Shevlin, prejšni newyorski prohi-bicijski komisar, viharno pozdrav ljen od članov Anti.salonske lige. * wall oTKaBTA; NALAGANJE MRTVECEV V AMBULANTNE VOZOVE. SUHACI SE VEDNO . NE DAJO MIRU. Bryan hoče, da se naprti predsednika krivdo radi neuspešnosti. — Odstavljanje naj bi bila kazen. RADIKALCI ZAVRAČAJO BOMBNA EKSPLOZIJA ŽUPANU MacSWINEY VSAKO KRIVDO,; NA GENOVSKI BORZI. SE BLIŽA KONEC, Delavci vseh barv prav jo, di Italijanski delavci so vdrli v tamo Župan MacSwiney iz Corka je nim»jo nobenega stika z velikan, šnji ameriški konzulat. — Miljo- j slab na 36 dan svojega stradanja. sko eksplozijo. j nar Morgan se skriva. Skoro izčrpan, _ je izjavila žena! Washington, I). C.. IG. septembra. — Poskusni nar rt Anri-Sa-lonsk*> li«;t". da sv kazenski zasleduje zvezne uradnike, lci so popustljivi pri prisil ni izvedbi pro-hibieijskega amenrimenta, bo najbrž potisnjen na stran v sled pred lopa, katerega je stavil Bryan in ki se obrača proti predsedniku Združenih držav. Kazensko zasledovanje je orožje, katero zagovar ja Rryau, a 011 bof-e poseči višje kot le po sodnikih. Jasno je sedaj, da se zavzema za načrt, da se izvoli v noyembru popolnoma suli kongres v namenu da bo slednji lahko odstavil vsakega predsednika, ki bi ne hotel izvrševati vseh postav. Ideja Bray na o suhem kongresu ter odstavi je ( ju vsakega predsednika, ki bi ne izvaja postav, je škodovala načrtu' da se kazenski zasleduje zvezne sodnike, ki novejo izvrševati osemnajstega a men d men ta ter Volstedo' e postave — Narodna prohibijska postava je največji kos konstruktivne^) zakonodaje, kar jih je ke-daj sprejel kak narod ki se prosto vlada. — je izjavil "Wheeler, generalni zastopnik T.ige pri otvor jenju konferenee Rekel je. da se prohibeijo lahko uniči, da pa se je nikdar ne more razveljaviti. Pritožil se je tndi nad sodniki, ki nalagajo tako majhne kazni, da so slednje le nominalne in da predstavljajo smešenje postave. Od polieijskrti oblasti postavlje j Genova, Italija, 17. septembra.; London, Anglija, 17. septem-na teorija, da je pripisovati bomb J Danes je eksplodirala na tukajš-;l>ru. — Terence MacSwiney. lord-110 eksplozijo na Wall St. delova-jnji borzi bomba. Povzročena ško- župan iz Corka, ki je pričel danes 36 dan svoje stradalne stavke, je veliko slabši. On je izvanredno slab. Skoro popolnoma je izčrpan, — je izjavila njegova žena, ki ga je obis- ■ 1 11 a »» ti 11 .-< i. uriuid- »ji omilim, i o\ zroceua SKO- riju radikaleev. je bila na energi- da je velikanska, toda ranjen ozimen naf-in zavrnjena od številnih s roma usmrčen ni bil nihče, članov radikalnih organizacij. Vo-1 Atetatorju dosedaj še niso pri&-ditelji gibanja, vključno Big Bill li na sled. Haywood, se nahajajo izven mes-| Takoj po eksploziji je preiskala . n» Jt? oois- ta New York a. Haywood je baje policija okolico ter našla v neki kala. Miss Annie MacSwiney, seže dne 7. septembra odpotoval v j hiši ogromno množino razstreljiv. |stra župana, je baje rekla, da je Chicago. j London, Anglija, 17. septembra, njen brat izvanredno izčrpan. Pozno popoldne je poslal poli-, Londonska policija je mnenja, da i Uradniki United States Mail eijski department rreteKtive, na je napovedala anarhistična orga-}Steamship Coinpanv v New Yor-mesta, kjer je najti ponavadi naj nizacija boj vsem kapitalistom in ku so dobili* od angleške admira-bol.j rdeče. Le malo ljudi je bilo'finančnikom. Vsled tega so vse litete kabelsko sporočilo, s kate rim se prepoveduje novemu par-■niku družbe, Panhandle State, pristati v Queenstown. Parnik. ki se nahaja na prvem potovanju, je imel namen ustaviti se v Queenstown in Bouloge. tam. 'hiše slednjih zastražene. Tajnik Bvers, newyorškega De Miljonar Morgan iz New Yorka fense Committee T. "W. "W. je iz se mudi v Angliji, toda nikomur javil: ni znano, v katerem kraju se na- — Policija lahko izvede kateri- haja. I koli "frame-up" ter skuša zaple- Washington, D. C., 17. septem-sti kako delavsko organizacijo v bra. —•Državni department je doto zadevo. Mi smo preveč zapos- bil poročilo, da so delavci v Geno-leni. da bi se pečali s takimi stvar vi napadli ameriški konzulat, mi kot. so bombne eksplozije na Stvar je bila naslednja: Wall St. Mi odkrito obžalujemo.' — Mimo konzulata se je vil; da je bilo toliko ljudi ubitih in i mrtvaški sprevod nekega štrajkar) ranjenih. T 'bi jat i nedolžne ni ni-Ija. — Delavci so zahtevali, naj kak del programe T. W. W., pač spuste ameriško zastavo na konzu pa vzgajat* mase. ne pa jih učiti, latu na poldrog. — Kfr konzul ni kak se up rablja dinamit. hotel tega storiti, jer vrdlo par, vMexico City Mexika 17 sep Abe Heilman. eden izmed vodi- delavcev v poslopje. _ Pravočas- temfora. Resna škoda je bila teljev v pleskask« stavki, je izja- 110 se je pojavilo vojaštvo ter preg prizadeta mehiški bombažni indu- XT ti* 1 t lo . 1 /.tU / ..■♦ I>n A ... Washington, D. C., 17. septembra. — Anti-salonska liga je pripravila novo prohibicijsko enforcement zakonodajo na naslednji kongres z resolucijo, s katero >e • namerava prijeti za ušesa sodišča in sodnike. Liga iina named odpraviti doživijensko službo sod-111 i kov ter napraviti trajanje služ-I nasanja, t e bi 7. drugimi besedami t nasanja.'^ Kršenje standarda bi j sodnika. Ce bi z drugimi besedami j rečeno Liga našla kakega sodtti-j ka, ki bi bil mlačen v izvrševanju I prohibcijske postave bi imela s j t eni v rokah orožje, s katerim bi . ga obglavila. j Sprejeta je bila nadaljna resolucija, s katero se je Liga izjavila za boj proti vsem mokrim kandidatom za urad ter proti lahkim vinrtm in pivu. Taggart. demokrat iz Indiane, je eden onih, katerih se ne odobrava. Na<7aljni je načelnik Porter komiteja za zuna nje zadeve. Wayne Wheeler, generalni - v t nik Lige, je rekel, da se je pr» gledal o rekorde llardinga in Coxa, da pa se slednjih ne bo objavilo, Kopije njih rekordov se jima bile doposlane. Liga je pozdravila z velikanskim navdušenjem James She v lili a, ki se je tako izkazal v Xew Yorku in ki se nahaja napoti na mesto svojih nadaljnih lavorik v Texasu. To se je zgodilo koncem govora prohibicijskega komisarja Kramer merja. ki je svaril pred številnimi razpravami v sodiščih ter se zavzemal za splošno vzbtijenje , razpoloženja po deželi vsled česar bi postalo izveden je proh ibici je lažje Kramer je rekel, da se Shevlin in drugi uradniki nadaljajo, tukaj, da se posvetujejo z njim glede zadeve izsiljenja prohibicije in jih je povabil, naj se vdeleže seje lige — Tukaj je mož iz Xew Yorka, star carinski agent. — je rekel Kramar. — Odsedaj naprej pa ga ne boste našli v Xew Yorku. Xa- V poročilu se glasi, da je vzrok te prepovedi dejstvo, da je ta od-lproSlh smo Mr Shevlina, naj pre PRIDELEK BOMBAŽA V HIKI. ME Iter vzame celo zadevo v roke v obmejnih državah Texas, Xew Mexico, Arizona. Mr. Shevlin, prosim vas, da vstanete. Shevlin je*bil deležen burnega pozdrava SE ZOPET PRETE. PAJO Z fcJTVTNCI. ITALIJANSKI DELAVCI PRAVIJO, DA SO ZMAGALI. Milan, Italija. 