FoAtnina piaian« » sDtovfai Leto LXI V Ljubljani, v petek 29. decembra f933 Štev. 295 a Cena t.50 Dii — '•i--* Naročnin« mesečno ^p^^ M^fc. ^ ^^^^^^^^^^ .^^flPi^^k. Ček. račun: Ljub- ^^ ^^^^^^^^ V ^^^^^^^^ ^^^^^^^ liana it. bito - ^^^^^ ^^m ^V m m. ce- ^^^^^^^ ^^m ^^m M ^^^^^^ m ^^m M ^^m m ^^m MH Din ^^^BH ^^m ^^m ^^m ^^^ m Uredništvo je f JbH^ MHH^/ Uprava: Kopitarjevi ol.b/111 • jeva 6. telefon 2V93 Telefoni aredništva: dneva« služba 2tN — nočna 2996, 2994 hi MM ■■ Izhaja vsak dan ijitraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Do! z materiaUzmom Na prelomu zgodovine ... Portugal - stanovska država Cela vrsta dekretov gradi temelje novega reda Vsakemu resnemn izobražencu, zlasti onim, ki pripadajo mlajši generaciji, je dobro znano, da je maierinlizem v svojih najbolj grobih oblikah znanstveno doigrnl in da filozofija splošno noče o njem nič več vedeti. Zato nas je tem bolj presenetilo, ko smo med letošnjimi publikacijami socialistične Cankarjeve družbe zagledali tudi knjigo »Naš svetovni nazor«, v kateri imate zn čuda nn debelo nakopičene najbolj grobe materialistične nauke. Kot v davnih Lamarckovih, Darwinovih in Weismannovih časih beremo zopet »odkritja«, ne le da je duhovni svet človeštva odvisen od materijelnega življenja, česar nikdar nihče ni tajil, ampak znova moramo slišati, dn se duhovno življenje edino in izključno more iz materijelnega razlagati. še vedno strnše stare neokusnosti, dn je človek le to, kar je in da je človekovo mišljenje le funkcija možgnn, njegova duševnost in občutje le izraz krvnega obtoka. Seveda je tudi nravnost, pravo in naravno tudi religija ljudstva Ic odsev njegovega gospodarskega razvoja itd. Res ne vemo, če je našim socialistom bilo treba oddati še to legitimacijo, da dokažejo, da spndnjo v ropotarnico s svojo življenjsko filozofijo. Človek se vpraša, kakšen namen naj ima takšna knjiga danes. Res dn ni originalno napisana nmpak prodaja tujo. drugod že preživeto in skrnhirano modrost. Toda nli je v našem slovenskem narodu res toliko odveč duhovnosti in etičnega življenja, da bi ga bilo treba trapiti še s takšnim grobim materiaUzmom? Saj se menda očetje tovrstne kulture zavedajo, da nn tak način pojmovuno in živeto življenje, kakor ga uči omenjena brošura, prej ali slej paralizira to. kar je duhovnega in svobodnega v človeku. Kaj to pomenja pri poedin-cu, je prilično znano. Človek, ki izpoveduje materiulizem, je snm s seboj nelogičen, nko ne pusti svojim gonom in strastem prosto pot. Kajti saj so le naravni in nujni pojavi njegove narave, so le neprisiljen izraz njegovih možgnn. Premagovati se in se trudnpolno boriti za višje življenjsko stališče po tej filozofiji nima nika-kega zmisla. človek je pač takšen, kakršen mora biti... Kdo še ni doživel, kako se je marsiknk kvišku stremeč značaj naravnost zrušil, čim si je osvojil tako deterministično življenjsko nn-zirnnje. In kakšno blagodat prinaša materializem širokim delovnim masam? »Kaj se da tu storiti? ... Naravno je, da močnejši eksplontira jo sja-bejŠe!... Vsak naj gleda, kako se bo najboljše pretolkel...« Takšne in podobne rešitve postanejo življenjsko pravilo preprostega moža, ako si je osvojil življenjski nazor brezdušnega ma-terializnta. Najbolj zločcste pa so posledice na nravstvenem polju. Vsi različni ugovori proti »preživelim moralnim pojmom« _ raste jo prav iz te korenine. Kjer zavlada materializem, se hitro vse zamaje: družinska skupnost, skrb za vzgojo otrok, zvestoba zakoncev, medsebojna poštenost in spolna morala. Kjer gospoduje materializem s svojim zgolj snovnim rnčunnrstvom, ni prostora zn nesebičnost, za čut družabne skupnosti, za vestno vršenje dolžnosti, za žrtve in odpovedi — skratka: materializem ne more gojiti ne ene socialne čednosti. Socializem obljublja človeštvu nove družabne oblike, iz katerih bo nastal paradiž na zemlji. Toda ali se ne zuvedajo socialisti, da se bo z materializmom v obljubljeni rajski vrt Eden priplazila kača, ki bo vrt sreče skoraj spremenila nujno v kraj muk in sovraštva? Kajti največji sovražnik človeka je — človek, ki je predan svojim divjim nagonom in sebičnim strastem. S čim pn naj bi človek dobil oporo proti sovražnikom v svoji notranjosti, če mu je materializem zmisel življenja preobrnil v največji nesmisel? Vera v materijo, s katero materializem nadomešča vero v Boga, mu te opore ne more dati. Tudi še potem ne, če se ga pobarva z lepimi besedami. Naj govorimo o »večni naravi«, o »prasili« o »samodejnih silah snovi«, vse je prazno besedičenje, ako s tem tajimo osebnega Boga in nn njegovo mesto stavimo slepo vladajoče zakone oživljene materije. Zato je materialistični hiliazem, kakor je po Marxn in Engelsn v običajnem socia.izmu postala vera proletarcev, notranji nesmisel, je contradictio ln terminis. Na osnovi čisto materialističnega svetovnega nazora, kakor ga očividno izpovedujejo tudi nekateri slovenski socialisti — gotovo ne vsi! — ne more nikdar nastopiti kako »tisočletno kraljestvo«. Kajti kolektivna sreča 5'i-edpostavlju kolektivne čednosti. Materializem e pa v svojem bistvu sovražnik vsake prave čednosti, posebej pa še socialnih čednosti. Ko bi socialisti to razumeli, |>otem bi tudi doumeli, kje je zadnji in najgloblji vzrok, zakaj politično povsod propadajo. Delovne mase prihajajo do spoznanja, da se pod kolektivnim marksizmom skriva isti sovražnik človeka in družbe, kakor ga je manj neženirnno izpovedoval liberalni kapitalizem: namreč materializem. Materializem ni namreč nastal v ljudskih nižinah. ampak je pridrl kot vse uničujoča lava z družabnih vrhov. Bogatini, izobraženci, dobro oblečeni in skrbno negovani so bili prvi njegovi ljubimci in zagovorniki. Od teh so se učili manjši bogovi in naravnali korak po njihovih stopinjah, knkor hitro so prišli do moči, vpliva in denarja. Delovno ljudstvo jih jc sicer še slišalo govoriti protikapitalistično, a je videlo, da žive sami kar se je le dolo — kapitalistično. Slišalo jili je zabavljati nn gnilo buržuazijo, n ni moglo prezreti, dn so njih užitki in življen-ske munire tudi povsem meščanske. Prav tako knkor buržuji so kopičili zemeljska bogastva in nikdar jih ni bilo dovolj. Delovne mase so jim kljub temu sledile, dokler sc jc govori o o višjih plačah, udeležbi na dobičku, o razlastitvi podjetij... Ko pn je vodstvo pričelo istim mamini pripovedovati o sociolnem čutu, o družabnem sodelovanju, o socialnem miru. žrtvah in nesebičnosti - so jih množice zapustile, misleč si: če je mnterinlizem dober za voditelje zakaj naj bi ga tudi mi dosledno ne izvajali, lako je logično, da jc en de! od socialistov vzgojenih mas šel dosledno v komunizem, večina I. Delavske korporacije (nacionalni sindikati) II. Delodajalske (konsorciji) Korporacije se delijo v korporacije, v katerih so organizirani delavci in intelektualci in ki se imenujejo nacionalni sindikati in pa v konsorcije, ki predstavljajo njihove delodajalce, organizirane kakor delavci po kategorijah produkcije oziroma delavnosti. Tako sindikati, kakor konsorciji se delijo v unije in federacije, ki skupaj tvorijo tozadevno korporacijo za vsako veliko vejo narodne delavnosti oziroma proizvodnje. Velika pažnja se v ustroju teh korporacij polaga na Socialno zavarovanje Organizacija dela — tako pravi dekret o kor-poracijah — se ne more smatrati za popolno, če ne skrbi za usodo vseh svojih članov, naj bo njihov delež pri proizvodnji narodnih dobrin še tako majhen. Vsak delavec mora biti zavarovan za bolezen, za invaliditeto, za nezakrivljeno brezposelnost in za starost, v kateri prejema pokojnino. Ustavodaja bo to zavarovanje stopnjeina izvedla. Pravice in dolžnosti stanovskih združb Konsorciji združujejo vse združbe in vse posameznike, ki se udejstvujeji v različnih panogah industrije, trgovine in poljedelstva kot delodajavci. Ti konsorciji so podrejeni tozadevnim ministrstvom (industrije, trgovine, poljedelstva), ki dajejo generalne smernice njihovemu gospodarskemu delu oziroma proizvajanju. Kar se pa tiče njihove socialne akcije in njihovih odnošajev do delavskih (nacionalnih) sindikatov, kar se tiče mezd, discipline dela in zavarovanja, so delodajalski konsorciji podrejeni istotako ko delavski sindikati podtajništvu korporacij in pa centralnemu socialnemu zavarovanju. Nacionalni (delavski) sindikati obsegajo, kakor že omenjeno, tako delavce, kakor intelektualce, ki pripadajo tako zvanim svobodnim poklicem. Sindikati delavcev in nameščencev, oziroma uradnikov imajo okrajne sedeže, intelektualci pa imajo en sam nacionalni sindikat za vso državo. Delavski sindikati in sindikati intelektualcev morajo delovati po nacionalnem načrtu vzajemno z državo in vsemi ostalimi korporativnimi organi. Ker so podrejeni skupni nacionalni proizvodnji, ne smejo biti zvezani z inozemskimi organizacijami, niti ne smejo delovati v duhu razredne borbe, imajo pa največjo svobodo v obrambi pravic delavskega stanu in za dvig kulture delovnih slojev. Sklepajo obvezne kolektivne pogodbe, so udeleženi pri zavarovanju, posredovanju dela in strokovnih šolah. Nacionalni sindikati imajo poleg svoje avtonomne socialne delavnosti tudi politične pravice, katere jim daje ustava. Ljudski domovi • Nekaj posebnega so tako zvanii »ljudski domovi t, ki imajo po tozadevnem dekretu namen, da polagoma uvajajo v poklicno-stanovsko organizacijo ljudstvo na deželi. Ustanovijo se ne po političnih okrajih ali občinah, ampak po farah. Njihova delovnost se smatra za izredno važno. Boljše je namreč, da se podeželsko ljudstvo polagoma privadi na korporacijski sistem potoni prehodnih institucij, kakor so ti ljudski domovi, kakor da bi se država prenaglila z organizacijo, ki je podeželski narod še ni vajen. Ljudskim domovom pripadajo vsi farani, in sicer premožni kot podporni člani, mali ljudje pa kot dejanski. Članarina je stopnjevana po imovinskem stanju. Ljudski domovi bodo skrbeli za prostovoljno socialno zavarovanje, za šport, za moralno kulturo in splošno izobrazbo in za gospodarsko in tehnično inicijativo v fari. Najbolj aktualna je seveda podpora najbolj siromašnih in pa brezposelnih. Te organizacije jiodo imele tudi svoje domove. Na ta način bo preskrbljeno ludi za vse različne kategorije zavarovanja. Vrhtega bo ta organizacija skrbela z državno pomočjo za delavske hišice, ki bodo pod zelo ugodnimi amortizacijskimi pogoji postale takoj njihova last. Tak lastnik bo obenem zavarovan za življenje, proti ognju, proti bolezni in proti brezposelnosti. Tudi ta organizacija bo neposredno podrejena podtajništvu za korporacije in centralnemu zavarovanju. Podtajništvu za korporacije so torej podrejeni 1. »delovni urad«, ki organizuje, vodi in nadzira tako delodajalske konsorcije kakor delavske sindikate in pn 2. »Narodni institut dela in zavarovanja«, ki bo nadziral izvajanje delavske zaščitne ustavodaje, delovnih statutov in pogodb ter realizacijo splošnega ljudskega zavarovanja. garščini. Zdi se, da bo slične zahteve slavila tudi Romunija z ozirom na romunske manjšine, živeče v Bolgariji v okolici Vidina in Nikopolisa. Nadalje zahteva Bolgarija od Romunov odškodnino za bolgarske posestnike, ki so poslali žrtve romunske agrarne reforme v Dobrudži. Slednjič hočejo Bolgari amnestijo za 3000 iz Dobrudže pobeglih Bolgarov, ki naj se vrnejo v svoj rojstni kraj in postanejo romunski državljani. Romunija je nadalje zgradila most čez Donavo na svoje stroške, medtem ko bi Bolgarija vzdrževala tudi na svoje stroške zračni promet med Sofijo in med Bukarešlom. drugih pn spregleduje pogubnost njihovih naukov in išče na drug način rešitve življenjskega vprašanja. Naj bodo socialisti uverjeni, da z materializmom tudi slovenskega delovnega človeka nc bodo osrečili. Materija namreč, postavljena za liogn, požre življenjsko srečo svojih častilcev. Človeško srce, kakor tudi je majhno, jc že takšno, da je na nek način okusilo neskončnost božjo. In tako išče Neskončnega sednj na ta in zopet nn drug način, n ostane nepokojno, dokler se ne iz.miri v Neskončnem, v Bogu. Pred bogovi čuti pomanjkanje kljub zeniske-mu obilju, pred Bogom zaživi kljub telesni stiski. Smo zn vsako gospodarsko reformo in vsak družabni red. ki bo težko preizkušanim delov- nim stanovom prinesel boljšo bodočnost. Nnj sc ne prezre nobene zvezde, ki hi nam mogla pokazati pravo pot. Toda sonce našega življenja mora ostati na nebu. Prava sreča našemu narodu -tudi danes ne bo prišla od pluga in kladiva, nc iz osrčja zemlje, nmpak če bodo naša srca pripravna /.n božjo semena, časi bodo boljši, ko bodo ljudje boljši. Med tem. ko so naše roke neumorno pri delu, morajo hiti naši pogledi uprti na večna obzorja. Od tam bo nam in našemu delu prišel blagoslov. Nnj živi delo in pravice delovnega ljudstva! Toda ne bo blagoslov za narod in državo, ako bodo delavci in kmetje klečali pred bogom mn-; terializma. kakor so dosedaj često podjetniki in knpitnlisti. Zlito naj žive večne vrednot" človeštva, dot z materializmom! drin. Japan hoče anektirati ves severni Kitaj Peking, 28. dec. r. Japonski vrhovni poveljnik v Mandžuriji je izdal proglas, s katerim prikljm nje državi Mandžiiko vse kitajsko ozemlje, ki se nahaja izven kitajskega zidu. To ozemlje obsega tri province, ml katerih pripada Džehol sedaj Ze Mand-žiiknu. Priključila bi se pa tudi provinca Sarhar, ki so jo sedaj ze zasedle madžarske okupacijske čete Proglas je vzbudil v vsej Kitajski ogromno senzacijo. ker pomenja. dn hoče Japonska iz Mtindžukoa ustvariti svojo vazalno severno-kitajsko cesarslve pod predsedstvom dosedanjega guvernerja Mandzn-iioa. ki bi se najprej okronal za severnokitajskega cesarja v Mlikdcnu, nato pa nastopil zmagoslavni lliiliim v Pakiut- 15. marca t. 1. se je vršilo v portugalski republiki ljudsko glasovanje, na podlagi katerega je bila potem uzakonjena nova portugalska ustava, ki definira portugalsko republiko kot enotno in kor-porativno državo. Tako je stopil Portugal v vrsto onih držav, ki skušajo uresničiti nov politično-gospodarski in socialni ustroj države, kakor so Italija, Nemčija, Avstrija in friburški kanton v Švici. Dočim predstavljata Italija in Nemčija tipa faši-stično-korporativne države, v kateri korporacije vsaj zaenkrat nimajo avtonomije, ampak so zgolj izvršilni organi vrhovne politične oblasti, pa hočejo Portugal, Avstrija in triburški kanton ustvariti poklicno stanovski red na osnovah krščanskega korporativizma, kateremu je zarisal smernice sedanji papež v svoji znani okrožnici. Roosevelt pa polagoma uresničuje nek gospodarski red, ki zaenkrat predstavlja samo vodstvo in nadzorstvo države nad obstoječimi delodajalskimi združbami in delavskimi sindikati. Končna oblika Rooseveltove-ga zamisla se še ne da opredeliti. Kar se tiče portugalske republike, se začenjajo sedaj realizirati odredbe, ki v podrobnosti ustvar-' jajo zamišljene korporacije. Teh odredb je šest. Deloma postavljajo korporativna načela, deloma ustanavljajo korporativno organizacijo javnega življenja. Temeljna načela korporativne države so zarisana v »Statutu narodnega dela«, ki določa: Priznava se zasebna inicijativa kot najbolj učinkovito sredstvo napredka: država ima nalogo, da gospodarsko in socialno življenje usmerja in koordinira po vidikih splošne blaginje in osebne svobode. Država razen v posebnih slučajih zasebni inicijativi ne konkurira; zasigura svobodo dela in kaznuje vsako prekinjenje dela, ki ima značaj razredne borbe. Lastnina, kapital in delo, ki imata tako dolžnosti kakor pravice, morajo sodelovati po načrtu v interesu narodne celote. Korporacije so avtonomne, država pa skrbi za koordinacijo njihovega delovanja. Sfanoosita zamisel dela Pod vrhovnim