St. 77. V Gorici, v torek dne 12. avgusta 191$. Iabaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane nit i**to** tffe%Otw V, leta v • • » *•— % » ... „ 2*50 Posamične številke stanejo o-;; . 8 vin. • Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tedaj XUll Telefon št. 83. Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I nadstr. na " Upravništvo se nahaja y Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ipco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 ; vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Izjava. Podpisani člani »Slovenskega političnega društva« v Gorici, oziroma člani »/Narodnega odbora združenih Slovencev v Gorici, smo po tozadevnih pojasnilih dognali, da je le neljubo nesporazurnljenje zakrivilo razdvojeni nastop goriških Slovencev pri ožji volitvi dne 6. avgusta 1.1. Živo obžalujemo, da ni bilo mogoče radi romanjkanja časa In radi razburjenja na dan pred ožjo volit vi jo odstraniti nespora-zumljenja. — Istotako globoko obžalujemo, da so «e dogodki napačno tolmačili v časopisju ter da je prišlo celo do neosno-v*^ih osebnih napadov in očitanj. — Zla« =t! še poudarjamo podpisani i dr. Karel Podgomik, dr. Bogomil Vošnjak in dr. Peter Medvešček, da je delovanje gospoda dr. Dinka Puc-a vzvišeno nad , vsak dvom ter še posebej zavračamo v tem' pogledu Ovajanja uvodnega Članka »Goriške volitve«, priohčetiega v Štev. 584, v soboto dne 9. avgusta 1913 v ljubljanskem dnevniku »Daii« ter v naslednji \njegovi številki. ZaMiučulemr« z željo, da se po dogodkih, ki so sedaj že za nami, duhovi pomi-r*fo, ter da se vsi dobromisleči zopet najdemo pri složnem in odkritosrčnem delu za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda. G o r i c a, dne 11. avgusta 1913. Dr. Karel Podpornik 1. r. t. č. predsednik ^Slovenskega političnega društva« v Gorici, deželni poslanec. Dr. Dlnko Puc I. r. odbornikov namostnik ^Slovenskega političnega društva". Prof. Ivan Kočnik I. r. odb. nam. „SIov. pol. dr,", Član ^Narodnega odbora". Dr. Peter Hfedvešček 1. r. 0'UH.irnlkov namestnik „Slov. pol. dr."4. ?. {.odpredsed. ^Narodnega odbora". Dr. Drago Mnrašič I. r. odbornikov namestnik ,Slov. pol. dr.u Dr. Bogomil .Vošnjak I. r. član ,Narodnega odbora41. Anton Šapla l r. član »Narodnega odbora". Zahvala. Ko ]e bi! pred dvema tednoma prove-pleje zahvaljujejo gg. veleposestnikom sa izvolitev v deželni zbor goriški in zagotavljajo, da bodo v družbi ostalih slovenskih poslancev po svoji najboljši moči delali v prid svojih volHcev in celokupnega naroda. V Gorici, dne 10, avgusta 1913. DR. A. GREGORČIČ, MATIJA RUTAR, ^________fiR. ALOJZIJ FRANKO. Gorica, 12. 8. 1913. Ko je bil pred verna tednoma preveden ustavin' prevrat na Češkem in je stopila kraljevini na čelo upravna komisija, seje splošno govorilo: Skok v temo. Vlada sama je bila sicer odločena pro vesti ta svoj korak neizprosno, toda tako, da se ne zbudi gnjev naroda. In res se ni nikdo zgani! zaradi nove prikratbe političnih pravic___ ^ Kaj sedaj? Češki deželni zbor je raz-paščen, vlada .se pripravlja, da bo oktro-jrala nov volilen red, da bo sama prevedla upravnim \mm tatov. »čeSko-nemško spravo« in da 'bo reformirala v čisto abso-lutistično-fiskalnem duhu deželne finaince. O, zlati vek zdaj Muzam češkim pride! Vse to pa mi le posledica nemške obstruk-cije v češkem deželnem z'boru, marveč posledica nerodne vladinovske 'politike mladočeške strainke, ki ima danes proti sebi široke (kroge naroda, organizirane v ljudski (napredni, socialdemokratičmi, na-rodnosocialni, radikalno državopravni in agrarni stranki. Opozicija je narasla v narodu, ker je politični podom konservativnih mladočehov (takozv. svobodomiselne stranke) obenem velika narodova škoda. Kam privede nesmotrena politika, Iki se ne vodi za marodove koristi, marveč za stranko in radi politike same, pa ne kaže samo Češka. Imamo tu Štajjarsko, kjer deželni zbor radi slovenske obstrukcije že 3 leta ne deluje. Nemci gospodarijo brez deželnega zbora (nemoteno naprej, slovenski »del dežele pa ne dobi niti ficka podpore. Zato naprednjaki slov. klerikalno obstrak-cijo povsodi soglasno obsojajo. V Istri bo uvedena radi laške pohlepnosti kamorašev komisija in razpuščen deželni zbor, protiustavna, pa potrebna represija se je izvršila že tudi nad Pulo in Gorico, — negledc na žandarski sistem na Kranjskem in Hr.vaškem, ne vojaškega v Bosni. • , Vse to so .posledice, politične »nezrelosti naroda in voditeljev. Deželni zbori so močno orožje narodne avtonomije proti centralistični vladi, so jako sredstvo politične samouprave. Razumna gospodarska politika