodočnost, kakor tudi sam nadaljnji razvoj kmetijstva v naši pokrajini odvisni od odziva ljudi. Cilj kmetijskih.dnevov je med drugim dokazati, da obstaja okolica, na sejmišču pa bo poleg prireditev, razstav in posvetov poskrbljeno tudi za glasbo in zabavo. Obiskovalcem bodo nudili pokušnje značilnih proizvodov in pridelkov tržaške pokrajine, odprta bo tudi »osmica«. Sejem se bo pričel ob 15. uri s posvetom »Stanje gozdnih površin v tržaški pokrajini«. Slovesna otvoritev bo pri vhodu sejmišča ob 18. uri, sledila bo zakuska v »osmici«, po 20. uri bo ples z ansamblom »Gino D’Eliso in Ila-rio Bontempo«. A. G. Mačkoljanska osnovna šola letos sameva. V šolskem poslopju je sicer živahno, saj otroški vrtec deluje s polno paro, V njem se letos igra 11 otrok. Junija lani so vrtec zapustili trije otroci (od katerih sta bila dva tuja državljana), ki pa so jih starši vpisah na druge šole, ne pa na domaCo. V MaCkoljah se sedaj sprašujejo, ah bo zaprtje šole zgolj začasno, ali ne. Mnogo bo odvisno od januarskih vpisov. V letošnjem šolskem letu bodo namreč zaključili predšolske dejavnosti v mackoljanskem vrtcu štirje otroci, naslednje leto bosta prestopila iz vrtca v šolo še dva. Vprašanje pa je, ah se bodo starši odločili za vpis v mackoljansko šolo, ali pa bodo izbrali drugo, kot se je zgodilo letos. Že pred nekaj leti so starši maCkoljanskih otrok predlagali združitev z dolinsko osnovno šolo Prežihovega Voranca, tako da bi prvi trije razredi delovah v Dolini, Četrti in peti pa v MaCkoljah. Pred leti bi bila taka združitev še uresničljiva, v sedanjih razmerah pa je dokaj vprašljiva. Tudi na dolinski osnovni šoli nimajo preobilja otrok Solo obiskuje letos skupno 24 uCencev, Id so razdeljeni v tri razrede: prvi in drugi razred sta združena, prav tako tretji in četrti, le peti razred je samostojen. Za združitev dolinske in mackoljanske šole pa bi potrebovali mnogo več šolarjev, da bi z razdelitvijo med dve šob lahko redno delovalo vseh pet razredov. Pri tem pa se zastavlja vprašanje: zakaj se na dolinsko osnovno šolo, ki deluje v centru občine in je poleg tega sedež didaktičnega ravnateljstva, vpisuje tako malo otrok? Didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila je obrazložila, da se za dolinsko šolo odločajo tisti starši, ki želijo, da bi njihovi otroci obiskovah tako imenovano »navadno šolo.« V dolinskem okolišu pa je vse več takih staršev, ki raje za svoje otroke izberejo bližnjo boljunško-borš-tansko celodnevno šolo Frana Venturinija. Soh v Boljuncu in Borštu sta bili pred tremi leti v hudi krizi zaradi skromnega števila vpisanih. Takrat pa so se starši odločili za združitev in za ustanovitev celodnevne osnovne šole. Izkazalo se je, da je bila izbira pravilna, saj je postala boljunško-borštanska šola po samih dveh letih druga slovenska najbolj številčna osnovna šola v dolinskem didaktičnem ravnateljstvu. Letos jo obiskuje 42 uCencev, vec jih »premore« le osnovna šola od Domja in Ricmanj, ki je tudi združena in celodnevna. Na ravnateljstvu so namignili na možnost uvedbe podaljšanega bivanja na dolinski osnovni šoli, kot so to uspešno uresničili na šolah pri Sv. Ani in v Skednju. Pouk bi trajal 37 ur tedensko, otroci bi kosili v šok, šola bi jim ponudila številne dejavnosti, kot na primer računalništvo, kopanje v bazenu. Namig pa ni naletel na pozitiven odziv, in sicer zato, ker obiskujejo dolinsko osnovno šolo otroci, za katere žehjo starši le navaden, dopoldanski pouk. Takih staršev pa je v dolinski občini vse manj, o čemer priča tudi letošnji množični vpis otrok iz dolinskega otroškega vrtca v boljunško-borštansko celodnevno šolo. H KONGRESNI CENTER h Posvet o stanju kmetijskih površin v tržaški pokrajini Ob 15. uri: Odprtje okrogle mize Pozdrav predstavnika promocijskega odbora Predseduje: posl. prof. Mario Prestamburgo Ob 15.30: »Uporaba teritorija za kmetijstvo« -Dr. Giovanni Degenbardt, vodja tržaškega pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo »Uporaba gozdnih površin« - Dr. Aldo Cavani, vodja tržaškega inšpektorata za gozdove »Countryside or wilderness? - Carso cura o Carso ingraia?« (Tržaško kmetijstvo za pokrajino, okolje in zdravje)« - Prof. Enos Constantini, docent na Cedajskem tehniCno-agramem inštitutu »Ekonomski inštrumenti in urbanistično načrtovanje pri upravljanju kmetijsko-gozdhih dobrin« - Prof. Gianluigi Gallenti, docent na oddelku za ekonomijo in podjetniško tehniko-eko-nomska fakulteta - na tržaški univerzi »Ovrednotenje jusarskih zemljišč« - Izvedenec dr. Vladimir Vremec »Perspektive Bodočnosti na teritoriju« arh. Giu-lio Marini, odbornik za kmetijstvo na Pokrajini NOVICE Klavirski recital Tatjane Jercog Na pobudo združenja Prosenectude bo danes popoldne ob 17. uri v dvorani Primo Rovis v Ul. Ginnastica samostojni klavirski recital Tatjane Jercog. Mlada pianistka, ki je pred nekaj leti zaključila šolanje na Glasbeni matici in diplomirala v razredu prof. Xenie Brass, je že večkrat sodelovala na raznih pobudah tega tržaškega združenja, ki skrbi za kulturno ponudbo predvsem starejšega prebivalstva: predstavila se je že s celovečernim koncertom, igrala pa je tudi z raznimi solisti. Tatjana Jercog se izpopolnjuje pri prof. Igorju Lazku, dve leti je študirala na Evropskem konservatoriju v Parizu in si pridobila diplomo iz najvišje stopnje, lani je pod mentorstvom istega profesorja sledila pouku v razredu za glasbeno interpretacijo na Slovanskem konservatoriju v Parizu, kjer namerava svoje izpopolnjevanje tudi nadaljevati. Na današnjem koncertu bo Tatjana Jercog, ki se med drugim posveča tudi poučevanju na Glasbeni matici in zborovski dejavnosti, predstavila skladbe velikih mojstrov, kot so Haydn, Šostakovič, Rahmaninov, Debussy in Liszt, (dam) Sporočilo vinogradnikom Organizacijski odbor Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva obvešča vinogradnike, ki bi radi sodelovali na raztavi »špronov« (grozdov) na Tržaškem sejmišču, da lahko izročijo pridelek »špronov« na svojih občinah, in sicer v Dolini in v Devin - Narežini (urad za javna dela) ter v zgo-niški šolski kleti (prebivalci Opčin, Zgonik in Re-pentabor) v soboto, 19. 9., med 9. in 10. uro, nakar bodo pristojni odpeljali šprone na tržaški velesejem. ŠOLSTVO / UNIVERZA Poziv za vpis na fakulteto za matematične vede Kot vsako leto se je tudi letos začelo novo šolsko leto in kot običajno se pojavljajo tudi stari problemi. Eden izmed teh je število vpisanih dijakov in študentov v prvi letnik. Tako vprašanje je aktualno tudi na tržaški univerzi. Res je, da se vpisovanja še niso zaključila, dejansko pa se je do sedaj v to akademsko leto vpisalo manj študentov kot lani v istem obdobju. Tako stisko opažamo tudi na fakulteti matematičnih ved v Trstu, kjer se je lani vpisalo le 15 študentov, med katerimi sta bila dva Slovenca, pretekla leta pa je predavanjem prvega letnika sledilo okoli 25 oseb. Fakulteto matematičnih ved so v teku zadnjih let izboljšali in obnovili. Učilnice so na novo prepleskali, poskrbeli za boljšo razsvetljavo, sobo z računalniki so obogatili z modernejšimi kompjuterji Sun in vsak študent ima tudi svoj naslov elektronske šošte e-mail. Sedaj imajo študenti-novinci na izbiro več sme- ri: splošno, didaktično, informatsko, numerično, smer fizike in ekonomije. Poleg tega je fakulteta močno utrdila že večletno sodelovanje z drugimi evropskimi državami in sedaj skuša navezati nove stike tudi s Češko in Kanado. Študente pošiljajo v te in druge kraje, da bi se učili matematiko, širili kulturna obzorja in utrdili človeške stike z ljudmi, ki so po metodi uCenja in navadah precej različni od nas. Fakulteta je primerna za kateregakoli, ki se po maturi odloči za nadaljni študij. Današnji trg zahteva namreč izkušene ljudi v matematiki, informatiki, ekonomiji in statistiki, kar fakulteta matematičnih ved na tržaški univerzi tudi vseskozi nudi. Do sedaj se je v akademsko leto 98/99 vpisalo le malo novih študentov. Časa ni veC veliko, saj 5. november že trka na vrata. Tisti, ki jim je matematika všeC, in se še ni odločil, naj zato kar pohiti. Mirna Viola Mačkoljanski zbor na zborovski reviji V nedeljo, 20, t.m., se bo mačkoljanski MePZ Primorsko udeležil celodnevne revije Gori in festa, ki jo letos petič prireja združenje U.S.C.I. pordenonske pokrajine. Nastop se uvršCa v vse večje in tesnejše sodelovanje, ki ga gojita Zveza slovenskih kulturnih društev in deželno združenje italijanskih zborov in se še posebno v zadnjem letu, po uradno zapečatenem članstvu slovenske organizacije, kaže na vec ravneh. Nedeljsko sodelovanje slovenskega zbora na svojevrstni pevski prireditvi v središču Pordenona je še dodaten korak naprej na poti Čedalje stvarnejše povezave med ZSKD in združenjem U.S.C.I., ki je na deželni ravni sprejelo v svoje vodstvo tudi slovensko predstavništvo. Tako se vezi utrjujejo v »nevidnem« organizacijskem smislu, pa tudi v obliki izmejav med slovenskimi in italijanskimi zbori. Nedeljski nastop MePZ Primorsko je vsekakor vreden pozornosti, velja pa poudariti, da so sodelovanje med obema krovnima kulturnima organizacijama skoro dve desetletji izpričevala že mnoga gostovanja in izmenjave tudi drugih zamejskih in italijanskih zborov. (dam) ŠOLSTVO / PO KRAJI RAČUNALNIKOV V Križu nabiralna akcija za šolo S prispevki bodo nakupili nove naprave za šolske dejavnosti V preteklih dneh smo poročali o tatvini v kriški osnovni šoli Alberta Sirka, ki je hudo prizadela šolsko skupnost. Tatovi so ponoči odnesli domala vse naprave (računalnik, tiskalnik, optični bralec, televizor, dva videorecorderja in fotokopirni aparat), ki so služile pri pouku in obšolskih dejavnostih kriških osnovnošolcev. Tatvina je globoko odjeknila v vasi in predvsem med starši otrok, ki obiskujejo šolo. Ukradeni predmeti so bili tudi glavni predmet razprave na srečanju združenja staršev ob začetku šolskega leta. Starši so ugotovili, da so bile naprave neobhodno potrebne za nadaljevanje uspešnega šolskega dela iz preteklih šolskih let, ki se je obrestovalo z osvojitvijo dveh prvih nagrad na Kugyjevem natečaju in nagradi šolskemu glasilu Našemu super Časopisu na tekmovanju v Celju. Vsem pa je bilo jasno, da bi morali še precej Časa Čakati, preden bi lahko dobili iz javnih institucij dovolj prispevkov za nakup novih naprav. S Čakanjem pa bi bili prav njihovi otroci prikrajšani za številne pomembne izkušnje. Zato so se odločili, da bodo sami in s pomočjo vaščanov poskrbeli za nove aparature. Sklenili so, da bodo izvedli po domači vasi nabiralno akcijo, saj smatrajo, da je šola pomembna za vso vas, ne le za starše otrok, ki jo obiskujejo. Združenje staršev je začelo že deliti po vasi letake, v katerih poziva vaščane, naj prispevajo k nabiralni akciji. Križani so že v številnih podobnih primerih priskočili na pomoč in se dobro izkazali, zato so starši otrok šole Alberta Sirka prepričani, da bodo tudi tokrat prav tako občutljivi do problema, ki zadeva vse Križane. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 18. septembra 1998 IRENA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.11 - Dolžina dneva 12.25 - Luna vzide ob 4.17 in zatone ob 18.18 Jutri, SOBOTA, 19. septembra 1998 TEODOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,6 stopinje, zračni tlak 1007 mb narašča, veter 34 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik -burja, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Serena Schivi, Matteo Gianeselli, Lorenzo Rovelli, Alessio Piccini Macorini, Luca Russi, Alessio Miscolini, Sergio Coslovi, Sara Dru-scovich. Umrli so: 86-letni Carlo Pauletti, 91-letna Silvia Mistelli, 86-letna Marina Vodopivec, 83-letni Silvio Genardi, 89-letna Lui-gia Ursic, 86-letni Giovanni Rossa, 83-letni Massimiliano Canaletti, 92-letna Maria Marchesi-ch, 70-letni Ermanno Pog-gi, 90-letna Guglielmina Ficko, 92-letni Vittorio Milani, 80-letna Bruna lenco, 103-letna Albertina Cheron, 78-letni Aldo Lucchetti, 79-letni Ugo Pitacco. I : LEKARNE Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. septembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002). OpCine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. OpCine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. a PRIREDITVE ZDRUŽENE ORGANIZACIJE PROSTOVOLJCEV A.C.C.R.I., ANITA, MOSAICO in SENZA CONFINI-BREZ MEJA vabijo na gledališko predstavo SEVER-JUG, ki jo izvaja avstrijska skupina mimov EX-ROSA. Nastopajoči na živahen in prepričljiv naCin prek mimike in glasbe ponujajo v pretres nekaj svojih zamisli o življenju ljudi na severu in jugu naše Zemlje, o odnosih med nami in njimi in o nujni potrebi po sodelovanju za vsestranski napredek. Predstava bo danes, 18. t. m. ob 20.30 v gledališču pri saleziancih, Istrska ulica 53. Toplo vabljeni! ZARJA-GAJAFeST NOGOM€TNO DRUŠTVO ZRRJR-GRJR 1997 prireja danes, 18., v soboto, 19. in nedeljo, 20. septembra ter v petek, 25., soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra V ŠPORTNEM CENTRU GAJE NA PADRIČAH PHH2NIK POD ŠOTOROM Z VEČ KOT 1000 SEDEŽI! Vsak dan od 18. ure dalje dobro založeni kioski z raznimi jedmi na žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami Za zabavo bosta poskrbela ansambla: danes HflPPV DfiV, v soboto in nedeljo STATUS SVMBOl V soboto, 26. 9. bo igral ansambel CAUFOANIA KINO ARISTON - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Tu ridi«, r. Paolo in Vittorio Taviani. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »II dottor Dolittle«, i. Ed-die Murphy. EXCELŠIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I piccoli maestri«, r. Daniele Lucchetti. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Godzilla«. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Armagge-don« i. Bruce VVillis in Liv Tyler. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sliding Doors«, i. Gwy-neth Paltrovv. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »City of Angels«, i. Nicolas Gage in Meg Ryan. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »Scream 2«, r. Wes Cra-ven, i. Neve Campbell, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 20.30 »Animalita«, prepovedan mladini pod 18. letom; 22.15 »Sex Cri-mes«, i. Matt Dillon, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Piog-gia infernale«, i. Morgan Freeman. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »L’albero del-le pere«, r. Francesca Ar-chibugi, i. Valeria Golino, Sergio Rubini. 1 OBVESTILA ZARJA-GAJAFEST - No-gometno društvo ZARJA-GAJA 1997 prireja danes, 18., jutri, 19. in v nedeljo, 20. ter v petek, 25., soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra v Športnem centru Gaje na Padricah PRAZNIK POD ŠOTOROM z vec kot 1000 sedeži. Vsak dan vam bodo od 18. ure dalje v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami. Za zabavo bodo poskrbeli naslednji ansambli: danes Happy day, v soboto in nedeljo Status . Symbol, v soboto, 26. 9. pa ansambel California. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da je odprto vpisovanje za Šolsko leto 1998/99 Se danes, 18. septembra in sicer za otroke od 5. do 7. leta starosti v predšolske tečaje glasbene vzgoje ter za otroke in mladince od 8. do 18. leta v tečaje z individualnim poukom za pihala, trobila in tolkala, od 19. do 21. ure na sedežu orkestra v Ric-manjih. V ostalih dneh lahko za informacije pokličete na St. 040-380749, od 18. do 21. ure. Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva Tržaško sejmišče od 18. do 21. septembra 1998 URNIK petek, 18.9. od 15. do 24. ure sobota, 19.9. od 10. do 24. ure nedelja, 20.9. od 10. do 24. ure ponedeljek, 21.9. od 15. do 24. ure (zjutraj odprto samo za šole) PRIREDITVE IN POSVETI Petek. 18.9. ob 15. uri - Kongresni center: Posvet: »Stanje kmetijskih gozdnih površin v tržaški pokrajini« ob 18. uri - Slovesna otvoritev pri vhodu tržaškega sejmišča Glasbena predstava skupine »Musicanti Istriani-lstrijanski muzikanti« ob 20. uri: Ples z ansamblom »Gino D’Eliso & llario Bontempo«-PaviljonD Sobota. 19.9. ob 10. uri - Kongresni center: Posvet: »Upravljanje obalnega območja tržaškega zaliva« ob 10. uri: Prodaja prašičev - Trg P3 ob 10. uri: Sejna dvorana sejemskega tajništva - Srečanje predstavnikov občin tržaške pokrajine s predstavniki pobratenih občin »Vloga občin v bodoči Evropi« ob 15. uri - Kongresni center: Posvet - »Vloga čebelarstva pri varstvu okolja - prednost medu pri vzgojni prehrani ob 16. uri - Razstava konjev in goveda od 15. do 18. ure - Guinnesov rekord »Mega polento« ob 20. uri - Ples z ansamblom »Zamejski kvintet« Nedelja, 20.9. ob 10. uri - Prodaja prašičev - Trg P3 ob 16. uri - Razstava konjev in goveda od 15. do 20. ure - Zabava s skupino »Long Zlunk« od 15. do 18. ure - Guinnesov rekord z »Mega polento« ob 18. uri - Nagrajevanje ob 18.30 - Koncert hornistov iz Rakeka; Koncert zbora slovenskih lovcev »Doberdob« ob 20. uri - Koncert skupine »Zamejski kvintet«-Pav. D Ponedeljek. 