XXII Ravne na Koroškem, 15. maja 1985 St. 5 informativni glasilo ravenskih železarj POLJANA 1945-1985 Poljana je bila zadnji prizor Zadnjega dejanja šestletne voj-ne drame v Evropi. Bila je zadnja v dolgi vrsti partizanah zmag in poslednja skupka akcija različnih enot mlade Jugoslovanske armade. Ker pa Je bilo takrat na evropskih boječih vse že odločeno in je že dni veljala nemška kapitulacija, Poljana v kolektivnem sPominu naroda nemara ne ži-Vl toliko kot usodna bitka, kako1- po tem, da je za naše kraje po njej zares prišla svoboda in z njo mir. Na Poljani in po okoliških nribih sta še zadnjič zadivjala teror in morija, po njej je bilo mogoče spet zaživeti sproščeno, človeka vredno, končno spet govoriti svoj materin jezik brez bojazni pred posledicami. Minila je tesnoba pred uniformami, saj so jih poslej nosili samo prijatelji, ne več osovraženi tujci. Naposled je mir pomenil poroštvo, da je spet vredno graditi, ker zgrajenega ne bodo več sproti rušile bombe. Obnavljali pa takrat nismo samo porušenih mostov in stavb, ampak smo na novo začeli graditi ceste, kjer so bili prej le kolovozi, tovarne na- mesto delavnic, sodobna stanovanjska naselja namesto bajt in barak. Na novo pa smo začeli uvajati tudi socialistične družbene odnose namesto starih, nepravičnih. Nasproti nekaj dnem krvavih, junaških dogodkov na Poljani leta 1945 stoji danes 40 let razvoja v svobodi in miru. Zato je tem bolj razumljivo, da so vsi povojni rodovi usmerjeni v ustvarjanje novih materialnih in duhovnih dobrin, v navezovanje bratskih in prijateljskih odnosov doma in na tujem ter vneti zagovorniki neuvrščenosti. Kdor je že dovolj dolgo na svetu, da pomni kraje in ljudi med vojsko, in jih primerja s stanjem danes, vidi velikanske razlike. Le pokrajina je ista in kulturnozgodovinski spomeniki, sicer pa komaj kaj. Vseeno je, ali s Poljane zavijemo proti Mežici ali proti Prevaljam, spremembe vidimo na vsakem koraku. Stari čas je bil čas vijugavega makadama in klancev, ozkih ulic in majhnih oken. Današnji čas je čas ravnih asfaltnih cest, širine in odprtih razgledov. Nekoč so redki izobraženci kaj vedeli o dogajanjih doma in na tujem, danes je televizor v vsaki hiši okno v svet. Nekoč so redki prekucuhi tu in tam dvignili glas po tovarnah, večina delavcev je molčala. Danes nikogar ni strah povedati, kar misli. — Nepredstavljivo pač, da samoupravljanja ne bi bilo več ali da bi bilo kako okrnjeno. Natem delu slovenske ZEMLJESO 14 MAJA194S ENOTE SLOVENSKE XIV PROLETARSKE DIVIZIJE BORISA KI PRIČA V BRATSKI BOJNI ZVEZI S lir JUGOSLOVANSKO ARMADO ZMAGALE V PPanjšanje števila članov posamezne delegacije od 7 na 5. Predlog utemeljujejo tako, da bi pridobili kakovost sestave delegacij. Enako predlaga P II. ETS navaja več konkretnih pri-Pomb: delegacije so preštevilne, Aktivnost je odvisna od vodje delegacije, dejavnost proti koncu mandata upada. Izražajo bojazen, d® več evidentiranih kandidatov de bo hotelo podpisati izjave, Predvsem za SIS, premalo se upoštevajo predlogi in mnenja delegacij in s tem upada zanimale; večkrat so gradiva slabo pri- pravljena — preobširna, nerazumljiva. Kljub sugestiji sindikata, naj v posamezni sredini tudi evidentirajo kandidate za nosilce funkcij v občini, republiki in zvezi, so samo v ETS evidentirali enega delavca za delegata za zvezni zbor SFRJ. Najbolj obsežno in dosledno so izvedli evidentiranje v Energiji, saj so predvideli že sestavo delegacij in evidentirali možne delegate za samoupravne organe tozda in del. organizacije. Med zaposlenimi je 1391 žensk ali 24%. Od tega je evidentiranih 578 ali 25%. Mladih je zaposlenih 1592 ali 28% evidentiranih je 441 ali 19%. Od drugih narodnosti je evidentiranih 130. Nimamo pa drugih podatkov, zato ni prikazana primerjava. Od evidentiranih je 14% članov ZK, od vseh članov ZK pa je evidentiranih 65%. Kljub temu, da je še Delati z veseljem zaposlenih 22 članov zveze borcev, ni evidentiran nobeden. Primerjava med zaposlenimi in evidentiranimi je razvidna iz tabele. Franc Leskošek OCENA Prvi krog evidentiranja delegatov v železarni je ocenil predsednik IO konference sindikata Franjo Miklavc. »Ko so se sredi marca začele konkretne aktivnosti za pripravo volitev ’86, smo v rokovniku občinskih forumov takoj videli, da so za prvi krog evidentiranja kandidatov zelo kratki roki. Čeprav naj bi bilo teoretično evidentiranje vedno sprotno, tega v praksi nikjer ni, zato ga je treba začeti šele ob prvih pripravah na volitve. Pri tem se premalo zavedamo, da je prav prvo evidentiranje najpomembnejše. V njem se najbolj lahko pokaže demokratičnost volilnega sistema, saj lahko vsak predlaga vsakega. Drugi krogi evidentiranja potem izločajo, in če je tako, tik pred volitvami ne more biti o kandidatih nobenih dvomov. Ce bi priprave dobro speljali, tudi ne bi potrebovali odprtih volilnih list, saj bi lahko že vsak prej vplival na njihovo sestavo. Če je časa dovolj, je to vsekakor možno. Pri zadnjih volitvah so ljudje resnično aktivno sodelovali pri sestavi liste. Hoteli so podatke o kandidatih, argumente, na osnovi katerih so se potem opredeljevali. To je zelo pomembno in tako bi moralo biti tudi v zdajšnjih pripravah. Čeprav so bili roki za prvo evidentiranje kratki, pa moramo tudi reči, da so se nekatera okolja v železarni v pripravah premalo angažirala. Nekateri si podrobnejših navodil, konference sindikata niti prebrali niso, in so potem ali klicali na sindikat ali pa se navodil sploh niso držali. Takšno vedenje je vsekakor negativno. Med navodili je bila tudi usmeritev, naj v posameznih okoljih kandidate čim širše evidentirajo, da bomo v drugih krogih laže izbirali, usklajevali itd., ne le za delegacije, ampak tudi za samoupravne organe v železarni. To smo predlagali zato, da ne bi ob volitvah v organe samoupravljanja prihajalo do problemov, saj je zelo veliko ljudi že angažiranih. Do selekcije bo prišlo še po usklajevanju s krajevnimi skupnostmi, zato je pametno imeti evidentiran širok krog. Toda vsa naša navodila so upoštevali le v Energiji. Drugi so menili, da bi bilo z dvojnim evidentira- miwnu«vA zaposlpii - tviMHrmm (v tosdih in delovnih skupnostih s sedežem v občini Revne na Korožkem) SKUPAJ STAROST I Z 0 B R A Z B A do 27 27 - 55 nad 55 NK OŠ PKV KV SŠ VSŠ VŠ MG DR ZAPOSLENI - % 5.694 1.592 4.016 86 1.391 699 882 1.729 653 179 150 8 3 100 28,0 70,5 1.5 24,4 12,3 15,5 30,4 11,5 3.1 2.6 0,14 0,05 EVIDENTIRANI - 2.307 441 1.831 35 338 216 260 714 585 102 89 3 . % 100 19,1 79,4 1.5 14,7 9,4 11,3 31,0 25,4 4,4 3,9 0,13 i DELAVCI DELOVODJA MORA BITI DOBRO OBVEŠČEN Janko Laznik je postal delovodja v Vzmetarni, ko je končal delovodsko šolo, prej je delal v proizvodnji kot strojni ključavničar. Tudi on si je, kot že marsikdo, izkusil, da biti delovodja ni vedno lahko. »•Skupine kvalificiranih delavcev je verjetno laže voditi kot same nekvalificirane. V nasprotju s tem pa smo delovodji v Vzmetarni slabše ocenjeni kot v drugih tozdih. V oddelku stiskalnic v Strojih in delih ima celo skupinovodja višjo skupino kot delovodja v našem tozdu. Janko Laznik V našem tozdu bi si želel boljše sodelovanje med vodstvom tozda in pripravo dela ter med proizvodnjo. Imeli smo že vpeljane redne sestanke na vsakih 14 dni, na katerih smo se dogovarjali o problematiki in organizaciji proizvodnje. Čeprav so bili zelo koristni, smo jih opustili, in zdaj nas skličejo samo v primeru, če se kaj zatakne. To pa ni dobro, ker delovodji nismo dovolj dobro seznanjeni s podrobnimi proizvodnimi plani, večkrat ne vemo. kakšna naročila imamo, zato proizvodnjo teže organiziramo, kot če bi bili z vsem na tekočem. Dobra obveščenost delovodij je nujna, saj morajo ti neposredno odgovarjati delavcem. Tudi če je kaj narobe, iščejo odgovor najprej pri delovodju, in najbolje je, če lahko nejasnosti kar sam razčisti. Zdi se mi, da delovodji danes nimajo take veljave, kot so jo imeli včasih. Delavci se Veliko- njem preveč dela. To pomanjkljivost bomo morali odpraviti v drugem krogu evidentiranja. Med konkretnimi pripombami, ki jih navaja že poročilo, je po mojem mnenju najbolj zaskrbljujoča naslednja: ker v delegacijah ni odločanja, zanimanje za delo v njih upada. Sočasno je namreč opazno tudi upadanje interesa za delo v drugih družbenopolitičnih skupnostih. To je vsem nam resno opozorilo. Pomeni, da bomo morali razmisliti o organizaciji, metodah in učinkovitosti dela, ter hkrati pomeni, da naš sistem ni enostaven, da samoupravljati ni lahko. Treba je veliko strpnosti in zavesti, da IMAJO krat ne ozirajo na njihove zahteve, čeprav so posledica potreb proizvodnje. V mojem primeru je tudi disciplinska komisija bolj verjela izjavam prič, ki so ščitile kršitelja, kot mojemu poročilu, in temu primerna je bila tudi njena odločitev. Delavec, ki sem ga hotel odstraniti z delovišča, ker je bil pijan, me je udaril z lato. Za prekršek je dobil samo pogojno kazen, ob prekršku pa nekajdnevni suspenz, ker se je stvar zgodila že po sprejemu ukrepov. Mislim, da take odločitve ne prispevajo k ugledu delovodij. Ta pa jim je potreben, da lahko delo v proizvodnji učinkovito organizirajo.« BREZPLAČNO LETOVANJE JE ZASLUŽENO Vlado Obreza je predsednik komisije za VPD in VO v Strojih in delih. Prejšnja leta je imela njihova komisija težave, ker so navadno prepozno določili kandidate za brezplačno rekreacijsko zdravljenje. »•Letos so kandidate izbrali dovolj zgodaj, a izkazalo se je, da prehitro, saj so potem, ko so bili že obveščeni o izbiri, ugotovili, da ni dovolj denarja za vse, ki jih je po kriterijih, določenih s pravilnikom, izbral računalnik. Da je nevolja še večja, smo sporočilo o tem, da je premalo denarja, dobili šele potem, ko je že potekel rok prijave za redno letovanje v organizaciji Družbenega standarda. Tako smo tem nesojenim kandidatom za brezplačno letovanje letos praktično onemogočili počitnice na morju; v lastni režiji si jih le še malokdo lahko privošči. Ne vem, kako se lahko zgodi, da železarna za tak namen nima denarja. To, kar se je zgodilo letos, je po mojem norčevanje iz ljudi, ki že dolga leta razdajajo svoje moči in zdravje tovarni in družbi. Brezplačna rekreacija je namreč — razen 30-letnim jubilantom — namenjena predvsem tistim, ki opravljajo najtežja dela v najtežjih delovnih razmerah. Ti delavci ne samo da smejo, celo morajo iti na to letovanje, ker so si ga z lastnim delom zaslužili, pravilnik pa jim to pravico uzakonjuje. V domu jih tudi ne bi smeli namestiti v slabše je nujen hitrejši napredek na vseh področjih. V naši družbi je nujen premik na boljše, nujna je boljša organiziranost ljudi itd. Prave rešitve moramo najti v planih, in to rešitve, ki bodo dejansko vsa okolja prisilile k nekemu cilju. Treba je povedati, na kakšen način je cilje mogoče doseči, v katero smer bo tekla akcija itd. Potem bodo ljudje z večjim zanimanjem spremljali družbenopolitično dogajanje in si prizadevali za odločanje. V železarni moramo priti do tega spoznanja. In zato ni nepomembno, kakšne ljudi bomo izvolili prihodnje leto.« H. M. BESEDO prostore, morali bi jim nuditi najboljše, kar premoremo. Mislim, da možnosti za brezplačno letovanje ne delimo preveč širokogrudno. Delavci, ki so iz zdravstvenih razlogov premeščeni na lažje delovno mesto, že skoraj zasluženo pravico celo izgubijo, ker jim računalnik točke, pridobljene na prejšnjem delovnem mestu, izbriše. Vlado Obreza V naši komisiji se sprašujemo, kdo v železarni lahko mimo samoupravno sprejetega in veljavnega akta omejuje sredstva za to letovanje in krni to obliko sprostitve delavcev. Zakaj s temi sredstvi lahko razpolagajo v večji meri in na razumljivejši način v drugih delovnih organizacijah?« PRAVICA Z NEKAJ GRENKOBE Andrej Eerjavec, delovodja v Strojih in delih, je dokaj uspešen inovator. Ima pa v zvezi z inovacijami že tudi nekaj grenkih izkušenj in o eni izmed teh je želel spregovoriti za našo rubriko. Andrej Erjavec »Leta 1982 smo s sodelavcema Pušnikom in Razdevškom prijavili inovacijo. Slo je za spremembo tehnologije. S tem smo skrajšali čas obdelave več kot za polovico, prihranili pa smo tudi precej materiala. Tako smo zmanjšali stroške. Služba za inovacije je inovacijo ocenila pozitivno, nakar so to proizvodnjo preselili v TSD. Oni bi morali inovacijo plačati, pa so jo kljub dogovarjanju službe za inovacije s svetom DO v ustanavljanju zavrnili. Po drugem neuspešnem poskusu dogovora smo se prito- žili na sodišče združenega dela v Mariboru. Čeprav so nam na sodišču že na prvi obravnavi svetovali, naj se sporazumemo sami z vodstvom TSD, oni niso hoteli nič slišati o tem. Sodišče pa je na drugi obravnavi spor razsodilo v našo korist. Dobili smo izplačano — sicer minimalno — odškodnino za inovacijo, imamo pa zadoščenje, ker smo si izborili našo pravico. Skoda sodnih in drugih stroškov, ki so nastali zaradi trmoglavosti, po našem mnenju pa niso bili potrebni.« DOBRO DELO MORA BITI PERSPEKTIVA ZA MLADE Albert Oto je brusilec v oddelku valjev. V Strojih in delih je zaposlen že deset let in ima z_a delavce pri strojih najvišji možni — 11. plačilni razred. Sprego-voril je o problemu, ki tare mlajše kvalificirane delavce, saj se po več let ne morejo prebiti dalje od 7. skupine sestavljenosti dela. Albert Oto »Včasih je bil plačilni razred odvisen od stroja, pri katerem si delal, zdaj pa je ocenjen delavec, ne delo, ki ga opravlja. Mlad brusilec se v določenem času izkaže, kako obvlada svoje delo. Ce ga opravlja dobro, mu je treba to tudi priznati. Morala bi se sestati komisija in oceniti te mlade delavce ter jim določiti ustrezno grupo. Ker tega ne storijo, fantje nimajo volje, da bi delali še bolje. Pri nas dela ni mogoče deliti tako, da bi eden delal nezahtevne, drugi nekoliko bolj, tretji pa najbolj zahtevne operacije, ampak mora vsak delati vse, kar je potrebno, da izdelek pripravimo za prodajo. In če v našem oddelku ne bi delali dobro, ne bi mogli delati za izvoz, kjer so zahteve zelo velike, predvsem glede natančnosti, ki jo je na naših starih, izrabljenih strojih težko dosegati. Menim, da je delo pri strojil1 nasploh premalo cenjeno in da j® 7. skupina za delavca, ki ga obvlada, prenizka. So primeri, k o delata dva pri istem strojo, opravljata enako delo, pa in18 prvi enajsti, drugi pa sedmi plačilni razred samo zato, ker ie mlad. Pri nas zelo hitro znamo ugotoviti, če kdo kaj narobe naredi in ga za to tudi hitro kaznujemo, za dobro delo pa ne znan10 najti pohvale in priznanja. P® saj ne gre ravno za pohvalo, ah1" Pak za resnično spodbudo za do-br° delo. Če narediš izmeček, sam niti nisi toliko oškodovan — y zame j o ti 3 do 6 »/» OD — večjo škodo imamo zaradi slabega dela vsi skupaj. Zato bi morali naš sistem nagrajevanja urediti tako, ba bi tudi mlad človek videl v dobrem delu svojo perspektivo.« KAKOVOST JE POMEMBNA ZA NAS IN ZA KUPCE Jože Trefalt, kontrolor končnih ■zdelkov v livarni posebne litine, živi z livarstvom že več kot 3u jet- V zadnjem času opravlja de-}°> s kakršnim je svojo delovno kariero tudi začel, vmes pa je delal v proizvodnji, bil tudi moj-|ter, nekaj časa je delal celo v “Vici. V kontrolo kakovosti se je Vrnil iz zdravstvenih razlogov. "Po izkušnjah v Švici lahko re-j'erri, da tam norme niso večje k°t pri nas, veliko pa dajo na kakovost in boljše delo tudi bole nagrajujejo. Plača tam ni to-k° odvisna od delovnega staža “h delovnega mesta, ampak res-lcno od dela. Jože Trefalt Izmeček pod 5 °/o, kar je tam ormativ, smo sposobni delati tu-,1 Pri nas, seveda pa je bilo ne-kaj časa po zagonu nove mini-‘Varne zaradi uvajanja novih ^hnologij slabše. Zdaj mislim, da m° začetne težave že prešli, ni ?a rečeno, da ne bi mogli delati ® bolje; to je mogoče z res krbnim delom in z doslednim Poštevanjem tehnologije. Ven-ar pa v livarstvu izmečka ni JPogoče povsem odpraviti, že zato e> ker se lije v pesek. Kontrola mora biti stroga, saj ■ em°, da lahko prodamo le dobre Zdelke. Bolje je, da napako od-Djemo sami in jo popravimo, če J" da, če pa ne, izdelek zavrže-Ja°i kot pa, da doživimo rekla-jT^aijo, pri čemer so veliki stro- izrl’ trpi pa na* uSled. Ce na Pelkih odkrijemo manjše ali sa-a*° lepotne napake, se včasih dogorimo s kupcem, da mu jih lub temu prodamo, včasih o ^ °daji odloči komisija za kako-ost. Večkrat se zgodi, da domači dpci sprejmejo tudi estetsko ^ an3 dodelane izdelke, medtem te°. s° za izvoz tudi tovrstni kri-2 *11 zelo strogi. Nikoli pa se ne fut’• di komurkoli prodali 1 ^kcionaino pomanjkljiv izde-ko t^eprav ie lucli res, da nobena kat °^a n* stoodstotna in se ne-cere napake lahko pokažejo še-v Proizvodnji pri kupcu, ^lislim, da bomo morali še arsikaj narediti, da bomo imeli več uspele proizvodnje, in to od nastajanja do končne obdelave izdelkov. Prizadevati si moramo vsi, saj še vedno velja, da ni nič tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše.« POTREBNO JE SODELOVANJE STROKOVNJAKOV Dipl. inž. Stane Petovar je zaposlen v tozdu RPT, delovno in življenjsko pa je povezan z Jeklarno, za katero opravlja metalurške raziskave. V zadnjem času se ukvarja predvsem s prenosom in osvajanjem vakuumske tehnologije. »Vakuumske naprave in osnove te tehnologije, ki smo jo kupili od Francozov, že obvladamo. To dokazuje dosedanja uspešna proizvodnja. Po postopku VAD (vakuumsko argonsko razplinje-vanje) izdelujemo že različna visoko kvalitetna jekla, le brzorez-nih ne, ker jih delamo premalo, da bi se splačalo uporabljati za-nja razmeroma velike vakuumske ponovce. Ker pa je v zadnjem času povpraševanje po teh jeklih na jugoslovanskem trgu močno naraslo, je mogoče, da jih bjmo začeli izdelovati več in v tem primeru jih bomo delali vakuumsko. Po postopku VOD (vakuumsko razogljičenje nerjavnih jekel) smo naredili vsega šele 21 šarž, nakar nam je zmanjkalo ustreznega ognjevzdržnega materiala in kromovih legur. Čeprav smo delali uspešno že tudi brez pomoči francoskega strokovnjaka, je postopek še vedno v poskusni fazi. Potrebna bi bila dalj časa trajajoča redna proizvodnja, da bi lahko izračunali ekonomske parametre tega načina proizvodnje. Spoprijeti pa se bomo morali še s tehnologijo izdelave zlitin za grelne elemente. Te namreč nismo kupili in jo bomo morali usvojiti sami. Stanko Petovar Za preizkušanje novih tehnologij smo raziskovalci v železarni preslabo opremljeni, saj nimamo potrebne poskusne laboratorijske opreme, s katero bi nove načine proizvodnje lahko raziskovali in preizkušali. Tako nam ne preostane drugega kot nakup in prenos novih tehnologij iz tujine. Sicer pa nas je raziskovalcev premalo, da bi mogli še kaj več kot reševati probleme proizvodnje in odstranjevati posamezne manjše neznanke. Če bi hoteli narediti več pri usvajanju novih tehnologij, bi bila poleg nujne opreme potrebna tudi zelo dobra povezava med raziskovalci in strokovnjaki v proizvodnji, ne le znotraj železarne, ampak tudi v sozdu. Mislim, da glede tega ne bi smolo biti pomislekov. Ko bi se natančno dogovorili o programih, tako sodelovanje ne bi nikomur škodilo, temveč bi lahko vsem le koristilo. Strokovnjaki Železarne V petek, 1. marca 1985, je bila na Jesenicah 2. problemska konferenca komunistov Slovenskih železarn. Razpravljali so o dolgoročnem razvoju sozda do leta 2000 in v zvezi s tem sprejeli vrsto stališč in usmeritev. Objavljamo jih v nekoliko skrčeni obliki. 1. Komunisti Slovenskih železarn bomo še naprej uresničevali naloge, ki smo jih zastavili na 1. problemski konferenci sozda. 2. »Dolgoročne usmeritve Slovenskih železarn 1985—2000« predstavljajo ustrezno osnovo za dogovarjanje in usklajevanje skupnih in posamičnih razvojnih ciljev in interesov delavcev v tozdih in delovnih organizacijah ter sozdu kot celoti, zato se bomo komunisti v OO ZK zavzemali za take srednjeročne in dolgoročne programe, ki bodo izhajali iz skupno dogovorjenih ciljev. 3. Temeljni cilj sozda Slovenske železarne je ostati proizvajalec najzahtevnejših vrst jekel in jeklarskih izdelkov in tudi vodilni izdelovalec železnih in drugih zlitin, ki so vrhunski dosežki jugoslovanske metalurgije, zato bomo: — ustvarjali pogoje za optimalno delitev dela med jugoslovanskimi železarnami — v vseh jeklarnah uvedli elek-tro-metalurške procese s po-novčno metalurgijo in kontinuir-nim litjem — povečevali predelavo kvalitetnih in plemenitih jekel v metalurgiji, — v sozdu širili proizvodni program tako, da bodo vse jeklarne skupaj in ne vsaka zase proizvajale zaokroženo paleto jekel — z uporabo procesnega računalnika in s stalnim zniževanjem stroškov kar najbolj pocenili proizvodnjo — z ustreznimi ekonomskimi odnosi in dohodkovnimi povezavami spodbudili optimalno proizvodnjo in predelavo — investirali v naprave in agregate, ki bodo po tehnološki plati omogočili uresničitev proizvodnih ciljev. Navedene cilje bomo konkretizirali v letnih in srednjeročnih planih. 4. V delovnih okoljih bomo omogočali razvoj raziskovalno-razvojnega dela, inovacijske dejavnosti in informatike v celotni proizvodni verigi. Hitrejši prenos Ravne bi gotovo mogli veliko dati drugim, izkušnje jeklarjev na Jesenicah in v Štorah pa bi mogli že v bližnji prihodnosti uporabiti pri nas, in sicer pri uvajanju kontinuirnega litja. O njem že veliko govorimo, zato upam, da ga bomo kmalu tudi res dobili, saj si nadaljnje proizvodnje načrtovanega asortimenta jekel brez njega ne moremo predstavljati.