vidikom pravice do zasebne lasti se opredeljuje značaj dela, ki po korporativnem zamislu ni blago, ampak napravi iz delavca sotrUd-nika podjetja, v katerem dela. Mezda mora imeti minimalno bazo, ki odgovarja pravici do dostojne eksistence. Mezde in delovni čas se morajo določati po zahtevah splošnega blagra in gospodarskega ravnotežja skupnosti. Vsak delavec ima pravico do tedenskega počitka, po določenem daljšem času pa, oziroma če je služba stalna, iina delovni človek tudi pravico do vsakoletnega plačanega dopusta, če se delavec pokliče pod orožje, ohrani pravico do svojega mesta. Tudi delo na domu je podrejeno pravilom korporacije. Kolektivne pogodbe so obvezne, kakor je tudi obvezna pripadnost vsakogar h korpo-raciji. Korporacije ne urejajo samo industrijskega iin kmetskega dela in posesti, ampak objemajo tudi vse druge poklice in vse intelektualce. Kaj hočejo Bolgari od Romunov? Nov sestanek vladarjev v Bukarešti Praga, 28. dec. Ig. Današnja »Prager Presse« poroča iz Sofije, da namerava bolgarski kraljevi ,,iar obiskati romunskega kralja Karla 21. januarja i)ii ostati v Bukarešti do 24. Pri tej priliki se bosta vladarja pogovarjala o vprašanjih, ki sta jih načela pri zadnjem sestanku, predvsem pa o pravilih spomenice, ki jo je sestavila bolgarska vlada o svojih zahtevah do Romunije. V tej spomenici gre v prvi vrsti za bolgarske šole in cerkve v Dobrudži. Bolgarija zahteva vzpostavitev poležaja pred svetovno vojno, lo se pravi, da naj Romunija zgradi C0 bolgarskih šol za svoje bolgarske manjšine in da uvede v Dobrudži šesturni pouk na teden v bol- Nova država v Aziji Kitajski Kirgizi so proglasili samostojno republiko Rim, 28. dec. tg. »Osservatore Romano« poroča po agenciji »Ofinor« iz Stambuiu senzacio-nelno vest posneto iz turškega lista »Yaeh Tur-kestan«, ki ima svojega posebnega dopisnika v kitajskem mestu Kašgarju, da je v kitajskem Turkestanu izbruhnila nenadoma nacionalistična revolucija, ki jo vodi neki Hodža Niaz. Kadi, ki se je že polasti! vseh vladnih poslopij in proglasil kitajski Tnrkestun za neodvisno turke-stnnsko državo z republikansko ustavo. Nova vlada izdala proglas na narod, v katerem razvija svoj program. Revolucija .ie nastala, tako pravi proglas, iz potrebe, da se dežela iztrga iz ruskega in kitajskega vpliva ter dn uredi svoje odnošnje z bratskim tibetanskim narodom, z bratskimi afganistanskimi plemeni in z Indijo. Z vsemi temi sosedi ni bilo že nekaj let nobenih pravili stikov, ker jih je ovirala sovjetska Rusija, ki se je posluževala kitajskega Turkestanu, du prodira v Kitaj. Na križišču interesov Antflije-Rusfje-Japonske Ta vest, kratka in jedrnata, sicer še tli potrjena od drugih virov, bliskovito odgrinja z.a-štor, ki [K) navadi zakriva tajne političnih za-pletljajev v Aziji. Vzhodni Turke,stan je najbolj zapadna kitajska provinca in je znana pod imenom Sinkiang. Na /,a|)adu meji na dolgi črti, ki reže skozi osrčje kirgiškegu plemena, na sovjetsko Rusijo in na kratki črti v gorovju Ka^ rakorum tudi nu Afganistan. Na vzhodu meji na kitajsko |irovinco Mongolijo, ki je že popolnoma pod ruskim vplivom, na jugu pa na provinco Tibet, ki bi se je rada polastila Anglija ter slednjič na angleško Indijo. Nova država meri poldrugi milijon kvadratnih kilometrov in je skoraj 6 krat tako velika kot Ju- goslavija. Njeno prebivalstvo danes presega 2 milijona 700 tisoč duš. Po narodnosti so to izključno Kirgi/.i, ki se raztezajo od kitajskega Tibeta tja do ruskega Kaspiškega morja, so nomadi in se pečajo s živinorejo. S Kitajci nimajo skujMij ničesar, ne vere. ker so niohume-danci. ne jezika, ne narodnosti in so sorodni j le s Tunguzi v vzhodni Sibiriji in z Jukutuši v | severnih obronkih Sibirije. Izgleda, da so lo prastar azijski roti, ki so ga poiiiusliinanili Turki in ki so ga jiolitično obvladali deloma Rusi, deloma Kitajci. Ustanovitev nove neodvisne države na tej zemljepisni legi pomeni več kot dokaz zu to. kako (lolagonm razpada kitajska država. Tur-kestan je vpadno ozemlje, ki so se gn Rusi od nekdaj posluževali, da so se vedno bolj širili proti osrčju Kitajo. Turkeslan je tudi vpadno ozemlje zn prodiranje v angleško Indijo in najmočnejša trdnjava proti osvo jevalnini namenom ruske politike v Tibetu, ki ga šteje Anglija za svojega. Neodvisen vzhodni Turkestnn bo zabarikutlirul pot v Kitaj in v Indijo ruskemu iinperijnlizinu in bo istočasno tudi privlnčilui magnet za ogromne mase Kirgizov, ki prebivajo po nepreglednih ruskih stepah tja do Kas-piškega morja in gor do prekOsibirske železnice. Zato ni pretirano misliti, da predejo svoje politične niti tukaj v prvi vrsti Angleži in da je v zakulisju nacionalističnega pokreta Kirgizov predvsem Anglija. Podrobna |>oročila sicer manjkajo o teli sunkih, v katerih rn/pmlo stari Kitaj in se |x>rajajo novi narodi pod čarobnimi palicami evropskih ali japonskih |Ki-litičnih čarodejev. Ites |ki je in ostane. nl v Ljubljani lota 1933 (v oklepajih podalki r.i 1020, ki je bilo kolikor toliko normalno lelo): '.omljarina 152.700 (180 100), zgradarina 5,909.000 fD,4Gt.OOO), pridobnina 3.8 milj. (3.800.500). rent-iina 3SH.500 ("72.200) in družbeni davek 1,803.000 <2 milj.). Davčna obremenitev Današnja obremenitev znaša [hj podatkih, objavljenih v finančnem odboru, v Sloveniji pri trgovskih in gostilniških obratih i).'l odstotkov ugotovljenega čistega dobička. Povprečni čisli dohodek je bil zaračunan -s 16.13i Din, pri tem pa je pomisliti, da postavki :a stanovanje in gospodinjstvo nista odbitni. Zaradi lega se je naravno zmanjšalo število trgovskih obratov v letu 1933 za 1.014, ravno lako je padlo število rokodelskih obrlov za nad tisoč. Cirili dohodek v posameznih skupinah je naslednji : I 10.121 obratov 39.9% 10.434 Din Ua 4.844 obratov 11.9% 0.100 Din lih 18.723 obratov 10.3% 2.400 Din Ul 710 obratov 1.9% 2.800 Din Skupno 10.407 obratov 5.000 Din Statistika ministrstva financ navaja dalje, da jc v Sloveniji 93% pridobnini zavezanih davkoplačevalcev vložilo pravočasno davčno prijavo, kar je v primeri z drugimi kraji rekord. Po teh prijavah jo znašal davku zavezani čisti dohodek 79.3 milj., davčne uprave so ga povečale na 193 milj. ali za 143%. Odstotek povišanja je bil v drugih ravnateljstvih 5o višji. Povečane predlogo so nalo pri nas davčni odbori zmanjšali za vsega skupaj za 35.5 milj. ali za 15%, ravnajoč se po danili narodnih finančnega ministra. Pri nas je izvršeno obdavčenje na podlagi čistega dohodka 10.434 Din, dočim znaša povprečje za vso državo 7.701 Din. Podobno je razmerje tudi pri obrtnikih. Odmera pridobnine po zunanjih znakih je nemogoča stvar. Poleg tega jo treba še vpošlevati, ta so r naši banovini banovinske doklade najvišje p vsej državi. Osnutek zn paršaliravje določa irre-visok pavšal in bi ga bito treba znižati. Nato je govoril predsednik o najnovejših ukre-•»i• glede kmetskih dolgov, javnih del ler o naših .lenarnih zavodih. Vendar se bo še le v pričojku prihodnjega lela pokazalo, kako se bodo razvijale razmere na denarnem trgu. Kar se liče javnih del. ;o treba ponovno o(H)7,oriti na dejslvo, naj bi si 'nveslicijska dela oddata predrsem domačim družbam. Dosedaj je bilo raznih investicijskih del r vaši državi oddanih trem inozemskim družbam :a f no milijardo dinarjev, V trgovsko-političneni oziru .ie zaznamovati novo pogodbo z Avstrijo, Nemčijo, Griijn in Alba- i nijn, nadalje krnnpenzatijski sporazum z Madjarsko, , Pri pogajanjih z Italijo r Rimu bo treba na vsak j iirti u zaščitili naš izvoz lesa. I pati je, da bmlo utrudi izboljšanja političnih odnaša je v med batkan- i •kiiui državami poslale ludi Irgirrske zvese z Rol-atrijo živahnejše, Me! trgovskimi zadevami je zabeležili uspeh iriz.ndovnnj z.a obdačbo konzumnih zadrug. To ob-Invčeiiie je -tedaj predloženo finančnemu odboru no.I d iti:! i ml davčnimi reformami. Zn sanacijo kre-rinili razmer ie zbornica zavzemala z.a ustano-v i i (_■ v posebnega obračunskega zavoda, ki bi neod- visno od obstoječih! zavodov omogočil liakazilni promet, toda ideja ima veliko nasprotnikov, čeprav je zanimanje zadnje čase zanjo narasllo. Zbornica jc izvedla celo vrsto akcij v obrtno-pravnem oziru za trgovslvo. Pokazali je tudi velik iuieres za nameravano tarifno rc/fonmi, katero namerava glavno železniško ravnateljstvo spomladi prihodnjega leta. Davčna praksa pri odmeri pridobnine sc jc v tekočem letu zelo poostrila. Cenitev čistega dohodka se jc zmanjšala od 24CO milijonov t. 1930 na 1760 milijonov v letu 1932. Nccnakomernost pa je povzročilo že omenjeno dejstvo, da so davčni odbori v nekaterih ravnateljstvih občulno zmanjšali predloge davčnih uprav, dočim so jili pri nas samo za 17 odsf Obrtniške zadeve Oni sloji obrtništva, ki so navezani na kmete in delavce kot svoje naročnike, so utrpeli velike škode radi pomanjkanja naročil. Naročila so sploh usahnila na minimum, ker je vsled krize v denar-stvu postalo premoženje tudi imovitejših slojev imobilno. K temu prihaja še nelojalnost, nelegalna konkurenca predvsem s strani nekaterih velikili podjetij. Število šušmarjev narašča kakor tudi plačilna nemorala dolžnikov. Poostruieijo pa sc javna bremena zaradi prisilnega izterjevanja. Glede obrtniškega zavarovanja priznava zbornica načelo, da je to zavarovanje potrebno in koristno, obenem pa opozarja, da naše obrtništvo radi sedanje krize smatra, da bi bilo treba izvedbo tega zavarovanja zaenkrat šc odložiti, dokler sc gospodarski položaj obrtnika toliko nc zboljša, da bo zmogel z zavarovanjem zvezana bremena. Nadalje jc zbornici predlagala, da se izvede najprej zavnro-vanjc za starost, onemoglost in nezgode, šele pozneje in postopoma ostale zavarovalne panoge. Zavarovanci naj se porazdele na štiri skupine po višini prispevkov in prejemkov, toda tako, da je izbira skupin prosta in mogoč tudi prehod iz ene v drugo skupino. Zbornica je zavzela stališče, da je spopolnilev obrtnega zakona potrebna, cla pa sc naj ne izvrši s predložitvijo novele narodni skupščini, ker bi sicer utegnile biti pri danih razmerah ogrožene mnoge pridobitve v k rist in zaščito olbrtnika. Za pospeševanje obrli je izdala zbornica namesto preračunanih 200.000 Dift do srede decembra že nad 230.0C0 Din. Sredstva so prišla deloma iz kreditov, ki so bili določeni za pospeševanje industrije in trgovine. Letos je bilo prirejenih 28 tečajev z 640 udeleženci, dočim jc bilo lani 21 tečajev s 462 udeleženci. Za izobrazbo in strokovno spopolnilev v inozemstvu je Zavod za pospeševanje obrti podelil deset podpor. Mojstrski izpili se polagajo pri štirih izpitnih komisijah (Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor). Pokazalo se je, da je strokovni nivo kandidatov daleko pod onim, ki bi si ga želeli in ki bi bil potreben, da bo mogel obrtnik pri kvalitativnem pogledu vzdržati vedno hujšo konkurenco. Lani je prc-stalo mojstrski izpit 255, padlo 47, letos v prvih devetih mesecih je prestalo mojstrski izpit 598 kandidatov, padlo jih je Za obrtno strokovno šolstvo prihaja predvsem v poštev tehnična srednja šola, ki ima 619 gojencev. Jeseni letos imamo 78 obrtnih nadaljevalnih šol s 402 učiteljema in 5363 učenci. V šolskem letu 1931—1932 pa je bilo še 87 šol s 6741 učenci. Ob koncu svojega poročila je g. predsednik dejal, da bo trebai še velikih naporov za izhod iz krize in da bo treba vložili mnogo optimizma v težko gospodarsko delo. Zbornični proračun za leto 1934 Zbornični proračun z.a 1. 1932 je znašal v potrebščinah 3,546.927 Din, v 1. 1933 2,956.930 Din in za prihodnje leto 2,994.041 Din. Za kritje bo ostala slej ko prej 10 odst. doklada. Doklada sc pobira od osnove pridobnine in družbenega davka. Oba davka kljub poostreni taksi padata. Donos doklad je zaostal v primeri s proračunom za 1. 1933 za 0.4 milj. Din. V zvezi z zborničnim proračunom je tudi proračun Pokojninskega zavoda v znesku 0.3 milj. Din. Potrebščine proračuna za 1. 1933—1934 so naslednje: osebni stroški 1.595 087 Din (1.548.124), stvarne potrebščine 571 000 (57.5 tisoč), prispevki jn ustanove 667.954 (673.8061, ijt-redni izdatki 160.000 (160.000) Din. Kritje Iv/,i predvsem 10 odst. doklada v znesku 2 6 milj. Din, takse moistrskih izpitov 50 (XX) Din ter druge zbornične takse 270.000 Din. (Takse so bile z.a 1. 1933 preračunane z-a 350.000 Din.) Predlog proračunu je bil soglasno sprejet. Zbornični poslovnik Po čl. 25 svojih pravil je zbornica dolžna izdati za svoje poslovanje podroben poslovnik. Novi poslovnik vsebuje vse odredbe, ki sc nanašajo na podrobno izvrševanje določb novih zborničnih pravil in poslovanje zborničnih organov. Načrt poslovnika vsebuje najobširnejše odredbe o zborničnem svetu, njega članih itd. Nato vsebujejo odredbe o poslovaniu odsekov, odborov itd. Poslovnik bo stopil v veljavo, ko ga odobri trgovinski minister. Poslovnik je bil soglasno sprejet. Službena pragmatiha in pokojninski pravilnih Tudi o tej točki dnevnega reda je poročal predsednik g. Jelačin. Dosedanja določila o zborničnih nameščencih datirajo iz leta 1914, po uredbi o zbornicah pa morajo zbornice seslaviti poseben pravilnik za svoje uradnišlvo. Nova pragma-tika vsebuje v šestih poglavjih določila o dolžnostih in pravicah, disciplinske predpise, določila o službenih prejemkih, ka ucejajo na novo plače, povišanje doklad itd. Uvedena jc tudi pripravniška kategorija. Razliko med sedanjimi prejemki in prejemki po pragmatiki bodo prejemali uradniki kot posebno doklado. Obenem s službeno pragmatiko jc bil tudi soglasno sprejet pokojninski pravilnik za zbornične nameščcncc. Zborničrtb razsodišče O novem pravilniku za zbornično razsodišče je poročal dr. Pretnar, zborn. tajnik. Pravilnik jc treba namreč prilagoditi novim zakonskim predpisom I in ga spopolnili. Med važnejšimi določbami nava- i jarmi, da je po novem pravilniku možna obnova postopanja. Nadalje so spremenjene takse, ki so sedaj urejene takole: Minimalna taksa jc 100 Din za tož-benc zahtevke do 5000 Din. 250 Din od 5000 do 10.000 Din. nad 10.1*00 Din pa 2% od presežka pius I"./ manipulacijska pristojbina, tako tla znaša skupno taksa okoli 3 Nadalje je bil sprejel pravilnik za povračilo potnih stroškov zborničnih svetnikov, ki iina (udi določila o dnevnicah in prenočninah. Tah se Sprejet je bil predlog, o katerem je poročal zborn. konzulenl Žagar o zborničnih taksah. V imenu obrtnega odseka je predlagal g. Rebek zvišanje vseh taks v prvem pogiavju za 50%. Nalo pa je bil sprejet kompromisni predlog, ki je v primeri s prvotnim predlogom zvišal takse za potrdila pri ro-kodelskali in obrtniških obratih za 50%. Spopolnilev zakona o zborničnih dokladah. Tudi o lem je por^-al g. Žagar. Zaradi izkušenj v praksi je treba pritegnili Ii kritju zborničnih potrebščin tudi podjetja, ki doslej niso plačevala dovolj. Zato predlaga za velefrgovine in industrijske obrate, ki plačajo minj kol 1000 Din, še letni prispevek, nadalje za delniške družbe, da naj plačajo poleg doklad še letni prispevek, ki ne sme presegati vsote 50.000 Din. To bo predloženo v potrditev trgovinskemu ministru. Za sklicanje Gospodarskega sveta Pred prehodom k samostojnim predlogom je zborn. svetnik g. Lavtižar opozoril na vesti o reorganizaciji bolniškega zavarovanja. Poudaril je. da je skupna zahteva vsega slovenskega gospodarstva ta, da naj ostane Trgovsko in bolniško podporno društvo neokrnjeno. G. Senčar jc predlagal apel na vlado, da sc naj čimprej skliče gospodarski svet, ki je tako nujno polreben. Oba predloga je plenum z odobravanjem vzel na znanje. Samostojni predlogi ' V imenu industrijskega odseka je predlagal g. Lenarčič, da se naj nikakor ne izvede nameravano obdavčenje opeke. Ta predlog kaže popolno