Telefon št. 74. Ponamna številka 10 h. F* /(iti prajtman: ts iolo letn naprej 26 K — h ftoi leta , 13 , — , četrt , , 6 , 60 , ttenec , 2,20, i kpravNlitvu prejemao: u colo leto naprej 20 K — h pol leta , 10, — , Jotrt , , 6 , - , »esec , 1 ,70, noiiljanje na dom 20 h na meneč. Političen list za slovenski narod. Naročaina in Inaerat« »prejema upravniitva » Katol. Tiskarni, Kopitar jeve nlice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefr&nkovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-tiskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzem: i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 25. V Ljubljani, v petek, 31. januvarija 1902. Letnik XXX. Gabilo na naročbo. S I. februvarijem se pričenja nova na-rooba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo »Slovenca". Sila in krivica. Angleški minister za naselbine, miru, dokler se na tu označeni način ne reši pre-porno vprašanje. Popolna samostojnost obeh republik ali pa prememba angleške ustave v označenem smislu, to je za nas edini pogoj. Nekako v istem smislu se glasi predlog nizozemske vlade, ki je pa za sedaj ponudila Angliji samo posredovanje. Iz brzojavk. Z dunajske univerze se poroča, da bode filozofična fakulteta nadvojvodo Rainerja povodom njegove zlate poroke imenovala častnim doktorjem. — Državno policijo dobe Crnovice. Večina občinskega sveta je odobrila dotični predlog. Opozicija je v obč. svetu la'io razgrajala, da je župan v dvorano poklical policaje. — Filipine hoče baje kupiti Nemčija. Iz Londona prihajajo vesti, da se med Nemčijo in Ameriko vrše o tem pogajanja. — Princ waleški se je povrnil v London. — PorazVsenemcev. V Dobelnu na Nemškem s a je vršila dopolnilna volitev v drž. zbor namestu umrlega vsenemškega zastopnika dr. Lahra. Izvoljen je soc. dem. kandidat Grilnberg. — Nemčija in dvoboj. Drž. pravdnik i^uny, ki je nedavno na nekem dijaškem komersu proslavljal dvoboj, je za kazen prestavljen. — Zadoščenje Rusiji. V Lvovu so včeraj pritrdili na poslopje ruskega konzulata zopet ruskega orla, katerega so nedavno s poslopja odtrgali demonstrantje. Pri včerajšnjem činu so prisostvovali avstrijski dostojanstveniki in častna straža pešpolka št. 80. — Preklical je včeraj saški poslanec Lmdner v ogrskem drž. zboru svoje izjave o supre-maciji Mažarov. Kakor so Mažari besneli predvčerajšnjim pri njegovem govoru, tako so mu včeraj ploskali. Dopisi. Iz Trnovega na Notranjskem, 22. jan. (Misijon. — Malo liberalcev, pa besnih. — P a m f 1 e t.) Od 10. do 19. tega meseca so bili trnovski farani tako srečni, da so imeli v Bvoji župni cerkvi sv. misijon, katerega so vodili gg. misijonarji lazaristi Javševec, Krivec, Jevšenak in Birek. Lepi in navdušeni govori misijonarjev so privabljali vsak dan ogromno množico po-slušavcev, tako da je bila cerkev pri vseh govorih, pri vseh slovesnostih do zadnjega kota prenapolnjena. Ljudstvo se je vzgledno obnašalo, pazljivo poslušalo lepe govore in pobožno prejemalo sv. zakramente: Poma galo je gg. misijonarjem spovedovati več Bosednih duhovnikov in v. č. oče Rajmund s Trsata. Po 10 do 12 duhovnikov je imelo od ranega jutra do poznega večera vedno obilo dela, ker mnogo se je tudi ljudij iz sosednih duhovnij vdeležilo sv. misijona. Obhajanih je bilo v teh desetih dneh 4400; v »Marijino družbo« je bilo sprejetih kakih 300 deklic in 200 mladenčev. V nekaterih vaseh se je kar vsa mladina zapisala v lepo »Marijino družbo«. Posebno sklepno slovesnosti se je vdeležilo toliko ljudstva, da je bilo pred napolnjeno cerkvijo še na stotine ljudi, kateri niso v hiši božji imeli prostora. Vsi ti so šli pri obhodu s presv. Rešnjim telesom deloma pred, deloma za Najsvetejšim, katero je nosil gospod superijor po Trnovem med razsvitljenimi in ozaljšanimi hišami. Prava sreča je bila, da je bilo v sredi zime vreme tako ugodno in krasno celi čas sv. misijona, kateri se je vršil lepo in z najboljšim uspehom. Ljudstvu so ostali navdušeni govori neizbrisno v srcu utis-njeni. Iskreno hvaležni so trnovski farani gg. misijonarjem, kateri so se tako neumorno trudili v njih blagor in v časno in večno srečo. Kakor se je pokazalo pri tej priliki, imamo pri nas malo liberalcev; marsikateri iz med njih je poslušal pridige in je tudi prejel bv. zakramente. Kar je pa še pri nas liberalcev, ti so pa silno strastni in zagrizeni sovražniki duhovnikov Ti bo se na svojih zbirališčih silno jezili na misijon ter so grdo zabavljali in zmerjali misijonarje in duhovne. Ni čuda, da je »^!ov. Narod« pri-nesel grdi pamflet, v katerem, kakor smo slišali, faranom znani dopisnik »Narodov«, z najostudnejšimi priimki in psovkami obklada blage misijonarje. Mi tega človeka, ki že toliko časa, skrit za grmom, meče blato v poštene