17. septembra. — Voditelji delavskih strokovnih or ganizacij so izjavili, da so izvoje-vali veligo zmago s tem, da so prisilil ministrstvo, da se je lotilo vprašanja ustanovitve tvor-niskih sovjetov. Ministrski predsednik fiiolitti je obljubil, da bo takoj vložil v parlamentu tozadevno predlogo in da bo zahteval nje sprejem. PRED SMRTJO ZATRJEVAL SVOJO NEDOLŽNOST. Trento, X. J., 15. decembra. — Z zatrjevanji svoje nedolžnosti na u&tnicah je bil danes tnkaj na električnem stolu usmrčen 27-let-ni Švicar Ca m i lie Martin, ki je bil spoznan krivim, da je umoril dragularja James Haag v Orange, dne 8. februarja tekočega leta. vil: nalo deinostrante — To je podobno policistom in •"asopisom. Rati i kale i mislijo več POLJAKI ter uporabljajo manj bomb. Če bodo kaj pričeli, bo to resnična - politična revolucijo kot sovjetizen Varšava, Poljska. 1."». septem-Voditelj znane soeijalistične bra. — V nekem uradnem poroči-Rant šole na iztočni 15. cesti je I". ki je bilo izdano včeraj zvečer rekel: .tukaj, se glasi, da so se zopet pri- — Že dati izraza misli, da bi čele sovražnost i med Poljaki in mogel'biti kafc učenec te šole Litvinci. Boji so se pričele v Su-kriv. je žaljivo. To je znanstvena valki odseku, v bližini nemške me-šola. Mi učimo socijalizem in je. slične predmete. Varšava,' Poljska. 15. septem- Frank Rosenfrag, član komunis bra. — Poljski miromi delegati tične stranke je izjavil: so s svojim štabom, ki obsega ce- — Jaz ne vem. kaj je postalo leni 160 oseb, odpotovali včeraj iz komunistične strankeon kar se zvečer v Gdansk, odkoder bo ee-tiče eksplozije, pravim le to, da lo družbo odvedla neka angleška mora policija govoriti o npČem. bojna ladija v Rigo, kjer se bo Edina stvar, za katero se radikal- nadaljevalo ^s pogajanji z boljie-ei danes brigajo, je uspeh soeijalis viki. Delegati so vzeli s sebj dosti tičnega tiketa. Komunisti pa sploh prtljage ter tudi svoje zimske suk niso nikdar pridigali, da je treba nje. kar kaže, da se bodo poga-nedolžne ljudi moriti z bombami, janja zavlekla pozno v zimo. Oni pridigajo politično revolucijo' in r kolikor je znano meni, to do-.POLJSKA MORA DEMOBILI- striji v državah Durango in Co-ahuila vsled neprestanih nalivov. <\ H. Cunningham, trgovski ata-šej ameriškega poslaništva, eeni, da bo pridelek zmanjšan za 50 000 zavojev. FRNCOZI IN &PANCI ZA SAMO DOLOČNO NARODOV. Pariz, Francija, 17. septembra. Francoske in španske čete so pri-eele s skupno ofenzivo proti Ma-rokaneem. (Prav v smislu štirinajstih točk.) Premisliti dobro, komo bosto vročili denar zo poslati v sedaj še ni prepovedano. CUNARD PROGA PARNIK "PANNONIA" odpluje dne 90. oktobra. Cena do Trsta in Dn- ............ $125.00 ZKRATL London, Anglija. 16. septembra. Današna poročila iz Rige naznanjajo. da poo-ajanja med Poljaki ip Rnsi najbrže ne bodo imela u-speha, ker bodo Rusi zahtevali, da mora Poljska demobilizirati svojo armado. Sedaj živimo v čara nsgotorort! ln ilonbe, vsak skuša posta« iitro bogat, ne glede na tvojega bližnjega. agenti« in sake*, •»i bankirji rastjo povsod, kakor gobo po dežju. V teh časih te stavijo t denarnem prometu nepričakovan« zapreke starim izkoienrm in premožnim tvrdkam; bo pa ceukufenhn začetnikom mo«očs iipohiti svojo neutemeljene oUj» bet j« veliko vprsianjo. \ Nafe denarno potiljatr« m zadnji čas po norTsvesi fn na noH oačin primemo sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro ia ^o« Ijivo isplačnjejo. Včeraj smo račanaU s« požfljatvs jngoslovax»skih kron po slo. ložah eenahf 300 kron .... $3.15 1000 kron .... «10.00 400 kron .... $420 5000 kron .... $48.50 500 kron----$5.25 10000 kron ____ $97.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja so Večkrat nepričakovano: is tegs razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna* prej. Ml računamo po eeni istega dne, ko nam podani denar dospt v roke. Denar nan je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali po New York Rank Draft. ■ ji* Tordka Frank fakitr, j 4. - ! 4 «2 Oortlandt ft, Mow Ydrk. X. Y, TRLRTON: »7« CORTLANDT._ Entered a. Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 18791 TELRFON: 4687 CORTLANDT. NO. 290 — ŠTEV. 220. HADAUNA POROČILA l EKSPLOZIJI NA WALL ST. QULBl 8X. DA TE BIL PEKLENSKI STROJ VZROK EKSPLO ZUE NA WALL ST. KI JR IMELA ZA POSLEDICO IZGUBO TAKO ŠTEVILNIH ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ. DETEKTIVI SO NA SLEDU ATENTATORJU 10000 DOLARJEV NAGRADE. Kot sr je izvedelo v pet**k zve«;er je baje policija dobila sporo <*ila, da je bil vzrok v» likanske ^ekspiozije. ki se je završala v T-etrtek opoldne med Morgan {H^lopjem in u klailnieo na Wall St. in pri 1-aferi j«- nahlo o»*b svojo smrt, .lo. im jih jf bilo nekako 200 ra njenih, lx>niU s eoaovnlm nžigiileem, ne pa nesrera. Drtfklivi, ki so iskali po eksploziji med razvalinami, so našli ko*-t- i»r» poib^netfii iii«4uiiuma, o katerih so izjavili, da spominjajo na kolesja, katera se uhi pri nžiiraleth bomb. Kot je {Hilieija >iadalje i/vedela, niso vo/ili r4i dotirnem essn -ko/i finuneni distrik' i-ikaki dovoljen? vozovi z razstreljivi. Vsled t» tra tlokaznjf to. da je bilu prvotna rest, da se je neki voz z r.azstre-Ijivi trvil -kupaj z nekim avtomobilom in da je bila .posledica tega eksplozija, neresnienfc. Tavorr.i avtomobil, katerega so našli na lieu mesta in o katerem s. jr domnevalo, »0 policistov. Zjutraj meti deveto in deseto uro se je število policistov zvišalo na 150. Ne-Mevilnini itslnŠbeneem različnih uradov se je dovolilo vstop v okraj, i niso smeli ostati na ce*ti. številne ženske so se oglasile trkom noči v Volunteer bolnici ler ? britko jokale. V o so jim sport^ili. da se njih družinski člani bore s smrtjo, z raztrganimi udi. Tndi župan Hylan je bil navzoč ter gledal na to, da se je vse mirno vršilo. Razdelilni urad mesta New Yoik je razpisal nagrado $10 000 informacije, ki mi d o ved le do aretacije in kaznovanja oseb, ki so lole v stiku s to eksplozijo. Nadaljna nagrada *T>00 je namenjena (.nemil, k. more dati pojasnila, čegava sta bila konj in voz, ki sta spravila eksplozivno snov na Wall St. NEM&KI MINISTER BAJE mirno gledati, kako padajo naro- ' di Evrope v hrezdno nesreče ter tavajo slepo proti polomu. List Berlin, Nemčija, 17 septembra. pPavi, da bi močna beseda iz Wa-Proti m 1111st ku za prehrano Dr. j sbingtona pomenila rešitev sve-Hermesu. je dvignil dr. Lavelle. ta. prejšni načelnik odelka za nmet- i__ na gnojila, javno obtlolžbe pod-. DENARNE POfilLJATVE V kupljivoHti ter razftipavanja javnega denarja. Dr. Lavelle je v odprtem pismu izjavil, da je dr. Her mes denar, katerega 'so nemški poljedelci deponirali v ministrovo v s vrh o izvrfenja razdelive umetnih gnojil slabo uporabil ker je baje vzel zaae po: milijona tnark "na posodo". Knjige so bile n»to potvorjene. Soglasno izjavo Lavella, je dr. Hermes uporabil #7.000 mark za opremo sobe "ki bi bila vredna minstrs za prehrano. 