UDK 27:940.1 s8«:929 Ciril in Metod Metod Benedik Teološka fakulteta, Ljubl jana CERKVENO-POLITIČNO OZADJE K O C L J E VEG A DELOVANJA V OKVIRU POSLANSTVA CIRILA IN ME TODA Slovenski knez Kocelj je vladal v svoji kneževini in sodeloval s sv. Cirilom in Metodom, ko so bile cerkveno-politične razmere zelo zapletene. Y tedanjem pojmo- vanju in praksi sta se področji duhovne in svetne oblasti močno prepletali, način uprav l jan ja je dobil poseben izraz v zgodnjesrcdnjeveški teokraciji. Osrednja vloga papeštva se je v tem času vse bolj krepila, k čemur je pripomogel specifičen razvoj zahoda, različni falzifikati , nova misijonarska praksa in še ka j . Močan pečat so tem okoliščinam dali vse bolj napeti odnosi med vzhodno in zahodno Cerkvijo ter sume cerkveno-politične razmere na vzhodu. Kocelj je po svoji osebni formacij i in v pove- zavi s sv. bratoma prerastel v »evropskega človeka«, ki se je v tedanjih zapletenih cerkveno-političnih razmerah mogel suvereno gibati. The Slovene Prince Kocel's sovereignty over his principality, as well as his associ- ation with SS. Cyril and Methodius, came at a time when the domains of spiritual and temporal authori ty were complexly intricated with each other. The mode of administration found special expression in the early medieval theocracy. The central role of the papacy grew increasingly stronger; among the conducive factors were the specific development of the West, various spurious documents, and new missionary practices. These circumstances were deeply marked by ever tenser relations between the Western and Eastern Churches and by ecclesiastical and political conditions in the East. Owing to his buckground and his association with Cyril and Methodius, Kocel matured into a "European man" who was able to move and act sovereignly in the complicated ecclesiastical and politični circumstances of that period. Razmišl janje o vlogi slovenskega kneza Koclja pri delu solunskih bratov med Slovani je bilo na letošnjem februarskem simpoziju ob Metodovem letu povzeto v naslednje ugotovitve: 1. Kocelj je z uspelim uporom proti Frankom dosegel neodvisnost v samo- stojni slovenski državi. Tako gre pri njem za enega od uspešnih poskusov boja slovenskega l judstva za osvoboditev in samostojno pot v političnem, kultur- nem in cerkvenem življenju. Pomen samostojnosti, ki jo je dosegel Kocelj, je treba poudarit i tudi zato. ker je s tem ustvaril zunanje pogoje za ustanovitev nadškofi je za Slovane. Obenem je treba podčrtati politično zvezo, ki se je s tem ustvarila med južnimi in zahodnimi Slovani v srednjem Podonavju. Kocljeva in Rastislavova država bi lahko bili v kul turnem pogledu most med zahodom in vzhodom. Ni treba posebej poudarja t i , kakšen pomen bi nadal jevanje Koc- lieve države imelo za slovenski narodnostni, kulturni in versko-cerkver i razvoj Slovenci bi s tem lažje ohranjali svojo narodno samobitnost in se hkrat i uvr- stili kot enakopravni udeleženci v krog kulturnih krščanskih narodov. 2. Odločno je pripomogel, da se je uresničilo tisto, do česar iz različnih razlogov ni prišlo v začetkih pokr is t janjevanja karantanskih Slovencev pri Gospe Sveti, namreč do samostojne škofije oz. cerkvene pokrajine, ki ima velik pomen v verskem življenju naroda. Pomen samostojne cerkvene pokraj ine nam v obratnem smislu riše kasnejša slovenska zgodovina. Slovenci je vse do novejšega časa nismo imeli, ampak smo bili podrejeni metropolitanskim sede- žem zuna j naših meja, kar se je dostikrat negativno odražalo v verskem živ- l jenju našega naroda. Kneza Koclja zaradi njegove vloge pri organizaciji Cer- kve med Slovenci upravičeno postavljamo v isto vrsto z vladarj i začetniki krščanstva pr i posameznih evropskih narodih, od katerih jih Cerkev neka j časti kot svetnike. Obenem v Koclju lahko gledamo človeka, ki je v boju za politično in cerkveno samostojnost svojega naroda znal biti samozavesten, odlo- čen, pokončen in pogumen do konca. 