duhovnike, ter so potuhnjeno smeja, kadar »inteligenca« glave stika ter se zgraža nad »hudobnimi« duhovni, mi tega človeka danes še nočemo predstaviti čast. bravcem »cslovenčevim«, saj se je on lahko o misijonu prepričal, koliko njegovi umazani dopisi koristijo dobri stvari. Bolj ko laže, bolj ko grdi duhovne, bolj jih ljudstvo spoštuje, bolj se oklepa cerkve in vere. Da naše ljudstvo o liberalizmu noče prav nič slišati, Be je vsakemu, kdor je hotel vi-diii, o trnovskem misijonu očitno pokazalo. Bog daj, da ostane zmerom tako! Izpred sodišča. Tatvina na sejmu. Antoniji Jazbe-čevi, ki je hotela iz Ljubljane nazaj v službo v Ljubno na Štajersko, je na tukajšnjem sejmu nakrat zmanjkala denarnica z 21 kronami 23 v. Policija je prijela radi tatvine že kaznovano Marijo Z o r i č, ki je bila Jazbečevi dve uri za petami in sta tudi na sejmu skupaj igrali. Na policiji so dobili pri Zoričevi dve denarnici. Ena ie bila last Ja-zbečeve. Kljub tomu, da je Zoričeva zatrjevala, da ima „pri sebi vedno dva mošnjička", jo je okrajno sodišče obsodilo na 1 mesec ječe. Zoričeva je hitro napravila priziv na dež. sodišče, kjer je trdila, da je Jazbečeva pri njej opazila mošnjička in da zdaj tako prisega, da bi dobila denar. „Ce bi bilo devet bogov", vskliknila je Jazbečeva, „bi prisegla, da je mošnjiček moj". Dež. sodišče je razsodbo prvega sodnika potrdilo. To je Zoričevo tako razburilo, da se je skoro stepla s stražnikom in kričala, da mora biti še ena pritožba, ker ona tako hoče. Antonija Jazbečeva je dobila svoj denar nazaj in bo sedaj lahko odpotovala v Ljubno. V glavo U ne gre. Stara ženica z dežele Terezija Zakovšek stoji pred dež. sodiščem. Pri okrajnem sodišču je bila obsojena, da je v gozdu nekega Ogrina ukradla 10 bukev in en gaber. Pred dolgimi leti je bil dotični gozd last njena in njenega moža, potem pa je trikrat že menjal lastnike, dokler je prišel v Ogrinovo last, a Terezija Zakovšek še vedno misli, da »gozd vender le spada k hiši« in je to stališče tudi včeraj pri prizivni obravnavi trdovratno zastopala. Za to dejansko izvrševanje svojega stališča bila je že enkrat kaznovana in tudi včeraj je dež. sodišče potrdilo drugo kazen petih dnij. »Ce boš šo enkrat radi tega prišla pred sod šče, pa prideš na gavge«, zagrozil ji je sodnik. OproMen Barjan. Jožef Jankovič, 441etni posestnik iz Črne vasi, je bil pred okrajnim sodiščem obtožen radi tepeža, a oproščen. Zastopnik drž. pravdništva se je pritožil na dež. sodišče, ki je pa Jankoviča tudi oprostilo. Pes in poiar. brambovca. Pri nabiranju darov za božičnico ognjegasnega društva sta požarna brambovca Fr. Suhadolnik in V. Magister prišla v neprijazno dotiko s psom Marije Ahlin na Karlovski ceBti. Pes je Suhadolniku tako strgal hlače, »da je do kože prišlo«, in za to dejanje svojega psa je bila pri prvi in tudi pri prizivni Bodniji obsojena M. Ahlin na 30 kron, dasi se je postavila na stališče »da ognjegasca pri šupi nič opraviti nista imela«. Juristarlja prodajalca pomeranč. Ivan Božič ml. prodaja pomeranče ob vogalu »Zvezde«. V neki gostilni v Korunovih ulicah so nedavno Božiča privezali ob mizo, nakar je Frana Bokavška tako sunil, da je postal ves črn. Okrajna sodnija je Božiča obsodila v 48urni zapor, a Božič se je pritožil naprej; češ, kaj bom »jaz sedel, ko so pa drugi krivi, da sem Bokavška sunil«. Za Božiča je bil ta argumet popolnoma jasen, za sodnike pri dež. sodišču pa ne in izrekli so včeraj, da se bo Božič za 48 ur moral ločiti od ljubih svojih pomeranč. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. januvarija. Častno imenovanje. Prevziišeni gospod knezoškof krški dr. Jožef K a h n, tajni svetnik Nj. Veličanstva cesarja, je od papeža imenovan zaprestolnega asistenta. Duhovniške vesti s Štajarakega. Prestavljeni bo 6. g. kapelani: Franc Kro-šel iz Laškega v Marenberg; Anton Str-gar iz atarega trga v Laško; Alojzij Si- a n e o iz Šoštanja v Mozirje; Jožef P o - | p 1 a t n i k iz Male Nedelje v Šoštanj; Peter Z a d r a v e o iz St. Janža na Drav. polju k Mali Nedelji; Franc Gosak iz St. Andraža v Slov. gor. k St. Janžu na Dravskem polju. Franc Planine, dozdaj pro-vizor v Stopercah, pride za kaplana v Stari trg. G. kaplan Davorin Agrež je premeščen v Šmartno na Pohorju. Duhovske zadeve na Koroškem. Dunajski nadškof in kardinal dr. Gruscha je imenoval č. g. dr. Mart. Ehrlich-a, pre-fekta v kn. šk. »Marijanišču«, za podravna-telja avstrijskega zavetišča v Jeruzalemu. G. dr. Ehrlich odpotuje v sveto dtželo dne 15. febr. in ostane tam več let. — C. g. Ant. Št ur m, župnik v Borljah, je postal župnik na Brdi, č. g. Jos. Ehleitner postane župnik v Radentheinu; provizor g. Jan. Schwaiger, župnik v Frežah; č. g. Mat. Kan doli, župnik pri bv. Boštijanu, postane župnik