brez bolgarsko 'napihnjenih teženj po absolutni na*" . ^.i vodi deželne zbore proč od njihovi nalog, v politično ;n upravno anarhijo, — tja, kamor je že dospel avstriiski državni zbor in deželni z bori Istre, Češke, Štajerske. Politično izobražen človek ve, koliko škode je v tem za parlamentarizem, za narodni de-mokratizem, in koliko koristi tako slepo po'i(iziranje sebičnežem, vtladinovcem, ??irr.Vrat».znni in gospodom pri vladi. Goriški dežeVii zbor se bo v kratkem sestal Dosežena ie delovna večina. Eventualno obstrakcijo bo treba zadušiti. Zbor čaka množica .nalog, in dežela zahteva, da se te naloge rešijo taiko, kakor je to narodu v prid. Že sedaj je centralna vlada smela preveč sodelovati v zadevah avtonomije. Li nai se tira tudi Goriško pod ¦komisar i jat? Ne, — v deželno hišo, v deželno upravo mora priti red. — kaniora mora ven m na nieno mesto zbor narodnih delavcev. Na laški strani bo že skrbljeno, da bo tudi na slovenski strani vse prav, tega se nadeja slovenski narod sroriški od 11 mož narodne stranke, nositeljev narodovega zaupanja. Zopet iz deželne »Milice. Berbuč hoče še v zadnjih urah svojega uradovamja pri dež. odboru kolikor mogoče oškodovati slovenske interese. Omenili smo že zadnjič, da pri upravi dež. umobolnice nimamo Slovenci nobenega uradnika, med ostalim osobjem pa le 1 zdravnika im 1 slugo; torej med 1.1 dež. nastavljene! v umobolnici sta dva Slovenca in 9 Italijanov. Kljub temu se hoče zo-pet izvršiti atentat, katerega podpira dosedanji dež. odbornik BerbuČ. Mesto upravnika je prazno, ker (je prejšnji upravnik Finetti demisijoniral vsled neprestanih šikan od strani ikasirja Kleina in ravnateljstva. Zdaj boče »icapo-cassiere responsabile« Guielmo Klein zasesti to mesto, obenem obdržati svoje dosedanje in dobiti še par .pomožnih uradnikov. Ne smemo pozabiti, da je mesto kasirja pri dež. umobolnici od dež. odbora kreirana slovenska posest in kot Slovenec je bil poslan Kleim na to mesto. Ka-sir Klein bi moral biti za to hvaležen slov. odbornikoma in slov. ljudstvu, katero zastopata ta dva odbornika, hvaležen bi nam moral biti pa še tem 'bolj, ker se ga je pred leti usmilila slovenska občina Št. iPe'ter in .mu izposlovala avstrijsko državljanstvo, da je ta prejšnji ogrski državljan sploh mogel dobiti dež. službo. A to hvaležnost pdvrača g. 'Klein, da ogorčeno protestira, če se pomotoma njega šteje med Slovence, da z slov. ura-jmiki ne izpregovori nikdar s'ovenskc besede in da piše akte v taiki slovenščini,- da jiih morajo župani vračati, ker »jih ne razumejo. Tudi o njegovem nradovanju bi se dalo mnogo povedati. Diurniste šikanira s svojo brezmejno oholostjo in grobostjo, sam pa konferira po cele popoldneve z ravnateljem v važnih pomenkiih o iprJitiki, o vremenu, o turistiki itd. Pritožuje Italija pri svojem načrtu in si zgradi progo iz Kanala, (pri prijatelskih adnoša^h med obema državama Italija lahko doseže iporaziim) potem si bo avstrijska vlada pač premislila graditi (črto iz Gorice v Červinjan, ker bi ljudje m 'blago na poti v Italijo zapuščal; avstrijska tla že v Kanalu in bi goriško-červiinCianska prazna žvižgala po furlanski planoti in 10 milijonov, kolikor bi stala, bi' bilo proč vrženih. Z avstrijskega stališča bi bilo torej prav, da se zgradi nova zveza z Itaiijo po naših tleh, pa tako, da bo to res najkrajša črta in se okoristi ž njo ne le furlartsika ravan, ampak tudi slovenska briška stran pri Gorici. jHorda se še tekom leta 1913. dožene sklep za zgradbo goriško-červinjainske proge. To je v prvi vrsti briga italijanskih poslancev, slovenskih pa pri reševanju vprašanja lokalnih železnic to, da se zagotovi zgradba tako potrebne železnice po naših Gorah! Železnica iz Kanala v Italijo. Pred dnevi so pisali po milanskem i listu »II šole« tudi nekateri slovenski listi o železniški zvezi Kanal-Čedad-Videm. S talko črto se bavijo v Italiji že dolgo časa. • Nova zveza bi bila izrednega pomena za \ Italijo, ker o tej trdijo, da 'bi bila najkrajša j zveza med Italijo in notranjimi avstrijski- j mi deželami. Italijanski vojaški krogi v • Italifi mislijo kakor vojaški krogi v : vsaki državi glede na 'kako ofbmejno že- , leznico na -slučaj vojne in izražajo pomisleke, češ, kako lahko bi avstrijska armada udrla po progi iz Kanala v italijansko ravan; ali ¦milanski list je potolažil vojaške kroge, rekoč, da potrebni predor fz Kanala v Italijo je prav lahko v naglici pokvariti tako, da bi bila proga neraSbna. Omenjeni predor bi "bil dolg okoli 2 km. Črta bi stala okroglo 6 milijonov kron. Vprašanje .te italijanske železnice teče vsporedno z vprašanjem železniške črte Gorica-Červinjan. Kakor znano, se naši Italijani potegujejo !