Mariborski
Cifra t Cin
Leto III. (X.), štev. 171
Maribor, sreda 31. julija 1929
»JUTRA«
izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra£un pri petinam Sak. x»v. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaaSno, prajemaa v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljati na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Ogiaal p« tarif«
Oglata aprajama tudi oglasni eddalak .Jutra" v Ljubljani, PraSaraora aiiM It. 4
Pirotski sporazum
sklenjen letos na spomlad med delegiranimi komisijami Jugoslavije in Bolgarske, je vseboval troje konvencij o ureditvi in izboljšanju obmejnega prometa med obema državama, določbe glede potnih listov in vizumov v splošnem ter posebej za dvolastnike in določbe glede u-stanovitve posebne mednarodne komisije za reševanje obmejnih sporov. Z ozirom na neprestane vpade in zločine ko-mitašev makedonskega komiteta na našem ozemlju tudi še po sklepu sporazuma je pa naša vlada zahtevala, predno ratificira sporazum, še tudi, da se morajo iz desetkilometerskega obmejnega pasu odstraniti vse osebe, ki ser bile od makedonstvujuščih tam na novo naseljene, ter da se mora tudi likvidirati v-prašanje dvolastniških posestev potoni zamenjave ali odkupa tako, da dvolastnikov ne bi bilo več. Edino na ta način, je povdarjala neprestano naša vlada, je mogoče ustvariti na meji med Jugoslavijo in Bolgarijo mirne sosedske odno-Saje. To svojo trditev in zahtevo je tudi podprla s konkretnim dokaznim mate-rijalom.
Toda bolgarska vlada, ki še vedno stoji močno pod vplivom raznih protijugoslovanskih struj, deloma domačih, deloma tudi od zunaj, je neprestano izigravala pirotski sporazum in je zlasti pred tedni pričela tudi v inozemstvu nečuve-no kampanjo proti naši državi. Podkupila je celo vrsto francoskih listov, našla ae zaslombo pri dopisnikih raznih nemških listov, in pod zaščito italijanske zunanje politike je dvignila proti naši državi težke obtožbe v zunanjem svetu. Minister zunanjih zadev Burov sam se je podal v Inozemstvo, da v Franciji in drugod podminira zaupanje v našo državo in nas naslika kot element nereda in nemira. Se enkrat so napeli tudi bolgar-ski oficijozi vse sile, da ob sodelovanju makedonskih band in raznih vojnih kriv-«?iH»mor*blti vendarle preokrnejo javno mišljenje Evrope in sveta v zadevi mi« f P°*°dbe in svet prepričajo o po-1,1*1,11®* Priklopi Makedonija Bolgarski. Akcija pa je pacjla v vodo. Sofijski hst »zname« popolnoma odkrito priznava neuspeh Burova v inozemstvu, in priznava, da mu je Francija pokazala edino možno pot direktnega sporazuma med Sofijo in Beogradom v vseh vprašanjih ln brez ozira na pirotski spora* zum.
Postopanje bolgarske vlade v inozemstvu je naravno odprlo tudi Še celo vrsto 'drugih vprašanj, ki jih bo treba med obema državama rešiti. Da se omogoči re-Sitev celega kompleksa odprtih vprašanj v novih direktnih pogajanjih, je jugoslo-venska vlada po svojem sofijskem posla niku g. Nešiču včeraj odpovedala pirotski sporazum, češ da se na podlagi teh konvencij ne morejo reševati obmejna vprašanja, ki so med obema državama nastala. Treba z novimi pogajanji rešiti vsa vprašanja in zlasti doseči sporazum v vprašanju desetkilometerskega pasu ob Jugoslovensko-bolgarski meji. Zdino tako se bodo dali vsi spori spraviti s sveta in se bo tudi onemogočilo izigravanje že Obstoječih dogovorov.
Za ravnotežje Anglije in Zedinjenih držav na morju
USPEH PRYIH POGAJANJ MED MAC DON ALDOM IN DAWESOM. - NAČRT ZA SPLOŠNO RAZOROŽITEV NA MORJU.
LONDON, 31. julija. Privatni tajnik ministrskega predsednika Macdonaldaje objavil snoči komunike o razgovorih med Macdonaldom, ameriškim poslanikom Dawesom in Gibsonom radi angle-ško-ameriških priprav za razorožitev na morju. Komunike naglasa, da so bila prva posvetovanja zelo uspešna. V poučenih krogih zatrjujejo, da so doseženi rezultati tako zadovoljivi, da moreta Anglija in Amerika že sedaj predložiti Franciji, Italiji In Japonski svoj načrt o razo-roževanju obeh držav na morju. In ravno ta načrt bi mogel kasneje služiti za splo šno razorožitev.
Angleški ministrski predsednik Mac-donald računa s tem, da bodo svojega odhoda v Washington že dobil odgovore iz Rima, Toki ja in Pariza, tako da se bo lahko že v WasIiingtonu končno določil kraj in čas, kjer naj bi se vršila splošna razorožitvena konferenca.
O angleško-ameriškem začasnem dogovoru so razširjene v javnost! sledeče posameznosti: Obe velevlastl sta se zavezali, da odklanjata vsako oboroženo poravnavo konfliktov, vsled česar je sedanje stanje linijskih ladij, rušilcev tor pedovk, torpedovk in podmornic preveliko in presega tako pomorsko-pollcijske kakor tudi obrambne namene.
Težkoče pa so nastale, ko so Ameri-kancl zahtevali, da naj Anglija potopi vse nadštevilne svoje oklopnice. Zastopnik angleške admiralitete je tekom na-daljnih pogajanj pojasnil, da opravljifo angleške oklopnice večinoma policijsko službo na morju In da ne pridejo v poštev za vojno. Pač pa so Angleži zato predlagali Zedinjenim državam, da uaj zgrade tudi oni enako število oklopnili križark, da se na ta način doseže ravnotežje obeh brodovij.
Briand o nalogah suojega kabineta
PARIZ, 31. julija. Razpravljajoč o sestavi Briandovega dvanajstega kabineta, ki je popolnoma neizpreme-njeni bivši Poincarejev kabinet, v katerem je Briand razen zunanjega ministrstva prevzel še ministrsko predsedstvo. naglašajo današnji francoski listi, da je to le prehodna vlada z omejenim programom, ki ji je usojeno le kratko življenje.
Ministrski predsednik Briand sam je označil svoj kabinet kot »haaško vlado«, ki ima edino nalogo, da usne-šno zastopa Francijo v Haagu. V trenutku, ko gre za to, da se lil.vidira vojna, se mora v Haagu zastopana vlada tudi v parlamentu opirati na močno večino. Zato, je izjavil Briand, bo tudi on apeliral na senat in zbornico, da naj odloži vse notranie-poll-tičnc spore, da bo mogla nova vlada s Čim večjo avtoriteto zastopati interese Francije na haaški reparacijski konferenci.
Nesreča ministra dr. Beneša
PRAGA. 31. julija. Kakor poroča »Večerni List« iz Hlumeca, bi bil češkoslovaški zunanji min. dr. Beneš, ki se mudi tamkaj na letovišču, med kopanjem kmalu utonil. V sili so mu priskočili na pomoč skavti in ga rešili sicer sigurne smrti.