« Mojca Potočnik znanja in rezultatov raziskav v proizvodnjo bo ob realiziranih investicijah glavni nosilec tehnološkega prestrukturiranja proizvodnje. 5. Še nadalje bomo krepili in razvijali posebne finančne službe in Interno banko ter združevali sredstva za samoupravno dogovorjene naložbe, skupno reševali vprašanja poslovanja in likvidnosti DO, spremljali pripravo in izvajanje naložb ter ukrepe za dobro gospodarjenje. 6. Vztrajali bomo pri doslednem vključevanju sozda v zunanjetrgovinsko menjavo. Določiti moramo nosilne izvozne programe in doseči višjo stopnjo predelave ter večji delež lastnega znanja v izdelkih za izvoz, ki naj bo tolik, da bo omogočal uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, energije in opreme. 7. Z usklajevanjem razvoja računalniško podprtih informacijskih sistemov v delovnih organizacijah in s povezovanjem na ravni sozda bomo zagotavljali tehnološkemu in ekonomskemu razvoju ustrezen informacijski sistem in s tem boljšo izkoriščenost opreme. Skupno bomo nastopali v poslovni in procesni informatiki ter gradili enoten informacijski sistem v sozdu. 8. Dosledno se bomo zavzemali za uveljavljanje nagrajevanja po delu in rezultatih dela, da bo OD osnovni in najpomembnejši motiv za boljše, produktivnejše, ustvarjalno delo. S sredstvi skupne porabe bomo še naprej povečevali družbeni standard zaposlenih. 9. Samoupravno organiziranost ter poslovne funkcije delovnih organizacij in sozda moramo učinkoviteje prilagajati ciljem in vsebini poslovanja in razvoja, vendar tako, da se bo krepil in utrjeval položaj delavca pri upravljanju in razpolaganju z dohodkom. Predsedstvo problemske konference ZK bo spremljalo uresničevanje dogovorjenih nalog in usmeritev (pri vsaki so navedeni nosilci in roki) do prihodnje konference. Mojca Potočnik ZA TEHNOLOŠKI NAPREDEK IN SAMOUPRAVNI RAZVOJ SLOVENSKIH ŽELEZARN (Stališča in usmeritve 2. problemske konference ZK SZ) Prispevek delovnih skupnosti k doseganju poslovnih eiljev železarne Minka Praper, vršilka dolžnosti ravnatelja Delovne skupnosti za računovodstvo: »Pomen računovodskega informacijskega sistema v delovni ali temeljni organizaciji je dvojen. Po eni strani zagotavlja informacije družbenim organom za nadzor in spremljanje poslovanja, po drugi strani pa tvori z drugimi službami celovit informacijski sistem. Področje zbiranja, urejanja in prikazovanja informacij za zunanje uporabnike je sorazmerno obsežno in natančno opredeljeno z zakoni, predpisi in izvedbenimi akti. Na tem področju lahko delavci računovodstva prispevamo s tem, da s strokovno in organizacijsko ustreznim pristopom zagotovimo kvalitetne in pravočasne informacije. dobne metode dela in prilagajali organizacijo dela. Smo dokaj specifična delovna skupnost — zaposlene smo v glavnem ženske — ki se srečuje s stalnimi problemi krajših in daljših odsotnosti. Prav tako se pogosto menjavajo predpisi, včasih celo v osnovah. Izhod iz naštetih težav vidimo v primernem kadrovskem potencialu, ki ob sprejemljivih stroških lahko zadovolji vse potrebe. Izobraževanje, štipendiranje in kadrovanje morajo biti naša stalna skrb.« Janez Žnidar, ravnatelj Delovne skupnosti za gospodarjenje: »Delovna skupnost za gospodarjenje ima vlogo, da daje informacije, ki pomagajo poslovodnim delavcem, nimi obdelavami. Prizadeva si, da bi bile informacije na voljo v realnem času, kar bodo omogočili terminali, ki smo jih pred kratkim montirali. Služba za avtomatizacijo proizvodnih procesov se vključuje v doseganje zastavljenih ciljev tako, da pripravlja in organizira direktno ali posredno vodenje tehnoloških in proizvodnih procesov s pomočjo računalnikov. Računalniški programi na procesnem področju pomagajo porabnikom v metalurških in mehan-sko-predelovalnih tozdih ter tudi v delovnih skupnostih. Služba za statistiko pripravlja uporabnikom informacije o doseganju proizvodnih rezultatov v različnih oblikah ter se tako tudi s tem vključuje v skupno akcijo za doseganje ciljev. vanja v Železarni Ravne, kf zajem* poleg metodologije planiranja kadrov za letno, srednjeročno in dolgoročno obdobje tudi sistem spremljanja razvoja kadrov za napredovanje, projekt obnove znanja, s katerim nameravamo bolj sistematično usmerjati ljudi v pridobitev znanj, in sega tako od funkcionalnih znanj za manj zahtevna dela do specializacije v poklicu. Projekt zajema tudi pridobivanje izobrazbe za kadre z neustrezno izobrazbo, ki zasedajo pomembnejša mesta, a niso prekoračili določene starostne meje. Glede na različne ocene usmerjenega izobraževanja smo se odločili za temeljito raziskavo pripravništva, s katero hočemo dati objektivno oceno tako programske osnove šol kot tudi tistega dela usposabljanja, ki se nadaljuje v tozdu. Na področju varstva pri delu in okolja je zasnovan projekt produktivnega zaposlovanja delavcev * zmanjšano delovno zmožnostjo, saj njihovo število v nekaterih tozdih že resno moti delovne procese. Poteka že tudi preverjanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s Milan Zafošnik Janez Žnidar Minka Praper Edo Javornik Uporabnost čistih računovodskih informacij v sklopu celotnega informacijskega sistema v Železarni Ravne ni tako natančno opredeljena, kot je za zunanje uporabnike. Glede na potrebe in v odvisnosti od upoštevanja računovodskih informacij pri poslovnih odločitvah je uporaba teh podatkov dokaj različna. Predvsem pa kvalitetno delo samoupravnih organov v veliki meri temelji na posameznih kategorijah računovodskih informacij. Glede na to, da računovodstvo prikazuje podatke o preteklem poslovanju, je uporaba podatkov dokaj specifična. Pomembni so za analize, načrtovanje, s tem pa tudi za poslovne odločitve. V zadnjem času, ko sc v informatiki vse bolj uporablja moderna tehnika, pa je mogoče zbrane podatke prikazati v najrazličnejših oblikah. To pa daje možnost, da posamezni porabniki pridejo do podatkov hitreje, poleg tega pa so lahko ti poljubno prirejeni. Na ta način dobivajo računovodski podatki vse večji pomen. Delavci Delovne skupnosti za računovodstvo bomo kot svoj prispevek k ciljem za leto 1985 predvsem skrbeli za pravočasno in kvalitetno opravljeno delo, prizadevali si bomo zmanjšati stroške, gradili dobre medsebojne odnose in delovno vzdušje, upoštevali interne predpise o tehnološki in delovni disciplini, skrbeli bomo za dobro sodelovanje z drugimi službami v železarni ter uvajali so- samoupravnim organom in drugim porabnikom pri odločitvah, ki pomenijo boljše gospodarjenje. Služba za plan in analize pripravlja dolgoročne, srednjeročne in letne plane ter izdeluje analize izvrševanja teh planov. Zlasti z letnimi plani daje uporabnikom informacije o možnostih doseganja ciljev, z analizami pa ugotavlja vzroke za odstopanja od njih. Če pa poznamo vzroke, lahko tudi načrtujemo prave ukrepe. Služba za organizacijo poslovanja se vključuje v prizadevanje za doseganje ciljev s preučevanjem in predlaganjem take organizacije poslovanja, ki prispeva k najbolj uspešnemu delu posameznih funkcij in medsebojnemu sodelovanju posameznih služb pri opravljanju določenih nalog. Služba za avtomatsko obdelavo podatkov daje obvestila in predloge informacij o operativnih odločitvah ter o doseženih rezultatih. Dnevne informacije o doseganju proizvodnih rezultatov po vrednosti in količini dajejo poslovodnim delavcem konkretne informacije o poteku proizvodnje in prodaje. Predkalkulacije o pričakovanih stroških naših izdelkov dajejo informacije za prodajne odločitve, kar omogoča, da se pri sklepanju pogodb pravilno odločamo za asortiment izdelkov, ki bo zagotovil dohodek in s tem doseganje postavljenih ciljev. Ta primera sta le del neštetih informacij, ki jih služba daje na poziv uporabnikov tako z rednimi dnevnimi, mesečnimi kot kvartal- V to akcijo se delovna skupnost vključuje tudi s tem, da izkorišča naprave in da varčuje pri uporabi različnih materialov. K boljšemu rezultatu prispeva veliko tudi s tem, da prodaja del računalniških storitev in programov kupcem izven železarne. Njihova vrednost je okoli 20% celotne vrednosti dela delovne skupnosti. Kljub temu delo za uporabnike znotraj železarne ni moteno. Delavci Delovne skupnosti za gospodarjenje sodelujejo v različnih projektih, ki bodo z realizacijo prispevali k izboljšanju poslovanja. Med večjimi sta razvoj organizacije železarne in razvoj avtomatske obdelave podatkov, ki ga bo omogočila nova oprema.« Milan Zafošnik, ravnatelj Delovne skupnosti kadrovsko-splošnih zadev: »Delovna skupnost kadrovsko-splošnih zadev ima pri uresničevanju poslovnih ciljev delovne organizacije pomembno vlogo, predvsem zaradi kadrov, ki so najpomembnejši proizvodni dejavnik, hkrati pa so tudi najteže ,obvladljivi1. Ker se tega zavedamo, smo na delavskem svetu konec marca sprejeli cilje in politiko, s katero se vključujemo v uresničevanje usmeritev na ravni delovne organizacije. Te usmeritve so izdelane za vse službe. Najpomembnejša projektna naloga na področju kadrovske funkcije je dokončanje projekta Razvoj kadro- povečanjem, pomembno tudi za n»' daljnje aktivnosti tako na področju realnejšega ugotavljanja posebnih pO" gojev dela kot tudi boljšega poznava' nja delovnih razmer na delovnih m*' stih za zaposlovanje invalidov in de' lavcev z omejitvami. Na pravnem področju smo načrto' vali več razvojnih nalog v smeri n** posredne pravne pomoči in predvseo1 na področju povodb za premoženj' sko in osebno zavarovanje, komerej' alnih pogodb in v smeri racionalne)' šega vodenja gospodarsko pravni" sporov, ki pomembno naraščajo. Na področju razvoja samoupravlja' nja bomo razvili delovno skupino v smeri sociološke skupine ljudi, ki b<> poleg proizvodnih in organizacijski" problemov obravnavala tudi med' osebne odnose v delovni sredin1. Sproti bomo spremljali tudi predvi' dene spremembe v političnem siste' mu, ki bodo imele posledice za n*** samoupravno delovanje predvsem * smeri večje kvalitete. Strokovno in samoupravno boft° v službi za sistem OD izpeljali sistefl1 OP, ki naj bi poleg skrbi za boljše de; lo vzpodbudil tudi skrb za poslovn1 rezultat. V splošnih službah je poleg že zn*' nih nalog kot projekt zastavljen ra*' voj družbene samozaščite v smeri nosa vzajemne odgovornosti, ne * vzajemnih pravic. Hkrati z vsemi temi usmeritvart" smo sprejeli tudi usmeritve za tacif' nalno gospodarjenje s sredstvi, ki )’ OCENJEVALNE IN MERSKE ANALIZE DELOVNIH MEST dobivamo s svobodno menjavo dela ?d TOZD. Vse pomembnejše izdatke j* materialnih stroškov smo planira-11 na stroškovna mesta in jih bomo vsako četrtletje tudi analitično spremljali, tako da bi tudi pri gospodarjenju s sredstvi dali svoj delež us-jneritvi, da moramo obvladovati stroške poslovanja.« Edo Javornik, ravnatelj Delovne skupnosti posebne finančne službe: »Rezultati v družbi so odvisni od delitve dela, ker se tako dosegajo višja produktivnost, učinkovitost in strokovnost. Taka delitev je tudi zno-tfaj delovne organizacije. Nam v njej Ptipada področje financ. Pogleda na to področje sta lahko dva: širši, ko lahko področje financ pomeni vklju-oevanje v kreiranje poslovnih rezultatov, in ožji, ki pomeni neposredno strokovno delo, izvajanje finančnih funkcij. . Vključevanje v finančne funkcije je odvisno od gibanja in uspehov dru-Rth poslovnih funkcij v železarni, je ‘0ruej najožje povezano s proizvodnjo. acne se že s preskrbo finančnih sred-stev za nabavo osnovnih sredstev in rePromateriala. V toku proizvodnje )e ozko povezano s financiranjem Proizvodnega procesa in končno s Prodajo izdelkov. Toda ne gre le za preskrbo finanč-j'm sredstev, ampak za to, da priskrbimo najcenejša finančna sredstva. Tu "toram naglasiti, da je bila in je dolgoročna finančna in poslovna politika Usmerjena v to, da krepimo lastno materialno osnovo poslovanja. Ta od-•očitev je v sedanjih pogojih gospo- arjenja še kako pomembna, ker v Pretežni meri financiramo poslovanje ? lastnimi sredstvi in s tem zmanjšujemo stroške potrebnih finančnih Po ustavi imamo pravico do varnih dn humanih pogojev dela, Pravica in dolžnost vseh delavcev v organizacijah združenega dela Pp je skrb za nenehno izboljše-Vanje in humanizacijo dela. Eden od izjemnih in skrajnih ukrepov v celovitem varstvu dedcev je beneficirana delovna °oa oziroma zavarovalna doba ,s Povečanjem. Uvedena je za de-ayce, jej je njihovo delo posebno le*ko im za zdravje škodljivo, ali r® tiste delavce, ki po določenih ‘“ih starositi ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne javnosti. , »Toda beneficirana delovna do-a’ kakor navadno rečemo zavarovalni dobi s povečanjem, ni no-j ena dobrina. Pomeni namreč, da j® delo na delovnem mestu toli-® Škodljivo, da ga ne bi mogli "Pravijatj polno delovno dobo 35 j^roma 40 let. Beneficirana de-uiyna doba je v resnici zadnji ko smo vse druge realne °znosbi že izčrpali: ko ne poma-• a niti poseben izbor in prilaga-Se?^e delavcev niti uvedba po-“bih oblik delovnega časa, od-j ®r°v. dodatnih dopustov in ro-C|0 in ko ni tehničnih in eko-btskih pogojev za ergonomsko w*Ureditev dela.« (1) sredstev, ker so obresti za njih zelo visoke (trenutno 62%). če v preteklosti tega ne bi delali, bi imeli s stroški poslovanja še večje težave, kot jih imamo, in bi bilo poslovanje Še dražje zaradi visokih stroškov nabavljenega materiala, energije itd. Pri financiranju našega razvoja pa uporabljamo več tujih sredstev (bančnih in drugih), ki pa so pridobljena po ugodnejših pogojih, kot splošno veljajo. Osrednji naš prispevek je torej v preskrbi ugodnih in poceni finančnih sredstev za sprotno poslovanje in razvojne možnosti. V preteklosti smo v glavnem to osrednjo nalogo tudi uspešno reševali. K prizadevanjem za izboljšanje poslovanja v celi delovni organizaciji se je naša delovna skupnost priključila na vseh področjih. Poleg izvajanja osrednje naloge si prizadevamo za čimboljše strokovno delo in čimbolj-še informacije za vse uporabnike. Mislim, da to nalogo dobro opravljamo, saj smo zanjo tudi strokovno usposobljeni. Pri varčevanju smo precej omejeni, saj v glavnem pridobivamo dohodek za posebno in skupno porabo ter za funkcionalne stroške, ki pa so predvsem vezani na obrazce, brez katerih ne moremo opravljati operativne dejavnosti. V prihodnje bomo imeli zelo pomembno nalogo predvsem zaradi ambicioznih razvojnih načrtov in zaradi splošnih finančnih problemov (inflacija, devizna problematika, padanje akumulativnosti). Ocenjujemo, da bomo lahko to problematiko uspešno reševali, saj imamo za to vse osnove, med njimi tudi finančno sposobnost.« Zbrala Helena Merkač Kaj od vsega tega smo v obdobju petnajstih let v Slovenskih železarnah uspeli spremeniti in s tem zmanjšati ali odpraviti škodljiv vpliv dela in delovnega okolja na človekovo počutje in zdravje? Odgovor na to vprašanje bodo prinesle strokovne analize beneficiranih delovnih mest (analize bodo razširjene na vsa tipična delovna mesta) in negativnih kazalcev zdravja. Na tem delajo naši strokovnjaki v sodelovanju s strokovnjaki iz obratnih ambulant železarn. Pomembno pa je tudi, da se uredi dokumentacija na področju benefikacdje. Analize potekajo po metodologiji za izdelavo strokovne dokumentacije, ki mora biti predložena zahtevi za določitev delovnega mesta, na katerem se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 7/76) to jo je predpisala Skupnost pokojninskega to invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Strokovne podlage za izdelavo elaborata so delo prof. dr. Janka Sušnika. Elaborati delovnih mest pa morajo biti po sklepu skupščine Spiz izdelani do junija 1986. Osnovne podatke o delovnih mestih pridobivamo z ocenjevalno analizo oziroma metodo preučevanja delovnega mesta. V ekipi so štirje strokovnjaki, ki vsak s svojega zornega kota ocenjuje delovno mesto. To so: • fiziolog, zdravnik medicine dela, ki oceni delovno mesto z vidika zdravstvene obremenjenosti in ogroženosti človeka v delovnem okolju, po karakteristikah, kot so na primer: obremenitve rok in nog, težko dinamično delo, vid, sluh ipd. • psiholog oceni psihične obremenjenosti to zahteve delovnega mesta po karakteristikah, ki so med drugim: potrebna budnost pri delu, vztrajnost, ustvarjalnost itd. • ekolog ocenjuje ekološke obremenitve, na primer: hrup, vibracije, razsvetljava, prašnost, razna sevanja, tveganja pred nesrečami pri delu itd. in • tehnolog (lahko tudi vodja, delovodja), to je delavec opazovanega tozda, ki dejansko pozna delovna mesta to ocenjuje, s kakšnimi objekti delavec dela (tekoči, Pomembno je, da so ekipe za analize sestavljene iz domačih strokovnjakov, saj: • smo s tem usposobili lastne strokovnjake, ki bodo tudi v bodoče preučevali delovna mesta v svojih delovnih okoljih to sodelovali pri izboljšavi obstoječih delovnih mest ter pri načrtovanju novogradenj dn tehnologij • na ta način je delo povezano s precej manjšimi stroški, kot bi jih imeli v sodelovanju z zunanjimi institucijami, čeprav bomo V Jeklovleku čvrsti, umazani, lahko je to informacija o delu, o ljudeh itd.), ocenjuje sredstva ki jih delavec pri delu uporablja, delovni prostor, kakšna je organizacija dela, načini vodenja itd. Ocenjevalne analize delovnega mesta nastajajo s pomočjo priročnika. Ta zajema 377 različnih karakteristik, ki se ocenjujejo po določenih »ključih«. Teh je pet (5) in omogočajo stopnjevanje karakteristik: če nastopajo, kakšna je intenzivnost, važnost, pogostnost dn trajanje. Kjer kaj posebej izstopa ald pa bi lahko bila ocena sporna, predlaga ekipa meritve določenih karakteristik. To pa je že merska analiza delovnega mesta, ki je zmeraj usmerjena na posamezno značilnost delovnega mesta in se izvaja s pomočjo raznih znanstvenih instrumentov. Preučevanje dela po navedenih metodah poteka v vseh treh (3) železarnah v sozdu, kjer imamo okrog 500 beneficiranih delovnih mest. Ocenjevalne analize bodo končane v juniju 1985, sledile jim bodo merske analize, ki bodo narejene do marca 1986. prisiljeni nabaviti nekatere instrumente, ki pa bodo trajne vrednosti. Z omenjenimi analizami dobimo podatke o delu oziroma delovnih mestih, ki so nujno potrebni za: 1. načrtovano humanizacijo dela (prilagajanje dela človeku, izboljšanje pogojev dela za bolj zdravo in varnejše delo) 2. celovitejše varstvo delavcev: • pri preventivnih to obdobnih zdravniških pregledih Prilagoditi delo človeku in človeka delu BENEFIKACIJA JE ZADNJI UKREP, NE DOBRINA TOCNAMENSKOST ANALIZ • pri zaposlovanju delovnih invalidov • pri ugotavljanju upravičenosti do benefikacije 3. kadrovsko dejavnost: so osnova za: • za izdelavo razvida del in nalog • za ustrezno zaposlovanje in prerazporejanje delavcev (pravi človek na pravo mesto) • pri načrtovanju izobraževalnih programov (za izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje) 4. sistem nagrajevanja. Podatki iz analiz so ena izmed osnov vrednotenja dela. NEGATIVNI KAZALCI ZDRAVJA — KAZALCI PORUŠENEGA RAVNOTEŽJA MED ČLOVEKOM IN OKOLJEM »Človek je z okoljem, v katerem živi, dela in biva, v nenehnem dinamičnem ravnovesju. Več kot je škodljivosti in hujše kot so, bolj se aktivira človekova reaktivnost. Če škodljivosti prevla- dajo nad človekovo reaktivnostjo bodisi po intenziteti, bodisi zaradi padca reaktivnosti, pride do porušen j a dinamičnega ravnovesja med okoljem in človekom. Ljudje postanejo utrujeni, PREJELI SMO ŽAGARJEVO PRIZNANJE 29. 3. 1985 je Železarna Ravne prejela Žagarjevo priznanje za več kot tridesetleten ustvarjalen prispevek delavcev in samoupravnih organov k razvoju delovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja v občini Ravne na Koroškem. Prispevek Železarne se izraža zlasti: — v veliki materialni kadrovski pomoči osnovnemu šolstvu in usmeritvam srednjega izobraževanja na Ravnah ter v tesnem medsebojnem sodelovanju z nekaterimi instituti in tehniškimi fakultetami pri univerzah v Ljubljani in Mariboru — v skrbni izbiri mentorjev, ki vodijo razne interesne dejavnosti s področja tehnike in računalništva na osnovnih šolah — v organizaciji povezave srednje šole Ravne na Koroškem z računalniško mrežo v železarni in v kadrovski pomoči za uspešen potek pouka računalništva — v dobri organizaciji in izvedbi proizvodnega dela in delovne prakse ter pripravništva — v uspešni kadrovski politiki in štipendiranju bodočih delavcev ter izobraževanju delavcev ob delu in iz dela — in v izraziti skrbi za tclesnovzgojne in kulturne objekte, ki so na razpolago mladim v rednem vzgojno-izobraževalnem procesu in v okviru interesnih dejavnosti. (Vir: Delo, 30. 3. 1985) Geometrija nezadovoljni, iščejo druga dela (fluktuacija), iščejo »predah« v odsotnosti z dela (stalež), zbolijo (morbiditeta), zmanjša se njihova delovna zmogljivost (invalidnost) aM celo umrejo (mortaliteta). Vse te pojave, ki so posledica porušenega odnosa med človekom in okoljem, imenujemo s skupnim izrazom »negativih kazalci zdravja.« Z njimi se ukvarjajo različne stroke, predvsem pa medicina dela. Spremljamo pogostnost njihovega pojavljanja in trajanja. Napačno bi bilo misliti, da je le delovno okolje škodljivo za človeka, pa tudi čas, ko je človek izpostavljen vplivom delovnega okolja, je vse manjši. Pomembno je tudi to, da s predhodnimi zdravstvenimi pregledi izbiramo tiste ljudi, ki imajo za določena dela večjo specifično reaktivnost, z obdobnimi pregledi pa ugotavljamo, kaj storiti, da bo človek še naprej živel v harmoniji z okoljem. Povsem nemogoče je, da bi s sedanjim znanjem in razpoložljivimi sredstvi omogočili povsem varno delo. Dostikrat sicer to uspe, za neuspešnost pa obstajajo objektivni in subjektivni faktorji.