21.9. °b 15. uri - Kongresni center: Predstavitev: »Načrt za gospodarsko oži-v°živitev Občina Devin-Nabrežina ob 20. uri - Nastop skupine glasbene šole pihalnega orkestra iz Ricmanj Posvet/predstavitev in pokušnja proizvodov naše pokrajine - Kongresni center ob 21. uri - Ples s skupino »Giulia Pellizzari Ballaben« - Pav. D Vsak dan na »Osmici« zabava z glasbeno skupino Trio Melody "sak dan, po 20. uri predstava Plesne šole »Batucada Club«. FOTOKROŽEK FOTO TRST 80 - Trst vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo danes, 18. septembra 1998 ob 20. uri na sedežu krožka v Ul. sv. Frančiška 20/11 v Trstu. LJUDSKI DOM V POD-LONJERJU vabi jutri, 19. in v nedeljo, 20. septembra na PRAZNIK GROZDJA. V nedeljo ob 18. uri nastop skupine Paolo Paolin & I rocciosi, ob 19.30 nagrajevanje raSponov. Oba večera bo igral ansambel I muli de una volta. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do jutri, 19. septembra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. St. 040-362542. Vpisovanje novih abonentov od ponedeljka, 21. septembra dalje. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi jutri, 19. septembra ob 19.30 na ples. »FeStin« z naslovom ZBOGOM POLETJE, DOBRODOŠLA JESEN bo v Finžgarjevem domu na Opčinah. ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO vabi na 18. VSESLOVENSKO SREČANJE MLADINE v Stični, ki bo jutri, 19. septembra z začetkom ob 10. uri. Na sporedu bo pričevanje sarajevskega kardinala Vinka Puljiča, masa, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof Franc Rode, in koncert Vilija Resnika s prijatelji. Informacije nudi Ivo Krže, tel. St. 040-311975. ZVEZA UPOKOJENCEV KRAŠKEGA OBMOČJA SPI - CGIL obveSCa, da bo v nedeljo, 20. septembra ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah svečan podpis Listine o pobratenju med Zvezo upokojencev kraskega območja in Sindikatom upokojencev iz RoCa pri Buzetu. Vabljeni so elani in simpatizerji. SK BRDINA organizira 8. KRAŠKI SUHI SLALOM in MEMORIAL ALDO REBULA, ki bo v nedeljo, 20. septembra, s pričetkom ob 10. uri, ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje bo na terenu pred tekmo, od 9.15 dalje. Za informacije tel. št. 040/212859 in 299573. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo Solo. Informativni sestanek in vpisovanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 18.30, v društvenih prostorih v Sempolaju. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK priredi smučarske tečaje na plastični stezi s pričetkom v Četrtek, 1. oktobra. Za informacije in vpisovanje se lahko zglasite na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, v ponedeljek, 21. in torek, 22. septembra od 18. do 19. ure. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK obveSCa vse, ki bi se radi seznanili z zimskim programom, da nudimo informacije o zimovanju, smučarskih treningih in tečajih, o smučarski opremi in o rekreacijskih pobudah na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, v ponedeljek, 21 in torek, 22. t. m. od 18. do 19. ure ter v ponedeljek, 28. in torek, 29. t. m. ob isti uri. TRŽAŠKA KNJIGARNA obveSCa dijake in obiskovalce, da bo ob začetku Šolskega leta odprta v ponedeljek 21. septembra z normalnim delovnim urnikom. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED vabi starse otrok, ki bi radi prepevali v novi sezoni, na sestanek (vpisovanje) v ponedeljek, 21. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SLOVENSKO OTROŠKO MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD sporoča, da se bodo redne vaje za priložnostni zbor pevcev, ki so peli pri zborih Vesela pomlad, začele v ponedeljek, 21. septembra ob 20.30 v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. Vabljeni vsi pevci, ki so potrdili svoje sodelovanje, kakor tudi tisti, ki so nevede prezrli ali pa pomotoma niso dobili pisma za anketo, ki je bilo poslano vsem. SKD FRANCE PREŠE- REN - Šivanje nos se bo spet začelo v ponedeljek, 21. septembra, od 20.30 dalje. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse nove in stare pevke na prvo vajo nove sezone, ki bo v torek, 22. t. m. ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ... se spet odpira ob začetku novega Šolskega leta. SPD PRIMOREC-TABOR vabi otroke zadnjega letnika vrtca in osnovnošolce, ki se želijo približati glasbi, na vpisovanje in avdicijo, ki bo v sredo, 23. septembra od 16.30 do 17.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Lanske male elane vabimo, da potrdijo sodelovanje v novi sezoni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v Četrtek, 24. septembra 1998 ob •18.30 na sedežu godbe v Soscevi hiši na Proseku. Vabljeni gojenci in starsi! SLOVENSKO OTROŠKO MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi stare in nove pevce od 5. do 11. leta starosti, da se vključijo v otroški pevski zbor, ki bo zaCel z vajami . v petek, 25. t. m. ob 15.30 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. Zbor bo letos vodila Študentka akademije za glasbo v Ljubljani Martina Batič. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v petek, 25. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbe v stavbi nižje srednje Sole Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni gojenci in starsi! OTROŠKI PEVSKI ZBOR F. VENTURINI -Domjo prisrčno vabi vse male pevce in pevke (od 3. do 11. leta) na prvo vajo, ki bo v soboto, 26. septembra 1998 ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. PIHALNI ORKESTER BREG - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v Solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbenega društva v Dolini. Vabljeni gojenci in starsi! SD POLET vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v dvorani Zadružne kraske banke v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je sprememba društvenega statuta. Takoj po obenem zboru bo predstavitev programa oz. delovanja v sezoni 1998/99. Vljudno vabljeni! OTROŠKI PEBVSK1 ZBOR VESNA vabi vse otroke od 4. leta dalje na prvo pevsko vajo v torek, 29. septembra ob 16.20 v osnovni Soli Albert Sirk v Križu. REKREATIVNA SEKCIJA SZ BOR organizira za ženske in moške: jutranjo telovadbo za starejše (Krut) in odrasle, popoldansko vadbo za odrasle, aerobiko za mlade, vadbo z glasbo za Starejše, večerno telovadbo in odbojko. Za informacije tel. v urad 040-51377 (od 11. do 13.30) ali popoldne na 040-299269 (Silva). KRD DOM BRISCIKI organizira teCaj vezenja. Prvo srečanje bo v Četrtek, 1. oktobra 1998 ob 17. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062. SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se bodo zaceli treningi in vpisovanja v ponedeljek, 1. oktobra in Četrtek, 4. oktobra od 16. ure dalje, dvakrat tedensko v prostorih osnovne sole A. Sirk v Križu. Prosimo dosedanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vabijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na St. 040-220222 po 14.30. KRD DOM BRISCIKI vabi na rekreacijsko telovadbo, ki bo potekala dvakrat tedensko. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra 1998 ob 20. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062. KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira teCaj standardnih plesov pod vodstvom priznanega koreografa iz Ljubljane Uroša AndiCa. Za vpisovanje in informacije tel. na St. 040-213153 (Tatjana). KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, od 11. do 21. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Tel.: 040/360072. KRUT prireja 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Vpis in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice zbira fototografije, razglednice, dokumente in listine o delovanju društva in o-vaških dogodkih za pripravo razstave in priložnostne brošure. Gradivo zbiramo v Ljudskem domu vsako sredo od 19. do 21. ure do konca oktobra 1998. Zagotavljamo vam, da bomo prejeto gradivo varovali na najboljši način in se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE sporoča cenjenim obiskovalcem, da ima BLAGAJNA KULTURNEGA DOMA novo telefonsko številko 040-362542. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure. S ČESTITKE Danes praznuje okrogli jubilej EDI ŽAGAR. Se na mnoga leta mu kličejo pevke in pevci KD Slovan. S ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obveSCa starse dijakov prvih razredov, da bo v ponedeljek, 21. septembra ob 18. uri na podružnici (v drugem nadstropju) srečanje z ravnateljem in profesorji prvih razredov. Govorilo se bo o začetku Šolskega leta in o morebitnih problemih v zvezi s tem. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. S_____________IZLETI ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Rojana organizira 20. septembra 1998 izlet na Brione z ladjo Marconi. Informacije in ogled programa na sedežu zveze v Ul. L. Stock 9/A ob sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Tel. St. 040-420622, 040-363336 ali 040-911211. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST sporoča, da je Se nekaj prostih mest za izlet v Doberdob, v Četrtek, 24. septembra. Vpis je možen v dopoldanskih urah na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja v nedeljo, 27. septembra izlet v Ljubljano z ogledom mesta. V popoldanskih urah sledi Se obisk Škofje Loke. Vpisuje Vesna - tel. St. 040-271862 v opoldanskem Času. SKD BARKOVLJE prireja 27. t. m. izlet v Bloke in Cerkniško jezero z ogledom makete o jezeru in vožnjo z lojtrnikom. Za informacije tel. na St. 040-415797 ob uri obedov ali 040-363452 med urnikom trgovin. 50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabreži-na prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. St. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. IZLET NA CAPRI, V NAPULI IN SORRENTO je zaradi organizacijskih razlogov prestavljen na kasnejši datum in sicer od 7. do 11. oktobra. Kdor se želi vpisati, naj poklice do 22. septembra na tel. 040-208989 (Carmen Kocman). MALI OGLASI tel. 040 7786333 GORICA - SAN ROCCO, dvonadstropno stanovanje v residensu Leonardo, s površino 213 kv. m. + tri terase, velik skupni park in dve podzemeljski graži privatno prodajamo. Tel. St. 0481-532046. PODARIM staro spalnico. Tel. v jutranjih urah na St. 040-228752. LEKCIJE RUŠČINE, tolmačenje, strokovne in tehnične prevode, nudi poklicna prevajalka - nosilka jezika. Tel. St. 040-813161. ISCEM DELO kot hišna pomoCica, prodajalka ali za varstvo starejše osebe. Tel. na St. 040-572664 od 16. do 18. ure. PRODAM grozdje na trti (malvazija, sauvignon in refosk). Tel. v večernih urah na St. 040-231578. ISCEM DELO kot prodajalka v trgovini jestvin ali slaščičarni, tudi part-ti-me. Imam delovne izkušnje. Tel. St. 040-225757. PRODAM tri 15-hektoli-terske betonske vinske sode. Tel. St. 0481-78066.. GOSPA, z znanjem slovenskega jezika, iSCe delo kot prodajalka v jutranjih urah ali po izmeni. Tel. St. 040-228609. TECAJ KUNG-FUJA v Devinsko nabrežinski občini. Za informacije tel. na St. 040-299294. NUDIM NEGO starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskuSnje. Tel. na St. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. CE JE KDO NAŠEL v nedeljo, 13. 9. ob 9.30 zjutraj blizu otroške bolnišnice Burlo Garofalo izgubljene naočnike, prosim naj telefonira na St. 040/394719. ISCEM knjigo Vzpon meščanstva - učbenik za 7. razred, avtorja P. Vodopivec in M. Žvanut. Tel. St. 040-911248. PRODAM jeep Che-rokee 2.5 Turbo diesel, april ’96, tel. St. 040-200232 med 13. in 14. uro. PRODAM 4 stote belega grozdja. Krmenka 143, nasproti gostilne Adamič. GRADBENO PODJETJE iSCe zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. 040-818141 ali 0336-455458 v večernih urah. GOSPA iSCe v najem eno ali dvosobno stanovanje v Gorici. Tel. 0335/8361829. V STANDREŽU prodam grozdje za vino - malvazijo in tokaj. Tel. 0481/21517. VAJENKO (max. 25 let) iSCe vpeljana trgovina v središču mesta. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 - Trst, pod Šifro »PRODAJALKA«. PRODAM nezazidljivo zemljišče v Logu blizu glavne ceste, 712 kv. metrov, pq zelo ugodni ceni. Tel. St. 040-822884. ODLIČEN KROMPIR prodam v Sovodnjah po 600 lir kg. Tel. 0481/882413. ZEMJISCE, 1.000 kv. m. (zazidljivo) prodam v Doberdobu. Tel. St. 0338-2442231 v večernih urah. PRODAM po zelo ugodni ceni dva 600-litrska soda iz fiberglasa, plastično kad (10 hekt), stiskalnico (premer 75 cm) ter mlin na električni pogon. Tel.: 040-231952, od 17. do 18. ure. OSMICO je odprl Mario Milic, Zgonik 71. OD MORJA smo se poslovili, zdaj ste lepo vabljeni v Doberdob, kjer v kmečkem turizmu Pri Cirili navžijete se domačih dobrot. Odprti smo ob Četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci St. 17. KMEČKI TURIZEM je odprt pri Ostrouski, Zagradec 1. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob Četrtkih. OSMICO ima v Lonjerju Zvonimir Lorenzi. ToCi vitovsko in refošk. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICO ima Romano Škabar - Repen 91. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI Ob obletnici smrti Pavla Stranja daruje brat z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin nepozabne Tatjane Tavčar darujeta KD in 2PZ Ivan Grbec iz Skednja 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Nosilci krste Danice Milic darujejo 200.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na Nevija Corbattija darujeta Nadja in Paolo 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob smrti vnukinje Vide daruje Justi z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Sonjo Štor darujejo bivši soSolci in učiteljica Možina 320.000 lir za košarkarsko sekcijo SD Polet. V spomin na Milko Kalc darujeta Marija in Mario Pregare 20.000 lir za SKD Skala iz Gropade. 18. 9. 1994 18. 9. 