49. številka. Ljubljana, petek 28. februarja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vnuk dan, izvzeuifii poMdeUk« in dneve po pra/.nikili, tur velja po poŠti prejeuian za a vbtro-o#ors k e d e/. e I c M Celo leto 16 ffld . /.a pol I tftSgL, Mk četrt leta 4 ftd. — Z* Ljubljano brez pošiljanja na doiu za celo leto l.'j ^id., za ćetrt leta li :o kr., za en mesec 1 j*hl 10 kr. Za pošiljanje da doni se računa 10 kr. za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode iioitoljo na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 M, f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačuje od četiristopno petit-vrste, 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Kram- Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam' . oznanila, t. j. administrativne reči, je v „ Narod nej tiskarni" v Kolmanovej hiši. dalje. Najbrž tuili Herbst in Giskra sama,I dasi prvi močno molči, odkar mu je prijatelji Auspitz usta zadelal z opravičenim očitanjem I da je s svojo sebičnjaško osobno politiko vse nesreče v Avstnji zadnjih let le Ueibst kriv. Drum poslanci, bolj mumeluki, bodo, ako bode trebalo, tudi z novo vlado potegnili, svojo staro zlo firmo kuko koli na novo pobarvali. Popolnem znebili se jih še tako brž ne bomo. Videčim »voie mtjkrotejAe politične pro tivnike v nerednem v/.mikunji, mora nam po gum v boji za naše pravice le rasti. Ce prav ti/.ičuo zmagovaui, ostali smo mi moralni zrna govalci ! Čeravno je naš protivnik imel izvistuo pozicijo, in b, 2( '0.000 gol mar,c v, mej tem ko so bili za isto leto v ogerskem zboru stavili v proračun 8S,400.000 goldinarjev za svoto direktnih davkov. Razlika mej pielmiui rano svoto direktnih davkov, iti mej faktičnim dohodkom znaša tedaj eele 3 200.000 gld. To je velika svota, ki m i mogia v/rasti le iz računske pomote v pre-luninimi, nego le iz tega, ker se davki nijso radi onemoglosti davkoplačevalcev vplačali v ogersko državno blagajno. Ta prikazek je tem bolj resen in naj bi ga temeljito premislili Migjari, ker je bilo leto 1877 na Ogerskem i/jemuo prav dobro, a pokazal se je takoj prvo leto po tej dobrej letini tohkošen primaukljaj v dohodkih davkov-skib Obstanek vsakej državi jamči le blagostanje državljanov in iz tega izvirajoče redno vplačevanje davkov. Na Magjarskem je propadanje blagostauia ljudskega vladno po trjeni ftktum, za to se ministra Szaparvja račun giedo zvekšanja davkov ne sme za resni smatrati. To so prepričanje tudi magjarski poslanci v ogerskej zborn c pokarali ob priliki budgetne debati' Oni vidiio onemoglost Magjarije in Opešanje ustavoverne stranke. Dr. Herbst in dr. G;skra sta vsak bvoj mandat kot uda delegacije odložila, prvi je šel na Češko na svojo graščino — na ta jedini vspeh Hvoje pogubonosue polit ko, a drugi) zloglasni „triukgeldu-pi ejemnik, < iskra, pojde V Italijo zdravit se. Uže oudan je svoj mandat položil stari centralist Skene. Dunujsk manjši list poroča se dalje, da namerava v kratkem še več nemških ustavovercev svoje mandate odložiti. To je znamenje, da ustavaki uvidevajo ničevost svojega dozdanjega truda. Ničesu nijso dosegli. Kar so si obetali velicega za Bvojo stranko od direktnih volitev v državni zbor, nič be nij izpolnilo. Kavno zdaj namreč gre prvi direktno voljeni državni zbor tuko žalostno za nemško ustavovemo stranko h koucu, da je vodji Herbsta in G.skro sram, jn odhajata na stran. Slovanska opozicija v Avstriji nij zlomljena, tcmuč krepkejša je nego kedaj prej, in izkušenej&a. Ravno tako morajo