280.000 mark za nakup avtomobila, "vrednega ministra za prehrano" in tako dalje. Celi škandal se bo razkrilo najbrž v parlament^, ko se bo zopet sestal. AMERIKA MORA POMAGATI EVROPI. Bunoj. Avstrija, 17. septembra. V nekem svojem n vodnem članku izjavlja "Neue Freie Pres.se", da je Amerika edina dežela na svetu ki more obvarovati Evropo popolnega poloma. List je mnenj«, ds je Amerika sedaj neločljivo spojena z bedo Rvrope in eelo t njenim obstojem in da no BIXO, NA OORltKO 2H 9 NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc ecli Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem, po oaomlju, ki je «asedeno po italjanaki armadi Včenj smo računali sa pošiljale italjanskih lir po sledeči* eenak: 80 lir .... S 2.80 100 lir---- $ 5.20 »0 lir .... flS.OO 600 lir .... $25.00 1000 lir ____ $48.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; ia tega razloga nam ni mo foče podati natančno eens vns prsj. Mi računamo po osni istega dne ko nam poslani dsnar dospo v raka mm jo poslati najbolj ps Portal Money Orte. »P frank Saksof, EJ NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 18, 1920. - SOBOTA, 18. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVHI. - LETNIK XXVIII The largest Slovenian Defiy in the United States. 11 Issued every day czoept Sundayf g and legal Holidays. I 75,000 Readers —-■ list slovenskih delavcev v Ameriki. COX, HARDING IN ANTI-SALONSKA LIGA. : : ttLAS^NABQPA. 1* 8BPT.4W> hps NAHODA 19 «m IAKIKH, ItLOVCNIAN DAILY! FUBLI8HDIO COMF1IT W (■ lorpofttlon) LOU!« BKNEDIK. T» h «T tiM Corporation and .........o« Abova Offlelarai m Cortlontf« ttrMt, Borough of Manhattan, Now York City. N. V. **Ota« Naroda- Izhaja vaak O an Immil nadolj In prarnlkw. fea Canada la po< lata vraiiiikn. ni mogel kar tako prezreti nidenr mu prilike. Spesnil e velikanski komplot ki ogroža življenje vseh, ki so v njegovem varatvu ter «>trjujc njegovo »tališče v bodočnosti. Naravnost »meano hI bilo tr«iit i. atentator ni fM«fM»lnonia h)atAn, ne bo gotovo prej prepričal o položaj«! pisarne in ko nekateri časopisi celo objavili sliko takih voz, ki prt v;-žujo razst rvijiva. Zakaj je sprvA viadalo prepričanje, da je nesrečen slučaj vse zakrivil? In zakaj so »etiaj nekateri tako trdno prepričani o nasprotnem f Kapitalisti že kri*e: "Primite morilce, držite jih!" Ta teorija je votla na ujihov mlin. Pest, ki tišči delavca za \ rat, se bo še bolj st'sliila. Razmere ▼ zasedenem ozemlju. Kavno leto dni je, kar je v zasedenem ozemlju prešla javna u-prav« iz r«*k vo.jašk—r:t gubernatorja, generala Pettitija, v roke tc-»iaj novounenovaiicg i generalnega civilnega komisarja (,'iufellija. in ^ t a dan je v pratiki Jugoslovanov zaznamovan kot črni dan, kajti trga dne popoldne je traška laska nacijonalist iška druhal že dru-gič [m) laški zasedbi našega Pri morja, naskočila naše imetje in ga razdejala. 4 avgusta je bila druga obletnica na "Edinost"' — prvi i.: bil niti dva meseca po zasedbi, 21*. decembra 191S — s čimer j»-j I■ 11<» tiuii /vezano razdejanje v isti hiši nameščenih uradnih prosto-j i,<\ Trgovsko obrtne zadruge, naše šole in knjižnice Cčiteljskega 1 <11 11 št \ .i na A <*< piedoi * u ter Slovanske 4'italniee in njene knjižnice' v Narodnem domu. Prehod od vojaški* v civilno upravo se je torej j rosUvil / uničevanjem naše kulturne in gospodarske lastnine. Kno leto eivilne uprave imamo za seboj. Zt CiufferTijem je prišel Mos.oni. in obletnico delovanja teh dveh italjanskili viadnjh i.io/ na naših tleh praznujejo tržaški Jugoslovani na pogorišču svoje, trdi* ga dela in uaj>ora potne, a vendar z lepimi uspehi ovenčane, se daj z en i m zločinskim mahom uničene prosi ost i. TLsta Italija, ki je I rihajala k naiu. obetaj« č uam. Vso svobodo za naš politični, xnltur-t.» m gospo^larski razvoj, dale«" večjo, nego smo jo imeli pod bivat) avstrijsko vladavino, nam je še občutneje, ko ob prehodu od vojaške v civilno upravo, tudi obletnico tega dogodka zapisala v zgodovino z razdejanjem naše duševne in gmotne imovine. Naše šole so zaprte ali |»a potisnjene v kraje, k j« r je dostop naši mladini skoraj ali popolnoma nemogoč ali pa se šopirijo po njih razoarodovalei naše mlndine. Našemu jeziku so vzeli v uradu vse pravice, in danes, po enem letu civilne uprave, ne dobiš na T»eseo-zuali koristi splaošuosti ,ne vemo še, kako se namerava urediti naša pokrajina*'. List navaja nada'je, kaj bi bilo vse treba ukreniti in to bi bilo: I"Politične in pravif? volitve z najširšo volilno pravico. Odprava | vseh izjemnih zakonov in skrivne gospodovalne vojaške vlade. Odprava cenzure. Priznanje vseh pridobljenih pravic občinske in deželne avtonomije, socijalnih zavarovanj itd. Absolutno jamstvo, da bodo narodne manjšine uživale iste pravice kot večina, brez vsake izjeme: isto svobodo, isto avtonomijo, isto shodno pravo itd. Popolno in absolutno privoljenje naši pokrajini, da izpostavimo svoje trgovinske odnošaje s s<>*eiinjiini deželami. Večja prožnost in hitrost v vseh naših javnih uradih, kjer birokracija uničuje vsako inicijativo in zaustavlja vsak razvoj pokrajine. Ko se rešijo ta vprašanja, bodo druga imela uglajeno pot do rešitve, toda. za božjo voljo, dovolj bodi obljub in polovičarstva. Naša pokrajina ne more več prenašati tega škandaloznega položaja. Ima pravico do življenja in to pravico si pribori z vsemi sredstvi. Bije ura dejanja. Proč z zasilnimi ukrepi in peskom v oči. Treba je dejanj in takoj!*' Kdor hoče, mora razumeti iz ieh izvajanj nam Jugoslovanom prav tako malo kakor drugi laški listi naklonjenega soeijalno-demo-kratskefia glasila, koliko neodpustljivili grehov, da, naravnost zločinov, si je Italija nakopala na glavo tekom svoje dveletne uprave našega zasedenega ozemlja. Ali morejo še trpeti v Parizu. "Londonu, Washingtonu, da se v velekulturnem stoletju v njihovem imenu na tak hotentotski način ravna z ljudstvom, ki daleč nadkriljuje svoje tlačitelje in inučitelj » v kulturi in civilizaciji iu nima na sebi druge krivde kot tla je zvesto vdano svojemu narodu in da imenuje svojo last zemljo, po kater: stega brez vsake pravice svoje grabežljive kremplje tuje lastnine lačni tujec?! Ce je še kaj čuta pravice v njih, taj store konec tem grozotam! Ingnafcramtafea Ustanovljena L 1898 U Katul. 3ei>turta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Kaj je pa z dtugimi atnende-menti? Kaj je s prostostjo govora ? Kaj je s pravom posameznih držav; Volilno pravico črncev' Pra-vieoi kongresa ? * a * Fanatični Amerikanei so izdali razglas: Odpraviti je treba vse tnjejezič-nc liste! Pri zborovanjih se sme posluževati samo angleškega jezika". Vsakdo v lej deželi mora biti amerikaniziran! Po mojem mne-li j u se pa zamore priseljenca ame rika'nizirati edinole v jeziku, katerega govori in katerega razume. * * * Poznam človeka, ki je vedno v naskrižju s postavo. Zastran dol-goprstnosti je že več let presedel v ječi. Zadnji čas se mu je pa na čuden način obrnilo ua boljše. Lotil se je trgovine ter skoval par t isočakov. In v pasjih dneh, najhujši vročini, sem ga srečal. — Saj imave denar — mu pravim — zakaj pa ne greste na kmete? — Saj nisnn neumen. Ce še', bi ljudje mislili, da zopet sedim. » MTTTAMI. BOVtHftBK««nOOB J. POBMHTA. B« %1§t H Bok 281, Pa- . Diamond. Wrnm. _ Mpndaed.: LOUIS BALAHT. Qos LBONARD 8LABODHTE, M «1 108, Poar Aren na, LortJa, O. I Minnesota, najntt: JOSEPH PISHLMB, ■ty.i JOHN BUPXIK. 