pri sv. Jožefu ni Trati. Osebne vesti Prizivna sodnija v Trstu je premestila oficijala J. Lazar iča iz Trata v Pazin, kanceiista Iv. Gombača pa iz Pazina v Trat. Avskultantoma sta imenovana Fr. Spongia in dr. Krist. Maurer. — Stavbeni komisar Anton S t e g u v Trstu jc imenovan stavbenim višjim komisarjem zs tehnično službo poštnega in brzojavnega urada v Brnu. — Gozdarski gojenec Rudolf Neuwinger v Idriji je imenovan gozdnim asistentom. — Železniški ravnatelj juž. železnice stavb, nadjvetnik g. Z e 1 i n k a obhaja jutri na Dunaju 501etnico službovanja. Učiteljske vesti. Štajerski dež. šolski svet je imenoval za učitelja na celjski okoliški šoli g. Mihaela Levstika Za učiteljico ročnih del v Novi cerkvi je imenovana g. E.nilija K m e t v Mariboru, za učiteljico ročnih del na Gomilskem gdč. Her-mina B renče iz Velenja. Odlikovanje- G. Frančišek K a n d u t, rudniški mojster v Idriji, je dobil ob umi-rovljenju v priznanje za svoje več kot 46-letno zvesto službovanje srebrni zaslužni križec s krono. Dar. Knez Oton Windiscbgraetz je podaril blejskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu 500 K, 200 K za uboge šol. otroke in 1000 K za občinske reveže. Poročil se je minuli ponedeljek v župnijski cerkvi Št. Janž na Peči Anton Slomšek, gospodar na slavnem Slomu v pon-kovski župniji, najbližji sorodnik rajnega škofa Slomšeka z gspdč. Nežo Delakorda, hčerjo znanega narodnjaka iz Št. Janža. Bog blagoslovi mladi zakon! Petindvajsetletnioa. Danes izišla Številka »Cerkvenega glasbenika" je prva v 25. letniku. Ob tej priliki je začel ta list v prilogi prinašati nov Foersterjev „Te Deum", ki je posvečen spominu prvega predsednika »Cecilijinega društva", knezoškofa Jan. Zlat. Pogačarja. Slišimo, da bo „Cecilijino društvo" poleti slovesno praznovalo svojo petindvaj-eatletnico. Slovenci, posnemajmo! Sudmarkine užigalice so prinesle temu, Slovencem tako pogubnemu društvu 1. 1900 dobička 5116 K, i. 1901 pa celo 7722 K. Mi Slovenci imamo užigalice sv. Cirila in Metoda, kojih čisti dobiček se uporabi za podpiranje šol na narodno nevarnih krajih. Kupujmo te užigalice ! Meščanski klub je imel včeraj dobro-obiskano zabavo. Dame so se blestele v jako elegantnih oblekah. Za zabavo je skrbela »Meščanska godba«, kije svirala neumorno. Odbor se je potrudil, da je bil članom prav prijeten in zabaven večer. Vsi udeležniki so se kaj laskavo izrekali o prireditvi. Zaspanost. Bralno gospodarsko društvo pri Št. Janžu na Dravskem polju se je prostovoljno razpustilo. Salezijanci v LJubljani. Predstoj-ništvo salezijanskega zavoda v Ljubljani vabi k obilni vdeležbi »zborovanja salezi-janskih sotrudnikov«, katero se bo povo dom praznika sv. Frančiška šaleškega 29 prosinca t. I. vršilo na Svečnico 2. svečana 1902 ob 6. uri zvečer v »Katoliškem domu« v Ljubljani. Iz nemškega gledališča v Ljubljani prinašajo »Deutsche Stimmen« »pritožbo«, da si upajo pri nemških predstavah na hodnikih biljeterji in garderobke go voriti slovenski. Gospodje okolu »Deutsche Stimmen« naj bodo prepričani, da je nji hova pritožba našla gluha ušesa, ker v dež. gledališču Nemci nobenemu nimajo prepovedovati slovenski govoriti. Le čudimo se, zakaj .Deutache fctimmen" ne napadejo tudi tistih Slovencev, ki vedno silijo k nemškim predstavam. Deželni dvoreo bo dovršen do avgusta. Deželno knjigovodstvo in blagajna bo preselita najbrže že aprila meseca v novo poalopje. Stavka pri Tomanu Poroča so nam, da so kamnoseki pri kamnoseškem mojstru gospodu Tomanu pričeli stavkati radi čudnega nastopanja poslovodje. Jutri stvar natančneje pojaanimo, upamo pa, da gosp. To-man stvar z lepo sam uredi, ker so delavske zahteve popolnoma upravičene tudi glede drugih točk. Nesreča na železniški postaji v Št Petru. Danes nekoliko pred 12 uro dopoludne se je ponesrečil na postaji v Št. Petru Jožef Saveršnik, vodja skladiščnih delavcev. Spodletelo mu je pri prevažanju vozov. Kolesa so mu šla čez prša in bil je v hipu zdrav in mrtev. Zapustil je vdovo in sinka — Rudolfa. Ljubljanske novice. P o g a č a r kradel tudi v Mariboru. Dan, predno je ljubljanska policija prijela pisarja Ivana Pogačarja, smo poročali, da je nek tat ulomil v župnišče faro sv. Magdalene v Mariboru. Sodaj se je dognalo, da je dotični tat bil Ivan Pogačar. 