Lakota na Kitajskem
LONDON, 31. julija. Po poročilih mednarodnega komiteja za omiljenje lakote na Kitajskem je še vedno nad
35 milijonov ogroženih od lakote. Cele pokrajine na severozapadnem delu Kitajske so podobne puščavi. V nekem mestu je padlo število prebivalstva od 60.000 na 3000. Med prebivalstvom se je pojavilo vsled lakote kanibalstvo in se ljudje trgajo za meso mrličev.
Zrakoplou „6rof 2eppelin“ pripravljen za start
FRIEDRICHSHAFEN, 31. julija. Ako bo vreme ugodno, bo jutri »Grof Zeppelin« startal za polet v Zedinjene države. Zrakoplov pa ne bo ostal dolgo v Ameriki, ker se namerava takoj nato odpraviti na pot okoli sveta.
Operacija Paincareja
PARIZ, 31. julija. Bivši francoski ministrski predsednik Poincarč, ki je radi bolezni v požiralniku demisijoni-ral, bo v četrtek operiran. Operacijo bo izvršil znani kirurg profesor Ma-rion.
Uelika nesreča v rudniku 23 mrtvih. 12 ranjenih.
BRESLAU, 31. julija. V Nieder-Hernsdorfu pri Waldenburgu se je pripetila v tamkajšnjem rudniku straš na nesreča. V dveh rovih je nastal požar, ki je imel strašne posledice. Katastrofa je namreč zahtevala 23 smrtnih žrtev, 12 rudarjev pa je bilo težko ranjenih. Med mrtvimi je bilo 14 oženjenih. Med težko ranjenimi se jih bori 7 s smrtjo, tako da se
Bolgarski vladi stvar očividno ne gre v račun. Izjava, ki jo je podal bolgarski min. predsednik Ljepčev, je dokaz zadrege radi neuspeha ministra Burova v Parizu, vsebuje pa tudi neresnice na ra čun naše države. Bolgari so očividno hoteli pod krinko markirane lojalnosti in nezadostnih določb pirotskega sporazuma še naprej v kalnem ribariti Sedaj je tega slepomišenja konec. Odločno gesto,
s katero je naša vlada situacijo presekala in hoče ustvariti jasnost, je treba le pozdraviti. Na naši meji napram Bolgariji mora končno priti do miru in reda. Makedonske komitske tolpe morajo izginiti. Ako je bolgarska vlada preslaba, da v svoji zemlji sama razmere uredi, kakor zahtevajo to interesi sosedstva m miru, bo pač treba napeti druge strune,
bo število smrtnih žrtev zvišalo naj-brže na 28. Iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov so se vneli jamski plini in prišlo je tako naglo do eksplozije, da se v rovih nahajajoči se delavci sploh niso mogli več rešiti. Zračni pritisk je bil tako silen, da je vrgel več delavcev ob stene in so se takoj ubili. Med svojci ponesrečencev so se odigravali pretresljivi prizori, ko so mrliče in ranjence potegnili izpod razvalin.
Rtutobus pačel u prepad
BUKAREŠT, 31. julija. Na Sedmo-graškem je strmoglavil nabito poln potniški avtobus v tri metre globok prepad, pri čemur so bili trije potniki ubiti, 15 pa težko ranjenih.
Današnji živilski trg
se je razvil že v zgodnjih jutranjih uraJu Prevladovalo je raznovrstno domače sadje, potem poljski sadeži in mnogo po-vrtja. Cene so bile sledeče: Solata, lepa glavnata po 1 Din, endivija 3 komadi 1 Din, stručnica nekoliko dražja. Zelje Din 1—3 glava, kumare 50 para do 1 Din, ohrovt 2—4 Din. Med povrtjem je posebno briljirala paprika. Lepi, veliki sadeži so stali celo 50 para komad, povprečno pa se je prodajala po 3—4 komade za 1 Din. — Kumarce za vlaganje 4—6 komadov za 1 Din. Krompir 8 Din merica.
Sadje je bilo najbolj zastopano v hruškah in jabolkah. Prve si dobil 6—8 komadov za 1 Din, druge 2—4 komade. — Marelice 025—1 Din komad, domače breskve komad 1 Din, rmene slive 10— 12 komadov 1 Din, grozdje na laških stoj nicah 18 Din kg.
Na perutninarskem trgu je bilo mnogo piščancev, par po 25—50 Din, kokoši 30 Din 40—60 Din komad, zajci 10—25 Din komad.
Na Vodnikov trg je dospelo 8 vozov krompirja, čebule, kumare in hrušk. Cene na tem trgu so bile nižje kakor na živilskem trgu. Merica krompirja se Je nudila po 7 Din, hruške pa so bile po 7—8 komadov za 1 Din.
Na Trg svobode je dospelo do 10. idop* samo 12 voz sena. Prodalo se je vsega 9 voz. Povpraševanje je bilo veliko. Seno je notiralo Din 70—75 meterski stot. Slama je danes izostala.
Srbski kmetovalci v Mariboru.
Kmetovalci iz Južne Srbije prispejo v četrtek dne 1. avgusta popoldne na Grobelno, od koder krenejo na kmetijsko šolo v St. Jurju. V okolici St JurJa si bodo ogledali nekaj kmečkih posestev In zadružnih naprav. V Maribor prispe ekskurzija v petek, dne 2. avgusta, z vlakom ob 9.24, si ogleda vinarsko Solo ln odpotujejo popoldne z brzovlakom proti Zagrebu. Želeti bi bilo, da bi bil sprejem na kolodvoru prisrčen. Zato se vabijo' prijatelji naših južnih bratov, posebno pa še vse kmetijske organizacije, da se spre jema na kolodvoru v petek ob 9.24 udeležijo v čim večjem številu. —
Drzen vlom pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Iz Sv. Marjete ob Pesnici nam Čajo, da se je davi okrog 4. zjutraj, ko je šel gospodar Josip Partlič klicat svojega hlapca, priplazil v hišo neznanec, ki je vdrl v zaklenjeno omaro posestnika ter mu odnesel razun Din 4.000 v gotovini, še zlato uro z verižico in popolnoma novo črno obleko. Takoj avizirano oroi-ništvo je podvzelo vse korake, da izsledi drznega vlomilca.
/SfiSn v
?T C'fc v. * i K iai(*
v Marinorn, dno 31. VII. 1920
szsaaa
Počitnice mestne dece
FEREIJALCI SE VRAČAJO. — NESREČNE POČITNICE. — REFORMA PARKOV. — TESNA PRAVILA OMIKANE DRUŽBE. — SKAVTIZEM. — TEŽKOČE ŠIRŠIH SLOJEV. — NA DEŽELO!
/Prve skupine otrok se vračajo iz po* čitniških kolonij! Kislih obrazov prihajajo s svojimi culicami in skromnimi kovčki... Težko je bilo slovo od veselih tovarišev in od prijaznega ferijalnega doma, a še težje od sinjega morja, ki je ves čas v tako obilni meri delilo svo-ie blagore zdravja potrebnim malčkom. Prerojene na duši in na telesu sprejema zopet živa realnost domače hiše: enolična vsakdanjost in večinoma — pomanjkanje in siromaštvo. Marsikomu so bili lepi počitniški dnevi najsrečnejša doba mladega življenja: saj tam ni bilo nasprotja med malimi in velikimi, bogatimi in revnimi, plahimi in drznimi... Veselje enega je bila sreča vseh! Žal je bilo le inalO) zelo malo tistih — presrečne-žev!