nerazumevanje za položaj te stroke, saj so zaloge pri nekaterih oj>ekarnah lako velike, da bodo zadostovale še za leto dni. Predlagana trošarina znaša pri zidni opeki starega formata 28.5% lastne cene. Lastna cena pa je žc itak nižja kot prodajna cena. Ob tej priliki je sprožil zborn. svet. g. Štrgar vprašanje cen cementa, ki so bile z novo uredbo o javnih delili znatno povišane. Po pojasnilih g. glav. tajnika Mohoriča je bilo sklenjeno počakati na odlok trgovinskega ministra. Odločno je zbornica nastopila tudi za drugi predlog g. Lenarčiča, cla naj se uvede trošarina ua les. Trošarina na okrogli les bi znašala okoli 20% cene v dobrem slučaju. Posebno ob-' čutna bo tudi trošarina na žagan les, ki bo prizadela nehroj naših Žagarjev in iudustrijcev, saj pomeni skoro 50'/c vsega zaslužka pri lesu. Nadalje je predlagal, naj se izvede organizacija nase lesne stroke, cla se prepreči nepotrebna in škodljiva konkurenca. Dr. Rekar predlaga, naj se ukine zahleva, da se mora celulozni les pošiljati samo do 2.50 tn, če hoče uživati ugodnostno tarifo. Pri sedanjih |>ogaja-njih z Kalijo bi bilo treba doseči izenačenje železniške larife v Italiji z Avstrijo. Poleg tega je bila v zadnjem času zvišana tarifa za prevoz na Sušak. la tarifa pa se mora znižati najmanje na prejšnjo višino, ki je veljala pred povišanjem, cla sc omogoči konkurenca na italijanskem trgu. V zvezi s tem je bil tudi predlo"- Vrečarja, cla se naj revidira tarifa za lesne izdelke, ki je odločno previsoka. Sprejela sta bila predloga obrtnega odseka, ki ju je navedel g. Rebek, glede omejitve šušmarstva in nelojalne konkurence, o katerih sina že danes poročali. Končno so bili sprejeli Se irije samostojni predlogi: g. 1. Bricelj je predlagal zaradi neznosnih razmer v stavbni stroki, zaradi kalerih trpi solid-nost vsega našega gospodarstva, cla naj gradbeno-policijska oblast hkrati z aprobacijo načrta in statičnega proračuna uradno določi ceno. po kateri bi smel gradbeni gospodar oddati delo. K aprobaciji cen naj se pritegne tudi strokovnjak. Za vse panoge gospodarstva, ki niso odvisne od zunanjega trga, prav posebno za gradbene stroke, naj se delavske mezde z zakonom maksimirajo. Zakonito določena minimalna mezda je obvezna pri kalkulaciji jn pri izplačilu. Glede zaščite kmetov je predlagal g. Zadravcc, naj se da upnikom nujnost, zavarovati svoje terjatve pred 20. aprilom 1932,' v kolikor nc presegajo vsote 500 Diu. Po vzgledu krnela naj se dajo iste ugodnosti tudi za malega trgovca in obrtnika. Končno je g. Pinter predlagal, naj se zbornica zavzame za izpremembo dosedanje klasifikacije železnine v železniški larifi. S tem je bil dnevni red-seje izčrpan in je zaželel g. predsednik zborničnim članom dobre poslovne uspehe v bodočem letu. Francija - Nemčija Nič pogajanj - a vendar poga$an'a Pariz, 28. dec. b. Na včerajšnji seji francoske vlade, ki jc bila v Elizcju pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, je bilo izdano poročilo potem, ko je dal Chaulemps posebne informacije časnikarjem o izjavi ministrskega predsednika o popolnem soglasju v vladi. Chautemps je izjavil: »Vlada jc računala o potrebi, da obdrži v tajnosti spomcnico, ki je žc izdelana in ki bo poslana r.cmJki vladi, ker se morajo diplomatski dokumenti preje doslaviti oni vladi, katere sc tičejo in se smejo šele potem objaviti. Vse, kar lahko rečem glede te spomenicc jc to, da je Francija pripravljena z vsemi državami nadaljevati diskusijo, ki jo je priprt očilo predsedstvo razorožitvene konference v cilju, da se najde rešitev za organizacijo varnosti na temelju redukcije oboroževanja v okviru Zveze narodov. Razen tega je sedaj, kakor vedno., pripravljena, da stavi gotove pozitivne se hočejo z njo pogajati, iskrene težnje za mir.« Trdi se, da bo prepis te francoske spomenice dostavljen tudi vsem ostalim intcrcsirani.nl vladam takoj, ko bo spomenica izročena kanclerju Hitlerju. Vendar pa se naknadno čuje, da v teku debate soglasje ni bilo popolno in da je bivži ministrski predsednik in sedanji vojni minister Dala-dicr precej odločno zastopal mnenje, da bi Sc morala sestali konferenca štirih velesil in jc nn tem svojem stališču tudi vztrajal. Pravzaprav se trdi, da je lo Daladierovo mnenje podpiralo Sc nekaj ministrov in da jc do soglasnih sklepov priJlo šele po odločni intervenciji predsednika republike Lebruna. Z ozirom na včerajšnje sklepe francoske vlade bo zunanje ministrstvo dostavilo posebno spomenico francoskcnm poslaniku v Berlinu g. Poncetu, Na koncu tega tedna bo Francois Poncet pozvan v Pariz, da pri- prevzemu spomc- predloge, s katerimi hoče pokazati državam, ki I niče dobi šc vsa potrebna navodila in informacije. Drobne vesti Sporazum o Dardanelah London. 28. dec. c. Iz ( ariicradii poročajo, tla ,i<" sklenjen sporazum ineil Rusijo in Turčijo o režimu v Dardunclah in llosporii, Turčija je iinlnrei- nedavno zahtevala od Zveze narodov, da »e ji prizna svoboda v Dardatiebih in llosporii. Zahtevala jr predvsem, da se ji dovoli, tla zn obrambo teh ožin razniesti nekoliko pokretnili obalnih topov, kar ji po določilih lansannske mirovne pogodbe do srilni ni bilo dovoljeno. Ztluj sta se p:t Kusijn in Turčija sporazumeli, tla v primeru, če /eni vn dovoli lur-tiji razmestitev obalnih topov, to prav nič ne more vplivali lin prijateljske ndliošaje med Rusijo in Turčijo iu je s tem spnrnmmom sklenjeno, da Turčiji dovoli Rusiji, dn njeno l-riinmor>ko brodovje odide skozi Dardanele na l>ftlfni Vzhod. Itit-ija pa se ob v eze. tla bo v t rnt-m mor ju ol«tr>.rtlH -milo pidii-ij^l,,-bul je m obrambo «l>»lr Nov jugoslovanski poslanik v Soiiii Belgrad, 23. tleč. A A. Po poročilu lista »Echo de Bclgradc« je dosdanji poslaniški svetnik v Parizu g. Gincar-Markovič imenovan za jugoslovanskega poslanika v Sofiji. Dosedanji poslanik dr. Vuk-čevič pa je imenovan za poslanika v Budimpešti. General Krobatin umrl Dunaj. 28. dec. AA. Tu je nenadoma umrl za paralizo srca bivši avslro-ogrski vojni minister maršal Krobatin. IV?mške intrige v Ukratini Praga, 23. dec. Ig. >Pragcr Prcsse« poroča iz Moskve, da je na zadnji seji komunistične stranke v Ukrajini tajnik stranke Šatajevič izustil senzacionalne trditve o tajnem sodelovanju voditelja ukrajinskih nacionalistov, polkovnika Kcnovalcca iti predsednika pruske vlade Goringa. Pogajanja bi imela namen pripraviti nemško ukrajinsko zvezo V primeru, da postane Ukrajina zopet samostojna. Nemci so predvsem zahtevali od Ukrajincev velike koncesije v železni vojni nindustriji, nadalje nadzorstvo rad ukrajinsko armado in vodstvo njene zunanje politike. Tajnik Šatajevič je trdi!, da ima Za vse svoje izjave verodostojne dokumente, ki potrjujejo verodostojnost njegovih besed. Pogreb Mcicei? Barcelona, 28. dec: tg. Pogreba predsednika M1 e se je udeležilo pol milijona ljudi, ker fe po-!r! vsaka katalonska občina /astops;vo, ki sc jc slo ;>ok!onit ostankom osvoboditelja Katalonije. Belgrad, 28. dec. m. Dne 30. t. m. bo v francoski cerkvi slovesni rekvijem za mnogoštevilne žrtve železniške nesreče v Lagnyju, Belgrad, 23. dec. m. Na tukajšnjem sodišču so sc danes ob času razprave proli odvetniku dr. Petroviču razširile vesti, da si jc bolel v pretekli noči na smrt obsojeni zločinec Atihajlo Markovič, bivši bančni ravnatelj, končati življenje. Pazniško osobje jc njegovo namero pravočasno preprečilo. Predsednik sodišča je ua vprašanje časnikarjev, če odgovarja ta vest resnici, izjavil, cla o tem ni dobil nobenega obvestila. Dunaj, 28. dec. AA. Iz tiradca poročajo, tla je rodbina predsednika okrožnega sodišča v bližini Gradca, ki je imela pet papig, obolela na bolezni le živali in da je predsednik sodišča že umrl Tri papige so poginile, dve pa so morali zastrupiti. Sofija, 28. doc. m. Včeraj so se tu seslale Zastopnice ženskih bolgarskih društev in ustanovile podru/nieo Združenja slovanskih žena. Na sestanku jo h Ho zastopanih 16 raznih bolgarskih ženskih združenj. V podružnico slovanskih žena pa so odklonile svoj vstop zastopnice nincedonske žensko zveze. Rukarešt, 28. dec. b. Tukajšnjo društvo iMica d. d.-. Io trnipvi«-lura padle Božič v Mostarju V Mostarju, po božičnih praznikih 1933. Takole so me učili doma v mladih letih: »Na božični dan ne sme nikdo nikamor od doma! Za obiske in za razveseljevanie je sveti Štefan. Sveti dan je pa prevelik praznik, da bi smel človek iti v tujo hišo ali celo v gostilno. Sicer pa — samo poskusi: videl boš, da ti bodo nekam pribili pokrov od peči, da ne boš mogel sesti, pa se te bodo hitro rešdi!« Vedno sem se skušal držati teh naukov in nikdar mi ni bilo žal. Res, lepo je, če se »mir ljudem na zemlji« praznuje tudi na ta način, da vsaj en dan v letu da človek mir vsem in preživi ta dan zbrano v družbi svojih najbližjih. Letos. pa je naneslo, da sem božičeval sicer lepo, a povsem drugače nego doslej. Dočim so ine doma učili, da je božič tisti dan, ko ima človek v vsem letu največ miru, je v Mostarju baš obratno. Takole me je pripravljal moj mentor za tukajšnje običaje na praznike: »Na božični dan in na praznik sv. Štefana ti bodo prišli voščit predvsem katoličani, v katerih rodbine nekoliko češče zahajaš. Prav tako te bodo obiskali pravoslavni, pri katerih si bil na njihovi slavi, in muslimani, če si v januarju koga obiskal na bajram. Katoličanom moraš vrniti obisk čim prej — če le moreš, že v teh dveh dneh — pravoslavnim ob njihovi slavi, muslimanom na bajram. Ker si novo pečen Mostarec, boš vsaj letos še poceni opravil. Pri meni je pa takole: prišlo bo gotovo več nego 50 obiskovalcev, morebiti bo njih število tudi preseglo sto, jaz bom pa vsakega »častil« z rakijo, z vinom, s pecivom, s pečenjem, kar si bo pač kdo izvolil. Prišli bodo ljudje, ki jih komaj poznam. Vsem bom mora! obisk vrniti. Družina ne bo imela od božiča ničesar, jaz pa veliko zdelanost. Veruj mi: 500 Din bi rad plačal- v kak dobrodelen namen, če bi bil rešen poti. dela in stroškov z božičnimi obiski in bi se v teh dneh res lahko mirno oddahnil od svojega posla ter živel samo s svojo družino.« Prav letos se je pa nepričakovano božični običaj pri katolikih v Mostarju spremenil, vsaj za letošnje leto. Vsa hrvaška kulturna in dobrodelna društva (deset jih je bilo jx>dpisanih) so nekaj dni pred božičem sklenila pozvati vse mostarske katolike. naj prenehajo z božičnimi obiski in naj vrnejo božiču značaj družinskega praznika; od obiskov naj se odkupijo z darom za hrvaško kulturno društvo »Napredak«, ki podpira siromašne dijake. Dr, Anton Ratalec 60 letnik Rakor je gotovo, da dr. Ratajec na takele počastitve ne danič, tako je vendarle polrebno, da se ga spominjamo zaradi njegovega dela in zaradi naše javnosti, ki bi jo tak molk zavedel do napačnih sklepov. Ce je kdo skoraj 30 let kot duhovnik in profesor javno deloval, če se je poleg tega uveljavljal še izven stanovskega dela, mu je javnost dolžna ob teh letih hvalo in zahvalo. Po rodu iz Bučke na Dolenjskem, je dovršil srednjo šolo v dolenjski prestolici, ki mu je zapustila prelepe spomine na tedanje dijaško življenje. Ril je vseskozi odličen dijak, ki se je enako odlikoval v jezikih in realijah. Po maturi je opravil enoletno vojaško službo, ki mu je okrepila nekatero potezo v značaju in nastopu. Ko je slekel vojaško suknjo, je kot mlad častnik stopil v semenišče in se v četrtem letu odzval škofovemu pozivu, da se usposobi za profesorja matematike in fizike avosiavmmi in z muslimani, •»a lahko opazujem, da gre tudi prazno-in bajrama polagoma v isti smeri kakor evanjc: večkral berem obvestila, da ta V načelu so torej sprejeli Mostarci isti običaj, ki ga imamo — vsaj deloma še — pri nas v Sloveniji. V načelu samo: kajti v praksi jc stvar te-žavnejša. Kdai ti bodo pa sedaj pravoslavni in muslimani vračali obisk?! — Vidite, tako smo v Jugoslaviji (»vezani med seboj, da niti božiča ne moremo praznovati brez bratskega sporazuma. Uspeh omenjenega poziva je bil torej ta, da se je znatno omejilo medsebojno obiskovanje katolikov, pač pa je ostalo božično sprejemanje pri vseh, ki imajo večje družabne, poslovne, stanovske zveze s pravoslavnimi in z muslimani. Sicer pa lahko vanje slave naše božičevanjc: ali druga rodbina letos ne sprejema radi bolezni, radi odsotnosti itd. Eden izmed najvažnejših razlogov za omejevanje praznovanja bo pač — kriza. Ljudje si mislijo: če že moramo pri vsem štediti, potem — štedimo vsaj sami zase in ne razkazujmo svojega težkega položaja drugim! Ko se bodo gospodarske razmere zboljšale, bo bržkone tudi bo-žičevanje zopet vzcvetelo po starih pravilih gostoljubnosti. In v mnogem oziru ni napačno, če se — morebiti nekoliko izpreinenjen in omejen — vrne nekdanji običaj. Škoda je sicer tihe poezije in zbranosti božičnega miru in če bi smel Mostarcein kaj svetovati, bi jim priporočil, naj — ko se vrnejo stari časi — vse obiske prelože na dan sv. Štefana. Gojitev družabnosti je pa sama na sebi dragocena stvar; božičevanju, slavi in bajramu se morajo naši bratje na jugu mnogo zahvaliti za to, da je njih gostoljubnost vedno sveža in njih družabna okret-nost na višini. Koliko smo si n. pr. profesorji v Mostarju prav zaradi takih obiskov med seboj v družabnem oziru bliže nego smo si bili v Ljubljani, dasi so vladali tudi tam z neznatnimi izjemami dobri tovariški odnosi med nami. Sicer je pa božič v prirodi tukaj mnogo bolj podoben betlehemskemu nego v Sloveniji. Ko je pri vas snežilo in zmrzovalo, je v Mostarju grmelo in deževalo. Vsa okolica je bila zelena in nešte-vilnim ovcam se je godilo dosti bolje nego v po-letni suši. Teden dni pred božičem je sicer padlo malo snega, ki ga lani vso zimo v mestu nismo videli, a še pred svetim večerom so bili naši hribi zopet posejani z ovcami. In morebiti tudi po preprostosti življenja in skromnosti stanovanja tukajšnji pastirji ne zaostajajo dosti za betlehemskimi. L Dolenec. na srednji šoli. Odšel je na dunajsko univerzo, kjer se je odlikoval zlasti v matematiki. Svoje poskusno leto je prebil na Dunaju, potem pa prišel v zavod, ki mu je poslej ostal zvest do konca, ko ga vodi kot gimnazijski ravnatelj. Dijaški rodovi šentviške gimnazije bodo brez dvoma potrdili sodbo, da je bil naš jubilant najizrazitejša postava, ki so jo srečali v šolskih sobah. Srednje visoko, suhljato a močno postavo krasi izrazita glava; iz vse zunanjosti diha eleganca in moč. Njegove kretnje razodevajo nekaj skoraj vojaško energičnega, prav tako njegovo jasno, kratko včasih skoraj rezko in odsečno izražanje. Nižje-solcu vzbuja ta energija skoraj strah, a v višjih razredih je dijak že dovolj bister, da skozi to vna-njost čuti in sluti izredno mehko srce, dostopno za vse človeško čustvovanje. Krepka primera ali duhovita šala je mladini poslej le še to kar Župančiču: »dala bi zanjo cekin«. Dr. Ratajec je v zasebnem in javnem delovanju zlasti prijatelj reda. Ce o kom smemo trditi, da mu je red življenjska potreba, moramo to o našel slavljencu. Izbrana preproščina, brez navlake, brez nepotrebnega okrasja sije iz njegove osebe, njegovega stanovanja in njegove ravnaleljske pisarne. Zmeraj vse v popolnem redu. vse na svojem mestu, brez prahu, vse mize čiste in prazne. Zato ni čuda. če mu tudi pri vzgoji naibolj mrzita lenoba in nered; saj je vzgojna vrednost matematike ravno v jKiudarku reda, logične doslednosti. Prav la redovilost pa ga tudi usposablja za vodstvo gimnazije in hiše. kjer lahko postane usoden vsak nered. Poleg svoje stroke in stanovskih poslov pa se je dr. Ratajec zmeraj živalim zanimal za naše I javno življenje. Že zgodaj se ;e seznanil z dr. Kre-| kom in mu p-oslal izmed najintimnejših prijateljev. I Koi po vojski je bil za kratko dobo celo