nemški ustavaki videti, da je naša vnanja politika nagnila se proti njihovej volji bolj na slovansko stran; ves njih trud zoper to je bil zastouj. Vse one mnoge obljube, s katenmi so se nemški in nemškutarski poslanci pred šestimi leti .direktno" voliti dali, ostale 80 neizpolnene, le dolg je zrastel, svobode in pravega liberalizma je vedno men j, občna beda vedno večja. Nemška ustavoverna stranka dobro čuti, da Be imamo za vse to njej in njenim vodjem zahvaliti, zato jih ob baja neko utrujen je, in opešani se uže o d mikajo. Ne verujemo sicer, da bi na strani ostali. Zlasti v Bi ne. Nekateri bodo, okrepčavši se, zopet trmasto začeli borbo, in jo vojevali Metek. Dva Matevža. (SpiBal N i s V o d o r a n.) (Konec.) IX. Cerkvenik je bil tih in zamišljen; žalost mu se je brala na obrazu. Marjeta si je pri zadevala očeta zopet razveseliti, a sama tudi nij bila vesela; nij več pevala. Mrzlikarjev Matevž je zopet prišel, a Marjeta se mu je umaknila. Tudi cerkven k nij bil več tako prijazen in zgovoren z njim, kakor prej; govora o ženit vi se je ogibal, kolikor je bilo mogoče, tako da je Matevž svoja vprašanja ponavljati moral. Cerkvenik je kmalu sprevidel, da mora Matevžu resnico odkriti, se ve da rahlo po mogočnosti. Ko ga Matevž sili, naj se odloči dan, da bodo šli pismo delat, odgovori mu cerkvenik: „Veš, ljubi moj, tega dneva ne moremo še odločiti; ženske so ti čudne stvari | na svetu ; v začetku sem mislil, da je M ujeta popolnem zadovoljna, da bi bila poroka še ta predpust, — zdaj pa vidim, da se nekako umiče, ter pravi, da odložimo ženitev, da Be ne mara Še možiti itd Matevž, jaz si nikogar bolj ne želim za zeta, kakor tebe, ali siliti dekleta vendar ne morem. Odložimo ženitev; jaz bom hčeri prigovarjal, naj ne zameta svoje sreče, in če bo moja beseda kaj veljala pri njej, tvoja bo, sicer pa naj se zgodi božja volja." Matevžu nij bilo všeč, kar je zvedel, ali kaj je hotel V Šel je žalosteu domov, in prvo noč potem je jako slabo spal. Drugo jutro, ko so gospod fajmoSter bv. mašo opravili, Btopil je cerkvenik za njimi v farovž. Potožiti jim je hotel neubogljivost Marjetino, ki hoče rajši po svetu iti, kakor vdati se očetovej volji, — in prositi je Bveta in pomoči. „Naglost nij pridna" — rekli bo Ijonpod fajmotter — „morebiti smo bo prenaglili, zatorej moramo vse še jedenkrat prevda-riti, predno dalie delamo." Še ti.sti dan pokličejo gospod fajmošler Marieto v farovž. Dolgo jo i/.prašujejo, in na zadnje se prepričajo, da ona Mrzlikarjevemu M ttevftu ne bo podala roko v zakon. Drogi dan pri le na vrsto Mrzlikarjev Matevž. „ Poklical sem te" — nagovore ga gospod fajmoster — „da Be pogovoriva o tvo-jej žeuitvi. Zvedel sem, da Marjeta nema prave volje tvoja žena biti. Oče bi jo morebiti prisilil, ali vsaj veš, da sila nij dobra, postbuo pri ženitvi ne. In morebiti je prav, da se te brani, morebiti je božja volja tako. Pravno, da Marjeta na nekega druzega oči obrača; ako je to res, bi ti ne bil srečen z njo. Kazen tega sta si v letih malo navzkriž. Ne rečem, da Bi etar, ali vendar je ona nekoliko premlada za te; v njej še vse vre, ona Še nema tiste mirnosti, pohlevnosti in dostoj- tej pretečeni pogin, zato hočeio svetu vse prikriti ee svojo znano širokoustnostjo in sovraštvom do Slovanov, v katerih pravo vidijo svoje najvekše sovražnike. Magjarije pak to vendar ne bode rešilo propada; Tisze vlada napravila je v kratkih letih 400 milijonov dolga, ljudstvo na Ogerskem je osiromašilo, Magjar skej ne bode druzega preostalo k ljubu svoje j domišljavosti kot velevlast, m go to, kar jej je usoda namenila, in kar so Magjari sami po spešili, namreč državni bankerot. Politični ra%jrted« \oti uii|e «1 «»>.