« (2) Strokovnjaki — zdravniki medicine dela iz obratnih ambulant slovenskih železarn bodo prikazali kazalce zdravja za de-delavce, ki delajo oziroma so delali na beneficiranih delovnih mestih. Za primerjalno skupino bodo vzeli ustrezno skupino v panogi črne metalurgije in kovinske predelave v regiji in republiki za obdobje nekaj let nazaj. Pri tem bodo upoštevali mnogovzročnost negativnih kazalcev zdravja. Ugotovljeno je že okrog 50 dejavnikov, ki vplivajo nanje in jih združujejo v nekaj skupin: značilnosti delavca, delovnega mesta, širšega okolja in varstva pri delu. Prikazana bo ocena delazmo-žnosti, poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom na podlagi preventivnega im obdobnega zdravniškega pregleda za določeno obdobje. Namen vseh teh prizadevanj v sozdu Slovenske železarne lahko izrazimo v enem stavku: Prilagoditi delo človeku in človeka delu. Literatura: (1) prof. dr. Janko Sušnik: Beneficirani delovni dobi na rob, neobjavljen tekst (2) mag. dr. Marjan Hrušovar: Negativni kazalci zdravja kot pokazatelji porušenega ravnotežja med človekom in okoljem, neobjavljen tekst dr. Boris Matovinovič, specialist medicine dela: Analiza začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege v Železarni Ravne v letu 1982, Ravne, junij 1983, KZD. Samo Šavc INOVACIJE V januarju in februarju so bile odobrene naslednje inovacije: TOZD JEKLARNA Alojzu Potočniku II je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 50.000 din za vgraditev pokrovov na bunkerjih, s čimer je odpravil možnost zamenjave in razsipavanja ferolegur. Janezu Polovšku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 20.000 din za izboljšavo odstranjevanja kor iz po-novčnih jam. Ivanu Lepeju in Francu Kosu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 10.000 din za izboljšavo nagibnega mehanizma pri visokofrekvenčni peči Siemens. Pri delitvi sta udeležena Le-pej s 60 in Kos s 40 odstotki. Izetu Osmanagiču in Janezu Polovšku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 3000 din za ureditev prostora za dolaganje in obračanje ponovc. Z izboljšavo sta odpravila nevarnost poškodb kaset. Nadomestilo si delita na polovico. Izetu Osmanagiču je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 3000 din za ureditev prostora pri montaži zasun-skih zapiral, s čimer je olajšal delo. Pri nobeni naštetih inovacij ni bilo moč ugotoviti povečanja dohodka. Milovanu Božikovu in Antonu Ko-nečniku je bilo dodeljeno 3000 din kot predujem za racionalizacijo porabe cevi pri čiščenju izlivkov. Andreju Lesniku, Savu Burji in Mirku Bariču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 40.154 din za nadomestitev filtrskega pepela s prahom iz vakuumske cevi pri pokrivanju taline. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,450.240 din, nadomestilo pa si avtorji dele na tretjino. Slavku Gregorju in Francu Gostenčniku III je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izboljšavo izdelav« elektrodnih obročev. V drugem h1 tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno z* 5,809.853 din. Nadomestilo znaš* 88.294 din, pri delitvi pa sta udeleže' na Gregor s 70 in Gostenčnik s 30 odstotki. TOZD JEKLOLIVARNA Viljemu Irmanu, Francu Gostenc' niku in Albinu Rečniku je bilo dode' ljeno tretje nadomestilo za predelavo čelnega dela in vrat na CUSTODl0 pečeh v čistilnici. V četrtem in Pe' tem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno z* 11,756.211 din. Nadomestilo znaš* 164.049 din, pri delitvi pa so udelp' ženi Irman s 50, Gostenčnik s 40 >n Rečnik z 10 odstotki. Francu Hudoverniku, Ivanu Ottu in Jožetu Trefaltu je bilo dodeljen0 tretje nadomestilo za izboljšavo odre-zavanja prob. V četrtem in peten' letu je bil z inovacijo povečan doho' dek tozda poprečno letno za 7,801.87* din. Nadomestilo znaša 107.733 din> pri delitvi pa so udeleženi Hudovef' nik s 60, Otto in Trefalt pa s po 2° odstotki. Mihaelu Hovniku, Frideriku Ur»' niku in Francu Jeseničniku je bil0 dodeljeno drugo nadomestilo za lZ' boljšavo povrtavanja členkov. V dr0' gem in tretjem letu je bil z inovacil0 povečan dohodek tozda poprečno le*' no za 7,882.086 din. Nadomestil0 znaša 143.838 din, pri delitvi pa s° udeleženi Hovnik z 80, Uršnik in Je' seničnik pa s po 10 odstotki. Horstu Kasperju je bilo dodeljen0 drugo nadomestilo 14.815 din za >z'. boljšavo izdelave jedra pri forn)1 A 818. V drugem in tretjem letu r bil z inovacijo povečan dohodek tor' da poprečno letno za 242.550 din. h. Jožetu Skledarju in Ljubiši Topalo-Vlcu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izboljšavo podložnih plošč na darilnih pečeh. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 2>343.455 din. Nadomestilo znaša “6.613 din, pri delitvi pa sta udeležena Skledar s 60 in Topalovič s 40 odstotki. Janku Trstenjaku in Ljubiši Topa-•oviču je bilo dodeljeno prvo nado-naestilo za izboljšavo tehnologije toplotne obdelave plošč OCR. V pr-jCrn letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 7,321.728 din. Nadomestilo znaša 107.822 din, avtorja Pa si ga delita na polovico. Otmarju Lešu, Marjanu Arnoldu in Darku Žvikartu je bilo dodeljeno pr-vo nadomestilo za racionalizacijo pri prestavljanju VF peči iz stare mini nvarne v novo, s čimer so prihranili Pti opremi in zmanjšali porabo elek-troenergije. V prvem letu je bil z ino-vacijo povečan dohodek tozda za D442.811 din. Nadomestilo znaša 64.044 din, pri delitvi pa so udeleže-m Leš s 60, Arnold in Zvikart pa s P° 20 odstotki. tozd valjarna . Dušanu Posediju in Ivanu Lečniku lc bilo dodeljeno tretje nadomestilo izboljšavo tehnologije toplotne obdelave TMCN-1. V četrtem in petem Jetu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za J 5,209.667 din. Nadomestilo znaša J “1.677 din, pri delitvi pa sta udele-Zena Posedi s 75 in Lečnik s 25 odstotki. . Jakobu Knezu in Ivanu Matjašcu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo ? T32 din za izboljšavo kabelske vle-*e na centromaskinih, s čimer sta ^tanjšala stroške vzdrževanja. V dfugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 320.238 din, nadome-stilo pa si delita na polovico. Francu Štinjeku je bilo dodeljeno dtugo nadomestilo 124.904 din za izboljšavo plana vtikov na lahki progi, s čimer je povečal produktivnost. V “fugem in tretjem letu je bil z inova-j4jo povečan dohodek tozda poprečno 'etno za 7,769.228 din. Stanku Triglavu, Francu Lončarju, Jožetu Potočniku in Dominiku Nartniku je bilo dodeljeno enkratno Nadomestilo 837.959 din za predelavo htožne žage na težki progi, ,s čimer so nadomestili večjo investicijo in prihranili tozdu 133,953.316 din. Nadomestilo si delijo na enake dele. tozd kovačnica p Francu Oderlapu, Vladu Hrnčiču, erdu Kotniku, Kolomanu Vrečiču, . ntonu Vehovarju in Dragu Žgancu k*k> dodeljeno prvo nadomestilo 4.503 din za izboljšavo izolacije stro-P°v na žarilnih pečeh. V prvem letu )e bil z inovacijo povečan dohodek °zda za 2,213.484 din, nadomestilo Pa si avtorji delijo z deleži od 10 0 25 odstotkov. , Jvanu Ažnohu, Jožetu Pšeničniku, >?Ze5u Robniku, Jožetu Vošnerju, [jhi Ošlaku in Alenki Rodičevi je ,dodeljeno tretje nadomestilo ^ 2.774 din za izboljšavo tehnologije ] °vanja valjev. V četrtem in petem ?tu je bil z inovacijo povečan dohodek i ' dohodek tozda poprečno letno za 104,012.776 din. Nadomestilo znaša 1,062.249 din, avtorji pa si ga dele na enake dele. TOZD STROJI IN DELI Viliju Toplaku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 18.390 din za izdelavo priprave za vtiskavanje raznih strojnih delov. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan doho- dek tozda poprečno letno za 219.833 din. Vinku Javorniku. Radu Reberniku, Francu Turjaku in Janezu Izaku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 16.000 din za izdelavo samoza-teznega privezovalnega sredstva, s čimer so olajšali delo pri prenašanju valjev. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti, na- domestilo pa si avtorji delijo na četrtine. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl Robertu Zmrzlaku in Karlu Lorbku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 5010 din za izboljšavo tehnologije rezanja segmentov, s čimer sta povečala produktivnost. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno NOVA STROJA V JEKLO VLEKU Navijalna naprava za peč z zaščitno atmosfero bo tozdu omogočala 50% večjo proizvodnjo žice kot prejšnja. Vsako žico je mogoče posamezno regulirati z istostopenjskim motorjem, ki brezstopenjsko povečuje ali znižuje hitrost. Tako je možno istočasno termično obdelovati različne dimenzije žic. Z višjo produktivnostjo bo večja realizacija proizvodnje žice, ki je na domačem in tujem trgu zelo iskana. j. - tozda poprečno letno za 6,366.580 d'?’Jpadomestilo pa si avtorji delijo z c ezi od 10 do 35 odstotkov. >. J°zetu Rodiču, Stanetu Lenasiju, Romanu Vrečiču, Stanku Kovačiji 'n Alojzu Rozmanu je bilo dode-orn?..drugo nadomestilo za osvojitev la° Za kovaški stroj. Doma izde-o'd * or°dJ* so vzdržljivejša in cenejša let Uv.°^en'b. V drugem in tretjem )c bil z inovacijo povečan Se nekaj časa bodo v tozdu preizkušali tehnologijo vlečenja na novem vlečnem žičnem stroju od 0,25 do 0,8 mm. Na dimenziji 0,5 mm daje ta stroj tozdu 4- do 5-krat več žice, predvsem visoko legirane in pro-kronske. Stroj je prav zaradi tega za tozd velika pridobitev. za 62.044 din, nadomestilo pa si avtorja delita na polovico. TOZD PNEVMATIČNI STROJI Kristijanu Brezniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 19.822 din za zamenjavo razvodnih ploščic na pnevmatičnih kladivih, s čimer je zmanjšal stroške. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 487.713 din. Francu Mesnerju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 5082 din za racionalizacijo izdelave steznih vijakov za RK-28. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 76.322 din. Antonu Džuri je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 5000 din za izboljšavo stožčastih kolutov na brez-stopenjskem gonilu globinskega vrtalnega stroja. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. TOZD TRO Stojanu Gerdeju, Milanu Podojstr-šku in Štefanu Vovku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za racionalizacijo vložnega materiala pri izdelavi HSS skobelnikov. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 5,237.106 din, pri delitvi pa so udeleženi Gerdej s 50, Podojsteršek in Vovk pa s po 25 odstotki. Borisu Kolarju in Martinu Novaku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izboljšavo rezanja šesterokotov na vpenjalnih glavah. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 584.879 din. Nadomestilo znaša 34.034 din, avtorja pa si ga delita na polovico. Bojanu Jehartu, Emilu Ramadano-viču in Slavku Pangercu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izdelavo stroja za brušenje profilov na rezkar-jih, s čimer so prihranili 8,088.191 din. Nadomestilo znaša 205.587, avtorji pa si ga dele na tretjine. Stanku Jehartu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 6597 din za izboljšavo tehnologije rezkanja na skobel-nih glavah. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 69.951 din. Zdravku Lorenciju in Albertu Šušteršiču je bilo dodeljeno drugo na- Vsako leto v skladu skupne porabe na ravni delovne organizacije oblikujemo tudi denar za dotacije organizacijam in društvom. Prošnje, ki jih organizacije, društva in drugi naslavljajo na železarno, obravnava in rešuje odbor za kadre in splošne zadeve pri delavskem svetu železarne. Že dalj časa (glede na to, da so ta sredstva relativno majhna, letos kot lani) sklepanje o prošnjah sploh ni prijetna naloga. Društva, ki se s prošnjo obrnejo na železarno, seveda pričakujejo neko večjo vsoto, ki pa ne more biti odobrena, saj je leto dolgo, prošenj pa veliko. Ljudje, ki tega ne razumejo, pogosto rečejo: »Taka fabrika, pa je dala samo toliko!« Po drugi strani pa obstajajo tudi mnenja, da dotacije sploh niso potrebne, saj bi se praviloma res morale vse družbene dejavnosti kot kulturne, telesnokulturne in druge interesne dejavnosti financirati v domestilo za izdelavo voenjalne priprave pri brušenju garniture za opaž. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 109.169 din. Nadomestilo znaša 8078 din, avtorja pa si ga delita na polovico. Ivanu Kosu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 28.338 din za zboljšavo vstavljanja vijakov v svedre mozni-čarje in svedre za okovje. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 824.768 din. Istemu avtorju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 58.812 din za izdelavo priprave za lotanje HM 'nožev. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 1,251.428 din. TOZD ETS Blažu Kajzerju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 80.200 din za nadomestitev uvoženih relejev na regulatorjih. Z nadomestitvijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek 3,029.604 din. DS ZA GOSPODARJENJE Jožetu Šeglu, Leopoldu Ranču in Antonu Vučku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za prodajo programa OKSI, s čimer je bil v prvem letu povečan dohodek delovne skupnosti za 639.000 din. Nadomestilo znaša 33.497 din, pri delitvi pa so udeleženi Šegel s 45, Rane s 40 in Vučko s 15 odstotki. Antonu Vučku, Jožetu Šeglu in Alojzu Rozmanu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za prodajo programov JET in LEZG, s čimer je bil povečan dohodek delovne skupnosti za 226.800 din. Nadomestilo znaša 16.457 din, pri delitvi pa so udeleženi Vučko in Šegel s 40 in Rozman z 20 odstotki. Avgustu Krajncu, Benu Kotniku, Majdi Vravnikovi in Gojku Melan-šku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za prodajo programskega paketa RAK 101, s čimer je delovna skupnost zaslužila 252.000 din. Nadomestilo znaša 17.780 din, pri delitvi pa so udeležni avtorji z deleži od 15 do 35 odstotkov. Franjo Krivec okviru zakonskih in samoupravno dogovorjenih načinov zbiranja sredstev v okviru interesnih skupnosti. V praksi seveda ni čisto tako. Osnovni vzrok je, da je denarja tako tu kot tam premalo, potrebe, zlasti pa želje pa so velike, kar zelo dobro vedo in vemo vsi tisti, ki delujemo v raznih društvih in za katera po večini trdimo, da zaradi pomanjkanja denarja životarijo in ne morejo dati tistega, kar bi lahko. S takim in podobnim razmišljanjem se seveda srečuje tudi odbor za kadre in splošne zadeve pri odobravanju dotacij. Že več let pa je tako sindikat kot tudi sam odbor postavljal vprašanje kriterijev. Določene kriterije je seveda imel že prej, kljub temu pa se je odločil (zlasti zaradi realno zelo omejenih sredstev v letu 1985), da jih ponovno pretrese in zaostri. Nekih absolutnih kriterijev seveda ne more biti, saj gre za tipičen primer, ko je potrebno poznavanje dejanskih razmer prosilca in samoupravna presoja. Tako je bilo na zadnji seji dogovorjeno, da je maksimalna vsota, ki jo posamezna organizacija ali društvo lahko v letu 1985 dobi, 40.000 din. Vse organizacije in društva, ki prosijo za pomoč, morajo obenem predložiti program dela in finančni načrt. Na osnovi tega nato lahko odbor presodi, ali gre za izredne dejavnosti, ki jih društvo ni moglo pravočasno programirati in zagotoviti sredstva, ali za druge dejavnosti, ki so pomembne za odločitev o presoji. Praviloma pa bi moral vsak, ki načrtuje neko prireditev, imeti za to zagotovljene vire sredstev. Sedaj se še vedno dogaja, da organizatorji mislijo prej na vsa druga vprašanja, šele na koncu na denar, pa startajo z nerealno V maju bodo delovni invalidi od Skupnosti SPIZ sprejeli sklepe o končni ugotovitvi nadomestila osebnega dohodka za leto 1984 in akontacijo na nadomestilo za leto 1985. Po sklepu Skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sprejetem na seji (1984) in navodilu strokovne službe SPIZ se bodo nadomestila ugotavljala po dveh različnih principih, in sicer: ža delovne invalide, ki so uveljavili status delovnega invalida po prejšnjem zakonu do 31. 12. 1983, in za delovne invalide, ki so uveljavili status delovnega invalida po novem zakonu od 1. 1. 1984 dalje. V prvem primeru se bo nadomestilo ugotavljalo na osnovi valoriziranega dohodka, ki bi ga delovni invalid dosegel za poprečne (100-odstotne) delovne uspehe, če bi v letu 1983 še opravljal svoje delo, z upoštevanjem njegovega minulega dela in osebnim dohodkom, ki ga je v letu 1984 dosegel na svojem delu. V obeh primerih se v osnovi upošteva osebni dohodek za redni delovni čas in dohodek, ki se po predpisih SPIZ lahko šteje za nadurno delo. Ta dohodek je bil skupnosti že dostavljen za končno ugotovitev nadomestila za leto 1983. Ta dohodek se bo valoriziral — povečal za toliko odstotkov, za kolikor so se v TOZD-DS, kjer je delavec postal invalid, povečali osebni dohodki v letu 1984 nasproti letu 1983. Za delavce, ki so uveljavili status delovnega invalida po novem zakonu od 1. 1. 1984, je princip izračuna v bistvu enak kot v zgoraj opisanem primeru, s to razliko, da se kot osebni dohodek s svojega dela upošteva dejanski osebni dohodek, ki ga je delovni invalid dosegel na svojem delu v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti. Na tako ugotovljeno nadomestilo OD pa je delovni invalid upravičen le, če na novem delu dosega poprečni (100-odstot-ni) delovni učinek. Če tega ne dosega, se mu nadomestilo za ustrezen odstotek zniža. nizkimi sredstvi, potem pa prosijo za pomoč, pri čemer se mnogi zanašajo na zveze v določenih krogih. Kot v preteklosti odbor tudi v prihodnje ne bo odobraval dotacij za tisto, kar je investicijska dejavnost, zato, ker so njegova sredstva minimalna in z njimi ne more pomagati pri gradnji vodovodov, telefonskih omrežij, adaptiran ju družbenih zgradb in podobnem, za kar često prosijo razne krajevne skupnosti, čeprav jih razume. Ugodno tudi ne bodo rešene prošnje dotacij za zaključne izlete, ekskurzije, maturantske plese in za podobne družabne namene. Ali so ti kriteriji, ki so v bistvu omejitve, pravilni ali ne, je seveda drugo vprašanje, odvisno, s kakšnega aspekta gledamo in iz kakšnih interesov izhajamo. — dej a Tako ugotovljeno nadomestilo se bo v letu 1985 izplačevalo kot akontacija na nadomestilo za leto 1985. Ker smo v naši delovni organizaciji v letu 1985 dosegli že okrog 40-odstoten porast osebnih dohodkov v primerjavi z letom 1984, smo strokovni službi SPIZ predlagali, da bi akontacijo z letom 1985 že sedaj povečali za ustrezen odstotek. Med invalidi so razširjene informacije, da imajo v železarni Štore in Jesenice delovni invalid* že urejena nadomestila. Ta informacija je bila podana tudi na sestanku aktiva invalidov Železarne Ravne. Moramo povedati, da smo j® preverili in ugotovili, da ni točna in da posamezniki s takimi izj»' vami povzročajo samo zmedo in nezadovoljstvo med delovnimi invalidi. In kako je potekala akcija v Železarni Ravne: — 28. 3. 1985 smo sprejeli na' vodilo in ustrezne obrazce od strokovne službe SPIZ; — 12. 4. 1985 je bil izdelan računalniški program; — 19. 4. 