Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so vojake pod fml. Jovanovičem pobvalili, ker so 9. in 10. marca t. 1. lnabro premagali vae težave in vdrli v Krivoaije tijan do črnogorske nieje in vzeli Cerkvico in razdjali Dragalj. Vojaki so napredovali v planine v 9 oddelkih, kateri so ae naposled zbrali pri Cerkvici in Dragalji. Vstaši ao se bali obkoljeni biti in se umaknili črez črnogorsko mejo. K er bo naai vojaki povsod naglo drli naprej, ni prialo do večjib bojev, le pri 7. oddelku je mrtev ostal major baron Rukavina, ki je nekaj časa, rodom Ilrvat, služboval v Mariboru pri našem regimentu at. 47. Sedaj je mrtev narodni mož in tiobni v Krivošijab. iVadejalo se je, da bo sedaj konec vstaji, pa ni; kajti kraj črnogorake meje potegnolo je se precej vstašev v Krivošije in napalo pri Zagvozdaku 24. lovaki bataljon in pri Perkovaci 10. tirolski bataljon ; toda bili so odpodeni, palo jih je na obeh bojiačih okolo 100. V Hercegovini rogovilijo nove vstaške čete ob apodnjej Natetvi. Valed tcb nemirov bo treba delegacije pozvati, da več denarjev, 10 milijonov, dovolijo, za potlačenje vstanka. — V državnem zboru je dr. Voinjak ae pritoževal, kako plem. Waser slovenačini jemlje pravice, katerih je uže pred 20 leti uživala pri sodnijab, a sedaj se niti od vladne tiskarne izdanib slovenakih tiakovin rabiti ni mogoče. — Graški Ncmec dr. Recbbauer je plem. Waaerja zagovarjal, jednako tudi celjski poslanec dr. Foregger; obadva sta trdila, da slovenačina ni spoaobna za uradovanje. No, to je reanično, vendar le pri uradnikib, katcri ao, kakor Foregger in Reehbauer, prelenubasti ali preslabotni, da bi se slovenaki naučili. — Deželni aolski svet kranjski dobil je baje nalog, premialjevati, kako bi ae dale sloveuske paralelke napraviti ua gimnazijah v Ljubljaui, Novem me8tu in Kranji. Kedaj bo se tukaj štajerski deželui šolski svet kaj zmezil? — V Ljubljani pričela se je 7olilaa borba za mestai zastop med Slo7eaci ia Bemčarji. Volit^e so 11., 13. ia 14. aprila. — Ogerski državai zbor je sprejel 7ečjo colaiBO aa petrolej. Hr^ataki sabor je sklicaa; ima aalog, z Magjari pogajati se za^oljo Reke (Fiume). Vnanje države. Srbskega kralja prizaale so 7se drža^e. — Ruski car baje želi saiti se z aašim cesarjem; Poljakom je 7 Varaa^i dovolil profe8orja, ki bode Ba vseučilišči razlagal poljsko kajiže^Boat. — Biaraark zopet boleba, ajego^a desaa voka, geaeral Moltke, pa obhaja S7ojo 601etBico 7ojaške slažbe. Katoličaaom kaže 7lada prijazBejše lice, pa zdataega porazuma se ai aič blizu. Ba^arski kralj drži trdao z liberalci 7 goapoaki zboraici, ki redao zametuje 7se, kar koB8er7ati7Bi poslaaci 7 poslaaaki zboraici skleaejo, a. pr. poeta^o zoper 7lačagarje, odpra^o 7. aolskega leta itd. Ljadst^o je aže pra7 ae^oljao. — Fraacozom freimaurerski poalaaci slabo goapodarijo; da^ke ia drža^ae stroške 7edao 7iše žeaejo, zra7ea pa ljudi a pregaajaBJem redo^aiko? ia redo^aic mamijo. Za^oljo Tuaisa imajo ao7o 7ojeko z 7staai, za^oljo Egipta pa se ategaejo z Aagleži skregati, ki 7abijo aaltaaa, aaj poilje 7qjsko 7 Egipt; tega pa Fraacozi za živi S7et ae trpijo, ker se potem bojijo še bolje za Tripol ia Taai8. — Aagleaki miaister Gladstoae zavida A78trijcem Boaao ia Hercego^iao ia 7edao tubta, kako bi 071 deželi iztrgal iz oblasti a^atrijskega cesarja. Sedaj skuaa aapra^iti sbod evropakih miaistro7 (koagres), ki bi aaj odločil, koma da ostaaete oaieajeai deželi. — V sredajej Ameriki, 7 drža^i Kostarika, bil je straaaask potrea, aiaogo meet je poraaeaib, 7eliko tiaoč ljudij ubitib.