že več let za železnico iz Gorice v Červinjan. Za to progo imajo razne razloge. Tisti, ki vidijo s strahom, kako propada itahjanstvo v Gorici, so že pred 10 leti povedali, da pričakujejo od furlanske 'črte dotoka furlanskega živija v Gorico; ofoe italijanski stranki, liberalna in ljudska, izrabljata nameravano progo v svoje 'strankarske .namene in se truldite obe, dosdči to, da pride čim prej do realiziranja tega železniškega načrta. Ali zjediniit se tudi še niso 'za to, kod naj pravzaprav teče, katerih krajev naj se dotika železnica iz Gorice v Červinjan. .ledna stranka je za jedno, druga za druge kraje, kakor so politično "barvani, vlada pa zahteva progo, ki po služila prometnemu namenu s skrajšanjem dosedanjega časa železniške zveze med Italijo in notranjimi avstrijskimi deželami ter vsled tega ne more ugoditi vsem mogočim strankarskim žel jicam. Avstrijski vojaški krogi so bili nekaj časa naklonjeni tsj črti in italijanski* strankarski listi so naznanjali že, da je železnica iz Gorice v Červinjan gotova stvar. Pa naziranja o 'črti so se spremenila in sedai čakamo šele, ali pride res načrt Gorica-Červinjan v vladni program lokalnih železnic, ki ima piti predložen parlamentu jeseni, a»Ii ne pride. Taičas pa Italijani v kraljestvu nadaljujejo svoje stremljenje po dosegi železniške črte Ka~ Domače vesti. Čitalnica '»Balkan« se prav prisrčno zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli k temu, da se je tako lepo izvršila društvena veselica dne 3. t. m. Zaihvaljuje se v prvi vrsti društvenemu pevovod)u g. Zornu, kateremu se je z vztrajnim delom posrečilo v tako kratkem času izvežbati pevski zbor, ki je 'častno in nad vsem pričakovanjem rešil svojo nalogo, vsem pevcem, sodelovalnem in sodelovallkam pri gri, gospodičnam sodelovalkam pri srečolovu, prodaji cvetlic i, d., pevskemu društvu »Prešern« iz Št. Petra za prijazno sodelovanje. Zaihvaljuje se posetao g. Josipu Mozetiču za sobo in klavir, katero je dal brezplačno društvu na razpolago za pevske vaje, bratom Mozetič za posojene deske in darovane mlaje in vsem onim, ki so pripomogli k lepemu uspehu. Za srečolov so darovali gospodje: Gašpar Hvalic, letnik »Wienerbilder«, Do-minko 'K 2, Jeras 2 'buteljki vina »Ceve-din«, Žnidarčič iK 1.40, Skerjanc K 1, Fajt 2 steklenici vermuta, Valentin Rudolf (K 1,. dr. Dermota 1 škatlio peres, prof. Žilih K 2, Ceena tK 1, dr. Piki K 2, Mikolič 1 ška-tljo pisemskega papirja, prof. Mašera K 1, dr. Dorčič iK 2, dr. iPuc K 5, Bregant iK 2, iN. N. 60 vin. ravnatelj Štrekeij zelenje, Drašček Karal torto, Hedžet et Koritnik 3 kravate, prof. Gvaiz 'cvetlice, Beltram 60 vin., Kerševaui & Čuk K 2, šuligoj urar 40 vin., Krebelj 40 vin. — Vstopnino so pre-plačali gospodje: Klun Anton 10 K, dr. Vošnjak 2 K, Urbainčič 2 K, dr. Medvaš-ček 5 K, dr. Novak F60, Novak Fr. brivec 1 K 60, dr. Gabršček 1 K 60, .učitelj Bric 1 K, Batijel Franc, Mozetič, Hudales, Fr. Saksida, Brajnik, Saksida A,., dr. Irgolič po 60 vin. Vsem tem bodi izrečena najsrčnejša zahvala. — Odbor Čitalnice »Balkan«. Strela. — V soboto popoludne je v Gcrici v ul. S. Mauro ubila strela nekega delavca, usluzbenega pri tvrdki Miiller in Mauer. 'Nesrečnik zapušča 'ženo z 2 otrokoma. Nesreča. — Pre+ečeni pondeljek opoldne se je šel v Tržiču kopat v morje 16 letni delavec J. Gergolet iz Doberdoba,' in sicer takoj po kosilu, kar je vedno nevarno. V kopeli so ga najbrže prijeli krči, — izgini! je in iga niso več mogli najti. Nevihta s točo. — V nedeljo popoldne so se začeli zbirati'črni oblaki na obzorju. Naš ubogi kmet se je nestrpno ri.«-al proti nebu, ker se je bal, da mu toča potolče iz oni zadnji up — t. j. grozdje. In res zgodilo se je tako. Okoli 7. ure je začela padati prav debela toča z viharjem in dežjem. V nekaterih krajih je pokončala vse. Ostalo je le golo drevje. Močno so poškodovani sledeči kraji: Grgar, Bate, Solkan, Podgora, Št. Ferjan, Dornibeng, Prvačina, deloma Gradišče in »gornja vipavska dolina. Tudi po Krasu sta toča in vihar napravila prav občutno škodo. Ubogi kmet je ves obupan in gleda .i žalostnim srcem na golo trsje. Nujna pomoč bi bila jako potrebna že z oziram na to, ker so bile prejšnje letine slabe. Central-Bio. — Zadnji program tega kinogledališča je dokazal, da zna vodstvo izbirati zanimivo in poučijivo snov za svoje predstave. Drama »Od sreče proč«, ki je povzeta iz žurnalistiičnega življenja nam je predočila, kaj se godi za kulisami velikih časnikov, ki so v zvezi z vodilnimi krogi kake dnžave. Za sedanje