1985 smo podatke do' stavili strokovni službi SPI^ Ravne. Milan Praznik, socialni delavec SLOVENSKI PREGOVORI — Niso vse ovce enega hlev® enake. — Poštenje več velja kakor st® oralov sveta. — Prazen voz se mora polnem® ogniti. — Bolje je malo lastnega kakof mnogo tujega. — Kdor sam sebi ne privošč1, tudi drugim ne. — Ljubim tebe, toda ne k®* sebe. KRITERIJI ZA DENARNE POMOČI NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA DELOVNIH INVALIDOV glasilo mladih delavcev železarne ravne mladi luzinar priloga informativnega fužinarja Leto XII Ravne na Koroškem, 15. maja 1985 St. 5 Šopek za Tita in našo mladost »Mladi fužinar« Izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« Razigranost Vsako leto je čas, ko se odpravi na pot zvezna štafeta mladosti, nepozaben za slehernega mladega, pa najsi bo to v Sloveniji ali Pa na drugem koncu naše domovine. Še lep-še in še bolj svečano pa je na zaključni prireditvi v Beogradu in kdor ni doživel vsaj kanček tistega vzdušja in številnih doživetij, le prikrajšan za marsikaj. Mladost in pomlad bosta tudi letošnje leto takšni kot leta nazaj, kljub temu da bosta nosili obeležje štiridesete obletnice štafete raladosti, prav tako pa številne prireditve ob kiesecu mladosti. Tito in mladina sta v preteklih letih pomenila mladost in moč revolucije, simbol njene sedanjosti in prihodnosti. Tito ?e v mladi generaciji videl in vedno znova ^kal moči za nove zmage in v njej je videl moč ter vitalnost naše revolucije. Tako je tudi mlada generacija povezala svojo revolucionarko opredelitev s Titovo osebnostjo in delom, fonosni smo, da gradimo, živimo in ustvarjamo svojo bodočnost v Titovi dobi in Titovi Jugoslaviji. . ^ majskih dneh, v mesecu mladosti, ki je Ze od nekdaj čas prebujenja novega življenja, Se je desetletja zbirala mladina vseh bratskih karodov in narodnosti naše socialistične Jugoslavije, da bi v svojem imenu ter v imenu Vseh delovnih ljudi prenesli po stezah in sko-21 ozke soteske, pa tudi po širokih cestah, Ograjenih z lastnimi rokami, zaobljubo Titu, a bomo vselej varovali, v težkih časih pa gradili naprej neprecenljivo bogastvo, ki nam Sa je darovala Titova partija, ki so ga s krvjo Pridobivali borci, to bogastvo, ki je še toliko kragocenejše, ker smo si ga tako dolgo želeli 'k tako težko priborili. Pred štirimi leti, tiste-Prežalostnega maja, ko je štafeta mladosti bolečini neme žalosti zastala, smo pred fkcami prvoborcev naše revolucije, prvimi klikovalci naše sedanjosti obljubili ter za-kljubo okrepili s solzami, pa tudi z odločnostjo. Brez Tita pred nami, vendar s Titom kas. s temi besedami smo zaobljubo pono-, 11 za novi čas, v katerem bomo morali do-kZkti, da smo vredni častnega imena Titova Radina, novega podmladka Titove Jugosla-Je- Zatrdno mu obljubljamo, da bomo poti a'na''i' njemu in njegovim borcem, pa m generacijam, ki so s krvjo, trudom in od-kanjem zgradile našo sedanjost, in da bomo življenje, ki je v svojih naj slabših trenutek neprimerno boljše od kateregakoli, ki ga 2 zg°dovina zabeležila, znali ceniti. Ravno se kiciramo in bomo še vztrajnejše delali in ha *"i, Prežeti z radostjo, ker je usoda prav dni nabl0nila nadaljevati tako impozantno je °' In Titov blagi, vendar odločni pogled ob; 31 v prihodnost. Ko nosimo to za- vJ,Juk° Po poteh Titove Jugoslavije, se zasip am°’ ba je pred nami samo ena pot, in cer — Titova. Naj torej ob koncu tega zapisa zaželim vsem mladim v železarni in izven nje zares najlepše čestitke ob praznovanju meseca mladosti v imenu koordinacijskega sveta OO ZSMS v železarni ter da bi se to praznovanje odražalo in potrjevalo tudi na delovnih mestih. Skratka, povsod tam, kjer se moramo maksimalno angažirati za premagovanje vsakodnevnih ovir in preprek. To pa bo hkrati tudi najlepši prispevek mladih železarjev za naša skupna prizadevanja v tem trenutku, ki pa je vse prej kot lahek, katerega živimo in kateri je še pred nami. Silvo Jaš 14 PO TITOVI POTI Tam blizu izliva Save v Donavo teče reka, živa in tiha Titova reka. Tam blizu izliva Save v Donavo je Hiša cvetja odprta soncu in ljudem. Skozi cvetličnjak, kjer na belem marmorju piše JOSIP BROZ TITO, tiho odmevajo koraki. Kakor neizpeta pesem, s spoštovanjem in predanostjo v srcu gredo mimo tisoči, vsi z eno samo mislijo: »Brez tebe, a s teboj v srcu odločno sledimo tvojemu delu.« Srečanja mladih s Titom so bila zmeraj prisrčna, spontana, kajti mladim je zmerom veljala posebna Titova ljubezen in skrb. Ta ljubezen, skrb, pa tudi veliko zaupanje do naše mladine prevevata vse njegove misli in besede, namenjene mladini. Tovariš Tito je dejal: »Nisem samo za to, da ima naša mladina zmerom samo hudo resne obveznosti, ki jih terja od nje skupnost. Sem tudi za to, da se mladina veseli, da ima razvedrilo in zabavo, ki ji je potrebna. Če ji namreč to onemogočimo, bo mladina živela tudi tako, toda razvijala se bo preveč enostransko. To potem ni mladina, to so mladi starci. Zato bi želel, da so mladi ljudje 1. Tudi v prihodnje si moramo in si bomo prizadevali za še večjo povezavo med družbenopolitičnimi organizacijami v železarni ter po TOZD in DS. Poudarek mora biti na nenehnem spremljanju delovanja družbenopolitičnih koordinacij (skupni sestanki vseh družbenih dejavnikov, sindikat, zveza komunistov in mladina s predsedstvom, ne samo predsednik). Ocenjevanje bo potekalo kvartalno. 2. Svoja stališča in smernice moramo organizirano zastopati na samoupravnih in drugih organih tako na nivoju delovne organizacije kot v TOZD in DS. Pri vsem tem se poimensko zadolžijo posamezni nosilci za določena področja. Poteka polletno preverjanje s poudarkom, da je to stalna naloga. 3. Izogibali se bomo forumskega dela na takšen način, da bomo imeli več razširjenih skupnih sestankov mladih (ne samo predsednikov) v železarni in tudi po TOZD in DS. 4. Se naprej bomo vztrajali pri doslednem nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Ustanovila se bo posebna komisija, ki bo dajala smernice in stališča na vsak nov predlog s tega področja. Zadolženo je predsedstvo KS OO ZSMS. 5. Prizadevali si bomo za pravilno in dosledno izvajanje aktov s področja stanovanjske politike. 6. Zavzemali se bomo za zaposlovanje, ne samo štipendistov železarne, temveč vseh mladih. Izdelala se bo analiza, ki se bo redno spremljala na tem področju (možnost upokojitve, nadurno delo, izkoriščenost kapacitet, ter tam, kjer možnosti za to obstajajo, uvesti večizmensko delo in podobno). 7. S pomočjo kadrovske službe moramo vztrajati pri tem, da bodo mladi strokovnjaki prišli na ustrezna dela in naloge. Izdelala se bo ustrezna študija ter analiza, ki bo pokazala, mladi. Ne kakor mi, ki nismo imeli ne otroštva ne mladosti. Rad bi, da bi bili mladi polni življenjske radosti in da bi imeli zdravo zabavo, ki jim je potrebna. Razvedrilo je potreba človeka, ki mu posreduje nove moči, mi pa hočemo in moramo vzgojiti mladino, polno življenjske radosti. Poudarjam, da imamo čudovito mladino. Z mladimi sem zadovoljen. Mladi ljudje morajo vedeti, da je ta družba njihova, da jim daje velike perspektive, da pa se morajo tudi sami bojevati za napredek družbe, za interese naše socialistične skupnosti, za svoje interese. Tudi danes se je za kaj bojevati, pa še kako. Moramo ne le ohraniti tisto, kar smo si pridobili, temveč tudi nenehno graditi novo.« Letošnja štafeta mladosti kot izraz neizmerne ljubezni in najglobljega spoštovanja pionirjev in mladine Jugoslavije do tovariša Tita pa tudi tokrat odločno sporoča, da bo mladost svobodne, samoupravne, neuvrščene domovine nadaljevala Titovo pot. Saša Meško, Delovna skupnost KSZ ali so mladi strokovnjaki ustrezno zaposleni. Zadolžena je komisija za kadre pri KS OO ZSMS. 8. Poudarek moramo dati večjemu finančnemu deležu KS OO ZSMS (zlasti povečanje članarine ZSMS, številnih lokalnih delovnih akcij, čiščenje okolice, obratov železarne, pobiranja železa...). 9. Organizirali bomo (to je ena preventivnih nalog) številne oblike izobraževanja v obliki seminarjev za nosilce nekaterih ključnih funkcij, člane predsedstva in ostale mladince. Tovrstne oblike političnega izobraževanja (v obliki političnih šol) moramo organizirati tudi na nivoju OK ZSMS in tudi v regiji. Za- Najlepše je začeti s Titovo besedo — o sebi in o vsem, kar je drugačno od običajnega, mirnega življenja. Teh besed se zavedamo bolj kot kdaj prej, kajti časi so preresni. Samoupravljanje se nam je ustavilo. Grozijo nam neenotnost in prepiri. Standard je začel padati, tega pa smo se bili odvadili. Še malo, pa bo milijon brezposelnih! Izpostavljeni smo. Marsikdo brusi ob pogledu na nas zobe. Neuvrščenost je mnogim trn v peti. V svetu — mnogo vojn, lakote in brezpravja. Morda nam bo kdo zameril, ker smo to sporočilo tako začeli. Vendar nismo površni niti zaletavi, nismo pozabili »45«, nismo pozabili niti enega boja zmage niti ne molčimo o njih. Ponosni smo nanje! Toda med vsemi zmagami nam je najljubša — naslednja. Boj, ki ga sedaj bijemo, osvešča in krepi na nov način. Težko je, toda ali je prvič?! Naša mladost je za kakšno stvar tudi prikrajšana, pa vendar ima tisti nujno potrebni žar in lepoto, prinaša izziv ustvarjalnosti in požrtvovalnosti. Dobi'o je, da boja za socializem nikoli nismo idealizirali in da nas nikoli ni razvajal. Kakorkoli je danes težko biti mlad, ni druge izbire, kot da živimo in se bojujemo. To so Titove besede in zgled, pa tudi naše prepričanje. Tito je naš navdih. Zaupal nam je, mi pa smo mu vračali z ljubeznijo in delom. Titov odnos do mladine je bila njegova skrb za dolžena komisija za idejnopolitično delo pri KS OO ZSMS. 10. Ker se že dlje časa pojavljajo problemi okrog odsotnosti, moramo ta problem sistemsko urediti, ne samo za nosilce odgovornih funkcij (predsednik, sekretar, vodje komisij) na nivoju železarne, temveč tudi po OO ZSMS. 11. Vsa aktivnost in dejavnost mladih na področju mladinskega prostovoljnega dela naj bi bila usmerjena na realizacijo vsebinskega programa Kluba brigadirjev v železarni, prav tako pa tudi samih programov posameznih komisij pri KS OO ZSMS. (IPD, DEO, informiranje, kultura, šport, SLO in DS). Komisija za sklepe SREDNJEŠOLCI O MAJU IN MLADOSTI Mladost je čudovit šopek pisanega cvetja, v katerem je vsaka cvetica sonce, ki nas spremlja; modra cvetica prijateljstva, bela..' Mladost. To je nekaj čudovitega, to je nekaj neizmernega. To je čas, ko pozabiš na težave, ko misliš le o svojih užitkih. To brezskrbno življenje ti kdaj prekine ljubezenski zaplet in včasih hude solze razočaranja. Mladost je čas brezskrbne sreče, norosti in veselja. Vsaka mladost je lepa, četudi je lahko včasih tudi grenka, saj se dnevi mladosti nikoli več ne povrnejo. Ko si mlad, pozabiš na vse grenkobe, ostanejo ti samo lepi trenutki, v svoji pozni starosti pa tega več ne zmoreš. Mladost je čas, ko je človek poln idej in mladostnega zanosa, poln pričakovanj in revolucionarnih misli. Mislim, da je za vsakega mladost pomlad življenja, da je to obdobje najlepše, saj se veseliš vsakega trenutka in pozabiš stvari, ki ti niso najbolj všeč, prav tako v mladosti ni še nobenih resnih ovir in preprek. Mladost je svoboda. Veliko misli, pametnih in poštenih je bilo napisanih o mladosti. Za nas, ki smo prebivalci planeta in ki bi želeli biti prijatelji, sosedje, ki bi si morali priskočiti na pomoč, je mladost gotovo obdobje, k’ v življenju ostane zapisano s svetlimi črkami- prihodnost naše revoluoije. Naš odnos do Tita pa odgovornost za lastno prihodnost. Vemo, tudi mi nismo brez napak. Očitajo nam, da smo generacija brez idealov, ki raje umolkne, kot da bi se bojevala. Ni čisto tako. Molčimo, zares, bolj, kot bi smeli. Pa tud1 delali bi lahko bolje. Toda tudi podcenjujejo nas. Imamo ideale, vendar ne pristanemo n® to, da bi bila poslušnost merilo privrženosti ciljem revolucije. Jugoslovanska socialistična revolucija zahteva boj. V tem boju, bodimo realni, zahtevajmo tudi »nemogoče«! Bodimo hrabri, P° tudi modri! Bodimo demokratični, pa tud1 brezkompromisni! Le takšen boj nam zagotavlja, da bom0 nosilci sedanjosti, in ne pripravniki prihodnosti. Zmaga samoupravljanja, bratstva h1 enotnosti — z Zvezo komunistov Jugoslavije na čelu — vodi iz življenjske utesnjenosti v varno življenjsko perspektivo. Po človekov1 meri! če je tako, zahtevamo, da se revolucionar' ni cilji hitreje in dosledneje uresničujejo, d° bomo tudi mi graditelji! Da bo delavski razred vladajoči razred, kakor mu zgodovinsk0 in po naših opredelitvah pripada. Z vseh1 srcem smo na strani teh opredelitev in zato tako smo prepričani, imamo pravico, da t° zahtevamo tudi od drugih. Sporočamo še, da se bomo bojevali. Kako’’ Tito. SKLEPI V0LILN0-PR0GRAMSKE KONFERENCE KS 00 ZSM SPOROČILO ŠTAFETE MLADOST11985 OD TU Na zadnji seji predsedstva RK ZSMS so poravnavali tudi vprašanje o nadaljnji usodi jn gradnji izobraževalnega centra ZSM v Bohinju. Ta dom je namreč zaprt že od leta 1981, zdaj pa ga nameravajo delno rušiti, deloma Pa adaptirati stari del ter zgraditi novega. Glavni projekt novega doma je treba predlo-z'ti izobraževalni skupnosti Slovenije, ki bo delno tudi financirala izgradnjo. Tako se bo- tozd ne dosega takšne po- e uspešnosti, kot bi jo ob ^motenem delovnem procesu la-Itodkt0 SP6t vp*‘va na osebne do- , — ak°> to sklerf *n tak° napre-’' Kr°S Je *akaj delavci odhajajo Vzrokov je več, končni je v pre-n. j nem osebnem dohodku glede m aruge tozde. Strugarji v Pnev-briw stroJik menijo (glej ru-»ko »-Delavci imajo besedo« v ■ številki Informativnega fužini3 1985, Valentin Gorinšek), ^a je njihovo delo preslabo pla-ho. je povsem drugačno od dela p^agarJev v drugih tozdih. Tem-. Je izreden, zaradi serijske pro-vodnje je ritem vsiljen. Delavec hiora ^ - ves čas streči stroju, med- st”1. ko na individualnih delih fuženja to ni treba. Ni namreč lfln6110 V 8 urah ‘zdelati 10 ali pa v p*n ve<5 kosov, kot jih je treba 0 ,, nevmatiki. Zato ambicioznejši Soldejo, tisti, ki ostanejo, se sča-*a utrudijo in zelo velikokrat kot'*” (hajpogostejša so obolenja ^ ” in gibal), vsi pa so prepriča-(jejV en°: v Pnevmatiki se za težje kot° °a stružnicah manj zasluži » v drugih mehanskih tozdih e‘ezarne. KJE SO REŠITVE V tozdu jih skušajo iskati skupaj s strokovnimi službami. Problem so analizirali in ga poslali kadrovski službi in poslovodnemu odboru. Vlado Novinšek, referent za samoupravo in OD v tozdu, je povedal, da so pri naslovljencih pričakovali večji posluh za njihove težave. »Ne mislimo nikogar obtoževati, ker že tako ali tako veljamo za nergaški tozd, ki mu je železarna mačeha, želeli bi le, v dobro vsem našim delavcem in vsej železarni, nekaj storiti.« Kaj storiti? ZAPOSLOVATI NOVE DELAVCE Na razpisana dela in naloge v Pnevmatiki se največ prijavljajo strugarji iz šol. Iz vse svoje zgodovine se tozd ne spomni, da bi dobil delavca iz drugega tozda v železarni, nekaj jih pride iz drugih delovnih organizacij. Toda fantje iz šol kmalu odidejo v vojsko, ko se vrnejo, večina slej ali prej zamenja delovno mesto. To potrjuje tudi analiza negativnih kazalcev zdravja v Pnevmatičnih strojih, iz katere se vidi, »da fluk-tuirajo mladi delavci, ki so si že pridobili nekaj izkušenj, a niso zadovoljili svojih pričakovanj, ker nimajo možnosti napredovanja oz. napredujejo prepočasi in zato, ker jim delo ne ustreza.« IZBOLJŠATI OSEBNE DOHODKE Delavci vidijo za to dve možnosti: v večji skupini sestavljenosti dela (SSD) ali v dodatku za deficitarnost. Kot je povedal Jože Bukovec, analitik sistema OD v KSZ, so v Pnevmatiki od avgusta 1981 do februarja 1982 komisijsko ocenjevali pogoje dela, na osnovi katerih bi lahko zvišali SSD. Za maksimalno stopnjo pazljivosti in zbranosti ter vsiljeni ritem dela so strugarjem na lahkih in srednjih stružnicah priznali 1 SSD. V letu 1984 so priznali še prav tako 1 SSD dvema stružnicama za najzahtevnejša dela. O možnostih nadaljnjega povečevanja SSD meni član poslovodnega odbora Ivan Žagar takole: »Ambicija, da bi strugarjem v tozdu Pnevmatični stroji poviševali SSD, ni sprejemljiva, čeprav je v tozdu dejansko velika frekvenca. V drugih tozdih je delo zahtevnejše, tukaj so stroji polavtomatski in razlika mora biti. V uravnilovki zagotovo ni rešitev.« Najboljšo in najrealnejšo možnost za zboljšanje stanja vidijo strugarji v dodatku za deficitarnost. »Ne zanemarjamo, da so nam drugi tozdi v usklajevalnem postopku na teh stružnicah priznali višjo SSD, ugotavljamo pa, da rešitev ni celovita. Radi bi rešitve, ki so jih pred leti sprejeli v ne- Perspektiva katerih drugih tozdih, to je dodatek za deficitarnost,« je povedal Vlado Novinšek. Jože Gruden, vodja kadrovske službe, o tem predlogu meni: »Z dodatkom za deficitarnost ne moremo kaj spremeniti. Strugar namreč ni deficitaren poklic. Priliv iz šole je zadosten. Ce ne bi bilo DO v ustanavljanju Težki strojni deli, ki ima zaenkrat pri zaposlovanju prednost, težav ne bi bilo. Tako pa je v našem interesu, da dobivamo za namensko proizvodnjo kadre s prakso iz drugih tozdov, ne iz šol. Pnevmatiki ostaja kader iz šol, ki ga ne primanjkuje. Tako za to ni smiselno uvesti niti dodatka za deficitarnost v štipendije za strugarje niti v OD strugarjev. Na splošno je temeljita analiza izobrazbene strukture pokazala, da je v železarni večje kot deficit kadrov pomanjkanje znanja, in v prihodnje bomo predvsem delali v tej smeri.« ZAPOSLOVATI ŽENSKE Še veliko bolj pereča bi ta problematika bila, če na stružnicah ne bi delale ženske. Z njimi so v tozdu zadovoljni, norme dosegajo tako po količini kot po kvaliteti. Toda v glavnem delajo na lahkih stružnicah, kar je razumljivo. Čeprav je njihova izobrazbena struktura nad poprečjem in s pogoji niso zadovoljne, so prisiljene ostajati za stružnicami v Pnevmatičnih strojih, ker jih v Težkih strojnih delih kot žensk ne vzamejo, drugje pa so možnosti majhne. UVAJATI NOVE STROJE Za to se v tozdu zelo trudijo, saj se zavedajo, da so novi, sodobnejši stroji z večjimi zmogljivostmi dobra rešitev. Konec marca jim je uspelo poskusno zagnati novo CNC-stružnico, ki je nekoliko zmanjšala potrebe po strugarjih. Je visoko produktivna in na- domešča dve težki revolverici. Učinek se bo v tozdu zagotovo poznal. ZNIŽATI PLAN PROIZVODNJE »Plana proizvodnje zdaj, ko odpiramo vrata novih prostorov Pnevmatičnih strojev, ne moremo zniževati. Ga tudi ne bi bilo pametno, saj moramo vendarle zadovoljiti svojim in skupnim potrebam. V tozdu se zavedamo,« pravi Vlado Novinšek, »da imamo še precej notranjih rezerv (povečanje kakovosti, izkoristek delovnega časa itd.), s katerimi upamo izpolnjevati načrte ob težavah v strugami. Toda problem ostaja.« SKLEP Za vse možne rešitve v tozdu delavci vejo in se sprašujejo, zakaj niti ena ne more biti sprejemljiva. Z odgovori strokovnih delavcev smo skušali odklonilna stališča argumentirati. Se pa kažejo še nekatere možnosti. Jože Gruden vidi možno pot v nasprotni smeri: »Analizirati bi bilo treba zahtevnost. Mogoče se za takšna dela ne rabijo kvalificirani kadri. Zaposlovali bi nekvalificirane in jih nato vzgojili le za tista dela. Priučeni bi potem teže dobivali zaposlitev drugje.« Tako pa ima, kot pravi Ivan Žagar, vsak delavec pravico, da napreduje. Ker so v Pnevmatičnih strojih manj zahtevni agregati, ambiciozni ljudje odhajajo in zagotovo še bodo. Po predlogu ukrepov analize negativnih kazalcev zdravja v Pnevmatičnih strojih bi veliko pridobili — v vseh oddelkih — tudi z boljšo organizacijo dela. Odpraviti bi bilo treba jalove čase, omogočiti nemoteno produktivno delo, vpeljati možnost kroženja delavcev (delo na različnih delovnih mestih), organizirati smiselne odmore med delom, da se zmanjšata občutek monotonosti in utrujenosti, vpeljati metodo bližnjih ciljev (razdeliti šiht na časovne enote z določenim številom izdelkov glede na delovno normo), organizirati rekreacijo v odmorih itd. Po vsem tem ostaja brez argumentiranega »-ni mogoče« za strugarje v Pnevmatičnih strojih vendarle nekaj upanja. Toda spreminjati razpisne pogoje bi imelo smisel zdaj, ko so močni konkurenti Težki strojni deli. Ko tam ne bo več potreb po kadrih, bo mnogo boljše tudi za Pnevmatiko, in bo ostal samo še notranji problem, kako zagotoviti čimboljše pogoje in organizacijo dela. Končno je iz vsega možno izluščiti dve jedri. Eno je posledica trenutne kadrovske politike v železarni (kaj je z našim srednjeročnim, dolgoročnim načrtovanjem kadrov?), drugo je slika nekega našega delovnega okolja z mnogimi težavami. Obe pa ostajata odprti. Helena Merkač Znanje - temelj prihodnjega razvoja Anketa o podiplomskem študiju Znanje je naš najdragocenejši kapital. Kolikor še ni danes, bo to gotovo postalo jutri. Zato naložbe vanj niso nikoli zgrešene investicije. Želeli smo izvedeti iz prve roke, kako s tem bogastvom, s to žlahtno človeško svojino, gospodarimo v železarni. Povprašali smo tiste, ki je imajo, vsaj uradno potrjene, največ, to je, doktorje znanosti in magistre, vprašalnik pa smo poslali tudi vsem delavcem železarne, ki na 3. stopnji še študirajo. S tem seveda nočemo reči, da je znanje vseh drugih strokovnjakov s katerokoli stopnjo izobrazbe manj vredno ali da ga je manj, še posebno, če ga dopolnjujejo s samoizobraževanjem in ga dokazujejo z delom. Potrebovali smo le merila za izbiro kandidatov in izbrali smo ta. Anketa namreč ni imela namena raziskati stanje, ampak le zbrati nekaj mnenj o določeni temi. To nam je tudi uspelo, saj je na vprašanja odgovorila večina doktorjev in magistrov in devet od 23 še študirajočih na 3. stopnji. Bežen pregled odgovorov pove, da so se vprašani odločili za nadaljevanje šolanja zato, da bi dopolnili in osvežili znanje, ki so ga bili dobili na fakulteti. Mnenja o tem, koliko je dodatno znanje mogoče uporabiti pri rednem delu, so dokaj različna, bolj pa se spet skladajo odgovori, da znanje nima neposrednega vpliva na OD. To je tudi razumljivo, saj šolanje na 3. stopnji v železarni ni sistemsko urejeno, zato uradno ni delovnih mest, za katera bi zahtevali to stopnjo izobrazbe. Ne preseneča torej pripomba enega od magistrov, da gledamo na dodatno izobraževanje kot na hobi in zasebno stvar posameznikov. Tako pojmovanje, če je resnično, bomo morali spremeniti in znanju dati pravo mesto in ceno. Drugače bedo naši dolgoročni načrti, po katerih bo proizvodnja železarne v prihodnje temeljila na visokokakovostnih izdelkih, v katere bomo vložili veliko lastnega znanja in dela — le dim bi-ez ognja. Z anketo smo iskali odgovore na naslednja vprašanja: 1. Zakaj in čemu ste se odločili za podiplomski študij? 2. Kaj poglobljeno dodatno znanje, ki ste si ga pridobili s študijem za magisterij (doktorat), po- meni za vas in kaj za delovno organizacijo? 3. Koliko lahko svoje znanje uporabite pri opravljanju rednih delovnih obveznosti in kako se to odraža v vašem OD? Objavljamo odgovore vseh, ki so z nami sodelovali, le da smo morali nekatere zaradi omejenega prostora nekoliko skrajšati. Avtorjem teh se opravičujemo, vsem pa se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Dr. Ferdo Grešovnik, vodja službe za razvoj metalurške tehnologije izdelkov in raziskav v tozdu RPT: 1. Ravno v tistem času se je začela usmeritev (fizika snovi), ki je bila v tesni zvezi z mojim delom v železarni (struktura jekel). Od študija na tretji stopnji sem pričakoval predvsem poglobljeno znanje na področju, na katerem sem delal, ter seznanitev z novostmi v moji stroki v splošnem. 