«'?!«■. V Ljubljani 27. februarja. V ttržttvnem zthnru na Dunaju se je 24 februarja namesto izstopivšega Ilerbsta volil v delegacijo baron Riese* Stallburg, na mesto iatopnšega Giskre pak poslanec Prom ber. Vravnavnnje zemlji:čnega davka se je po svetovalo do § '61. Pri § 34. se je sprejel predlog WalterskncheQa t dostavkotn Javorskega, da mura)0 do 1. 18S0 poročevalci za cenitev v okrajih sami ceniti, ker se reambuliranje mora do leta 1880 dovršiti. Drug dan, 25. febr pa se je postava, novela k zemljiščnega davka uravnanju, dovršila. Sprejel He je nasvet Auspitzov, da se naj zravoanje davkov s posebno postavo uredi. Po tem je bila na vrsti postava o moravskoj železnici. 1/, ogei'sl. *'f/" zbora se poroča 24. febr : Budžet na debuta se nadaluje, pa tako, da se malokdo za njo zanima. Govorniki se komaj poslušajo. Trgovinski minister Keinenyi je de nes govoril jako pružen govor. V Minil«' «lrJs»%V€». I«5 Trnova, glavn-ga #*7 I>n«»deva si vse pospeševati, kar kovo rano na nogi, na katerej bode umrl, če bi koristilo in pospeševalo razvitek naroda. uže uij. Kolikokrat so uže porc-čali, da je mož mrtev ! Dogu? NI. Iz Jtele Jki-taJiEM* 24. febr. [Izv dopj Kje si je sloveuski narod največ ohranil I vedah, učimo jo pa tudi ljubiti dom in rod! Druga m p tnica velja'a je šolskemu vodstvu, in sploh celemu učiteljstvu. Gospod deželni poslanec A. Navratil je pa tudi lepo povedal, ki.r naj bi si vsak učitelj ulohoko vtisnil v svoje srce: „Učimo mladež v vseh u narodne noše, narodne šege in narodnega je Bika? Kdo si nij še ogrel srca z dobro do lenjsko semičko ali metliško kapliico? Gtedi! Tam za Novim mestom, tam za Gorjanci razprostira se ti „Bela krajina", od katere sicer lelko kaj izveš, a ob volitvah preveriš se vselej, da je tam narod naroden, in da se ne daje prevariti. Tja sem torej krenil v Belo krajino proti Semiču. Krajni šolski svet aranžiral je namreč v prid in podporo semičke šolske mladeži tombolo in ples. Ker sem Imš jaz tu li povabljen, vstopim v lepo pripravljeno sobeno gospoda Potem je sledila napitnica za napitnico, mladež se je sukala, in gg. pevci so peli slovenske pesnice do poznega jutra. Občna zahvala za prelepo veselico pa velja gospodu Edvardu Kuraitu in g. Schillerju — vodji, ki sta gotovo dosti truda imela. Semič ima mnogo inteligencije; ustanoviti bi se dalo lahko bralno društvo. Na noge I Iz ilir»k<» IftiNtrlce 24. febr. [Izv. dop.] Dne 2. f br. t. 1. prišla so pravila i irsko-bistriško trnovske čitalnice potrjena od visoke c. k. vlade, kar nam je naznanil zvečer pri vesel ci tistega dne predsednik osnovalnega nosti, katere so gospodinji v kras. Morebiti je tvoja Breča, da ti je spodletelo pri njej." „Jaz bi nič ne maral" — odgovarja Mi tevž, ne toliko iz prepričanja o istini gospo dovih besedij, temuč da sploh nekaj odgovori in pokaže, da je mož, kateri se ne briga mnogo zato, ako mu ženska izbegne — „jaz bi nič ne marul, ko bi pust ne bil uže tako blizu. Ali pust je skoro tu, in jan nijsem več tako mlad, da bi lehko rekel: e, kaj, če zdaj nij nič, bo pa pozneje." „Poslušaj me Matevž! Jaz ti ne ponujam nobene, in te ne silim, ali dati ti hočem prijateljski svet, ti pa stori, kakor ti je drago Moja dekla Neža bi se po želji svojega očeta, mojega brata, rada množila. Ona služi pri meni deset let, nekaj si je prislužila