šentviški I občinski gerenl. Razumljivo pa je. da je bil mož tolikega reda cenjen in dragocen delavec zlasti pri gospodarskih organizacijah, ki so bile deležne njegovega bivanja v Š!. Vidu. V svoiih prostih urah se je kaj rad ukvarjal s francoščino, ki se ji je priučil do po[»oInega razumevanja. Iz te njegove Vsaka gospodinja mu ostane zvesta! Po pravici I Lepo žisto — dolgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga ima gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira iz Schichtov ega terpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. SCHICHT^ TERPENTIN0V0 MILO ST.3.5-33 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Šmarješki most pri Rimskih Toplicah stebri podporniki. Zato smatramo, da je jxxlana možnost, da sc most obnovi Betonske stebre bi bilo treba približno za 1 m nadbetonirati, da bi bil most višji, da ga ne doseže voda, ako bi bila tako visoka, kakor letos 23. septembra. Glede gornjega ustroja pa želimo, da se napravi vsaj ozek most za pešhojo. Občine golovo ne b< do mogle tega same napraviti, (Potrebna je pomoč od strani okrajnega cestnega odbora in banovine. Ker se sedaj sklepajo proračuni, naj se ne pozabi ua šmarješki most. Požar Št. Rupert na Dolenjskem, 26. decembra Žalostne praznike je imela leto« Ivana Flor-jančič, znana branjevka iz Kamnja. Par dni pred prazniki je odšla v Trst k sestri na obisk. Komaj pa je prišla tja, je dobila od doma brzojavko, da ji je Zgorela hiša Na sveti dan je prišla domov, a je namesto doma našla le kup ožganega zidovja in pepela. V hiši sta ležali dve dekleti, Ivanini sosedi, katerima je izročila dom v varstvo, ki bi pa tudi skoraj postali žrtvi ognja, da ju niso sosedje in gasilci še pravi čas zbudili iz spanja. Gorelo je v noči na nedeljo. Kdo jc zažgal, sc ne more reči nič gotovega Čudno je pa to, da ravno zaipadna stran Št. Ruperta nima miru pred požigalci. škode je do 15.000 Din, zavarovana pa je bila za 500C dinarjev. Sv. Marjeta pri Rim. toplicah, 27. dec. Šinarječani imamo z mostom čez Savinjo velik križ, enkrat nam ga vzame led. drugič voda. Ko se je stari most, katerega je zgradila Trboveljska premogokopna družba, podrl, smo leta 1924 s pomočjo občin, okrajnega zastopa in drugih dobrotnikov zgradili novega. Dne 9. avgusta 1920 ga je velika povodenj na enem koncu odtrgala in ga odnesla na nasprotno stran. Seveda se je ob tej priliki polomilo m poškodovalo veliko lesa. Še isto leto je most obnovil okrajni zastop. V februarju 1929 je led odnesel dva lesena podpornika in seveda med dvema stebroma tudi gornji ustroj. Še isto leto se je osnoval nov gradbeni odbor za obnovo mostu. S (»močjo okrajnega cestnega odbora, posebno pa po naklonjenosti oblastnega komisarja dr. Natlačena je bilo mogoče, da smo zgradili dva nova betonska stebra, pa tudi obnovili gornji ustroj za pešhojo. Povodenj dne 23. septembra letos, ki je bila tolika, da je ne pomnijo najstarejši ljudje, pa je zopet odnesla ves zgornji ustroj, ostali pa so vsi ljubezni je zrasel tudi prevod .lules Vernove povesti »Carski sel« za 2 zvezka Slovenskih večeinic. Pri Mohorjevi družbi je izšla ludi »Poljudna kemija«, ki jo je izdal skupno s prof. Pengovom; tudi v tej knjigi je njegov delež zlasti urejenost znanja in Ivarine. V začetku letošnjega šolskega leta mu je bilo poverjeno ravnateljstvo škofijske gimnazije v šenl Vidu. Kakor je mesto odgovorno in težko, tako smo prepričani, da bo rednost in odločnost dr. Ra-tajca v polni meri kos nalogi in bo vodil gimnazijo še k nadaljnim uspehom v učnem in vzgojnem pogledu. Želimo mu samo zdravja in moči, da bi Se dolgo mogel delovali Bogu v čast in nam vsem v korist. I'rl migreni, živ; nili holeznlh, minil ni- nslni-nlnlli teiln K. I. n n <-ns m i* - Pur I g. i'Rl. r.-L' nn I. lir. 1IIS7S. oil M X. 19,13. Univ. prof. dr. Rado K u š e j : Uradna pravila srbske pravoslavne cerkve Na seji arhijereijske-ga zbora dne 9. junija t. 1. v Sretnskih Karlovcih so bila sprejeta »Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve«, ki sta jih sestavila dr. Simeonovič-Čokič, pravni konsulent srb-#ke patriaršiije in profesor cerkvenega prava na | pravni fakulteti v Subotici, Sergij TroickL Koij po razglasitvi teh pravil v »Glasniku«, službenem li- ; stu srbske patriaTŠije, z dne 7. septembra 1933, : št. 34 in 35, stT. 514—529, se je začela voditi o njih živahna diskusija v dnevnem časopisju naše prestolnice, v glavnem v »Pravdi« in »Politiki«, ki je doslej naša javnost ni niti registrirala, dasi gre za velevažen dogodek, ki zasluži, da ga poskusimo tudi pri nas postaviti v pravo luč, osobito radi tega, ker se nam z njim odpira cela vrsta juridič-nih problemov, ki jih diosleijšna diskusija ni niti izčrpala, še manj pravilno rešila. Bračna pravila, ki predstavljajo novo kodifi-kacijo zakonskega prava naše pravoslavne cerkve, dobijo po § 135 obvezno moč dne 1. januaria 1934. V zvezi z njimi j« sprejel arhijerejski zbor na tvoi seji 12. junija 1933 nov postopnik za sodišča v srbski pravoslavni cerkvi, kojega avtor je prav taiko g dr. Sirneonovič-čokič. Ta postopnik, razglašen v »Glasniku« št. 44 in 45, dobi svojo obvezno moč prav tako 1. januarja 1934. > O tem postopku doslej javne diskusme m bito, j pač pa je »Politika« z dne 10. decembra ponatisnila precejšen del njegove vsebine. 1. Kritiki »bračnih pravil« so govorili mnogo o zakonu (ibra-ku) v obče, največ pa so ospoTavali kompetenco arhijerejskega zbora, da ta pravita do- , nese, manjšo pažnjo so posvečali vsebinskim m sti- , lis Učnim nedostatkom. Proi. dr. Čedomir Mitrovič j z belgraij-skc pravne fakultete je dokazoval v celi vrsti člankov, da bi bila smela srbska pravoslavna cerkev U pravda donesti edino le v sporazumu z državo. 2. Po isjavah avtorjev teh pravil )e zasledovala cerkev z njimi velik is važen cilj uniKcirania žemttbeoeiia orav« rui za rae naie pravoslavno prebivalstvo. Hotela je napraviti konec razlikam v pravnih sistemih poedinih področij v naši kraljevini, po katerih velja na pr. za Vojvodince obvezna civilna oblika poroke, dočim se sklepajo zakoni v Srbiji, Bosna in Hercegovini, Črni g-ori, pa tudi v Hrvatski in Slavoniji ter v Sloveniji in Dalmaciji po cerkvenem obredu. To stanje da cerkev ni mogla dalje trpeti, ker ne vemo, kdaj bo država sankcionirala osnutek za novi edinstveni grajanski zakonik, na katerem se dela ž« dalje ko 10 let 3. V »Pravdi« z dne 30. oktobra zastopa dr. R. Kazimirovič mnenje, da potrebujejo bračna pravila sankcijo državne oiblasti, ker tvori ženitbeno pravo del grajanskega prava in ker se država v ustavi ni odrekla institutu zakona (braka). Ona je. pravi Kazimirovič, priznala cerkvi pravico, da samostojno urejuje svoje notranje verske posle, toda zakon (brak), rodbina in deca stoje pod zaščito države (člen 21 ustaive), s čimer je rečeno, da je država tudi na tem polju vrhovna oblast in da si je ureditev rodbinskih odnošaijev pridržala osobito radi tega, ker je ona v verskem pogledu »mešovita« in ne homogena, pravoslavna. 4. Po istem piscu je kalizija med državno in cerkveno oblastjo neizbežna, ako med njima ie Bo soglasnosti v donošenju ženitbenega prava, v jrv vrsti glede norm o razivezi zakoma (bralka) za življenja soprogov, to tembolj, ker je v projektu novega grajanskega zakonika vsebovano tudi ženitbeno pravo in gre zakonodajna oblast kralju in narodnemu predstavništvu skupno. Za cerkev je zakon (brak) zakrament, zato ona civilnega zakona nc prizna. Mešane zakone ima edino država urediti, ker se zakonodaja pravoslavne cerkve more nanašati izključno sam« na pravoslavne vernike. Odnošaje med pripadniki različnih ver mora na polju ženitbenega prava urediti državna oblast z inter-konfesionelnimi predpisi in ti bodo morali tudi civilni zakon (brak) vsaj v nekem obsegu priznati. Kakor je iz teh kratkih navedb razvidno, ni o značaju bračnih pravil niti med juristi jasnosti, šc manj pa o razmerju med cerkveno in državno za-konodaijo. Bračnim pravilom se celo naravnost očita, da so povzročila doka-jšno pravno nesigurnest. Z nijnhovo materielno vsebino in posrečenostjo ali zgrešenostjo teksta se danes nočemo baviti, pač pa veljai-o naslednje vrstice prigovorom, ki »o zgo raj pod 1—4 kratko uveden«. Ad 1. Bračna pravila so izdana na osnovi čl. 1 zakona o srbski pravoslavni cerkvi ter čl. 63, točka 13, ustave te cerkve. Prvoimenovani člen priznava cerkvi avtonomno glede vseh notranjih verskih poslov, drugi (.a navaja v okviru kompetence, ki pri- ! stoja arhi>re skemu zboru, izdajan;c predpisov v zakonskih (bračnih) zadevah. Ker se sklicuje čl. 53 ustave izrečno na čl. 51 istega zakona, v katerem je označen arhijerejski zbor kot najvišje cerkveno-zakonodajno oblastvo v zadevah vere, božje službi, cerkvenega reda in notranie ureditve cerkve, ie zakonodajna kompetenca na polju ženitbenega prava osnovana na svojstvu zakona (braka) kot zakramenta, kar naglaša ludi § 1 bračnih pravil. Vsi pravoslavni kristjani, ki postanejo s sklenitvijo zakona deležni milosti posebnega zakramenta, so kot člani cerkve zavezani ta pravila upoštevati in cerkveni organi bi bili ne samo upravičeni, ampak naravnost primorani, svoje sodelovanje pri poroki odreči vsakemu, ki se tem pravilom ne podvrže. O kompetenci torej sploh nc more obstojati dvom, ker je osnovana na cerkveni ustavi, izdani v obliki državnega zakona. Ad 2. Veljavnost bračnih pravil za pravoslavne vernike ni odvisna od tega, ali jih bo državna oblast sankcionirala ali nc. Ona vežejo pro foro ecclesiatico vsakega pravoslavnega kristjana kot predpis kompelenčne cerkvene zakonodajne oblasti. Vprašanje civilnopravne obveznosti strogo vzeto v obče ne obstoja. Za državni forum vežejo samo zakoni, ki jih izda državna zakonodajna oblast. Zato bodo pravoslavni Vojvodinci odslej cerkveno-pravno vezani na bračna pravila, civilnopravno pa še vedno na ženitbeni zakon iz leta 1894. Ako bodo hoteli skleniti za cerkev in državo veljaven zakon, bodo morali zadostiti cerkvenim i n civilno-I pravnim predpisom, to je poročiti se bodo morali | cerkveno in civilno. Ako sta mislila avtorja brač-' nih pravil razveljaviti ženitbeni zakon iz leta 1894 i za pravoslavne Vojvodince, sta se nahajala vseka- l ko v zmoti, ker cerkveni zakon ne more razve- ' ljaviti od države izdanega zakona in tudi nc obratno. Pač pa bo učinek bračnih pravil tudi za Vojvodino ta, da samo civilno sklenjeni zakoni za cerkveni forum od 1. januarja 1934 ne bodo imeli več veljave, ako so bili morda doslej kot veljavni priznani. Saj so na teritoriju bivše Ogrske samo rjvilDo iddenien-i z-akoni celo za iorum katoliške i cerkve izgubili svojo veljavnost šele 19. maja 1918. ko je stopil Codex juris canonici v moč, dočim so bili prej tudi cerkveno veljavni. Ad 3. Ureditev ženitbenega prava v novem graijanskem zakoniku nc bo imela s cerkveno izdanimi bračnimi pravili nikake neposredne zveze, ker bodo morebitne vsebinske neskladnosti učinkovale v povsem različnih območjih. Država ne urejuje zakona (braka) kot svetotaijstvo, temveč kot enega najvažnejših civilnopravnih socialnih institutov. Ni nikake ovire, obratno, danes jc neiz-bcgljiva nujnost, da uredi država ne glede na različne verozakonske predpise la institut po svoje. Ona bo tudi normirala pogoje, pod katerimi bt smatraia zakone, sklenjene med pripadniki različnih ver, za svoje območje kot veljavne. S tem pa ne more biti vzkračena cerkvi pravica, da tudi ona za svoj forum izda predpise, pod katerimi bo priznavala mešanim zakonom veljavnost. Ad 4. Ni pravilno govoriti o kolizi-ji med cerkvenim in civilnim zakonodavstvom, ker so norme vsakega izdane za povsem različna območja Katoliška cerkev svoje pravo uspešno uveljavlja zgolj z duhovnimi sredstvi med svojimi verniki tudi v državah, kojih civilno ženitbeno pravo ostro nasprotuje katoliškim verskim načelom. Razumljivo jc, da se pravoslavni krogi v ta pojav za svojo cerkev težko omislijo, juristi na področjih s pretežno katoliškim prebivalstvom računamo z r»nm žc zdavnaj. Toda pravoslavna cerkev sc Oo z neizbežnim dejstvom ločenega zakonodavstva na polju zakonskega prava sprijaznila; z bračnimi pravili je napravila v tem pogledu dober začetek Če bo znala vzbudili in ohraniti v svojih vrstah zavest, da je treba izpolnjevati vsakemu državljanu, ki jc hkrati veren član cerkve, predpise obeh ob lasti, razlika v teh predpisih nc bo nc n ej ni državi v kvar. Nam se dozdeva, da jc šla diskusija o bračnih pravilih doslej mimo iedra vprašanja. To jedn) tvori pravilno razumevanje razmerja med cerkveno in državno zakonodajo, ki ga doslejšnia polemik ni pokazala Želeli bi, da krene oh sedai novo i/ danem postopku za cerkvena sodišču v pravilne* pravec. Ljubljanske vesti: Aretacija zloglasnega vlomilca Ljublijana, 28. deccmbra. S\oi čas je povzročal ljubljanski policiji in mdi orožnikom na deželi mnogo preglavic vlomilec Jakob Lampreht, ki jc izvršil v mestu celo vrsto skrajno predrznih vlomov in tatvin v družbi raznih svojih pajdašev, katerim jc bil navadno vodja. Končno je tudi njega doletela usoda ter je bil Lampreht izsleden in obsojen na daljšo ječo, ki bi jo moral presedeti v mariborski kaznilnici. Od tam pa je ob koncu avgusta pobegnil. Kradel je potem kar naprej, največjo tatvino pa je zagrešil meseca septembra v planinskem domu v Logarjevi dolini, kjer je odnesel šestim turistom razne opreme, hra- Kai bo danes? Drama: Praznik cvetočih črešenj-. Red B. Opera: 01-01«. »Začarani ptič«. Red A. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ed.. Mestni trg 5 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Zabava posebne vrste se pripravlja na Silvestrovo v Slam cevi buffet-resiavraciji Poleg specijalne sodbe, novoletne alegorije še mnogo Miiohapolnih točk, ki pa sc drže še v strogi tajnosti. Rezervirajte si pravočasno prostore! 5 Silvestrov večer »Ljubljane«, ki se bo vršil v nedeljo zvečer v vseh dvoranah hotela »Union«, bo, sodeč pn pripravah, nekaj izrednega. Na sporedu so med drugim pevske točke celotnega zbora Ljubljane . solospevi, šaljivi kupleti ild. itd. Nastopila bo tudi popolna godba na pihala. Kdor hoče preživeti par veselih ur in pozabili vsaj ta čas na težko razmere, bo prišel na Silvestrovo v »Union«. • Pcvci -Ljubljane« se zbero danes popoldne ob i 2 pred mrtvašnico na Stari poti 2, da zapojo v slovo + g Karolini Kncblovi. 