2. Poglobljeno dodatno znanje, ki sem si ga pridobil s študijem za doktorat, mi pomeni predvsem izhodišče za razumevanje raznih pojavov, ki so povezani z lastnostmi kovinskih materialov, dalo mi je ideje za nekatere raziskave. V zvezi s tem so bile vpeljane nekatere merilne metode, ki pomagajo pri oceni kvalitete postopkov predelave in obdelave jekel. Menim, da je s tem tudi delovna organizacija nekaj pridobila: 3. Ocenjujem, da lahko pridobljeno znanje delno uporabljam pri opravljanju delovnih obveznosti. Seveda pa je treba znanje dopolnjevati. V desetih letih se marsikaj bistveno spremeni, spremembam pa je laže slediti, če imaš primerno izhodiščno znanje. Na svojem primeru ocenjujem, da se znanje odraža tudi v OD. Dr. Tone Pratnekar, vodja službe za razvoj mehanske tehnologije in finalnih izdelkov v tpzdu RTP: 1. Moje delovno mesto zahteva nenehno zasledovanje razvojnih tendenc na področju proizvodnega strojništva. Če želimo nadaljevati pospešen razvoj strojegradnje, ki jo je začel v Železarni Ravne realizirati dipl. inž. Geršak, je nujno, da se ob sedanjem stanju razvoja v svetu na tem področju nenehno usposabljamo, sicer ni mogoče dohitevati hitrega tempa. SKLEPI IN STALIŠČA DELAVSKEGA SVETA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE DS SOZD Slovenske železarne je na svoji 5. seji 26. marca v Celju sprejel naslednje pomembnejše sklepe In stališča: 9 Sprejel je poročila o poslovanju SOZD v letu 1984, o delu De' lovne skupnosti skupnih služb SOZD v letu 1984, o poslovanju z združenimi sredstvi SOZD v letu 1984 in o poslovanju Initerne banke SOZD v letu 1984. 9 Sprejel je plan SOZD za leto 1985 in ugotovil naslednje: — plan v pretežni meri vključuje izhodišča, sprejeta na DS, razen tam, kjer je prišlo do sprememb (cene, devize), — plan je količinsko in vrednostno realen: 840 tisoč ton jekla, 800 tisoč ton končnih izdelkov, 90 mio dolarjev skupnega izvoza, 70 mio dolarjev konvertibilnega izvoza in 32 mia din dohodka, — za uresničevanje plana morajo ukrepi spodbuditi vsakega posameznika. 9 Sprejel je predlog načina deviznega poslovanja SOZD v letu 1985, poročilo o izvajanju določil Zakona o cenah izdelkov črne metalurgije za leto 1985 in predlog enotnega cenika za vse železarske izdelke. 9 Soglašal je, da SOZD do 3 % sredstev iz naslova podražitev usmeri v sklade za pospešeno financiranje dogovorjenih prednostnih investicij v železarstvu SOZD. 9 Sprejel je načrt oblikovanja tn porabe združenih sredstev sklada skupne porabe (splošni in stanovanjski del za leto 1985), s pripombft da je v prihodnje treba aktivnosti, ki se iz njega financirajo, racionalizirati. 9 Potrdil je načrtovano investicijo tozda Sidrne verige v Verig' Lesce »Obnova strojne opreme za proizvodnjo verig za rudarstvo«) za katero je predračun 368 milijonov din. 9 Sprejel je poročilo o investicijskem programu izgradnje terminala za pripravo vložka v Celju. 9 Potrdil je novo vrednost 920 milijonov din za investicijo »Avtomatska formarska linija v livarni strojne litine Železarne Store«. 9 Sklenil je, da se vsa razpoložljiva sredstva stanovanjskega dela sklada skupne porobe SOZD vežejo pri LB — Stanovanjsko-komunal' ni banki Ljubljana pod pogoji, ki veljajo, če so delovne organizacije kupci stanovanj. 9 Sprejel je pobudo, da nagrodo AVNOJ za leto 1985 dobi Železarna Ravne. (Vir: zapisnik seje) Drugi pomemben dejavnik, ki je odločal o nadaljevanju mojega študija na Fakulteti za strojništvo, je v tem, da se s takim študijem vzpostavi neposredna zveza med šolo in industrijo, po kateri tečejo stalne informacije, od katerih imajo oboji koristi. Novi proizvodi visoke tehnologije zahtevajo poglobljeno teoretično znanje, ki je na šolah, in praktične izkušnje, ki so v industriji, sicer razvoj nima aplikativne vrednosti, kakršno pričakujemo. Tretji dejavnik, ki je odločal o mojem nadaljnjem šolanju, je bil v tem, da mlajših kadrov, ki prihajajo iz šol z novimi znanji, ni mogoče uspešno voditi, če ne razpolagaš z ustreznimi znanji. 2. Poglobljeno znanje je osnova za snovanje novih proizvodnih sistemov in tehnologij, ki imajo namen omogočiti bodočim generacijam bolj humane delovne razmere, kot so bile do sedaj. 3. Pridobljeno znanje lahko v celoti uporabljam na delovnem mestu in tudi ga, čeprav to ne vpliva na spremembo OD. Mag. Ivan Ažnoh, ravnatelj DO TSD v ustanavljanju: 1. Za podiplomski študij sem se odločil iz več razlogov: — razširitev znanja — obnovitev določenih znanj — sledenje novostim. 2. Pridobljeno znanje v zvezi s prakso omogoča boljše in lažje strokovno reševanje delovnih zadolžitev. 3. Znanje uporabljam predvsetf pri uvajanju nove tehnologije oziroma tehnologije, ki je potrebni pri razvijanju novih izdelkov. Mag. Dorde Dobi, višji raziskovalni delavec za metodiko v RP'T| 1. Človeka zmeraj vleče v kal novega. Želel sem izvedeti več zato sem se odločil za nadaljni1 študij. Belo in črno 2. To znanje je zame samo čle-0ek v verigi človekovega razvoja, mogoča bolj prodorno razmišlja-le o problemih in ciljih. Če se na tstem nivoju sreča več ljudi, lah-pomeni učinkovito timsko >n kvalitetnejše reševanje ko to delo Problemov. 3. Znanje se da v veliki meri Porabiti pri razvoju in preizku-. anlu novih metod ter pri analizi ezultatov in lastnosti. Vedno pa Podatkov ni moč uporabiti v proizvodnji, ampak le kot pripomo-ek za izbiro metod in načinov dela. .Plovnega mesta za magistra 1 doktorja znanosti v železarni *' T° Pomeni, da se izobrazba ne odraza v OD. Mag. Aleksander Jug, vodja od-*a za analizo vrednosti v RPT: 0rii' Pa Podiplomski študij sem se dločil zato, da bi izpopolnil svoje anje ekonomije, ki bi drugače Kmalu zastarelo. 2. Poglobljeno dodatno znanje Dari*611' zame možnost, da se spoji .em z bolj strokovnimi naloga-'• Za delovno organizacijo moje g^ atno znanje pomeni veliko, če Un k° 2na*a izkoristiti in mi za-Pati bolj odgovorna in strokovna e'a, drugače pa zelo malo. .2- Pri opravljanju rednih de-vnih obveznosti ne morem upo-® 'ti veliko svojega dodatnega odanja- V OD se mi to znanje ne Slede na to, da bi to ana- im l ° oceno dela (17‘ SSD) lahko i , *"udi s precej nižjo izobrazbo slabšo kakovostjo dela. ^Mag. Ernest Kocuvan, organiza-n/i akdelave na procesnem raču-'nlku v Gospodarjenju: Posebnega razloga ni bilo. u se mi je logično, da sem po on nem študiju na 2. stopnji Pravil še podiplomski študij. dnh P1?’ °d konca študija pred r arirni šestimi leti le še stagni-Prp’ ^ tovarni se ukvarjam s Prostimi in rutinskimi proble-sto’ S • samouPravo, ne pa s tisto VsaPni° razvoja, ki je nujna za zn= Približno prisluškovanje stveni dirki po svetu. v ^ak?j7 Neposredno ali pa vsaj je]*rajšem času ni videti, da bo sij,.0 zato kaj cenejše. To redno to -lrn' Morda gre za usodno zmo-stj , v°dilni delavec je vodilni, raZj 0Vniak pa je strokovnjak, ga *s 0Valec. in svojega omejenega Pe sme uporabljati za razne*.,i?edovno mesto raziskovalca šen ®.taia- Ce želiš zaslužiti kak- tlSnXnl. i ______________ "lor 1SoCak nad poprečjem, se dei0 Potegovati za više ocenjeno Va)n n(L mesto, ki pa ni razisko-terja?' 1 nisem opazil ne ma-V skt ne kake druge motivacije. ke ? mu OD pa ni nobene rubri-8a ,°.Yrednotenje podiplomske-djj u?'ia- Torej podiplomski štu-2elezarni ni ovrednoten. Prav'if?' Al°'z Rozman, vodja pri-j ® Proizvodnje v Jeklarni: se 0(^a^nadaljevanje študija sem da s‘ik, ne prekinem popolnoma :ov s fakulteto ki dje .er 'ma dodatno izobraževa-kov’ni'le Potrebno vsakemu stro-^rten ’ bol3 organiziran in na- značaj Pogl0?Y svoje znanje obogatim in Se uk ‘m na področju, s katerim arjam v službi (jeklarstvo). 2. Dodatno znanje, pridobljeno med študijem na tretji stopnji, lahko koristno uporabim pri nekaterih svojih zadolžitvah (sodelovanje pri raziskovalnih nalogah, reševanje tehnoloških problemov). 3. Nekaj znanja lahko uporabim tudi pri reševanju rednih delovnih nalog. To, da sem končal študij tretje stopnje, na moj OD ne vpliva. Mag. Milan Švajger, vodja raziskav za Jeklarno: 1. Danes je podiplomski študij za raziskovalca in razvojnika skoraj nujen. Nemogoče je znati vse, zato so specializacije nujne. Ko sem se po diplomi na fakulteti zaposlil v raziskovalnem oddelku službe metalurških raziskav, smo v Jeklarni začeli uvajati tehnologijo EP2. Za to tehnologijo sem se moral specializirati po službeni dolžnosti. Študiju po literaturi sem pridružil še organiziran podiplomski študij in tako poglobil znanje uporabnih raziskovalnih metod, matematike in predvsem večfaznih sistemov in reakcij na fazni meji jeklo — žlindra. 2. Človeku vsaka stvar pomeni toliko, kolikor se je moral zanjo naučiti in kolikršno korist ima od nje. S podiplomskim študijem osvojiš določeno znanje s svojega delovnega področja, ki ti pri delu vsekakor zelo koristi, čeprav se tega ne zavedaš vedno. Korist delovne organizacije se kaže v intenzivnosti in poglobljenosti obdelave problematike, kolikor je v magistrski študij zajeta za delovno organizacijo zanimiva problematika. Strokovnjaku današnjega časa zelo koristijo tudi obnovljene vezi s šolo, ki pomagajo, da tvoje znanje ne zastari. 3. Če je magisterij usmerjen v tvoje delovno področje oziroma v problematiko, zanimivo za delovno organizacijo, potem je to dejansko specializacija oziroma poglobljen raziskovalni študij, ki mora po vseh kriterijih koristiti tako delovni organizaciji kot razvoju tehnologije. Sodelavca Vse našteto ti daje duhovno zadoščenje, ne pa materialnega plačila. V železarni velja načelo nagrajevanja po delu. Pravilnike o delitvi OD spreminjamo hitreje, kot utegnemo izdelovati merila za količino in kakovost dela. Dokler nimaš pravega instrumenta za merjenje dela, je težko izmeriti delo posameznika, in to toliko bolj, če učinki niso vidni takoj kot npr. za tekočim trakom. Mag. Franc Uranc, višji raziskovalni delavec za razvoj metodike in posebne raziskave v RPT: 1. Za podiplomski študij sem se odločil zaradi posodabljanja poklica in iz potrebe prihodnosti. Želel sem dvigniti kakovost svojega (in s tem železarniškega) dela na sodobno raven. Mislil sem, da bi bilo prav, da bi bil vsaj na enem področju znanosti in tehnologije kolikor toliko domač. 2. Dodatno znanje, ki sem si ga pridobil s tem študijem, mi je ŠE O: olajšalo delo, saj je vsak študij učenje, vaja premišljanja in nadzorovanja svojega dela, gospodarjenja z močmi, obnašanja in ocenjevanja. Pomeni mi duhovno bogatenje in zmožnost, ki bi jo rad imel v veliko večji meri, zboljše-vanja nas vseh kot ljudi in kot ustvarjalcev. Znanje, ki si ga pridobivam s študijem, prinaša sadove toliko hitreje in obilneje, kolikor boljša je organizacija dela (oslabljeni birokracija in privilegiji). 3. Od tega znanja ne morem uporabiti drugega kot njegove organizacijske, taktične strateške sestavine, ki olajšajo meni delo, delovni organizaciji pa zato zmanjšujejo stroške. Znanje je plačano toliko, kolikor je poslovno uporabljeno, to je toliko, kolikor prinese denarja. Vprašanje je, kako se to odraža v naših osebnih dohodkih. (Se nadaljuje) »NEHAJMO PISATI MALOMARNO« V Informativnem fužinarju št. 2/1985 smo zasledili v rubriki »Delavci imajo besedo« pod naslovom »Nehajmo pisati malomarno« netočno informacijo o izračunih prehoda na ekonomske stanarine ter izločanju sredstev po dogovorjenih prispevnih stopnjah za stanovanjsko gospodarstvo v občini Ravne. V sestavku je očitek, da so strokovni izračuni prehoda na ekonomske stanarine netočni in da je problematika gospodarjenja s stanovanjskim fondom izražena s številkami, ki niso prepričljive, ter da z njimi mahamo. Vsi izračuni so pripravljeni na podlagi enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 25/81) ter vrednosti stanovanjskega fonda, s katerim v naši občini razpolagamo in ga je treba vzdrževati, skladno s predpisanimi tehničnimi normativi. Torej je osnov za izračun potrebnega povečanja stanarin vsako leto dovolj. Toda k temu je treba prišteti še vsakoletno stopnjo inflacije, kar pa ni značilnost le stanovanjskega gospodarstva, temveč vseh gospodarskih vej, če naj bi obdržali minimalno ekonomsko ravnotežje. Zal ugotavljamo, da se ravnotežje iz leta v leto ruši ter da se od začrtanega oddaljujemo. Želimo povedati, da ne gre za mahanje s številkami, temveč za izračune po predpisanih osnovah, katerih rezultati so resnično dostikrat presenetljivi, vendar kažejo na to, da je treba storiti vse, da bomo cilju čim bliže. O tej problematiki na skupščini SSS občine Ravne razpravljamo vsako leto ter za razpravo pripravimo ustrezno gradivo, zato preseneča, da o tem daje napačne trditve ravno delegat skupščine, ki sodeluje že nekaj let v skupščinskem sistemu. To dejstvo navajamo zato, ker pisec išče primerjavo s podatki, objavljenimi v dnevnem časopisju. V slovenskem prostoru namreč ni dogovorjenega enotnega prehoda na ekonomske stanarine, dogovorjen pa je enoten način prehoda. Na koncu mora vsaka občina doseči svojo programirano stopnjo, ki ne more biti nižja od 2,44 % od revalorizirane vrednosti obstoječega stanovanjskega fonda. Podatki, objavljeni v časopisu, torej za občino Ravne ne morejo veljati, ker gre za objavo odstotkov, do katerih v občini na podlagi izračunov nismo prišli. Zelo preseneča trditev, da plačujemo del stanarine iz bruto osnove OD po dogovorjenih stopnjah. 10% izloča le 2elezarna Ravne, vendar vsa sredstva nad dogovorjeno stopnjo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985 ostajajo njenemu skladu skupne porabe. Skupna stopnja, po kateri v stanovanjskem gospodarstvu izločamo sredstva za finansiranje in je bila s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985 dogovorjena v občini Ravne, znaša 6,560% od bruto osnove OD. Ta stopnja je veljala v letu 1983, medtem ko smo v letu 1984 stopnje korigirali za konsolidacijo z gospodarstvom za 10% navzdol, s 1, 4. 1985 pa smo jih po sklepu IS SO Ravne in sklepu skupščine SSS povečali na nivo leta 1985. Stopnje, veljavne v letu 1980, in namene, za katere se sredstva uporabljajo, navajamo v preglednici. I. Sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka na ravni delovnih organizacij in delovnih skupnosti IV. Dosedanja stopnja 0,760 za solidarnost v občini 0,292 za gradnjo študentskih in dijaških domov 0,003 za bivalne pogoje mladinskih delovnih akcij. Dosedanja stopnja 3,870 II. Sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka na ravni SSS Dosedanja stopnja Nova stopnja 0,295 0,260 za vodenje družbeno usmerjene sta- novanjske gradnje 0,340 0,320 za revitalizacijo stanovanj in stano- vanjskih hiš 0,975 0,870 za kreditiranje družbene in indiv • dualne gradnje III. Sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka na ravni SRS Dosedanja stopnja Nova stopnja za kadrovska stanovanja v manj 0,025 0,020 razvitih občinah Sredstva iz dohodka se ne zmanjšujejo in stopnje ostanejo nespremenjene. Sadovnjak Vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Franc Zavodnik Nova stopnja 3,480 sredstva, ki jih OZD in delovne skupnosti izločajo v sklade skupne porabe za razreševanje stanovanjskih potreb ODGOVOR DELAVCA Očitno je, da vsi niso razumeli, kaj sem želel povedati v intervjuju za rubriko »Delavci imajo besedo«. V prvem delu sem s prstom pokazal na gradivo, kakršnega delegat' in samoupravljalci, pa tudi kot občani, ne bi smeli dobiti v roke, saj so v njem ob razumljivosti zanemarjene tudi osnove pisanja. V drugei" sem se spotaknil ob pisanje našega dnevnega tiska, ki ob podatku, da danes plačujemo 40-odstotne ekonomske stanarine, ne zna izračunati da je potrebna realna 150-odstotna podražitev za prehod na ekonomske stanarine, in ne 250-odstotna. V tretjem delu pa sem opozoril, da poleg stanarine, ki jo plačamo iz žepa, v delovnih organizacijah odvajam" še prispevke iz dohodka, ki tudi pomenijo del ekonomske stanarine, plačan iz drugega žepa. Zdaj pa k pripombam oziroma ugovorom. 1. Nikjer v objavljenem intervjuju niso omenjeni strokovni izračU' ni prehoda na ekonomske stanarine. Tem verjamem, puščica je bil" usmerjena na obveščanje javnosti prek tiska. Zakaj sami ne reagirate na takšno pisanje in ga strokovno demantirate, ugovarjate pa meni, ki sem na to opozoril? 2. Res že nekaj let delam v stanovanjskem skupščinskem sistem" in lahko vam samo pritrdim, da se z vsakim dnem od ekonomskih stanarin le oddaljujemo, vsem programom prehoda nanje navkljub. Imam pa o nekaterih stvareh svoje mnenje. Ne boste me prepričali, da prispevki, ki jih v DO iz dohodka ali čistega dohodka plačujemo z" razne namene v stanovanjskem gospodarstvu (za revitalizacijo stanovanj, kreditiranje družbene in individualne stanovanjske gradnje, financiranje gradnje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah SRS, gradnjo solidarnostnih stanovanj, gradnjo dijaških in študentskih domov ter reševanje lastnih stanovanjskih potreb v DO), ne pomeni)0 razširjene reprodukcije. Mirko Kristan ZDRAVJE KDAJ K PSIHIATRU Obisk pri psihiatru danes ne zveni več neobičajno. Današnji čas že sam s svojo naglico pogojuje vse več abnormalnih pojavov človekovega doživljanja. V tem sestavku ne bom omenjala duševnih bolezni v ožjem pomenu besede (te namreč nujno terjajo psihiatrično zdravljenje). Poskušala pa bom nanizati in vsaj malce osvetliti tista naj pogostejša stanja, ki človeka privedejo k zdravniku. Med temi imajo velik delež bolezni, pri katerih psihično stanje lahko privede do prave organske okvare. Ni pa v večini primerov tako, kajti večkrat s še tako skrbnimi preiskavami organske bolezni ne moremo dokazati, pač pa obstajajo podatki, ki kažejo, da se je bolnik znašel pred nakopičenimi in zlasti dalj časa trajajočimi konflikti, ki jih ni uspel zadovoljivo rešiti. Te bolezni se pogosto javljajo pri ljudeh, katerih razvoj v samostojno osebnost je bil oviran že v zgodnji življenjski dobi, ko so kot otroci odraščali v okolju, ki pogosto ni razumelo njihovih želja in teženj. Danes dokaj pogosto pravimo, da je ta ali ona bolezen na »živčni osnovi«, da je pretežno psihičnega izvora. (Omenimo še, da večina bolezni nima enega samega vzroka, temveč jo povzroča ponavadi več hkratnih razlogov). Današnji človek je v prid družbenim normam in dobrim medsebojnim odnosom prisiljen zatirati svojo jezo, ko bi ji moral dati duška (ro- bantiti, preklinjati, tolči po mizi ...) Ce to jezo venomer le prikriva in ji ne pusti niti najmanjšega ventila, se pokažejo telesi" znaki bolezni ali pa se že obstoječe telesne težave še povečajo. Boris Pasternak je v svoj®111 romanu Doktor Zivago zapisal' »Ne moreš se brez posledic Z" zdravje iz dneva v dan kazat* ravno nasprotnega tistemu, kar čutiš... Naša duša ima svoj prostor v prostoru, biva v nas kak*" zobje v ustih. Ni je mogoče nekaznovano, brez konca in kraj"1 posiljevati...«. Zaradi svoje negotovosti, ki Je često zelo zakrita, ti bolniki zel" težko prenašajo dvom o svoji t®' lesni bolezni, še težje pa v začetku sprejmejo misel, da so mord" njihove težave tudi psihičnega i*' vara. Boje se, da jih v tem priboru ne bi imeli za duševno moten® ali take, ki si težave le umišljaj® Sele tedaj, ko čutijo, da jih J® zdravnik sprejel kot osebnost V kot bolnika, morejo aktivno sodelovati pri svojem zdravljenj11' Način, kako se je otrok v mladosti naučil usklajevati svoja P1*' čakovanja z življenjskimi nostmi, je v veliki meri odločil^ za bodoče doživljanje in ravn" nje. To oblikovanje je odvisno ^ narave zgodnjih izkušenj in ljenjskih razmer v neposred"" okolici, predvsem doma. Oblik", vanje osebnosti je posredno visno tudi od širšega okolja>. 