8. m, Bos K, Pa. Blagajnik: SIO. L BBOEIGH, *l-grlmrnatra za hujskanje, le grom nt kom za nove napade, za novo uničevanje. Take razmere je ustvarila ▼ zasedenem ozemlju enoletna italjanska civilna uprava, uprava po na*»čdn in pooblastilu krintensenee vse pravice, zavezniških velesil. Da ee pa ne bo morda mislilo, da pretiravamo* naj navedemo tn priče a druge strani. ''Lavoratore" piše pod naslovom: ' Ksto naj pridemo?" Iskale: "Zadnji golobradi komisarski tepee. zadnji polu ti orožnik se vede na deželi ko... Fran Josip." praviea! Jas sem eivilni komisar. Jaz sem brigadir jkoraisuaki). Jaa «an troj aakon, pravica Vi ostali niste nie. Ste mnogo koristnega in kar je bilo tudi potrebno. Zveza je namreč dobila od svojih članov nalog, da mora do prihodnjega koncerta izdati in založiti, ako le mogoče. 12 različnih ptsKini. To je zelo velikega ipo-meiia za skupne zbore, ker se bodo pevska društva že več mesecev pred koncertom lahko učila pesiui za skupui nastop. Vsakemu društvu bo na željo pevska zveza lahko postregla z raznimi pesma-mi, tako s partiturami, kakor tudi s posameznimi glasovi. Zveza pri tem ne bo iskala nobenega dobička, temveč jih bo prodajala po svoji eenL Prva pesem, ako bo šlo vse |>o sreči, bo izdana tekom enega meseca. V pondeljek popoldne je bila plesna veselica v Uirardu, Ohio, Tamočnji rojaki, oziroma člani ^ovenskega Doma ti> vodili celo prireditev in nam ob sklepu vročili $215.00 čistega preostanka. Za njih požrtvovalnost jim mora biti vsak član pevske zveze hvaležen. Pevci se sicer niso vdeležili te veselice v tolikem številu kot je bilo želeti, toda se jim ne sme šteti v zlo. kajti bili smo vsi izmučeni do skrajnosti in nas je bilo od 200, kolikor jih je bilo na koncertu, samo kakili 24. Pomisliti pa moramo tudi tu, da je marsikateri pevec moral iz tega ali drugega vzroka takoj po koncertu že odpotovati. Sicer omenja dopisnik iz Gira^-da. Ohio, da newyonskih pevcev ni bilo na tej zabavi, toda tu moram povdariti, da smo vendar bili štirje. Na tem mestu moram tudi konštatirati. da ni bilo v Girardu nobeno društvo zastopano v celoti, temveč od vsakega^ društva po nekaj pevcev. Tudi elevelandskih pevcev ni bilo več kot nas — dasi dopisnik to trdi — kar pa ni njihova krivda, ampak razmere. Prepričan sem, da bi bil prišel v Girard slednji pevec, ako bi mu bile razmere dopuščale. Kar se mene samega tiče. sem se prav dobro zabaval iu s posebno hvaležnostjo se spominjam mnogih rojakov za vso njih veliko prijaznost in ljubeznivost. Vse! imen ne morem našteti, za nekatera niti ne vem; vsem skupaj pa kličem: iskrena hvala! Vsem pevcem pa priporočam da vztrajno gredo naprej po za črtani poti; gojite slovansko pesem. množite svoje veste! Mnogo imate težav in truda ter stroakov. To pa Vas naj ne moti in ne zadržuje na pevskem polju, temveč se z večjo vnemo pojte in pojte! Uspeh in zabava na koncertu je a j meni v veliko -zadoščenje in enthn se zadovoljnega kot ob no- * Oglas. Ker sem so naveličal biznesa, prodam otročji voziček.. * * * detniški duhovnik je stopil v eelieo ter začel izpovedovati jetnika. — Moj sin -— je rekel — ali si se branil proti silam, ki.so te navdajale za časa ropa? — Seveda sem se. — Ne. lažeš, sinko, če bi se bil branil, bi te ne bilo tukaj. — Hranil sem se, toda kaj hočem. bili so štirje policisti. » * * V neki slovenski naselbini so ir.ieli prirediti zabavni večer. Na programu je bilo več komadov: petje, šaljiv govor, predavanje, igra itd. Glavni igraiee, duša društva, se je pa prejšnji večer ponesreči z avtomobilom. Predsednik stopi na oder ter ta kole oznani: — Sobrat Frank se je včeraj ponesrečil. Kljub temu je pa toliko okreval, da mu bo mogoče nastopiti v dveh komadih. * * * Optimist je tisti človek, ki gre s tridesetimi dolarji kupovat novo obleko. Vajaje mati izvežbanosti. Ali 'morda poznate kakega prajs fajterjri, ki ni oženjen? * * * Tudi Ave Marija se včasih vseka. V zadnji številki je objavila notico o lurških čudežih. Kratka notica, toda zanimiva »notica. Pravi, da je v zadnjem času o-zdravelo veliko bolnikov. V isti sapi. pa pristavlja, da imajo zdrav niki čez glavo dela. Po mojem mnenju je pa takrat, ko bolnik ozdravi, zdravnikovo delo končano. Klobuk naj vzame in naj gre. Vrnil se je iz ujetništva. j!N> k-r krompirja, razno perilo, Fran Terseglav, bivši urednik j M '» , žeb|ie- bi ljubljanskega "Slovenca", s.- je;*IIal,il /M!,"a ok,>1' -,HH) K- vruiL iz Sibirije v Ljubljano. Tretji vlom Koroški dan v Rogaški Slatini. |v vilo Ivane Jeglič je izvršil |na Trški Lr«»ri pri Krškem. Vlonii- IJne Is. avgusta je priredil kf-roški odlior s sodelovanjem ravna-j teljstva in jugoslovanskih dam v Rogaški Slatini "Koroški dan" V ta namen so bili v čitalniei r;ix-1 oženi razni letaki in listi, ki kažejo. kak<> skušajo Nemci a trii i-rati proti nam. Jugoslovanski gust i so se zelo zanimali za to agitacijo in so mnogi šele iz nje spoznali važnost koroškega plebiscita. Zvečer je bil v veliki dvorani koncert, srečolov, zabava in ples. Gospe so oskrbele bufet (prigriz lee. katerega je orožništvo izsledilo. je | h t drugem vlomu zatrdil soti v Sevnici, dn je doma iz dobre Inše. kar je- sodniku zadostovalo. da ua j«* izpustil iz zapora. Takoj naslednji dan pa je vnovič vlomil in odnesel nekaj ,čevljev, perila in obleke. Skoda i je znatna, vlomilca pa menda sedaj ne morejo več izslediti. Drzna tatvina. Neznani vlomilci s«» vlomili ke) in vino. Večer je bil jako do .i Konsumim bro obiskali in je prinesel okoli uradu 12.0 K za koroški plebiscit. Slovenci so kupili tovarno. Tovarno za izdelovanje celuloze v Rebcrei na Koroškem je kll jMadiar3ke pila slovenska delniška družba, kateri načeljuje novovstavljena "Gospodarska banka v Ljublja- so viomui v zadrugo v Gornjem m odnesli manufakture v vrednosti do liMMKM) K. O storil-cih ni nobenega sledu. Za onega, kateri l»i zločince izšle«lil, je razpisana velika nagrada. P« ki mi či ciganke v Ljubljani. ieija je aretirala 4 ciganke, luo oblečene ia govore sa-ko. Ko so jih pripeljali in je *vse čudilo, ker so nenavadno debele ženske. Dan pred aretacijo so prišle v na Sta- veli-'rem tr"u- kjer si. ukradle 7 hlač, vredni ni" Obrat se vrši že na račun slo-|,IlJl »»e-»wko. Ko venske akcijske družbe. Tako jc'»a I"dicijo. s*- ;)i prišlo nemško podjetja v sloven- ske roke. Tudi pri tem nakupu je! 1'™» «™acijo so jasno dokazano, da se Slovenci! l^lajalno h h. a^vieu plebisi*ita ne boj«', ker inn..,.. ________. t. , i i- i * i - vredne :Js-tr» K: (»n Korenčanu i>a kansko večino ljudstva za seboj.p1' 1 . * so ukradle 2 kosji cen rja v vred- 'tnisti čez H M) K. Nato so preuo- Ičevale v neki lopi. zjutraj so ua . . . Šle ciganke, Ritter se pišejo, ku- je kot vojni ubežnik klatil po! . - .... , • • .. J ' i povat čevlje k I reoto\ i gnsj>ej \ Aretiran je bil Mirko HeuffeJ. Ljubljančan, ki ljubljanski okolici in je nekemu drevore«lu. kjer so zopet m agist rat nemu uradniku vzel dva ..,...a<1|(. K vredna prstana. I);i-Ije je izmaknil v Rožni dolini sta-J nuječemu N. Kožeju kolo. Idila izpod Cekinovega gfradu. V leseni baraki košatega drevoreda pod Cekinovim gradom so živeli brezskrbno in brewlelno /,iv štiri ciganke aretirala iu je vse jih iznnVila sinlišču. Pametna politika. Pametna politika je, da vedno izprašate vse. kar je v luči vaše Ijenje. Nikdar, niso prijeli znanosti. Živahna objava Skazi ni potreba potovati v Lord. Le k sveti Katarini naj roma. Slovenska poroka. Borovje pri PJiberku. V ugledni Simon«»vi liši je bila 26. julija vesela svatba. Hčerka Rezika se je 'nldala za gospodinjo vrlemu Slovencu Avguštinu Krištofu, posestniku na Rndi._ beni drugi priliki. Tako je gotovo tudi pri Vas. Navdaja me srčna želja, da bi vsakogar izmed Vas zopet videl na prihodnjem koncertu v Pitta-burghu. Pa., ter poleg Vw še mnogo drugih. Pevski poadrav* Ignacij H ude. čari k a Marija Komove. 