1998 Pavel Stranj Štiri leta so minila in vendar si vseskozi z nami. Primož, Maša in vsi ostali Trst, 18. septembra 1998 DEVIN / NA SEDEŽU GLASBENE ŠOLE MUSIČA ARTIS Vihunska glasba dua Kulešov Srnina Prihodnji torek Koncert za R. M. Rilkeja Živimo v dobi laserskih plošč in tehnoloških vragolij, ki so izučile človeško uho na zvočno in tehnično brezhibnost. Ko si zavrtimo ploščo, ne opazimo niti najmanjše napake, tako da celo izpade, da je zaigrana s pomočjo računalnika, kot pa da gre za izdelek človeškega truda. Zaradi te zvočne »razvade« pa se kaj hitro navadimo, ko na koncertih zasledimo »človeško« netočnost ali le majhen spodrsljaj v izvajanju. Zelo poredkoma pa se dogodi, da lahko sledimo koncertu, ki spaja tehnično brezhibnost s človeško dušo. Tak je bil koncert ruskega dua Kulešov - Zimina v torek na sedežu mednarodne glasbene šole Musiča Artis v Devinu (foto KROMA). Violinist Victor Kulešov in pianistka Victoria Zimina sta vrhunska glasbenika, ki natančno obvladata inštrument. Oba prihajata iz St. Petersburga in oba sta se šolala na prestižnem konservatoriju v tem mestu. Ukvarjata se s poučevanjem in koncerti- ranjem v raznih zasedbah bodisi v Rusiji kot drugod po svetu. Na torkovem koncertu sta zablestela v izredno zahtevnem programu, saj je ta obsegal skladbe iz treh različnih glasbenih obdobij. Predstavila sta Mozartovo Sonato za violino in klavir v e-molu KV 304, Snitkovo Sonato za violino in klavir št. 2 ter Brahmsov Scherzo in Sonato za violino in klavir v d-molu op. 108. Ob velikem posluhu za stilistično izvedbo sta se oba glasbenika še odlikovala po dovršenem tonu in odličnem muziciranju. Briljantno sta se izkazala pri vseh treh avtorjih, višek koncerta pa sta dosegla z zelo zahtevno Sonato za violino in klavir št. 2 (1968) ruskega skladatelja Alfreda Snitka, kjer sta občinstvu predstavila celotno barvno paleto in zvočno zmogljivost obeh instrumentov in ne nazadnje svojo vrhunsko pripravljenost, temperamentnost in umetniško občutljivost. Po dolgem in burnem ploskanju občinstva pa sta za dodatek zaigrala še lirično in sproščeno »Melodija« P. L Čajkovskega. Koncert ruskega dua Kulašov - Zimina je bil otvoritvena prireditev koncertne sezone, ki jo prireja mednarodna glasbena šola Musiči Artis v Devinu. Ze prihodnji torek, 22. t.m., bo večer posvečen R. M. Rilkeju »Koncert za R. M. Rilkeja« (v skupni organizaciji z Občino Devin - Nabrežina, združenjem La Bavisela in Trgovinsko zbornico iz Trsta). To bo predstava, ki si jo je zamislili Tullio Reggente, v kateri je spojil poezije Rainerja M. Rilkeja in Stephana Zvveiga, ki jih bo brala Lidija Kozlovič, spremljala pa jo bo originalna glasba Silvia Donatija, ki jo bosta izvedla avtor ter violinistka Enrichetta Cefa. Naslednji koncert v oktobru iz niza »Pianissi-mo«, pa bodo predstavili vrhunske izvajalce Kor-nelio Ogorkovvna, Ber-tranda Girauda, Tatjano Ognjanovič ter Tržačana Marca Sancina. Pan V PREDJAMSKEM GRADU Razstava srednjeveških instrumentov Odprta bo do 10. oktobra V Predjamskem gradu pri Postojni so včeraj odprli razstavo Srednjeveški instrumenti. Do 10. oktobra bodo na ogled kopije srednjeveških instrumentov izdelovalca VVinfrieda Georgeja iz Freisinga in upodobitve angelov z instrumenti na slovenskih gotskih freskah. Na slovesnosti ob odprtju bosta italijanske srednjeveške plese 15. stoletja zaigrali Svava Bernhardsdottir (fidel) in Nicolette San-zin (gotska harfa). Na razstavi bodo predstavljene kopije instrumentov: rebek, fidel, organistrum, mandora, pandurina, tromba marina, harfa v obliki psalte-rija, gotska harfa, eolova harfa, psalterij - opre-kelj, scheitholt, portativ, due, gamsov rog, rog, zvončki. Na ogled bodo tudi fotografije z upodobitvami angelov z instrumenti iz cerkva v Bohinju, Godešiču, Kra-_ nju, na Križni gori pri Škofji Loki, v Mačah nad Preddvorom, Senič-nem pri Golniku, z Jošta nad Kranjem, s sv. Petra nad Begunjami, s sv. Ožbolta nad Zmincem, iz Tupalič in Mirne na Dolenjskem. Avtor zamisli, postavitve razstave, fotografij in glasbene opreme je Janez Jocif. VVinfried George iz Freisinga se z rekonstrukcijo srednjeveških glasbenih instrumentov ukvarja od začetka 60-ih let, leta 1980 je ustanovil lastno delavnico, v kateri kot samostojni rokodelec izdeluje glasbene instrumente poznega srednjega veka, in to na podlagi ustreznih ikonografskih in literarnih predlog. Izdelani instru- menti so reprezentativni primerki, ki po konstrukciji, izgledu in domnevni barvi zvoka ustrezajo značaju pozno-srednjeveške glasbe. Pri tem je vedno upoštevana tudi njihova uporaba v današnji glasbeni praksi. Georgejeve instrumente uporabljajo pb vsem svetu predvsem ansambli za staro glasbo, najdemo pa jih tudi v zbirkah zasebnikov, zbiralcev in muzejev. V prvih stoletjih srednjeveške družbe je na-bolj cvetela vokalna glasba, izražena v koralu. Njeno trdno zakoreninjenost je v zgodnjem drugem tisočletju zamajalo viteško stanovsko pesništvo, značilno za čas med 11. in 13. stoletjem, ko je petju dodalo instrumentalno spremljavo. Z glasbo trubadurjev, truverjev in minesaengerjev se je začela bogata in plodovita pot instrumentarija. Preprosto podvajanje glasu z enim instrumentom so srednjeveški pesniki zaupali strunskim glasbilom. Na prvem mestu je bila harfa. Pevci viteških pesmi so instrumentalno spremljavo večkrat prepuščali svojim spremljevalcem - igrcem. Slednji so nastopali tudi kot popotni muzikanti, burkači in rokohitrci. Od 13. stoletja naprej so se potujoči glasbeniki od komedijantstva vse bolj oddaljevali in se začeli stalno naseljevati. Kot spretne in v več instrumentih vešče glasbenike so jih za različne slovesnosti najemale dvorne, grofovske, cerkvene in mestne kapele. (STA) CELOVEC - DUNAJ - BERLIN Založbi Drava in Wieser sta se predstavili v Berlimu Slovenski založbi Drava in VVieser s sedežem v Celovcu sta te dni v kulturni hiši v Berlinu predstavili novinarjem nemških kulturnih in literarnih uredništev svoj jesenski program ’98. Predstavitev je bila organizirana s pomočjo avstrijske Delovne skupnosti zasebnih založb in v okviru Avstrijske knjižne jeseni, sodelovalo pa je še pet dunajskih zasebnih založb. Veliko pozornost ob predstavitvi jesenskega programa Drave je vzbudila nova knjiga Maruše Krese »Von d er Bora verweht«. Po pesniških zbirkah »Danes«, »Postaje« in »Beseda« je to že četrta knjiga slovenske pisateljice, ki jo je založila Drava. Maruše Krese si je v Nemčiji že ustvarila ime, saj sta dve njeni knjigi izšli tudi v založbi Shurkamp (leta 1992 Gestem - heute - morgen in leta 1993 Briefe von Frauen liber Nationalismus und Krieg). Lani pa so ji na predlog nemškega PEN-Cluba in združenja Bdrsenverein za njen humanitarni angažma v Bosni in Hercegovini podelili visoko priznanje Zvezne republike Nemčije. Da so se prireditve v Berlinu udeležili samo založbe iz Dunaja in Celovca, ne pa iz ostalih avstrijskih mest, po mnenju predstavnika založbe Drava Thomasa Buscha nikakor ni bilo slučajno. Opozoril je, da se Celovec kot Dunaj nahajata na »prelomni črti kultur« s plodovito literaturo in uspešnim založništvom. Rezultat tega je, da sta Dunaj in Celovec največja založniška centra v Avstriji. (T.G/I.L.) Celovško mestno gledališe v novem blišču Več tisoč obiskovalcev je konec tedna v okviru dneva odprtih vrat koristilo priložnost ogleda obnovljenega poslopja mestnega gledališča v koroški prestolnici. Ob 60-letnici cesarstva Franza Jožefa L leta 1910 odprto gledališko hišo so v zadnjih dveh letih popolnoma obnovili ter dodali dogradnjo, ki jo je načrtoval znani koroški arhitekt Giinther Domenig. Obnovljeno gledališče odgovarja današnjim standardom in šteje nedvomno med najlepše gledališke hiše v Avstriji. Intendant gledališča Dietmar Pflegerl je v svojem pozdravu obiskovalcem s ponosom ugotovil, da je bilo mogoče na Koroškem realizirati tak zahteven in pogumen kulturni projekt, »ko drugje odpuščajo ansamble in zapirajo gledališča«. Investicija je znašala približno 300 milijonov šilingov. V okviru dneva odprtih vrat so obiskovalcem nudili bogat kulturni spored: pesnik Gert Jonke je pripovedoval o »pojočih kamnih«, sledil je nastop avstrijske operne legende Marcela Prawya iz Dunaja, nato sta gledališčna igralca Karl Merkatz in Erich Schleyer navdušila otroke in starše. Spored je zaokrožil operni, operetni in dramski spored, pri katerem je sodeloval tudi slovenski pesnik Janko Messner. Slavnostna otvoritev nove hiše bo 25. septembra s premiero opere Jacquesa Offenbacha »Hoffmannove pripovedke«. Ivan Lukan NOVICE DZS: izšla prva knjiga Slovenske književnosti Izobraževalno založništvo DZS je predstavilo prvo iz ciklusa treh knjig pod skupnim naslovom Slovenska književnost, ki po treh desetletjih prinaša novo sintetično predstavitev slovenske kulturne in literarne, pa tudi politične zgodovine. Prvo knjigo je avtorsko podpisal slovenist Jože Pogačnik, zaslužni upokojeni redni profesor na univerzi v Mariboru, nosilec Herderjeve nagrade leta 1996 ter letos priznanja ambasador Republike Slovenije v znanosti. Prva knjiga Slovenske književnosti - skupaj z bibliografijo in imenskim kazalom obsega 400 strani - zajema obdobje od začetkov slovenske književnosti do konca 19. stoletja, razdeljena je na šest poglavij: srednji vek, reformacija, barok, ’ razsvetljenstvo, romantika in realizem; opremil jo je, "nekoliko starinsko, a elegantno", Vili Vrhovec. (STA) Dnevi evropske dediščine V Sloveniji bodo od 23. do 27. septembra prireditve v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. V tem okviru sta ministrstvo za kulturo in uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino v sodelovanju z založbo ValeNovak za danes ob 18. mi pripravila predstavitev knjige Srednjeveška mesta. Predstavitev bo v knjigami Novak na VVolfovi ulici 8 v Ljubljani. Pogovor o temi letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine bo vodil Gojko Zupan z uprave RS za kulturno dediščino. Zvočni arhiv skupine Genesis NOVE PLOŠČE v svetu FOKUS Po skupinah Beatles, Doors in Led Zeppelin ter po mojstru Ji-miju Hendrboi so se tudi bivši člani skupine Genesis odločili, da uredijo svoje stare in pozabljene arhivske posnetke. Ze dolgo časa je bilo slišati govorice o morebitni antološki zbirki. Celo Peter Gabriel - ki je leta 1975 zapustil skupino in se posvetil svojim večkul- turnim glasbenim poskusom -ni izključil možnosti, da bi lahko na novo posnel svoje petje na nekatere stare posnetke. Končno pa so se pri skupini zmenili za posebno box izdajo z naslovom "Genesis Archive 1967-75", ki vsebuje štiri zgoščenke in biografsko knjižico na osemdesetih straneh. Na CD-jih najdemo dvainpetdeset prej neobjavljenih skladb, med katerimi štejemo prve male plošče, alternativne verzije pesmi, poskusne posnetke (t.i. "demo-tape"), izvajanja v živo za BBC. To je priložnost, da ponovno prisluhnemo prvotni zasedbi skupine Genesis, ki je ob Mikeju Rutherfordu in Tonyju Banksu - ki veljata danes za edina dediča ansambla - štela še Petra Gabriela, Anthonyja Phillipsa, Johna Silverja, Stevea Hacketta in Phila Collinsa, ki je ob koncu omenjenega obdobja prevzel pevsko vlogo. Istemu ustvarjalnemu obdobju je posvečen tudi ponatis knjige v angleščini "Genesis. I Know What I Mean", ki jo je napisal Armando Gallo. Resna glasba Dir. V.Gergiev, "Segej Prokofjev - Pet koncertov za klavir", Philips Dir. P.Jarvi, "Segej Prokofjev, N.Miaskovsky - Sinfonia con-certante op.135 in druga dela", Virgin Lahka glasba Bauhaus, "Crackele - Very Best Of Bauhaus", Self Fruko Y Su Tresos, "The Best Of Fruko Y Su Tresos - To-dos Bailan Salsa", Riverboat Genesis, "Genesis Archive 1967-75", Virgin Lost Tribe, "Many Lifeti-mes", Arabesque Ozric Tentacles, "Špice Doubt", Self KONCERTI Danes Fiorella Mannoia, Mo-dena, praznik dela Danes Mau Mau, Bologna Danes in 20.9. Orkester gledališča Verdi Trst, dir. Georg Schmiihe, rog Radovan Vlatko-vič (Mozart, Schubert), Trst, gledališče Verdi Jutri Ustmam, Pasiano (Porde-non) Jutri Rocket From The Crypt, Aviano, Velvet Rock Club Jutri F.Angeleri (Hammerkla-vier) in L.Giannini (sopran), Valvasone (Pordenon), dvorana Roma, Dal clavicembalo al for-tepiano Jutri Radio Baccano, Mestrino (Padova), La Fomace Live Musič Jutri Renato Zero, Verona, arena 20.9. Nuova Compagnia di Canto Popolare, Milan, Roton-da Besana 22.9. Paolo Conte, Trst, trg Unita 22.9. Orkester Giovane Filar-monica Patavina in Zbor gledališča Verdi iz Padove, Giacomo Puccini - Tosca, Padova, gledališče Verdi 23.9. Paolo Conte, Treviso, Piazzale Burchiellati Aleksi Jercog ŠPANIJA / BASKOVSKO VPRAŠANJE NAJ BI REŠILI PO SEVERNOIRSKEM ZGLEDU ETA je proglasila premirje in sprožila različna mnenja Ljudska stranka in socialisti previdni, baskovske stranke pa navdušene MADRID - PredsinoCnja napoved baskovske seprati-sticne organizacije ETA (Euskadi ta Azkatasuna -Baskovska domovina in svoboda), da od danes proglasi »Časovno neomejeno premirje«, je nedvomno prava novost za baskovske dežele, kjer je terorizem v skoraj tridesetih letih terjal življenje približno 850 ljudi. Prve včerajšnje reakcije so bile protislovne. Španski notranji minister Jaime Mayor Oreja je izrazil »globok dvom« glede premirja. Minister je v nagovoru za radio in televizijo obenem pozval k previdnosti, ki je po njegovih besedah potrebna »bolj kot kdajkoli«. Po njegovem je napoved o premirju le »volilna past« v pričakovanju deželnih volitev v Baskiji 25. oktobra. Premirje naj bi v bistvu koristilo baskovskim nacionalističnim strankam, predvsem stranki Herri Batasuna, na škodo vsedžavne vladajoče Ljudske stranke in opozicijskih socialistov. V svojem komunikeju ETA napoveduje »popolno in Časovno neomejeno premirje« in se nekako sklicuje na sporazum iz Stormonta, s katerim so 10. aprila letost zaceli mirovni proces na Severnem Irskem. Zavzema se, da bi »dialog« baskovske dežele popeljal k popolni »suverenosti«. ETA navaja, da je do tega sklepa prišla, da bi dala svoj prispevek k novemu političnemu scenariju. Separatistična organizacija je obenem pojasnila, da ne bo razpustila svoje organizacije in ne izročila orožja, ker si pridržuje pravico do samoobrambe. ETA je proglasila premirje po zgodovinskem sporazumu v Lizzari, kjer sta glavni baskovski stranki PNV in EA ter sindikat ELA podpisali mirovno platformo s stranko Herri Batasuna, ki je za nekatere politično krilo baskovske separatistične organizacije ETA. Sporazum iz Lizzare poziva Baske, naj nase prevzamejo odgovornost »na poti proti neodvisnosti« s sklepanjem sporazumov in z novimi enotnimi pobudami. Izjava se obenem zavzema »za oprekini-tev sporazumov in vezi z Madridom in Parizom«, tako da bi z združenimi silami uresničili enotno in suvereno inštitucijo za baskovske dežele. Vladajoča Ljudska stranka (PP) premiera Joseja Marie Aznarja je včeraj objavila komunike, v katerem poziva na »previdnost« in naj si nihče naj ne dela »lažnih utvar«, ker ETA ni položila orožja in s tem »pogojuje svojo vizijo miru«. Vsedržavni koordinator Ljudske stranke Angel Acebes je obenem povedal, da bo šele po izidu deželnih volitev jasno, kaj ETA namerava. Obenem je poudaril, da morajo demokratične stranke še stopnjevati napore za rešitev baskovskega vprašanja v okviru sedanje španske ustave in statuta iz Guernice, ki je leta 1979 uredil avtonomijo za baskovsko deželo. Socialistična delavska stranka Španije (PSOE) je v svojem včerajšnjem komunikeju prav tako obžalovala, da se ETA ni odpovedala oboroženemu boju in položila orožja. PSOE pa zahteva od Aznarjeve vlade, naj prevzame pobudo za rešitev baskovskega vprašanja, ker ji je s sporazumom v Lizzari položaj zbežal iz rok. Baskovska narodna stranka (PNV), ki ima večino v baskovskih deželah je pozvala Aznarje-vo vlado, »naj resno vzame v pretres pobudo vodstva organizacije ETA«. »ETA je storila prvi korak. Sedaj se začenja dolg mirovni proces, ki ne bo brez težav, a stranke in družbene sile morajo storiti pomembne in odločujoče korake,« je povedal generalni tajnik stranke Xabier Arzallus. Predsednik katalonske vlade Jordi Pujol je prav tako ocenil napoved o premirju »kot pozitivno pobudo polno upanja«. Obenem je pozval obe vsedržavni stranki PP in PSOE, naj stopita na pot miru tudi za ceno, da bi ju prelisičili. Francoski Baski so premirje ocenih kot konec na- silja in zaCetek reševanja baskovskega vprašanja po ulsterskem zgledu. Eden od voditeljev separatistične baskovske francoske stranke Abertzaleen Batasuna (AB) Jakes Abeberry pa je ob tem pripomnil, da bo to uresničljivo le v primeru, da bo Jose Maria Az-nar tako sposoben kot Tonv Blair. ALBANIJA / KONFRONTACIJA Na obzorju je aretacija Salija Berishe Ta pa se poslužuje »ulice« TIRANA - Konfrontacija med albanskim pre-mierom Fatosom Na-nom in nekdanjim predsednikom Salijem Beri-sho se še stopnjuje. Pristojna parlamentarna komisija je včeraj odobrila odvzem poslanske imunitete Saliju Berishi zaradi »oboroženega upora proti državi«, a zavrnila podoben ukrep proti drugim petim poslancem Berisheve Demokratske stranke zaradi proceduralnih napak. Danes naj bi parlament razpravljal in dokončno odločal o odvzemu imunitete, za to pa je potrebna dvotretjinska večina. Priča smo torej reprizi dogodkov maja leta 1993, ko so Demokratski poslanci odvzeli imuniteto Fatosu Nanu, tako da so ga lahko sodne oblasti aretirale. Evropska diplomacija seveda upa, da se to ne bo zgodilo in da bo v parlamentu prevladala zmernost in zdrava pamet. Aretacija Salija Berishe bi imela namreč tragične posledice. To je včeraj poudaril italijanski zunanji minister Di-ni, podobnega mnenja pa so bili v vseh evropskih vladah. Dim je navedel, da bi bila aretacija »zgrešena« in bi samo še »stopnjevala težave in napetosti«. Evropski komisar Joao Pinheiro pa je v Strasbourgu navedel, da bi bil odvzem imunitete »pretiran ukrep« in je pozval tako albansko vlado kot opozicijo, naj se pridružita posredovanju albanskega predsednika Rexhepa Mej-danija. Evropski parla- ment pa je vse politične sile pozval k zmernosti, a je obenem obsodil »politično nasilje proti demokratično izvoljenim inštitucijam«. Fatos Nano je včeraj pristal na morebitno evropsko posredovanje, ki naj bi se uresničila s prihodom evropske misije v sobotro in nedeljo v Tirano. To pa je bilo edino včerajšnje pozitivno znamenje. Šali Beri-sha je vCeraj ponovno organiziral mimo manifestacijo svojih privržencev in za danes napovedal proteste v vseh albanskih mestih. Z ulico hoče strmoglaviti »neokomunistiCni diktaturo Fatosa Nana«. Po njegovem pa Nano išCe pretveze, da bi sprožil državljansko vojno in je zato Berisha pozval svoje pristaše, naj ne bodo nasilni in naj ne nasedajo na provokacije Nanovih agentov. Vlado je obenem obtožil, da je z atentati zamračila televizijske pretvornike in da je blokirala vse ceste proti Tirani, tako da bi preprečila njegovim privržencem prihod v glavno mesto. Albansko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da je predsi-noCnjim oborožena skupina s težkim orožjem napadla prefekturo v kraju Lezha 90 kilometrov severno od Tirane. V spopadih z vladnimi silami naj bi bili ubiti trije napadalci, veC pa ranjenih. Pohcija je med tem aretirala že tretjega kosovskega Albanca, ki je vpleten v ponedeljkov poskus državnega udara. • KOSOVO / KRIZI NI VIDETI KONCA h Že četrti dan srditi spopadi na severu Z območja pri Kosovski Mitroviči naj bi zbežalo kakih 10.000 kosovskih Albancev PRIŠTINA, BEOGRAD - Spopadi med srbskimi in albanskimi enotami na sevem Kosova, predvsem v vaseh med Kosovsko Mitro vico, Vučitmom in Podujevim, so se vCeraj nadaljevali že četrti dan zapored, je sporočil srbski informacijski center v Prištini. Od začetka tokratne operacije je bilo ubitih sest pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (UCK) in en srbski policist, osem policistov pa je bilo ranjenih. Oblasti v Beogradu ocenjujejo, da se na območju zadržuje okoli tisoč pripadnikov UCK. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata OZN za begunce v Prištini je vCeraj povedal, da je pred spopadi med policijo in oboroženimi kosovskimi Albanci s severa Kosova zbežalo 10.000 ljudi. Albanski informacijski center v Prištini pa je sporočil, da je novih beguncev celo dvakrat veC. Beograjski dnevnik Glas javno- sti je včeraj zapisal, da so kosovski Albanci nezadovoljni z ameriškim predlogom za rešitev kosovskega vprašanja. Omenjeni Časnik, ki se sklicuje na vire blizu Ibrahima Rugove, navaja, da je vodja kosovskih Albancev ameriškemu posredniku Christophem Hillu dejal, da najnovejši predlog ni v skladu s sklepi kontaktne skupine. Glavni očitek kosovskih Albancev je, da ameriški predlog ni dovolj podroben in konkreten. Miloševideva Socialistična stranka Srbije (SPS) pa je vCeraj obtožila Nemčijo, da podpira kosovske teroriste in da po dveh genocidih proti Srbom (v obeh svetovnih vojnah) sedaj hoče s podporo albanskim teroristom popolnoma streti Srbijo. Novi ruski zunanji minister Igor Ivanov je ponovil stališče, da bi bil za Rusijo »nesprejemljiv« in »brezperspektiven« kakršenkoli vojaški poseg na Kosovu. RUSIJA / NOVE TE2AVE Vlada bo znana šele prihodnji teden Zamuda negativno vplivala na rubelj in borzo - V Moskvo prispela evropska trojka MOSKVA - Oblikovanje nove ruske vlade pod vodstvom premiera Jevgenija Primakova traja dlje, kot je bilo predvideno. »Menim, da bo trajalo še teden dni, preden bodo rešena vsa kadrovska vprašanja,« je včeraj dejal predsednik Boris Jelcin. Ruski predsednik je kot težavno ocenil vprašanje, kdo naj bi prevzel mesto finančnega ministra. Primakov naj bi v skladu s prvotnimi načrti kabinet imenoval najkasneje do konca tedna. Doslej je Jelcin potrdil le prvega podpredsednika vlade, tri podpredsednike in ministre za obrambo, notranje zadeve ter za izredne razmere. Primakov pa se je tudi postavil po robu očitkom novinarskega združenja, Ceš da si vlada prizadeva za cenzuro poročanja. »Nikakršnih razlogov ni za trditve, da hoče vlada cenzurirati tisk.« Primakov je dodal, da bo delo vlade »transparentno« in da bo vlada redno pripravljena dajati odgovore in intervjuje glede svojega dela, a ne v sedanjem kočljivem trenutku, ko se šele rojeva in ko je treba sestaviti vladni program. Ta zamuda pri sestavi vlade, ne koristi ne rublju in ne borzi. Vrednost ruske valute je vCeraj vnovič padla, saj je tečaj ob koncu poslovanja padel na 14, 6 rublja za dolar ob koncu poslovanja. Dan pred tem je srednji tečaj znašal 11, 87 rublja za dolar. Po veC tednih padanja vrednosti se je vrednost ruske valute v začetku tega tedna kratkoročno dvignila na približno osem rabljev za dolar. Po mnenju izvedencev je bil razlog za to posredovanje centralne banke. Ob zaključku borznega poslovanja pa je indeks padel za 12, 6 odstotka. Evropska trojka, v kateri sta avstrijski in nemški zunanji minister, Schiissel in Kinkel ter britanska državna sekretarka Quinova, se je vCeraj že pogovarjala s predstavniki nove ruske vlade o reševanju sedanje gospodarske in finančne krize v Rusiji. NOVICE Ugrabitelji sedaj zahtevajo odkupnino za misijonarja MANILA - Islamski skrajneži, ki so pred devetimi dnevi na Filipinih ugrabili italijanskega misijonarja Luciana Benedettija, so za njegovo osvoboditev zahtevali 20 milijonov pesosov (približno 790 milijonov lir), v nasprotnem primeru, ga bodo ubili. To so vCeraj sporočili viri pri varnostnih službah v Manili. Isti viri so sporočili, da so se ugrabitelji s talcem izognili obkolitvi pri Sirawaiju in se zatekli na hribovito območje Basilian. Po mnenju obveščevalnih služb so ugrabitelji nekdanji gverilci muslimanske osvobodilne fronte MLNF, ki so se pridružili disidentski skupini Abu Sajaf, ki nasprotuje mirovnemu sporazumu med MLNF in vlado, ki so ga podpisali leta 1996. Albrightova in Harazi prvič za skupno mizo NEW YORK - Na pobudo generalnega sekretarja OZN Kofija Annana bosta ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in njen iranski kolega Kamal Harazi v ponedeljek sedla za skupno mesto. Ze res, da to ne bodo dvostranski pogovori, ker se bodo razprave o iransko-afganistanski krizi udeležili še zunanji ministri Pakistana, Kitajske, Turkmenistana, Uzbekistana, Tadžikistana in Rusije, a pomeni pravo odjugo v skoraj 20-letnih zamrznjenih odnosih med Iranom in ZDA. Teheran in Washington'podobno nasprotujeta afganistanskemu fundamentahstiCnemu režimu talibanov, a ameriška diplomacija poskuša preprečiti, da bi Iran sedanjo krizo zaradi umora iranskih diplomatov in klanja afganistanskih šiitov reševal po vojaški poti z napadom na Afganistan. GORICA / SINOČI V OBČINSKEM SVETU PREDSTAVITEV / »'NDEMO IN CINE« TULLIA KEZICHA Pomisleki o prodaji Goriške hranilnice Desnica Fl pritiska na župana glede zaščitnega zakona »Zamisel za knjigo se je rodila prav 1u« Knjigo uglednega filmskega kritika predstavili v kinu Vittoria, odkoder je prišla prva spodbuda Prodaja Goriške hranilnice, ki je, kot poročamo na gospodarski strani, prešla iz rok goriške Fundacije v last holdinga Cas-se Venete, je sinoči odjeknila tudi v goriškem občinskem svetu. Načelnik Oljke Ario Rup eni je vprašal župana za informacijo o tej odmevni operaciji, predvsem pa je hotel vedeti, kaj je občinska uprava naredila ali namerava narediti, da bi utrdila krajevni bančni sistem, zato da se tukaj nabrana denarna sredstva izkoristijo za investicije na Goriškem, ne pa da bodo z njimi gospodarili v drugih centrih. Valenti je odgovoril kot član upravnega sveta Fundacije, ki je soglasno odobril prodajo. Skliceval se je na Dinijevo direktivo, ki nalagala fundacijam, da do prihodnjega leta odstopijo večinske deleže hranilnic. Majhne banke, kakršne je goriška, so se znašle v najtežjem položaju, saj je bilo treba poiskati močnejšega partnerja in si hkrati skušati priboriti čim večjo avtonomijo. Pogajanje je trajalo dosti časa, je povedal Valenti in priznal, da je bilo treba popustiti na marsikateri točki. Doseženi rezultat pomeni to, kar je bilo mogoče doseči v danih okoliščinah in kdor od zunaj meni, da bi lahko iztržili več, ne pozna vsega ozadja. Kar pa zadeva avtonomijo, meni župan, je bo v bodoče Goriška hranilnica ohranila toliko, kolikor bodo njeni upravitelji sposobni ohraniti stik s teritorijem in torej tudi močnejšemu partnerju dokazati koristnost čim večje stopnje samostojnosti. Iz kopice svetovalskih vprašanj na seji bi omenili poseg svetovalca Apollo-nia (FI), sicer znanega predstavnika ezulskih organizacij, ki je pozval župana naj takoj zahteva avdicijo v komisiji poslanske zbornice glede zaščitnega zakona za Slovence. Združitev raznih osnutkov v Masellijevo besedilo je po Apolloniovi oceni znak nevarnosti, da se bliža odobritev zakona. Svetovalec Tab a j je v imenu tudi drugih svetovalcev Oljke zahteval, naj se pri zakupu za načrtovanje 3. sklopa avtoporta naroči načrtovalcem, naj spoštujejo obljubo, ki je bila dana leta 1996 rajonske- mu svetu, da se izvzame Jeremitišče. Zupan je dejal, da s tem ni podrobneje seznanjen in da se bo pozanimal. Svetovalki Jazbarjevi, ki je protestirala, da so tri milijarde za hidrogeološke posege bile v celoti namenjene območju Ul. Grappate in niso bile spoštovane obljube o prioriteti Pevme in Stmavra, je odbornik Bordin odvrnil, da to ne drži in da bo del denarja namenjen tudi tema območjema. Svetovalec SKP Romano je vprašal, kako in na osnovi katerih predpisov je občina dovolila odprtje trgovine»Blockbuster«, ki deluje sedem dni v tednu in po 13 ur dnevno, torej mimo vseh predpisov o umikih in dnevih počitka. Odgovora ni dobil. Predsinoči se je v mali dvorani kina Vittoria na Travniku vršilo zanimivo srečanje s filmskim kritikom Tulliom Kezi-chem, ki je Gorico prvič obiskal, da bi predstavil knjigo »’Ndemo in cine« napišemo v tržaškem narečju. Srečanje, ki ga je organiziralo kulturno združenje »Sergio Amide!«, sta uvedla odvetnik in predsednik združenja Nereo Battello in gledališki režiser Francesco Macedonio, ki sta številnim poslušalcem v glavnih obrisih predstavila številne dejavnosti Tul-lia Kezicha, filmskega kritika, ki trenutno sodeluje s časopisom »Corrie-re deli a sera«, ukvarja pa se tudi s pisanjem filmskih, gledaliških in televizijskih scenarijev ter kinematografskih knjig. Tullio Kezich se je rodil v Trstu, kjer je bil zelo aktiven v letih 50, ko je s filmskim režiserjem Francom Giraldijem ustanovil kulturni krožek. Kasneje pa sta ustvarjalca iz poklicnih razlogov rojstno mesto zapustila in se preselila v Milan oziroma Rim. »Pobuda za knjigo«, je obrazložil Macedonio, »je nastala prav v prostorih kina Vittoria, ko smo neki večer po telefonu predlagali Kezichu, da bi napisal knjigo o filmski tematiki v tržaškem narečju. Po dveh mesecih je bila knjiga že napisana. Osebno sem nad njegovo knjigo zelo navdušen, kot dokazuje dejstvo, da sem njegovo delo tudi gledališko uprizo- ril«. Prve predstave so napovedane že meseca oktobra v Trstu in nato tudi v Gorici. Tullio Kezich pa je lastno delo tako predstavil: »S pričujočo knjigo sem hotel izraziti osebno zanimanje in strast za filmske dejavnosti, zaradi tega navajam vrsto osebnih izkušenj, srečanj in anekdot. Spominjam se tudi številnih prijateljev in delavcev s filmskega področja. V knjigo sem prvič vključil in objavil niz pisem, ki sem jih prejel med svojo poklicno kariero od številnih filmskih ustvarjalcev. Tako na primer objavljam pisma filmskih režiserjev od Fellinija do Avatija in Monicellija ter bivšega urednika časopisa»La Repubblica«Eugenia Scalfarija in mnogo drugih«. Na sliki (foto Bumba-ca) Tullio Kezich s F. Macedoniom in N. Bat-tellom KINO GORICA vrrroRiA 117.30-20.00- 22.30 »Godzilla« VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »II dottor Dolittle«. CORSO 19.30-22.15 »Ar-mageddon - Giudizio finale«. Bruce VVillis. a SPISKE VESTI SDZPI prireja v šolskem letu 1998/99 tečaje: angleščina za poslovno uporabo (80 ur), fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (55 ur), uvod v PC (50 ur). Informacije in prijave v tajništvu SDZPI ul. della Croce 3 tel. 81826, vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure. UČITELJSKI ZBOR DID. RAVNATELJSTVA ul. Brolo v Gorici vabi vse ustanove in društva, ki nameravajo sodelovati s šolo, da pošljejo ponudbe do 30. septembra, tako da bodo šolski organi o tem razpravljali in sklepali. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIAEDINO, K. Verdi 57, tel. 531879. . DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU --ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. J2 OBVESTILA KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 11. do 21. oktobra in 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Prijave pri Anamariji, tel. 531644. SZ DOM - SEKCIJA ORODNE TELOVADBE in SG SRG bo v kratkem pričela z dejavnostjo za najmlajše. Do 1. oktobra bodo sprejemali prijave in sicer vsak torek m petek od 15.30 do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma. Informacije tudi po telefonu (urad ZSSDI tel. 33029). KD OTON ZUPANČIČ prireja TEČAJ TELOVADBE ZA OHRANJANJE TELESNIH FUNKCIJ. Vaje pa bodo potekale ob glasbi. STAROST NI OMEJENA! Informacije pri Barbari tel. 33122 in Sari tel. 537525. DRUŠTVO TRZIC orga-nizira od 6. oktobra do 31. maja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vaje bodo ob torkih od 18.30 do 20.00 v centru mesta, v telovadnici osnovne šole v ulici Duca d’ Aosta. Informacije na št. 0481/ 482015 ali 44984, vsak dan od 8. do 10. ure do 30. septembra. GODBA »KRAS« IZ DOBERDOBA vpisuje za tečaje pihal, trobil in tolkal. Dijakom nudi brezplačno instrument. Vpisovanje je ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 dalje v glasbeni sobi, ali na tel. št.: (0481) 78077 - 78000. KD OTON ZUPANČIČ organizira tečaj sprostilne telovadbe. Prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra ob 19.30 v domu A. Budala v Stan-drežu. Vpisovanje in informacije nudi Loredana na št. 21417 (od 13. do 15. ure). Število mest je omejeno. MePZ »O. ZUPANČIČ« začenja novo sezono. Prva vaja bo nocoj ob 20.30 v domu A. Budala. Vabljeni vsi dosedanji pevci in vsi, ki bi se radi pridružili. POGREBI Danes: 11.30, Ermenegil-da Speranza vd. Affinita iz splošne bolnišnice v Podturn in na glavno pokopališče; 15.00, Zaira Mascarin vd. Barcarolo iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro. NOVICE Od ponedeljka dalje šolabusi Goriška občina sporoča, da bodo šolski avtobusi za učence osnovnih in dijake nižjih srednjih šol v go-riški občini, začeli peljati v ponedeljek, 21. septembra. Podrobnejši razpored voženj_ (podoben je lanskemu), ki zanimajo tudi slovenske osnovne šole F. Erjavca v Standrežu, J. Abrama v Pevmi in O. Župančiča v Gorici ter srednjo šolo I. Trinka, bomo objavili v prihodnjih dneh. Mesečni abonma stane 20 tisoč lir, celoletni 160 tisoč, popusti so predvideni v primeru več otrok v družini. Za vpis in informacije naj se interesenti javijo v občinskem uradu za šolabuse na županstvu (tel. 383232). Potujoči »System House« nudi informacije o zaposlovanju Pobuda »System House«, ki jo je sprožilo ministrstvo za delo, je v sredo dospela na Goriško. Se danes bo pri ljudskem vrtu potujoči center, povezan z računalniško mrežo, ki interesentom nudi informacije o najrazličnejših možnostih zaposlitve, o evropskih skladih za pospeševanje zaposlovanja in gospodarskih pobud. »lo lavoro« 0az delam) je ime pobude, ki bo v približno letu dni obiskala okrog 200 občin po vsej državi. Poleg informacij preko računalnika, razpolagajo v potujočem centru tudi s tiskanim materialom. Center deluje med 9. in 13. uro ter med 14. in 18. uro. V ponedeljek se bo preselil v Tržič, kjer bo "parkiral” na Trgu Republike. V Trstu, na sedežu deželne agencije za zaposlovanje pa je do 22. t.m. odprt začasen informativni center. Na gradu danes in v nedeljo prireditve v okviru »Hobbiton 5« Na gradu se bodo danes in v nedeljo, 20. t.m. odvijale prireditve v okviru pobude »Hobbiton 5«. V dveh dneh se bo zvrstilo niz kulturnih srečanj, glasbenih nastopov in tudi razstav. Danes ob 15. uri bo predavanje muzikologa prof. Quirina Princi-peja, ob 18. uri bodo odprli razstavo slikarskih in kiparskih del, ob 21. uri pa je v prireditvenem šotoru napovedan nastop dveh folklornih skupin: »Santa Gorizia« in »Danzerini Udinesi«. Pobudo pripravlja Občina v sodelovanju z društvom »So-cieta Tolkieniana« iz Vidma. Ruska glasbenika v centru Komel Te dni sta na turneji v naši dežeh dva ruska glasbenika, violinist Viktor Kulešov in pianistka Viktorija Zimina iz Sankt Petersburga. Jutri, 19. septembra, bosta obiskala Slovenski center za glasbeno vzgojo »Emil Komel« in imela delovno srečanje z učenci, ki se bo zaključilo s krajšim koncertom. Podrobnejše informacije o poteku glasbenega srečanja lahko dobite na tajništvu šole (tel. 532163). Zavrnili še osem beguncev Včeraj ponoči so sile javnega reda prestregle na Goriškem še osem ilegalnih priseljencev. Pri Miko-lih v Dolu so finančni stražniki prijeti štiri jugoslovanske in dva makedonska državljana. Dva Romuna so v Gorici prijeli tudi agenti mejne policije. Vse pribežnike bodo verjetno po hitrem postopku zavrniti čez mejo. ENFAP / POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Pokrajina je bila pobudnik devetih odobrenih tečajev Ustanova za poklicno izobraževanje (ENFAP) bo v šolskem letu 1998/99 na Goriškem priredila 25 tečajev poklicnega izobraževanja. Gre za tečaje, ki se delno financirajo iz skladov Evropske unije (FSE), delno pa iz sredstev Dežele. Aktivno vlogo pri načrtovanju in predlaganju tečajev je imela tudi pokrajinska uprava. Kar devet je takih, za katere je dala pobudo prav pokrajina. To je tudi razlog, da so program ustanove v šolskem letu 1998/99 predstavili na včerajšnjem srečanju na sedežu pokrajine, v prisotnosti pokrajinskih odbornikov Rosa-rie Di Dato in Silvana Buttignona. Medtem ko je Di Da-tova poudarila pomen tovrstnega izobraževanja, (hitro prilagajanje potrebam na tržišču dela), je Buttignon izrazil zadovoljstvo, da je bil med drugimi predlogi sprejet tudi predlog za poklicni tečaj "Tehnika načrtovanja in organizacije selektivnega pobiranja odpadkov”. Srečanja z novinarji so se udeležili tudi predstavniki ustanove ENFAP, ki ima sedež v Gorici in Tržiču. NASA BANKA JE VSELEJ PREDSTAVLJALA OPORNO TOČKO TA TUKAJŠNJE KMETE IN TUDI DANES IMA POSEBEN POSLUH ZA POTREBE KMETOVALCEV, KATERIM NUDI VRSTO STORITEV IN FINANČNIH PRIJEMOV ZA VODENJE DEJAVNOSTI Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Petek. 