3. Za Koclja pravi Zitje Konstantina, da je »močno vzljubil slovanske knjige in se jih naučil«. Ni le sani sprejel slovanskega bogoslužja, ampak je bil pred- vsem v Metodovi odsotnosti poglavitna opora učencem, ki so začeto delo sv. bratov nadaljevali . Tako je tudi on pripomogel, da se je kul turna dediščina Cirila in Metoda, dragocena za vse Slovane, ohranjala in širila, kot tudi, da se je ohranjala misel o potrebnosti bogoslužja v domačem jeziku, misel, ki jo je dokončno sprejel zadnj i cerkveni zbor ter jo splošno uveljavil. Morda se zdi kar presenetljivo, da je človek, ki je kot samostojen knez vladal malo časa in na sorazmerno majhnem ozemlju, igral tako pomembno vlogo v celotnem misijonskem in učiteljskem poslanstvu solunskih bratov med Slovani. To vlogo je gotovo premalo upoštevalo domače zgodovinopisje, da o tujem sploh ne govorimo. Sprašujemo se po ozadju, iz katerega so izhajale njegove odločitve in njegovo ravnanje. Gotovo je na jp re j treba poudariti nepo- sredno prisotnost Cirila in Metoda, n june misli in načrte ter njuno vztrajnost pri začetem delu. Vendar se je treba vprašat i še po globljem cerkveno-poli- tičnem ozadju, iz katerega je knez Kocelj izhajal. Gre za odnose med Cerkvijo in državo, med svetno in duhovno oblastjo, za odnose med rimsko in bizantinsko cerkvijo, za pozicijo papeštva v tedanjem svetu in Cerkvi, za obliko misijon- ske dejavnosti in podobno. Nekatere stvari, predvsem razmere na vzhodu ter odnose Carigrad—Rim, je Kocelj lahko spoznaval iz pogovorov z bratoma, dobrima poznavalcema teli razmer, s cerkveno-političnimi razmerami na zaho- du se je mogel dobro seznaniti v mladosti preko očeta in raznih učiteljev, sa j jih je kot kasnejši frankovski mejni grof nedvomno moral dobro poznati. Tuka j omenimo vsaj neka j stvari; nekatere od teh so gotovo tudi precej neposredno vplivale na Kocljeve odločitve, druge sestavljajo zgolj širši okvir, v katerem se je knez gibal in ga upošteval. Obdobje zgodnjega srednjega veka nekateri označujejo kot o b d o b j e k o h e z i j e . tesne povezanosti in prepletenosti območij človekovega življe- nja , ki se danes zde ali so popolnoma ločena: gre za območja, ki povzemajo vse človekovo duhovno in posvetno življenje. Kot osnovno značilnost tega obdobja poudar ja jo organsko enotnost različnih stvarnosti, ki sestavljajo člove- kovo življenje. Tudi vsi l jud je tvorijo »enoten svet«. Čeprav je znotra j fevdal- ne ureditve mnogo stopenj, se vsi čutijo povezani v enoto, v piramido, ki sega od baze nesvobodnega ljudstva preko raznih fevdalnih stopenj do najvišjega člena, do vladar ja . Značilno je pojmovanje Cerkve v tem času: Cerkev, Eccle- sia universalis, je politično-religiozna kozmična stvarnost, ki zajema in pove- zuje vse oblike javnega in zasebnega življenja, vse prepleta, vsem dogajanjem je »cor pulsans«, od katerega ves kozmos prejema življenje. Naravna posledica takega pojmovanja je, da med Cerkvijo in državo ni bistvene razlike, ampak je vse ena sama politično-religiozna stvarnost, v kateri je vera baza in norma javnega in privatnega življenja. Tako pojmovanje in posledice le-tega nam osvetljuje tudi ožje tedanje poj- movanje oblasti, svetne in duhovne, razmerje med tema