• Mnogo, mnogo je pa onih, ki jim sreča ni bila mila. Tam v predmestju, v umazanih, napol podrtih brlogih bede in bolezni bivajo in preživljajo »počitnice«. V brezdelju tekajo po ozkih ulicah — upadlih, porumenelih lic, šibkih udov,, s topim izrazom v očeh. Beseda materina ni ljubezniva, roka očetova vihti palico nad otroci, če prosijo kruha... Ta decastrada zraka, solnca, kruha, predvsem pa lju bežni. Razmere pa ne pripuščajo, da bi večje število otrok preživelo par tednov v koloniji. Pa se vzgojitelji in zdravniki čudijo in sprašujejo: Kje je njihovo zdravje, njihova otroška sila, njih glasen smeh? Zakaj niso krepki in rdečelični? Ko bi mogli vsaj vsak dan ven v prosto naravo, kjer se lahko svobodno naska-čejo, se glasno nasmejejo, se nasitijo svežega čistega zraka in najedo črnega kruha! A malo je tistih izvoljencev, ki imajo sorodnike, znance ali dobrotnike, da jih vzamejo vsaj za — pastirčke. Vsi o-stali so obsojeni, da prežive ves prosti čas med mestnim zidovjem.
Nekatera napredna mesta so si znala tudi tu pomagati. Dunaj n. pr. ima danes že med mestnim zidovjem na stotine o-troških igrišč in plitvih kopališč, kjer se 'deca svobodno kreta skozi cele počitnice. Tako je predvsem proletarskemu o-troku dana možnost radostnega izživetia v prosti naravi. Veliki kompleksi bivših dunajskih mestnih parkov so spremenje
ni v prostore, vredne »stoletja otrokovega« ... Park, ki je ves omejen z ograjami, čez katere ne sme stopiti človeška noga, je namenjen izključno deci boljših stanov, ki jo povsod zasledujejo oči nad-ziratelja. Rok in oblekce ne sme zamazati, kajti otrok mora biti čist in lep kakor punčka v izložbi. Prisiljene kretnje, pritajeno in puhlo govorenje, hinavsko klanjanje — to so »cvetke« — »mestne vzgoje«! Otrok ne sme biti otrok niti na prostem. Le poglejte po našem parku in videli jih boste!
Borba nenaravnemu otroškemu življenju, stisnjenemu po strogih pravilih omikane družbe v tesen okvir, je že davno napovedana! Skavti, gozdovniki in deloma Sokoli se zavedajo važnosti svobodnega gibanja v prosti naravi. Primitivno življenje v taborih jih utrjuje v samostojnosti in vsak spozna vrednost življenja v zajednici, kar je eminentnega pomena v mladinski vzgoji. Tudi mariborski skavti in gozdovniki taborijo čez počitnice. Žal so s tem zvezani stroški, ki jih delavski sloji težko zmorejb, zato so otroci širših plasti pri tem idealnem stremljenju imenovanih organizacij eliminirani, kar je na škodo ravno najpotrebnejšim: proletarski deci.
Idealno bi bilo, da bi vzgojitelji bili z mladino v stikih tudi v počitnicah. Kratke ekskurzije v okolico bi razbremenile starše, ki so zaposleni, da nimajo časa posvečati dovolj pažnje vzgoji svojih o-trok. Dobro bi bilo, če bi mestna deca prišla v stike s kmečkim ljudstvom, s kmečkimi otroci, da spozna — v kolikor pač more otrok zaznavati — kmečki trud in napor, s katerim pridobiva vaščan svoj črni košček kruha. Nagon po lastnem udejstvovanju, po delu, se z vso silo zbudi v otroku, ko vidi, kako vse okoli njega hiti po opravilih. Tudi on hoče pokazati, kaj zmore: vzame lopatico, grablje in vile, — ter hajd na polje itt travnik! Vse, kar pogreša v mestu otroška duša in telo, najde na deželi, sredi proste narave.
Zato imajo prav oni starši, ki pošljejo svoje otroke vsaj za par tednov na d c želo! —
Kako gre deklicam u Pohorski koloniji
■ jrčitale smo z zanimanjem »Večernik«, v katerem je nekdo popisal našo kolonijo, Mnogo lepega je napisal, vse je tako. pisal je kaj dosti o dečkih, a pozabil je čisto na nas deklice. Tudi me smo tu in zato se same oglašamo. 28 nas je in dve gospodični za nadzorstvo. Obe sta dobri z nami, ena ima očala, druga pa ne. Prva dva tedna smo prenočevale v vasi v šoli in komaj smo Čakale, da smo se selile na posestvo, ker tu je mnogo, mnoge lepše. Imamo prav lepe, svetle spalnice v novem poslopju. Poleg nas spe v mali sobici gospodične in prav pri nas še naša kuharica, katero imamo zelo rade, posebno pri obedu, ko nam pride z velikim loncem razdeljevat jedila. Da bi vedeli, kako zna dobro kuhati! Vse se redimo, tudi one so zdaj pri dobrem apetitu, ki so bile spočetka izbirčne. Medi in Metka, ki sta prve dneve vsled domotožja kar obupavali, sta zdaj vedno pohvaljeni, kako sta pridni pri jedi in kot rediteljici. Večkrat praznujemo godove in dobimo torte. Desanka se ni hotela nobeni zameriti, pa jo je razdelila na 28 kosov, tako da smo jo vse pokusile. Pretekli teden smo praznovali naše Anice in Nuške, katerih imamo kar Štiri. Na predvečer so nam napravili dečki bakljado in godbo z raznimi pihalnimi in ropotalnimi inštrumenti, prižigali so bengalični ogenj in spuščali v zrak rakete. To je bilo lepo! Gospod Dimnik nam je pripravil gugalnico in kroge, preskrbel žoge, skakalne vrvice in metalne obroče. On večkrat uganja neumnosti z nami, tu se mu vse smejimo. Tudi risal nas je enkrat in kako! Rade ga imamo, kadar je dobre volje, če pa opazi kak nered, je pa strog in hud, da se ga kar bojimo. Fotografirali so nas tudi. V sredo dobimo slike. En fant. Ankerst se piše, ima tudi apa-
rat, pa se za nas ni zmenil. Saj bi tru slike plačale!
Večkrat imamo obiske. Vsem zelo do-pade pri nas. Neko nedeljo sta bila dva prijazna doktorja iz Celja. Eden teh gospodov nas je večkrat fotografiral in obljubil slike. Pravijo, da je zdravnik, ki je bil že v Ameriki. Oljubil nam je kinc-aparat, ki bo pa za nas žal prepozno prispel. Tudi gospod doktor Leskovar bil pri nas in nas opazoval, ko smo večerjale. Pokusil je našo večerjo, praženje in brusnice in zdelo se nam je, da mu je ugajalo. Njegova kuharica gotovo boljše ne kuha. Gospod župan dr. Juvan in prejšnji župan g. Grčar, mestni zdrav nik dr. Novak in še en drug doktor z brado so nas tudi obiskali. Vsi ti gospod je so lepo rejeni, ker se jim gotovo dobro godi.
V sredo v jutro bomo odšli, ker pridejo novi otroci. Škoda, da je tako hitro minul ta čas. Rade bi še ostale. Pa bomo prišle zopet prihodnje leto. Takrat bo baje še lepše, ker bo vse dozidano in postavljeno novo poslopje in večje število otrok. Zopet bomo nabirale jagode, borovnice in maline ter se solnčile ob potoku. To bo prijetno! Gospodu, ki nas bo prišel obiskat in popisat, pa priporočamo, da takrat ne spregleda nas deklic — M i c i k a.