0 Ljudska igra Trije kralji« na odru Rokodelskega dema. Novega leta dan bomo videli na odru Rokodelskega doma ljudsko igro »Trije kra-I" . Igra je najmočnejše Timmermansovo odrsko delo: Slika nam notranje prerojenje in spreobrnjenje človekovo na sveto noč. S svojo prirodno po-božnosljo in zdravim humorjem bodo »Trije kralji« kmalu postali lako priljubljena božična ljudska igra, kakor jc Mlinar in njegova hči« za čas okrog Vernih duš dneva. Zanimanje za igro bo gotovo veliko; zalo prosimo, da si občinstvo kupi vstopnicc že v predprodaji. ki bo v nedeljo in Novega leta dan, obakrat od 10—12, v Rokodelskem domu, Komenskcga ulica št. 12. Pričclck igre jc Novega leta dan ob pol osmih zvečer. Vse poslovne knjige dobite v prvi vrsti pri tvrdki Sv, Bonač o Trgovine bodo v nedeljo 31. decembra cel dan zaprte, ostanejo v zmislu sporazuma odprte le trgovine, ki se bavijo izključno z jestvinami. — Uprava Združenja trgovcev. o Velikodušno volilo za meslne uboge. Bla-gopokojni gospod velelrgovec Anton Zeschko sc j c v svoji poslednji volji spomnil tudi naših mestnih ubožcev in volil v ta namen 50C0 Din. G. dr. Erik Zeschko jc izročil velikodušno volilo blago-pokojnega mestnemu načelstvu, ki izreka tem potom za ta dar javno zahvalo v imenu mestnih ubožcev. ne, fotografski aparat ter dokumente, v skupni vrednosti nad 3000 Din. Z ukradenimi dokumenti se jc izdajal pod tujimi imeni ter se ju na ta način večkrat zmazal pred orožniki. V Rožni dolini ga jc pred mesecem dni ustavil stražnik, pa mu jo Lampreht pobegnil, pustivši svoje kolo, ki ga je tudi nekje ukradel. V torek pa so ga prijeli orožniki v Medvodah ter našli pri njem razno vlomilsko orodje, velik revolver, naboje in razne dokumente. Orožniki so Lamprehta odvedli v Ljubljano, kjer jc policija seveda kaj kmalu ugotovila, kakšnega ptička imajo. Zaenkrat je z Lamprehlovo svobodo zopet konec. Soboto in goshe na sadnem trgu — Voduikov trg velika prodaja zaklane perutnine Mariborske vesti: Hiša se bo podrla Te dni je rešila banovinska uprava prošnjo mariborske občine za odstranitev hiše v Strossma-jerjevi ulici 7, da bo tako omogočen podaljšek Smetanove ulice na Orožnovo. Omenjeno poslopje je občinska lasi; občina pa ga je dobila od nekdanjega župana dr. Schmidererja pod pogojem, da ■se osnuje v njenih prostorih ustanova za ubožce. ; Ustanova se jo nahajala v omenjenem poslopju že daljšo vrslo let. Zadnjo čase jo. uživalo ustanovo ! devet revnih ženic, ki so vse stanovalo v hiši. Poslopje pa je radi nameravanega podaljška zapadlo i porušenju, vendar pa tega ni bilo mogoče poprej <•) Zdri^enje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže predavanja drevi ob 20 v restavraciji »Zvezda«. Govoril bo župan g. dr. Dinko Puc o občinskem gospodarstvu mesta Ljubljane. ® Nc pozabite na silvestrovanje »Krke« pri Mikliču! Prvovrsten spored! Nikjer sc ne boste počutili tako domače! Pridite pravočasno, da si zagotovite sedeže! 0 Prijava psov. Glasom razglasa mestnega načelstva, ki je nabit po jnsstu, morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu načelstvu brez razlike vse pse, tudi pse čuvaie in mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, in sicer v naslednjem vrstnem redu po začetnicah rodbinskih imen. 1. A do G dne 2., 3., 4. in 5. januarja 1034. 2. Od II do L dne S.. 0., 10.. 11., 12. in 13. januarja 1934. 3. Od M do R dne 15., lo., '7., IS. in 10. januarja 1034. 4. Od S do \V dne 20., 22., 23. in 24. januarja 1034. 5. Z. in ž ter eventuelni zamudniki pa dne 25., 26., 27.. 20., 30. in 31. januarja 1034. Prijave psov je izvršili ^ zgoraj navedenih dneh ust ho, in sicer od <) do 13 dopoldne pri mestnem načelstvu (Gregorčičeva cesta 27-111, na hodniku), kjer je plačati tudi pasjo znamko za 1. 1034 v znesku 100 Din za vsakega psa. Vsakemu zamudniku se bo zaračunala pričeiiši s 1. februarjem 1034 pasja laksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaji Ali je smatrati psa za čuvaja ali ne. o tem odloča mestno načelstvo. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z globo do 900 Din, odnosno z zaporom do 30 dni. Podrobna določila so razvidna iz lepakov, ki so nabili po mestu. 0 Naval v bolnišnico. Med prazniki je bilo, kakor je bilo pričakovali, prav malo sprejemov v bolnišnico. Vsakdo, naj je bil ludi šc tako resno bolan, če je le mogel, je raje ostal za praznike doma in so v bolnišnico prihajali v resnici samo v primerih najhujše bolezni. Zato pa se jc takoj po praznikih število bolnikov, ki prosijo za s-prejem v bolnišnico, naglo dvignilo. Povprečno jih prihaja sedaj okoli 70 v bolnišnico, nekaj pa jih seveda redno odklonijo ali pa odpravijo kar ambulantno. Dosedaj je bilo vse leto sprejetih v bolnišnico 21.500 bolnikov. nedeljo purani Jamčim za blago, katero prodajam Feldman 0 Južno vreme. Žc na Štefanovo jc nastopilo južno vreme, kar jc spravilo smučarje v prav slabo voljo. To juino vreme pa se jc v sredo še poslabšalo, zakaj vmes je celo deževalo. V sredo zvečer je sicer pričelo zopet nekoliko zmrzovati, toda kmalu jc sledil dež, sneg na tleh pa sc je pričci spreminjati v neznosno brozgo. V središču mesta, kjer jc bil sneg odstranjen žc prej, brozga ni tako neznosna, zato je pa tem večja na robu mesta. Z Golovca in Rožnika so se smučarji že pričeli umikati in tudi v okolici jih ni toliko videti, pač pa še vedno odhajajo z vlakom na Gorenjsko, kjer si pač poiščejo višje in pred jugom varnejše kraje. Pa-santi so sedaj v precejšnji nevarnosti pred plazovi snega, ki neprestano drče s streli in na marsika-kem hodniku leži kopica snega, ki jc padci s strehe. Cerkveni vestnik Stolna kongregacija Marijinega varstva (kongregacija gospa) ima sestanek danes, v petek, 29. I. ni. popoldan ob ii. Pridimo polnoštevilno! — Pri nagnenju k maščobi, protinu. sladko-sečnosti izboljšuie naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in traino pospeši prebavo □ Na Silvestrovo ima sklepno pridigo ob 18 v tukajšnji stolnici prevzvišeni knezoškof dr. Iran Joief Tomažif. — Na praznik razglašenja Gospodovega podeli prevzvišeni vladika med ponlifikalno sveto mašo ob 10 letošnjim novomaSnikom sub-diakonat. □ 47 pro&enj! Za razpisanih Irojc mest pri mariborskih mestnih podjetjih se poteguje skupno 17 prosilcev. Od tega za mesto upravnika 21, za tajnika 10 in za strojnega inženjerja 1G. Med prošnjami so nekatere kombinirane za upravniško ali tajniško mesto, eden prosilcev nastopa celo s kva-filikacijo za vsako izmed razpisanih mest. Upravni svet mestnih podjetij bo sklepal o oddaji razpisanih mest po Novem letu. [."] Poročila sta sc včeraj v Lipnici dr. Valter Dolcček, sin v Mariboru bivajočega vpokojenega višjega davčnega uradnika g. Dolečka, in gospodična Vali Wochova, hčerka ugledne mariborske gostilničarke gospe Marije Wocli. — Poročila sta se sodnik mariborskega okrožnega sodišča g. Miloš Senica in gospodična Mary Perko, hčerka uglednega trgovca in poscslnika g. Perka iz Kolkov. Mladima paroma obilo sreče! J Počastitev obmejnega borca. Občinski od-l.or nove občine Brezno je imenoval župnika na Remšniku g. Vida Pavlica za časlnega občana zaradi zaslug, ki si jih je pridobil kot obmejni borev. za svojo župnijo in za učvrstitev narodnega življa ob severni meji. Q Stari umirajo. V Novi vasi v BoHcnkovi 12 je umrl vpokojeni železničar g. Alojz Labcc. Pokojnik je dosegel visoko starost 82 let. Pokoj njegovi duši! □ Novoletni d-ar. Dvorna dama gospa Eleonora šverljuga je darovala Počitniškemu domu pri Svetem Martinu na Pohorju znesek 200 Din, za kar ji izreka odbor prisrčno zahvalo. □ Hišni posestniki in proračun. Društvo hišnih posestnikov je po razgrnitvi občinskega proračuna obravnavalo postavke za leto 1934 na svoji seji. V posebni predstaviti bodo hišni posestniki zahtevali zmanjšanj< dajatev, ki jih nalaga novi proračun hišnim lastnikom. □ Ledeni oklep na ceslah in poteh je postal včeraj zjutraj naravnost neznosen. Cela vrsta nezgod, med njimi nekaj nevarnejših, gre na račun poledice. Zlasli v nevarnosti so bili avtomobili, ki jih ,ie na križiščih kar melalo. Opažalo se jc, da so začeli delavci posipavati ceste s peskom šele v dopoldanskih urah, mesto da bi se bi opravilo zgodaj zjutraj. Dopoldne je potem toplota in padajoči dež led na cestah nekoliko zmehčal. Kot žrtev poledice sla bila pripeljana v tukajšnjo bolnišnico sobarica Marija Petrovič, ki je dobila pri padcu poškodbe na glavi in akademik Boris Cijan. □ Mariborska drama pripravlja znano veseloigro »Okence* od Olge Scheinpflugove. □ Častniški prijateljski večer bo na Silveslro-vo v Kazini. PričeteU ob 21. (31 Zatiranje raka. Glavna skupščina Jugoslovanskega društva za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Maribor, bo danes v petek ob 18 v posvetovalnici okrajnih glavarstev v Mariboru s sledečim dnevnim redom: poročilo predsedstva, poročilo funkcionarjev, volitev odbora, slučajnosti. □ V prid brezposelnim Primorcem je priredilo tukajšnje društvo »Nanos,< lepo uspelo božičnico, na kateri |e bilo obdarovanih 60 brezposelnih z obleko, obutvijo in živili. □ Pred oltar... Te dni so se poročili v mariborskih farnih cerkvah Adolf Rotler, obratovodja in Irena Končan, zasebnica; Ivan Rojko, poses nik in Doroteja Pivka, uradnica; Franc Neubert, čevljar in Leopoldina Bogatin, posestniška hči; Franc tldovič. železničar in Albina Cistar, posestnikova hči; ivan Bregar, trgovec in Alojzija Houbiček, zasebnica. Novoporočencem: Bog daj srečo! □ Poravnan .spor. V Ehrlichovi tekstilni tovarni je nastal spor med delavci in lastnikom radi nameravanega 10 odstotnega znižanja mezde. Lastnik je pri pogajanjih najprej popustil znižanje za 5 odstotkov, naio pa se je udal zahtevam delavstva ter obljubil, da bo izvedel redukcijo šele s 1. aprilom 1934. Spor je na la način zaenkrat poravnan. izvesti, dokler ni bilo rešeno vprašanje uslauove. Občina jo bila pripravljena nuditi za ustanovo nadomestilo v svoji oskrbnišnici in sicer trajno za islo š evilo oseb, kakor jili jo preživljala ustanova. Banska uprava je sedaj osvojila predlog občine in revne ženice so bodo izpod dosedanjega krova kmalu preselilo v mestno oskrbnišnico. Hišico bodo pa v kralkeui času pričeli rušili. Z novo cestno zvezo bo pridobilo celotno koroško predmestje, ker bo dobilo neposredno In najkrajšo zvezo s centru-ni. pi nesla. □ Nevarno sankanje. Na Kalvariji sla se sankali sestri Marjeta in Frida VlčiS. Na hudi strmini pa je sani zaneslo, da jih nisla mogli več obvladali ler sla treščili ob leseno ograjo kalvarijskega potoka. Pri padcu sla obležali z nevarnimi poškodbami. Frida ima hude notranje poškodbe. Marjeta pa si je razbila obe čeljusti ler izbila nekaj zob. Obe ponesrečeni sestri «o reševalci prepeljali v bolnišnico. □ Brez sledu... Na Štefanovo jc odšla od svoje gospodinje 25 letna služkinja Katica Andrič. Pri hišnici jc še pustila ključ od stanovanja, nato pa je zmanjkala za njo vsaka sled. □ Smrt na vasovan.u. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je vršila včeraj razprava proti posestniškemu sinu Antonu Roš-karju. Obtoženec jc dne 5. avgusta usmrtil z udarci kola v Forminu posestnika Ivana Zamudo. Omenjenega večera sta šla Roškar in njegov prijatelj Šegula vasovat; Šegula je stal pod cknom, Roškar pa je stražil. Mimo je nanesla pol Zamudo, ki jc bil nekoliko vinjen ler se je obregnil ob vasovalcc ter jih prepodil. Sel ie nato za njima ter ju zopet napadel in sicer, kakor pripoveduje obtoženec, z nožem. V silobranu je Roškar segel po vrbovem kolu ter tresknil napadalca po glavi, da jc počila lobanja. Roškar jc bil obsojen na dve leli robiic. [~J Ukradenega jmja v eni noči pognal... Mizarski mojster A. J. je v gostilni malo pregloboko pogledal v kozarec. Da ne bi na poti domov na ledenih tleh preveč »šajtal«, se mu jc pridružil za spremljevalca kleparski vajencc J. M. Med potjo jc fant otipal rejeno denarnico vinjenega mojstra in kar na lepem se jc preselilo 1100 Din iz tuje mošnje v vajenčkov žep. Ko jc oddal mojstra pri hišnih vratih, se je začelo za fanta veselje. V eni noči je pognal v prijetni družbi skoro celega iurja. Zalo pa je bila težja glava naslednjega jutra, ko so ga prebudili detektivi. Tatvino je skesano priznal, našli so pa pri njem samo ša 200 Din. Celje & Novoletna voščila zn 'Slovenca« sprejemu naša podružnica samo še do danes opoldne. -O" Celjski šoferji imajo danes ob 21 sestn-nek v Narodnem domu. er Uinrli so v ccliski javni bolnišnici: Gre-benšek Franc, 59 let, brezposelni rudar*i/ Stare vasi pri Velenju; Rednak Gregor, 62 let. cink. delavec v pok. iz Zg. lludinje: Merlak Frane, 80 let, bivši slikar v Celju. Na Sp. ll.u^inji Lebeničnik Ivan, 70 let, rudar; v Gosposki ulici Hafner Rosana, I mesec, hči zasebniee. Naj v miru počivajo! & Tatvina otroških sank. V noči od 25. nn 24. decembru so bile iz neke veže v Novi vasi ukradene otrbške sanke, svctlorjuve barve, \ redne 120 Din. & Luksuzni davek na izgotovljene obleke. Glede luksuznega davka na izgotovljene obleke je izdalo ministrstvo financ sledečo rešitev: Ako izdelujejo krojači obleke iz luksuznega, davku podvrženega blagu zu stranke odnosno naročnike, ki so obenem potrošniki, torej zu osebe, ki bodo nosile obleko same, potem ta obleka ni podvržena luksuznemu davku. Ako im je naročnik trgovec, ki daje materijal krojaču lc v svrho konfekeijoniranju in to konfekcijo prodaja naprej, je obleka iz luksuznega blagu podvržena luksuznemu davku, od katerega se odbije i/nos davka, ki je bil že plačan za porabljeni materijal. ■& Uradni dan zbornice zn TOI v Ljubljani za Celje iu Celjsko okolico bo v torek 2. januarja 1954 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju', Razlagova ulica 8. pritličje, levo. & Dela pri gradnji novega kapucinskega mostu čez Savinjo hitro napredujejo in bo most v nekaj dneh izročen svojemu namenu. Položene so že deske, manjka še ograja, nato se bo zopet vršil osebni in vozni promet preko tega mostu, kakor je bilo to pred povodnijo. Kulturn* obzornik tmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmammmmtmmmmmammm^ Sodobno polčsfto slikarstvo in U/l. Sfeoczylas Predavanje Fr, Stcleta v Nar. domu. Umetnost ima nešteto obrazov. Kolikorkrat in od koderkoli jo pogledaš. Ti pokaže nepričakovan nov aspekt. Kakor življenje Je bogaln na presenečenjih in nepreračunljivostih, in je naravno lako ker jc vedno in povsod, kjer je iskrena in resnična, neposreden izraz življenja. In po svoji življenjski vlogi v usodah svojega naroda je redkokalera iz- ; med narodnih umetnosti bogatejša kakor poljska, i Tudi njenih obrazov jo nešlelo, pa vseeno, če bliže | pogledamo tega aR onega, se nam v vsakem nit- j krije tesna nevezanost nn usodo njenega naroda. ! Im. pa poljska umetnost eno posebno potezo, ki ii | ustvarja čisto posebno stališče v svetovni umetno- ! s t i. lo namreč, da je njen specifično narodni aspekt j v novejši dobi prav posebno razvit. Današnje predavanje je zasnovano prav v smeri tegn aspeklu poljske umetnosti. V njem bo tudi zgodovinsko najjasneje utemeljen pojav enega najbolj poljskih umetnikov sedanjosti, grafika \Vladiidawa Skoczy-lasa. ki razstavlja pravkar svoje lesorezno delo v Jakopičevem paviljonu. Za razvoj poljskega slikarstva je važnih več zgodovinskih momentov, katerih pomen se v njeni zgodovinski strukturi prav jasno kaže kot ločilo generacij. Z ozko narodnega stališča gledana sta začetniki! sodobno poljsk" slikarske umetnoiti življenjska vrstnika Arlur Grottger, roj. 1837 In Jan Matejko, roj. 1838. Oba sla formo svoje umetnosti zajela v centralni in znpndni Evropi In jo virluozno porabila za izraz nujprlslnejše narodne vsebine. (Irollger je bil prnv toliko kol slikar poet, vsebino svoie dobe ie zajel kot pretresuiočo pesnitev o tem, kar je doživel poljski narod začetkom šestdesetih let XIX. stoletja. Matejko je od sedanjosti, ki jo je tudi sam doživel in umetniško izrazil, obrnil oči v preteklost z gesto zgodovinarja in nepro-kosljivega pripovednika in pričaral pred ponižani narod v slikali vso slavno preteklost ter tako bodril duhove z upanjem, da se vsa la nekdanja slava povrne. S leni, da je. bil 1. 1S73 imenovan za ravnatelja umetnostne akademije v Krakovu, je poljska likovna umetnost dobila svoje ognjišče, ki je ostala do vojne najpomembnejše za nadaljni razvoj. Cela generacija slikarjev zgodovinarjev skuša izpopolnili njegovo delo. Imenujemo samo Jana Stvko iu Zygmundu A jdukesvieza. Po Matej-kovi smrti je postal 1. 