27. t. m. je prišel Pogačar v župnišče s pretvezo, da hoče plačati za eno mašo. Na glavi je imel Pogačar turistovski klobuk s peresom. O tej priliki je izvršil »lokalni ogled« in je skoro na to prišel krast. Pogačar je s ponarejenim ključem odprl sobo č. gospoda kaplana K o 1 a r i č a , vzel iz odprte pisalne mize ključ od miznioe, miznico je odprl ter ukral iz nje večjo svoto in srebrno meda-lijo. Poleg sobe je kuhinja, v kateri je bila v kritičnem času med 4. in 5. uro popoludne kuharica, vendar se je Pogačarju posrečilo, da je popolnoma nemoten izvršil tatvino. bkoro gotovo je Pogačar izvršil tatvine tudi po kranjski okolici, ki mu je bila dobro znana, tatvino pri č. g. Stroju in v župnišču pri sv. Jakobu. — Lehrmana izpustili. Aretovanega bivšega jurista Lehrmana so včeraj izpustili, ker se baje ni bati, da bi pobegnil. — Našel se je new-fundlandski pes. Dobi se ga na sv. Petra cesti št, 28. — Psa povozila je včeraj popoludne električna železnica. — Ukradeno je bilo hlapcu Jožefu Omrzlu na Ambroževem trgu iz zaprte omare raznega oblačila v vrednosti 68 kron in srebrna ura z verižico. Hlapcu Fran Hertingerju je pa bil ukraden rujav klobuk. — Ogenj v sobi. Na Marije Terezije cesti se je v stanovanju Janeza Kaperja vnela neka blazina, ki je bila na peči. Stražnik je skozi okno skočil v sobo in ogenj pogasil. Koroške novice- Okrog Grabštanja je zopet več otrok zbolelo na d a v i c i. — Dne 17. t. m. je plaz zasul tri delavce, ki so hoteli z Laškega v zilsko dolino. Dva sta se še pravočasno skobacala iz snega in prihitela svojemu tovarišu na pomoč. A ta, star še le 24 let, je bil že mrtev. — Vodja celovškega magistrata, g. Košaker, je stopil v pokoj. — Pobegnil je dn6 23. januarja iz tukajšnje vojašnice huzar Sandor Bozosznik, ker so slabo ravnali ž njim. Beguna so kmalu zasačili blizu št. Jakoba. — Dne 24. jan. so ob Beljaku blizu državnega kolodvora našli mrtvega 531elnega železniškega delavca M. Santnerja. Zadela ga je kap. — Na strokovni šoli za puškarijo v Borovljah je do dne 1. marca razpisano mo-sto šolskega sluge. Vodovod v Oorici. Dela pri Mrzleku, od koder bo Gorica preskrbljena z vodo, se nadaljujejo. Potrebnega predora so skopali že 22 metrov. Velika nesreča v Trstu. V hiši št. 5. v ulici Corrada stanuje družina Angelin, ki je nedavno vzela k subi na stanovanje 60-lotnega Ivana Batista Bortuzzo, njega 26-letnega sina Antona in 16 letno hčerko Josipino. Sinoči ob 9. uri sti hčerka družine Angelini, Angela, in hčerka Bortuzzija, Jo-sipina, odšli na sprehod. Ko sti so za nekaj časa povrnili domov, sti strahom zapazili, da v sobi Bortuzzija gori. Prestrašeni deklici sti hiteli na ulico in tu poklicali več mož, da naj jim za božjo voljo pomagajo. Nekaj mož je hotelo v sobo, ali povrniti so se morali, ker v sobi je bil strašen dim. Ko-nečno se jim je posrečilo vendar odpreti okna sobe in še le sedaj so opazili, da gori postelja. Možje so hitro vrgli na ogenj več škafov vode in se jim je posrečilo pogasiti ogenj. Ali še le sodaj so se spomnili, da mora biti v sobi tudi stari Bortuzzi. Vrnili so Be zopet v sobo in — o groza — opazili bo Bortuzzija pod posteljo poleg one, ki je gorela. Moža so dvignili in so videli, da mu gori obleka, na kar so vrgli vode nanj. Bortuzzo je bil ves opečen in malo časa pozneje je izdihnil dušo vsled dobljenih opeklin. — Iz preiskave se je doznalo, da se je pe trolejka, ki je bila v sobi, prevrnila na posteljo Bortuzzije, in postelja se je seveda vnela. — Bortuzzo je bil že dlje časa bolan in ni mogel vstati iz postelje. Sodijo, da se je revež prevrnil pod drugo posteljo. Papirnica v Podgori. Čuje se, da papirnica v Podgori namerava v kratkem ustaviti vse delo; za koliko časa ali za vedno, se ne ve. Afera Ernst Wallburg Ogrsko ju-stično ministerstvo je odklonilo zahtevo ljubljanskega sodišča in je odredilo, da se Ernst Wallburg ljubljanskemu sodišču ne izroči, ker je ogrski državljan. V par dneh izpuste Ernsta Waliburga na svobodo. Veliko neurje dne 16 in 17. t. m. je napravilo po mnogih krajih Koroške znatno škodo. Posebno je vihar divjal po Djokšah, Krčanjah, Pustrici in drugih krajih savinske doline. Na Djekšah se je vihar vzdignil ob 2. uri popoludne. Šolarje so takoj odposlali domov. Ob 4. uri je bil veter posebno močan — polom, na enkrat je ležala nova streha posojilnične hiše zdrobljena na tleh. Vse, kar je bilo v podstrešji, je letelo po zraku. Ljudi, ki so šli iz hišo, je vrgel vihar na tla in nevarno je bilo, muditi se na prostem. Nek voz je s konjem vred vrglo črez breg. Tudi streho s šolske hiše je odneslo; jako težka drevesa je odneslo po 100 korakov daleč. Dimnik z žup-nišča je vrglo na pokopališče, kjer je zdrobljenih mnogo križev. Na strehah je zelo mnogo škode, malokatera je ostala nepoškodovana. Grozno je vihar razdjal gozdove. Po celi orali so uničeni, najlepša debla ležijo zdrobljena na tleh in kar je bilo veselje in up gospodarjev, vzeto jim je bilo v kratkih urah. Žalosten je pogled na težko oškodovano vas. — Dalje je vihar divljal posebno še v labudski dolini in sicer največ v zgornjem delu. Tudi tam je pri mnogih poslopjih odneslo strehe, in škoda po gozdovih je zelo velika. Grofu Henkelnu je gozd 100 oralov čisto