Odhodnlco
priredi jutri, 1. avgusta, ob 8. zvečer, na vrtu Nar. doma Udruženje jug. narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, svojim tovarišem od kontrole dohodkov, ki so pemeščeni v Beograd Odhodnici se bodo pridružili tudi mag-dalensko Olepševalno društvo, Sokol in Udruženje činovnikov, sodelovala pa bo sta pevski zbor in godba »Drave«. Ob slabem vremenu bo odhodnica v velik dvorani Nar. doma. Vabljeni vsi prijate lji, da pridejo v čim večjem številu. — Odbor UJNŽB. -
Mariborskim
Poljsko odlikovanje mariborskega mestnega komandanta.
Komandantu mesta Maribora, g. generalu Živku Stanisavljeviču, je podelil predsednik poljske republike najvišji polj ski red »Polonia restituta« II. stopnje. Čestitamo! —
V nedeljo, 4. avgusta, na Klopni vrh!
Ta dan proslavi mariborska podružnica SPD konečno dovršitev vseh del povečave »Koče na Klopnem vrhu« s primerno planinsko svečanostjo. Ob 10. dop. bo daroval predsednik Aljaževega kluba SPD g. prof. dr. A. Jehart sv. mašo na prostem ter blagoslovil zgradbo. Nato sledijo slavnostni in pozdravni govori ter neprisiljena planinska zabava z raznovrstnim sporedom. Za dobro jed, pijačo, postrežbo in pristno planinsko zabavo bo kar najbolje preskrbljeno. — Proslava se bo vršila ob vsakem vremenu. Zato naj morebitni oblački na nebu ne zadržijo nikogar doma. Za one turiste, ki nameravajo v koči na Klopnem vrhu prenočiti, bodo na razpolago prav udobna ležišča. —
Otvoritev avtobusne proge Konjice-Oplotnlca.
Mariborskemu mestnemu avtobusnemu podjetju je podeljena koncesija za prevažanje oseb iz Oplotnice v Konjice in nazaj. Kakor smo zvedeli, bo ta proga otvorjena v soboto dne 3. avgusta. Ob sestavljanju voznega reda se je hvalevredno posvetila velika pažnja, da bo imel avtobus zvezo z vlaki Konjice— Poljčane in nazaj, ter na avtobuse, ki vozijo Maribor—Celje in nazaj. Obenem je mestna občina mariborska dobila tudi koncesijo za prevažanje pošte Oplotnica-Konjice in obratno, tako, da bodo Oplot-ničani dobivali redno dnevno svojo pošto. —
Avtbusni izlet na Plitvička jezera.
Pozivajo se vsi, ki so se dosedaj prijavili, da se sigurno udeležijo sestanka, ki se bo vršil v soboto 3. avgusta ob 5. popoldne, v pisarni mestnega avtobusnega prometa, Plinarniška ulica št. 5. — Razpravljalo se bo o programu potovanja ter o preskrbi prenočišč v poedinih mestih. —
K votlinam pri Hudi luknji se toraj peljemo prihodnjo nedeljo okoli 6. zjutraj iz Maribora do Gornjega Doliča. Ker sem dobil mnogo vprašanj, kako dolgo bode trajalo raziskovanje, poročam, da samo en dan za one, ki se ne udeleže natančne preiskave, kakor n. pr. kopanja itd., ki bo trajalo nedogleden čas. Oni, ki si hočejo votline le površno ogledati, se morejo torej vrniti še isti dan. Seveda se lahko tudi ženske udeležijo ekspedicije. Ravnokar sem dobil od Sv. Vida nad Valdekom pismo, da je pred kakimi 7 leti posestnik Jurij Mirkac vodil neko družbo v te votline, ter so našli v votlini Špehovki dve živi, do 50 cm dolgi živali, podobni prašičem. Bili sta popolnoma goli, rdečih oči, bele barve, kratkih nog in kratkega repa ter jako grbaste kože. Nenavadnih obiskovalcev sta se tako prestrašili, da sta stali nepremično in si jih je vsak navzoči lahko natančno ogledal. Upati je, da jih tudi sedaj najdemo. V Pilanci so tedaj tudi našli veliko okostje, ki pa ni bilo od sedaj živečih živali. Ekspedicija bo toraj na vsak način jako zanimiva. Odredil sem. da se bodo do nedelje napravile zasilne steze do votlin in toraj dohod ne bo pre-težaven. Ne pozabite fotografičnih aparatov in zanesljivih svetiljk! - J. Pajtler.
Promocija.
Na graški univerzi je dne 26. julija promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Srečko Škerjanc iz Sv. Ruperta v Slov. goricah, sin dolgoletnega bivšega tamkajšnjega nadučitelja. Mlademu doktorju iskreno čestitamo!
Smrtna kosa.
Davi ob 8. je umrl v Mariboru v starosti 66 let g. Alojzij Maly, bančni ravnatelj v pokoju. Pogreb se bo vršil v petek, 2. avgusta, ob 16.30 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Karambol dveh kolesarjev.
Šofer Štefan Jaut .se je v ulici »Ob bro-du« hotel izogniti mestnemu škropilniku. Pri tem se je zaletel v kolesarja Antona Kocbeka iz Nove vasi. K sreči je ostalo le pri manjših praskah, dočim sta obe, kolesi močno poškodovani.
Deška ferijalna kolonija Podmladka društva Rdečega križa
dospe po enomesečnem letovanju ob morju (Kaštel Lukšič pri Splitu) v stobo-to, dne 3. avgusta z večernim zagrebškim osebnim vlakom (ob 22. uri) v Maribor, gl. kol. Stariši udeležencev kolonije se naprošajo, da jih pričakujejo na kolodvoru! —
Pri nagnenju k maščobi,
protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franc Jožefova grenčica« delovanje želodca in Črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franc Jožefovo vodo« sijajne rezultate. Dobi se v vseh drogerijah in špecerijskih trgovinah.	L
Kazniiniške delavnice in državno uradništvo!