pri meni, nekaj dote jej bo dal oče, — prazna ne bo prišla v hišo, naj uže pride kamor hoče; po stena je tudi in delavna, to z dobro vestjo potrdim; tudi v kuhinji se zna dobro obna- :ati in dobra gospodinja bo. Ako ti je Neža | všeč, vzemi jo ! Zadovoljen boš z n;o. PomiBli !" „Nič ne bom mislil, gospod fajmošter, vzamem jo, gotovo jo vzamem, ako me le ona hoče". „No, to precej lehko izvemo" — pravijo gospo l fajmošter ter pokbčejo sicer ne več mlodostuo cvetočo, a veudur urno in krepko Nežo. nDal sem besedo tvojemu očetu" — začnejo gospod fajmošter — nda te ne bom zadržaval, ako bi se ti merila srečna možitev. Matevža tule poznaš; poštenjak je in lepo kmetijo ima ; pripravljen je vzeti te za ženo, ne bo ti slabo pri njem, povej, ali hočeš b ti njegova." Neža postane pri teh besedah rudeča, kakor kuhan rak. Sama nij vedela, kam bi obrnila oči. rNežal" — poprime besedo Matevž — j, v c m, da se ti ne godi slabo pri gospodu fajmostru, ali gospodinja pa vendar nijsi, pri meni pa boš gospodinja. Ne premišljuj dolgo, vsaj me poznaš; roko mi podaj, pa moja bodi l" „Ce gospod strijc tako žele, gotovo na bo napak." Gospod fajmošter so precej poslali po brata. Lehko so se dogovorili do kraja, in pustni ponedeljek je postal Mrzlikarjev Matevž srečen mož. X Ko se je pri cerkveniku zvedelo, kaj se je v furovži splelo, oživelo je veselje v n^egovej hiši. Marjeta je zopet skakala in prepevala. Tudi cerkvenik nij več klaverno hodd, vesel je bil, da se je stviir tako hitro in srečno rešila. Malo d nij potem prišel je logar s svojim sinom Matevžem Marjeto snubit. Cerkvenik se nij upiral. „Če mu je uže namenjena, pa naj jo ima", je dejal. Vesel večer je bil to; tako veselega cerkvemk nij doživel, od kar se je . bil ožeml. j Vse je bilo dobro, vse v redu, vse do- i odbora, g. Aleksander Ličan. Pri obenem zboru 9. t. m. izvolil se je nov odbor, ki je bil v fit. 42 od 20. t. m. vašega lista objavljen. Naša čitalnica se je naročila na sledeče časopise: „Slovenski Narod", „Slovenski Gospodar", „Novice", „Reform", „N. Fr. Prease" in „Laibacher Zeitung". Dobiva pa čitalnica po darovanji udov 8e „Slovenca", -Edinost", „Zvon", „Našo Slogo", „Triester -" in „Illu-etrirte Zeitung". Zdaj naj pa kdo reče, da nijsmo trdi Slovenci v Bistrici in Trnovem! Vsaj smo naročeni na 3, reci: tri Blovenske časopise. Vprašam častite gospode odbornike, ali res nič ne pomislijo? Mesto židovske ,N. Fr. Pr." naročili bi lahko vse slovenske ča-Bopise: „Edinost", „Sočo", „Zvon", „Slovo-nec", „ Učiteljskega Tovariša" in „Našo Slogo" ! dtiniu se je pa Čitalnica osnovala? Morda zato, da nemške časopise podpira? Nerazumljivo. Cul sem od množili gospodov udov, da jim nij prav, ko se po našej mizi le večinoma nemški časopisi vidijo, to ravno mi je dalo denes po vod, da nekoliko zinem o tej stvari. Mi nijsmo zoper nemščino nikakor ne, ali menimo, da jo dolžnost najprej v materinem jeziku pisane čnsopise in knjige našej čitalnici preskrbljevati, potlej še le tuje. Iz 11 ti I oz 24. februarja. (Zemljevid Štajerske vojvodine nacrtan drom. Z vied incki m.) Sedaj se nam nakladajo po-gostoma težka šolska bremena, katerih ne moremo niti nositi brez znatne in jako občutl|ive penezne potrate; ne bi se sicer temu upirali, da nam vselej priporočajo vredne, od zdrave in samostalne krit ke priznane, ter resnično za šolski pouk potrebne reči, iz kater h bi učiteljstvo in učenstvo srkalo dovolje koristi; — ali skušnje često govore opikom nasprotno. Mej drugimi predmeti male ali