področjema, ali kot bi temu tudi lahko rekli: odnos med r e g n u m e t s а с e r d o t i u m. Pojmovanje, ki je prevladovalo v aniiki, je najrazloeneje opredelil papež Gelazij I. (492—496), ki je svoje poglede na to vprašanje razgrnil v pismu cesarju Anastaziju. Njegove poglavitne misli: 1. na zemlji sta dve oblasti, duhovna in svetna, obe sta od Boga, na čelu prve je papež, na čelu druge cesar; 2. med seboj se razl ikujeta in sta ena od druge neodvisni, med seboj se dopolnjujeta in skupa j skrbita za celotno družbo: 3. duhovna ima prednost pred svetno — cesar se nima pravice vmešavati v notranje zadeve Cerkve, skrbeti pa mora za pravovernost. To pojmovanje se je v zgodnjem srednjem veku spremenilo: ne gre več za dve oblasti, ampak v bistvu obstaja ena sama oblast, ki ima dve komponenti: rcgnum et sacerdotium, svetno in duhovno. Ti dve se med seboj ne razlikujeta ontološko, ampak samo funkcionalno; obema je namreč izhodišče isto, Ecclesia universalis, v svoji dejavnosti se prepletata in dopolnjujeta ter vodita k istemu skupnemu politično-religioznemu cilju. Tako postaja sacerdotium regale in regnum sacerdotale, kar daje nosilcu du- hovne oblasti določeno osnovo za poseganje na svetno področje in obratno nosilcu svetne oblasti osnovo za poseganje na duhovno področje. Iz tega mišlje- nja izhaja tudi značilen pojav zgodnjega srednjega veka: teokracija. T e o k r a c i j a je način upravl janja , v katerem so vsi vidiki skupnega življenja (politični, socialni in drugi) določeni z religioznostjo; ena značilnih teokracij v zgodovini se je pojavila v karolinški dobi. Začela se je s Pipinom Malim, še bolj do izraza pa je prišla pod Karlom Velikim ter ostala prisotna še neka j časa v miselnosti in praksi Karlovih naslednikov; skoraj ne moremo mimo tega, da je tudi Kocelj predvsem kasneje, ko je vladal kot neodvisni knez, ravnal v duhu takega razmerja med Cerkvijo in državo, še posebej, ko je prevzel nase odločitev za ustanovitev nadškofije, pa tudi poroštvo za njeno nadal jn je delovanje in predvsem njeno neposredno vodstvo v času Meto- dove ječe. Pa se vrnimo neposredneje k teokraciji. 2e za Pipina so uvedli maziljenje kra l ja ; le-to so pojmovali kot zakrament, ki v ladar ja osebno poveže s Kristu- som: postane vicarius Christi. Kra l j je tako obenem persona ex natura in per- sona ex gratia. Takra t so v vladarjev naslov uvedli tudi izraz »Dei gratia«, po milosti božji. Kot persona ex gratia je maziljeni vladar v moči zakramenta nad vsemi ljudmi, je persona divinisata. Tudi teologi tistega časa so prizna- vali, da je kral jeva oblast višja od oblasti škofov in duhovnikov. Teokracijo je posebej utr jevala ideja o v ladar ju kot varuhu Cerkve — pojavlja se naslov »defensor Ecclesiae«. Pavlin iz Ogleja je Karla Velikega imenoval »rex et sacerdos«, »omnium christianorum gubernator«. Alkuin ga je naslovil »pon- t i fex in praedicatione«, »novus David«. Teokracija je pr iha ja la do izraza v različnih priložnostih. Žc za Karla Mar- tela, kasneje pa še pogosteje, nastopajo »concilia mixta«, mešani koncili, pokra- jinske sinode, na katerih majordom oz. kralj , svetni velikaši in škofje skupa j razpravl ja jo o zadevah, ki se nanašajo na življenje in delovanje Cerkve. Vse bolj redno se je začelo uveljavljati , da je sklepe teh koncilov oz. sinod k ra l j objavljal kot capitulare, dokument z veljavo državnili zakonov. Tako obliko uprav l jan ja Cerkve je še bolj izpopolnil Karel Veliki, ki je sam sebe imel za rektorja Ecclesiae in regno, čutil se je odgovornega za vse cerkvene zadeve v kraljestvu, vodilo ga je prepričanje, da