uničen. Tudi sadje je zelo poškodovano. Hud vihar razsajal je v Borlah v zil ski dolini dne 16. t. m. od popoldneva naprej do pozne noči. Najbolj je pokazal svojo moč pri podružnici v Goričah. Na južno-za-padni strani cerkve odtrgal je namreč vihar kakih 5 m širok kos streho od vrha proč in do spodaj doli in sicer z letvami vred. Vse to je nesel potem čez cerkev in v višini naprej kakih 25 m do »čeglavega vrta«. Tu je zadela streha visoko, staro hruško, kateri je vzela cel vrh, na kar bo je nekaj metrov pozneje spustilo vse to še le na tla. Oni del strehe, ki je razbil hruški vrh, se jo zraven sam čisto razdrobil, ostala streha pa je ležala na vrtu ob tleh, kakor jo je vihar odtrgal od cerkve. Še bolj poškodoval je strašni veter starodavno, gotično cerkvico na Preseki. Raztrgal je pred vsem velik del strehe, potem je podrl na zapadni strani najvišji del zidu na cerkveni obok, ki se je vsled tega precej poškodoval. Cela poprava stala bode kakih 500 gld. ali pa so več. Močno jo nadalje poškodovana streha pri Tratarju v Borljah in pri Ribiču v Goričah. Poslednja hiša je bila šo le po zadnjem požaru 1. 1898 čisto na novo zidana, in vendar jo je veter prav hudo poškodoval. Med tem, ko je zunaj vihar grozno tulil, umrla je v hiši ob osmih zvečor Terezija Fric, najstarejša oseba v tej fari, dosegla je lopo starost 90 let. Med tem ko je ležala imenovan', starica na parah, začel je vihar nekako ob polnoči trgati streho in razsajal je tako čudno, da so se ljudjo začeli bati, da no bi polomil tudi okna in zagrabil trupla na mrtvaškem odru. Iz strahu pred tem zakrili so zunaj močno tisto okno, ob katerem so stale znotraj pare, tako da vsaj oknu ni moglo kaj škodovati. Pa tudi sicer je napravil vihar veliko škode. Po polju podrl in preobrnil je veliko kozolcev ali pa jim je raztrgal streho, po gozdih je zopet veliko gozdnih dreves ali prelomil ali pa s koreninami vred izruval iz tal. Poboj. — Tatvina. Prejšnji teden je prišel neki Leitgebov dninar v Sinčivasi vinjen v hlev in se začel s hlapcem konjarjem zaradi konjev prepirati. Hlapec mu veli, naj gre spat; ker se pa dninar zato nič ne zmeni, ga prime hlapec in ga porine pri vratih iz hleva. Tedaj dninar hlapca napade z nožem in ga močno rani na rami; le dobro je bilo da je zadel ob kost. Zdaj v ječi premišljuje o svojem hudodelstvu, pa še dobro je bilo, da je tam, kajti pripomogel je, da so zasledili tatova, ki sta bila ukradla trgovcu g. V. St. zaboj sladkorja (56 kil.) Sumničili so dva ključarska učenca, o katerih je nekdo za gotovo trdil, da ju je videl, kako sta nesla precej velik zaboj v lepej mesečini. Zaprli so ju in preiskali vbd hišo, vendar ničesar niso mogli najti, in fanta sta drzno tajila, da ona tega nista storila. Ker ni bilo nobenega dokaza, so fanta zopet izpustili iz zapora. Toda glej! Ko sta bila v ječi, sta se pogovarjala, kaj bosta s sladkorjem storila. Sklenila sta, sladkor v vrečo spraviti in ga potem pogrezniti v vodo, da se potopi. Vendar nista imela priložnosti, ta svoj načrt izvršiti in ribam enkrat napraviti dobro sladko vode. Kajti oni dninar iz Sinčevasi, ki je, kakor omenjeno, v zaporu, je slifial njune pogovore. On ju jo naznanil, šli so iBkat na oni prostor sladkor, in res bo ga našli že v vreči in sicer tako zakritega, da bi ga nihče ne našel, razun če bi prevrnil vse v hiši. Komaj sta drzna uzmoviča zopet začela uživati zlato prostost, kar sta morala zopet v ječo, kjer bosta imela zdaj več časa premišljevati o svoji lahkomišljeni tatvini. »Mir.« Samomor v Zagorju. Današnji uradni list pravi, da ni Bamomor Vodljanov v ni-kaki zvezi z dinamitnim atentatom, ampak da se je Vodljan umoril v hipni blaznosti. Pridelek vina v Istri. Lani so pridelali v Istri 420.000 hektolitrov vina, in sicer 110.000 belega. V 1. 1900 so pridelali 310.000 hektolitrov, 1. 1899 pa Ie 250.000. Razpisano mesto. V koperski kaznilnici je razpisano mesto čuvaja z letno plačo 800 kron. * * * Najnovejše od raznih strani. Slavni glasbenik redovnik P. Hartman pl. An der Lahn 11 o c h -b r u n n , ravnatelj vatikanskega konserva-torija, se je 28. t. m. pripeljal iz Rima na Dunaj, kjer bode prihodnji mesec prisostvoval izvajanju svojega, cesarju posvečenega slavnega oratorija »Sveti Avguštin«. Koncertu bode prisostvoval tudi cesar. Na dunajskem kolodvoru je redovnika sprejel tudi župan dr. Lueger, kateri je redovnika povabil, da se v njegovem vozu pelje v mesto, kar pa je redovnik hvaležno odklonil. — S petnajstimi milijoni v žepu bo prišel zopet v Evropo na obisk perzijski šah. Obiskal bo tudi Pariz. — Gluhonemi obsojen na smrt. Prod lvovskimi porotniki je bil obsojen na smrt gluhonemi posestnik Senthan, ki jo zavratno umoril svojega soseda. — Izseljenci v Ameriko. Leta 1901 