30letna žensčina. jim je vodila nj- stvo in kuhala, pmnagala ji je mlada simpatična Antonija Galuf. italjanski dezer- ngotovila v kakem oglasu ni nik-(',;ir za«l«>sten «lokaz resnice. T"iro-tovilo mora prenesti vašo kritiko ttr mora biti podprt s pri«'ami. ITrinerjev Ameriški Elik>ir Grenkega Vina lahko prestoji vsa ko Mario Bonom i, ter iz Vidma. V Italiji olwojeji na .... -mrt zaradi raznih «lelikt«>v medil-reiskušnjo iu pričanja prihajajo dnevno z vsako pošto. To je naj- že- zara« vojno; zločinec Anton Zornian in, Ivan T.-»ban pa so vršili svoje ta- bolj uspešno zdravilo zoper tinske in zelo plodonogne 7K»sle. b-dčne bolezni, zaprtje, nepreba-Ka žensk i senat ljubljanskega de- vf itd. Če potrebujete toniko ki želne^a sodi»*a je to tatinsko dru- vam l»o vrnila živahnost, vprasaj-žbo sodil zaradi raznih tatvin:;te svojega pro ^ v resnici izborao. Moja žena ga tudi jemlje z naj- nomi. opirajoč ,e na dva tovarna ^ ^ ^ ^ da w j|h ne '»dirovarja. Paznik t j ,,____________^ boljšim uspehom, feravno sem *t. se eni imel 1H'\ Zavrnitve vse ponare«!- kaznjenca mu prestavi v italjanščino: "lM __ mesi! Xe eontento?" Molk. Ta^- < .Iruib. je. kolikor .»e je mogk, do- ^ S. Aahland Ave, Chicago, 111. gnati, ukradla 11 kokoii, moko,. Adv. slovenski nezakonske deci. T. PiAe Martin Medičar. v Sloveniji (povprečje) Avstrija, ki jo je bilo menda te stvari sram, ni nikoli ničesar u-krenila, da bi se bilo po potu zanesljivega štetja dognalo število nezakonskih otrok. Bala »e je zaključkov, saj je daleč preko nekdanjih koroških meji znano dejstvo. da je to število zelo veliko. Iz uradne statistike, ki suk> jo dobili za ta-le spi«, kdio povzeli |c prve številk«*. I 782:274. 322:371. Koroška ima premalo zakonskih in preveč nezakonskih, sirot. Kranjska ima skoraj Lstotoliko nezakonskih sirot pod nornialo, kolikor itna pod nornialo vseh sirot. štajerska ima za U.ao^č nezakonskih sirot čez nornialo. Koro-ška ima za 4.6rc nezakonskih sirot čez nornialo, a vse sirotne de- inia :{.r»7% čez nornialo. Tukaj ki osvetljujejo ža- razmerje vse sirotne deee ne-raziner«* bolje kot (koliko ugodnejše. n**go bi priča-V kratkem izide v|kovali, ker ima Koroška zakon-sirotne, »kih sirot skoraj za celo tretjino pod nornialo! Vidimo pa. da ima Koroška sorazmerno zakonske de-, kakor ima deee sploh jaas NABQPA, 18. SEPT. 1920 Iz Jugoslavije. Avstrija mora vrniti Srbiji ukradene predmete. Novo tovarno za tobak bodo vstanovili v Skoplju. fo bo loistiif kor<>šk< vse drugo. \ Ljubljani "Statistika zlasti nezakonske dere v Sloveniji". ki j«» bila uradn<» ustavljena jm* štetju koncem leta 11)111. Podatki tfjja članka ao • iz te sta ti- nti na tri delj* in raz- prave sir«»te. t. j očeta in m al ere. popolUMi očeta ali sirote, ki r*il teh MI take, ki »te, t. j. ti*te, ki hranitelja, in ee same več (7.Ki' Štajerska sirotne i 7.81 T« >. II. Iz Belgrada poročajo: Po členu'cisto moderna tovarna. Tudi v 184. saint germ a inske mirovne po- Bosni bodo sezidali novo tovarno godbe nam mora Avstrija vrniti) za tobak, vse predmete, ki so jih Avstrijci! za okupacije odnesli iz Srbije in;Bivši črnogorski kralj vodi napad Albancev. Iz Belgrada poročajo* Po do-šiih vesteh, ki se sedaj potrjujejo, se nahaja bivši črnogorski kralj urad, siičen belgijskemu in fran-'Xjfcola s svojim sinom Danilom iv Skadru. Njegov prihod je v zvezi z napadom arnavtakih tolp na Debar in druge naše kraje. ki se še dajo identificirati. Da bi se inoglo to izvesti, je predlagal izvrševalni < hI se k za mednarodne pogodbe, da se otvor i na Dunaju e«»skemu v Wiesbadenu na Nem škeni. ki bo delal na to. da se nam vrnejo omenjeni predmeti. nad Al da j 10 (H •so nezakonske, »t izpod 18 let ima . Št a jen. po* IjPI 7.81 10.54 za celo Slovenijo je j. na 10,000 prebivalcev v Sloveniji povprečno Pri istem številu prebi-ii Kranjska 144 sirot pod Štajerska jih ima 82 nad a Koroška jih ima 357 salo. •damo globlje, vidimo, A ko bi razdelili nezakonsko tlečo v tri skupine: a> prvo z mauj j kot 2', prebivalstva, b^ drugo z LKr do V, prebivalstva in e,> tretjo skupino z ve* kot 4^ prebivalstva. in ako bi na zemljevidu »jopisali izsledke posameznih okra- Nemčija in Jugoslavija. Iz ftelgrada poročajo: Ko smo točno plačali naročene avtomobile in ozkotirne železniške vozove berlinskemu trg. društvu, je omenjeno društvo ponudilo finančnemu ministru naše kraljevine brez-obvezen kredit za en miljon mark. V razgovoru r. našim berlinskim poslanikom V i nt rovi čem je izja- zdravstvenih vil Furstcnb»irg, ravnatelj veli keU. j berlinske banke, da moramo računati nanj tudi. ako bi šlo za vevje svote, ker Nemčija goji simpatije proti nam vsled korektnih odnosa jev ž njo v finančnem oziru. Čehoslovaško - romunsko - jugo-s " rnska zveza. iz Belg i je odpotoval čeho- '.a p Ki Korc - 12 illa prebivalstva. Po-|jev> tedaj bi vi<]eli da hi ^ slo. venija (Prek m ur ja ne vpošte varno) razdelila v tri strnjeme dele. Prvi ali južnozahfKlni del z manj kot 2r"n nezakonske deee l>i' slovanski . on ji minister dr. Be-tsegal Kras. K<*'-evje. lielo Kra- neš v ituk. . .o v Kunnmiji. Ru-jino. Suho Krajino. Ljubljansko lnunski uilnl-.er za zunanje stvari Posavje in Kamniško polje. j Take Joneseu je priredil na čast Drugi ali srednji del z več kot dr. liencšu obed in naglašal prija-2'irot in da je nezakou-ako desetkrat več kot eznih deželah je stvar la smer je med pravimi ILSHI »tam. m ui : 10). kakor-na Šta-i, velja v (natančno •bojih teh lat llo, skoti jše (ite- ja S«»stanj in Ljutomer. V severni ali tretji del z več 4'f nezakonske dece bi morali upredeliti vso slovensko Koroško, dalje Slovenjgraški politični o-kraj (razen Šoštanjskega sodne-ga okraja*. Mariborski politični okraj in sodni okraj Gornjerad-gonski. Ta le najslabši del Slovenije tvori ravno nje severni rob. Od južuozahodnega kota Sloveli i j«1, kjer prednjači politična ekspozitura cerkniška s 0.77^, gre naraščanje nezakonske deee v obliki kurve (ovinka), stalno se stopnjujoče ob celi periferiji Slovenije na vzhod in sever a količino na zahod na najbolj severni smilit okraj Velikovški /. najneugodnejšim izsledkom 