on sam mora bdeti nad Cerkvijo v državi, ne pa papež ali škofje. Pod Karlovim vodstvom so na koncilih in sino- dah razpravljal i o ekonomskih vprašanj ih Cerkve, o poučevanju vernikov, o obisku nedeljske maše, obveznosti nedeljske pridige, načinu pokore, o forma- ciji duhovnikov, o duhovnem življenju po samostanih, o katedralnih in samo- stanskih šolah ter o drugih zadevah zunanjega in notranjega življenja Cerkve. Karel Veliki je skrbel tudi za šir jenje krščanstva (pri čemer ni izključeval sile — posebej znan je njegov nasilen nastop proti Sasom), v organizacijo Cer- kve je posegal z ustanavljanjem novih škofij, na sinodah je razpravl jal o kon- troverznih vprašanj ih (tudi takih, ki niso neposredno zadevala njegovega področja, npr. o španskem adopcianizmu, o ikonoklazmu, o formuli Filioque). Ideja teokracije je ostala živa še v času bližnjih Karlovih naslednikov; s pro- padanjem frankovskega cesarstva se je vsaj ta prvotna oblika vse bolj zgub- ljala, čeprav je sama misel še da l j časa ostajala (danes bi morda rekli, da le bolj podzavestno) ozadje v ravnanju marsikaterega v ladar ja do Cerkve. Ko se v obravnavanju Cirila in Metoda in predvsem Metoda samega po Cirilovi smrti srečujemo z odločitvami ter posegi kneza Koclja (z njegovo prošnjo papežu, n a j Metoda spet pošlje med Slovane, z njegovo odločitvijo, skupa j z Metodom seveda, za ustanovitev škofije, z njegovo dejavnostjo v ško- fi j i v času Metodovega zapora), se skoraj ne moremo izogniti razlagi, da v ozadju vsega tega ravnanja tiči teokratična miselnost, sa j od časov Karla Veli- kega, ko je bila teokracija na jbol j uveljavljena, še ni bilo tako daleč, čeprav je treba pripomniti , da ta miselnost ni bila več tako jasna in neposredna. Pr i obravnavanju cerkveno-političnega ozadja Metodove in Kocljeve dobe je seveda treba vsa j kratko predstaviti m e s t o i n r a z v o j p a p e š t v a tega obdobja. N a j p r e j par besed, ki n a j to vprašanje opredele v širšem časov- nem okviru, od zgodnjega srednjega veka do začetkov gregorijanske reforme v 11. stol., da bi tako razločneje videli, katere so osnovne silnice in smeri raz- voja. V tem času, ki ga močno označujeta teokratični način vladanja in uva- janje laične investiture, ki tudi škofe tesno vključi v tedanj i sistem, papeži še ne morejo prosteje izvrševati svoje oblasti; čeprav pride do vidne spre- membe na tem področju šele v i l . stol., ko se z Gregorjem VII. in njegovimi nasledniki vse bolj uveljavlja papeštvo v obliki absolutne monarhije, pa osnovnim težnjam k temu razvoju lahko sledimo že od zgodnjega srednjega veka naprej . Izguba afr iške in vizigotske Cerkve, v katerih je bil duh zbor- nosti škofov močno prisoten, je pomenila tudi izgubljanje duha avtonomnosti posameznih krajevnih Cerkva, obenem pa se je krepila pozicija papeštva. Po mnenju mnogih zgodovinarjev je za tak razvoj odločilna prav karolinška doba. Značilno vlogo pri tem je imelo češčenje sv. Petra, ki se je iz Rima preneslo med številne evropske narode. Posebno mesto v tem razvoju je imela takra tna misijonska dejavnost; takra tna ureditev le-te ter težnje, ki so z njo povezane, nam v marsičem osvetljujejo razvoj misijonskega poslanstva Cirila in Metoda med Slovani. V marsikatero deželo so papeži sami poslali misijonarje ali vsaj takoj navezali stike z njimi. Povsod so si poudarjeno pridržali vrhovno juris- dikcijo, prav tako so si pridržali pravico, da sami po svojih legatih ustanav- ljajo nove škofije ter organizirajo nove cerkvene pokrajine, ki so močno vezane na apostolski sedež. Narodi, ki v 10. in 