9 zgodnji mladosti pa je le družin neposredni vzvod, po kateri aružba vpliva na individualni človekov razvoj. . Zgodnja otrokova doživetja ima-lo poseben pomen, ker poznejše 'Skušnje le težko izbrišejo prejetje. Otrokove neugodne življenj-ete izkušnje ogrožajo njegov osebnostni razvoj. Življenje in svoje testne težnje začne doživljati kot nevarne in ogrožujoče, kar vse zavira njegovo dejavnost. Zaradi 2avrtosti je prizadeta aktivnost, zato je človek v življenju vse tn.nnj uspešen. Privlačnost življenja se spričo neuspešnosti zmanj-Suie, narašča nezaupanje v samega sebe, človek se umakne od ak-ttvnega udejstvovanja in zavrtost Poglablja. V nasprotju s to pasivnostjo skušajo nekateri to svo-1° Prizadetost kompenzirati. Ker Pa situacije ne znajo realno oceani, so pri teh poskusih preveč s'loviti, a premalo vztrajni, zato nstajajo neuspešni. Spet drugi tahko postanejo pretirano zahtev-nt, preveč pričakujejo od okolja. Ce so otrokove neustrezne izkušnje v posameznih življenjskih °bdobjih toliko močne, da je prijet osebnostni razvoj in je poz-Ppje človek manj sposoben za pripojeno življenjsko udejstvovati6. postanejo zahteve, ki jih postavlja življenje, povod za reagiranje z nevrotično simptomatiko, * se lahko kaže: a) v svojskih značajskih potezah b) v psihičnih motnjah — depresivna naravnanost, potrtost, potlačenost, občutja manjvrednosti, samoobtoževanja, samomorilske misli... — strah pred določenimi situacijami (pred boleznimi, pred temo, pred zaprtim prostorom ...) — na nič določenega vezana bojazen, spremljana s hitrim utripom srca, oteženim dihanjem, bledico ali zardevanjem, znojenjem, tresenjem... c) v psihosomatskih motnjah (nekatere oblike motenj spanja, ješčnosti, hujšanja ali včasih tudi pridobivanja na teži, zaprtje, driske, ulkusna bolezen, bronhialna astma, glavobol), razne oblike srčnih motenj (prehiter utrip, premočno razbijanje, občutek pritiska v prsih, zbadanje ...), jecljanje, motnje telesnih funkcij zlasti impotenca, frigidnost, menstruacijske motnje) itd. Torej, v življenjskih situacijah, ki jim človek bodisi zaradi zavrtosti bodisi zaradi njihovega izredno obremenjujočega pomena ni kos, se obrnemo po pomoč k strokovnjaku — psihiatru! Omenila bi še vedenjske motnje pri otrocih (neubogljivost, laganje, kraja, beg od doma, izostajanje iz šole, togotne izbruhe, agresivnost, krutost in vedenjske 17 OBČINE IN REGIJE NOVA ZAZIDAVA JAVORNIK II Primerjalna analiza stroškov priprave zemljišča za gradnjo v zazidavi Javornik II in Polje—Prevalje (I. faza) kaže, da je racionalneje odpreti zazidavo Javornik II. Z njo bi dobili 410 novih stanovanj, v infrastrukturo in komunalno opremo pa bi morali vložiti 161 tisoč din na stanovanje, v 1. fazi izgradnje Prevalje—Polje pa bi dobili 243 stanovanj, na stanovanje pa bi morali vložiti 286 tisoč din. Poleg tega je Polje pomembna kmetijska površina, primerna za vrtičkarstvo. Žerjav je neprimeren za stanovanjsko gradnjo Z meritvami koncentracije žveplovega dioksida ter svinca v lebdečem prahu in v prašnih usedlinah je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ugotovil, da je območje Žerjava neprimerno za stanovanjsko gradnjo. Tudi sicer neprimerne bivalne razmere na območju, predvidenem za zazidavo, narekujejo izbiro primernejše lokacije. LANSKI POMEMBNEJŠI KAZALCI DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE RAVNE Proizvodnja je bila na ravni predlanske. Zaloge gotovih izdelkov ob koncu leta so presegle predlansko raven za 21,5%. Dokončanih je bilo 118 stanovanj s površino 6 tisoč m2. Zgrajenih je bilo 12 garsonjer, 47 enosobnih, 48 dvosobnih in 11 trisobnih stanovanj. Ob koncu leta 1984 je bilo 181 brezposelnih, od tega 153 žensk. Poprečno število zaposlenih delavcev v združenem delu je bilo 12.346. Poprečni čisti OD na zaposlenega je znašal 28.016 din. V LETIH 1985—1990 3 NOVI VODOVODI IN 4 SANACIJE V obdobju 1985—1990 namerava SIS za komunalno in cestno gospodarstvo občine Ravne graditi naslednje vodne objekte: vodovode Sumeč, Craa—Kavšak, Holmec ter sanirati vodovode v Mežici, Žerjavu, Cmi in na Prevaljah. Finančna sredstva bodo predvidoma znašala 142 milijonov din. LANI NA KOROŠKEM 30 POŽAROV Na območju Koroške je bilo v letu 1984 30 požarov, od tega v občini Ravne 7. Nastalo je za okrog 16 milijonov din materialne škode, 71 % na škodo zasebnega premoženja. Med vzroki še vedno močno izstopa subjektivni faktor. ODBOJKA, ALPSKO SMUČANJE IN ATLETIKA NAJ BI BILE PREDNOSTNE PANOGE Ijivosti in pomanjkanja zdrave težnje po lastni uveljavitvi in nam to ne sme biti cilj in dokaz uspešne vzgoje. Tudi o laganju govorimo šele tedaj, ko se otrok že zaveda neresničnosti svojih trditev in si želi s tem pridobiti kakršnokoli korist ali pa se izogniti težavam. Občutek za resnico pridobiva otrok z leti in je večinoma rezultat vzgoje. Bolj kot s poučevanjem, vplivamo na ta občutek s svojim zgledom. O kraji, oz. o prisvajanju tuje lastnine govorimo takrat, ko se otrok že zaveda pomena lastništva. Otrok krade, če se želi staršem za nekaj maščevati ali pa tudi le zato, da bi opozoril nase, ker mu posvečajo premalo pozornosti. Kadar otrokovo vedenje nakazuje razvoj nevrotične osebnostne zgradbe, je nujno potrebna pomoč psihiatra. Le ta je uspešnejša, čim bolj zgodnja je. Neustrezna reakcija staršev in vzgojiteljev lahko namreč več škoda kot motnje same! Francka Borovnik, zdravnica Po predlogu srednjeročnega razvoja odbojke, alpskega smučanja in atletike naj bi te tri športne panoge v občini postale prednostne. Odbojka in alpsko smučanje imata že dolgoletno tradicijo, veliko privržencev dosegli sta že vrsto pomembnih uspehov, imata pa tudi pogoje za nadaljnji razvoj. Atletika je sicer manj atraktivna panoga, brez tradicije, do nedavnega tudi brez ustreznih objektov, a se po ustanovitvi KAK v njej obeta dobro delo. (Vir: Referalne informacije INDOK centra, št. 3/85) motnje pri otrocih s telesnimi boleznimi). Predvsem v dobi rekonvales-cence po infekcijskih boleznih kaže marsikateri otrok nekaj vedenjskih posebnosti (razburjenost, občutljivost, depresivnost), ki pa so večinoma prehodne in običajno hitro izzvenijo. Neugotovljena in zato nezdravljena naglušnost ali slabovidnost tudi lahko močno vplivata na otrokovo vedenje, ker ga prikrajšata za marsikatero informacijo iz okolja. »Hiperkinetični otroci«, pri katerih je travma kakršnekoli vrste poškodovala osrednje živčevje pred porodom, med njim ali po njem, so kljub normalnim intelektualnim sposobnostim doma težavni in v šoli velikokrat neuspešni, predvsem zaradi nemira, neustavljive hiperaktivnosti, slabše koncentracije in oslabljene sposobnosti prilagajanja. Nesmiselno bi bilo za vsako ceno odpravljati vsako posebnost v otrokovem vedenju, ki je odraz njegove osebnosti. Zavedajmo se, da sta popolna ubogljivost in poslušnost znak prevelike podred- Spoznavanje Bela reber SKLAD ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU OPRAVIČIL ZAUPANJE Sklad za intervencije v kmetijstvu je bil ustanovljen v letu 1980 na ravni upravnih organov skupščine občine Ravne za pospeševanje proizvodnje hrane. V obdobju 1982—1985 se po odloku iz leta 1982 zagotavljajo sredstva zanj po stopnji 0,5% od BOD. Kot je načrtovano, naj bi se v letu 1985 zbralo 37 milijonov din, v vseh letih skupaj pa okrog 98 milijonov din. Poleg občinskega sklada sta ukrepe pri pospeševanju proizvodnje hrane v SRS sofinancirala tudi republiški intervencijski sklad in živinorejska poslovna skupnost, tako da so porabljena sredstva za 50% višja, kot so bila zbrana z občinskim odlokom. Nekatere intervencije pa so se financirale samo iz republiškega sklada (ovčereja, konjereja, pšenica, sladkorna pesa). Iz posebnega občinskega intervencijskega programa sofinancira sklad strokovno in tehnično dejavnost pospeševanja kmetijstva. Med pomembnimi stroški so: prispevek za opremo kmetijske šole na Muti, za nakup zdravil za zatiranje kužnih bolezni pri čebelah, sovlaganje v izgradnjo pitališč za prašiče, ribarnico na Ravnah, zbiralnic mleka, sovlaganje v hidromelioracijo kmetijskega zemljišča (Holmec), sofinanciranje razvojnega programa kmetijstva v Koroški regiji, regresiranje mineralnih gnojil itd. Glede na težak položaj v kmetijstvu je sklad odigral zelo pomembno vlogo, ki se odraža v višji prireji mleka po letni stopnji 7% in prireji goveda po 3-odstotni stopnji v letu 1984. Sklad je vedno pomagal tam, kjer bi lahko negativne ekonomske razmere povzročale dolgoročne posledice, kjer prireja živine stagnira itd. Ni se omejil le na našo občino, ki lahko proizvaja le tržne viške mleka in junetine, vse druge prehrambene artikle pa dobiva od drugod. Sovlagal je v izgradnjo prašičjih farm pri ABC Pomurka in KZ Drava Vuzenica (s tem smo si dolgoročno zagotovili potrebne količine svinine), v modernizacijo ribiških ladij pri Drogi itd. Sklad je v teh letih opravičil zaupanje delovnih ljudi, ki združujejo sredstva zanj, tudi delegati, ki so vestno zastopali svoja delovna okolja. (Vir: poročilo sklada) MED NAMI NAJ NE BO SOCIALNO OGROŽENIH Kadrovska služba je izdelala analizo o socialnem stanju delavcev Železarne Ravne. Koristna je iz naslednjih razlogov: 0 v času, ko življenjski standard pada, je prav, da dobimo pregled nad tem, kako živijo naši delavci in njihove družine 0 tako bomo lahko pomagali res potrebnim 0 samoupravni organi tozdov, delovnih skupnosti in delovne organizacije bodo mogli voditi primerno socialno politiko. Poglejmo najbolj ogrožene kategorije. Pravico do denarne pomoči otrokom v letu 1985 uveljavlja 466 naših delavcev, od tega 61 samohranilcev. — Vsi ti lani niso presegli 13.000 din mesečno skupnega prihodka na družinskega člana. Poprečni OD pod 25.500 din za redno delo v letu 1985 je prejelo 84 delavcev, od tega 17 delavcev do 22.500 din. Med njimi ni enostranskih zaposlitev (so samski ali pa oba zakonca zaposlena). Delavcev s poprečnim OD pod 25.500 v letu 1985 z bolniškim staležem je 171. Od teh jih je 43 (ali 25°/o) prejelo do 20.000 din, 56 (ali 32,7 «/o) od 20.000 do 22.500 din in 72 (ali 42,1»/») od 22.600 do 25.500 din. 24 delavcev je februarja prejelo po 16.500 din. To pa je že socialno ogrožena skupina, ki ji je tre-bo takoj pomagati. Nad 4 mesece je v staležu 71 delavcev, ki imajo osnovo iz leta 1983. 119 delavcev živi v družinah, kjer zakonec ni zaposlen in nimajo nepreskrbljenih otrok. Ker jih je 62 (ali 52 %>) starejših od 50 let, bi pri njih utegnile materialne težave nastati ob odhodu v pokoj. Zaradi nižjega OD izstopa 8 delavcev. 342 delavcev živi v družinah, kjer zakonec ni zaposlen in imajo nepreskrbljene otroke (izvzeta sta tozda Bratstvo in Kovinarstvo). Od teh ne prejema otroškega dodatka 218 delavcev (ali 63,7 »/o), kar potrjuje neustreznost cenzusa. Mladih družin je 72, kar znova opozarja na težje zaposlovanje žensk v naši regiji. Družbene pomoči letos uveljavlja 466 delavcev (od teh subvencije za stanarine in ogrevanje 80 delavcev) na podlagi poprečnega OD na družinskega člana lani. To pomeni, da je zdaj njihov OD precej višji. Ustrezno pomoč je treba nuditi le 22 samohranilcem brez preživnine. Ker občasne denarne pomoči rešujejo le trenutne stiske, je treba znova navesti bolj dolgoročne ukrepe: 0 vzpodbuda za večjo produktivnost in s tem zagotovitev socialne varnosti z delom je vsekakor nagrajevanje po delu 0 pri zaposlovanju in prerazporejanju delavcev naj bi tozdi in delovne skupnosti ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev posvetili večjo pozornost socialnim razmeram kandidatov in eno- stranskim zaposlitvam v družinah naših delavcev 0 socialna politika in socialno varstvo sta v zavesti nekaterih ljudi in v določenih okoljih še vedno omejena le na tiste ukrepe, ki so namenjeni socialno ogroženim ljudem, kar pa je le eno od področij socialne politike. Socialno varstvene pravice niso pravice posebne, obrobne družbene skupine, saj se vsakdo lahko znajde v položaju, ko bo takšno varstvo potreboval. Seveda pa sistem pomoči ljudi ne sme spodbujati, da si pridobijo čim večjo pomoč tudi tako, da manj delajo. Takšna usmeritev je prisotna tudi pri naših prizadevanjih pre- Po Holmec: PRIDOBITVE ZA JUBILEJ V krajevni skupnosti Holmec se veselijo pridobitev, ki jih predvsem Poljani prinaša zvezna proslava 40-letnice zadnjih bojev 2. svetovne vojne v Evropi. Ob tem pa se ne morejo znebiti grenkega občutka, da je potreben tako velik dogodek, da se uredijo stvari, ki bi morale biti narejene z rednimi sredstvi, vsaj po večkratnih prošnjah krajanov. Gre za ureditev križišča, ob katerem bo novi spomenik, in celotne Poljane. Holmčanom tudi ni prav, da organizacijski odbor skrbi le za videz ožjega prizorišča proslave, prebivalci ob bližnji smetni jami pa še vedno ne vedo, kdaj bodo rešeni smrdljive nadloge, ki se še kar naprej širi, čeprav je smetišče postavljeno »na črno«. Obnove Kraljevega križa so se lotili sami, saj Zavod za spomeniško varstvo Maribor niti na dopise krajevne skupnosti v zvezi s tem ne odgovarja. Krajani pa se zavedajo, da križ ne sme propasti, prečevanja socialnih težav i® spodbujanja interesa delavce'’ za boljše delo. Ker aktivna socialna politik® zahteva ažurne podatke in sprot' no prilagajanje razmeram, so '' kadrovski službi izdelali kad' rovsko informacijski sistem, k> zdaj ažurira datoteko in bo om°' gočil spremljanje socialno ek<>' nomskega statusa delavcev. Strokovna služba je tozdom k1 del. skupnostim skupaj z anali' zo posredovala tudi imenski se' znam delavcev in predlog Vi' šine pomoči. IO OO sindikat® naj bi bili predloge potrdili d° do 20. aprila 1985. (Vir: Analiza socialnega stanj® delavcev Železarne Ravne) ker ni le kulturno-zgodovinskeg®’ ampak tudi strateškega pomen* Uredili bodo še druga znamenj® v okolici. Da velikokrat nezadovoljstv® ljudi ne povzroča pomanjkanJe denarja, ampak le nerazumeva' nje in neposluh za stvari, doka' zuje primer s cestnim podjetje!® Maribor, ki ne zariše prehoda z® pešce k avtobusni postaji na P°' ljani, pri Kralju pa je celo uka' zalo odstraniti znak, da je v bk' žini šola, ki so ga postavili kr®' jani sami. Prevalje: URESNIČEVANJE PROGRA^ SAMOPRISPEVKA Krajevni skupnosti Trg in FojJj skupno s SIS materialne proi®' vodnje pripravljata program de-ki jih bodo letos financirali / sredstvi samoprispevka, s kraj®' ni pa bodo izvedli akcijo čiščenj v celotnem kraju. Vodstvo prevaljskih krajevni skupnosti ima težave s financ1' ranjem strokovnih služb, te P Mežiški dolini odo v kratkem izgubile svoje de-owie prostore, kajti komunalno Podjetje jim jih je odpovedalo, imajo težave s strokovnimi uzbami tudi v drugih krajevnih supnostih, bi bil verjetno že čas, a bi problem rešili enotno za vso občino. $®čovje^ Nasadi v nevarnosti Na Čečovju so v aprilu sklica-1 sestanek sveta krajevne skup-psti z vodstvenimi delavci delov-organizacij, ki imajo poslovne Prostore v tem naselju. Dogovoru so se, kako bodo odpravili aJvečje probleme: prebili glav-® kanale v kanalizacijskem djrežju, naredili odtoke pri ga-azah na severu naselja, obnovili ~P Povečali parkirne prostore pri amskih domovih. S komunalnim »em se dogovarjajo za bolj ec«vo odvažanje smeti, čiščenje in podobno. Stanovalci so množično poma-Vr a Pri čišJeniu naselja, kar je Da& Pohvale, po drugi strani nekateri dokaj samovoljno ure-J®lo okolico blokov in hiš: režejo ^vesa, kopljejo zelenjadne vr- lastnega stanovanja, predvsem pa razsvetljavo za varno pot na delo in domov ob zgodnjih jutrih in poznih večerih, več parkirnih prostorov in ponekod še pločnike, da o nasadih, klopcah in podobnem ne govorimo. V središču zanimanja prebivalcev Šanc je že dolgo časa telefon. Krajevna skupnost je naredila vse, kar je v njeni moči, naročila je tudi že izvedbeni načrt. Ko bo narejen, bodo lahko sklenili sporazume s soinvestitorji, ker pa kabla ne bo mogoče dobiti pred jesenjo, prej tudi Šančani ne morejo upati na telefon. Mežica: V BOJU ZA NAJLEPSE UREJEN SLOVENSKI KRAJ Turistično društvo uspešno izvaja naloge iz letnega programa. Marca so začeli z organizacijskimi deli za ureditev sankaške proge mimo Graufa. Zanjo so se odločili, ker so na zimskem turističnem tednu videli, da je zanimanje Mežičanov za sankanje precejšnje. Proga bo dolga nekaj čez kilometer, vabiti pa zna, ker se izteka v mesto. vsem turistične kmetije dobro pripravile. Šentanelsko turistično društvo se bo, kot vsa društva v občini, predstavilo na Poljani. V narodno nošo oblečeni turistični delavci bodo ponujali spominke in Koroški turistični vodič, ki ga je pred kratkim izdala Občinska turistična zveza. V njem je celoten pregled koroškega turizma in okrog 80 barvnih fotografij. Drugače ima Turistično društvo Šentanel že delo s prvimi pripravami na kmečki praznik v juniju in ureditev rekreacijskega prostora. (Vir: informacije družbenopolitičnih in turističnih delavcev KS) Pobrije: TELEFONI ZVONIJO Dolgoletne želje krajanov spodnjega Tolstega vrha, Dobrij in Koroškega Selovca so se uresničile. Zveza je vzpostavljena. Začelo se je pred dvema letoma. Spontano, saj denarja za telefon ni bilo. Imenovali smo gradbeni odbor in svet KS Trg ga je potrdil. Zdaj je šlo zares. Prva vplačila krajanov in iskanje dodatnih sredstev. Soinvestitorji so imeli posluh. Krajani smo se zavezali, da investicijo pocenimo z delom. Kopali smo, postavljali drogove, vlekli kabel. Letos v aprilu je bilo omrežje pripravljeno za priklop. PTT Maribor je svoje delo opravilo v rekordnem času. Dobili smo 55 telefonskih priključkov in s tem boljšo in hitrejšo povezavo s svetom. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri tej investiciji, vredni okrog 750 starih milijonov: tozdu ETS, izvajalcem PTT Maribor, Slovenj Gradec in Ravne, soinvestitorjem TO Ravne, GG Ravne, in SKIS Ravne. Hvala tudi članom gradbenega odbora in Dušanu Brankoviču za uspešno vodenje akcije. Franc Potočnik, predsednik vaške skupnosti Dobrije KULTURA KULTURNA KRONIKA Pa je prišla pomlad kve n lanski zbori krajanov, ven- ^ in si jih celo ograjujejo. ^aif0-0 vrtičkarjem so sicer Pa prevelika vnema in sa-v v°lja nekaterih povzroča slabo v ,lo sostanovalcev. Razen tega je ^hko vprašanje, kakšno podobo s dobilo to, z zelenicami in na-k koga to stanovanjsko naselje, Pob ureianie okolja prepuščeno Cel še* P° zasekni5tvu težečih par- Kdaj urejeno naselje ltuT&kih težav sosedi na Javorni-ct0i_namaj°, saj novo naselje še ni di^očno urejeno, čeprav ga gra- *bov' 14 Vrtovi imajo do-YlPsko pravico sredi naselja časov, ko so se v blokih, Ijj. "lenih na bivšem polju, nase-!PoTrvi prebivalci. Dreves tu ne jjA nihče rezati, ker jih še ni, W''Pa toliko bolj (malo) pridno kj 'J0 veje z ukrasnega grmičja, bi z zgodnjim cvetenjem silo vsaj obrobje Javornika. t'6ko x^er’m Javomičanom torej hija nčna ureditev naselja ne bi On; Pogodu, večina pa si le želi «io bivalno okolje tudi zunaj Čeprav so jo Mežičani lani iz tekmovanja za naj lepše urejen slovenski kraj odnesli precej nečastno, so se letos vseeno odločili za sodelovanje — ali pa prav zaradi tega. Turistično društvo je imenovalo posebno komisijo, ki si bo najprej ogledala ves kraj, si zabeležila pomanjkljivosti in nato svetovala, kaj polepšati. Razpisalo je tekmovanje za naj lepši balkon in naj lepše urejeno hišo v krajevni skupnosti. Računa, da se bodo Mežičani rade volje potrudili za svoj kraj in dokazali, da med turističnimi kraji v Sloveniji ne sodijo na zadnje mesto. Šentanel: PRIPRAVLJENI NA GOSTE S POLJANE Ker Šentanel od Poljane ni preveč oddaljen in ker s svojim kmečkim turizmom slovi daleč okoli, šentanelski turistični delavci pričakujejo ob osrednji proslavi na Poljani precej gostov tudi v svoji vasi. Turistično društvo je vse prebivalce z vljudnostnim pismom opozorilo na možno večje povpraševanje, zato so se pred- 5. aprila je na Ravnah in v Črni gostoval Oder Mladje Koroške dijaške zveze iz Celovca z Dorstovim delom Evgen. 5. in 6. aprila je KUD Bratstvo gostovalo na Andričevih dnevih v Travniku s komedijo Človek z Marsa. 6. aprila je bil v Mežici slavnostni koncert Pihalnega orkestra rudnika Mežica. 12. aprila je bilo na Ravnah 7. srečanje otroških folklornih skupin občine Ravne. Nastopile so skupine iz črne, Mežice, s Prevalj in s COŠ Koroški jeklar- ji Ravne. Komisija je za podro- čno srečanje izbrala starejšo skupino prevaljske osnovne šole in skupino Pastirčki z osnovne šole Koroški Jeklarji. 13. in 14. aprila je na Lešah, Prevaljah, Holmcu in Ravnah gostoval Zlatko Šugman z Mi- kelnovo iFraklovo vrnitvijo. 17. in 18. aprila sta bili dve mladinski gledališki skupini iz občine Ravne na področnem srečanju v občini Slovenska Bistri- ca'. V Črešnjevcu je gostovala skupina MKUD Franci Paradiž z Javorškovimi Manevri, v Oplotnici pa Stronjska Reka z Dnevi naše sreče. 20. aprila je bil na Prevaljah sklepni koncert 2. medobčinskega srečanja odraslih pevskih zborov Koroška poje. Peli so po trije zbori iz Podjune in iz občine Ravne, po dva iz Radelj in Slovenj Gradca in eden iz Dravograda, in sicer moški zbor Vres, Fužinar, Kope z Legna, Vincenc Harkov iz Radelj, Štefan Goršek-čaki iz Dravograda ter mešani zbori KUD Slovenj Gradec, Vuzenica in Mato črna. Gostje iz Avstrije so bili moški zbor Vinko Poljanec iz Škocjana ter mešana zbora Srce iz Dobrle vasi in Podjuna iz Pliberka. 23. aprila je mešani pevski zbor Mato gostoval pri Klubu koroških študentov v Ljubljani. 25. aprila je KUD Bratstvo na Ravnah Pripravilo akademijo ob 5-letnici delovanja. 26. aprila je bil v Črni 3. letni koncert mešanega pevskega zbora Mato, v Mežici koncert Pihalnega orkestra ravenskih železar-jev, na Ravnah pa koncert Pihalnega orkestra rudnika Mežica. 26. aprila je bilo tudi področno srečanje odraslih gledaliških skupin v Murski Soboti. Iz občine Ravne je sodelovala gledališka skupina DPD Svoboda Mežica — Prevalje. Igrali so delo Alenke Goljevšček Pod Prešernovo glavo. 30. aprila so v Šentanelu nastopili pevci in plesalci domačega KPD na prireditvi z naslovom Med Strojno in Peco so viže in rej. Ob koncu meseca so v krajevnih skupnostih po občini s kulturnimi sporedi proslavili dan OF in praznik dela. M. P. NAŠA KULTURA JE V OSEKI V petek, 12. aprila, je bil v poslovni zgradbi Železarne Ravne posvet kulturnih animatorjev občine Ravne. Pripravil ga je občinski sindikalni svet, vodil pa njegov izvršni sekretar Rajko Lesjak, sodeloval pa je Josip Košuta, izvršni sekretar za kulturo pri CK ZKS. Podlaga za razpravo je bilo gradivo za prihodnjo sejo CK ZKS o kulturi. Košuta je orisal današnjo kulturno podobo v Sloveniji. Zanjo je po njegovem mnenju značilno stanje plime, saj marsikje vznikajo nova društva, obisk na prireditvah pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti močno povečal. Ziiončki Kot so povedali domači raz-pravljalci, te kulturne plime v ravenski občini ni čutiti (če izvzamemo gledališki abonma), zanimanje za prireditve je bilo tod pred leti celo večje, kot je danes, ko polprazne dvorane mnogokrat zbujajo skrb kulturnih delavcev. Ti so zaskrbljeni tudi zato, ker v določenih kulturnih dejavnostih v nekaterih krajih nimajo naraščaja. O vzrokih za tako stanje je težko govoriti, ker jih nismo raziskovali. Težko bi rekli, da zanimanje za kulturo zmanjšuje znižan življenjski standard ljudi, saj zvestoba kulturi ni odvisna od socialne strukture. Ta vpliva kvečjemo na manjši nakup in na večjo izposojo knjig v knjižnicah, na obisk kulturnih prireditev pa manj. Po besedah enega izmed udeležencev zgovorno priča o položaju kulture v ravenski občini podatek, da se posveta ni udeležil noben vodilni delavec. Športni delavci si podobnega spodrsljaja ne bi privoščili. Športno poročilo Društvo upokojencev Ravne se je 11. 