nekavne vred nosti javlja Be nujno priporočani „Zemljevid Štajerske vojvodine" načrtan dr. Zviedinckim. Kan temu prikazu najbrže je, da si po njem učenec pridobi nek občni vnanji nazor o svojej domovinski deželi, da ima prece jasen kip o njeni podobi, da bistro razvideva reke, rečice, veče potoke, železnice, ceste, obširnejše poljane, vinogradne hribe, logove, planine in po-prek obdelane in neobdelane, plodovite in ja love krajeve. Tem zahtevam samo po veliki manjšini streže ta papirni obraz; vodne struge nacrtane so pravilno, takisto razvidno omejena okrajna glavarstva in železnice, pri katerih pogrešamo postaj, ki bo za občinstvo posebne vrednosti. Grajati je opust krajnih imen takih govorjeno, le o času poroke so bili različnih m;Blij. Matevž, ki je bil svojo službo uže nastopil, je želel, da bi bila poroka še pred pustom, a modra Marjetina teta. kntera je bila tudi zraven pri posvetovanji, povzela je besedo, rekoč: nKer sem tudi jaz pripomogla, da se je stvar tako zasukala, kakor denes stoji, zato imam pravico zahtevati, da mi dovolite vam še nekaj svetovati. Do pusta je premalo časa; pripravljeni še nijste in teško bodete s pripravami gotovi; in tudi, ko bi vae pripravljeno in prigotovljeno bilo, nekako čudno bi se videlo, ko bi bih poroki obeh Matevžev ob jednem, ali hitro droga za drugo. Potrpite, naj se Btvar malo pozabi, — banji jeziki bodo imeli manj opravila, vi se boste pa lažje pripravili." Tetin nasvet je obveljal. Poroka je bila po velikej noči, — ljudje so pa dejali: „Lep par je to". torišč, kder so recimo pošte, shodišča v trgo vinskih, gospodarskih in cerkvenih obzirih, po stavimo opuščen je s v. L oren c v Puščavi, ali kakor se sedaj želi. pri koroški železnici, ondi je 141 hišnih hramov v podobi malega mesta, 1904 stanovniki, na glasu je po jakem tržtvu z lesom, od Maribora do koroške meje na desnem pobrežji reke Drave najodličnejši kraj. Takemu torišču ime nij poznamljeno, ka kor niti Selnici, a Čita se Ožvald, De v. Marija v Puščavi, kder je cerkev v bo-rovji in nekoliko hramov; ne vidi se Pod četrtek, kder je pošta, S2 hramov in 391 ljudij. Vse Haloze, zaklad in kinč Ptnju. ptujskemu okraju, vsaj slovenskemu Štajerju, od Zavrča na vzhodni meji proti Hrvatskej, do Črne gore pri Ptuju nij zapisan nijen kraj, premda je sv. Trojica v Podlehniku pri ptujsko krapinski cesti obilen shod vinskim kupcem; sv. Vid niže Ptuja, dobro razglašen po velikih živinskih sejmih, ter podoben pri-ličnemu trgu v kotu pri otoku Dravinje v Dravo; Leskovec pri cesti s Ptuja v Cvet lin, Trakoščan, Bednjo, ima pošto in krasne vinske gorice in prideluje mnogo dobrega vina; pri sv. Barbari v Halozah je vsakdanja pošta, tedenski sejm, kamor Be dovaža in prodaja dosti žita, shaja se svetina v obilnem broju tudi iz Hrvatskega stroška kupovat, odpirajo se trije štacuui, dovoljena je tretja učilnica in za njo prostornost prirejena, priljub Ijeno vino meri 86 z završkom in je tudi me stoma lada. Temu imenitnemu delu štajerskih Haloz nij se račilo Zviedinckemu razve Zavrča nijenega teh krajnih imen na zemljevid za črknoti, indi pa Be čeperijo mi. na, čijih kraj je brez večega pomena in znamenitosti. Koriti je, ka razve nekih dolov in polj, rek in že leznic je vse površje enake barve — rjavo, tako gornje-štajerske planine in šume, kakor vinski griči na Goriškem, v ljutomerski okolici v Halozah itd. Po takem učencu ue daja pogled na to tvoruško delo prave podobe, kaka je štajerska vojvodina, kajti lehko si misli in oko mu