se je v Novem Jorku izkrcalo 567.898 izseljencev. — Konjske cestne železnice na Dunaju ne bo več. Predvčerajšnjim je vozil po Dunaju zadnji tak voz. — Roparski umor na Dunaju. Morilcu starinarja Žida Kess-lerja je dunajska policija že na sledi. Dobili so krvavo mor.lčevo kapo in poizvedeli morilčevo stanovanje, iz katerega je pa morilec na dan umora odpotoval. Morilca so prijeli v Mari na Moravskem, kamor je pobegnil. Morilec je strojni kurjač Voboril. Listi pravijo, da je Voboril Žida umoril v prepiru, ker je žid zahteval njegov poročni prstan v zastavo. — Pred dunajskimi porotniki ee je včeraj dovršila obravnava o tožbi župnika Mittondorferja iz Millstata proti odgovornemu uredniku »Kiirnt. Nach-richten« Prettendorferju. Porotniki so potrdili glavna vprašanja in toženoe je bil obsojen v 14dnevni zapor. — O s e m u r n i delavnik v rudokopih d >be na Francoskem. Zbornica je dotično predlogo sprejela z veliko večino. — Kimsko starine so izkopali v Pulju Spomenik Olinki, zlagatelju oper »Življenje za cirja« in »Ruslan in Ljudmila«, mislijo postaviti v St. Petorburgu. Sestavljen jo odbor pod pokroviteljstvom velikega kneza Konstantina. Is Horjula 26.jan.(Nov župnik.— Predstava in petje.) Postavljanje mlajev, slavolokov, mlajčkov in pletenje vencev je značilo, da se ima v fari nekaj posebnega vršiti. Dne 28. jan. popoldne ob 4, uri je veselo pritrkavanje z zvonovi naznanjalo prihod novega gospoda župnika Mihae'a Barbota. Na sedmih vozovih so so farani podali na mejo lare željne pričakovanemu dušnemu pastirju naproti. V Podobici pri slavoloku pozdravi g Jan. fcitanonik v imenu obč nski ga zastopa gcspcda župnika s primernim ogovorom, kar gospod prijazno od zdravi. V vasi Zaklancu sta bila dva slavoloka postavljena v čast došlemu gosp župniku in v znak udanosti. Pred vasjo Horjul je duhovnega očeta pričakovalo gasilno društvo, kjer je g. načelnik Jan. Marinčič v imenu društva gospoda krepko ogovoril, na kar gospod prijateljsko odzdravi. Sredi vasi pred Šekalom in Muklovom je bil tudi sla volek s pomenljivim napisom. Pred Matijem blizo šole in cerkve je bila ped vodstvom učiteljskega osobja pred slavolokom zbrana Šolska mladina. Marija Velkavrh, učenka II. razreda, je preč. duhovnega očeta in prihod njega kateheta z govorom lepo pozdravila. Precej dalje cd šolske mladine sta bili zbrani mladeniška in dekliška »Marijina družba«. Prednik prve družbe Jan. Bestarda in prednica druge družbe Helena Leben pozdravita gospoda z ogovorem v imenu družbe, ter prejmeta prijazni odzdrav. Potem se poda vso pričujoče občinstvo v cerkev, kjer bo bile litanije in blagoslov. Od 8 do 9. ure je bila vas razsvitljena. Gasilno društvo in »Tamburica« sta priredila novemu gosp. župniku na čast podok nico. Gasilno pevsko društvo je pod vodstvom šol. vodje zapelo nekaj ptsmi, atam-buraši so pod vodstvom organista svirali več vret valčkov itd. Med to zabavo spuščale so se pridno rakete. Dne 26 jan. je bilo slovesno umeščenje novega g. župnika. Vkljub slabemu, snežnemu vremenu se je sešlo vendar toliko ljudstva, da je bila cerkev na polnjena. Duhovni gospodje so bili zadržani. Iz Ljubljane sta došla gg. kanonik Tomaž Kajdiž in Hugolin Sattner in g. župnik iz Polhovega Gradca Jože Laznik. PreČ. g. T. Kajdiž je imel jako lep, jedrnat govor, ki je novega g. župnika predstavil firanom. Ob širno je gosp. kanonik popisal obrede, kateri se vrše pri umeščenju župnika za novo faro v škofijski kapeli. Razložil je faranom, kako oblast, moč in dolžnost ima župnik do svojih duhovnijanov. Dobro došli naš gospod župniki Bog Vas živi! Nocoj od 7. do 9. ure je imela mladeniška »Marijina družba« predstavo igro »K m e t H e r o d« in »V e d e ž e v a 1 k a«. Pelo se je več pesmi, in tamburaži so svirali več komadov. Vse točke so prav dobro izvršili in so bili fantje kos svoji nalogi. Najnovejgo gledališko odredbo imajo seve v — Ameriki v St. Louisu. Ako se obiskovalec gledališča prepriča, da mu igra ne ugaja, dobi za ona dejanja, katerih noče več poslušati, primeren del svoje vstopnine nazaj. Kako bi bilo v gledališču pri taki uredbi pri nas, kadar bi igrali kako Aškerčevo dramo? Jurij Brandes, znani kritik in essa-pist, praznuje 4. febr. svojo 601etnico. Izvrstno pozna novejše slovstvo. Izmed Slovanov je najbolj naklonjen Poljakom. Rusov ne mara tako. N|egovi spisi so sicer duhoviti, njegov slog krasen, a mož ne stoji na krščanskem stališču. V Christijaniji in v Stockholmu bodo priredili njemu na čast nekaj slovesnosti. Romantična in moderna ljubavna pripovest se je dogodila te dni v Bukarešti. Neki mlad in lep poročnik se je zagledal v mlado, lepo in bogato hčerko bivšega ministra. Stariši lepe deklice so se protivili tej zvezi, češ, kako naj siromašen poročnik