18. septembra 1998 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ~ TRGI / NOV PRETRES OD TOKIA PREK EVROPE DO WALL STREETA -i Čm četrtek svetovnih trgov in močna ošibilev dolarja V Milanu četrta največja izguba telematske dobe (-5,21 %) MILAN, LONDON - Evropske borze so včeraj doživele novo strmoglavljenje, ki se je nakazalo že takoj po odprtju trgov in pod vplivom močno negativnih izidov na Daljnem vzhodu in se pospešilo po prvih negativnih signalih z VVall Streeta. Izgube glavnih evropskih borz gredo od treh do skoraj šest odstotkov, Milan pa je kot ponavadi izgubil največ (Mibtel je nazadoval za 5, 21%, Mib-30 pa za 5, 96%). Skoraj pet odstotkov je izgubila tudi frankfurtska borza, štiri pariška in več kot tri odstotke londonska, medtem ko je Moskva strmoglavila za 12, 16 odstotka z novim močnim padcem rublja. Nov negativni val je zajel tudi latinskoameriške borze, med katerimi je največ izgubila brazilska (-10%), medtem ko je newyorški borzi indeks Dow Jones na polovici sestanka izgubljal 2, 51 odstotka, potem ko je pristal z negativnim predznakom tudi v sredo. Negativnemu borznemu valu v veliki meri botruje tudi šibkost zelenega bankovca, ki je včeraj v Tokiu padel na raven 132, 90 jena, medtem ko je bil v Italiji fik-sing 1.657, 74 lire (v sredo 1.676, 26 lire). Poznavalci pripisujejo nadaljevanje dolarjeve šibitve znakom upočasnjevanja rasti ameriškega gospodarstva in odlašanju predsednika Federal Re-serve Aalana Greenspana z znižanjem obrestnih stopenj v ZDA. Kot smo pisali že včeraj, je Greenspan dejal, da pocenitve denarja ni pričakovati na kratek rok, da pa bo do nje gotovo prišlo pred koncem leta, ker gospodarstvo potrebuje ukrepe za pospešek upešane rasti. Izjave predsednika Fed zelenemu bankovcu seveda niso koristile in tako se je začela njegova križeva pot v Tokiu, kjer je dosegel najnižjo raven zadnjih mesecev, in se nadaljevala v Evropi, kjer je v Frankfurtu padel v menjavi z marko na minimum zadnjih 15 mesecev (1, 6847 marke). Negativno odprtje trgov na VVall Stree-tu je popoldne dolar dokočno potisnilo k tlom in se je občutno razvrednotil v razmerju do vseh glavnih valut. Toda vrnimo se v Milan, kjer težak obračun včerajšnjega borznega sestanka nazorno pokaže podatek, da je šlo za največjo izgubo telematske dobe, torej od leta 1994, ko je trgovanje na na Piazza Affari prešlo od klicev na kompjuterje. Od desetih najbolj črnih dni indeksa Mibtel jih je bilo kar sedem v letošnjem letu, rekord pa ima še vedno sestanek 27. aprila letos, ko je Mibtel strmoglavil za 6, 42 odstotka. Zaslužek, ki ga je od začetka leta ustvaril milanski borzni trg in ki se je spomladi bližal 60 odstotkom, je z včerajšnjim sestankom padel pod 15 odstotkov. NOVICE Banka BNL pripravljena na privatizacijo RIM - S pogodbo o triletnem sindikalnem paktu med tremi največjimi delničarji se je praktično začel postopek za privatizacijo banke Banca Na-zionale del Lavoro. Kot znano, so trije nosilni delničarji, ki bodo odkupili 25 odstotkov kapitala BNL, španska banka Banco de Bilbao (prevzela bo 10 odstotkov delniškega paketa), zavarovalnica INA in Banca Popolare Vicentina iz Vicenze (vsaka 7, 75%). Delničar z relativno večino, torej Banco de Bilbao, si je s sindikalnim paktom zagotovil tudi pravico imenovanja pooblaščenegay upravitelja BNL, medtem ko bo predsednik izbran s soglasjem vseh treh glavnih delničarjev. Stabilno delniško jedro BNL bo imelo tudi večino članov v upravnem svetu, in sicer 7 na 13: tri člane bodo imenovali Spanci, po dva pa INA in BPV, ki bosta imenovali tudi vsaka svojega podpredsednika. Allianz raste bolj v Italiji kot Nemčiji BONN - Na temelju zelo dobrih polletnih poslovnih rezultatov je nemška zavarovalniška grupa Allianz včeraj potrdila ugodna predvidevanja za letni obračun, h kateremu veliko prispeva tudi dinamična rast na italijanskem trgu in v vzhodni Evropi. V prvih šestih mesecih je nemška grupa, ena največjih tovrstnih na svetu, zvečala obseg premij za 16, 3%, v Italiji, kjer je navzoča tako neposredno kot prek hčerinskih kompanij Ras, Lloyd Adriatico in Allianz Subalpina, pa je ustvarila promet v vrednosti okrog 5.000 milijard lir. EU / DANES IN JUTRI V PORTOROŽU Mednarodna konferenca o čezmejnem sodelovanju PORTOROŽ - V kongresnem centru Hotela Slovenija v Portorožu se bo danes začela dvodnevna konferenca z naslovom Evropska unija in čezmejno regionalno gospodarsko sodelovanje - s posebnim poudarkom na severno jadranskih pristaniščih Trst, Koper in Reka, ki jo prirejata Komisija EU in Inštitut za evropske študije (IEE) iz ^ouvaina (Belgija) skupaj z zvezo italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere, Gospodarsko zbornico Hrvaške, Gospodarsko zbornico Slovenije in institucijami Republike Slovenije in Hrvaške. Program konference izhaja iz zgodovinskih in še posebej gospodarskih dimenzij čezmejnega sodelovanja v severnojadranskem prostoru, kateremu prispeva znatne razvojne možnosti pomorska usmeritev. Konferenca je namenjena prav ovrednotenju te usmeritve v širšem okviru in iskanju novih priložnosti v bodočem čezmejnem sodelovanju, s svojimi prispevki pa bodo sodelovali predstavniki univerz, podjetij, pristanišč, lokalnih in nacionalnih vlad ter predstavniki Evropske unije. Udeležba je vsekakor omejena na izbrano število oseb, ki so jih povabili nacionalni koordinatorji v vsaki partnerski državi, torej Sloveniji, Hrvaški in Italiji, zraven njih pa so bile vabljene še vidne osebnosti iz drugih držav Srednjeevropske pobude (Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške in Nemčije) kot tudi iz nekaterih mednarodnih organizacij (poleg SEP še delovne skupnosti Alpe-Jadran, Evrospke banke za obnovo in razvoj - EBRD in Evropske investicijske banke - EIB). BANČNIŠTVO / MENJAVA LASTNIŠTVA Goriška hranilnica last holdinga Casse Venete Dosedanji lastnik, Fundacija goriške hranilnice, odstopil 86% kapitala - Na vrsti še Kmečka banka? GORICA - V goriških političnih in gospodarskih krogih je včeraj močno odjeknila vest o prodaji Goriške hranilnice, največjega krajevnega denarnega zavoda, ki bo poslej v rokah bančnega holdinga Casse Venete, na čelu katerega je Hranilnica za Padovo in Rovigo. Dosedanji lastnik, Fundacija goriške hranilnice, je odstopil novemu skoraj vse svoje delnice. Casse Venete bodo nameč po novem razpolagale s 86 odstotki kapitala, Fundacija, ki je doslej bila 90-odstotni lastnik banke, bo ohranila le simbolične 4 odstotke, deset odstotkov kapitala pa ostaja v lasti lombardskih hranilnic (Cariplo). Po informacijah, ki te dni pronicajo v javnost, naj bi predsednik upravnega sveta Fundacije goriške hranilnice odv. Franco Obizzi na osnovi soglasnega sklepa upravnega sveta že prejšnji teden v Padovi podpisal dogovor o prehodu go-riškega zavoda v sklop venetskega koncerna. Sporazum predvideva poleg že svojčas dogovorjene prodaje 35% delnic goriške banke tudi izmenjavo delnic, s katero bo Fundacija odstopila nadaljnjih 51% in prejela v zameno ustrezen delež delnic holdinga iz Veneta. Fundacija bo dobila eno mesto v upravnem svetu Casse Venete, kar zadeva finančni del operacije pa naj bi vnovčila 150 milijard lir, ki jih bo morala po statutu nameniti za družbene in kulturne posege na Goriškem. V Gorici se seveda vsi sprašujejo, kaj bo sedaj z Goriško hanilnico. Dogovor s Casse Venete ne predvideva za začetno obdobje večjih pretresov. Fundacija bo po dogovoru kljub minimalnemu deležu kapitala ohranila do leta 2006 pravico do imenovanja sedmih članov upravnega sveta (dva dodatna bodo imenovale Casse Venete), goriška banka, ki ima na ozemlju Furlanije - Julijske krajine 30 okenc in skupno 400 uslužbencev pa naj bi ohranila svoje ime, prisotnost na teritoriju in avtonomijo vsaj v lokalnem merilu, saj bodo o strateških izbirah poslej odločali v Padovi. Po zagotovilih naj bi se tudi število uslužbencev ne zmanjšalo. Z odkupom Goriške hranilnice je bančni koncern Casse Venete pridobil novo točko v »vojni« z drugo skupino hranilnice iz Verone -Unicredito, s katero si delita vpliv na italijanskem severovzhodu in skušata krepiti vsaka svoj položaj za prodor v srednjo in vzhodno Evropo. Casse Venete so na dobri poti, da si dokončno zagotovijo tudi videmsko in pordenonsko hranilnico GRUP, Verončani pa so prisotni v Tržaški hranilnici. Na obzorju je že nova poteza, o kateri smo v Primorskem dnevniku pisali že pred meseci: Casse Venete se nameravajo povezati oziroma zajeti v svoj koncern bančno skupino CAER, ki jo vodi Hranilnica iz Bologne in v sklop katere sodi tudi Kmečka banka v Gorici. 17. SEPTEMBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1652,00 1678,00 m n nemška marka 981,00 997,00 funt šterling 2776,00 2831,00 2 o švicarski frank 1187,00 1212,00 KI «0 N H belgijski frank 46,85 48,85 (0 (0 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 253,00 263,00 v* u. * *n * norveška krona 217,00 227,00 < ž? h švedska krona 207,00 217,00 sc v kanadski dolar 1078,00 1118,00 N ® portugalski eskudo 9,13 10,03 2 n nizozemski gulden 860,00 885,00 CC avstrjski šiling 138,20 142,55 O španska pezefa 11,12 12,22 2 grška drahma 5,44 6,24 irski šterling 2427,00 2507,00 japonski jen 11,89 12,79 d * i-At avstralski dolar 929,00 999,00 madžarski florint 7,00 8,50 F hrvaška kuna 260,00 285,00 i W I slovenski tolar 10,25 10,45 17. SEPTEMBER 1998 v LIRAH 17. SEPTEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1650,00 1680,00 ameriški dolar 1657,740 nemška marka 980,00 998,00 EKU 1941,050 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 988,220 nizozemski gulden belgijski frank 860,00 47,00 885,00 48,80 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 294,690 2805,390 876,320 funt šterling 2750,00 2840,00 belgijski frank 47,905 irski šterling 2422,00 2517,00 španska pezefa 11,635 danska krona 254,00 264,00 danska krona 259,180 grška drahma 5,60 6,03 irski šterling 2472,680 kanadski dolar 1080,00 1115,00 grška drahma 5,755 švicarski frank 1186,00 1211,00 portugalski eskudo 9,640 avstrijski šiling slovenski tolar 138,10 10,15 142,60 10,48 kanadski dolar japonski jen švicarski frank 1092,990 12,492 1203,440 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,440 non/eška krona 222,500 švedska krona 212,820 finska marka 324,540 MILANSKI BORZNI TRG 17. SEPTEMBER 1998 INDEKS MIB 30: -5,96 delnica cena var. % Alleanza Ass. 21.212 -4,93 Bca di Roma 2.712 -6,83 Bca Fideuram 7.935 -6,41 Bca Pop. M 1 11.588 -4,69 Compart 1.132 -3,49 Comit 9.006 -6,22 Credit 7.402 -4,45 Edison 15.278 -3,93 Eni 9.911 -4,26 Fiat 5.026 -7,25 Generali 54.012 -3,81 Imi 21.081 -4,09 Ina 4.265 -6,59 Italgas 7.668 -3,48 delnica cena var. % La Fondiaria 7.155 -4,77 Mediaset 10.205 -3,39 Mediobanca 16.516 -5,59 Montedison 1.663 -3,25 Olivetti 3.635 -3,70 Parmalat 2.323 -4,40 Pirelli Spa 5.011 -6,16 Ras 18.469 -5,34 Rolo 35.151 -7,69 Saipem 6.444 -3,72 San Paolo To 20.139 •4,74 TIM 10.505 -6,22 Telecom Ita 12.363 4,82 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOVICE NOGOMET / POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV KOLESARSTVO / VUELTA Spangaro pri Rali. Gorizia GORICA - Pallacanestro Gorizia je včeraj najel 29-let-nega košarkarja Marca Spangara, po rodu iz Pordenona, nekdanjega varovanca trenerja goriškega prvoligaša Tonina Zorzija. Spangaro je lani igral v Sieni, najboljše pa se je odrezal pri moštvu Reggio Calabria v sezoni 1995/1996, ko je na tekmah dosegel povprečje 12, 3 točke. Spangaro je »ali- aroud« igralec. Brez Alibegoviča TRST - Na predprvenstvenem košarkarskem turnirju v Mateliči bo Pall. Trieste danes igrala brez Alibegoviča, ki si je zvil levi gleženj. Slovenskega reprezentanta bodo podvrgli natančnejšim pregledom. Diagnoza bo znana v ponedeljek. Kinder, Varese in Benetton BOLOGNA - V finalnem Cetveroboju za italijanski košarkarski pokal bodo igrali Teamsystem, Kinder, Benetton in Varese. Izidi včerajšnjih povratnih tekeme Četrtine finala: Kinder - Muller Verona 71:66 (28:40), prva tekma 70:65; Zucchetti Reggio Emilia - Benetton Treviso 80:87 (32:46), prva tekma 79:111; Varese - Ma-bo Pistoia 86:78 (39:38), prva tekma 71:64. Darežljivost Rafterja SYDNEY - Avstralski teniski igralec Patrick Rafter je po zmagi na US-Opnu tretjino svoje premije daroval bolnišnici z neozdravljivo bolnimi otroki v Brisbanu. Rafter, ki ima kar osem bratov in sester, je bolnišnici izročil Cek v višini veC kot 300 000 avstralskih dolarjev. Dvakratni zmagovalec odprtega prvenstva ZDA, ki je že lani v dobrodelne namene daroval podobno vsoto, je ostal skromen. »Ne vem zakaj toliko hrupa okoli tega, saj tudi drugi ljudje darujejo v dobrodelne namene,« je dejal. Boldon v Maleziji kar 9,88 KUALA LUMPUR - V srediSCu pozornosti letošnjih iger Commonvvealtha v malezijskem Kuala Lumpurju je bil prav gotovo tek na sto metrov, kjer je bila konkurenca zavidljivo kakovostna tudi v svetovnem merilu. Zmago je na koncu slavil Trini-dadcan Ato Boldon, ki je tekel odličnih 9, 88. »Na 50 metrih sem vedel, da sem hiter, poleg tega pa sem bil tudi prepričan, da lahko potolcem Bai-leyjivih 9, 84, kar se na koncu na žalost ni zgodilo,« je menil Boldon. Drugo mesto si je pritekel Na-mibijec Frankie Fredericks (9, 96), tretji pa je bil Obadele Thompson iz Barbadosa (10, 00). Danes igra za vas Totocalcio Marko Piccini Bologna - Udinese 1 2 Empoli - Roma 2 Inter-Piacenza 1 Juventus - Cagliari 1 Lazio - Bari 1 Salernitana - Milan X 2 Sampodria - Perugia 1 X 2 Venezia - Parma X 2 Vicenza - Fiorentina 1 X 2 Napoli - Reggina 1 Ternana - Torino X 2 Ascoli - Avellino 1 Palermo - Ati. Catania 1 Lazio neodločeno z igralcem manj Stankovič izključen že v drugi minuti - Po golu Nedvedo v 2. delu izenačil Douglas V12. etapi prva letošnja zmaga Giannija Bugna Odličen nastop dvakratnega svetovnega prvaka - Olano vodi Sinočnji izidi Rudar Velenje (Slo) - Varteks (Hrv) 0:1 Panionios (Gre) - Haka (Fin) 2:0 Ried (Avt) - Mtk Budimpešta (Mad) 2:0 Levski Sofija (Bol) - Copenhagen (Dan) 0:2 Heerenveen (Niz) - Arniča VVronki (Pol) 3:1 Hearts of Midlothian (Sko) - Majorca (Spa) 0:1 Chelsea (Ang) - Helsingborgs (Sve) 1:0 Diusbuzrg (Nem) - Genk (Bel) 1:1 Besiktas (Tur) - Spartak Trnava (Sik) 3:0 Rapid Bukarešta (Rom) - Valerenga (Nor) 2:2 Apollo Limassol (Cip) - Jablonec (Ceš) 2:1 Nevvcastle (Ang) - Partizan (ZRJ) 2:1 Lazio (Ita) - Lausanna (Svi) 1:1 Pariš St.Germain (Fra) - Makabi Hajfa (Izr) 1:1 Metalurgs Liepaja (Let) - Braga (Por) 0:0 CSKA Kijev (Ukr) - Lokomotiv Moskva (Rus) 0:2 Lazio - Lausanne 1:1 (1:0) Strelca: Nedved v 37. min. in Douglas v 10. min. d.p. LAZIO (4-3-1-2): Marche-giani 7, Couto 4, 5, Lopez 5, Mihajlovid 5, 5, Pancaro 5, 5 (od 16. d.p. Lombardi 5, 5); Stankovič, Venturin 6, Nedved 6, 5, De la Pena ng (od 22. Conceicao 5), Salas 6 (od 37. d.p. Gottardi), Mancini 5. LAUSANNE (4-4-2): Brun-ner neocenjen, Hottiger 6, Puce 6, Londono 6, Haenzi 6, 5 (od 35. d.p. Iglesias), Douglas 7, Celestini 6, Piffaretti 6, Rehn 6, Udovič 6, 5 (od 14. d.p. Thurre 6), Shahgeldyan 6 (od 21. d.p. Gerber 6). Sodnik: Koren 6 (Izr) Izključitve: Stankovič (2), rumeni kartoni: Celestini in Couto RIM - Nastop Lazia v pokalu pokalnih zmagovalcev je bil krona bledim nastopom italijanskih enajsteric v uvodnem kolu evropskih nogometnih pokalov. Da dvoboj s Švicarji ne bo Laziu prinesel nic dobrega, je bilo jasno že po prvi minuti, ko je sodnik pokazal Stankoviču rdeč karton zaradi (domnevne) igre z roko pred lastnimi vrati. To je bila že sedma izključitev za igralce italijanskih moštev v treh dneh pokalnih nastopov. K sreči je Marchegianu