11. stol. vstopajo v Cerkev, smatrajo za najvišjo avtoriteto papeža, n a n j se obračajo z raznimi vprašanj i , pr iznavajo pravico, da papež odloča tudi o notranjih zadevah posameznih škofij. Avto- riteto papežev krepi tudi uvel javl janje pravice, da le oni kanonizirajo svetnike. Leta 993 je Janez XV. razglasil za svetnika škofa Ulrika iz Augsburga. Do takra t noben papež ni proglasil nikogar izven rimske cerkvene pokraj ine za svetnika, pač pa je to vse pogostejši pojav v XI. stol. in kmalu si pravico kanoniziranja izrecno pridrže papeži. Že od X. stol. nap re j moč papeštva zelo podpira jo tudi redovi, ki so izvzeti izpod jurisdikcije krajevnih škofov. Papeži polagoma prevzemajo neposredno jurisdikcijo nad samostani v svoje roke. Y sporih s krajevnimi škofi so se menihi obračali na papeže, ki so radi posre- dovali; s takimi posegi v zadeve krajevnih cerkva je rasla njihova moč, menihi pa so postali najmočnejši branilci pravic apostolskega sedeža. V ožjem časovnem okviru, ko neposredneje obravnavamo razmere, v katerih so delovali brata Ciril in Metod ter knez Kocelj, se predvsem srečamo (ko namreč obravnavamo papeštvo) z N i k o l a j e m I. (858—867). Značilno zan j in sploh za to obdobje je, da se je predvsem s pomočjo Psevdoizidorskih de- kretalov začela uveljavljat i vloga osrednjega vodstva Cerkve, konkretneje, vse močneje so poudar ja l i avtoriteto papeža na vseh področjih Cerkve. Gotovo je treba kot ozadje takih pr izadevanj upoštevati še prisotnost drugega slovi- tega falzif ikata, Konstantinove darovnice, ki je papežu kot Petrovemu nasled- niku med drugim zagotavljala »dominium temporale Romae et provinciae occi- dentalis«. Smer pr izadevanj se je razločno pokazala v nekaterih posegih Niko- laja I. v zadeve krajevnih Cerkva. Značilen primer za to je spor z nadškofom Janezom iz Ravenne. Ravenna, nekda j cesarsko mesto, sedež eksarhov, je znotraj cerkvene države protiutež Rimu. Že leta 666 je dobila privilegij avtokefalnosti. Metropoliti so se vse bolj osamosvajali, napetost med Ravenno in Rimom je tudi naraščala. Leta 852 si je nadškof Janez prilastil nekaj ozemlja cerkvene države, predvsem pa skušal čim bolj okrepiti svojo oblast nad škofi sufragani. Leta 861 je Nikolaj I. poklical nadškofa v Rim, da bi pojasnil svoje ravnanje. Ker se ni odzval ukazu, ga je papež izobčil. Nadškof Janez se je uklonil šele na sinodi v Rimu (jeseni 861). Obvezati se je moral, da se bo vsaki dve leti oglasil v Rimu, da bo škofe sufragane posvečeval šele po papeževi privolitvi in da jim ne bo pre- prečeval stika z Rimom. Ravenna je takrat zgubila pravice avtokefalnosti, moč metropolita je upadla, sufragani so se tesneje povezovali z Rimom, vse bolj se je krepila ideja centralističnega uprav l j an ja Gcrkve. Tudi v sporu med Nikolajem I. in Hinkmarjem, nadškofom iz Reimsa, je šlo predvsem za vprašanje , kakšne pravice ima metropolit do svojih sufra- ganov in vsega klera na področju metropolije, k a j lahko na tem področju odloča papež. Hinkmar je v sporu nastopal po takra t še veljavnem pravu (ki močno upošteva métropolite). Nikolaj pa je proti njemu izhajal iz psevdo- izidorskih dekretalov, ki jim je pa prav Hinkmar kot prvi spodbijal avten- tičnost. Rezultat je bil tudi v tem primeru isti kot v zgornjem: oslabljena moč metropolitov in poudar jena prisotnost papeške oblasti v krajevni Cerkvi. Kako so se metropoliti upiral i takim posegom, nam zgovorno kaže naš domači primer, ki časovno spada prav v to obdobje in okolje. Karantanski pokraj inski škof Ozvald se je okoli leta 860 z raznimi vprašanj i nekajkra t mimo