nemirne čase je ta drama bila izbrana kakor nalašč. Seveda je bil na vsporedu tudi priljubljeni »Pathe-Časopis«, katerega skoro ne moremo pogrešati. Zajamčene so nam za prihodrtjost še druga velika dela in upati je, da bo občinstvo 'svoje zanimanje za to podjetje še 'bdlj povečalo. Naznanilo. — Cenjene odjemalce Pfaffovih šivalnih strojev u#udno obveščamo, da pride koncem tega meseca iz tovarne Kaiserslautern v Gorico učiteljica za umetno vezenje. Ista bo cenj. odjemalcem nekaj dni na razpolago. Oglasiti se je radi poduka pri g. .los. Dekleva, Gorica, Via Municipio št. I. Domača politika. Goriški deželni zbor. Volitve. — V nedeljo so se vršile volitve v veleposestvu, in sicer slovenske v Gorici, laške v Gradišču. iNa slovenski strani je prodrla zadnjič objavljena lista: dr. Alojzij Fran k o ((glasov 68), .M a-t i j a R -v i a r (70), d r. A m t o n G r e g o.r-č i č (78). Razvem tega so dobili Zucohiatti 26, Obljfii.bek 25 in dr. Stepančič 15 glasov, 3 so bili razpršeni. Na laški strani so se volitve vršile zelo animirano. Ves dopoldan je trajal razburjen kreg in prepir radi komisije. Končno so bili izvoljeni kaindidatje Haške ljudske stranke z večino 8 glasov (122 proti 114). Ker se je v soiboto popoldne bila izvršila volitev že tudi iz trgovsko-obrtme zbornice (prepozno za naš list), so sedaj volitve v goriški deželni zbor končane. Sestava. — Deželni zbor se sestavlja tako Je: I. S1 o v e n s k i p o s 1 a n c i (14 poslancev, 1 virilist): a) Narodna stranka šteje 11 poslancev: Ignacij Kovač, veleposestnik m župan v Ajdovščini (splošna kurija); dr. Gustav Gregorin, odvetnik in drž. poslanec, Trst, Fran (Dominko, sodni svetnik v Komnu (kraške kmečke občine); Fran Fur-laini, posestnik in župan v Prvačini, Fran Gorjup, pos. in župan v Kanalu (goriške kmeSke občine); Fran Miklavič, župan v Kobaridu, Anton Mikuž, pos. in gostilničar pri Sv. Luciji (gorske kmečke občine); dr. Karel Podgonnik, od v. v Gorici (slovenski tngi): dr. Alojzij Franko, odv. v Gorici, Matija iRirtar, sodni svetnik v Gorici in dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec v Gorici (slov. veleposestvo). b) (Klerikalna stranka ima virilista knezonadškofa Borgio-Sedeja (novostru-jarja) in 3 poslance: iz splošne kurije sodni svetnik in drž. posl. Josip Fon (novo-in starostnujar) ter Fran Gengič, posestnik In župan v Velikem Ookt (starostru-jar), iz goriških kmečkih občin pa Ivan Rojec\ .žiifpnik v Mirnu (novostrujar). II. Laški poslanci (1 5): a) laška ljudska (kršč. soc.) stranka 9 -posl.: iz splošne kurile dr. Faidutti Alojzij, drž. poslanec, prost v Gorici, dr. Josip Bugatto. drž. poslanec, Dunaj, Anton Piccinini, poštni kontrolor v Gorici; iz furlanske kmečke kurije baron Jurij Lo-catelli, župan v -Krminu, dr. Josip iFlego, odvetnik v Gorici, Glivo Ponton, Občinski .tajnik v Št. Vidu; Iz veleposestva grof Gino Prandi, župan v St. Petru ob Soči, Ivan de Pelca, župan v Čoprisu in (samostojni) dr. Artur Rebulla, župan in zdravnik v Tržiču. b) Ia§ki kamorfiši (»liberalni« nario-nalci) 6 poslancev: iz furlanske mestne kurije Jurij Bombi«?, trgovec, župan v Gorici, odvetnik dr. Viktor Ccsciutti v Gorici, dr. Valentin Pascosli v Tržiču, dr. Peter Pinavšič v Gorici; iz trgovsko-obrteie zbornice dež. tajnik dr. Josip Pettaritt v Gorici in Josip Venuti, trgovec v Gorici. Med prvimi zadevami novega deželnega z!bora bo ovcrovljenje mandatov (prati izvolitvi kumoraških poslancev mestne skupine je s slovenske strani podan protest), nadalje določitev deželnega glavarja, podglavarja in deželnih odbornikov. Za vse to vlada veliko zanimanje, vendar se Se ne ve nič gotovega. Statistika. -— Po stanovih se novoizvoljeni poslanci dele tako-le: občinski uradnik 1, zdravnik 1, trgovca 2, duJhov-niki 4 (s škofom vred), veleposestniki 4, kmečkih posestnikov 5, odvetnikov 6, drž. in dež. uradnikov 7. Kmečki posestniki so vsi le na slovenski strani. Za kratek čas. — Govori se, da hoče dr. Stepamčič priti na vsak način v deželni z!bor. Ker se mu ni posrečilo v veleposestvu, baje nagovarjajo Gergiča, da odstopi v prid dr. Stepančiou. Naj le, — nam prav! Najdeni računi, —- Pod tem naslovom piše »Gorica«, ki tudi sicer bere levite no-vostrujarjem v svoji sobotni »številki: »Neki krčmar iz bližnje okolice je izgubil več računov, gilasečih se na ime nove struje za dano pijačo O priliki zadnjih de-žehiazborskih volitev. Kdor jih je izgubil, naj pride k nam in povedati mu 'hočemo, kdo jih je našel.