Pod tem naslovom smo čitali mariborski obrtniki v »Jutru« z dne 23. julija pod mariborskimi novicami članek, v katerem se slabše situirani državni nameščenci jočejo za starim privilegijem, ki je obstojal v tem, da so smeli dajati svoje obleke, obutev in pohištvo v izdelavo tukajšnji drž. moški kaznilnici, kjer so dobili te izdelke po neprimerno nižji ceni kakor zunaj. Kar se tiče privilegija samega, je obrtnikom v Mariboru zelo dobro znano, da se je isti razširil šele po prevratu in zavzel nele državne uslužbence, temveč je vsak državni uslužbenec pomagal vsem svojim sorodnikom, znancem in prijateljem do te sreče, ter se je drž. moška 'kaznilnica v Mariboru spremenila na ta način v zadnjih letih v pravcato industrijo. Kar se tiče nizkih cen raznih izdelkov v drž. moški kaznilnici, lahlfo trdimo, da je to prekoračenje predpisov, katere tudi mi obrtniki prav dobro poznamo. Tako je izšla že leta 1922 okrožnica oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani vsem obrtnim oblastvom I. stopnje, v kateri je med drugim naredba avstrijskega justic-nega ministrstva z dne 12. aprila 1885, po kateri morajo kaznilnice v ublažitev konkurence malim obrtnikom kolikor možno izenačiti cene izdelkov in delovnih moči za zunanji promet, s katerim morajo računati prosti obrtniki. V isti o« krožnici čitamo dalje: avstrijsko justično ministrstvo je z razpisom 3. junija 1886 v varstvo malega obrta posebno na sedežih kaznilnic, poslednjim prepovedalo prevzemanje in izročitev naročil za zasebne stranke, kakor tudi nadrobro prodajo zavodovih izdelkov posameznim odjemalcem. Ti predpisi glede kaznilnic s? morajo konsekventno in analogno uporabljati tudi glede poboljševalnic. Tj predpisi, ki so vnešeni v še danes veljavni obrtni zakon in obrtni red, bi se morali torej tudi ,še danes upoštevati. — Priznavamo, da drž. uradništvo in usluž-benstvo ni najbolje plačano, vendar sme vsak od njih računati s fiksno mesečuo plačo, dočim ubogi obrtnik gleda skozi vrata, odkod mu bo prinesla stranka delo ali zasluženi denar. Razven tega je Maribor obmejno mesto, kjer trpi obrtništvo še vsled prekomejnega tihotapljenja raznih obrtniških predmetov. Končno pribijemo še dejstvo, da se je doslej tega privilegija posluževalo le boljše situirano uradništvo, kajti v kaznilnici se oddaja vse proti gotovemu plačilu, česar slabše situirani uslužbenci ne zmorejo, ter so se vsled tega zatekali le k malemu obrtniku, ki jim je dajal svoje izdelke na obroke. Tega privilegija so se posluževale tudi razne oblasti, ki so dale izdelovati v drž. moški kaznilnici razna mizarska, pleskarska, slikarska, tapetniška, knjigoveška, krojaška, čevljarska i. d. dela, namesto da bi podpirale domačega obrtnika davkoplačevalca.
Vsled tega pozdravljajo mariborski O-brtniki ukinitev obrtniških poslov v drž. moški kaznilnici ter zagotavljajo, da se bodo z združenimi močmi branili proti preklicu te ukinitve, ali pa da se omeji v toliko, da bo to delo služilo le v podporo najrevnejšim slojem državnih uslužbencev.
Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru, Zadruga krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru, Mizarska zadruga v Mariboru, Zadruga slikarjev, pleskajev, podobarjev in pozlatarjev v Mariboru. 1813
Šmartno na Pohorju
UMKK3'iSZI3
Glavna gmota vzhodnega Pohhor-ja- je pohorskim izletnikom zavoljo tega malo znana, ker je nad 5 km južno oddaljena od glavne prometne žile tega pogorja. Veliki vrh, tudi Župnik ali celo Fajmošter imenovan (1347 m), se spušča v več položnih, sifokohrbtnih obronkih v jugovzhodni in v južni smeri nizdol, potapljajoč se na eni strani v širno Dravsko polje, na drugi strani prehajajoč v ljubke, vinorodne hribčke ob Dravinji in Oplotnici in ob cesti, ki pelje iz Konjic v Slov. Bistrico. Na oblem koncu enega izmed teh odrastkov, in sicer o nega, ki se severno od Slov. Bistrice v smeri na Pragersko in Polskavo poizgublja v Dravsko polje, se razprostira mično gorsko selce, vas in cerkev sv. Martina. Šmartno na Pohorju; samo deset pohorskih hramov; njed njimi štiri gostilne, dve trgovini, šola, župnišče, kaplanija, pod vaško lipo lična kapelica sv. Martina in gasilni dom.
Kraj je i pokrajinsko i zgodovinsko zanimiv, pa tudi v tujskoprometnem oziru važen in znamenit, a nekoliko boli znan šele. odkar vihra nad zavetiščem počitniške kolonije mariborske, stoječem na gozdnem robu ob dphtečem travniku, naša trobojnica.
Cerkev, stara in zidana v istem času in istem slogu kot sosedne cerkve sv. Areha, sv. Urha. sv. Petra na Htinju in sv. Treh kraljev tik pod Vel. vrhom, obdana od tajinstvenega miru zamišljenega pokopališča, ograjenega s starim obzidjem, nas s^mi-nja s ploščo, ki je vzidana v južno cerkveno steno, na one čase. ko Su po cestah, vodečih okoli Pohorja in deloma tudi preko njega, korakale težko oborožene zmagovite rimske legije. Starogrški traški pesnik Orfej brenka tu na svojo pljunko tako oma-mljivo. da ga najbolj divje zveri, v zboru okoli njega zbrane, vse zamaknjene in mirno poslušajo. Pod to podobo, ki ima svoj original v rimskih ostankih v bližnjem Ptuju, pa izve iz nagrobnega napisa, kdor razume latinski, da je ta kamen stal na grobu vojaka Avrelija Landinona, ki je služil v prvi Asturijski kohorti iz Španije. Samo nekaj mnut od vasi oddaljeno, ob poti, ki je skrbno saznamo-vana in pelje na Pohorski greben k »Mariborski« in »Ruški«, še danes lahko gledaš sledi starorimskega kam noloma, kjer so pred skoro dva tisoč leti lomili pohorski mramor. ki so ga vozili tia težkih tovorih doli v Peto-vijo, Celeio in druga sosedna rimsko-keltska mesta, da jih krase s svetišči, da si zidajo palače, da postavljajo spomenike in »Mitreje«, kakršne še sedaj lahko gledamo v muzeju v Ptuju in na Hajdini. V zid župnijskega vrta, ki se drži pokopališča, je bilo vzidanih več kamnov iz rimskih časov z napisi,; enega izmed njih je izdrl neki vseučiliški profesor iz Grad-ca in ga je tjakaj odnesel; dva pa sta vložena tako, da sc njuna napisa, ker se nahajata v notranjosti zida. ne moreta Čitati.
,tt5frk?v sv- Martina, onega, ki iz mosta dela vino, vabi k molitvi in po-Doznosti pa tudi k premišljevanju o nasi Preteklosti Tu leže pokopani trije masmki, župniki, in predstavljajo z besedilom svojih nagrobnih napisov tri dobe našega narodnega raz-v°!a:1 . ,rvlJe T dobil latinski, drugi n®tnski, tretji, Jakob Vošnjak. pa leta 19(jl. slovenski napis; besede Paro-chus. Pfarrer, Fajmošter, Župnik izražajo potek miega razvoja.