svedoči, ka je skoro vsa povrs.ua enaka. Razvidno in jasno kaže viianjo kukost naše štajerske zemlje karta prulejana vrstui knjigi: „E n treues Bild des Ilerzogthumes Steiermark. Graz 1860." Ondi kažejo se plauiue in planinski pašuiki sivkasti, šume zelene, njive in travniki puščeni so beli, a vinogradne oko lice so rudeČe. Na prvi pogled imuš kip vsega Štajerja, kak je; a Zviedinckova nučrtanica predočuje neugoduo rjavko, recimo, nerodovitno in žilavo jilovico . . . Kde je zelena Štajerska? Kako se opravičuje zelena in bela barva? žolta in rjava nij niti štajerska niti slovenska. Boč je prece strijc velikan pri Stude-uicah proti rogačkej Slatini in haložko pogorje ovenčano plemenitoj rozgoj veličan si veno imponuje ne samo po blagem proizvodu nego tudi po svoji vzvišeni iu gizdavo proti sinjemu nebu moleči obliki, pa nij zasluždo kakega čviplega nupisa. Štapna karta mu je nacrtala ime Gallus Geb., a ravno omeniena graška setkala je uže odonod Gallus Geb. Tako Švaba pomeče z našimi lepimi, zgodo vinsko pomenljivimi nazivji. Tiskarskih po-grešek vse mrgoli: a in ii je večkrat isto, namesto Sibika nahajaš Si hi k a, nam. Konjice čita se Korjice, namesto Laško je ondi Laško itd. Končno izrekamo, ka take bire vaemarne, površne in v pomotah valjajoče se skrpanosti naslanjajo se na vrtoglavost, kateri pravimo „ivindelius maximus", kateri prej ali slej mora skloputati; a ponujati toliko šuplje izdelke pravi se peneze iz žepa krasti in občinstvo ukaujevati. Bode li česa treba na pomoč šol-skemu pouku, oskrbimo si sami brez otle in zverižene priporoke na vse strani pogubnega nam tujstva. Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj od c. kr. drž. pravdoika Konfisciran, in sicer zarad prvega članka Minister-stvo TaatVe", o katerem Članku nam nij na misel prišlo, da bi mogel biti zapleuljiv, ker niti ne govori na pr. zoper ministra Taaffeja, ampak je z nekaterimi pričakovanji objektivnih volitev zadovoljen ž njim. — (Pustni maškeradniplesvlju bljanskej Čitalnici) je tudi letos prekosil glede sijajno8ti, elegance, živahnosti in veselosti vse druge predpustue zabave našega glavnega mesta brez izjeme. Prostori čitalnični so bili le pretesni za silno množino izbranegt občinstva. Kaj tako velikanskega more le „Sokol" v čitalnici narediti. Popis prepuščamo druzemu poročevalcu. — (Snežni plaz.) Iz Celovca bo nam 20 Libr. telegrhfira : Sinoči ob polu petih je snežni plaz, prišedši z Dobrača v Pbberku štiri hiše zasul. Več osob je pogreznenih pod snegom, mej njimi lekarnarjevi. Dalje smo o tej nesreči dobili sledeči dopis: Nesreča v Pliberku, o katerej sem vam brzojavom poročal, je res velika. Snežni plaz je razoral lekarno, „Ringič", občinsko hišo. Cjsta je od Mateliča do \Volgemutha in stanovanje rud-uiškega vodje Makuca razdjana. Pet sto delavcev dela neprenehoma, in posrečilo ae je 8 osob uže izpod snega rešiti. Zadnja poročila prinašajo vest, da je družina apotekarja NeUBerja — mrtva. Koliko je še ljudij pod snegom pokopanih, to Be ne ve še. — (Rudečkasti sneg) je — kakor se nam iz Celovca piše — 25. t. m. padel 8 na debelem v Celovcu in okolici; prikazen je čudna. — (Rujav sneg.) Iz Karane gorice 25. febr. se nam piše: Denes na pustni dan sneži celi dan, vendar s tem razločkom od drugo-krat, da je popoludue mej 2. in 3. uro padel rujav sneg, in je ta redka prikazen prouzročila mnogo premišljevanja mej priprostim ljudstvom, od kod da to pride, in kaj da pomeni. Neki kmet iz bližnje okolice mi je celo rekel, da to