poroči hčerko tako visoke rodbine. Dva dni pred minolim Božičem je ,revni" poročnik zaprosil za roko deklice, ali bil je odbit. To pa ni ostrašilo poročnika, marveč je odločil, da pobegne z dekletom. Beg sta določila za 14. dan t. m., ravno na novo leto pravoslavnih. Junak te pripovesti je strasten igralec ter je odločil, da še pred begom poskusi svojo srečo. Vzel je 20.000 frankov — ves svoj imetek — in se spustil v igro. Nadejal se je, da pridobi vsaj petkrat toliko, kolikor je imel. Ali imel je smolo; izgubil je vse. Ko so ga „očistili", zapustil je igralni klub, napisal svoji materi pismo in je vstrelil va-se s samokresom. Na srečo se ni ranil smrtno in je še nadeje, da ozdravi. Ali sedaj, ko je hotel izvršiti samomor, ga je dekle — tudi zapustilo. Nesreča pri hiinl vspenjači. V Budimpešti je neka 201etna gospa Julija Szabo stopila v hišno vspenjačo, da jo potegne v tretje nadstropje. V tretjem nadstropju se je pretrgala veriga pri vspenjači in gospa je padla z vspenjačo v globočino. Smrtno ranjeno gospo so prepeljali v bolnico. Društva. (Zabavni večer) priredi katoliško mladeniško društvo v Ljubljani v nedeljo, dne 2. februarja 1902 ob 6. uri zvečer v »Rokodelskem domu« (Komenskega ulice 12). V spored: 1. Mcdri Natan. Burka v enem dejanju. Priredil M. Kogovšek. 2 Govor. B. Beraček. Komičen prizor b petjem. Proizvaja in poje P. Rasberger. 4. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. — Priredil I. Štrukelj. 5. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži od I.—IV. vrste 40 kr., od V,—VII. vrtto 30 kr , od VIII.—X. vrste 20 kr., stoiišča 10 kr. — Prostovoljni darovi se hvaležno »prejemajo. (Prostovoljno gasilno društvo v Kranju) priredi v soboto, dne 1. febr. v prostorih »slov. bralnega društva« in »Gorenjskega ookola« plesno veselico. Vspc-red : 1. Viktor Parma : Mladi vojaki. 2. V. Bellini : Duet iz c pere »Norma«. 3. H. Horn : Zvesta ljubezen, pesem brez besedi. 4. I. pl. Zajec : U boj, odlomek iz opere »Zrinjski«. Svira godba gasilnega društva Začetek točno ob '/«9- ur' zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, uniformirani člani plačajo polovico. K mno-gobrojni udeležbi najuljudnej« vabi odbor. NB. Ker je čisti prebitek namenjen godbi prostovoljnega gasilnega društva, se prepla-čila hvaležno sprejmo. Toaleta navadna. (A kad. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu) priredi v petek 7. februv. t. I. v steinfeldskih dvoranah veliki ples, na kojem svira godba bosanskega pešpolka št. 2. Začetek je ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo je 2 K, za obi-telj (3 osebe) 5 K, za dijake 1 K 20 h. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Z ozirom na to, da že več let ni bilo tako sijajnega slovenskega plesa v Gradcu, in dela odbor velike priprave, da bo ta tem krasnejši, je pričakovati mnoge udeležbe od strani vseh v Gradcu bivajočih in tudi drugih slovanskih rodbin. (Društvo »Zvezda« na Dunaju) ima svoj zabavni večer v nedeljo 2. februv. t. 1. v dvorani »zum Regensburgerhof« I. Sonnenfelegasse 2. Začetek ob 6. zvečer. Na dnevnem redu je predavanje predsednika si. akad. društva »Slovenije« gosp. cand. med. Mavricija Rusa: »Koristi čitanja knj g«. Potem sledi koncert pevskega zbora društva »Zvezde« pod vodstvom svojega pevovodje g. V. Krušiča. Pele se bodo sledeče pesmi: 1. Ivan pl. Zaje: »U boj«, poje moški zbor. 2. Stanko Pirnat. »Naša zvezda-, poje mešan zbor. 3. Anton Foerster: »Samo«, poje moški zbor. 4. Matija Hubad: »Stoji, stoji tam beli grad«, »Ko b' sodov ne b'io«, »Zmiraj vesel, vesel«, poje moški zbor. 5 Ivan Pušnik: »Njeni spomin«, poje moški zbor. 6. Matija Hubad: »Škrjanček poje žvr-goli«, »Oj bratci veseli vsi«, »Dekle, povej, povej", moški zbor. 7. F. S. Vilhar: *Slo-venac i Hrvat", poje moški zbor. Pri tem koncertu sodeluje tamburaški zbor si. hrvatskega društva „Prosvjeta". Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 31. januv. Štajerski deželni glavar grof Attems je došel iz Gradca. Petrograd, 31. jan. Časopis „Ro-sija" je za vedno suspendiran in šefre-dakter Amphitheatrov radi napadov na carja in njegovo rodbino pregnan v Sibirijo. Bruselj, 31. jan. Iz okolice Krti-gerjeve se čuje, da je koncentracija angleških čet pri Nauwpowtu dokaz, da narašča ustanek Afrikandov v kapski koloniji. London, 31. januvarija. Odsek, ki je vršil preiskavo proti častnikom, ki so na Ogrskem kupovali konje za Južno Afriko, je dovršil delo. Odsek izjavlja, da je očitanje podkupovanja neopravičeno, čeravno so se častniki večkrat zmotili (!) pri cenitvi konj in plačevali veliko previsoke cene. Na ta način bi bili lahko prihranili do 12.000 funtov. Pač pa odsek izraža grajo vojni upravi, ki ni takoj pričetkom vojske ali pa še o mirnem času določila, na kak način naj se nabavi potrebno število konj. Umrli so: 30. januvarija. Jakob Ženko, tesar, 53 let, Trnovake ulice 10, kap. — Marija Slarifi, posestnica, 72 let, Poljanska cesta 46, ostarelost. za sobne slikarje, Dunajska borza (ln6 31, januvarija. Skupni državni dolg v notah.....100 90 Skupni državni dolg v srebru.....10!'