Iz vasi (815 m), ki je ravno sto metrov nižja kakor Ribnica, najvišja vas na severnem pobočju Pohorja, pelje bela cesta, za vsakršen avtomobil u-
porabna, sredi njiv, travnikov in senožeti, potem skozi borovje in smre-kovje. pa tudi še druge poti in steze više gori na Pohorje; ob ljudski šoli pa vodi na takozvani Vrbekov kogelj mehka stezica na krasno razgledno točko. Od tod se nudi začudenemu tujcu tako obširen, raznovrsten, na eni strani impozanten in veličasten, na drugi strani zopet tako mil in ljubek pogled, da lahko tekmuje z onim, ki ga uživamo z oble planje na Velikem vrhu. Širno Dravsko polie, posejano z mnogimi vasmi in s Ptujem v ozadju, Slovenske gorice, segajoče od Vurberga dol do Ormoža, Haloze s Ptujsko goro v ospredju in z Rogaško v ozadju, Boč, Ivanjščica in raz-tegnjenost hrvaškega Slemena; Vitanjska gorska vrsta s Paškim Kozjakom, s Stenico in Konjiško goro na eni straiai, na drugi strani nepregledne šume na podolgovatih hrbtih in obronkih vzhodnega Pohorja s cerkvami sv. Urše, sv. Urha. sv. Treh kraljev in sv. Areha, z Mariborsko in Ruško kočo, pa cela vrsta velikih bel.-hramov, ki žde, do tisoč metrov visoko. sredi gozdov na solnčnih po-robkih. obdani od svetlih njiv, travnikov in sadovnjakov; vsa ta pestra slika združuje v sebi,ljubkost in mikavnost, združeno z veličastnostjo in grandioznostjo, Spodaj pod vasjo, polno solnca, svežega gorskega zraka in noč in dan božano od lahnega vetra, šumi v grabi v smeri proti Slovenski Bistrici pohorski potok Devina, ki tvori majhen ribnik, za kopanje pripraven, pa tudi zanimive brzice, slapove in kaskade, »Neveški šum«, v malem to, kar je ob Lobnici »Veliki šum.«
Šmartno na Pohorju je tista točka, mimo ktere se da vznožje in glavni greben Pohorja (»Ruška« in »Mariborska«) najlažje zvezati s cesto, primerno tudi za vožnjo z avtomobili. Treba je samo od Bojtine mimo sv. Urše do Žigartov, dobre tri kilometre, nadelati cesto in cerkev sv. Areha bo lepo zvezana s sv. Martinom, pod kojega okrilje itak spada.
Dalekosežni projekti glede ureditve počitniške^ kolonije na Šmartnem na Pohorju, še bolj pa projekt zgraditve avtomobilske ceste do Ruške koče obeta tej pohorski vasici sijajno bodočnost v tujsko-proinetnem oziru.
Dr. Fr. M.
Beraški hipermočernizem
Pri neki tramvajski postaji v Milanu je množica ljudi čakala na tramvaj št. 22. Ljudje so postajali že nestrpni, ker ga tako dolgo ni bilo. Nenadoma so zaslišali obupno stokanje. Okrog 20 let star mladenič se je naslonil na poulično svetiljko in zdrsnil na tla. Postal je nezavesten. Med tem je prišel tramvaj. Ljudje se niso zmenili zanj, ampak so posvetili vso pozornost nezavestnemu mladeniču. Bil je bled, lice drobno. Polagoma je odprl oči in zastokal: »Že štiri dni nisem nič zavžil.« Ljudje so pričeli segati v žepe in mu dajati denar. Mladenič se je hvaležno smehljal. Dva gospoda sta ga previdno dvignila ter odpeljala v mlekarno, kjer sta mu kupila še mleka in kruha.
Zvečer istega dne je eden od teh gospodov pred neko pekarno videl veliko gručo ljudi. Radoveden, je šel bližje in je prišel ravno v trenutku, ko je izročil pek nekemu ubogemu mladeniču velik kos kruha, ljudje pa so mu stiskali v žep denar. Bil je isti mladenič kakor dopoldne.« Postal je nezavesten in je pripovedoval, da že 4 dni ni nič zavžil.
Gospodu je postal mladenič sumljiv. Zato mu je neopaženo sledil, dokler ni mladenič obstal pred neko mesarijo, ki je bila polna strank. Gospodinje so nalagale v torbice krvavice in jetrnicc. Kar je neka ženska prestrašena zakričala na ves glas. Neki mladenič se je zgrudil na pragu. Nezavesten, usmiljenje, denar. Ponavljali so se enaki prizori, kakor že dvakrat poprej. Tu je nenadoma pristopil k mladeniču stražnik in ga vprašal: »Kedaj ste zadnjič jedli?« Ljudje so pričeli na glas godrnjati. Kako je mogoče postopati tako surovo s takim siromakom? Toda, tem večje razočaranje pa so doživeli vsi, ko je stražnik iz žepov mladeniča privlekel ščetko za zobe, velik kos čokolade, celo škatljo cigaret, par novih svilenih damskih nogavic, škatljo kreme za čevlje in 262 lir v gotovini.
In mladenič bi pri tem odkritju kmalu v resnici padel v nezavest.
Brezplačna operacija
V Stockholmu je izvršil neki bogat trgovec s premogom goljufijo, ki je izzvala v vsej javnosti veliko vznemirjenje. Trgovec je prišel ves potrt in skrajno siromašno oblečen k nekemu znanemu zdravniku, ki ga je prosil, da naj bi brezplačno operiral njegovo ženo, češ. da je reven privatni uradnik in še trenutno brez službe. Doktor je res izvršil operacijo in sc še na drug način pobrigal za tega »bednega privatnega uradnika.« Nekaj dni kasneje pa je doktor srečal svojega novega znanca z njegovo ženo ravno v trenutku, ko sta.prihajala iz elegantne restavracije. Informiral se je potem, kdo je ta človek in na svoje veliko presenečenje zvedel, da je velik bogatin. Doktor je vložil nato tožbo in zahteval od njega odškodnino. Trgovec je bil seveda tudi obsojen v plačilo. A to še ni bilo vse: izključili so ga potem vrli tega tudi iz vseli društev in sc je sploh onemugo čil v družbi. Zakaj je izvršil to goljufijo. za enkrat še ni ugotovljeno. Kaj je pravzaprav nameraval s tem, je vsem velika uganka.
Rešil sina, sam utonil
Mehanik Grubelier je napravil s svojim 12-letnim sinom izlet v okolico Pariza, da bi tamkaj lovil ribe. Ko je sedel na obali in ribaril, se mu je trnek zataknil. Sin je takoj skočil v vodo, da oprosti trnek. Pri tem pa se je spodtaknil, nakar je padel in g- je deroča voda odnesla s seboj. Preplašeni oče se je takoj pognal v valove, na pomoč pa so prihiteli še drugi s čolnom. Očetu se je še posrečilo, da je spravil nezavestnega sina v čoln, njemu pa so n^to moči že tako opešale, da ga je zgrabil tok in je utonil. Čeprav so ga dolgo iskali, vendar njegovega trupla niso našli:	Ko so
splavili sina k zavesti in je zvedel za žalostno novico, je hotel tudi on za očetom v smrt, kar pa so ljudje preprečili.