12.5^. V Vsakem delu jnvsebej in potem tudi v celoti opažamo stalno naraščanje proti severu, tako da kar izpregledaš. kako je Slovenija od severa proti sredi infiltrirana. Stik in promet z nemškimi alpskimi deželami ter nasilno raznarodovanje je vplivalo na naraščanje nezakonske deee. Železnice, industrija, šole in uradi, ta sredstva germanizacije, so zapustila svoj sled. Kraji, ki so ob glavnih i rometnih žilah, imajo več nezakonskih otrok, nego kraji, ki nimajo železnic kot lokalnih, ki so na skrajnem jugu Slovenije. Čim I zagotovi bolniška in zdravniška pomoč. Zdravim pa se raztolmači kako se obvarovati nalezljivosti te bolezni. Bolniška strežnica pomaga krajevnim organom, da doženejo obstoj nalezljive bolezni ter s tem preprečijo razširjenje takih epidemij. Bolniška strežnica pa ne more vedno uspešno vršiti tega dela. ako se njen teritorij ne omeji. V malih mestih je mogoče vse to višiti z velikim uspehom. V* večjih mestih pa ni mogoče, da bi ena sama strežnica mogla izvrševati i ta posel. Vedno se potrebuje več ibolniških strežnic kot pa jih je j mogoče najti, toda vsak dan se j jih več priglaša. Njihova letna plača znaša navadno od $lo00 do $1800 v sorazmerju z delom, katerega vrši. Bolniška strežniea ne menja zdravnika ter edino deluje pod Ameriški Rdeči Križ deluje s zdravnikovim nadzorstvom. Tudi sodelovanjem državnih in mestnih ni "agent usmiljenja". Ako se jo uradov za osnova-{smatra za de'.iteljieo materijalne le in vzdržavanje bolniške po . pomoči, tedaj je uspeh njenega sirežbe v namenu: dela omejen in delo zastonj. Bol- Da obvaruje življenje tisočerih j riška strežnica je v stanu navaja-ma te rti m in otrokom, ki umrejojti pojedinee v razne urade, ki ob-vsako leto zaradi nemarnosti in'siojajo nalašč za naglo prvo po- Kaj more napraviti za vas strežnica Rdečega Križa. red in mir v Srednji Evropi. Mlinska industrija v Jugoslaviji je organizirana v treh zvezali: Savez m lino va v Novem Sadu druži mline iz Banata, Bačke in Karanje; Savez mlinova v Zagrebu zastopa mline iz Hrvatske in Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Slovenije; Savez mlinova v Beogradu predstavlja mline iz Srbije in Maeedonije. Mlini, ki so združeni v teh zvezah, morejo ob 24urnem dnevnem delu zmleti na dan 584 vagonov pšenice. Če se računa 300 delavnih dni, zmorejo letno 164.000 vagonov pšenice. Pripomnili pa je. da niso organizirani vsi mlinarji v teh zvezah. Znatno število je še izven organizacije. Pri razpravah za ureditev izvoza je merilo prizadevanje mlinarjev na to, da bi se vobče ne dopustilo izvažati pšenico, ampak le moko. Na ta način bi ostal, kar je gospodarsko pravilno, nilevski zaslužek v domovini. Proti temu prizadevanju so nastopili odločno trgovski krogi srbijanski, češ, da bi se s tem dalo mlinom izvozni monopol. Nova izvozna tarifa določa za pšenico izvozno carino 50 dinarjev za 100 kg. za pšenično moko pa 40 dinarjev za 100 kg. Na- neznanja. Da pomaga preprečiti vsako leto 695.000 smrtnih slučajev, katere povzročujejo prenosljive bolezni, katere pa je v največ slučajih mogoče preprečiti. Da odstranijo (ako mogoče že v detinstvu) telesne nedostatke, vsled katerih je nesposobnih 30 odstotkov našega prebivalstva. Da poučujejo svet o povzdigi standard zdravstvenih sredstev. Bazni odseki organizacije Ameriškega Rdečega Križa so se o-prijeli tega posla z veliko une-mo. Danes imamo že nad 1000 bolniških strežnic Ameriškega Rdečega Križa na poslu in njih število z vsakim dnem raste. Rdeči Križ nudi šolska in denarna sredstva za strokovno izobrazbo teli strežnic. Večinoma stoje po velikih me- ttiOč ter s tem pomaga onim. ki potrebujejo za ta slučaj nujno pomoč. Bolniška strežnica izvršuje svoje poučno in prosvetno delo brezplačno. Za preostalo delo pa se ravadno računa, toda bolniki do-i bijo tako postrebo zelo poceni in tudi brezplačno, ako je pač po misel jen jn strežnice umestno. Niti enemu bolniku se ne odreee po-moč zaradi iega, ako ne bo mogel plačati. Ako je bolniška strežnica postavljena po mestu ali okraju, ali pc Rdečem Krfižu. je takoj pripravljena, da pomaga vsakomur v mejah postrežbe, katero more unci ti. Razlike ne pozna, ako je o-seba Amerikanec, ali pa oseba, ki govori kak tuj jezik, bodisi da je katolik, protestant ali žid: postrežba se nudi do skrajne meje. udaril po glavi. Dva -sta bila pri udaril Vatovea po glavi in ga zvezal. Vatovec je obležal nezave-' sten. Roparji so odnesli blaga in' denarja za kakili 10,000 lir. Va-I toveevi imajo trgovino / meša--O nim blagom. Mati in sin imata trgovino, o očetu se ne ve nič. bil je vojak na ruski fronti. Vatovea1 so prenesli v tržaško bolnišnieo.i je povedal, da so roparji govorili tako italjanščino. kakoršmr so govorili vojaki, ki so bili v vasi in okolici. Koparstv<» cvete nar zasedenem ozemlju v vedno večjo j slavo okupacijske oblasti« Severoyj zdravila vzdrzojejo -ct^avlu . iši "Ozdravi kilo kot sem jo jaz' Tiho trpeče. Mnoee 'ene in ml&da dekleta, trpe ak tihoma od bolezni svojega ypola. Take bolezni se ponavnai ktw.ejo potom bolečin v križa, na strani, v led Jib all spodnjem delu trebuha, večkratnem glavobolu, vročem in bladnem spreminjanja po telesu. S evera s Regulator •tar kapitan jc ozdravil avo|o lastno kilo, potem ko ao mu zdravniki , rakll: "Pustite se oper.rati all pa bodete umrli." Njegovo zdravilo In knjiga a« p oil Je zastonj. Kapitan Colljngs je voi;i po morji | mnogo let. Slednjič je dobil dvojno kilo ln ni moral aarno catati na suhem, tem-j več Je moral biti več lrt v po^teiji. Poskusil j« zdravnika za zdravnikom In pas za. pasom. I'a i:f imel uspeha, r'N.-d-njič mu je bilo rečeno, da se mora pod vreči nevarni operaciji, ali pa mors, a mreti. Xapravil nj ne tega. ne onega, temveč ee je sam ozdravil. &tih tako organizacije pod upra- vsakemu, ako jc pomoči potreben, vo mestnega ali državnega zdravstvenega urada ter v takem slučaju Rdeči Križ samo pomaga razširjati obstoječe organizacije, toda svoj urad bo osredotočil v manjših mestih, kjer še ne obsto-jfj take organicacije. Posebno pozornost obrača bolniška strežnica otrokom, delu proti jetiki, proti razširjenju nalezljivih bolezni in hišnemu zdravju. Bolniška strežnica kot znani-teljica zdravstvene vede, poučuje, dr misija znanosti in zdravega razuma ni samo omejena na zdravljenje bolezni, temveč ntnogo bolj na od stranj en je sredstev, ki jih povzročajo. Bolniška strežnica pomaga že-r,;im, ki se nahajajo v materin- (SeTercl Rea'i!ator> pravilo« zdravilo za od&tr&n;ebje teh U. letin in za popravo Dcminuiti khterih trpe žene in dekleta. To adravilo Je bilo snano in rabljeno mncco let z najboljšim uspehi ui. Dobite c> pri va^era lekarju. Bodite previdni, da dobi-- ».-gumo "Swcrjsveea". i! ta Se davki W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA .'-.•m *v<»j«»gii brata IVANA LK-STAN. ki je iiil 1. 1!♦ 14 v Notili Wa«ibingtoiiu in jjozneje m* v ••m nič v.-'- o njeni. -T;i/. sem se hum i vojno preselila i/. Orelio-velj na Primorskem v .Mo/irjc na šiajersko. 1'ro.sim ga. tia v t»gl;isi. dli jia <"••* Ud<< ve za nj«*-go\ nas'ov. da ga mi javi. — Anton Leštan, .Mozirje. Nazarje. Čevljarska zadruga v Sjiviti->ki »l^iini. Jugoslavia. 1 s -J'i !!i "Molje In Žene, nI treba se recatl In ns potrebujete masa". Kapitan Collings Je proučil sam svoje telo in slednjič Ja ^znašel način, po katerem je postal zdrav, močan in srečen človek. Vsakdo se more pos'užiti tega načina, ki, čisto priprost. lahek, zanesljiv I brez stroškov. Vsakdo s kilo bi mora imeti Colllngsovo knjigo, ki mu pove. ka ko se m ret ji v < MMMij za-rškein ne je začela &re