napravijo megle, ki se z „krva-vega morja" vzdignejo. — (Ujet morilec.) Iz Brežic Be nam piše: Denes dne 25. svečana so v Brežicah ujeli znanega morilca Ajstra iz Krške vasi, na katerega zasačenje je bila tudi v „Slovenskem Narodu" nagrada 200 gld. razpisana. Morilec se je pri ugrabljeuju branil, in pištolo vzdignil, pa se mu nij posrečilo streli ti. Nagrado 200 gld. dobi brodnik, iz Škocijana pri Dobu doma. Grozil se je ujeti mnogim, in je pred dvema letoma iz zapora s kr.kom všel. — (Iz Celja) smo prejeli dva dopisa, ki popravljata in dopolnjujeta naš dopis v predzadnjej številki o dijakih in njih kaznovanji. Priobčimo ja jutri in pojutranjem. — (Iz seje kranj skega deželne ga odbora 21. februarja.) Deželni odbor je skleml, da se gre vsled petiidvajsetletnice cesarjeve poroke 24. aprila deželna deputacija pod vodstvom, deželnega.,glavarja z voščjlnini pismom poklonit Njihovima Veličanstvoma. Dalje M j« sklenilo, prodati okolo B'/i orala veliko Mnoiet norišno Btavbenega zaklada v Oberjib pri Šmartnu pri Savi; — za poskušoje s to-plonosno kurjavo v novej norišnici na Studencu se ukrenejo potrebne priprave; — na dopis deželnega šolskega sveta se pritrdi predlogu kraju*ga in okrajnega šolskega sveta, da se sedanji (ateški učitelj Janez Teršehč definitivno namesti v učiteljsko službo na ljudskej soli pri Belej cerkvi; deželnemu šolskemu svetu ae piše zarad izterjanja šolskega denarja, katerega je še več šolskih občin na dolgu nor malno-šolskemu zakladu; poročilo cestnega od bora v Kranjskej gori, da bi bili stroški za prenaredbo sedanje ceste čiez Klanec (Stukel) pri Belej peči neprimerno veliki v primeri s koristjo te prenaredbe, vzame se naznanje, ter se bodo prihodnjemu deželnemu zboru o tem poročalo; — na prošnjo cestnega odbora litijskega se deželnemu inženirju naroči, da gre ogledat potrebne poprave in prenaredbe okrajne ceste ob potoku Medja iz Zagorja na Trojane; — prepoved zoper kadenje tobaka T gledišču se ponovi, ter se zarad tega obrne deželni odbor tudi na mestni magistrat. — (Potrjena postava.) Cesar je potrdil postavo kranjskega deželnega zbora glede plemenitih bikov. — (Maškerada in veliki ples,) ka terega je napravila čitalnica v spodnjej Šiški T nedeljo dne 23. februarja, izvršil se je kljubu jako slabemu vremenu nepričakovano dobro. V lepej, z napisi okinčanej sobi zbralo se je nad 40 mask kakor tudi druzega občinstva obilo, tako da so prostori komaj zadostovali. Zabava je bila jako živahna, in se je čvrsto plesalo do ranega jutra. Vrle Šiškarice bo pa pokazale da so prave domorodkinje in da popolnoma opravičujejo, kar stara pesem njih pravi: Lepa in dolga je Šišenska vas, — dekleta pa njena največji so kras. — (Iz Ormuža) bo nam piše: V zadnjem dopisu iz Ormuža v pSlovenskem Naro du" nam je dopisnik pravil, da smo v Ormožu zmirom tihi in mirni, kakor da bi bili mrtvi; vendar to nij res, ker ravno Brno zopet 22. t. m. napravili veselico .plesni venčeka pri „gradske ni mestuu, kojega se je obilno Število ljudij udeležilo, posebno pa veliko mladih in zalih deklet. Počastili še bo nas tudi nekateri gosti iz Ptuja s svojim prihodom. Ples ae je vrlo in točno vršil. Poni ulio. Uljudno proB m vse one gospode, kojim eem poslal „vabila na naroČbo Hajdrihovih Ja dranskih glasov," da bi mi, če mjso še tega storili, nemudoma vabilne pole vrnili. Tudi pro im ob enem slavna uredništva druzih slovenskih časopisov, da bi to naznanilo ponatisnili. V Černičah dne 24. febr. 1879. Z odličnim spoštovanjem V. Kosovelj. Loterijiie »ročke. V Trstu 22. februarja: 4. 