Speri
Športni dogodki
V Mariboru bo prihodnjo nedeljo po daljšem času zopet nogometna tekma. Rapid je povabil graški Sturm za 4. avgust v Maribor. Graška moštva so mariborski publiki dobro znana. Z lepo fair igro so si pridobila simpatije Mariborčanov. Zato so vse tekme graških klubov v Mariboru dobro obiskane. — Prvorazredno dunajsko profesijonalno moštvo WAC namerava v avgustu prirediti po Jugoslaviji manjšo turnejo. WAC namerava gostovati tudi v Mariboru. Obrnil se je na Rapid, ki bi bil pripravljen povabiti slovite Dunajčane za eno tekmo v Maribor. Drugi dve tekmi b: odigral WAC v Ljubljani. Radi visokih gmotnih zahtev pa je le težko verjetno, da bi kateri ljubljanski klub pristal na gostovanje profesijonalov. Pri obojestranski popustljivosti pa bo morda le prišlo do izvedbe gostovanja WAC v Mariboru in Ljubljani. Za Maribor je predviden 15. avgust. Vsled neugodnega vremena publika o priliki gostovanja FAC ni prišla na svoj račun, zato bi bilo želeti, da topot uspe prizadevanje Dunajčanov. — Beograjčani se še niso spopri-jaznili z nedeljskim porazom BSK v Zagrebu. Obdolžujejo JNS, da je z anula-cijo demoraliziral moštvo BSK. — Zmaga naše reprezentance v Parizu ima tudi svoje slabe strani. Francozi so namreč uporabili priliko in »kaprali« naše igralce. Trije odlični igralci: DobrijevK, Bora Popovič in Colnago že zapuščajo našo državo. Francija nam je odvzela že 10 reprezentantivnih igralcev. Ta »izvoz« bo treba preprečiti, sicer bomo kmalu brez naših najboljših igralcev. — V Beogradu se nadaljuje hazena prvenstvo. Jugoslavija je v izborni kondiciji. Preteklo nedeljo je porazila Zašk 13:1 (4:1). — SK Ptuj se marljivo pripravlja na proslavo desetletnice svojega obstoja. Program jubileja smo na kratko že priobčili. Razen že omenjenih prireditev se bodo vršile tudi plavalne tekme. SK Ptuj je v lahkoatletičnih panogah v mariborski oblasti na vodilnem mestu. Njegovi atleti so z uspehom startali že po vseh večjih mestih naše države. Udejstvovali pa so se tudi v inozemstvu, na Dunaju in v. Innsbrucku. Zato bo tudi višek prireditev lahkoatletski meeting. Plavalne tekme bodo meeting samo še dvignile. SK Ptuj je prvi izmed naših klubov, ki spaja tekmovanja na suhem in v vodi. Da se bodo Mariborčani zamogli udeležiti prireditev, bo preskrbljeno za pomnožil avtobusni promet med Mariborom iti Ptujem, na kar že danes opozarjamo mariborske športnike.
Rljehinoui ogromni honorarji
Svetovni šahovski prvak dr. Aljehin je podpisal pogodbo, da bo med triurnim poletom med Los Angelesom in San Frančiškom odigral osem partij šaha in sicer tako, da šahovske deske sploh ne bo imel pred seboj. Njegovi nasprotniki sc bodo nahajali med igro nekje med obema imenovanima mestoma. Aljehin pa se bo sporazumeval ž njimi brezžičnim potom. Za to svojo mojstrsko del bo dobil nič manj kot 50.000 dolarjev.
Soholsfoo
Sokol v Mariboru se poslovi od premeščenih bratov železničarjev v četrtek 1. avgusta, ob 20. uri pri seji-odhodnici, ki se bo vršila v spodnji mali . dvorani Nar. doma. Po kratki seji se priključijo vsi navzoči odhodnici iia vrtu restavracije Nar. doma, ki jo priredita odhajajočim Udruženje jug. narodnih železničarjev in magdalensko Olepševalno društvo ob zvokih godbe in pevskega društva »Drave«. Vabimo članstvo k čim večji udeležbi.
Hajstarejša šahouska češka
V Braabyju na Danskem- so našli nedavno šahovsko desko s figurami, ki je stara že več tisoč let. Šahovska deska je ležala v stari grobnici in je bilo na njej 32 črnih in belih kamnov, ki po mišljenju arheologov predstavljajo šakovske figure. .
Velika poletna okaziiska prodala!
do 15,' avgusta 1929. — Vsak posamezen par čevljev se bo prodajal pod nakupno ceno. Neverjetno nizke cenel — Oglejte si izložbena okna! Tvrdka Josip Waldacherjev nas!. V. WREGG, MARIBOR, Slovenska ul- 6
MJ
130
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk
oZdaj sva sama,« je dejal nato Veliki Vrag; »govorite! Kaj mi imate povedati? . . . Predvsem Vas naj opozorim, da sem zapleten v vojne operacij?, ki bodo trajale dolgo časa, če je volja hudičeva, mojega patrona; zaradi tega bi moral obžalovati, da mi ni mogoče storiti za vas proti Benetkam niti
najmanjše reči.«	.	.......
Roland je zmajal z glavo m se zamclijivo nasmehnil.	    ,	. ,.
»Pomirite se,« je dejal, »in bodite brez skrbi; vajen sem, opraviti sam vsako zadevo. Kadar se vrnem v vojvodsko palačo, stopim vanjo po svoji lastni volji, ne pa s tujo pomočjo.«
»Bogme! Všeč ste mi, ko govorite tako, In ne prikrivam vam, da vas visoko cenim; veselilo bi me, če prevzamete kako višje mesto pod mojim poveljstvom.«	,	.	,
»Ubogati sem vajen samo sebe edinega,« je odgovoril Roland, »toda zahvaljujem se vam za predlog, ki mi ga stavite, in za velikodušno misel, ki vam
ga je vdahnila.«	.	_
»Česa torej želite	od	mene?«	je	dejal	Ivan	de
Medičis začuden.	(
Roland je za hip premolknil,	da	zbere svoje
misli.	,	, .	..	..
Zunaj se je hrup razvrata, pohote m pijanosti polegel ter se izpreminjal v zamolklo mrmranje, ki ga ni mogoče popisati z besedo.
»Ivan de Medičis,« je izpregovoril Roland, »vi ste vojščak ir ne diplomat; svet se vas boji, ker imate armado, ki gre slepo za vami v ,boj, in ker se da po vaših dosedanjih vojnih činih sklepati, česa ste sposobni; toda vi morate ostati veliki vojak, kakršni ste; kakor hitro se spustite v spletke, je vaša glorija izgubljena.«
»Kdo vam pravi, da hočem spletkariti?«
»Da, da, to vam hoče nekdo predlagati.«
»Kdo neki?«
»Dož Foskari.«	.
»Aha!« je dejal, »dož Foskari«, in se zamislil.
»Med menoj in Foskarijem«, je povzel Roland, »Je borba na življenje in smrt; Ivan de Medičis. prihajam vas prosit, da ostanete nevtralni med nama dvema.«
»Izrazite se natančneje«, je dejal Veliki Vrag hladno.
Roland je občutil ta nepričakovan hlad njegovega glasu; natihem se je moral vprašati, ali ne prihaja prepozno. Plamen grožnje se je zasvetil v njegovih črnih očeh.