« Značilno za novostru-janje. O tem bi 'jhn sicer tudi mi mogli zapeti pesmico! Še več vojakov! — Ze lani je vojno ministerstvo doseglo v državnem zboru znatno povišanlje rekrurnega kontkngenta. Letos bo zahtevalo inovih 40.000 mož. Kam pa to pride? Jeli država tu samo radi vojakov? Zapomnili si bomo, kdo bo v državnem zboru 'glasoval za nepotrebni, za državo škodljivi in za ljudstvo neznosni predlog. Manj vojakov, pa boljšega državnega gospodarstva — mamj hujskanja in prestižne politike ter več političnega razuma, — to naj vlada fcvrši, ne pa večna bremena! Nedelavnost in uslf je vanje v politično ospredie očitalo je v zadnjem času izven-goriško časopisje nekaterim gospodom ter jih deloma napadlo imenoma, deloma tako, da je vsakdo vedel, koga se ima v mislih. Dolžnost na6a je, da to krivico popravimo. Zato konštatiramo, da so gg. d r, D i n k o P u c. d r. D r a g o Ma r u š i č. I v a n K o š n i k, A n t o n Šapi a, D a-n i r F e pg I od prvega začetka sodeloval' pri snovanju temelja novi dobi, da je zlasti d r. D i n k o P u c sprožil srečno misel, združiti pristaše napredne in kmečke stranke v političnem društvu ter vodil vsa pripravljalna dela do ustanov/nega občnega zbora, ter da so vsi imenovani in še posebej gg„ Fran Valenčič, Rihard Fanin-ger in Josip Fabčič intenzivno in požrtvovalno sodelovali pri zadnjem volilnem boju, ki je prinesel zmago samostojnim kandidatom. | • Katoliški shod y Ljubljani. — Ljubljanski izvrševalni odbor .narodno-inapred-ne stranke je izdal naslednjo izjavo: T. »Katoliški shod«, ki se ima vršiti v Ljubljani dne 2?>. in 24. avgusta, je smatrati za i7lkHu6no strankarskoHpolitiČiio in bojno prireditev pod vodstvom dr. Ivana Šusteršiča stoječe S. L. S., ki je s svojim nečuvenim terofizmom, zaniikujočim najprimitivnejše pojmove političsie, soci-jalne in družabne morale zastrupila vse javno življenje in onemogočila vsako sporazumno, ali tudi le vzfooredno delovanje celo v povsem nestrankarskih strogo narodnih i»r kulturnih zadevah. H- Ta označba »Katoliškega shoda« velja tudi za vsako posamezno, na videz »še tako nedolžno simpatično prireditev v okviru shoda. III. Slovanski u deležniki tega shoda, ki zatajuje celo ime svojih slovenskih prednikov, to je prejšnjih slovenskih katoliških shodov v Ljubljani, bodo torej zgolj gostje imenovane politične stranke. IV. Glede na vse to priporočamo somi-. \ šljenikom, da imenovani shod enostavno prezirajo. V LJubljani, 8. avgusta 1913. Izvrševalni odbor narod/io-napredne \ stranke. . Klub narodno - naprednih občinskih svetovalcev. Narodna obramba. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija 1913. 1. sledeči prouiiet i. s. i. iPreJ eimiki. a) Redni prejemki. 1) Pnispevki iz -nabiral-nitkov 765 K 84 vin, 2) Prispevki podružnic i. s. Kranjska 6.453 K 12 v, Štajerska 1.303 K 85 v, Primorska 3.710 IC%.y, skimai H.467 K 83 v. 3) Razni prFspTčwS • !2!9?>7*% "" ' skupaj 25.231 K 28 v. b) Izredni p r i-s,p e vik i. 4) .Pri«spev;ki za obrambni sklad 2.281 (K, skupaij 27.512 iK 28. H. I z d a "t k i. a) Redni izdatka. 1) Plaiče remu-n. učit. osobju, razni raoufli-itd. 27.464.K 73 v7lb)' Izredni izdatki. 2) -Naložitev na (glavnico, oziroma obrambni sklad 2.281 K, skupaj 29.765 K 73 v, torej primanjtaljaja 2.253 K 45 v. — Opomiba. Pri oibrambnem skladu naloženi zneski m zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačam! znefslki 200.000 SK. DOPISI. Gospodarske vesti. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. S p r e j m e s e: 3 kontoristii, 2 poslovodja, 1 skladiščnik, 5 pomočnikov .mešane stroke, 2 kohtorfetinji, 1 Magaijiničarka, 9 prddajalk, S učencev in 3 učenke. — S J u ž b e išče: 3 knjigovodji, 4 konrto-ns^,#jMev.oid^^6H^^iščniikeiYr22 po-mocmlcov meša.ie strelke, 7 (pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manu-fakturne'stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 16 -koiatoristirij, 10 blagajni-čask, f5 prodajalk, 6 učencev in 2 učenki. Posredovalnica ' ¦postaje za delodajalce, člane društva, učence in .učenke 'brezplačno, 7jx druge pa proti mali odškodnini. Občni zbor »Goriškega vinarskega društva«, kakor že naznanjeno, se bode vršil v četrtek dne 14. t. m. Iz Gradeža. — (Razno.) Oradež cvete hi se razvaja. Kdor pride vsako leto sem v kopališče, vidi vedmo kaj novega, kar kaiže, kako se trudi kopališka uprava, da bi storila vse, s čemur bi povsem zadovoljila gosta. »Male vile rastejo slasti na strani proti laguni, ina zemljišč«, kjer je 'bilo še pred par leti močvirje, in na zemljišču vzetem monju. iDohod h kopailiSčuvse sedaj prav lepo prezenfcira, široka, lepa je dohodna cesta in spravljeni so proč z brega fazni kioski, M so mu dafali lice kakega sejmišča. Posebna