  • a je zelo p je neat-ii-kot pet- Sta ied pravimi (imi otroki Kranjuk^u nek a j ve»- netbakonakih otrok več kot trikrat več kot onih (253 r 782). Razmerje iw»«ikouMke deee p rokih ffirnt na pod Kranjskem je še krepko v bran stala slovenskokraška konservativnost. ki je zajezila naval, kateri je uničeval našega kmeta gospodarsko in moralno. Lek za ozdravljenje je na go-» spodarskem polju. Dajte zemlje Jadransko vprašanje. Reška delegacija, ki je prišla ^ Rim, ni takoj začela razgovor, ker se ni hotela ruzgovarjati s podrejenimi organi, temveč je hotela stopiti v direktno zvezo z odgovornimi politiki. Delegacija se ni hotela razgovarjati z državnimi podtajniki, temveč je hotela izmenjati svoje misli samo z ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo o žalostnem položaju na Reki in da zahteva od njega kategorično izjavo o jadranskem vprašanju, ltaljanski minister za zunanje s:vari g£of Sforza je prišel v Riin stvu, z navodili o materinski higi-i-j] avgusta, delegaciji pa ni dal rikakršne obvezne izjave, temveč ji je rekel, naj počaka, da se vrne italjanski mihistrski predsednik Giolitti iz Luzerna. kjer se razgo-varja z angl. premijerom. V mini-sirstvo za notranje stvari pravijo, d,i bo Giolitti prišel v Rim v kratkem in da bo sklical ministrski svet, kjer bo naznanil uspehe svojih razgovorov. Pri predsedniku (iiolitiju bo reška delegacija zahtevala, da izve končno namero vlada v jadranskem vprašanju, da bodo tako mogli sprejeti končni sklep, kako na se konča žalostno s: an je na Reki. "'Idea nazionale" objavlja razgovor z reškim delegatom, ki se je izjavil o reškem vprašanju: Tri rešitve reškega vprašanja so: ali enostavna aneksija Reke po Italiji. aH pa proglastiev neodvisne države, kar bi izvršil Consiglio nazionale, ker mu je D'Annunzio to prepustil. Tretji izhod bi bil najbolj zaželjen: vlada se obvezuje, <1h bo podpir&ia reško prebivalstvo s tem, da bo dajala sredstva ra obrambo in da na ta način od-godi končno rešitev na boljše časi-. Ta poslednji način bo najboljši. ako se Italija odloči, da bo tirala dosedanjo politiko. Prokla-macije Reke kot neodvisne države bo xedno extrema ratio. KUPON ZA KNJIGO O KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO. Oapt. W. A. Colliriffa Mnr ) Hnx ftl E, Watertown. X. T Prosim pošljite mi Vaše BREZPLAČNO zdravilo proti kil; ter knjigo brez kake obveznosU od mole strani. Ime ................................ Naslov ............................ POZOR, ROJAKI! Dekle. '2'1 let stara, čedno postave in pridna, želi postati samostojna gospodinja t»*r /.«-li v zakon dobrega moža. bodisi farinerja ali j dobrega delavca, tudi vdovca / ne i preveliko otrok. Resne ponudbe j s sliko na: Anna Simon. l>ox 1»71. New Westminster. 1>. ve<" kot 50 let. iJlejte /h tvorniško znamko HIDR0. ROJAKI, NAROČAJTE S« NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V TDJL 'MPORTIRANE BRINJE VE JAGODE . Najboljše vrste Vreča 130 funtov $13.— K naročilu priložite Money Order. MATH. PEZDIR Box 773. City Hall Sta. New York, N. Y. ruiUUXi IMS ^ IW53 jeni, pazeč na njiliovo telesno zdravje in jih poučuje, da se pripravijo na čas rojstva. Potem, ko se dete rodi, daje strežnica mate-tcraiu nasvete o otroški liigijeni, puzi na raz*itek otrokov in deluje okoli otroške klinike. Bolniška strežnica je "otroški vamh'\ Katera mati se je naučila principe, k.:ko ravnati s vojimi otroci, so v Mevtlii obvarujejo mnogo življenje. Otroška dobrobit je podaljšanje od dojenja do šolske obveznosti. Dokler so otroci v šoli, bolniška strežnica skupno z zdravniškim adzornikom pregleduje njihovo telesno stanje in pazi, aJko se ne pojavnjo kaki telesni nedostatki. Ako se to dogodi, tedaj obišče strežniea stariše takrtga otroka ter jim raztolmači nedostatke ter potrebni način, kako jih odpraviti. Ako je potrebno, odstrani take nedostatke privatni zdravnik ali pa v bolniški kliniki. Nadzoruje šolsko sanitaeijo in organizuje med otroci zdravstvene tečaje. Pred vsem pa bolniška strežnica pazi na šolsko mladež, odstranjuje zdarve od bolnih ter na ta način med njimi preprečuje razširjenje bolezni. Kaj naglo opazi nepravilni telesni razvoj ter ponči stariše, kako se to popravi ter na ta način vstanja iz slabe čvrst© mladino. Delovanje proti sušici obstoji v ZASTAVE VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., CONEMAUGH, PA. ■■■■"ID#""lw—i............. t Begalije in vse društvo- j ne potrebščina. Garantirano delo in b)a go. Izdeluje po zmernih cenah vaš rojak ■■■■■■VimlllllHt imiiliMlliiuiiiiiH*ani,'"'l'"1""»"'""""""" „----- ,, _--onim. ki so hlapci! Todi Koroška ture naklonil koroške razvalin«, ima svoje "kmetovsko" vpraša- tem» » dožene mesto te zahrbt-Ta-le naš da j«« verne jši. pokrajin- nje. Pametna agrarna reforma11? bolezni ter se takoj prične z skn najkrasnejši in zgodovinsko nam re«i te hlapce iz spon tpjihidelom, ko je še 'eas za to. Način Kr«tfijslre«i 1£3:372, na Atajer-'najbolj častitljivi o žmisko na klopi. Koneeno je dvignila svojo glavo in solze so se ji pričele sušiti na lepem obrazu. Njene^oči pa so počivale z električnim bleskom, ki je imel nekaj idiotskega na sebi, na mrliču. Wilfried Bohun je napravil kreti.jo z roko. kot da hoče potisniti na stran vso vedeželjuost. a oče Brown je pričel govoriti povsem {gladko. (Dalje prihodnjič.} T 1M (Nadaljevanje.) V staro domovino Augu- — Moj Bofr. — j" vzklikni čevljar ateist. — in to je tudi kladivo. s katcrii\ je izvrši! čin. Ne. j«* pripomnil inšpektor, pametno izgleda j oč človek z r«b-'..asto bratlo, ki .i > trdaj prvikrat odprl usta. — Tam je kladivo, s katerim .)