1805 ravnatelj akademije Juljau Ealat, zastopnik mlade generacije, ki se j'' mogla sedaj polno razmahniti Ta generacija je likovno slonela že na novih podlagah, ki jih je dal nu eni strani impresionizem, katerega glasnik je bil med Poljaki Slanislavvski, na drugi pa I. zv. se-resija z mladostno razgibanim duhom, čegur najvidnejši izra/. je Slanislavv \Yyspianski. Nova gene racija je obrnila svoje oči od zgodovine k zemlji iti ljudstvu iu po novih polih vršila i.slo narodno bu-ditoljsko nalogo kakor ona. Tudi pri njih so bila potu različna: Eni so se potopili v poljsko krajino, ki je našla najvišji i/,raz v dedih Slanislavvskegu, \Vyczdkowskega in Stauislavva \Vyspiui'iskega; drugi v poljsko vas, njeno ljudstvo in njega folklor kakor \Vilkiewic7, s svojim zakopanskim poljsko narodnim .slogom, VVlodz. Telmajer, K. Sichulski in VV1. Jarocki; tretji zopet, in ti so bili najuspešnejši, so sn, kakor Jacek Malczevvski in St. \Vyspiariski. poglobili v mistiko poljske duše in ustvarjali umetnine polno poezije in naravnost proroškega duha. Društvo s progrnmutičuim imenom Sztukn-Uniet-nost je v tem času vodilo (ust. 1897). Z ustanovitvijo poljske države je nastal za poljsko umetno*: nov položaj. Njena ozka vezanost na osnovni narodni interes je prenehala iu moči so se naglo ori-entirale in> čisto umetniških smereh. Zalo ie celot lia podoba poljskega slikarstva po vojni neprimerno bolj pestra kakor ona prejšnje generacije. Tudi umetniški ideal se je v soglasju s tem, kar se jc med tem dogajalo na vodivnem evropskem zapadu, temeljilo izpremeuil in glasniki nove zavedne likovno slvai iteljske volje so se zbrali 1. 1922 v novi organizaciji z značilnim imenom Rylm (llitem). Muogo poljskih umetnikov se je stalno naselilo v Parizu, programulično sledilo francoski povojni šoli. in so 1. 1928 organiziralo v Krožku poljskih umetnikov v Parizu. Med njimi so mednarodno znana iuioiia Moise Kisling, Louis Marcoiissis, Leopold Gottlieb in Taniara Lempicka. Zvezo med njimi in domovino je tvoril E. Zak, ki je deloval v Parizu a bil član Rytma. Formalni ekstremisli so ustanovili več organizacij, med katerimi sla najpomembnejši Blok in Prnesens: tudi v tem primeru opažamo, da ime organizacije točno označuje konslruktivično, kubisliČno fuluristično smer teli skupin. Poseben pomen v celoli poljskega sodobnega slikarskega ustvarjanja ima ludi Brnel\vo š\v. Lukaszu, ki so ga 1. 102") ustanovili učenci prof. T. Pruszkovvskega. Ti gojijo pogosto z naslonom na pretekle dobe religioznega slikarstva versko slikarstvo, ki i mu med Poljaki živo tradicijo do Jana Matejke nazaj, ki je s pomembno slikarsko okrasitvijo najučinkovitejše krakovskih cerkva. Marijine innvgurirnl novo cerkveno umetnost pri Poljakih in probudil v Ii smeri vrslo slikarjev, v katere jedru ni nihče drugi kakor Stanislav Wyspianski in mednarodno proslavljeni uslvarilelj slikanih oken. Jožef Me-lioffer. i'olec slrnj. ki so se samozavestno spustih doma ali na pariških tleli v tekmo s sodobno vodilno slikarsko smerjo, je za tretjo, povojno generacije brez dvomu najpomembnejša skupina Rylm z VVI. Skoczylasom in Zoljo Str.vjensko. To je tista po svojih zastopnikih zelo številna slruja. v kateri živi dalje tradicijonalno stremljenje poljske umetnosti ustvarjanja iz naroda zn narod, ki nikjer ni rodilo lako bogatih sadov kakor med Poljaki. To le tudi ti«l;i Unija kntero se noliska sodobna umetnost lako uspešno uveljavlja na mednarodnih umetnostnih razstavah. Velik del njenega uspeha pripada grafični stroki likovne umetnosti. Osrednja skupina poljske sodobne grafike pa je \VladiSlaw Skoczylas s svojimi učenci. Ko smo si na podlagi slik ogledali nekaj glavnih del teh treh generacij poljske novejše slikarske umetnosti, ugotovimo kratko še tole: Začetek je pri Arturju Orottgerju, ki je v toliki meri poel in oblikovavec literarne vsebine svojih del, da pri njem likovna stran del skoraj popolnoma stopa v ozadje. Pri Jami Malejki je likovna stran nn višku največje virtuoznosti, a vseeno na prvem mestu vsebina njegovega dola, kar pri manj temperamentnih pristaših zgodovinskega slikarstva vodi do umetniško naravnost manjvredne produkcije. Z geslom Szlukn-Umetnost izvrši sledeča generacija {izboljšanje s leni, da postavi umetniško vrednost na prvo mesto, vendar pa se skoraj noben slikar te generacije poljskega slikarstvu ne povzpne do za impresionistično dobo tako značilnega načela umetnosti radi umetnosti same. Tretja generacija, kolikor goji načelo iz naroda za narod, je spojila pod geslom Ritem, ki je zavedno povdarjanje formalnega načela, posebno v grafiki poljsko likovno tradicijo z narodno vsebino in lako postala lista, v kateri tuji svet poljsko likovno sodobnost najbolj ceni: kolikor pa je z istim zasledovanjem formalnih principov, dala njihovemu reševanj prednost pred vsebinskimi, stoji danes v velikem svetu kol sotrudnicu mednarodnih umetnostnih stremljenj. Ta notranji razkol je za povojno dobo značilen pa ludi logičen, ker je nacionalna vloga likovne umetnosti sedaj osvobojena vezanosti na življenjske interese naroda, ampak postaja kakor drugod tudi pri Poljakih vse bolj torišče individualnih stvarilelj-skili ambicij, ki se morejo sedaj po mili volji izživljali v najrazličnejših smereh. Vseeno pa je resna osebnost poljskih umetnikov tolika, du ludi sedai poljskosl in ž njo slovanska duševnost na najrazličnejše in zanimive načine prodira nn dan Božično zborovanje Slomškove družbe Letošnjemu vabilu k božičnemu zborovanj« se je odzvalo izredno veliko šievilo članstva Slomškove družbe, dasi tako lepega števila zaradi vsesplošne krize prav res ni bilo pričakovati. Tako pa je predsednik po sv. maši, ki je bila ob pol 9 in pri kateri je učiteljski zbor prepeval božične pustni, imel priliko pozdravili poluo belo dvorano v Unionu. Pozdravil je člans.vo, ki je prišlo za božične praznike v Slovenijo iz raznih banovin, profesorje, duhovščino, redovne sestre in predavatelje, od katerih je prvi, g. prol'. dr. J. .leraj iz Maribora, lakoj začel govoriti o temi: »Verske, etične, gospodarske in estetske vrednote kmečke vasi.« Kot priznan strokovnjak in praktičen vzgojitelj kmečkega ljudstva, pri katerem delu je zaposleu žo desetletja, jo v svojem predavanju podal celo vrsto silno zanimivih in res praktičnih misli, ki jih bo mogel udejstviti vsak vzgojitelj in vzgojiteljica na deželi. S posebnim poudarkom je polagal na 'srce prisotnim vzgojiteljem, da varujejo prelepe kmečke šege in navade vsakega kraja, kar je dalo povod soglasnemu sklepu, da se bo takoj na prihodnjem zborovanju razpravljalo o temi: »Kako gojimo kmečko tradicijo v šoli.« G. predavatelj pa je dal predavanje na razpolago - Slovenskemu Učitelju , ki ga bo prinesel v prihodnMh številkah. Drugo predavanje je imela gdč Krist. Hnfner O samovladi v vzgoji«. V njem je podala celoten razvoj učiteljevega vzgojnega dela, kakor se je razvijalo od absolutne avloriteto vzgojitelja v predvojni dobi, pa preko absolutne svobode in samovlado v prvih povojnih letih, pa do sedanjih časov, ko se avtoriteta zopet uvel javi ia. Ta avtoriteta pa je prava, ker jo vodi močna učieljeva osebnost in jo ožarja velika in lepa ljubezen vzitoiitelieva do izročene mu dece Tudi to predavanje bo prinesel >Slov. Učitelj da bo dostopno čini širšemu krogu učiteljstvu, kar zaradi praktične smeri tudi res zasluži. Tretje predavanje je imet g. šolski upravitelj Pero 11 um »O volji«. Podal je drugi del predavanja, katerega prvi del je podal žo na počitniškem zborovanju, in jo govoril o motivih, ki vodijo in usmerjajo voljo in zato imajo le motivi vrednost zanjo. Razporedil je motive po njih subjektivnih ali objektivnih vrednotah z ozirom na trajen ali trenulni vpliv itd., ter je poudaril, da kljub takemu ali lukeniu motivu pa še vedno ostane človeku prosta volja, da se odloči za ali proti. G. pre-duvatelj bo obe obširni razpravi dal na razpolago »Slov. Učitelju , da se bodo poslušalci tudi pozneje še lahko pomudlli pri obravnavi volje, kar je s samim poslušanjem nekoliko težko, ker je snov precej abstraktna. Po vseh treh predavanjih se je razvila živahna debata, katere so se udeležili univ. docent dr. Go-gala, Erjavec, Vider, Lužar i. dr. Po predavanjih je predsednik zborovalcem sporočil o odlikovanju gdč. Minke Očakar z redom francoske akademije, za kar jo je zbor nagradil z živahnim aplavzom. K sklepu se je predavateljem in zborovalcem prav iskreno zahvalil in med vzklikanjem zboro-valcev Nj. Veličanstvu zaključil lepo uspelo zborovanje, V popoldanskih in večernih urah pa so se zbrali nekateri ožji prijatelji uslanovitelji Slomškove družbe, pisalelja Jakliča-PodgoriSana. ki je nedavno praznoval svojo 65-letnico, v i Rožnih r, da mu čestilajo, nakar so večerni vlaki odpeljali podeželske zborovalce. Koledar Petek, 20. deccmbra: Tomaž, mučenec; David, kralj. No vi grobovi f Žttanih Jožef Lashnher Snoči smo prejeli brzojavno poročilo, da je pri Sv. Bol f en ku v Slovenskih goricah umrl tamkajšnji župnik g. Jožef Lasbaher. Pokojni se je rodil 24. februarja 1897 v Negovi. v mnš-uika je bil posvečen 29. julija 1903. Služboval je kot kaplan po raznih župnijah. Dne I. okt. 192" ju poslal provizor pri Sv. Bolfenku, ožar zaradi vnetih saj v dimniku. Ker so zaradi ometanja dimnikov ponekod še vedno nesoglasju, navajamo naredbo kamniškega okr. načelstva, ki jo bila izdana nedavno po predlogu občinskih požarno-policij.skih komisij in po zaslišanju zbornice za TOI. Po tej naredbi se ometajo odprta ognjišča na vsakih 6 mesecev v vseli občinah kamniškega okraja, razen v Kamniku, v Domžalah in v Mengšu, kjer • ■ ometujo na vsake tri mesece. — Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, nai lemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekorn kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo da radi iem-Ijejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu črevesu letrih ledvicah in žolču. ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja — Nad sto metrov dol^e ledene p!o?če. Iz Mi- trovice poročajo, da plovejo tam mimo po Savi ogromne ledene plošče, od katerih so nekatere dolge nad 100 metrov, Promet s čolni čez Savo je zaradi tega 6ilno nevaren in tvegan. — Z vilami nad volita. Iz Račinovcev na Hrvatskem poročajo, da prihaja tja zadnje čase iz Bosne vedno več volkov, in sicer p-idejo kar čez zamrzlo Savo. Te dni je neki tamkajšnji posestnik še! z vozom na njivo, Kar naenkrat mu jo je nasproti primahal volk. Posestnik je skočil z voza, spregel kon a, ga zajahal, zagrabii vile in se spustil nad volka. Na robu bližnega gozda ga je dohitel in ga začel obdelovati z vilami. Volk se je srdito branil, ko pa je že močno krvavel iz ran, je pobegnil v gozd. — Ciganski želodec se nikdar ne o' rne. Po vaseh v okolici Križevcev sc je pred božičem razširila med perutnino bolazen, za katero je poginilo mnogo kokoši in puranov. Bolezen se je hitro širila zaradi tega, ker kmetje poginule per adi niso pokopavali. Znano pa je, da ci Kjer je mlado športno društvo »Gorenjec« zgradilo I novo smučarsko postojanko, o čemer je »Slovenec« že poročal. Nad vse živahno jc bilo seveda na štiri kilometre dolgi cesti od Sv. Križa na Jesenice, ki je ena izmed najlepših v Sloveniji, in je najbrž ni bolj primerne za sankanje. Sanke za sankami so drvele v nižino in bilo je mnogo smeha ter neprisiljenega veselja, ko so nekateri s prekopico-vanietn hoteli prehiteti $anke. Gostilna »Jerica« pri Cerkovniku je bila vse dni |>rezaposlena iu čaja se je popilo na vedre. Tudi mnogo tujcev je prišlo v naš zimski raj gori nad sv. Križem, ki so cc naravnost divili lepoti kraja in idealni legi, primerni , za sinuko. Ne smemo pozabiti na zelo važen dogodek, namreč, da smo dobili za praznike na Jesenice pjevačice, ki so se utaborile v neki kavarni. , Ker smo v mestu, pač ne smemo ostati brez teh, sicer bi najbrž ne bili dosti napredni. Torej, vsestranski napredek tudi na Jesenicah. Kamnik Zimskega veselja je zaenkrat konec. O pra-' z.nikih pa smo prav pridno smučali in kamniški j športni klub je celo organiziral prvo tekmo na 10 km. Tekmovalo je 10 smučarjev, prvo mesto jo | zasedel Adolf Ravnik. Tudi nu planine je odšlo I precej smučarjev, tako da je bil promet z vlaki in avtobusi prav živahen. Posebno veliko smučarjev i je bilo na Veliki planini in na Krvavcu. Ponarejeni 10 dinarski srebrni novec, katerega je |ireteklo soboto oddal na stojnici v Kamniku i ! neki možakar, je bil najbrž osameli izvod falzi-fikatov, ki jih ie izdelala pred meseci razkrita po- 1 narejevalska družba v gornjegrajski okolici. Tudi možak, katerega je kmalu zasledil v neki gostilni mestni stražnik, je bil doma iz Gornjega grada in je tudi sam prejel doma novec v dobri veri, da je j pristen. Kaže, da ni nobene bojazni, da bi bila v kamniški okolici na delti ponarejevalska družba. j Železniki Božični prarniki so nam potekli še doknj za- ' dovoPno. Najbolj potrebni so dobili nekaj podpo- j re od občine, da ?o si lahko oskrbeli malo pribolj- 1 ška za praznike. Na sveli večer je priredila Marijina kondrerfacija v Domu legendo »Skrivnostmi sveta no*«. Dvorana je bila nabito polna, igralci pa so tudi prav dobro rešili svo:o nalogo. Že več- j krat smo ob takih prilikah opazili, da galerija in ' ozadie dvorane dela nepotreben nemir in moti predstavo. Resne fante prosimo v takem primera, da paziro na red in mir ter eventuelno nemirnce tudi odstranijo. Trud in požrtvovalnost, ki ga do-prinašajo igralci, pač zasluži, da se občinstvo obnaša dostojno — Za pra*n:ke letos avtobusi niso vozili kar je bilo za domačine, ki so šli k svojcem na obisk, zelo nerodno. — V letošnVm letu smo imeli 16 mrličev, 24 novorojenčkov. 7 okli 'ev, 2 poroki obha^ancev ie bilo pa 40.C00. Naša župnija šteje 960 duš. Vrhnika »Beneške trojčke« jc vprizorflo Katol-ško društvo rokodelskih pomočnikov na Štefanovo. Nih*e n.i zapustil dvorane, ki je bila nabito pnlna, ne da bi občutil globočino in veličino'zdravegn, pristnega, čistega, neprisil'enega humorja. G. kaplan Gregor Mali ie kot režiser dobro izve/bal i-i op'lil posamezne vloge. Tamburaški zbor je pred predstavo zaigral nekaj prav lepih Ko/.ičnih. Splošna želja ;e, da bi se lepa igra ponovila. Vrhniški reveži so tudi letošnje bo"-'čne praznike bili deležni daru nepozabnega ro>:nkn Josipa Zelenca iz Amerike. OKdarovanih je bilo 20 ki so preteli vsak po 10, oziroma večina po 20 Din. G. darovateliu tisočeri: Bog plačaj! Trg imamo ludi na Vrhniki Vsak četrtek 'e tržni dan, kmet:e pr.'ipcl:e:o s hribov in zunan ih vasi raznotere potrebščine. Obisk je vedno še precej živahen. Si. Rtmert na DoK Smrt. V Sraslih ie na sveti večer umrla dobro pripravljena za večnost Marija Strajnar. Njen pogreb v sredo je pokazal globoko spoštovanje in priljubljenost do pokojne, ki je bila res vzor slovenskih mater, kakršnih nam Bog šc veliko nakloni. Vedno zadovoljna in vesela ni nikdar, luai v najtežjih Irenotkih življenja, zaupaioč v Boga in Njegovo previdnost, obupavala in klonila. Zapušča poleg žalujočega moža petero v strogo katoliškem duhu vzgojenih hčera, med temi dve redovnici: Natalijo in Marijo. Prva v Prizrenil, druga v Ljubljani. Bodi ii Bog milostljiv sodnik! Jugoslovanska knjigama Vsem mladim smučarji'm in športnikom je nn menjena kot NOVOLETNO DARILO najlejiša knjižica, ki opisuje življenje mladega fanta, dijaka, kongreganista in ljubitelju planin in belega športa. Luč z gora, spisal Kr. VVeiser, poslovenil Jože Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v l.iul> I jeni, 131 strani, cenil nevezani U> Din, vezani Din. Zlata knjiga zu mlade dijake, ki Iii morala priti v roke res prav vsakemu mlademu fantu, saj mu lahko služi kot najzanesljivejši kai. i po I ua srednješolskih kolovozih. In prav takale knjiga j" dozoieviijočeuiu dijaku najboljši prijatelj in nai zanesljivejša opora. Preprosta in prepričevalna je vsa zgodba: Hinkota, ki je doslej študiral v lno mostu, so poslali starši v šesto šolo na Dunaj. Stanoval je pri svojem, versko brezbrižnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom, ki jo bil že zašel v liberalno dijaško organizacijo. Ta je skušala za vsako ceno pridobiti zase tudi zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega Tirolcu in se je posluževala v to svrho vseh sredstev, toda možati Uiuko je pogumno premagal vse nevarnosti, ustanovil na gimnaziji celo Marijino kongregacijo in s samim zgledom potegnil zn seboj tudi bratranca. — Vsa zgodba se razvija pred nami naravno in živahno, brez vsakih dolgoveznih moralizovanj in vsiljivega pobožnjaštva. zato jo bo mladina, kaleri je knjiga namenjena, prebrala v dušku in z največjim zanimanjem. Naj bi ne bilo očeta in matere, ki ima sina v šoli, dn bi mu ne dala v roke te zlate knjige! Knjige in revije Anton Ocvirk: Razgovori. Slovenske poti, IX./X. zv. Tiskovna zadruga, 1933. Eseist Anton Ocvirk, ki je čas svojega dveletnega bivanja v Parizu porabil v to. da je obiskal 7 velikih sodobnih pisateljev in mislecev, je napisal pomembno ese-ističtio knjitro »Razgovori«. Niso ti razgovori pisani v obliki bežnih časnikarskih razgovorov, marveč so tako zajeli, da ori>>e Ocvirk najprej duševni obraz slehernega izmed 7 izbrancev ter razčleni njihova znamenitejša dela, nalo pa priključi tem esejem, ki so že sami v sebi (brez razgovorov) zaključeni. svoje razgovore z velikimi sodobniki, ki so pa tem zanimivejši, čim bolj segajo v problc-maliko zadnjih dni. Ocvirk je obiskal sledeče predstavnike evropske kulture: pisatelje A. Gidc-a, Alckseja Remizova, Georgesa Duhamela, A. Mau-rois-a, filozofa Nikolaja Berdjajeva, Leona Šestova ter literarnega zgodovinarja Pavla Hazarda. Razgovori se dotikajo najraznovrstnejše snovi, ki razgibava sodobno človeštvo, nicd drugim boljševizma, religije, sodobne filozofije, svobode itd. »Razgovori« spadnjo med boljši del letošnjega slovenskega knjižnega trga. Prejeli smo: Meštrovi«'-. Izdala -Nova Evropa«, Zagreb, 1933. Za 50 letnico rojstva Ivana Meštro-viča je izdala Nova Evropa monutnentalno knjigo s 116 reprodukcijami Mešlrovičevih del, katera jc mojster sam izbral in uredil. Knjigi je napisal uvodne besede Meštrovič sam, o življenju in umetniški rasti njegovi pa je napisal kratko študijo M. Curčin. O knjigi, ki je |x>tnembna ludi za nas, bomo še pisali. IJ U BI J A NSKO G LED ALIŠCE Drama Začetek ob 20. Petek, 29. decembru: -Praznik cvetočih češenj:. Red 15. Sobota, 30. decembra: »Turške kumare-. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Nedelja, 81. decembra ob 15: Robinzon ne sme. umreti«. Izven. Znižane cene od ti do 20 Din Ob 21: jRaj potepuhov . Premijera. Izven. Znižane cene. Opera Začetek ob 20. Polek, 29. decembra: »Ol-Ol«. Začarani ptič. Red A. Sobota, 30. decembra: .Boheme«, (loslujo gdč. Anita Mezetova. Iz.ven. Nedelja, 31. dec., ob 15: -»Havajska roža«. Izven. Znižane cene. Ob 21: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 29. decembra: Zaprlo. Sobota. 30. decembra ob 20: ■ Desoli bral . Red I!. '/.niinve cen c. Ptuj Fulzifikati 2« dinarskih kovancev. Pri Sv. Andražu v Halozah so se pojavili v zadnjem času falsifikati 20 dinarskih kovancev. Orožnikom se je končno posrečilo izslediti izdelovalca in riizpečcvaleu. Pri njem so našli tudi stroj za izdelovanje teh kovancev. Izročili so ga s strojem vred sodi.šču v Ptuju. Aretirani priznava dejanje, zagovarja pa se z. veliko bedo. Žena mu je v umobolnici, zapustila mu je pet nepreskrbljenih otrok. Poročila sta se v Ptuju Oton /ilavee, brivski mojster na Bregu, in Tončka Sotler, na-stavljenka v tovarni »Petovin« na Bregu. Bilo srečno! Smrtna kosu. V iitujski bolnišnici sla umrla Elizabeta K ra jne, dela v ka iz Bukovcev, v 48. i letu staroMi — in Ivan Kajnih, posestnik od ; Sv. Barba re v Halozah, v 53. letu slarosti. Na j ! v miru počivata! Pogreb šolskega upravitelja Antona Branimi, ki smo gn spremili na Štefanovo k zadnjemu noči tku. je pokazal, kako je bil pokojnik pri ljudstvu in pri svojih tovariših priljubljen. Cerkvene obrede je opravil g. prost dr. Ivan '^asar ob asistenci gg. patrov Konstantina in Mirka. Dva njegova tovariša iz. Maribora sta se pri odprtem grobu v ganljivih besedah poslovila opremljena in okusno vezana Na prvi strani nosi portret avtorja, delo Iranca Godca. Je lo krasno delo, ki ga moremo vsakemu na lop-lejo priporočati, ?.a smučarje |t' pa 111 unilepse božično in novoletno darilo. Službene objave odbora GZSP Službeno iz seje z dne 18. in 19. dccembra 1933. Vse klube in društva naprošamo, da nam najkasneje do 7. jan. 1934 javijo število svojih tekmovalcev na prireditvah podzveze dne 20. in 21, jan. 1934 na Bledu. — Dalje obveščamo članstvo, da vrši zdravniško preiskavo na Jesenicah tudi dr. Kržan, in sicer vsak dan od (J do 9 dopoldne in od 17 do 18 popoldne. —- SK Triglav na Bledu sc obvešča, da jc bil njegov program v celoti odobren, — Članstvo ponovno pozivamo, da razpise vseh tekem točno 14 dni pred prireditvijo di fta-vijo podzvezi v odobritev. V razpisih na podzvezo je treba točno navesti število daril in kakšna so ta darila. — Za tekme v smuku in slalomu je prijaviti 14 dni pred tekmo tudi traso proge. Opozarjamo, da jc trening na trasi, prijavljeni podzvezi, 14 dni pred tekmo za vse tekmovalce v izogib kazni prepovedan. V slučaju, da nc bo pol-zveza v predpisanem času prejela razpisa, bo do-tično tekmo brez nadabnjega prepovedala. — Vzame se na znanje poročilo služb, odbornika in sodnika iz med klubske tekme v smuku, katero je priredil TK Skala na Jesenicah dne 17. t. m. u. Rož-ce. — Na podlagi tega poročila in sl.lcpa STO sc kaznujeta s strogim pismenim ukorom Jakopič Albin in Sitar Lado. dočim bo 7oic Zdravko, član SPD Kranjska gora, pismeno zaslišan. — JZSZ nam je dostavil v smislu sk'cpa X. redne glavne skuipščine v ravnanje sledečo okrožnico, na katero opozariamo vse naše člane: Pri smuških tekmovanjih naj se izrazi priznanje prvoplaciramm s pri-znanico in plaketo. Polet! tega so riovobena Ic sledeča darila: Pri klubskih tekmah praktična darila za smulko-sportno opremo Pri večjih roed-'klebskih tekmah in pri mednarodnih tekmah tudi simbolična darila. Vsaka drugačno darila so zabra-njena in ima o za posledico razvel;avljenjc tekme. — Iz emo tvoriio: a) Prehodna darila, ki se unc o razp;fati šele, ko ie Zveza ali Podzvcza oJo'~rila določila takega prehodnega darila in presodila eri-r.icrnost. Tako darilo ic treba v določilih točno opisali. — h) Darila pokroviteljstev. Za pokrovi-tcl'stvo tekme . more prirrHi*el' zaprositi kaketia predstavnika oblasti šele le. laj, ko si jc izpostavil za to pristanek Zveze. o4no«"o Pod'.vcze. — Vsem odbornikom upravnega odbora sooročamo, da se vrši redna seja ?9 t. m. ob 70 v Kazini pri g. Legatu. __ Sc'a STO se vrši 28. t. m. ob 19 irtolam. — Tajnik 1 * Iz delovnega kluba LNP. Drevi oh 88 seja v tajništvu. Gospod Kralj, sigurno. Ljubljanska zimsko-sportna podzveza ima drevi ob 20 v damski sobi kavarne Emona sejo upravnega odbora. Gg. Predalič, Iskra. Ilayne, Kuhar, Turnšek, Šmuc, Jelenič, Marinko sc pozivajo, da se iste sigurno udeleže SK Rateče-Planica je priredil na praznil, dne 26. t. m. medkhrbsko skakalno tekmo, katere se ,-e udeležilo 9 klubov z 20 skakalci Najdaljši skok je bil v konkurenci 30 m in v propagadnih skokih pa 34 m. Doseženi so bili naslednji rezultati; Jakopič Albin, SK Dovje Mojstrana, 146 točk; 2. Baebler Leo, Sm. k. Ljubljana, 136.6 lo-k;, 3. Zupan Ivah, SK Bratstvo Jesenice, 135.9 točk; 4. Klaniuik Gregor, SK Dovje Mojstrana, 125.9 točk; 5. Markcž Janez, SK Bohinj; 6. Zupan Jože, Sm. od. SPD Kranjska gora; 7. Mežih Slavko, SK Rateče; 8. Zupan Alojz, SK Ilirija. Prvi si jc pribo-I ril lep pokal v trajno last, naslednji trije pa di-] plomc. — Kljub temu, da se je smuška sezona šele 1 pričela, se je videlo, da imajo naši skakači že dobre treninge Za seboj. Na svoj račun pa je pri-I šlo tudi občinstvo, katerega je bilo nepričakovano ! obilo. Mcdklubsko skakalno tekmo priredi SK Tri-! glav na Bledu 1. januarja 1934 ob pol 15 na skakalnici »Ni. Vis. prestol. Petra«. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pismene pri;ave s prijavnino Din 10 jc poslali do vključno nedelje 31. dec, 1933 na tajništvo kluba. Ustmenc prijave proti dvojni prijavnim do 1. jan. 1934 do 12 na skakalnici. Žrebanje ob 13 istotam. — Razglasitev rezultatov in raz-.ielilev daril ob 17 v hotelu Triglav. Prvak i prejme dragocen pokal Zdraviliške komisi:c na Bledu, ostali trije prvo placirani lepe plakete. Smučarski tečaj na Smrekovcu. Smučarski klub Celje priredi od 7. do 14. jan. 1934 smučarski tečaj za začetnike in izvpžbane smučarje na Smrekovcu 11690 m). Tcčaij sc vrši p.'d vodstvom zveznih učiteljev gg. Zangger Franca, Gračner Erwina in Frica Jelena ler bo lo-£en za začetnike, manj izvežbane in izvežbanc smučarje. Za slednje sc vršijo v glavnem krmarske vožnje, pri katerih se bodo paučili uporabliati najnovejšo sinuško tehniko v raznovrstnem terenu in snegu. Celodnevna oskrba s prenočiščem v zakurjenih sobah stane dnevno Din 35. Prijavnina za celi tečaj Din 100. Za udobnost bivania jc v polni meTi preskrblieno. Cilj tečaja je udcIcJnike popolnoma izvežbati v smuški tehniki ter jim pokazati krasote narave, kar sc posebno nudi iz Smrekovca tja preko Ra-duhe do Karavank in Triglava, na drugi strani do Malih in Velikih Tur, na Pohorje, Kum in nešteto drugih. Prijave je poslati na naslov: Erwin Gračner, Celje, tvrdka V. Wogg obenem s prijavnino Din 100 do 3. jan. 1934. Skupni odhod prve skupine je v nedeljo dne 7. jan. s savinjskim vlakom ob pol 8, dru 'a skupina se odpel e radi dopoldanske tekme isti dan popoldne ob 16.20 do Šoštan.a. ! Vremensko ooroeilo JZSZ in SPD 28. dccembra (Iclcicnično): Bistrica-Boh. jezero: —1, sneži, 15 cm pršiča 1 na podlagi 80 cm, smuka idealna. — Kranjska gora, P.aleče-Planicas —2, barometer pada, mede, na podlagi 80 cm steia, 30 cm južnega snega, sanka-lišče uporabno. Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — Blcd-jezero: —2, sneži, snega 52 cm, vreme mirno. — Kcčevje: —1, oblačno, sneg južen, 40 cm snega, na drsališču mrena. — Rakitna: pada dež. — Kolce: Podi. 80 cm, pršiča 20 cm, smuka idealna. Vremensko poročilo JZSZ in SPD 27. dccembra (pismeno): Planina Sv. Križ n. Jesenicami: —2 oblačno, mirno, veter od severa, 15 cm. novega snega na podlagi 60 cm, sneg pršič, smuka idealna, izgledi dobri, smuka v višjih planinah »ledina. — Sm. dom SK Ilirije v Planlci-Rotcčc: -7, lahno se oblači, veter jugozapad, 120 cm snega na podlagi, sneg snež, smuka idealna, skakalnica v redu, smuka v višjih legah dobra. Gospodarstvo Zbornične takse Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo pobirala z.a svoje poslovanje nastopno takso: L Za potrdila po § 95 odst. 5 zakona o obrtih: , 1. Trgovinski obrti: a) na debelo Din 500, h) na ! drobno Din 250, c) mali obrati (§ 19 š!. 3 zakona o obrtih) Din 100. 2. Rokodelski in ostali obrtniški obrti: a) v krajih s preko 50.000 prebivalci Din t:00, h| s preko 20.000 prebivalci Din 450, c) ! s preko 5000 prebivalci 150; č) v ostalih krajih Din 75* 3. Industrijski in rudarski obrti Din 10C0. 4. Gradbeni obrti: a) inženjerski in gradilelski Din 500, b) zidarski in tesarski Din 3C0, c) ostali Din 250. 5. F.lcklrotehniiki obrti: a) elektrotehniški Din 500, b) elektfomotilerski Din 250. 6. Obrti, katere je potrebna dovolitev: a) hoteli, kavarne in avtomati Din 300, b) restavracije Din 300, c| ostali gostilniški obrnti Din 200, č) bančni, me-njalski in zavarovalni p is-li Din 1000, d) obrti, navedeni v g 60 zakona o obrtih (St. 1—4. 6, 8—21, 23, 25. 26| Din 250, e) ostali v tem paragrafu navedeni obrti Din 100. — Ako rabi r>olrdi'o javna trgovska družba, sc taksa za potrdilo' podvoji, pri delniških družbah, družbah z omejeno zavezo, gospodarskih zadrugah in koinanditnih družbah se taksa poviša rin Din 1030. — Pri otvarjaniu podružnice na zborničnem F°dro--i11 nahajajočih se tVoša zunanja trgovina Nadalfna ahlivnosf v novembru Pravkar objavljeni podatki o naši zunanji !rgo-| vieni v novembru kaže.o tole sliko: uvoz jc od ok-• tobra na november padel od 281.1 na 275.0 milij., izvoz pa od 413.0 na 403.5 milij. Din. Zato jc tudi aktivnost naše zunanje trgovine padla od 131.0 na I27.(i milij. Din. Gibanje uvoza v tekočem letu je bilo naslednje ! (v milij. Din): Uvoz Izvoz j 1933 1932 1033 1032 1 1. |>olovica 1295.4 1390.3 1434.2 1372.1 ; i"i'i 2 "6.0 199,1 270.3 172.2 1 avgust AS4.3 233.1 276.3 216.5 september 295.8 208.7 315.7 272.8 oktober 281.1 243.7 113.0 320.1 november 275.0 231.6 403.5 350. h Pridobivaite novih naročnikovi Glavni predmeti našega uvoza so bili naslednji ' (v milij. Din, v oklepajih podatki za oktober 1033): bombaž sirov 7.90 (14.0). predivo 33.0 (31.4), tkanine 15 7 (18.7). sirova volna 4.4 (5.-1) volneno predivo 11.4 (S.4). volnene tkanine 10.0 (17.3), železo nepredelano 2.6 (2.7), pločevina 6.1 (3.0), tračnice žel. material itd. 0.7 (3.5), razni izdelki iz železa 12.7 (11.0), svileno predivo 6.3 (5.45) svil tkanine 3.5 (4.S), sirova naiia 2.2 (3 6), kože domačih živali nepredelane 4.7 (6.05), ri/ 8.25 (4.8), južno snilje 6.0 (2.0) razen limon in pomarauC. kava 5 7 (6.0). premog 6 1 (11.4), olj. plodovi semena itd. 2.6 (3 4), stroji, orodje in a paral i 11.5 (7.S). elektrotehnični predmeti 7 7 (8.6). prevozna sredstva LO (2.2), umetne crg. barve 4.1 (3.8). iisk. papir 3.0 (2.7). Največ pa smo izvažali sledeče predmete (vse v milij. Lin, v oklepajih poda ki za oktober): koruza 26.3 (35.5), otrobi 3.0 (1.04), sveže sadje 11.6 (Id.o), sulic slive 21.05 (42.8), opij 3.21 (1.6), hmelj >2.2 (30.3). tobak v listu 51.2 (5165), konoplja 5.4 (6.0). goveda 0.4 (10.3). prašiči 10.6 (10.8), drobnica 5.3 (5.9). perutnina 7.5 (7.65). sveže meso 14.7 t Iti.o), jajca S.S (10.8), drva 2.04 (3.0), stavbni les 52.1 (54.5), oglje 1.2 (!.I5), lesni izdelki 3.6 (3.07), cement 5.0 (4.9). siro; baker 57.3 (13.3), rude in zemlja 11.8 (7.7). Predvsem pada v oci velik dvisj izvoza bakra, dočim so ostali predmeti (koruza s.ulje, živina in lesi padli. škupuo je v prvih 11 uius^cili znašal naš uvoz 110.220 ton v vrednosti 2632.0 milij. Din, kar pomeni v primeri z II meseci 1932 zmanjšanje |» količini za 7.0' :. dočim sc jc vrednost povečala za 1.4%. Izvoz pa jc dosegel letos 2,715.010 Ion v vrednosti 3104.0 milij. (lani 2,144.048 Ion za 2713 16 milij. Din). Izvoz je torej po količini narastel za 26.6'/a. po vrednosli pa samo za 14.47,;. Naša zunanja frgovina je bila v prvih It mesecih 1. 1. aktivna za znatno vsoto skoro pol milijarde Din: za 471.1 milij., tlačim jc bila lani aktivna v islem času (II mesecih) samo za 116.3 milij. Pričakovati ie, da bo znašala aktivnost naše zunanje trgovine letos skoro 600 milij. Lin. Pri tem dejslvu ie treba vpoštevaii, da vsa naša plačilna bilanca sestoji danes samo še scl 104.0, indirektni 17.84, lastni delež 56.54, poz«varo vanje 66.2). V življenjskem zavarovanju sc je število polic zmanjšalo od 100.273 na 100.831, ravnotako tudi zavarovana vsota od 3116.7 na 7034.1 milij. Izplačila v življenjski panogi so znašala 51.4 milij. Din. Rezerve so tudi padle od 3«>93.0 11:1 3845.1 milij posojila na p°lhe pa so narasla od 87.4 11.1 133.0 milij Din. Tudi v tem se vidi kriza našega zavarovanja, ko sc gospodarske razmere zavarovancev tako slab s.ijo, dn s, mora 10 jemati na sVojc police posojila pravilnih o zborničn.h laiisah podjetij in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se plača polna taksa. II. Za legitimacije trgovskih potnikov. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij, ki nc zaposlujejo preko 3 potnikov, se pobere za vsako legitimacijo taksa po 20 Din. Pri firmah, ki za.oslu-jejo od 3 do 10 potnikov, sc taksa zviša na 50 Din in pri firmah, ki zaposlujejo preko 10 potnikov, pa na 100 Din za isako izdano legitimacijo. III. Ostala potrdila. 