4. 1985 pomerilo z DU Celje in Titovim Velenjem v meddruštvenem prijateljskem srečanju v kegljanju. Tekmovanje je bilo na Ravnah na kegljišču DTK. Zmagala je ekipa DU Celje s 540, pred DU Ravne in DU Titovo Velenje s 503 podrtimi keglji. Isti dan je bilo tudi meddruštveno prijateljsko srečanje v streljanju, in sicer na strelišču DTK. Nastopili sta dve ekipi DU Titovo Velenje ter ekipa DU Ravne. Zmagala je ekipa DU Titovo Velenje I s 610 pred DU Ravne 594 in DU Titovo Velenje II s 559 zadetimi krogi, pri posameznikih je bil najboljši Jože Koren, T. V. s 171 pred Jožetom Homanom, DU Ravne, s 159 in Janezom Šveigerjem s 156 krogi. 12. 4. 1985 je bilo tekmovanje v kegljanju za prehodni pokal s pobratenim DU Ruše v Rušah. Tokrat so zmagali kegljači DU Ravne s 422 pred DU Ruše s 418 K boljšemu položaju kulture pri nas gotovo ne bodo pripomogle take ali drugačne razprave, s temi ali onimi udeleženci. Vsi, ki nam je kaj do narodove kulture — in glede tega ne bi smel biti brezbrižen noben Slovenec — bomo morali skrbeti, da bo kultura naša stalna spremljevalka: od otroške igralnice, mimo šolske klopi, delovnega mesta in vse do naslanjača pred televizorjem v dnevni sobi. Da je bilo te skrbi doslej premalo, se že vidi. Ce je ne bo v prihodnje več, lahko zgodovino prihodnosti slovenskega naroda daljnoročno kar lepo odpišemo. Mojca Potočnik RAZSTAVA SLIK JOŽETA ZELA V začetku aprila je v Likovnem salonu na Ravnah razstavljal slikar Jože Zel. Ravenskim likovnim ljubiteljem ni neznan, saj je že sodeloval na slikarski koloniji Ravne 1981 (med drugim je portretiral Vorančevo ženo). Rojen je bil leta 1930 v Dvorjanah v Slovenskih goricah, zdaj pa živi v Mariboru. Slikati je za- SPORT IN REKREACIJA V TOZDU VALJARNA Valjarji smo izdelali program športno-rekreativne dejavnosti za leto 1985. Dejavnosti bodo potekale med štirimi oddelki — delavnica valjev in armatur, težka proga in čistilnica, adjustaža profilov in žarilnica, srednja proga in priprava dela. Aktivnosti pa so: smučanje, sankanje, šah, namizni tenis, nogomet, streljanje, podrtimi keglji. Za ekipo DU Ravne so nastopili: Mirko Vastl, Adolf Hanuš, Lojze Breznik, Jože Kotnik, Peter Igerc in Jože Samec. Istega dne so se v Rušah med sabo pomerili za prehodni pokal tudi strelci obeh društev. S tesno razliko so zmagali domačini s 591 pred DU Ravne s 590 krogi. Najboljši posameznik je bil Franc Maček s 165, pred Ivanom Bačunom 162, oba DU Ruše, in Jožetom Homanom DU Ravne s 156 zadetimi krogi. Za DU Ravne so nastopili: Jože Homan, Peter Mihelač, Ivan Štruc in Ignac Skitek. Naši strelci so se 13. 4. 1985 udeležili občinskega športno-re-kreacijskega prvenstva, ki je bilo na strelišču DTK na Ravnah. Tega tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalcev iz občine Ravne. Zmagal je Edo Praper iz Mežice s 160 krogi. Zelo dobro peto mesto je dosegel Peter Mihelač DU Ravne s 155, deseto mesto pa Ivan Štruc DU Ravne s 149 krogi. Ervin Wlodyga čel v zrelejših letih. Rasel je ob slikarju Anteju Trstenjaku, mentorja pa sta mu bila še kipar Gabrijel Kolbič in slikar Slavko Ko-res. Sam je veliko študiral stare, priznane mojstre, zato ni ostal na stopnji amaterstva. Jože Zel je krajinar (podobe Slovenskih goric, Prekmurja, Pohorja, Kobariškega, Koroške in Primorja) in dober portretist. V portretih zna izražati tudi osebne poteze in človekov značaj. Tudi v slikarskih tehnikah se je Zel izmojstril. Dela v olju, gva-šu, akvarelu, risbi, v zadnjem času slika tudi na presni omet (freska) in vitraže. Prvo samostojno razstavo je imel v Slovenski Bistrici (1970), nato v Rušah (1974, 1980), v Mariboru in v Radljah, skupaj z drugimi slikarji pa je razstavljal še v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v radeljski in ravenski slikarski koloniji. Zelovo slikarstvo je nedvomno »iskrena izpoved njega samega, slike pa kažejo napor, kako najti in prikazati tista občutja v človeku, ki so njegova pristna.« (Vir: uvodna predstavitev ob odprtju razstave) odbojka, plavanje, trimsko plavanje, kegljanje, pohod na Uršljo goro, rekreativne dejavnosti na obrambnem dnevu, udeležba na delovni akciji. Tekmovali bomo za letni prehodni pokal TOZD VALJARNA. V ta namen smo sestavili sistem točkovanja, ki daje poudarek množičnosti in manj tekmovalnemu uspehu. Sodelovali pa bomo na vseh tekmovanjih, ki jih organizirata železarna in ZTKO. Udeležili se bomo tudi mednarodnega turnirja v malem nogometu v Mariboru. Rezultati že izvedenih tekmovanj: Veleslalom: moški do 35 let — 1. Viderman Branko, 2. Šater Tomislav, 3. Ravnjak Jože. Moški nad 35 let — 1. Glavar Mirko, 2. Naglič Mirko, 3. Stinjek Ivan. Ekipno je v smučanju zmagala delavnica pred adj. + žarilnico, SP + PD in TP + čistilnico. Sankanje: enotni razred — 1. Kokučnik Bojan, 2. Kotnik Andrej, 3. Kotnik Jože. Ekipno je v sankanju zmagala delavnica pred TP + čistilnico, SP + PD in adjustažo. Prvak valjarne Bojan Kokučnik je postal tudi občinski prvak v sankanju. Čestitamo! Skupno je v teh zimskih aktivnostih sodelovalo štirideset sodelavcev. Namizni tenis, ekipno — 1. SP + PD, 2. Delavnica, 3. Adj. + žarilnica, 4. TP + čistilnica. Posebno pohvalo zasluži edina predstavnica nežnega spola Režonja Danica, ki je kot kapetan zmagovalne ekipe premagala vse moške kolege. Sah — enotni razred — 1. Hrovatič Mirko. 2. Jesenek Franc, 3. Posedi Dušan. Ekipno je zmagala SP + PD pred adjustažo -I- žarilnico in delavnico. Trenutni vrstni red v točkovanju za letni pokal TOZD VALJARNA po štirih panogah jj naslednji: delavnica 19 točk, p* + PD 18, adjustaža + žarilni® 10 točk ter TP + čistilnica 6 tod Tomi Sater PLANINSKI POHODI SLOVE* SKIH ŽELEZARJEV V LEI 1985 Planinsko pohodništvo slovet skih železarjev se bo tudi v * tošnjem letu nadaljevalo kot ' vsa prejšnja leta. Planinski hodi med železarji so že dolg1; letna tradicija, saj je zanima**) za to zdravo rekreacijsko izži^' ljanje vedno večje. V dolgih le*1 na različnih pohodih so se P*8 ninci — železarji med seboj sp* znali in to poznavanje jih vsa*1 leto privablja, da prijateljske v* zi še utrjujejo in razširjajo. Komisija za šport in rekreacij' pri SOZD Slovenske železarne j ustregla želji planincev-železa[ jev in omogočila s sredstvi, ? bodo v letu 1985 štirje planin^ pohodi. Da bodo planinci in ^ oni, ki se zanimajo za železars* planinske pohode o tem obveš" ni, jih na kratko opišimo. , Dne 25. 5. 1985 bo prvi letoS® pohod v organizaciji Železa*11 Ravne na Uršljo goro. Pohod bo že v maju. Ker h takrat na drugih planinskih vrh" vih še sneg, smo se odločili j pohod na Uršljo goro. To bo * tretji pohod slovenskih železa*)® na to našo Goro. , Pohod bo potekal prek Iva* kega jezera, mimo kmeta JurČ$ po stari nekdanji planinski st^ do sedla in do priključka na Vt ki pripelje iz smeri Pošta*"5' dom in dalje proti vrhu. Ses*0' bo z vrha Uršlje gore v smer W ravske ledine, kjer je zakljut® za vse pohodnike. Hoje do vm je približno 3 ure. Želimo, da 5 tega pohoda udeleži čimveč soh lavcev Železarne Ravne s svoj*1' prijatelji. t 24. 8. 1985 bo drugi planih5' pohod v organizaciji železarjev ( Stor. Pohod bodo pripravili okolici Celjske koče in Svetik in tako prikazali ostalim želez5' jem okolico Celja in Stor. P*j. pravljajo tudi zanimiv Pri$J skozi Hudičev graben. Ves po*1 bo trajal okoli 3 ure. j 31. 8. in 1. 9. 1985 bo zop* pohod na Triglav v organizacij, železarjev z Jesenic. Po 5-letn* premoru in po 10-kratnem zar rednem vzponu železarjev na J", glav se je zanimanje za ta P0*1., stopnjevalo, tako da je bilo tre načrtovati novega. Posebno kj zornost zbuja dom na KredaPj kjer imajo svoj prispevek ^ graditvi tudi slovenski železa*1 posebno železarji z Jesenic. ^ Da bomo za letošnji pohod . pristop dovolj kondicijsko Pj pravljeni in dobro opremi)®, morate že zdaj začeti s priprav mi. S kondicijsko pripravljeno5^ in dobro opremo bo pristop in sproščen. Pohod bo trajal 0 . dni. Pristopi na Triglav bodo v običajni poti iz več smeri: iz vj. line Vrat, prek Pokljuke na » ^ nikov dom itn. Prenočevanje j, na Kredarici, Staničevi koč* koči na Planinki. Sestop bo pet združen v dolino Krme. j Zaradi premajhnih financ sredstev bomo morali nekaj slj škov nositi tudi pohodniki s®ji predvsem stroške prenočeva in prehrano na kočah. Vse to mo pripravili in organiziral* skupen in enoten način. Rekreacija in šport DEJAVNOST DRUŠTVA UPOKOJENCEV mladi tehniki za znanje in tehniško USTVARJALNOST T° je osrednji moto IX. sreča-ja mladih tehnikov Slovenije, ki rl24. in 25. maja na Ravnah, na J? f režihov Voranc in COS Ko-sici jeklarji. S takšnim naslo-® se želi poudariti pomen ®Jstvovanja, dejavnosti in 5j,Varjalnega dela v najrazličnej-^kov°^kih ^u^°v mladih teh- 2e v prejšnjih letih in tudi le- tos sli smo v programe srečanj vne-nove vsebine, ki potrjujejo J' zahtevo, da se je treba od-j6ati od utečenega stanja, ki se jr?* v ročnem delu, ter vnesti in dejavnosti, ki so tehnično , lntelektualno zahtevnejše, ima-Politehnično vsebino in dajejo čan 23 inventivno delo. Srenja mladih tehnikov Slovenije Opevajo k medsebojnemu spo-v.^anju učencev, ki v krožkih fotn ^^dih tehnikov delajo kot wgrafii modelarji, raketarji, fi-energetiki, inovatorji, stroj-ag~’ računalničarji, izumitelji, SK,°.“®hniki, radioamaterji, kon-lcterjil elektroniki... Izmenjava delovnih izkušenj hiožnost za uveljavljanje zna-v nastopih, prikazih, razsta-in manifestacijah v okviru (jJjhj3 prispeva k uveljavljanju in °Vne> proizvodne, politehnične stvsarn°upravljalske vzgoje, znan-(im^h^tehnične in tehnično-pro-^KUvne ustvarjalnosti, populari-lJe tehnike, poklicnega sveto- vanja in usmerjanja osnovnošolske mladine. Hkrati pa so srečanja tudi primerna priložnost za dogovor o nadaljnjem oblikovanju programov za šolska, občinska, mestna in regijska srečanja. Republiško srečanje je le zaključek enoletne aktivnosti pri množičnem vključevanju učencev osnovnih šol v znanstveno tehničnih, proizvodno tehničnih, tehnično operaterskih dejavnostih šole in ožjega okolja. IX. srečanje mladih tehnikov Slovenije bo potekalo v okviru gesla jugoslovanskih pionirskih iger »PIONIRJI, VESELO NA DELO« in v okviru prizadevanj za uvajanje novih znanstveno-tehničnih in proizvodno-tehničnih dejavnosti za iskanje tehničnih, tehnoloških in organizacijskih izboljšav, dopolnitev ter inovacij članov klubov mladih tehnikov. Prireditve IX. srečanja mladih tehnikov Slovenije bodo potekale v času praznovanja meseca mladosti, ob obletnici osvoboditve kot skupne manifestacije na področju politehnične, delovne in proizvodne vzgoje ter razvijanja in širjenja tehnične kulture in družbene samozaščite, v letu, ki je v mednarodnem merilu razglašeno za LETO MLADIH. Vabimo vse ljubitelje tehnične kulture, da si ogledajo to zanimivo in poučno prireditev. ZOTK Ravne Slav* konjem vzponu na Tri-pr.. Se bomo tudi spomnili na Plan- leti smrtno ponesrečenega t nca-železarja ‘z Verige iz •tavrn kraju nesreče bomo povili železno planiko. poh' M85 bo zadnji letošnji oren - sl°venskih železarjev v ^oh(!| ji Plamena iz Krope. Plan- k° pripravljen na Vodiško 'n° nad Kropo. Tudi delavci ^Hi podjetja iz Plamena *®lei° vsem drugim slovenskim p^ Zarjem prikazati okolico Kro-vari,n kraje v predgorjih Kara-PreiTi p°hod bo potekal iz Krope ljCe *ovske koče čez Goro na Vo-Prgj’ “° partizanskega doma in Hoin /~azena v dolino Lipance. Je bo za 3 ure. Spo^ave za pohode bodo zbirali lovnj?1 referenti po tozdih in de-ip(0r skupnostih. Za vse ostale ftitj^arije pa povprašajte pla-hodnike v železarni ali na hril,> acijskem referatu pri tozdu ^ni standard. ^ornisija za šport in Kreacijo Železarne Ravne ALPSKO smučanje $keU^' *etos je bil ob koncu zim-aila(ij?Zone tradicionalni dvoboj ^eŽigu smučarjev Podjune in ^rireau doline v veleslalomu. »njuSi* Ij ie bil SK Pliberk, na Pa avstrijski strani Pe- a>ova]|®e je zbralo blizu 90 tek-stfarii K >n tekmovalcev z obeh Smučarji iz ravenske Plest s? osvojili večino prvih ®kip^ Pripadla pa jim je tudi 9rke i zrnaBa- Smučarji in smu-z Mežiške doline so dose- gli naslednje boljše uvrstitve: Med letniki 1976 in mlajšimi je bil Igor Zagernik 1., Tadej Kunc 3., Manica Šteharnik pa 2. Letniki 1974—75: 1. Primož Pusto-slemšek, 2. Dejan Rodošek in 3. Sergej Srebre, med dekleti pa 4. Natalija Adamič, 5. Vesna Pangerc. Med letniki 1972—73 sta bila pri fantih 1. Grega Koren, 2. Samo Bobek, med dekleti pa Saša Fužir 4. in Romana Rose 5. Pri pionirjih je zmagal Borut Močivnik pred Brankom 2agarjem in Robijem Kranjcem, med pionirkami pa sta bili Katja Škrinjar 3. in Petra Videmšek 4. Se mladinci: 1. Dušan Žagar, 2. Aleš Pustoslemšek, 3. Tomaž Kostanjevec in mladinke: 1. Saša Kamnik, 2. Urška Navodnik. SMUČARSKI SKOKI Tekmovanja za pokal partizan-skah Dobrovelj, ki ga je pripravil SK Braslovče/Andraž so se udeležili tudi mladi fužinarjevi skakalci. Med mlajšimi cicibani je bil Andrej Zagernik 1., Aljoša Krivograd 3. in Ivi Polanc 8., med starejšimi cicibani pa Jože Zagernik 7. Erih Pečnik je bil med mlajšimi pionirji 4., Kristi Svab pa med starejšimi 6—7. PLAVANJE Na tradicionalnem mednarodnem mitingu v zahodnonemškem Freiburgu je v močni konkurenci plavalcev in plavalk iz šestih držav uspešno nastopila tudi šesterica plavalcev ravenskega Fuži-narja. Izkazal se je zlasti Alek- sander Ambrož, ki je zmagal v disciplini 100 m hrbtno in z rezultatom 1:00.45 postavil nov absolutni slovenski rekord za 50-metrske bazene. Ambrož je bil odličen tudi na 200 m hrbtno, kjer je bil drugi, zmagal pa je olimpijski prvak Madžar Šandor Vladar, medtem ko je bil v disciplini 200 m mešano plavalec Fužinarja tretji. Odličja so na mitingu osvojili tudi ostali plavalci in plavalke Fužinarja. Bernard Pesjak je bil med letniki 1969 dvakrat drugi na 200 m prsno in 200 m mešano, ter tretji na 100 m prsno. V isti konkurenci je Andrej Ceru osvojil 1. mesto na 100 m delfin, drugi pa je bil na 100 m kravl. Dejan Karadža je bil dvakrat tretji in enkrat četrti, Dijana Simonovič pa je v absolutni kategoriji med članicami na 100 m delfin osvojila 5. mesto. Nastopila je tudi Saša Slemnik. NAMIZNI TENIS Vsakoletni Kajuhov memorial v namiznem tenisu v Ljubljani zbere veliko število starejših in mlajših igralcev in igralk tega uspeh si zaslužijo pohvalo vse kegljavke, na čelu s trenerko Marico Jezeršek, ki ekipo že dolga leta vodi. Kegljavci Fužinarja so v zadnjih štirih kolih trikrat zmagali in doživeli visok poraz v Hrastniku. Rezultati: Fužinar — Metlika 5389:5082, Proletarec — Fužinar 5433:5084, Fužinar — Tekstilna Prebold 5290:5081, Branik — Fužinar 5158:5248. Naslov prvaka so osvojili kegljavci Rudarja iz Trbovelj, ki so tako postali novi člani enotne republiške lige. Ravenčani so osvojili drugo mesto z enakim številom točk kot jih imata Proletarec iz Zagorja in Mariborski Branik. NOGOMET Izkupiček nogometašev Fužinarja v prvih štirih kolih spomladanskega dela prvenstva v II. republiški ligi — vzhod je daleč pod pričakovanji. Ena sama osvojena točka doma proti Dravinji iz Slovenskih Konjic je dokaz, da klub nima dovolj kakovostnih igralcev za uspešno nastopanje tej konkurenci. Rezultati: Fužl nar — Aluminij 3:4, Nafta — Fu- Ko posije sonce športa iz cele Jugoslavije. Letos je nastopilo okoli 500 udeležencev, med njimi tudi dokaj uspešno igralci in igralke Fužinarja. Med mladinci ekipno so bili Ravenčani drugi, potem ko so v finalu s 3:2 izgubili s prvo ekipo Sobote. Republiški mladinski prvak Darko Jamšek je osvojil drugo mesto, potem ko je v finalu malce presenetljivo izgubil srečanje z Ljubljančanom Gašičem. Odlično je tudi tokrat zaigrala Tanja Pandev, ki je letos v izvrstni formi, saj je na turnirju prepričljivo osvojila prvo mesto. V finalni tekmi je premagala z 2:0 Gašperičevo iz Kranja. KEGLJANJE V aprilu se je končalo prvenstvo v obeh skupinah II. republiške lige — vzhod, kjer so nastopali moška in ženska ekipa Fužinarja. Kegljavke Fužinarja so zmagale tudi v zadnjih dveh kolih, doma proti ekipi Krškega z 2537:2466 keglji ter v gosteh v Mariboru proti Braniku z 2530 proti 2374. Ravenčanke so tako osvojile premočno 1. mesto in bodo v prihodnji sezoni nastopale v enotni republiški ligi. Za lep žinar 5:0, Fužinar — Dravinja 0:0, Pekre — Fužinar 3:1. Veliko bolj uspešni so mladinci Fužinarja, ki v letošnji sezoni prvič tekmujejo v enotni republiški ligi. Rezultati spomladanskega dela prvenstva: Svoboda Ljubljana — Fužinar 0:0, Železničar Maribor — Fužinar 3:2, Izola — Fužinar 0:2, Fužinar — UTOK Kamnik 3:2. V vodstvu je ljubljanska Olimpija pred jesenskim prvakom UTOK-om, Fužinar pa je peti. ODBOJKA S prvenstvenim srečanjem doma proti ekipi Dubrovnika, ki sc ga odbojkarice Fužinarja dobile s 3:1, se je 13. aprila končalo tekmovanje v II. zvezni ligi. Pred-tem so Ravenčanke premagale \ domači dvorani še Novo Gorice s 3:2, na gostovanjih pa doživele poraza, v Modriči proti Ferijal-cu/Hemiji 3:0 in v Kašteli pri Splitu 3:2. Tako so varovanke trenerja Jožeta Gostenčnika osvojile v sezoni 1984/85 peto mesto prvakinje pa so igralke Zeljezni-čarja iz Osijeka. Tudi pri fantih je prvenstvo v II. zvezni ligi že sklenjeno, toda s končno uvrstitvijo Fužinarja vam sedaj, ko to pišemo (22. april), še ne moremo postreči. Ravenčani so se po porazu v Sisku z Metalcem namreč pritožili, kajti sodnika sta jih v tej tekmi krepko oškodovala. O razpletu pritožbe in uvrstitvi odbojkarjev Fužinarja bomo poročali v prihodnji številki IF. Sicer pa so Fužinarjevi odbojkarji doživeli dva poraza v gosteh s 3:0, v Mostarju s Študentom in v Sisku z Metalcem, doma pa so premagali Pakrac in Famos prav tako s 3:0. V zadnjem kolu so odigrali še srečanje z Radničkim v Slavonskem Brodu. ROKOMET V prvih treh kolih spomladanskega dela prvenstva v II. republiški ligi so rokometaši Fužinarja zmagali. Doma so premagali jesenskega prvaka Partizan Slovenj Gradec z 31:28 ter Šempeter 31:19, v gosteh pa Radgono 43:26. Slovenjgradčani so še vedno v vodstvu s tremi točkami prednosti pred Fužinarjem in Bakovci. Rokometašice Fužinarja, ki nastopajo v enotni slovenski ligi, pa so dosegle »spomladi-« naslednje izide: Fužinar — Ferrotehna Izola 14:25, Rudar Trbovlje — Fužinar 12:20, Fužinar — Veta Ljubljana 25:22, Burja Škofije — Fužinar 25:21 in Fužinar — Alp-les Škofja Loka 14:19. Trenutno so po 16. kolu v vodstvu igralke Ferrotehne iz Izole, Ravenčanke pa so na 9. mestu z lepimi izgle-di, da se v republiški ligi zadržijo. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI KOROŠKE Poslušalci koroškega radia Slovenj Gradec in bralci Večera so letos prvič skupno izbirali najboljše športnike koroške regije. Akcija je stekla že v začetku leta, na t. i. radijskem plesu v NAMI Slovenj Gradec pa so najboljšim podelili priznanja. Za najboljšega športnika oz. športnico za leto 1984 so razglasili plavalca in plavalko Fužinarja Aleksandra Ambroža in Darjo Kop, najboljša ekipa pa so odbojkarji Fužinarja. Priznanje so podelili tudi najboljšemu športniku invalidu, prejel pa ga je Ivan Gaberšek iz Slovenj Gradca, ki že vrsto let sodeluje v atletski in košarkarski reprezentanci paraplegikov in je na svetovnih prvenstvih invalidov že osvajal številne medalje. Ivo Mlakar ATLETIKA Korošici atletski klub in SŠD Stalekar Mežica sta v marcu organizirala zimsko dvoransko prvenstvo občine Ravne v atletiki. Nastopilo je 230 učencev in učenk z vseh osnovnih šol ravenske občine, ki so se pomerili v dveh starostnih kategorijah. Na sporedu je bilo 6 disciplin. To tekmovanje je še potrdilo odnos zbora atletskih sodnikov, ZTKO in nekaterih pedagogov do atletike, saj bi brez izdatne pomoči učiteljic telesne vzgoje na osnovni šoli Mežica tekmovanja ne mogli izvesti. Nekaj boljših rezultatov — 5. — 6. razred: Pionirke: 30 m — Mager, Pionir, 300 m — Jež, Mežica, 30 m ovire — Puhner, Mežica, višina — Terglav, Mladi Jeklar, medicinka — Topler, Mladost, ekipno — SSD Stalekar, Mežica. Pionirji: 30 m — Vitrih, Mladost, 30 m ovire — Jamnik, Mladi Jeklar, višina — Ari, Mežica, daljava — Krof, Mladost, ekipno — ŠSD Stalekar, Mežica. 7. — 8. razredi: Pionirke: 30 m — Hace, Mežica, 30 m ovire — Buhvald, Mladi Jeklar, 700 m — Petrič, Mežica, višina — Buhvald, Mladi Jeklar, daljava — Zmagaj, Mladi Jeklar, medicinka — Šipek, Mežica. Pionirji: 30 m — Gradišnik, Pionir, 30 m ovire — Kresnik, Mladost, 400 m — Kačič, Mladi Jeklar, višina — Skuk, Mežica, daljava — Cigler, Mladost, medicinka — Močilnik, Mladost, ekipno — Mladi Jeklar, Ravne. Najboljši rezultat sta dosegla Skuk v skoku v višino (160) in Cigler v skoku v daljavo, pri pionirkah pa Buhvald v teku z ovirami (5,8) in Terglav pri mlajših v skoku v višino (125). Mitja Kadiš KARATE Na regijskem mladinskem prvenstvu 23. 