metropolita neposredno obrnil na papeža. Metropolit je v tem videl po eni strani pr izadevanje za osamosvojitev slovenskih pokraj in ali vsaj rah- l janje njegove oblasti v njih, po drugi strani pa tudi nevarnost, da bi papež preveč neposredno posegal v zadeve njegove kra jevne Cerkve. Za Ozvaldom Karantani ja za neka j časa pokrajinskega škofa preprosto ni več dobila. Ozadje, v katerem se je gibalo poslanstvo Cirila in Metoda, predvsem raz- voj in potek Metodovega delovanja po bratovi smrti, v kar je vključeno tudi delovanje kneza Koclja, je sestavljala in pogojevala tudi že kar dobro utečena z а li o d n a m i s i j o n s k a p r a k s a . Spet n a j nam to osvetlijo nekateri primeri. Anglo-saški misijonar Vilibrord je leta 690 s k u p a j z 11 tovariši začel ozna- nja t i krščanstvo med Frizi. 692 je šel v Rim, k je r ga je papež potrdil za misi- jonarja. Po vrnitvi je spet deloval med Frizi. 695 se je drugič napotil v Rim; papež Sergij T. ga je posvetil za misijonskega nadškofa. Bonifaci j se je po kra jšem bivanju med Frizi podal v Rim, k jer ga je papež Gregor II. 719 potrdil za misijonarja med Frizi. 722 je šel drugič v Rim, Gre- gor II. ga je posvetil za škofa. Bonifacij je prisegel zvestobo papežu (kar so dotlej prakticirali samo rimski sufragani papežu kot svojemu metropolitu). Ostal je tesno povezan z Rimom. 732 mu je Gregor III . poslal pali j . Bonifacij je postal nadškof s pravico posvečevati škofe na področju nemških misijonov, papež ga je pooblastil, da je na nemškem področju organiziral škofije in me- tropolije. 737/38 je bil Bonifaci j t ret j ič v Rimu, postal je papežev legat za vso Nemčijo. Ko povzemamo značilnosti te misijonske dobe, opažamo, da je misijonarska iniciativa sicer pr iha ja la predvsem od misijonarjev samih, da pa so delovali v tesni povezanosti z Rimom ter da je Rim dobro znal naj t i načine, da je nove krščanske dežele čim bolj vezal nase oz. vzpostavil čim neposrednejšo svojo jurisdikcijo nad njimi. Y Metodovi dobi je v te okoliščine treba vključiti še miselnost, ki nedvomno izhaja iz omenjene Konstantinove darovnice, s katero se je Metod mogel seznaniti med svojim bivanjem v Rimu (dobro poznanstvo s knj ižničar jem Anastazijem). Značilno je, kako je Metod zavrnil očitke nem- ških škofov, češ: »v naši pokraj ini učiš« (ZM IX). Odgovoril jim je: »Tudi jaz bi stran šel, ako bi vedel, da je vaša, toda svetega Petra je.« Dejstvo, da sta slovanska apostola izhajala iz carigrajskega območja, dalje zemljepisni položaj dežel njunega delovanja in sploh tedanje razmere med vzhodom in zahodom bi narekovale potrebnost širšega vpogleda v o z a d j e d o g a j a n j n a v z h o d u . Posebej ko gre za ustanovitev škofije za Slovane je treba to ozadje upoštevati. V ZM VIII beremo o tem zelo kratko poročilo: »Sprejel pa ga je Kocelj z veliko častjo in ga zopet poslal k apostoliku in dvajset mož, odlične ljudi, da bi ga posvetil za škofa v Panoniji . na prestol svetega Andronika, kar se je tudi zgodilo.« Misel, da je za nadal jn je uspešno delovanje misijona potrebna tudi posebna cerkvenoupravna ureditev teh kra- jev, ustanovitev lastne škofije, pri Koclju ne preseneča (že Rastislav je prosil cesarja Mihaela, n a j mu pošlje »škofa in učitelja« — ZK XIV), pač pa prese- neča izredno hitra papeževa privolitev v tu predlog. Pojasnilo za to je treba iskati v vzhodnih razmerah. Bolgari so neka j času nihali med Carigradom in Rimom. Niso želeli biti v cerkvenem pogledu povsem podrejeni Carigradu, zato so se obrnili na Rim, da bi jim dovolil avtokefalno Cerkev. Lepa priložnost za Rim, da