60. 13. 24. 10. V Linci 22. februarja: 37. 4. 6. 30. 45. Dunajska borza 27. februarja. (Izvirno telegraficno porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovoih . . 62 gld. 90 ki. Enotni dri. dolg v srebrn . . . 63 „ 85 , Zlata renta.........75 „ 35 , 1860 dri. posojilo......114 „ 75 , Akcije narodne banke .... 788 „ — , Kreditne akcije....... 226 „ 60 ( London..........116 „ 65 , 8robro..........— „ — , Napol...........9 „ 30 t C. kr. oekini........5 „ 49 , p-»».-~> "»-lr»_R7 ftfj_ izdateij in ureumk Josip J urcic. Umiril ▼ JCJutilJiaiil. V dolohuj bolnici: 3. februarja: Urla Rungar, gostaška, 65 let, vsled hronične pljučne vodenice. •t. februarju l'rša Tori, gostaška, ;V2 1., vsled treslike. — Marija Rebolj, Šivilja, -li L, vsled pljučne t uberkoluze. 5. februarja 1 Helena Ažman, dete delavca, 10 in., vsled pljučne vnetice. <>. februarja: Franc Kregar, sin gostača, 10 1., vsled treslike. '.t. februarja: Jožef Jeric, kajžar, 40 let, vsled oslabljenja. 10. februarja: Matevž "VVeingarten, ubožec, 71 let, vsled starosti. 11. februarja: Marija Zorman, gostovalka, 60 let, vsled pljučne tuberkuloze. — Anton 1'odkrajšek, delavec, iJ9 let, vsled pljučne tuberkuloze. — Jožef (Jerne, gostovalee, 5H let, vsled oslabljenja. 12 februarja: Matija Hafner, klobučar, 34 let, vsled pljučne tuberkuloze. 14. februarja: Ana Iluonik, gostovalka, ;">i let, vsled nirtvice v črevesu. 15. februarja: Marija Dolence, gostovalka, 80 let, vsled katara v črevesu. — Jožef Zelje, Bin kajžarjevf 1H let, vsled brigtičnc bolezni. 16. februarja: Justina Pajsar, dete dninarja, 5-dnij, vsled vnetice dušnikovih vejic. — Wir empfehb n ,ils F'estes tinti F*rei.svviirtiirjstis Die Regenmantel \Y;i2;mi. zumeiUamo. Izpiseln "cle. 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najfinejše regulovane, pri vsakej uri zlata double uma verižica, medaljon, baržunasti etui in glavni ključ; jeden komad le gl. 3.45. 1000 komadov remoiitoir žepnih, ur, katero se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega bo tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20. lOOO komadov krasnih ur na sidro (ankeridir) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščuatim steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširanib okrovib od srebrnega niklja, s kristalnim ploščuatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in haržunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov \V ashingtonskih ur na sidro od 131otuega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne more noheden strokovnjak ah zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na trenotek regulovane in poskušene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir Žepnih ur, od pravega KJlotncga srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulo vanj eui, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 100O komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 10O gl. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem emai-liranem okviru z zvoniloin, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. 650 komadov ur z majatnikom (pondeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsak:h osem dnij, lino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po miuolih 'ju letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: I lir« n-A ns\crknu T (868-18) von Fliilipp ¥w®mmf Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Lastnina iu tok „Narodne tiskarne". 89