ubranil strel Ce-lestinija z bele točke. Eriksso-novo strategijo je dokončno podrl Del La Pena, ki je moral že v 21. minuti zapustiti igrišče zaradi poškodbe. Lazio je kljub možu manj igral boljše, čeprav je okoli 30. minute nekoliko popustil. Zadetek za domačine je Nedved dosegel po lepi podaji Salasa z leve strani, na drugi strani pa je slovenski reprezentant Udovič zadel prečko. Kazalo je, da bodo Rimljani kljub vsemu spravili pod streho zmago, a so v drugem polčasu popustili in Lausanne je izenačil z Douglasom po napaki Conceisaia v obrambi. Napak je bilo nato Se več, tako da so maloštevilni gledalci na olimpijskem stadionu začeli pošteno izžvižgati moštvo, ki naj bi po Številnih nakupih na poletni borzi zagospodarilo tako v Italijo kot v Evropi. Predsednik Cragnotti je bil na koncu lahko zadovoljen, da se tekma ni končala s presenetljivo zmago gostov. Rudar - Varteks 0:1 (0:0) Strelec: Matas, 48 min. d.p. RUDAR: Dabanovič, Gra-nic, Sulejmanovic, Balagič, Caushllari, Brežic, Gajser, Podvinski (od 83. Šumnik), Javornik, Pavlovič, Vidojevič. VARTEKS: Solumon, Be-sek, Balajič (od 74. Hrman), Madunovič, Gregorič, Dalič, MuZek, Karič (od 83. Matas), Sabolčki, Kamberovič, Posavec (od 62. Mumlek). Rumeni kartoni: Gregorič (21.), Balagič (27.), Posavec (45.), Podvinski (67.), Gajser (70., 86.), Besek (88.), Mumlek (85.). Rdeči kartoni: Gajser (86.). Velenjčani so srečanje prvega kroga pokala pokalnih zmagovalcev izgubili dokaj nesrečno, saj so zadetek prejeli že v tretji minuti sodniškega po- daljška, največji "krivec" za poraz domačih pa je bil Paul Matas. Po Kamberovicevi podaji se je odločil za strel, Rudaro-vemu vratarju Mladenu Dabanoviču pa je po nespretenem posredovanju »uspelo« žogo poslati za svoj hrbet. Srečanje so sicer boljše zaceli domačini, najbolj pa je bil razpoložen Sivojin Vidoje-vič, ki je imel kar tri večje priložnosti za zadetek. Gostje so imeli prvo večjo priložnost v 49. minuti. JACA - Zmagovalec 12. etape kolesarske dirke Po Španiji je italijanski veteran 35-letni Gianni Bugno (Mapei), ki je tako dosegel svojo prvo zmago v letošnji sezoni. Na 187 kilometrov dolgi etapi od Bena-squeja do Jace je drugouvrščenega Spanca San-tiaga Blanca prehitel za dobro minuto, tretji pa je bil Italijan Robert Sgam-beluri. V skupnem seštevku je vodstvo ubranil Spanec Abraham Olano. Bugno je večji del etape vozil v vodilni skupini enajstih kolesarjev, ki je nekaj Časa imela celo Četrt ure prednosti pred glavnino. Iz te skupine je Bugno 37 km pred ciljem pobegnil skupaj z Blancom, Uriartejem in Sgambellurijem, po na-daljnih 17 km pa je dvakratni svetovni prvak Bugno ostal sam na Čelu dirke in suvereno zmagal Že pozabljenega Bugna so po odličnem nastopu takoj »uvrstili« v Gianni Bugno reprezentanco za oktobrsko svetovno prvenstvo., toda Bugno je dejal, da o reprezentančnem dresu ne razmišlja. »Zanima me uspešno privoziti v konCni cilj vuelte. Današnja etapa je bila po moji meri, Čeprav nisem računati, da mi bo uspelo pobegniti,« je Se dejal italijanski kolesar. Vrstni red 12. etape: 1. Bugno (Ita/Mapei) 4.26:03, 2. Blanco (Spa) + 1:48, 3. Sgambelluri (Ita) 1:50, 4. Uriarte (Spa) +3:22, 5. Leaniz-barrutia (Spa) +5:0, 6. Frattini (Ita), 7. Odriozo-la (Spa), 8. Aggiano (Ita) isti čas, 9. Raimondi (Ita) + 7:42, 10. Frizzo (Ita) + 7:51... 88. Hvastija (Slo) 9:04. Skupno: 1. Olano (Spa/Banesto) 52.27:30, 2. Jalabert (Fra) +0:35, 3. Escartin (Spa) +0:51, 4. Jimenez (Spa) +1:17, 5. Clavero (Spa) +2:01, 6. Gonzalez Galdeano (Spa) +2:09, 7. Ziille (Svi) 2:19, 8. Heras (Spa) +2:24, 9. Armstrong (ZDA) +2:44, 10. Camen-zind (Svi) 2:47.. Hvastija (Slo) +42:33. Juhi pri Domu košarkarski Pokal Sprintauto ra kadete Prav kmalu se bodo pričela tudi košarkarska prvenstva v mladinskih kategorijah. Prvi bodo v tekmovalno areno stopili kadeti in sicer že prvi konec tedna v oktobru. Jasno je, da so priprave že v polnem teku, Domov košarkarski odsek pa bo v okviru le-teh že jutri pripravil turnir za Pokal Sprintauto. Slo bo za troboj, na katerem bodo nastopile peterke Doma Sprin-tauato, Jadrana in Pallacanestro Gorizia. Tekme bodo v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Podoben turnir za prihodnji teden napoveduje tudi KK Bor. Spored Domovega.troboja (jutri): 15.30 Dom - Pall. Gorizia, sledi Dom - Jadran, sledi Jadran - Pall. Gorizia. Marko Piccini (letnik 1960) se je začel ukvarjati z minibasketom pri ŠD Polet kot zelo mlad. Igral je košarko pri tem društvu v vseh mladinskih ligah, kot mladinec pa je nastopil za združeno ekipo Jadrana. Od leta 1991 je postal odbornik pri SK Devina, sedaj pa je že šesto leto predsednik istega kluba. Marko se seveda rekreacijsko ukvarja s smučanjem. Prejšnji teden je Domenico Centrone pravilno napovedal osem rezultatov. Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech 1. dirka ( Bologna). Urono-metro (X) naj bi imel tokrat več sreče kot na zadnji dirki. Gost iz Švedsko Simb Capi (1) je zelo dober. Uniforz je najboljši konj skupine 2. 2. dirka (Bologna): Red Of Ost (2) je nesporen favorit. Splendore di Re (X) je zadnjic igral zelo dobro. Paciughen Lav (1) zasluži omembo. 3. dirka (Albenga): Offsho-ra As (1) bo težko ujeti, Ce bo povedel. Speed Up (X) in Rojal D'Asolo (2) lahko presenetita. 4. dirka (Trst): Tremendo (X) starta iz najbolj ugodnega položaja. Rusignol RL (2) je v dobri formi. Od skupine 1 naj omenimo konja Tuttamarco. 5. dirka (Milan, galop): Tarhelm (X) ima dobrega jahača in ugodno obtežitev. Prhvings (1) vedno med prvi- mi. Ce bo dirka normalna, se bo za zmago boril tudi Ecco (2) (Duindigt): Lotusa (l)ima za sabo več zmag. Kaille Futu-re je najboljša kobila skupine X. Regularni Leonardo (2) zasluži omembo. L — prvi X drugi 12 2. — prvi 2 drugi XI 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi X drugi 12 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi 1 drugi X2 ROKOMET / 2. SLOVENSKA LIGA GORICA / ZA GOSTE S ČEŠKE Piva zmaga Krasa Toda obramba je zelo pomanjkljiva Poleg športnih srečanj še izleti in sprejem pri PO ZSŠDI za Goriško RK Hrvatini - Kras 24:28 (9:12) KRAS: Glavina, Vremec 3, Nait 4, G. Milic, Mali-novic 7, Kovačevič 3, Alzzeta, Bogateč, Pertot 7, Var-sano 4, Raseni, Rossi. Trener: Mahnič. Brez individualnih potez izkušenih igralcev, kot so Malinovic, Pertot in »stari« Varesano, bi Krasovi fantje v svojem drugem nastopu v 2. slovenski rokometni ligi zelo težko odnesli Hrvatinom obe točki. Čeprav je začetni delni izid 7:1 za Kras obetal, da bo tekma enosmerna, so se stvari v drugem polčasu povsem spremenile. Slaba obramba in dobro razpoloženi Hrvatinov bek Eletva, na koncu je kar 8 krat premagal Krasovega vratarja, sta sivila lase krasov-cem, saj jim je grozila ponovitev lanskega nepričakovanega poraza proti nasprotniku, ki je objektivno šibkejši. Na koncu pa se je k sreči vse dobro izteklo. Prvo četrtino srečanja so Zgonicani igrali dobro, tako da je bila razlika Šestih zadetkov povsem zaslužena. Prav ta razlika in domišljavost, da bo vse teklo kot po olju, sta povzročili podcenjevanje nasprotnika in padec koncentracije. V drugi polovici srečanja so domačini dobro izkoristili napake Kraso-ve obrambe ter se približali le na zadetek razlike (18:19). Vec pa jim ni uspelo. Odlične posamezne poteze Krasovih napadalcev in nekaj naivnih napak Hrvatinine obrambe sta na srečo Mahničeve igralce rešile pred kapitulacijo. Vzpostavil so varno prednost in dočakali miren konec srečanja. Krasovi fantje bodo svojo formo vnovič preverili že jutri v Hrpeljah ob 19. uri proti novincem iz Tržiča. Proti Gorenjcem bo treba znatno izboljšati obrambo, ki je ta Cas resnično zelo slaba. Minuli teden se je na Goriškem mudilo brodošlico izrekel predsednik PO ZSSDI košarkarsko moštvo Slavija iz Kromeriža na Marko Lutman, ki je po kratkem opisu delo- Moravskem, v Češki republiki, ki je sodelovalo vanja zamejskih športnih društev, trenerju na turnirju SZ Dom. O poteku tekem in o sa- moštva, Dominiku Koukalu, izročil spominsKO mem turnirju, ki gaje goriško društvo vključilo plaketo ter izvod Zbornika zamejskega športa v niz prireditev oo 35-letnici obstoja,' smo 1997/98. Po uradnem delu sprejema so si člani obširno že pisali. Z obiskom v Gorici je češko vodstva Slavije in igralci ogledali Kulturni društvo vrnilo obisk domovcem, ki so v Kro- dom ter ostali nemalo presenečeni ob pogledu merižu gostovali junija letos. Poleg športnih na tako dobro ohmajen prapor Goriškega Soko- sreCanj v okviru turnirja, so gostje šK na krajši la, ki je razobešen v zgornjem preddverju do- izlet v Trst, bili so v Novi Gorici, udeležili pa ma. Ne gre namreč pozabiti, da je sokolstvo našo se tudi sprejema, ki ga je zanje pripravil pok- stalo in se razvijalo prav na Češkem. Obisk se rajinski odbor ZSSDI za Goriško. Gostom je do- je sklenil s prijetno družabnostjo. (VEP). rf V NEDELJO / ZAČETEK PRVENSTEV PROMOCIJSKA LIGA / NA STARTU TRI NASE EKIPE V boju za točke pet naših moštev V promocijski ligi: Primorje, Zarja/Gaja in Vesna - V l.AI: Juventina in Sovodnje Primorje, Zarja/Gaja in Vesna zelo motivirani Proseško in kriško moštvo upata na miren obstanek Vzhodnokraška ekipa meri na zgornja mesta razpredelnice Po štirih mesecih premora, Številnih poletnih turnirjih in tekmah za deželni pokal se bodo v nedeljo začela amaterska nogometna prvenstva, in sicer elitne, promocijske in 1. lige, 4. oktobra pa bo start 2. in 3. amaterske lige. Prav v teh dveh ligah bo letos nekaj novosti zaradi preu-stroja prvenstev, ki je napovedan za sezono 1999/2000. O tem pa bomo podrobneje spregovorili pred začetkom teh prvenstev. Skupno bo letos v naši deželi igralo v raznih prvenstvih 256 ekip, katerim bi dodali Se tri (Italo, Pordenone in Sanvitese), ki nastopajo v meddeželni ligi. V elitni ligi je 16 ekip, v promocijski sta dve skupini po 16 ekip, v 1. ligi pa tri skupine po 16 ekip. V teh prvenstvih, ki se bodo končala 2. maja prihodnjega leta, bodo prekinili tri nedelje in sicer 27. decembra, 3. januarja in 4. aprila. Promocijska liga ' Kot v lanski sezoni bodo tudi letos v skupini B te lige igrale tri nase enajsterice. Standresko Juventino, ki je lani izpadla iz lige, je nadomestila kriška Vesna, ki je lani zmagala v prvenstvu 1. AL. S Križani bosta nastopili Primorje in Zarja/Gaja. Poleg Vesne predstavljajo novost Se Latte Carso, ki je dobil prvenstvo, in Cividalese, ki je zasedla drugo mesto v 1. AL (skupina B), ter Palmanova in Gradese, ki sta izpadli iz elitne lige. V letošnji sezoni v tej skupini prevladujejo tržaške enajsterice, poleg naSih treh so Se Latte Carso, Muggia in Ponziana. Iz videmske pokrajine je pet ekip (Aquileia, Cividalese, Manzano, Maranese, Palmanova), iz goriske pa (Capriva, Gradese, Lucinico, Monfalcone, S. Can-zian). Napredovanje si bo zagotovila pr-vouvrscena ekipa, drugouvrščena mora upati, da ne izpade nobena deželna ekipa iz meddeželnega pr- venstva, ker bi v tem primeru morala igrati odločilno tekmo z drugouvrščenim moštvom A skupine. Iz lige pa izpadejo zadnje tri ekipe. Letošnja novost pa je, da bo moral v ekipi igrati vedno en nogometaš letnika 1980. Prvenstvo bo, po splošnem mnenju, precej naporno in izenačeno, saj je bilo tako že v prejšnjih sezonah: ekipe zgornjega in spodnjega dela lestvice je ločilo le nekaj točk. Naše tri enajsterice zato ne bodo imele lahke naloge, kot je tudi razvidno iz izjav predstavnikov naših društev. Zato smo prepričani, da bodo spet imeli zelo pomembno vlogo navijači. Upati je, da bo teh več kot v prejnšnjem prvenstvu. 1. amaterska liga Juventina in Sovodnje bosta igrali v C skupini, kjer imamo letos pet novih ekip in sicer tri, ki so izpadle iz skupine B promocijske lige (Aiel-lo, Juventina, Trivignano), Pro Cervi-gnano, ki je zmagal prvenstvo 2. AL skupina E in Union, ki je lani igral v B skupini 1. AL. V tej skupini prevladujejo ekipe iz videmske pokrajine, saj jih je kar polovico, in sicer osem (Aiello, Futura, Gonars, Pro Cervignano, Pro Fiumicello, Ruda, Trivignano, Union 91), z Goriškega so, poleg Juventine in Sovodenj, še Isonzo San Pier, Pro Romans in S. Lorenzo, Tržaško pa zastopajo Edile Adriatica, Opicina in S. Giovanni. Tudi v tej ligi napreduje prvou-vršCena ekipa, drugouvrščena pa mora Čakati razplet izpadov iz med-deželne lige. V 2. AL izpadejo zadnje tri uvrščene ekipe. Po mnenju vseh je ta skupina še najbolj izenačena in naporna, ker je skoraj polovico ekip med kandidati za napredovanje, naloga Sovodenjcev in Standrežcev bo torej vse prej kot lahka. BRUNO RUPEL PRIMORJE Nevio Bidus- si (trener): »V ekipi ni prišlo do bistvenih sprememb, zapustila sta nas Miclaucich in Crevatin, vrnili pa so se Auber, Mitja Stocca in Massai. Iz mladinskih vrst bomo v člansko ekipo vključili Hrovatina, Battija, Ostrouško in Spazapana. Edino novost doslej predstavlja le vratar Spa-daro, ki je lani igral pri Primorcu. Ponoviti lansko prvenstvo (5. mesto) bo težko, vendar niti nemogoče. Ekipa je homogena, pomanjkljivi smo morda v napadu, kljub temu pa si ne delamo preglavic. Kot v lanski sezoni bom tudi v tej zaupal mladim in prepričan sem, da ne bodo razočarali. Prvenstvo bo gotovo naporno. Vsi pravijo, da bi morala Palmanova in Monfalcone odigrati vidnejšo vlogo, mislim pa, da vse ekipe startajo s ciljem za Čimboljšo uvrstitev. To pa pomeni, da bo prvenstvo zelo uravnovešeno in le tekme bodo pokazale, katere ekipe so boljše.« Vratarji: Alessandro Babich (letnik 1966), Dino Spadaro (63), Andrej Hrovatin (81). Branilci: Massimo Crocetti (72), Edvin Braini) 78), Cristiano Bazzara (72) , Andrea Massai (66), Damian Batti (81), Roberto Dagri (78), Elvis Guštin (76). Vezni igralci: Marino Leghissa (73) , Claudio Mislei (72), Andrea Auber (67), Peter Stocca (73), Daniel Lovrenčič (78), Mario Lando (71), Mitja Stocca (71), Ivan Kuk (77), Peter Emili (77). Napadalci: Corrado Pescatori (66), Dean Štolfa (74), Aljoša Ostrouška (80), Tomaž Spazapan (81). Trener: Nevio Bidussi (potrjen) VESNA Franc Cattonar (predsednik): »Za novince v ligi, kot smo mi, bi bil uspeh, da bi si zagotovili obstanek, Čeprav mislim, da ekipa, glede igralksega kadra, lahko doseže dobre rezultate. Po odhodu Mateja Sirce (S. Sergio) smo morda nekoliko pomanjkljivi v napadu, upam pa, da bomo to vrzel kmalu dopolnili. Skoda, da nimamo še na razpolago Petra Sedmaka, ki še ni okreval po poškodbi, ki jo je utrpel v začetnem delu lanskega prvenstva. S Petrom bi ta problem gotovo rešili. Poleg Sirce letos ne bodo igrali Ellero, Versa, Silvestri, Visentin in Stokelj. Novost pa predstavljajo Barbato (Edile Adriatico), Bia-gini in Cok (S. Luigi), Daris (Opicina), laconcic, Bartob, Pellaschiar in Manco-su (S. Sergio). Ekipa se je doslej dobro odrezala, fantje redno in intenzivno benirajo, saj se zavedajo, da bo prvenstvo naporno. Zgleda, da so se vse ekipe okrepile in bo zato prvenstvo precej izenačeno. Boj za točke bo zelo oster in zaCeti bo treba s polno paro, tako da bi že v prvem delu osvojili čimvec točk.« Vratarja: Sergio De Rota (76), Ales-sio Barbato (77). Branilci: Paolo Soavi (68), Luca Bandel (75), Sandro Malusa (68), Fa-bio Sambaldi (63), Moreno Giovini (69), Salvatore Grassi (70), Massimi-liano Krisciak (70), Andrea Biagini (80), Stefano laconcich (79). Vezni igralci: Roberto Lakoseljac (69), Giancarlo Sannini (69), Silvio Cok (78), Massimiliano Bartoli (77). Napadalci: Andrea Pellaschiar (78), David Šušteršič (79), Peter Sedmak (73), Francesco Laghezza (78), Manuele Mancosu (80), Denis Daris (80), Andrej Kostnapfel (64). Trener: Moreno Nonis (potrjen). ZARJA/GAJA Miloš Tul (trener): »Kot v lanski sezoni, upam, da bomo tudi v letošnji da bomo igrali vidno vlogo. Zelo pomembni bodo začetni rezultati, saj je dober start eden od glavnih pogojev za solidno uvrstitev. Letošnje prvenstvo se mi zdi zelo kakovostno in uravnovešeno. Lani sta namreč izstopali le dve ekipi (San Luigi in Monfalcone), letos pa so glavni favoriti Palmanova, Manzano, Monfalcone in Maranese, ki pa jim lahko prekrižata račune Latte Carso in Vesna. Mi smo v skupini tistih ekip, ki niso še konkurenčne za sam vrh lestvice, vseeno pa bi lahko dali veliko zadoščenja svojim navijačem. Ekipa je precej homogena, manjka nam morda en napadalec, saj bo prvenstvo zahtevno in bi nam v kritičnih trenutkih gotovo zelo koristil. V naših vrstah letos ne bo Ferluge, Alta-raca, Ribaricha, Vargliena, Jurincicha in Di Donata. Novost pa predstavljajo Laurica (Breg), ki je lani igral v vrstah Primorja, Borstner (Opicina) m Giorgi (S. Luigi). Po letu odsotnosti zaradi poškodbe se je vrnil Pettarosso.