2. 1985 v Titovem Velenju so naši dosegli naslednje rezultate: 2. Milan Mravljak, lahka kategorija, športna borba. Dekleta — kate: 1. Klavdija Ošlovnik, 2. Anita Anželak, 3. Nevenka Pečnik. 20. aprila je bilo v železarni zaposlenih 6111 delavcev. Število se je v primerjavi z mesecem prej povečalo za 24 delavcev. Povečanje je predvsem posledica vrnitve delavcev, ki so jim mirovale pravice iz delovnega razmerja. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI JEKLARNA — Hribernik Avgust, talilec, Hercog Vinko, NK delavec — ponovna zaposlitev; Krčar Ivan, Stevič Milan, Škor-janec Branimir, Čebul Janko, NK delavci — vsi iz druge DO: Bar-ba Miroslava, NK delavka — iz TOZD Vzmetarna. JEKLOLIVARNA — Triplat Veronika, strojni tehnik — s poklicne rehabilitacije; Vajde Janez, Kokal Damijan, pripravnika — dz DO TSD. VALJARNA — Vukovič Rat-ko, ekonomski tehnik, Petrič Vladimir, gimnazijski maturant — prva zaposlitev; Pečoler Zdenko, zidar — iz druge DO; Valen-tar Ivan, metalurški tehnik — s poklicne rehabilitacije; Polajner Roman, ključavničar — iz TOZD Družbeni standard. KOVAČNICA — Bilogrevič Branko, stiskalec materiala — prva zaposlitev; Kotnik Stanko, žarilec — iz JLA; Pešič Željko, kovač — iz druge DO; Sever Na republiškem prvenstvu za mladince in mladinke v katah posamezno in ekipno so naši dosegli naslednje rezultate: 5. Anita Anželak, 10. Klavdija Ošlovnik. Ekipno so bile druge in si (že drugič) zagotovile nastop na državnem prvenstvu junija v Vojvodini. R. Breznik NAŠI NAJMLAJŠI TELOVADCI Na celodnevni osnovni šoli Koroški jeklarji na Javorniku se mladi ukvarjajo z različnimi krožki tudi v popoldanskem času. Še najbolj je zasedena telovadnica, kjer mladi in malo manj mladi ohranjajo zdrav duh v zdravem telesu. Vendar danes ne born pisala o tistih manj mladih, saj smo o njih že brali. Danes bom pisala o tistih najmlajših in o njihovih marljivih tovarišicah — vaditeljicah, ki se vsako sredo zbero v telovadnici ob štirih popoldne. Potem je za uro in pol telovadnica samo njihova. Najprej se začno ogrevati z vajami in potem se že spoprimejo s športnimi rekviziti. Najbolj pa seveda naše najmlajše telovadce razveselijo igrice, ki jih tovarišice pripravijo za na konec. Naši otroci radi prihajajo k telovadbi, saj jih ob koncu leta obišče tudi dedek Mraz. Na koncu pa moramo pohvaliti tovarišice in se jim zahvaliti, da se tako marljivo ukvarjajo z našimi otroki in poskušajo iz malih telovadcev narediti velike. Marta Vrenčui Ivan, NK delavec — ponovna zaposlitev. ORODJARNA — Trstenjak Danilo, ključavničar — iz JLA. STROJI IN DELI — Praznik Danilo, strugar — iz druge DO; INDUSTRIJSKI NOŽI — La-kovšek Franjo, rezkalec — iz DO TSD. PNEVMATIČNI STROJI — Hirtl Olivija, prodajalka, Kogel-nik Robert, voznik motornih vozil — iz druge DO; Krivograd Marija, NK delavka — iz TOZD Jeklolivarna. TRO — Husič Nihad, Durano-vič Jasmin, NK delavca — iz JLA. ARMATURE — Glažar Ignac, Tepej Franc, NK delavca iz druge DO. ETS — Hudrap Rudolf, elektro tehnik — prva zaposlitev. SGV — Markovič Nedeljko, ključavničar — ponovna zaposlitev; Pečovnik Jože, Kramer Viktor, ključavničarja — iz druge DO. RPT — šetina Božidar, dipl. ekonomist, Berložnik Damijan, inž. stojništva, Večko Samo, dipl. inž. strojništva — vsi iz JLA. KOMERCIALA — Apšner Marko, Podlinšek Slavko, NK delavca — iz JLA; Kokalj Maksimiljan, žerjavovodja — iz TOZD T olr 1 n v n n KONTROLA KAKOVOSTI — Peruš Ivana, inž, kemije — prva zaposlitev; Altenbaher Jožica, JANEZ BORKO Ko smo v torek, 23. aprila, # traj prispeli na delo v železa«10 nas je pričakala žalostna novic* da Janeza ne bo več med n3* Precej časa je potrebno, da čk vek dojame kruto resnico. Iz n* ših vrst smo spet izgubili p«" nega sodelavca. Pred šestintridesetimi leti j kot mlad, nadobuden fant prjš* na Ravne, da bi se izučil poklic* ki bi ga zadovoljeval. Po teletih je dokončal Metalurško k' dustrijsko šolo in se usposobil P rezkalca. Najprej je dobil delo' mehanični delavnici, na oddeli*' industrijskih nožev. Štiri leta zdomstva v Švici * ga privedla do spoznanja, da f doma pridelan kos kruha, čepra’ je tanjši, slajši kot v tujini. I® se je vrnil v domovino in k df,J' žini. Leta 1973 se je ponovno zaP* slil v Železarni Ravne kot rez" lec v tozdu SGV. Delal in ustv* jal je kot delavec z bogatimi '. kušnjami v zadovoljstvo vseh. Nadaljnje plodno delo 9 mu je preprečila težka bolezen. ^ mu je dovoljevala opravljati fizično lažja, čeprav kljub vse*1' zahtevna dela. . Janez je bil vsem priljubil3, iskren, nesebičen in upošte'’ prijatelj in delovni tovariš. ,, Ko je bil zdrav, mu kot vz* ževalcu ni bilo pretežko nob* še tako zahtevno delo. Opravi* * je ne glede na čas — ponoči. ^ nedeljo ali na praznik. Pomel* no je bilo, da so stroji tekli. di na novem delovnem mestu . je trudil, da bi delal kar naju natančno in dobro. ^ Čeprav ga je bolezen oviral* nekaj časa, je želel na to P°za?( in je težave potrpežljivo Pre ^ šal. Sodeloval je kot sodnik ^ kegljaških tekmovanjih in t ud1! sam kegljal. Sredi športnega d se mu je pretrgala nit življ®*^ Težka izguba za družino, ki pogrešala vzornega, čutečega ® , ta in moža, je prizadela tudi * njegove sodelavce. Jj Družini, ženi in otrokom kam iskreno sožalje v imenu . delavcev in OO sindikata t0 SGV. kemijski tehnik — iz TOZD ^ klarna. / DRUŽBENI STANDARD , Vidovšič Jakob, vzdrževale* t iz TOZD ETS; Navotnik RgS,j ja, kuharica — iz TOZD S‘ in deli. KSZ — Anželak Marija, j delavka — iz druge DO; / Mira, administrativni tehni*y ponovna zaposlitev; Hojnik Kadrovska gibanja od 21. 3. do 20. 4. 1985 Jjjjst, vratar — iz TOZD Valjar- R? TSD — Karničnik Miran, 1 Nu°Jni. tehnik — iz druge DO; ! er°včič Niko, rezkalec — prva .Poslitev; Trokšar Mirko, bru- silec iz JLA; Ošep Milan, pro- r — iz TOZD Orodjarna; r °^Srac Mihaela — iz DS KSZ. I KOVINARSTVO — Potočnik rti?1- mehanik, Vavdi Janez, NK 't F,iavec — iz druge DO; Plesnik J „i c> NK delavec — nezapo-t „tl5> Terbovšek Bogomir, KV ; strugar - iz jLA. I- \ DELOVNO razmerje JE PRENEHALO m^KKLARNA — Kokalj Maksi-j- tan, žerjavovodja — preme-jJ? v Komercialo; Aitenbaher čistilka — premeščena v ^ . V KK; Krebl Stanislav, po-k985 nu Januarju, februarju in marcu Sih ?™avala naslednje kršilce de-n obveznosti: j TOZD JEKLARNA Vi(en*»* Miroslav — rezalec, neopra-bbn. “Ostal z dela 3 dni, javni opo- 'klavecOVanovlč Risto — skladiščni 1 dan j ne°pravičeno izostal z dela 3. r,5iavni opomin. Jlošf Sovič Hašim — zidar livnih *> Dr °prav*čeno izostal z dela 2 V ‘»Zdi. ,nehanie delovnega razmerja iazrr>p/i 'Preklic prenehanja delovnega Peiu s Pogojno odložitvijo). '*iJe Janko — pripravljalec za 1’ -^opravičeno izostal z dela 7 V ioz(jynebanje delovnega razmerja ša' ifjddbrežnik Miloš — pripravljalec v dni /, neoPravičeno izostal z dela j°Zdu anje delovnega razmerja iS i*J?Ylč Ile — strojnik, neopravi-Jb. al z dela 1 dan, Javni opo- . 'djc^doiič Milan — pripiavljalec za i ddio, ^>010voljno prenehal hoditi na t°zu/J enehanje delovnega razmerja t Ue°Pra\Mx Ivan — 2. pomočnik topilca, (n anjp n,° Izostal z dela 2 dni, pre-/ lčrekli0 delovnega razmerja v tozdu erja Prenehanja delovnega raz- • t)H.ilUlahAgo,no odložitvijo). 1 k dl vi-! Safet — ponovčar, na delo i lo" oPorni*1 *n z dela odstranjen, , ?zet ~ zidar plošč, neopra- 1 Jb, pav?fi 1 z dela 1 dan, javni opo-l' i "a i7.; !na odškodnina 1.294,00 din, lit • Hikt da1-' n On- Rade — pripravljalec za ^ O??’ JavnPravl{eno izostal z dela 1 i.lRo Lopom*n. pavšalna odškod-.00 din, sodna izterjava. 12. Gligorevič Veljko — pripravljalec za litje, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. 13. Lopatni Franjo — pripravljalec za litje, poskušal vinjen priti na delovno mesto, javni opomin. 14. Hasani Ejup — livni žerjavovodja, z malomarnim delom pokvaril livni žerjav, javni opomin. 15. Barbič 2arko — fizično obračunal z delovodjo, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. 16. Jelen Janez — pripravljalec za litje, ni uporabil predpisanih zaščitnih sredstev in se pri delu opekel, javni opomin. 17. Badalijevič Nikola — žerjavovodja, zaradi nepazljivosti poškodoval ograjo vakuumske naprave, javni opomin. 18. Gorenšek Franc — pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta. 19. Mehmedovič Saban — pripravlja-lee za litje, neopravičeno je izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. 20. Dežman Marjan — pomočnik topilca. neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. TOZD JEKLOI.IVARNA 1. Nanič Muharem — brusilec, ni uporabil zaščitnega sredstva in se poškodoval, Javni opomin. 2. Stipič Vinko — čistilec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. 3. Viderman Ivan — peskalec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 3 mesecev. 4. Paradiž Ivan — izpraznjevalee, neopravičeno je izostal z dela 2 dni, javni opomin. 5. Gostenčnik Jakob — brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 6. Nanič Muharem — brusilec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. 7. Vožič Adolf — čistilec kanalov, poskušal priti vinjen na delo, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta (ponovljen ukrep). TOZD VALJARNA 1. Stipič Nikola — transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev (večkrat v postopku), pavšalna odškodnina 1.118 din, plačal. 2. Podjavoršek Florjan — žarilec, samovoljno nehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja v tozdu. 3. Praznik Drago — rezalec vročih kolobarjev, odklonil delo in poskušal fizično obračunati s sodelavcem, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. 4. Viderman Albert — transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 5. Burzič Bečir — transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta. 6. Mlačnik Ivan III. — prevzemnik gredic, neopravičeno izostal z dela l dan, javni opomin. 7. Zagernik Anton — brusilec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta. 8. Pavlovič Milan — žerjavovodja. odklonil delo, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta. DO TSD V USTANAVLJANJU 1. Markovič Dušan — pripravnik, neopravičeno izostal z dela mesec dni, prenehanje delovnega razmerja v DO. 2. Kališnik Janko — ključavničar, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 3 mesecev. TOZD KOVAČNICA 1. Jakob Bernard — pripravnik, na delo prišel vinjen, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta. TOZD JEKLOVLEK 1. Kumer Jože — vlačilec na vlečnem ravnalnem stroju, pretepel sodelavca, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 3 mesecev, suspenz je bil utemeljen. TOZD SID 1. Tušnik Jože — strugar, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 3 mesecev, pavšalna odškodnina 2.588 din, plačal. 2. Prikeržnik Vinko — transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mese-sec (večkrat v postopku). 3. Cigler Peter — transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl 1. Srebre Branko — brusilec, predčasno zapustil delo 1 uro in zlorabil dovolilnico za izhod, javni opomin. 2. Razgoršek Jakob — brusilec, predčasno zapustil delo 1 uro in zlorabil dovolilnico za izhod, javni opomin. TOZD PNEVMATIČNI STROJI 1. Mori Adolf — vrtalec, vrtal kose izven tolerance, javni opomin. 2. Ramšak Anton — vrtalec, vrtal kose izven tolerance, javni opomin. TOZD TRO 1. Tavčman Danilo — rezalec, neopravičeno izostal z dela 7 dni, prenehanje delovnega razmerja v tozdu. 2. Rebernik Bernard — delovodja, dovolil izmeni, da je ob 20. uri zapustila delo in s tem prekoračil svoja pooblastila, razporeditev na druga dela za čas 2 meseca, suspenz je bil utemeljen. TOZD SGV 1. Mak Milan — monter, odklonil delo v podaljšanem delovnem času, javni opomin. 2. Dežman Branko — tesar, večkrat zamudil na delo in enkrat delo predčasno zapustil, javni opomin. TOZD KOMERCIALA 1. Grm Martin — skladiščni delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, enkrat zamudil 3 ure, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. 2. Vrhnjak Srečko — skladiščni delavec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. TOZD DRUŽBENI STANDARD 1. Ledinek Majda — čistilka, neopravičeno izostala z dela 6 dni. prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta. Disciplinska komisija je izrekla v tem času še 21 opominov in 6 postopkov zaradi pomanjkanja dokazov ustavila. Popravek V 2. številki Informativnega fužinar-ja je bilo pomotoma objavljeno, da je Senaid Zoletič 4 dni neopravičeno izostal z dela. Sklep se pravilno glasi: Zoletič Senaid, 2. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev (večkrat v postopku). Za pravno službo: Sonja Slemnik STROŠKI INFORMATIVNEGA FUŽINARJA Po 41. členu zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS 1973, št. 7) objavljamo podatke o stroških Informativnega fužinarja v ietu 1984. Lansko leto je izšlo 12 številk Informativnega fužinarja v skupnem obsegu 312 str. Naklada je bila stalna 5500 izvodov. Stroški za tisk in poštnino 3,520.444,00 din Avtorski honorarji 144.100,00 din SKUPAJ 3.664.544,00 din Leta 1983 pa nas je 12 številk Informativnega fužinarja v skutinem obsegu 308 str. stalo 2,514.782,80 din. Holandski motiv PROSLAVA NA POLJANI 18. MAJA 1985 Ob 9. uri Promenadni koncert pihalnih orkestrov Rudnika Mežica in DPD Svobode Prevalje Od 9. do 10. ure Zbor partizanskih enot Ob 10.40 Raport enot Ob 11. uri Pozdrav udeležencem — Maks Večko, predsednik SO Ravne Slavnostni govor — Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ Otvoritev spomenika Svobodi in miru Kulturni program. Scenarij: J. Mrdavšič, B. Čebulj, Režija: B. Čebulj. Sodelujejo: združeni pevski zbori Koroške, učenci Srednje šole TNPU, združene folklorne skupine občine Ravne in pobratenih občin Cačak, Probištip, Varvarin, Pihalni orkester ravenskih železarjev Ob 12.30 Koncert umetniškega ansambla Doma JLA Beograd Ob 14. uri Koncert harmonikarskega orkestra KUD Prežihov Voranc Ob 15. uri Mladost Poljane — nastop folklornih skupin iz pobratenih občin Cačak, Probištip, Varvarin. Ljudsko rajanje Ves dan bo odprta razstava Poljana ’45 o sklepnih bojih 2. svetovne vojne. Za udeležence proslave bodo vozili lokalni avtobusi na progah Mežica — Poljana in Ravne — Prevalje — gostišče Topler. Domačini bomo pustili avtomobile doma in se vozili z avtobusi. S tem bomo dali prostor na parkiriščih gostom iz drugih republik in območij. Odbor za informiranje LATELUA FILATELIJA PILATILIIA PILA T&AfUAA PUMMU MMt NOVE REDNE ZNAMKE Sprememba poštne tarife, zlasti na področju letalske pošte v mednarodnih in medkontinentalnih letih je pogojila izdajo dveh novih vrednosti visokih nominal. To sta redni znamki za 500 din z motivom letala in orla ter za 1000 din z motivom letalskega repa na pisti in sliko letališča, nad katerim leti lastovka. Ti dve znamki sta v okvirnih ornamentih. Likovno rešitev DOPLACILNA ZNAMKA ZA PLANICO ’85 Od 1. do 30. aprila je bila z zakonsko določbo obvezna doplačilna znamka 2 dinarja ob VIII. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih »Planica ’85«. Znamka ima stiliziran motiv treh žerjavov po likovni rešitvi, ki sta jo podala Dušan Klun iz Ljubljane in Dimitrije Cudov, akademski slikar iz Beograda. Znamko so tiskali v dvobarvnem ofsetu v tiskarni Forum v Novem Sadu v polah po 25 znamk. PRILOŽNOSTNA ZNAMKA. POSVEČENA OČETU SLOVENSKE PISMENOSTI METODU Ob 1100-letnici smrti Metoda, očeta slovenske pismenosti, je od 6. aprila v obtoku priložnostna znamka za 10 POLJANA POLJANA 85 40 LET SVOBODE Koroški filatelisti za 40-letnico osvoboditve je podal Dimitrije Cudov, akademski slikar iz Beograda, ki je z uspelim prepletanjem tribarvnega ofseta ustvaril vtis mnogobarvnosti teh znamk. Znamke so tiskane na tako imenovanem zaščitnem vrednostnem papirju, to je papir s fosforescenčnim nanosom, ki ima pri osvetlitvi z UV svetlobo mozaik črk SFRJ in petokrako zvezdo. Tiskali so jih v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v polah po 25 znamk. Izšle so 16. marca. priložnostno ovojnico in maksimum karto. SPREMEMBA NOMINALE za serijo priložnostnih znamk izdaje »Evropa-CEPT 1985«, ki je pod zaporedno številko 6. programa, se spremeni nominalna vrednost, tako da bo namesto skupne nominale 128 din za dve njeni vrednosti nominala 140 din. Ob proslavi »40 let svobode — Poljana '85« je izdalo koroško filatelistično društvo spominski ovitek, na katerem je oznamovan ta jubilej. Sočasno (15. maja 85) pa je bil na Prevaljah v uporabi priložnostni poštni žig »Poljana ’85«. KOROŠKI KINEMATOGRAFI V MAJU IN JUNIJU JOSIP BROZ TITO — domači dokumentarni, 10. do 31. 5. NA DOMAČI ZEMLJI — domači vojni, 14. do 28. 5. NEMORALNA — francoski erotični, 15. do 29. 5. POLICAJ IZ BRONXA — ameriški akcijski, 17. do 27. 5. TATOVI ZLATE KOBRE — ameriški avanturistični — 17. do 27. 5. RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURGH — ameriška glasbena komedija, 17. do 27. 5. NOČNI MORILEC — ameriški trlller, 24. 5. do 3. 6. SMRKCI PRIHAJAJO — ameriško-belgijski, 22. 5. do 4. 6. GLAD PO KRVI — ameriška grozljivka, 21. 5. do 4. 6. LETA NEVARNEGA ŽIVLJENJA — avstralski akcijski, 24. 5. do 3. 6. LOVEC NA MORSKE PSE — italijanski avanturistični, 24, 5. do 2. 6. PSIHO II — ameriška grozljivka. 29. 5. do 11. 6. VELIČASTNI PAR, hongkonški, 29. 5. do 9. 6. MANEKENKA IN DETEKTIV — ameriška komedija, 28. 5. do 9. 6. CRNI PETEK ZA GANGSTERJE, angleški akcijski, 30. 5. do 10. 6. SKRIVNOST NINDZE — hongkonški, 1. do 13. 6. S. P. U. K. — domača komedija, 6. do 16 6 MEC, KI PRINAŠA SMRT — nem-ško-turški avanturistični, 5. do 19. 6. GOLI V SEDLU, ameriška drama. 7. do 17. 6. GENERACIJA 84 — ameriška drama, 7. do 17. 6. KRAMER PROTI KRAMERJU — ameriška drama, 7. do 17. 6. CAS NEŽNOSTI — ameriška melodrama, 13. do 24. 6. Koroški kinematografi Prevalje ZAHVALA ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem sodelavcem tozda Družbeni standard za lepo darilo in tov. ravnatelju za prijazne poslovilne besede. Zora Slatinšek ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem Jeklovleka za darilo, ki me bo trajno spominjalo na vas in na leta, ko smo živeli in delali skupaj. Tov. inž. Godcu in Ruterju hvala za lepe poslovilne besede. Želim vam veliko medsebojnega razumevanja, zdravja in delovnega uspeha. Matevž Petrič ZAHVALA dinarjev. Motiv na znamki je detajl s portretov sv. Metoda iz kompozicije freske »Sedmočislanici«, ki je v mana-stirski cerkvi sv. Nauma na Ohridskem jezeru. Znamko je grafično oblikoval Dimitrije Cudov. Tiskali so jo v štiribarvnem ofsetu v ZIM v Beogradu v polah po 25 znamk. Prvega dne Izida te znamke je bil v uporabi priložnostni poštni žig na poštah v Beogradu in Zagrebu. Delovna organizacija Jugomarka pa Je pripravila Ob boleči izgubi dragega oče® Alojza Slatinška se iskreno hvaljujemo vsem, ki ste ga P0-spremili na zadnji poti. Hvala govornikoma tov. R^1' terju in tov. Florjančiču, ravensP godbi za odigrane žalostinK6 pevcem, ZZB NOV ter ravenskf mu župniku za poslovilne besed* in opravljeni obred. Sinova Milan in Slavko z družinama ZAHVALA Ob prerani izgubi moža, brata strica in botra Ivana Potočnik* se najiskreneje zahvaljujem vse® sorodnikom, sosedom, prijate-ljem, sodelavcem Gorenja Fecf0, vsem gasilcem, sodelavcem k? mijskega laboratorija, godbi a* pihala Prevalje, pevskemu zbor* DU, č. g. kaplanu ter vsem, » ste mu darovali cvetje. Hvala & denarno pomoč. ... Hvala vsem, ki ste mi izraZ® sožalje, in za spremstvo na nje' govi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem dr. V&' ni Jezernik za vso skrb in pom0* ter tov. Saturju za poslovilne b®” sede. 2alujoča žena Mojca ter vsi njegovi ZAHVALA ^ Ob boleči izgubi dobrega mo^ očeta, sina, brata, strica in svaK* Jožeta Grabnerja se iskreno ^ hvaljujemo vsem, ki ste ga v & ko velikem številu pospremili zadnji poti, darovali cvetje in 0* narno pomoč ter nam izrazili s° žalje. Hvala govornikoma tov. 2unK in tov. Fajmutu, pevcem Obrtnf ga združenja Dravograd, dr. BU® ni in strežnemu osebju interh*' ga C oddelka bolnice Slovet Gradec, g. župniku za opravljiv, obred, Pihalnemu orkestru Zc*« zame Ravne, OS Koroški jekla^ ter tozdoma Jeklolivarna in ’ ljarna. 2alujoči: žena Marija, hči, mama, bratje in sestre z drti" nami ter drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Veronike Kotnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem za darovano cvetje in pomoč. Hvala g. župniku za pogrebni obred. 2alujoči: mož Franc, hčerka Marica z Marjanom ter vnuka Robert in Sabina. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novlnšek. Uredništvo: glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Telefon 861 131, Int. 304. Tiska CGP Večer. Maribor. Glasilo Je po 7. točki t-odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev V prometu (Uradni list SFRJ> št. 33/72 in mnenju sekretariata za Informacije SRS. št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. S* Fotografije za to številko .. prispevali: Fotokrožek OS ■‘V valje, H. Merkač, M. Potoč*;«. Z. Strgar, kadrovska služba, y vo Jaš in oddelek za inforta nje.