letošnja novost v Gradežu je »Cercle des Etrangers«. Kopališka sezoin igre počasi h kraju, vendar je letos, v mesecu avgustu, navizočiii še nenavadno dosti gostov. Sploh je bila letošnja sezona dokaj izdatna, letos se na5-ftrže izkaže tako število gostov, Scakoršne-ga idoslej še ni bilo. Prevladujejo med gosti Čehi. dosti je tudi Pnlakov, iNemcev, Ogrov, Slovencev malo. Italijanov nekaj. Svoj čas so nekateri italijanski prenape-lezi, kakoršnih je povsodi po večjih krajih po Furlaniji, gndo gledali Čehe, pisarili so proti njim po listih in pred dvema letoma so bile proti njim celo demonstracfle pred Horakovtm hotelom. Ali vse to se je »oles?k>. Gradežko IMicKstvo je dobro in postrežliivo in zaslugi lepe novce pri tujcih: prenapeterži so utihnili, ker so čutili bližajočo se Škodo, ako bi bili nadaljevali po začeti poti. Kar je bilo, je roozabljeno, sedaj teče vsakdanje gradežko življenje neskaljeno in tujci se počutijo tu dobro, in dobro se imajo ur\ njih tudi Gradežani. Tam proti pomladi smo čitaii v goriškem >1istu »Corriere Friulano« dopis iz Orade-ža, kjer fe "bilo rečeno, da so se zbrali vsi boljši Oradežovii ter ukrenili, da bi se ne okoriščal z Gradežem tuj podjetnik na tak način, kakor doslej, marveč da bi dajala sezona več skupička domačinom. Ako so res kal ukrepali, storili v to švrho niso nič, kar bi se videlo in Čutilo. Vsekakor pa imajo prav, če stremijo po tem, da "izkoristilo tujski promet bolj v prid domačinom kot se je godWo to dosedaj, ko je ves glavni skupiček šel v žepe topi podjetnih ljudi. Samo malce pozno je došlo tako stremljenje! Ožja volitev v skupini mest in trgov le potekla v Gradeču čisto v mira. Niti opazilo se ni, ker stoji municipij tam za-dej za morskim hospicorn. Zagoreli Gra-dežani so hodili volit po ulici Marchesini počasniii korakov in oddali so za italijansko ljudsko stranko po 92 glasov, za ka-morasko po 70. Izid volitev z zmago ka-more je bil zna« v Oradežu okoli 5. ure popoldne. Poslušal sem pogovor dveh Gradežanov v luki. Eden je rekel glede na izid: To pa bo danes »konfuzjon« v Gorici! Kakor sem čital v listih, je bil velik konfirzion« že pred volitvami in prav radi 4vonfuziona-< so zmagali kamoraši še enkrat! Okopa: menda se je prišel v Gradež tndi v naših deželah slavno znani Cirkus 7avatta. Časa za to ima dovolj. Predstave mit pokvari dež ali pa slaba udeležba od strani domačinov. Toliko več kravala pa delajo zvečer, ko gostje večerjajo, iirku-sovi .piskači in boben po Oradežu. B«m-^nu^nr.i^t^aifli-n, zadoni izza vogla, pis-,;:; lj-s i----* ¦'•¦ !."m<:i.^ rj.i-slijo, kal "bo; ali " :'''•¦' ( ' ¦" "" na suhem konjičku in '',,|w v •-•:i^ns,,., SjijeJi, dovtipi. Sokolski vestnik. III. okrožje Gš. S. Ž. — Prihodnja seja okrožnega vaditeliSkega zbora se vrši v nedeljo 17. t. m. točno ob 9 uri predpoldne v Sokolskem Domu v Prvačini. Na dnevnem redu je določitev okrožne tekme in ustanovitev okrožnega vaditeijsfkega tečaja. Vsi mačelniki in vaditelji naij prineso seboj telovadno obleko. Načelniku v Prvačini se nabga pripraviti vse orodje, posebno pa kroge. (Ker .je napovedana seja zelo važna in nujna, se pričakuje polnošteviine Vdeležbe. — Načelnik »III. okrožja. Razne vesti. Što košta Etiropu bal! anski rat. — Posljedice balkanskog rata u Evropi oču-tile su se najbolje na.polju narodnog gospodarstva, gdje su razni evrppslki narodi morali na svom imetkiu da pretrpe ne na miline štete ved na milijarde. Točna ¦pravična štete ne da s eni 'zamisliti, te nije uopče dosada u mnogim i mnogim državama nI pokušamo« da se izračuna. Za FramcuSku Ije kušao da šastaVi račun Ed-mund Thefv u «Kcoafo n)!io od tvrdke Bergmaon & Co., Tetsclw na labl ostane nedosegljivo prej in elsj v svoji učinkovitosti proti pegam in je aeizogibno potrebno za umno negovanje kože in Jepote. To spriCnjejo pri/nalna pisma, ki nam ¦ dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilmcab in trgovinah s parfnmi. Savno tako izkuSena je lilijna krema nMaaera*, ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. Proda se radi družinskih razmer prav lepa doonadsiropna hiša o Cerknem na sredi trga, pripravna za vsako obrt (posebno za peka) pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na fl. R. Cerkno, poštno ležeče. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja ppve vrste iijliliiiii M U litre, DilmacIjB lilfilte,8iri lo Risi ¦ modajo na drobno ia «iehn'->. Prodaja na drolrnd: Kron --»8,104 m 120, 1-28, 1-36, M4, 1'60, f80, 2~. 2'40 ia loči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodil*. —>— Pošijja poštnine prosto na dom. Tosotio ae pusta kupcu do popoka vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. ! Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —_—i— mita in sveč, —r—-----— * Cene zmerna Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«, istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah. Z ozirom na govorice, razširjene po goriškem mestu izjavljam, da izplačam 5000 kron (Jfi« ton U.) tistemu, ki dokaže, da sem ob priliki deželnozborskili volitev v skupini mest in trgov prejel od kogar si bodi za to, da sem agitirai ali volil za to, ali ono stran, kak materialni dobiček, ali ki dokaže, di sem se pogajal radi volitev Je z jednini zastopnikom italijanske liberalne stranke. V Gorici, 11. avgusta 1913. Dr. Dinko Puc, odvetnik v Gorici. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem ZapfJ podružnico v Gosposki ulica. Izgotovljene obleke za gospode in otroke prodajam sedaj edino le v CORSO VERDI ŠM1 (nasproti Možnemu trgnl. Z odličnim spoštovanjem I. Felberbaiim. Slovanskemu u&teljstou 1 , fbvaMšH TovarlŠice! Bratje* Sestre! Vsdiieh 6. hr7. septembra 1918. praznuje Zaiveaa avstrijskih jugoslovanskih učfeeljsfciih drufctev v sr.eu -slovenske zemlje, v naši beli Ljubljani, svojo petmdvaj-sefcletnico, ki bodi sijaijna manifestaciga vlfciga slovanskega u5i!tel]stva. — Po pet-ifttvaflseitih letih bojev in naporov za ,pro-sgfeih bistva, ih pravice in obrambo stani^, za ntrjenje in povzdigo inaisoga ugleda in naše Časti se združi 'tedaj v Ljiifoljani vse slovansko u&ttel js-tvo, da povzdigne s svojo ¦mnogofepcijno udeležbo srebrni Jubilej naše Zaveze do najlepšega pravnika, ki ga je idoslej ueakalo napredno slovensko ;uiLtteljstvo! — Iz vseh pokrajin, koder deluje slovanslko -učiteljstvo 7.0. 'kulturno ojačenje, za razvoj duševnjh in telesnih sil svojega ljudstva, prihitč* med nas prosvetni borci — naši (bratje in maše sestre po krvi in 'Jeziku,- naši tovariši in tovarišice ipo delu im stremljenju se zediiiijo tedaj v središču Slovenije! Slovanska kulturna vojska se -Jbere, da pokaže vsemu svetu svojo moč in veličino! Pred kulturno slovensko iavinostio hočemo igovoriti, pred njo položiti ra5un o dosedanjem svojem delu, pred • njo razviti načrte o Jbodočem delovanju, zakaj ker je naši preteklosti in naši 'bodočnosti podlaga Tesnrca in pravica, sredstvo poštenost in značaj, a smoter blaginja naroda in idomovine — se ne bojimo javnosti, ampak stopamo pred njo s čistimi rokami in plemenitimi nameni. — Da dokaže svojo solidarnost z na'šo Zavezo, je določilo vodstvo Zveze slovainskega učitelj-stva v AvstrSM, ki šteje danes 27,000 članov, da se vrši obenem z našim jubilejem v Ljubljani zbor delegatov Z vaze slovanskega uči-teljstva v Avstriji. Za -zborovanje te delegacije sta določena dneva 5. in 6. septembra. — Na tem zboru bodo razmotrivali o položaj« našega šolstva in stanu najizkušenej§i naši slovanski bratje in tovariši, (ki (jim dušo iDr-eSšnja ena misel: Sveto služimo sveti domovini! — Ko bo delo obeh upravnih odborov in obeh delegacij dovršeno, tedaf. se sestane naš slovanski učiteljski parlament — in toibo slavnostno zborovanje, •ki se vrši dne 7. septemlbra v veliki dvorani Narodnega doma. Na to slavnostno zborovanje se zgrneio- vse naše množice, a pridejo k nam tudi naši narodni delavci in veljaki, da bo tistega dne v Ljubljani v znamenju prosvetnega dela in narodnega - edinstva pod igeslom bratstva, enakosti in svobode združena reprezentanca kulturnega Slovanstva! Na večer pred slavnostnim zborovanjem se vrši v veliki dvorani Narodnega doma hnpozanten. 'jubilejski koncert, ki se zanj marljivo vrše priprave, po vsem slovenskem ozemlju in ki bo po kvaliteti in kvantiteti odlična priredba. — Resno delo vseh dni pa zaključi slavnostni banket, ki se vrši po slavnostnem »borovanju v hotelu Tivoli. Vse posameznosti vzporeda se objavijo pravočasno. Tovariši! Tovarišice! Bratje! Sestre! Pridite vsi ki ste enih misli, da si (bratsko stisnemo roke. da se okrepimo, ojunačimo 7* wada$jnje 4elo! Snrejeli Vas bomo z titthe&hni srci! Ne bodi slovenskega kraja in ne sJovanskesra plemena, ki bi v tedamini dneh ne .imel v .L&ulbljaini svojih zastopnikov! Z bratskimi tovariškinii pozdravi! Na zdar! V beili slovenski Ljubljani, -dne 1. avgusta 1913. Častni predsednik: Dr. Ivan Tavčar 1. r..