-80 Avstrijska zlata renta 4%......120-50 Avstrijska kronska renta 4%.....98-— Ogerska ila*a renta 4 %.......119 80 Ogerska kronska renta 4%......915 80 Avstro-ogerske banfne delnice, 600 gld. . 1604-— Kreditne delnico, IGO gld.......67350 London vista......................239 40 Nemški drž bankovci za 100 m. nem drJ.velj. 117-121/, 20 mark............23-44 20 frankov (napoleondor)......191)3 Italijanski bankovci..................93 30 C. kr. cekini...........11*31 Žitne cene dnš 30. januvarija 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. PSenica za pomlad......K 9'97 Rž za pomlad.........8 82 Koruza za maj-junij.......5-75 Oves za pomlad.........7-82 Na budimpeStanski borsi: PSenica za april.......K „ „ oktober....... Rž za april........„ Oves za april......... Koruza za maj........ (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... K „ južue žel........ d ........ Ječmen „ ......., n ob Tisi ....... Koruza ogerska, stara.....„ _ » » nova...... Cinkvant , stara..... „ . nova ..... Oves srednji......... Fižol............ „ 9-79 8-48 8 15 7 S3 541 9-70 9 90 8-20 7 20 7-75 5-HO 5-45 6 50 615 7-70 7-75 do do 9-98 8 83 5-76 7-83 9-80 8-49 8 16 754 5-42 do 1045 „ 11/-35 , 8-35 „ 8-60 n 7-7") „ 5-70 » 5-55 „ 7-00 „ 6-50 , 7-85 . 10-75 Meteorologldao porodilo. fiSirm nad morjem 305 2 m, sredn-i zračni tlak 7.-16-0 mra. • 1 CM opasat nnia Stanje barometra ▼ mm. Temperatura po Olziju Vflrtii Nabo IS* 30 9. zveST "74vS "00 sr. svzb. sneg 00 31 7. zjutr. 2. popol. 744 2 745 4 10 18 sr. svzh sr. jug oblač. » Srcidnja vf.ers.j6n j a trinperatnr* 0'9 nnrmalf' —18* 125 1-1 Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam v lastnem in v imenu svojih bratov lužno vest, d« je naša ljubljena sorodnica, gospa Elizabeta Leskove danes ob 4. uri zjutraj, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje dobe, po večletnem hudem trpljenju izdihnila svojo blago duSo. Truplo se bode preneslo jutri, 1. febr., ob 3. uri popoldne od hiralnice na pokopališče pri sv. Krištofu k večnemu počitku. Svete maSe zaduSnice se bodo brale v župni cerkvi pri Marijinem Oznanenju v Ljubljani. Nepozabna pokojnica bodi priporočena v blag spomin in pobožno molitev. Ljubljana, dnž 31. januvarija 1902. Dr. Ivan ŠusterSič. Zahvala. 120 1-1 Na došlih nam mnogobrojnih sočutja polnih izrazih tolažbe in teSila povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, odnoano matere, stare matere in tete, gospe Marije Grilc izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovateljem prekrasnih vencev, vsem tistim sočutečim, ki so predragi rajnki izkazali s svojim spremstvom zadnjo čast, svojo iskreno in toplo zahvalo. Bog plati I Žalujoči ostali. VABILO na izredni občni zbor ^Obrambnega društva za Kranjsko" kateri se bode vršil v sredo dnč 5. februvarija 1802 ob '/,2. uri popoldne v prostorih „Katofiške družbe" v Katoliškem Domu", Turjaški trg št. I, I. nadstropje. Dnevni ped: 1. Poročilo predsedstva. 2. Prememba pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. 126 i-i Odbor. m eni®?,j pristno, zanesljivo blago, priporoča po zmerni ceni L. POKORNY, s v e e a r liso 16 v Celji, Gledališke ulice št. 3. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, b pošto 20 h več. Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik. Drugi zvezek: poglavje o upanju in molitvi, pa poglavje o ljubezni in zapovedih. Broširano 2 K 50 h, s pošto 30 h voč. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več. Spretni zastopniki se sprejmč! Ka j bolj Sa uporaba mleku! Kar največ in najfinejšega surovega masla ! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; 1 5 52-1 t Parizu 1900 „Grand Prlx". 7* milijona tacih strojev v rabil Se lahko prenaša na planino. V si drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave sa dobivanje sirotke sa roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alia-Separator, Dunaj, XVI., Ganglhauergasse 29. Ceniki, podučite brošure brezplačno. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstr. 26. a £ ti- •tf S- u r > ni u ja 4) N ^ •8-go"* q £ > §■8 « s ^ So > ^ o 6E ilj*! o v> BV o t* a. tfl o « o -N § 3 n 'B.CO o > » Umetnijski zavod za slikanje na steklo B. ŠKARDA t Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki In strokovni svit brezplačno. Iidajatel): Dr. Ev|M Lampr Odgovorni vrednik.: Ivrn Rakovio. Tisk »Katoliške Tiskarne v Ljubljani.