« Vratarji: Massimiliano Faletti (71), Robert Cocevari (69), Damjan Gregori (80). Branilci: Maks Grgič (76), Massimo Dussoni (72), Peter Štrukelj (71), Goran KrizmanCiC (80), Jan Gregori (80), Mitja Laurica (74), Petrič Borstner (79). Vezni igralci: Maurizio Cotterle (66), Andrea Donaggio (77), Robert Kalc (68), Michele Sclaunich (69), Roberto Ispiro (67), Marko Karis (80), Davide Martinuzzi (78), Davide Pattaroso (73). Napadalci: Paolo Tognetti (64), Federico Deste (76), Antonio Giorgi (79), Massimo Vrše (70). Trener: Miloš Tul (potrjen.) (B.R) Obvestila 1. AMATERSKA LIGA SD MLADINA vabi mlade Športnike in rekreativce, da se v Cim večjem številu udeležijo suhega slaloma »Mamorial Aldo Rebula«, v nedeljo, 20. septembra na Opčinah, in da se pravočasno prijavijo na tel. st. 040-213518 ali predstavniku društva eno uro pred začetkom na kraju tekmovanja. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK priredi smučarske tečaje na plastični stezi s pričetkom v četrtek, 1. oktobra. Za informacije in vpisovanje se lahko zglasite na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, v ponedeljek, 21. in torek, 22. septembra od 18. do 19. ure. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obveSCa vse, ki bi se radi seznanili z zimskim programom, da nudimo informacije o zimovanju, smučarskih treningih in tečajih, o smučarski opremi in o rekreacijskih pobudah na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu, v ponedeljek, 21 in torek, 22. t. m. od 18. do 19. ure ter v ponedeljek, 28. in torek, 29. t. m. ob isti uri. OK VAL obveSCa, da se bodo treningi miniodbojke za dekleta ob ponedeljkih in cetrtidh od 16.30 do 18.00 v telovadnici Kulturnega doma. Prvi trening bo v ponedeljek, 21. t.m. Prijave na treningih. SHINKAI KARATE KLUB obveSCa elane in interesente, da so se Pričeli treningi v telovadnici Silvestri v Ul. s. Nazario na Proseku. Informacije na tel. St. 040-327342 ali 0338-7281332. SD POLET vabi elane na izredni občni zbor, ki bo v dvorani Zadružne kraske banke v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 20. uri v prvem m ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je sprememba društvenega statuta. Takoj po obenem zboru bo predstavitev programa oz. delovanja v sezoni 1998/99. Vljudno vabljeni! SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se bodo zaceli treningi in vpisovanja v ponedeljek, 1. oktobra in Četrtek, 4. oktobra od 16. nre dalje, dvakrat tedensko v prostorih osnovne sole A. Sirk v Križu, prosimo dosedanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vabijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na St. 040-220222 po 14.30. kolesarski klub adria v sodelovanju s kd radenska-rog Prireja dne 27. septembra t. 1. 12. MARATON PRIJATELJSTVA na basi Ljubljana-Trst s ciljem v Lonjerju (start ob 9.30 pred stavbo Agrotehnike na Viču-Ljubljana). Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva, informacije na tel. St. 040-911275 oz. 040-910178. ODBOJKARSKA SEKCIJA SD BREG obvešča, da je odprto vpiso-vanje za minivolley (letniki od 1986 do 1991. Za informacije tel. st. ikio-sgsgso (od 13.00 do 14.00) ali 040-228664 (od 18.00 do 19.00) Daniela. Juventina in Sovodnje z zmernim optimizmom JUVENTINA Po dveh zaporednih nazadovanjih in po nekaterih klubksih težavah je sedaj vzdušje v Juventi-ninem taboru, po uspešnem pred-prvenstvenem obdobju, vedro in tudi prežeto z zmernim optimizmom. Marko Kerpan (predsednik): »Z zadnjimi tremi zmagami je seveda vzdušje v ekipi dobro. Poleti smo vsi v odboru moCno delali in prvi sadovi se že vidijo. Sicer pa najtežje nas Sele Čaka. Prvenstvo bo namreč pokazalo, kaj veljamo. NaS cilj je seveda ta, da bi si Cimprej nabrali toliko točk, da bi si zagotovili miren obstanek v ligi. Naša ekipa je precej mlada, toda v njej je tudi nekaj izkušenih igralcev, kot so Tabaj, Calandra, Braida, Kaus in Bastiani. Izkušenost pa je v tem prvenstvu zelo potrebna.« Glede na lansko bo letošnja Juventi-nina postava nekoliko spremenjena. Od Sovodenj so se vrnili v matični klub Bastiani, Peteani in Ge-, cotti, nova sta vratarja (Faggiani in Martini), na sredini igrišča bo še kako koristen doprinos »veterana« Calcandre (letnik 1958). Vratarji: Massimiliano Faggiani, Daniele Martini (1979), Alessandro Can-tarut (1977). Branilci: Marco Federici (1979), Massimo Kaus (1969), Christian Milot-ti (1979), Alessandro Romano (1976), Massimo Screm (1978), Gabriele Sta-cul (1974), Grabriele Trampuš (1976), Tullio Bastiani (1966). Vezni igralci: Daniele Trampuš (1977), Mašimo Tabaj (1959), Christian Surace (1977), Marino Peteani (1974), Luca Lavena (1978), Davide Franchi (1977), Franco Calandra (1958). Napadalci: Claudio Ballaben (1978), Michele Braida (1972), Gaetano Gam-bino (1978), Aleksander Macuzzi (1977), Franco Cecotti (1966). Trener. Alessandro Suffientini. SOVODNJE Sovodenjci so se temeljito pripravili na to prvenstvo. V predprvenstve-nem obdobju sicer niso igrali veliko tekem (niso nastopili na deželnem pokalu), moštvo pa je dokaj konkurenčno. Gianni Marson (odgovorni za Člansko ekipo): »Zadovoljili bi se s šestim mestom, ki smo ga osvojili v minulem prvenstvu. Ge bomo dosegli še boljšo uvrstitev na lestvici, bo seveda to zelo dobrodošlo. MoCno smo pomladili ekipo. Sandi Gergolet je prestopil k doberdobski Mladosti, Bu-sinelli pa k Aquileii. Mislim, da je tudi letošnja ekipa precej konkurenčna.« Res je: moštvo je sicer izgubilo svojega »zastavonošo« Sandija Gergo-leta in Businellija, sredina igrišča se je okrepila s Polesellom, ki je lani igral z Audaxom, prej pa tudi s Pro Gorizio, napad pa je veliko pridobil s Condol-som. V ekipo pa so se ali se bodo vrnili »vojaki« ali tisti igralci, ki so bili na posodo pri drugih društvih, kot Davorin Devetak, Kristjan De Comelli, Marko Florenin. Vratarja: Stefan Tommasi (letnik 1977), Nicola Zoff (1976). Branilci: Pepi Bregant (1973), Zdravko Černič (1969), Davorin Devetak (1979), Fulvio Devetak (1966), Diego Fajt (1979), Paolo Hmeljak (1969), Paolo Interbartolo (1961), Vasja Petean i (1978), Ladi Tomšič (1M972). Vezni igralci: Igor Cescutti (1975), Manuel Devetak (1980), Marko Fajt (1968), Pierluigi Polesello (1974), Fa-bio Sambo (1969), Marko Zotti (1970). Napadalci: Maurizio Condolfs (1979), Kristjan De Comelli (1979), Marko Florenin (1980), Edi Sambo (1956). Trener: Gino Cossaro. V nedeljo doma samo Primorje in Sovodnje PROMOCIJSKA LIGA 1. kolo (16.00) Aquileia Zarja/Gaja; Capriva - Muggia/Dui-no; Cividalese -Palmanova; Gradese - Maranese; Latte Carso- San Can-zian; Lucinico -Vesna; Ponziana -Monfalcone; Primorje - Manzano. PRVA AMATERSKA LIGA 1. kolo (16.00) Aiello - San Giovanni; Gonars - Opicina; Edile Adriatica - Isonzo San Pier; Futura -Juventina; Pro Cervignano Union 91; Pro Fiumicello - San Lorenzo; Pro Romans - Ruda; Sovodnje - Trivignano. V- Slovensko Stalno Gledališče Abonma za sezono 1998/99 Henrik Ibsen: Hedda Gabler, drama režija Bojan Jablanovec predstava SSG, premiera oktobra 1998 J.B.P. Moliere: Tartuffe, komedija režija Mile Korun gostovanje mestnega gledališča Ljubljana, november 1998 Dušan Jovanovič: Klinika Kozarcky, alko komedija režija Dušan Jovanovič predstava SSG, premier decembra 1998 Peter Barnes: Ni tako slabo kot zgleda, tri tragikomične enodejanke režija Jaša Jamnik gostovanje PDG Nova Gorica, januar 1999 Arthur Miller: Vsi moji sinovi, drama režija Zvone Šedlbauer predstava SSG, premiera februarja 1999 Alberto Bassetti: Skrivnost življenja, dve enodejanki režija Marko Sosič predstava SSG, premiera marca 1999 Abruški rokopis Pasijon režija Antonio Calenda predstava SSG v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK, premiera aprila 1999 Predstave izven abonmaja Fran Milčinski: Butalci, mladinska igra režiser Jaša Jamnik predstava SSG Federico Garcia Lorca: Ne leti, golobica, na polje, recital ob stoletnici pesnikovega rojstva predstava SSG Zijah Sokolovič: Glumač...je Glumač...je Glumač, monolog režiser in igralec Zijah Sokolovič Jess Borgeson: Adam Long, Daniel Singer: Zbrana dela VVilliama Shakespeara režija Boris Cavazza gostovanje Drame SNG Ljubljana Marjan Tomšič: Bužec on, bušca jaz, monolog igralka Saša Pavček produkcija Primorski p. festival Marcus Kobeli: Sobo oddam režiser Samo Strelec gostovanje Gledališča Ptuj Otroške nedeljske matineje Nace Simončič: Veliki kurirki gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana Pavel Polak: po motivih bratov Grimm: Pepelka gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor Matija Logar: Kralj v časopisu gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jesenska simfonična sezona Danes, 18. septembra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 20. septembra ob 18. uri (red B), koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Georg Schmoehe. V petek, 25. septembra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 27. septembra ob 18. uri (red B), koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Gustav Kuhn. V petek, 2. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 4. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent Lothar Zagrosek. V petek, 9. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 11. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Julian Kovatchev. V petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling. V petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic. Katedrala sv. Justa - glasbeni september Koncert, ki bi moral biti v ponedeljek, 21. septembra ob 20.30, je prenesen na 5. oktober. Orgelski koncert bo izvajal Beppino delle Vedove. V ponedeljek, 28. septembra ob 20.30, orgelski koncert, ki ga bosta izvajala Janette Fishell in Colin An-drews. V torek, 22. septembra, bo na Trgu Unita nastopil Paolo Conte. __________________VENETO______________________ TREVISO PalaVerde Villorba V nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero. V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. _______________SLOVENIJA__________________ DOBROVO Grad Dobrovo V petek, 9. oktobra Hitove muze, v Četrtek 15. oktobra Moskovski simfonični orkester. SVETA GORA Bazilika V ponedeljek, 21. septembra ob 18. uri slavnostno odprtje nove sezone Kulturnega doma Nova Gorica, z Evropskim trobilnim triom: Stanko Arnold, trobenta, Ratko VlatkoviC, rog, Branimir Slokar, pozavna in organist Maks Strmčnik. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Abonmaji za sezono 1998/99: za dosedanje abonente od 28. 9. do 3. 10., za nove abonente od 5. 10 do 10. 10., za Študente pa do konca oktobra. V Četrtek, 8. oktobra ob 20.00 otvoritvena predstava sezone 1998/99: Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«. V Četrtek, 8. oktobra ob 20.00, bo otvoritvena predstava sezone 1998/99. Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«, dirigent Frantisek Preisler ml., režiser František Preisler. Dvorana Hermes Softiab Danes, 18. septembra bo ob 20.30 koncert klasične harmonike »Corrada Rojaca«, skladbe Solotarjeva, Semjonova in Rojaca. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA SLOVENIJA TRST LJUBLJANA Gledališče Cristallo - La Contrada Do 20. septembra možen vpis za abonmaje za sezono 1998/99 pri: podjetjih, krožkih, raznih organizacijah, sindikatih, Šolah, pri UTAT in v gledališču Cristallo. Informacije na tel. St. 040/390613. Gledališče Rossetti Do 25. septembra je možno obnoviti abonmaje in sicer v gledališču Rossetti od 8.30 do 13. in od 15.30 do 19. ure, v Galeriji Protti od 8.30 do 10.30 in od 15.30 do 19. ure. Gledališče pri Salezijancih, Istrska ulica 53 Danes, v petek, 18. t. m., ob 20.30 vabijo združene organizacije prostovoljcev ACCRI, ANITA, Mosaico in Senza confini - brez meja, na gledališko predstavo »Sever - Jug«, ki jo izvaja avstrijska skupina mimov Ex-Rosa. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Jutri, 19. septembra ob 20.00: Curth Flatow, »Mož, ki si ne upa«. V sredo, 23., nato 24., 25. in 26. septembra ob 20.00: Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V torek, 29. septembra ob 20.00: Albert Camus, »Kaligula«. V sredo, 30. septembra ob 15.30 in ob 20.00 Ivan Cankar: »V dolini Šentflorjanski«. Mestno Gledališče Ljubljansko Mala scena V torek, 29. septembra ob 21.30: Tony Dunham, »Ljubezen & seks & terapija«. Niz komorne glasbe »... od baroka do tanga« Luteranska cerkev, Trg Panfili, Trst - ob 20.30 --------C2>--------- Sobota, 19. septembra Duo Jacopo Francini - violončelo Monica Cattarossi - klavir (G. Faure, P. Pessina, E. Grieg] Ponedeljek, 21. septembra Klavirski recital Roberto Turrin - klavir (I. Stravvinski, G. F. Malipiero, A. Casella, G. Gershwin, P. Pessina) Četrtek, 24. septembra Duo Emmanuela Baldini - violina Cristina Santin - klavir (L. van Beethoven, P. Pessina, F. Schubert, P. de Sarasate) Sobota, 26. septembra Orkester Laboratorio Ensemble - dir. Paolo Pessina Pierluigi Corona - klavir (L. Boccherini, M. Giuliani, W. A. Mozart) Ponedeljek, 28. septembra Duo Sandu Nagy - flavta Alberto Miodini - klavir (F. Poulenc, J. Francaix, F. Martin, G. Ene- scu, A. Piazzolla, P. Pessina) Sreda, 30. septembra Trio Chagall DaSa Dubrovina - violina Nevio Milloch - klarinet Cristina Santin - klavir (S. Prokofjev, P. Merku, F. Poulenc, H. Strauss, I. Straivinski, P. Pessina) ^ ■ .........................................$ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zadrto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 10. oktobra se nadaljuje razstava, katere protagonisti so, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Web: vvvvvv.copeco/lipuarte. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Hala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do Zidovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev zidovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Poštnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Avditorij, Ul. Roma 23 - Do 6. oktobra je odprta razstava z naslovom »Vertigine alVincrocio«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Tržaška občinska palača - Trg Unita 4: do 1. oktobra razstavlja Negrisin. Umik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Trg Duca degli Abruzzi, 1: do 25. septembra razstavlja, v spomin na Ano Frank, Annamaria Ducaton. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella: do 24. septembra razstavlja Lorena Matic. V tednu bo razstava odprta od 10. do 13. in od 15. do 19. ure ter ob praznikih od 10. do 18. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 10. oktobra, prva razstava »Srečanje umetnikov.« V prostorih nemsko-italijanskega kulturnega centra (Ul. Coroneo 15) razstavlja do 2. oktobra Glauco Di-mini. Njegova razstava Okno na imaginarij je na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. MILJE V okviru »Provinciassieme« - V občinski galeriji »Giuseppe Negrisin« (Trg republike 4) bo do 30. septembra razstavljal Lorenzo Mattotti. Razstavo Znak, barva, strip si je mogoče ogledati ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. OPČINE Prosvetni dom Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovom možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945. GORICA Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Fiori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Umik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. GRADEŽ Občinska palača Do 30. septembra, »Umetnost in reklama«. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Drevored Palmanova 329: do 30. septembra »Peep Chair Live Show«. Ulica sv. Frančiška 15: do 30. septembra, »Siedimi -7 fotografov za 7 skic«. Ulica Portanuova 13: do 30. septembra,»Luminarie -Repertorio luminoso«. ________________VENETO___________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do S18.00. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Mušica. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30. ______________LOMBARDIJA_________________ MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT Do 5. oktobra, razstava slik Avgusta Černigoja. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 19. ure. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KOPER Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. LJUBLJANA Spodnji prostori Moderne galerije Do 11. oktobra, razstava znane ameriške fotografinje Annie Leibovitz. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom - mala galerija Do 1. oktobra, razstava fotografij Branimirja Ritonje. RAI 3 slovenski program Za Trst; na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: pianistki Nataša GombaC in Julija Kjuder ter harmonikaš Julijan Černič TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 15.50 17.55 18.00 18.10 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 22.40 22.45 23.40 0.05 Euronews Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Laggiii nella giun-gla (pust., It. ’87, i. Robert Povvell, Tony Vogel) Dnevnik Jutranja oddaja: Verde-mattina Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Signori si nasce (kom., It. ’60, r. M. Mat-toli, i. Toto, Peppino De Filippo) Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Princesa Sissi Prometne informacije Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury), 19.00 Gospa iz Westa (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik Šport Kviz: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Avventure di un uomo invisibile (fant., ZDA '92, i. Chavy Chase, Daryl Hannah) Dnevnik Dokumenti Aktualna odd.: Filmski festival v Benetkah Dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napoved RAI 2 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.40 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Popoldanski Go-cart: Risanke Film: Sotto lo stesso tetto (dram., ZDA ’95, i. Judith Light, J. Thomas) Nan.: Inšpektor Tibbs, 16.40 11 Virginiano, vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Vreme, poročila, šport Rubrika o izletih in poto-vanih Sereno variabile Nan.: Marshal Risanke Večerni dnevnik Tg2 Variete: Scirocco (vodi Enrico Lucci) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, danes v parlamentu, vreme, šport Aktualno: Zgodbe - Dino Risi Brezdelje utruja? Glasbena oddaja RAI 3 6.00 8.30 12.00 13.00 14.00 14.50 15.40 17.00 17.45 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 0.00 0.30 1.10 1.15 2.20 Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Magaz-zino, 10.30 Tempo, 11.00 Tema - Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.05 Šport Aktualno: Prix Italia ’98, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: Pit Lane, streljanje Nan.: Charlie Grace Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends Film: Invader (thriller, ZDA ’97, i. Sean Voung, Ben Gross, N. Mancuso) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Preklete zgodbe - Jaz, Gigliola Gueri-noni Nan.: Erotic Tales Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Šport: mountain bike Nan.: Miami Vice, 3.10 Star Trek gg RETE 4 ITALIA 1 8r Slovenija 1 Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Zingara Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La fonte meravi-gliosa (dram., ZDA ’49) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik Variete: Game Boat TV film: Avvocato Porta (kom., It. ’97, i. Gigi Proietit, 2. del) Film: Complesso di colpa (dram., ZDA ’75, r. B. De Palma, i. C. Robertson) Pregled tiska Film: lo, Emmanuelle (erot, It. ’69) Ul CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.45 20.00 20.35 21.00 23.20 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show Nan.: Skrivnosti «Cascine Vianello» - Strah v Stali (i. R. Vianello) Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero Ingrassia) Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Film: Philadelphia (dram., ZDA ’93, i. Tom Hanks, Denzel VVashing-ton, J. Robards jr.) Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik Doppio lustro Nan.: N.V.P.D. 6.10 9.20 10.15 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.00 16.05 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 22.30 0.30 0.35 0.40 0.45 1.40 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Hazzard (i. Tom Wopat, J. Schneider) Film: Dimmi la verita (kom., ZDA ’61, i. Sandia Dee, John Gavin) Šport studio, 12.25 Odprti studio Kviz: Caccia alla frase Risanke Risanke: Simpsonovi Variete: Mai dire Banzai! Nan.: Baywatch Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Robin Hood Odprti studio, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda Film: Ace Ventura (kom., ZDA ’94, i. Jim Carrey, Sean Voung) Film: II commissario Lo Gatto (kom., It. '86, r. Di-no Risi, i. Lino Banfi, Maurizio Ferrini) Odprti studio Fatti e misfatti Zanimivosti o filmu «Scream 2» Italija 1 šport Glasba: Super # TELE 4 H 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Rokomet jflto Kmetijska razstava Film: Dusty Ai confini della realta Kmetijska razstava Scoop Film: VVrong World (S) MONTECARLO 13.00 11.40 ■14.00 15.55 18.05 20.45 23.45 19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Ironside, 13.05 Quincy Film: Caterina la grande (zgod., VB ’34) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: 007 zona pericolo (’87, i. T. Dalton) FDilm: I ragazzi venuti dal Brasile (dram., ZDA-VB 78, i. Gregory Pečk) Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Glejte, kako rastejo, 9.40 Tedi, oddaja za mularijo, 10.30 Parada plesa, 10.45 Znanje je ključ, 11.15 Oddaja o ljudeh in živalih: 4 X 4,11.40 Na vrtu Nan.: Naši prijatelji na severu (VB, 6. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Podoba podobe Predstava MGL: Friderik z Veroniko ali danes grof Celjski in nikdar veC Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Sprehodi v naravo Ris. nan.: Palček David Dokumentarna serija: Sk-rivnsot kristalnih lobanj Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Petka Oglasi Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Clark Terry v jazz klubu Gajo Dok.: Skrivnost kristalnih lobanj Napovedniki 9.00 10.00 10.25 10.50 11.40 13.10 15.00 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.50 22.15 0.00 0.45 1.00 Vremenska panorama Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 4. epizoda) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 60. ep.) Nanizanka: Opremlje-valke (ZDA, 12. ep.) Film: Pri lepem nabrežju (Francija) Euronevvs Kolesarska dirka po Španiji TV prodaja Nan.: Pasje življenje (ZDA, 20. ep.) Nan.: Čudežni otrok (ZDA, 13. ep.) TV igrica: Kolo sreče Videoring Videonovosti z Matjažem Film: Dva zločina (Mehika, 1995, r. Roberto Sneider, i. Damian Alca-zar, Jose Carlos Ruiz, Pe-dro Armendariz) Dokumentarna serija: Vinska popotovanja -Protugalska (VB, 10. del) Film: Simple Men (ZDA, 1992, r. Hal Hartley, i. Robert Burke, VVilliam Sage, Karen Sillas) Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Beth VVilliams, John Heard, 11. ep.) Jadranje: SP v razredu Zvezda Napovedniki SS Koper TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Nad.: Sosedje (71. del) Državno prvenstvo v oranju TV Ptuj Kako biti zdrav? In zmagovati (R. Klarič) Videostrani Dnevnik, vreme Reportaža tedna Pogovor z..: Borut Pahor Nad.: Sosedje (72. del) Glasb, odd.: Naj spot Dnevnik TV Primorka 16.00 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 19.50 20.45 21.00 Euronevvs Medicina danes Risanke Program v slovenskem jeziku: VeC ljudi veC ve Primorska kronika Dnevnik, šport Risanke Nan.: Crime Story Jadranje: Svetpvno prvenstvo razred Zvezda TV nad.: Mali antični svet (It., i. Alida Valli, Laura Lattuada, M. Cor-dova) Vsedanes - TV dnevnik Dokumetarna oddaja Pogovorimo se o... Evropski kutlrni magazin: Aliča Vsedanes, vreme Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.15 Znani ansambli; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija; 11.45 Odprta knjiga: Noč do jutra (B. Hofman, r. M. Prepeluh, 171. del); 12,00 Krajevne stvarnosti: Iz Benečije; 12.40 Zbori; 13.20 Števerjan '98; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zelena ekomagija (pripr. A. Valič); 14.30 Potpuri; 15.15 Kam in kako na izlet; 16.00 Iz življenja v naselju Are-nal; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: S. Prokofjev; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30.17.30.19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00, 10.00,11.00, 12.00. 13.00, 14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11,05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Rekreacija, planinske novice, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Izštekani. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasba; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.13 Posnetki festivalov in koncertov; 19.30 Koncert; 22.05 Igra; 22.46 Intermezzo; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Romantika v glasbi (Klopčič). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristoii 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ■A' . SRK ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.11. Dolžina dneva 12.25. Luna vzide ob 4.17 in zatone ob 18.18. PLIMOVANJE Danes: ob 3.04 najnižje -49 cm, ob 9.35 najvišje 42 cm, ob 15.33 najnižje -28 cm, ob 21.17 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.34 najnižje -51 cm, ob 10.00 najvišje 46 cm, ob 16.01 najnižje -34 cm, ob 21.50 najvišje 38 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. «# BIOPROGNOZA Vremensko najbolj občutljivi ljudje lahko imajo manjše težave s počutjem, na večino ljudi pa vreme ne bo bistveno vplivalo. N— ----—___________________!..‘17__________________ (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 18 2000 m 3 1000 m 12 2500 m 0 1500 m 7 2864 m -2 rv IVKANJSA 00 u o KRANJ OVIDEM 11/23 «0 <0' .N. GORICA 12/22 GORICA 12/22 O LJUBLJANA 9/20 POSTOJNA 0 7/19 ‘C'^00*0^. y-ux. KOČEVJE 13™3^ - PORTOROŽ ^ X O 13/23 N. MESTO 0; O .— ČRNOMELJ 9/20 ZAGREB 10/18 O 0 V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno vreme, nekaj več oblačnosti bo v vzhodnih krajih. Zjutraj bo ponekod megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Clintonu grozijo še posnetki s pričanja pred veliko poroto NEW YORK - Ameriškemu predsedniku Billu Clintonu (na sliki zgoraj desno) po objavi poročila neodvisnega preiskovalca Kennetha Starra o njegovem spolnem razmerju z Monico Lewinsky grozi nova nevarnost v obliki videotrakov njegovega avgustovskega zaslišanja o aferi. Kot je znano, so Keri Starr (na sliki spodaj) in njegovi tožilci 17. avgusta v Beli hiši zaslišali predsednika v zvezi z afero, kar je bilo posneto na trak in predvajano nekaj ulic stran v zgradbo zveznega sodišča, kjer je sedela velika porota. Trenutna rešitev neprijetnega pojavljanja pred kamerami, ko bi vstopal v zgradbo pred veliko poroto in brez navzočnosti odvetnikov odgovarjal na neprijetna vprašanja, dobiva zdaj podobo velike napake. Ce bi predsednik 17. avgusta prišel pred veliko poroto in pričal brez snemanja kamere, bi si prihranil neprijetnosti, ki mu grozijo zdaj, ko se kongres prepira o tem, ali naj objavi posnetke predsednikovega zaslišanja. Dobro obveščeni viri trdijo, da je bil pogovor s Starrom in njegovo ekipo vse prej kot prijeten. Predsednik naj bi nekajkrat prav po »južnjaško« izbruhnil in zavrnil odgovore na nekatera, resda neprimerna vprašanja, o podrobnostih spolnih odnosov z Lewinskyjevo. Zdaj ko Američane razburjajo pravna žongliranja Clintonovih odvetnikov o tem, ali je spolni odnos imel ali ne, ter posledično, ali je o tem tako lagal odvetnikom Paule Jones pod prisego, bi lahko objava posnetkov predsednika, ki spet laže, obrnila doslej še vedno vi- sok odstotek javne podpore njegovemu delu. Člani kongresa so po strankarsko razdeljeni o tem, ali bi bilo posnetke potrebno objaviti ali ne. Demokrati so seveda odločno proti, vendar če se republikanska večina v odboru za pravosodje odloči nasprotno, ne morejo storiti nič. Republikanci zanesljivo računajo na to, da bo objava inkriminirajočih posnetkov še bolj omajala preostanke predsednikovega ugleda, kar si želijo še bolj pa je, da bi to morda negativno vplivalo tudi na še vedno zelo visok odstotek podpore, ki ga ima Clinton pri Američanih za opravljanje svojega dela. S 60-odstotno podporo javnosti predsedniku si njegovi nasprotniki ne morejo privoščiti procesa za impeacb-ment, zato razumljivo skušajo storiti vse, da bi to podporo znižali. Ce jim bo uspelo, je vprašanje, saj večina Američanov tako ali tako misli vse najslabše o Clintonu kot osebi, za njegovo odstavitev pa niso tako ogreti. Prvič zato, ker mu priznavajo zasluge za boljše življenje ih trdno gospodarstvo, drugič pa zato, ker se bojijo nestabilnosti, ki bi jo predsednikova odstavitev izzvala. V smislu pregovora, da je hudič, ki ga poznaš, še vedno boljši od hudiča, ki ga ne poznaš. Veliko razburjenje v javnosti in kongresu pa v zadnjih dneh vzbujajo predsednikovi odvetniki, ki vztrajajo pri pravno pravilnem predsednikovem zanikanju razmerja, v smislu, če je Monica Lewinsky oralno »obdelovala« predsednika, potem je imela ona spolni odnos z njim, on z njo pa ne. Pravna telovadba, čeprav zveni neumno, je za predsednika nujno potrebna, da se izogne obtožbam o krivem pričanju, kar bi lahko bil prekršek za impeachment. Clinton se je za svoja dejanja opravičil, kar bi glede na naravo njegovih "prekrškov" moralo zadostovati. Pri celotni aferi je pomeben tudi sam njen potek. Predsednik Clinton je nedvomno prevaral svojo ženo v Beli hiši, pri čemer je bil tudi dovolj diskreten, čeprav neumen, da je ob vseh prejšnjih aferah sebi dovolil, da ga je zapeljala mlada pripravnica, ki je dobro vedelam, kaj dela. Razmerje z Lewinskyjevo je Clinton prekinil pred začetkom drugega mandata, s čimer se ambiciozna in morda že zaljubljena pripravnica ni strinjala. S tem, ko je imel odnose z Monico Lewinsky, predsednik ni prekršil nobenega zakona, ampak je do tega (domnevno) prišlo šele, ko se je neodvisni prei- skovalec vpletel v njegovo zasebnost s preiskavo, ki je imela samo en namen, in sicer Clintona prisiliti v kršenje zakonov in se ga na koncu morda znebiti s tem, če je nasprotna politična opcija ostala brez drugega orožja. Vse od volitev leta 1992, ki so Clintona prinesle v Belo hišo, so ga njegovi nasprotniki na vse kriplje skušali zrušiti, kot da bi volilci naredili napako, ko so ga izvolili. Clinton je po štirih letih znova prepričal volilce, da zna opravljati svoje delo. To pa za nekatere še vedno ni dovolj. Cirkus okrog spolnega škandala dolgoročno ne koristi niti republikancem, ki se zdaj naslajajo z občutkom zmage. Postavljeni so presedeni, ki bodo grozili prav vsakemu prihodnjemu predsedniku iz katerekoli stranke, v poštenje politikov pa tako ali tako zaupa le še peščica naivnežev. (Robi Poredoš/STA) Dragan Živadinov med kandidati za polet v vesolje ZVEZDNO MESTECE (MOSKVA) - Slovenski umetnik Dragan Živadinov je dobro prenesel vajo, pri kateri so v posebnem letalu, kj leti po paraboh, za krajši čas večkrat ustvarili breztežnostno stanje. Živadinov v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezanem mestecu pri Moskvi opravlja različne vaje za vesoljce, in sicer kot eden od 16 kandidatov iz 13 držav, ki so tam v okviru načrta West in Space (VVest v vesolju). Šestnajsterico so razdehli na dve skupini po osem kandidatov in z vsako skupino posebej izvedli vajo v zraku. Živadinov je bil v skupini, ki je preizkuse v letalu bolje prenesla, sicer pa naj bi bilo mnogim tudi slabo. Po načrtu naj bi vajo v letalu ponovili desetkrat in vsakič je brez-težnostno stanje trajalo približno pol minute. Zvezdno mestece je ograjen in zavarovan kraj, ki leži 46 km severovzhodno od središča Moskve v mešanem gozdu, v katerem prevladujejo iglavci. V mestecu s približno 4500 prebivalci je Center za priprave kozmonavtov (CPK) Jurij A. Gagarin, v katerem običajno vadijo tako ruski kot tudi tuji vesoljci. Dragan Živadinov je drugi Slovenec v Zvezdnem mestecu. Leta 1981 in 1987 je mestece in CPK obiskal Vojko Kogej, ki je sicer leta 1983 v Moskvi »preizkusil« vrtljivi stol in centrifugo, leta 1996 pa simuliran polet v vesoljskem raketoplanu Buran. Na nedavnem preizkusu 70 kandidatov iz 13 držav, ki so se pomerih na štiridnevnih vajah v Belgiji in Nemčiji, se je Živadinov uvrstil med 14 najboljših kandidatov, nato pa je VVest dokupil še dve mesti v skupini za Litovca in Rusinjo. Preostalih 13 finalistov so trije Nemci, dva Poljaka in po en predstavnik Madžarske, Grčije, Ukrajine, Nizozemske, Avstrije, Slovaške, Češke in Spamje. Med njimi so štiri ženske. Vsakolemi izbori VVesta za udeležbo v vesoljski odpravi bodo potekali do leta 2003. Živadinov je prvi in doslej edini Slovenec, ki se je udeležil enega od VVestovih izborov - letošnji je že tretji doslej - za polet v vesolje. Strokovnjaki naj bi podatke o prostovoljcih vseh izborov hranili do končne izbire dveh kandidatov, ki bosta morala opraviti najmanj poldrugo leto dolg trening v CPK. Eden od njiju pa bo na stroške VVesta v sojuzu TM poletel v vesolje. (STA)