-fctean ljubljanski, iuka Jelene 1. r., predsednik Zaveze. Jakob Dimnik l r., predsednik pripr. odbora. VttSbald Rus 1. r., tajnik Zaveze. Fran Luznar 1. r., mik Zaveze. Kemična tvomlca Tralikirnhen pri Dunaja UH&BLEIN & C.o Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STEARIT (obl. zavarovano), NajldealnojSe oredstvo ssa oaušenje vseh vrat in *a zadržanje talne vlažnosti. flepremočljsue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima 50—100* vefijo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno). Edina prodaja ia zastopstvo: F. P, Vidie & Komp. - Ljubljana. Raapreileli oede! NftjenerpiCnejge In gotovo se zdravt aifiliH s svetovnim sredstvom -IGRUeiN GASILE- Stotbe zdravni&fr potrdil potrjuje, da se nretralna zo&enja, prostatitls. ure-, tritis in meh. katarji korenito ozdravijo 8 honfiCf Casile Konfetl Casile arejajo oriniranje. ne da bi bilo treba- rabiti zelo nevarnih, cevk (Silile) popolnoma odpravljajo in ublažujejo peBenje in popoato uriniranje; edini korenito ozdravijo urttralna zoženja (prostatitis, nretrifcis, ciatitia, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost sa »a-drlavanja nrina, sluzaste tokove itd. — škailja konfetijev Casile K 4—. lorubin Caslle, najboljše protisifilitiCno in polMjajo«e kri8istflno sredstvo, ki se uporablja % uspehom proti sifilidi. anemiji, impotenc!, kostoboli. Ishfas, vnetju 2lea, poltnim madežem, izpahi scs&na, polucijam, sperm atoroi, sterili-tpti, nenrastBniji, energičen razkrojovaleo uri-nove kisline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 350. Vbrizganec Casile zdravi beli tek, akutne in kroniCne katarje, vaginitis, uretretis. endo-metritiB. vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3"50. Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj In z vso rezervo. Priunani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—1 Bohinjska - Bistrica Bohinjsko-jezero V Triglavskem pogorju, na p-ogi državne železnice Ture-Adrija, IV* *»re oddaljen od Gorice. Alpska klima. izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. — Prospekte in informacije; Prometno društvo v Bohinjski Bistrici TRST, Via S. Nlcolo itev. 2 Tehnični biro -j.eiuiicni oiro ureditev kompletnih industrijskih |f^ naprav vseh vrst in električne lučif(|^ in moči. Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej loric HiUe v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v ObertUrkneim pri Stntigartn. Universalni strugalni stroji, okrogle žage, vrtalnik* in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franko. *&mmmmm®mmmmmmmmmmmm „Goriška ljudska posojilnica" ˇpisana zadruga k omejenim jamstvom. (V Isatal hiši, flosposke ulica it. 7, I. nnaatr.) — T«I«Iob it. 78* Hafini poitae branllulce ater. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. se je določilo j Hranilno vlogo se obrestujejo po 5° O Stalne večje vloge s enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica tarna. Hranilne* viogre se Bprel©na*itlo od vsttteogrsr. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 57. oz. 6% obresti od posojil. Slavni doložl se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stani« 31. dec.1912.: Zadružnikov 1822 k deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,022 156 05. — Posojila: 898.203'—. — Reservni zaklad: 125,235'36. — Lastno premoženje: 888,926.76 Glavna zaloga Palma podjetnikov A. Orufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. P TO -;abari fimfb« «izd*«* vm »8«ai. ta *«*„*,. ------- ODLIKOVANO —----- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št 18. Izdeluje t vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. .... Zaloga pohištva omare, miae, postelje, stolice, okvirje, hladne In inste.......... Zaloga: Strngarshih in res-barskih Izdelkov....... Knpujti' samo dvokolesa „fierlCC" in »fllfeiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpt^nejše vrste bodisi za navadno rabo aH za dirke. Šivalni stroji Ollgfllll Vldaill s,« najprak-tiCnejŠi za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in 5tikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako-ti-pežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete st* dobi po to- j ^varniški emi pri (vrdki Kerševani & Čuk GURICA, na Stolnem trnu if. 9. CORICA. ________gB UetenTOrfStlie, za vsakega posestnika senožeti neutrpijive Slmje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske j rippDIMI^mti k« so priznano najboljši, dalje;! „L/i^iwrvimvj f jnumstsii«, Oimiriie ..cor-! mlcfe",-,^mar itd. ter grabile in ObraCalllllte^za seno, čistilne in navadne rnlatilnice, slamoreznice, vratiia, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem FR. STUPICI1 V LJUBI JUHI Marije Terezije cesta it. 1. HaloeCi« zaloga oroclia In felexnlne *.-¦ stavbne^ materijaia. Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na želio vsakomur brezplačno razpolago. m