1. Izpričevala o izvoru a) pri vagonskih pošiljkah Din 20, b) pii komadnih pošiljkah Din 10, c) pri lesnih pošiljkah Din 5; 2. potrdila po čl. 14, št 4 Uredbe o skupnem davku a) z veljavnostjo za dobo 6 mesecev Din 100, b) v posameznih primerih 1. vagonike pošiljke Din 50, 2. komadne pošiljke Din 15; 3 potrdila za dosego carirc prostega uvoza; a) kompletne instalacije Din 1000, b) vagonske pošiljke Din 3C0, c) komadne pošiljke Din 25; 4) zmožnostna izpričevala za dobavo potrošnega materijala: a) v vrednosti do 10.('f0 Din Din 5, b) v vrednosti preko 10.C00 -400.0T0 Din 10, c) v vrednosti preko 1C0 tisoč Din do 1 milijona Din Din 25, č) v vrednosti preko l.OCO.OCO Din 100 Din; 5. ostala zmo/nostna izpričevala in za ostala potrdila razi. vr$t Din 25. Statistika električnih central v Drarsli banovini Najnovejši Elektrotehnični vestnik prinaša v trojni številki zanimivo statistiko električnih central v naši banovini, ki jo je marljivo priredil in uredil A. Kuhar. Uvodni članek v lej številki se peča s problemom elektrifikacije naše dežele. Najvažnejša je statistika vseli central, ki vsebuje poleg podatkov o napetosti, moči, produkciji tudi podatke o cenah toku itd. Navedeni so tudi podatki o mednarodnem obsegu elektrifikacije-. Članek »Moč elektrotehniškega laboratorija vsebuje važno misel, da j«: osvoboditev na elektrotehničnem polju t uspešnem delovanj« la-lnih 1 Icktrotcliničnili laboratorijev, čeprav slnnejo veliki' vsote. Oni. ki nosijo odgovornost /.a elektrifikacijo Slovenije, bodo s |>rUoiii črpali iz te številke »Elektro-i tehničnega vestnika- koristne migljaje za osamosvojitev nase električne industrije od inozemskega kapitala, kar je prvi predpogoj vsake elektrifikacijo naše dežele. Vpisi v zailrnini rcijUter. Agro-Magacin, r. z. t. o. z. v Ljubljani, Kmetijsko društvo na Vačah, r. 7.. z o. z., načelnik .luvnn Frane Likvidaciji. Živinorejska selekcijskn zadruga v Kovorju, r. 7. z 1». r.: Zadružna elektrarna v Ceik-nici, r. z. z o. z. Obrni zbori: Mobilna kreditna zadruga v Ljubljani t!, jan. ob 10, Mestni trg 25 1: Stavbna kreditna zadruga v Ljubljani istotam ob 11 (na dnevnem Vedli je bpreinetnbn pravil in pravilnika). 'ubilej najstarejše trgovske zbornice v državi. Te dni je praznovala svoj jubilej — 125 letnico ob sto:a dubrovniška trgov-ka zbirnim. Zbornica je bila ustanovljena leta 1808.. t:o je bila Dalmacija jxnl francosko oblasfo Sedaj jc območje zbontiie večje, snj spadajo rvn| njen delokrog tuji deli bivše Hercegovine, l;i I ve gospodarsko na Dubrovnik I/, poročila predsednika g lova Hravnčiča je razvidno, ela je bilo leto 1033. za tujski promet ugodnejše kot prejšnja leta in ludi za 1034 kaže dobro. Kriza v NRA. Oeneral Johnson, voditelj NPA (gOs[Xjikit\-ke obnovitvene akcije) je odstopil. Na njegovo mesto je postavljen 1 rank O. Walker. pred srdnik novoustanovljenega National Emergency Council. I uzija v nemški dušični industriji. Velil a lirina Bayrišc!>e Sticksslofbvcrke je prevzela Mitlcldeutsche Sticksstoffvverke, d. d. v Leipzigu. Slednja družba je iincla glavnice 20 milj. mark, od teh pa so imelr Bavarci že 18 milj. /ato bodo Bavarci zvišali svojo glavnico samo za 18 na 13.8 milj. mark |)o tečaju i 28%. Horrep Dne 28. decembra 1933. I )ennr Neizprenienjeni so ostali tečaji Bruslja in Cu rili.-., ilofini so vse o«(:i)e devize narasle. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi za ključen po (>.I2 ua zagrebški no 9.04 in belgrajski po 9.05. Grelii boni so nolirali v Zagrebu 31—TI (33). v Belgradu pa 35 bi. (35). Ljubljana. Amsterdam 2304.29 2315.65, Ber lin 1166.25- 1377.05, Bruselj 706.01 clnice: Priv. agrar. banka 232 234 (227, 232), lumcjt 50 den.. Trboveljska 115—120. Belgrad. Narodna banka 3875 3900 ( 3875), Priv. agr. banka 232 235 (235.50, 234), 7",', in est. pos. 5-1.50 55.50 (56. 55 50). vojna škoda 29C.50 207.50 (2<>8, 296.50), O",', begi. obv 38.75 30 (30 35), 8"-i Bler. |>os. 40 den. (40), 1% Bler. nos 30.25 —36.50 (36.75, 36.25). Živino 1 I Mariborski sejem 27 dec. Prignanih jc bilo 4 konji, (1 bikov, 80 volov, 246 krav iu 5 telet. Skupaj !-ll glav. ( ene so bile sledeče za I kg žive teže- de beli voli 3 50 1 Din, potdclvli voli 2 3, plemenski voli 2 2.75. biki za klan r 2.50—3, klavne kreve debele 2 -3.25, plemensko krave 1.75 2.25. krave za klobasarje 1.50—2, iiKd/ne krave 2—2 50. breje krave 2--2.50, mlada živina 3—4, teleta 5 6 Dih. Prodanih jc bilo 153 komadov, od teh za izvoz \ Italijo 28, MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ienllovnnjskl oglnsl Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lako) pri naročilu — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enoknlonska 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireb« priložili znamko. II flužMobe Služkinjo pridno in pošteno, veščo vseh domačih del, predvsem šivanja in likanja, sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15133. (b) Denar Najkulantnejša posojila dajemo na vloge vale-bank, vrednostne papirje, vojno škodo, državne bone, Blairova posojila in na kurantno blago. Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka štedi-ona, Zagreb, Meduličeva br. 31. Telefon 90-03. — Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. It. 12, na katerega se ie obrniti. (d) l^ POVSOD Stanovanja II Obri Mlinarji! Hi. proco, ajdo id ic^men knpitr uajrenr)? pn A. VOLK. LJl BLJANA Veletrgovina lun ib moke Rcilirva emle 24. Inserirajte v ,Slovencu'! IŠČEJO: Stanovanje trisobno, v mestu — se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 15135. (č) ODDAJO: Stanovanje 1 4—6 sob, popoln kom-i fort, se odda za februar j Poiasnila: Dvorakova uli- | ca 6'III. Telelon 3314. |č| ______ Enosobno stanovanje ! v Rudniku 57 se odda. Upokojenci imajo prednost. (č) Odda se dvosobno, parketirano in solnčno stanovanje na Dolenjski cesti, gostilna »Zeleni hrib«. (č) Majhno stanovanje poceni odda mirni stranki Prelesnik, Janševa 20. Stanovanje enosobno, s kuhinjo in dvosobno s kuhinjo — takoj oddam. Cerkvena ulica 21. (č) IBEEECB; ■ IMIIII1111IIIIIIII1111II lil III1III lil MII1II11 Ct avto svo/ stari pruiMlu-ar motor ja bi snubit st rad >ri kunct v ti m m igo ortiem Slnvfnčev rta/mani? insrra* iiiiiiimiiuiumuniiiiiiiiiiiiiMiiimii! Zimske suknje usmene suknuče naibolj-ši nakup A Presker. Sv Petra cesta 14 (II LušCene orehe ter mak za potice uudi VID MURKO, trgovina Mel.iska cesta 24, Maribor Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pleteme in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg Prazna soba se odda. Izve se v upravi »Slovenca« pod šifro »Čisto pohištvo« 15137. s Okenska krila gotova, 57 komadov po 145 X 65 cm ter 26 komadov po 70 X 57 cm. ležeča pri tvrdki Perko. Celovška 121 — proda upraviteli stečajne mase Tornago dr Benkovič Ivo v Ljubljani Beethovnova št. 14 (palača Dunav), ki prosi oferte. (11 Ptičjo hrano prvovrstno, za vse vrste ptic — po znižani ceni: Sever & Komp.. Liubliana, Gosposvetska cesta 5. (II Prima sladko seno prešano in neprešano — prodaja na drobno in debelo Amalija Lottspeich, Rimske toplice. (1) Opremljena soba solnčna, zračna, parket, | Šivalni stroj elektrika, separaten vhod, se takoj odda po ugodni ceni. J. Kopač, Celovška cesta 14/11. (s) za pogrezniti, prvovrstne znamke, se poceni proda. Dvorakova ulica št. 3-L, levo. (1) Zahvala Ob nenadni in prerani izgubi ljubljenega, nadvse dobrega brata in strica, gospoda Petra Jamniha izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so mu bili dobri in ga ljubili v življenju, ki so mu pomagali v zadnji uri in ga spremili k večnemu počitku. Maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 30. decembra ob 9 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 28. decembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Novost SuovenskA sodcmnA LiRikA UVOD NAPiSAL RA/KO LOŽAR PESMI IZBRAL IN UREDIL ANION VODNIK STR. Lil + 242 v velikem formatu na najfinejšem papirju; 40 portretov naših sodobnih pesnikov no papirju za tisk umetnin - Razkošna vezava To knjigo, ki spada med monumenlalna dela našega knlltnega zaklada ne le oo luksuzni opremi, mm več predvsem do skrbno izbrani vsebini, moramo priporočili osakemu izobrotencu, manjkati ne sme o nobeni drutini, o nobenem društvu; Iz tla /e o zbirki „Kosmos" In se naročnikom le zbirke te razpošllia. Ki/ub nelikemu obsegu in krasni opremi smo določili le/ pre-potrebni knjigi no/nitjo ceno ludi za nenaročnike. Vezana velja namreč le Din 95.— Najprimernejše darilo za vsako priložnost JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI ljudsko posojilnica V Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar ie pri njej naložen popolnoma varno, kei jamči /.ani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov t vsem svojim premoženjem Zapuščeni zobje ZATO VEDNO SAHO DIANA POŠTO ZA ZOBE Prodatalna n. NlCflAN Uubllana, Kopitarjeva ul.2 opozarja čč. gg. voditelje Mar. družb in vrtcev na svojo izvirno zalogo svelinl, trakov, znakov, diplom ln vseh drugih potrebnem za i"larl|lne hongregacije Cene konkurenčne. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča II NltHAN Zahvala vsem, ki so našega nepozabnega, dobrega očeta Josipa Jagriča višjega sodn. oiic. v pokoju spremili k večnemu počitku. Posebej se še zahvaljujemo preč. g. župniku Lunderju, gg. sreskega sodišča, davčne uprave, orožniške stanice, finančne kontrole, cerkvenemu pevskemu društvu ter vsem prijateljem in znancem. Kozje, dne 24. decembra 1933. ŽALUJOČI OTROCI. (6 Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, Čeha in smrt Prav ima; človek mora predvsem spati, zlasti še, če ima šele šestnajst let. »Ali misliš, da je še živ?« vprašuje mati. Misli seveda očeta. Zdi se mi, ko da so naše duše že davno mrtve, tako so razmučene. Streli se vedno bolj bližajo, vedno več jih je. »Irinal Nataša!« kriči mati. »Oblecita se! V klel moramo!« S'reli ponehavajo. Nekoliko se oddahnemo in sklenemo še počakati. Brez miru hodimo po sobi. Kdaj bo konec, te grozne noči? 25. decembra 15)18. Božič! »Beli« so zavzeli naše mestol Oče je doma! Kako se v eni uri vse spremenil V oni nesrečni noči, ko sva lazili z materjo od kota do kota v sobi, je ob prvem svilu potrkalo na vrata. Bil je komisar, ki stanuje pri nas na dvoriščni strani. Stal je pred vrati, v eni roki je imel pisalni stroj, okrog pleč je nosil ovitih nekaj pla-ščev, v drug roki pa nekaj drugega. »Vse lo sem rekviriral pri 'tdečih!« je dejal in se smejal v zadregi. »Čestitam. Beli so zasedli naše mesto!« Ostrmeli smo in onemeli. »No, ali se ne veselile, da so prišli Beli?< se je začudil. No, veselitel Seveda smo se veselili, toda bili smo tako zastrašeni, tako smo se bali vsake besede, vsakega človeka, da se nismo Irznili, veselje tudi na zunaj pokazatL ln dalje, kakšna čudna spre- memba je bila to v nekaj urah! Rdeči komisar, ki j nam čestita na prihodu Belih! »In koliko je že padlo Rdečih, še zdaj stre-' ljajo ob reki I« je zopet rekel komisar. Opazila sem, da je bil Čislo bled v obraz in od strahu ves spačen. Ko nismo nič odgovorili, se je urno poslovil in odbrzel. Še vedno smo slali ko okaineneli. Ali je res? Je-li mogoče? Beli so zavzeli naše mesto? Našim mukam, našemu trupljenju je konec? In to vest nam je moral prinesli ravno rdeč komisar, eden od teh morilcev? Ne. ni mogoče, bila je samo pro-vokacija. hotel nas je zavesti do nepremišljenih izrekov. Tekli smo k izhodu, stopili skoz vrata na troloar. Nikoli v življenju ne pozabim tega trenolka. V daljavi so živahno streljali, iz mraka so vstajale postave, pelje nam ie udarilo na uho. Bil je majhen oddelek vojakov. Ne. niso bili rdeči!! Spoznali smo to po belih povojih nu rokavih, po visokih papahih (visoke kape iz kožuhovine), po klobučevinaslih črevljih in polkoiuhih Z veselimi obrazi, pordelimi ou mraza so korakali in glasno se je razlegala i pesem: Pogumno gremo v boj za sveto Rusijo!.. l Da. bili so naši osvoboditelji, borci za svobodno sveto Rusijo! Zdaj smo smeli verjeti, da smo bili rešeni. Zdaj bodo zopet ljudje odločevali o naši usodi! Ljudje! Kako zveni lii beseda! Ljudje! Zopet smo bili svobodni, zopel smo mogli živeti! Živeli! Do petih zvečer je trajalo streljanje. Kako nestrpno smo pričakovali konca hoja Prav za pravne moremo govoriti o pravem boju: Beli so samo ne moremo govoriti o prvame boju; Beli so samo pritiskali za Rdečimi, ki so bežali. Zelo nas je pa skrbelo, kaj je z očetom. Mislili smo, da so gn rdeči odvedli. Proti večeru se je vrnil. Res so nameravali iz evakuirancev sestaviti vlak, toda niso več utegnili izvršiti namere. Komisarji so pobegnili in ostali so se vrnili v mesto. 26. decembra 1918. Beli so tu! še vedno ne moremo dojeti te sreče! Lahko jemo, pijemo, spimo, govorimo in ni nam treba vsak trenotek misliti na smrt! V razcapanih oblekah ste prišli, s premrlimi udi, življenje ste žrtvovali, da ste nas osvobodili! Hvala vam, hvala vam, rešitelji! Z belimi je prišel tudi moj daljni sotodnik; pridružil se jim je prostovoljno kol proslak. Pripovedoval nam je, s kakimi težavami so prodirali. Cez gore. globeli, snežne poljane, brez zadostne hrane. Kmetje so jih skoraj povsod pozdravljali kot rešitelje. Najstrašnejše je moralo biti. ker niso imeli zadosti tople obleke. Trideset stopinj mraza in napol bosi! Mnogo je povedal tudi o Čehih. Da bi se bojevali. nimajo več veselja, v zaledju se potikajo in nastopajo kol mogočni gospodje. Mnogo jih je zdaj v Jekaterinburgu. Zelo smešna je dogodba. ki nam jo je pravil o dveh Čehih, ki sta dvorila dvema najbogatejšima nevestama v N. Vse je bilo že pripravljeno za poroko, ko sla se Ceha sprla. Eden jp šel k nevesti svojega tovariša in ji pojasnil, da njen ženin ni bogat lastnik hotela, kakor se je izdajal. ampak navaden natakar. Drugi se je pa maščeval s tem, da je dokazal, dn njegov tovariš nt inženjer. ampak navaden tovarniški delavec. Iz dvojne poroke ni bilo nif. prišlo je pa do velikega zgledovanja, ker ie bila zaroka že objavljena v časopisih. 27. decembra 1918. Trg je z živili naravnost preplavljen. V hipu, kot bi kdo čaral, je bilo vsega v izobilju: zineta, sladkorja, sira, piva, vse lahko kupiš, kolikor hočeš. Mesto je v radostni opojenosti. Večere in bale prirejajo belim osvoboditeljem v čast. Kolčaku pošiljajo vdanostne in zahvalne brzojavke in delavci velikih železnih livarn so bili prvi, ki so se mu zahvaljevali za osvoboditev iz rok >delavske vlade«. Mati želi, d« se udeležujem slavnosti, pa ne morem. Tako mi je, ko da bi se v meni nekaj prelomilo. Brezkončne krutosti Rdečih, brezkončno streljanje, streljanje, streljanje...! To mi je dušo izmučilo do dna. Želim si samo enega: da ne bi ničesar vedela, spala, dolgo spala... 28. decembra 1918. Jekaterina Pavlovna Kalinnikova je zdaj žena Georgija Aleksandroviča. Presrečna je. On je do nje nožen in ljubezniv. 29. decembra 191b Naša hiša je polna gostov. Ples, petje, nadosi Množica častnikov, dijakov, dijakinj. Na mizah vino, bel kruh, gnjat, sir itd. Vsega je. Toda ne morem ničesar jesti. Menda sem bolna. O, ko bi mogla zboleli! Najbolj me zdaj teži misel, da smo mi pri Belili, dočim mora ubogi Vadim služiti v rdeči vojski! Ali je Se živ? Kdaj ga bom videla? Cisto izključeno je, da bi mogla zdaj dobiti kako vest o njem. Igrali smo »ugibanje usode«, potem smo šli v cerkev. Komaj smo prišli domov, mi je prišlo slabo in nisem vedela ničesar več. Ko sem se vzdramila, sem slišala napol v sanjah, ko je mati dejala: Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliam. Karel Ceč. I/