»Prav jasno vam hočem razložiti položaj«, je odgovoril sobesedniku, »tako da se boste lahko odločili, za koga se potegnete.«
»Poslušam vas Kandiano.«
»Foskari je pahnil mojega očeta v strašno trpljenje; Foskari je vrgel mene v beneške temnice, kjer sem preživel šest let; Foskari mora biti kaznovan, on in njegovi sokrivci...«
Roland je govoril te besede z glasom polnim tolikega sovraštva, da se je Ivan de Medičis stresel in vzkliknil:
»Pri vseh rogatih hudičih, nerad bi se štel med vaše sovražnike!«
»Vsi, ki bodo podpirali moje sovražnike, bodo moji sovražniki,« je odgovoril Roland. »Nadaljujem. Začel sem proti Foskariju in njegovim sokrivcem vojsko brez pardona. Ali poginem ‘faz, ali poginejo oni; drugega sredstva ni. Dočim pa jaz marljivo izpodkopavam Foskarijevo moč med preprostim ljudstvom in med mornarji beneškega pristanišča, razmišlja on o tem, kako bi si pridobil zaveznikov za obširna podjetja, ki bi ga spravila, ako se mu posrečijo, izven dosega mojih rok... In prvi izmed zaveznikov, na katere misli, ste vi, Ivan de Medičis ...«
»Kako veste to?...«
»Foskari vam je poslal poslanca, nekoga, ki ga dobro poznate...«
»Koga neki?«
»Petra Aretina.«
»Petra! Dobrega Petra!... Veselilo me bo, če ga zopet vidim; zelo ga pogrešam ...«
»Ne boste ga videli; prijel sem Petra Aretina. Izvedel sem tajnost poslanstva, ki mu je poverjeno, spravil ga na varen kraj, in zdaj prihajam sam namesto njega k vam.«
»To ste storili?!«
»Da, Ivan de Medičis, to sem storil.«
»In kaj takega mi pridete povedat? Predrznosti vam ne manjka, to vam moram reči!«
»Ivan de Medičis, je dejal Roland, predrznost je edino bogastvo, ki mi je ostalo.«
»In pravite, da veste to, kar mi je imel Pietro Aretino povedati?«
»Da. In to vam hočem ponoviti z istimi besedami, ki vam jih je imel Aretino sporočiti od Fos-karija; samo da jih bom nekoliko okrajšal ter jim
odvzel vse tisto umetno okrasje, v katero bi jih bil on gotovo zavil. Foskari se hoče polastiti Italije in napraviti iz nje eno samo kraljestvo. Predlaea vam, da združite svojo armado z beneško in z beneškim brodovjem, ki bi pomagalo izkrcavati vojaške čete na obrežjih drugih držav ter bi odbijalo tujce, ako bi se kateri upiral tej kombinaciji. Ko bi bila podjarmljena vsa Italija, bi vladala obadva, on na severu z Benetkami ali Milanom kot prestolnico, vi pa na jugu v Rimu ali Napolju. Tak je njegov načrt v kratkih besedah; takšno je zavezništvo, ki vam ga ponuja Foskari. Kaj mislite vi o tem?«
»In če vam povem, kaj mislim o tem, ali mi obljubite, da izve Foskari moj odgovor tako sigurno kakor sem jaz izvedel njegovo ponudbo?«
»Gotovo, naj si bo vaš odgovor kakršenkoli. Nič mi ni bilo lažjega kakor prikriti vam doževo ponudbo.«
»Začuden nad mojim molčanjem, bi mi bil poslal drugega poslanca.«
»Morda. Toda bodisi tako ali tako — verjemite mi, da ob svoji vrnitvi v Benetke ne bom manj pošten, nego sem tukaj. Zato lahko govorite povsem odkritosrčno«
»Naj bo. Načrt Foskarija se mi zdi v svoji celoti velikolep; njegova misel je genijalna, in škoda bi bilo, če njegovega uresničenja ne bi podpiral človek, kakršen sem jaz. Načeloma torej sprejmem ponudeno mi zavezništvo. To torej sporočite Foskariju kot moj odgovor.«
»Ali je to vse.«
»Za danes vse. Da se z dožem definitivno dogo* voriva, je potreba, da Se sestaneva osebno. Kdaj in kje da naj bi se vršil ta sestanek, to mu sporočim z brzim slom, ki ga pošljem k njemu v Benetke, in sicer najkasneje v treh ali štirih dneh. Še jutri pojdem preštudirat šibko točko Governolske trdnjave, da morem kombinirati naskok, ki se bo vršil pojutrišnjem. Potem sledi plenitev, ki bo trajala en dan ... In takoj nato odpošljem svojega sla, ki ga boste prehiteli k večjemu za tri ali štiri dni.«
Veliki Vrag je govoril te besede s porogljivim glasom, ki ni ušel Rolandovi pozornosti. Roland je zaslutil, da mu snuje ta strašni vojščak zasedo. Toda ohranil si je mirno kri in resno lice, ne da bi tudi najmanjša gubica njegovega obraza razodevala kako razburjenje ali skrb.
Foskarijev predlosr je bil res navdušil Ivana de Medičis.
(Nadaljevanje sledi)
Dve sobi
oddam v pritličju tik kolodvora, pripravni za pisarno ali obrt. Aleksandrova cesta 48.______________________ 1819
Stanovanje,
parketirano, obstoječe iz dveh sob in kuhinje oddam s 1. septembrom mirni družini. Naslov pove uprava »Večer-nika«.	 1814
Sandale vseh velikosti,
Šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov. Vrtna ul. 8. Maribor.
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Uradnico
absolventinjo trgovske šole sprejme tukajšnje podjetje. — Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, stenografija, strojepis pogoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Uradnica korespon-dentka«.	1802
Obširno klet
v sredini mesta oddam s 1. septembrom v najem. Cenj. ponudbe pod »Klet 500« poslati na upravo »Večernika«.	1796
Sobo* in črkoslikanje Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Sedlarskega ta ličarskega vajenca
sprejmem takoj. Zglasiti se v Gosposki ulici št. 2 I., desno.	18J8
Najbolj trpežne, elegantna In nalcenelle
ČEVLJE
za gospode, dame in otroke izdeluje v svoji lastni delavnici
FRANC MIKL
Zaloga In izdelovanje čevljev
Tudi na obroke 1*87
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresujočo vest, da Je mi iskrenoljubljeni soprog, ozir. brat, svak in stile, gospod
Alojz Maly
bančni ravnatelj v pok.
v sredo dne 31. julija 1S29 ob 8. url po dolgi močni bolezni in previden s tolažili sv. vete, v 66. letu svoje dobe boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrSi v petek dne 2. avgusta 1929 ob */• 17* uti 1* kapele mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. mtS* zadušnlca bo darovana dne 3. avgusta 1939 ob */• 9- *rl v Frančli kanski župni cerkvi.
Maribor-Fuslnt-Valromana, dne 31. julija 1929.
Karolin« Maly-Pugel, soproga,
Mariji Maly, svakinja.	Avgust Maly, brat.
ter vil ostali sorodniki.
isto
Samo par dni v Mariboru*
Cirkus
Columbia
(Variete - Theatrale)
1816
Krčevina, Tomilčev drevored
Svojo prvo veliko predstavo priredi 1. avgusta
Začetek predstave dnevno ob 11. url. Prvovrsten program s prvovrstnimi artrsti In artlstlnjami. Ob nedeljah in praznikih bosta dve veliki predstavi in sicer prva ob 17, druga pa ob 21. url. — Vse drugo je razvidno 1 z plakatov. Uprav«.
ZLATO
Je naia
KAVA
ZATO
Ima tudi
ZLATO
KOLAJNO
HEDO
Glavni trg 21
Lister in modne hlate za pomlad
kakor tudi volneni suknjiči v vseh barvah dospeli, ter jih dobite v veliki izbiri v manufakturi	1289
I. Preac, Maribor, Glavni trg 13
Naznanilo!
Cenj. občinstvu «i usojam naznaniti, da sem prevzel z današnjim dnem od g. Pr. Šunko, preje Jos. Tratei
MESARIJO
v Nevi vasi it. 6.
Prizadeval si bom cenj. odjemalce kar najbolje in ceneno postreči.
Za obilen obisk se priporoča
Jakob Wresnik
ISIS
Izdaja Konzorcil »'Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Fran	Br	o z o v \ č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
Stanko Detela v Mariboru