bi si spet približal ozemlje nekdanjega Ilirika. Z netaktnim ravna- njem in premajhno obzirnostjo v »Response ad consulta Bulgarorum« je Niko- l a j I. to priložnost zapravil. Bolgarsko navdušenje za Rim se je po letu 867 ohladilo in 870 se je dežela dokončno pridružila carigrajskemu patr iarhatu . Rim je ta izkušnja vodila v previdnost. Ali se ne bi ravnanje Bolgarov moglo še k je ponovili? Nevarnost je bila toliko večja, ker je bila Panonija bolgarska soseda, poleg tega pa sta tod delovala grška misijonarja. Nikolajevemu nasled- niku Hadr i janu II. je Kocljeva in Metodova zamisel o nadškofi j i prišla še kako prav. Z nadškofijo, tesno vezano na apostolski sedež, bi se dalo zajeziti na- daljni bizantinski vpliv. Že bežen pogled v širše okoliščine misijonskega poslanstva sv. Cirila in Metoda, v cerkveno-politično ozadje na zahodu, v odnose med vzhodno in za- hodno Cerkvijo (tu bi bilo t reba še izpostaviti vsaj nekatera vprašanja , kot npr. odnose med Cerkvijo in državo na vzhodu, misijonsko dejavnost bizan- tinske Cerkve ter zaplete v zvezi s Fotijem) nain vsaj malo osvetli veliko kompleksnost dejavnosti sv. bratov in s tem tudi kompleksnost vloge kneza Koclja v njunem delovanju. Y uvodu navedenim ugotovitvam bi bilo na koncu treba dodati še tole: V svoji osebni formaciji, ki je obsegala državniško in cerkveno-politično razgledanost, izhajajočo iz osebnih študijskih prizadevanj , iz nabiranja izku- šenj od očeta Pribine in lastnih izkušenj v državnoupravni službi, morda še posebej iz dozorevanja ob filozofu Cirilu in modrem državniško razgledanem Metodu, je panonski knez Kocelj dosegel tisto raven, s katero se je mogel suvereno gibati v tedanjih zapletenih cerkveno-političnih razmerah, in na te- melju te formacije, ki ga je res vključila med »evropske ljudi«, je mogel tako odločilno poseči in delovati v okviru poslanstva sv. bratov Cirila in Metoda. Literatura Acta Ecclesiastica Sloveniae 7 (1985), Sveta bra ta Ciril in Metod v zgodovinskih virih, ob 1100-lctnici Metodove smrti. Bogoslovni vestnik 45 (1985), 2, predavanja s simpozija ob 1100-letnici smrti sv. Metoda na teološki fakulteti v Ljubljani 13. in 14. februar ja 1985. G. Hahn, Die abendländische Kirche im Mittelalter, Freiburg, 1942. H. Jedin, Handbuch der Kirchengeschichte III (Die mittelalterliche Kirche), Freiburg- Basel-Dunaj, 1985. A. Lüpple, Kirchengeschichte in Dokumenten, Düsseldorf, 1967. J. Loem, M. Meslin, Histoire de l'Eglise par elle même, Paris, 1978. II. Rahner, Chiesa e s t rut tura politica nel cristianesimo primitivo, Milano, 1970. ZUSAMMENFASSUNG Der slowenische Fürst Kocelj herrschte in seinem Fürstentum und arbeitete mit dem heiligen Kyrill und Methodius in einer Zeit mit, in der die kirchenpolitschen Verhältnisse sehr verwickelt waren. Die Bereiche der geistlichen und weltlichen Her- rschaft wurden in der damaligen Auffassung und Praxis sehr miteinander verflochten, die Verwaltungsart kam in der frühmittelalterl ichen Theokratie besonders zum Aus- druck. Die zentrale Rolle des Papstums gewann in dieser Zeit immer mehr an Macht, wozu auch die spezifische Entwicklung im Westen, verschiedene Falsifikate, neue Missionspraxis und anderes beitrugen. Diese Umstände wurden durch gespannte Beziehungen zwischen der Ost- und Westkirche und durch die kirchenpolitischen Verhältnisse im Osten selbst stark geprägt. Aufgrund seiner persönlichen Formation und in Verbindung mit den heiligen Brüdern überwuchs Kocelj zu »europäischen Menschen«, der sich in demaligen verwickelten kirchenpolitischen Verhältnissen sou- verän bewegen konnte.