•' izvršil umor. Pustili smo kladivo in truplo natančno tako kot smo našli obu. % se je ozrlo t je in mali duhovnik je stopil k zidu ter si molče fterledal tam le/t če orodje. Bilo je to najmanjše :u najlažje izmed kladiv ter bi med drugimi komaj obrnilo pozornost nase, a na robu kladiva j»' l Jo videti kri ter rmene lase. Po kratkem molku je govoril mali duhovnik, ne da bi dvignil pogleda: Mr. Gibhs ima komaj prav. če trdi. da ni tukaj nobene skrivnosti. Imamo vsaj eno skrivnost in ta je, zakaj bi tak velikanski člo-\ek poskusil tako strašen udarec s tako majhnim kladivom. A, to ne potm iija ničesar. — je odvrnil čevljar urno. — Kaj naj se zgoili s Simeonom BarnesT Le pustite ga, — je od v rili 1 duhovnik mirno. —.On bo sam prišel sem. .1 oz poznam oba, ki.sta poleg njega. To sta poštena dečka i/ (ireenford ter prilrijata sem v presbiterijansko kapelo. Kavno ko je izgovoril to. je zavil veliki kovač krog vogala eer k ve ter stopil na svoje dvorišče. Tam je nepremično obstal in kladivo mu je padlo iz rok. Inšpektor, ki je ostal popolnoma miren, je stopil proti njemu. — Nočem vas vprašati, Mr. Barnes, če veste kaj o tem, kar se je zgodilo tukaj. Vi niste dolžni izpovedati to. 1 pa m. da ne veste tega m da ste v stanu to tudi dokazati. Kaili obleke pa vas moram v tme-i.u kralja aretirati r-.oli umora, izvršenega nad polkovnikom Norma-rom Bohun. Prav nič vam n« treba izpovedati. — je rekel čevljar v svoji nervozni tisiljivosti. — Vse je treba najprvo dokazati. Doaedaj še r * i niti dokazano, da je ravno polkovnik Bohun oni. kojega glava je tako zdrobljena. -- To mu nič ne pomaga, — je pripomnil zdravnik proti duhovniku. To nima nobenega opravka z detektivskimi storijami. Jaz bil hišni zdravnik polkovnika ter poznam njegovo telo boljše kot «*a je poznal on ^ani. Imel je zelo nežne, a čudno oblikovne roke. Sredinec in prstauee sta bila enake dolžine. l)a. polkovnik je In nikdn drugi. I »očim se je zdravnik ozrl na truplo, ležeče na* tleh so mu sle-;iiio hre/ madeža na svojem značaju. Vam pa ne bo mogoče vseeno, če boste škodili svoji i uiijet i s tako napako. Prvikrat je govorilo iz pogleda inšpektorja večje spoštovanje c!o kovača kot sn mu ;_r:t izkazovali vsi drugi. Izjemo je delal le mali čudni duhovnik, ki j- še vedno upiral svoj pogled na malo kladivo. Zunaj stojita c»\a moža. je nadaljeval kovač z okorno jasnostjo. poštena trgovea v/, (»reenford«. katera vi vsi poznate. Ta dva lahko prisežeta, da stfl me videla "e pred polnočjo in od takrat na prej do jutra in še pozneje v zborovalo i dvorani naše misije, ki je hila ^apaslena s svojim delom eejo noč. V <>reenfordu samem položi lahko še nadaljnih d«. :«jset oseb prisego za eeli čas. Ce bi bil pogan, bi pustil, da se blamii.ile, kot krščanski mož pa se čutim obvezanim dati vam priliko ter vas vprašam, <"e hočete čuti moj alibi takoj sedaj ali pred so v moči med žensko in možkim iti vpoštev pride 1« dvigalna nun" ramen. Močna žensk.« bi lahko izvršila deset umorov 7. lahkim kladivom, ne da bi se pri tem preveč napenjala. S težkim kladivom pa bi ne moglr. ubiti niti hrošča. Wilfried Bohun -e je ozrl vanj kot v hipnotičnem strahu, doeim j* oče Brow n z. nekoliko na stran nagnjeno glavo v resnici pozorno pri-tJ- I pojatnlll, cjrnlt« m na tvrdko Ana Fende in hčerka iz She boygan. Wis., v Sibinj. RYNDAM 22. sept — Boulogne ROCHAMBEAU 23 •ept. — Havre LAFAYETTE 24 sept. — Havre COLUMBIA ts aept — Trst MAUHETANI A 30 sept. — Cherbourg LA SAVOIE 1 okt. — H avre PHILADELPHIA 2 okt. — Cherbourg FRANCE 6 okt. — Havre ARGENTINA 9 okL — Trat NEW YORK okt. — Cherbourg AQUITANIA 12 okt. — Cherbourg LA TOURAINE 12 okt. — Havre LA LORRAINE 15 okt. — Havre LAFAYETTE 23 okt. — Havre rochambfau 28 okt. — Havre MAURETANIA 28 okt. — Cherbourg LA SAVOIE 30 okt. — Havre re. xl'ITALIA 30 okt. — Genoa aquitania 2 nov. — Cherbourg PREK. WILSON S novembra — Trat PESARO 8 nov. — Genoa IMPERATOR 11 nov. — Cherbourg R£GINA 4 dec. — Genoa John Rupnik iz Chicago, 111.. Louis Verček iz Cleveland. O. Louis Tomazin iz Cleveland, O. Frank Žabkar iz Cleveland, O. Mihael Verbie iz Cleveland, O. Albert Spora r iz Monroe. La. Joe Žurga iz Monroe, La. Geo. Knaus iz Monroe. La. Blaž Kovač iz Monroe. La. Karol Med«*š iz Ambridge, Pa.. v Črnomelj. Jos. Malovič iz Cleveland, O. Frank Praust iz Cleveland. O. Anton Osolnik z družino Lz Cleveland. Ohio. John R-obas z družino iz Cleveland. o. Josip Furlan iz Cleveland, O. PRANK 8 A K C E K •2 Corttandt at. N*w York LLOYD SABAUDO 3 State Street New Tark Prihodnja odpluti« ts New Torkm par-nlk na 2 vijaka RE D ' I T A L I A SO. oktobra Izdajajo se dlre&tn! vozni ilitkl do Klavnih meaf. v JusoalavlJI-Br«zpl%£no vino potnikom t. SftNTAL CAPSULES MIDY Ozdravi katar mehurjm in odstrani roe y 24 urah. Viab pilaU (mid' Varajte m ponaredb Run^t« i 11II111'■ Cosulich črta Direktno patovanje v Duhfavnlk (Gr.vosa) in Trst. COLUMBIA .... 30. wptembra 2. razred. $200 — 3. razred. (120 In $5. davka. .ARGENTINA 7. oktobra Potom listkov. Izdanih ta vsa krs- je v Ju0oo«avljl In Srbiji. Razkoinc ugodnottl prvaka, dru naga in tretjega razreda. Potniki tretjega razrada dattlvajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. k ' Paaaengar Department 4 West Street New Yerk TiMiiminiiiiiiiiiiiiniiiimmumuimm? Cunard Line "Pannonia" ^ 30. OKTOBRA v Dubrovnik in Trst. * Cena za tretji razred: naravnost v Dubrovnik in Trst.................... in $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri naj bližnjem Cunard agentu. $125. Vsak zastopnik izda potrdUo za svoto, kxuero je prejel in jib rojakom pri po romamo. Naročnina za "Glas Naroda" Ja: Za celo leto *«00; za pol leta $3.00; ea Štiri mesece $2-U0; za četrt leta n-«*. . _ ^ San Fraodaeo, CaLS Jacob LoTBn. Denver, Colo.: Frank Žkrabec. Pueblo, Ce*o.: Peter Cul Ig, John Germ, Frank Janesb ln A. Kocbevar. Salida. Colo.: ' Lt>als Costello. Somerset. Colo.: Ma t ti. KernelJ. Indianapolis, bi: Alois Rodman. Clinton, Ind.: Lambert Bolskzr. Aarora, DL J. Verblč, 635 Aurora Avenne. Chicago, IU.: Joseph Bosttč, Joseph Bllsh la Joseph BevClfi. JoUct, I1L Frank Bamblrh, Frank Ijiurlcb In John Zale tel. Maacoalah, DL: Frank Augnstln. La Salle. DL Matija Komp. ; North Chicago, DL: Anton Kobal In Math. Ogrln. Sooth Chicago, I1L: Frank Černa. Springfield, I1L: Matija Bar boril Waokegan, I1L: Frank Petkovfiek. Franklin, Kansas: Frank Leskovlc. Frontenac, pnTTas: Rok Firm. Ringo, Kansas: Mike Pencil. KitzmiUer, Md.: Frank Vodopivec. Chishohn, Minn.: Frank Govže. Calumet. Mich.: M. F. Kobe in Pavel Schalta. Eveleth, Minn.: Louis Govie. Gilbert, Minn.: L. VeseL Hlbbinc. ftlinn.: Ivan PovSe. Virginia. Minn.: Frank Hroratlch. Ely, Minn.: Frank Govže In Joseph J. Peshel. St. Louis, Mo.: Mike Grabrtan. Great Falls, Montana: Math. Urlh. Klein, Mwtsna: Gregor Zobec. Gowanda, N. Y.: Karl Sternlia. Little Falls, N. ¥.: Frank Maslo. Barberton, Oblo: • Frank PcJ« In Alb. Poljano* Louis Balant, 7. Ostanek. Komi* In M. Nlles, Ohio: Frank Kogoviek. Yoongstown, Ohio: Anton KlkelJ. Oregon City, Oregaa: M. Justin. s Alleghany, k*a»: M. K la rich. Ambridge, Pa.: Frank Jskfle. Beaaeaaer. Pa.: Hribar. Brongbton. Pa.: Anton 1 pares. Burdine. Pa.: John Deraiar. Cooeoaaugb, Pa.: lv&.n Pajk ln Viil Bovanflek. Claridge, Pa.: Acton Jertna ln Aatoa Kooo- Klor. Dnnlo, Pa: Anton Oahaben. Export. Pa.: Ixitila SnoeoOa. Forest City, Mat. K biii In. »153 Ckarrj Strwt Haw York, R. T. >i»»oAilnm Doiliitp t3 » n»pf»i Dr. Koler SLOVENSKI ZDKAVNIK 638 Pen Ave. Pittabsrfb, Pa. toritflxu Dr. Kolar Ja naj-starcJM slovenski sdravnlk. fcwea-Ust v Plttsbarabu. kl tma Sa-totas orakso ▼ adravljs nju botesnl. s »la- vi sdravl ______ ______3m lw«i____ Brlich. Ca Imata mosoUo all msaor- flt« po telesu v crlv. IspsOsfQs Im, bolečina t kosteb. pefdits In Mist! nm bom kri. N« UMU. ksr U bs lasen as aalaaa. Vss mmls Ta irber la A. Jnstla ROJAKI, NAKOCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDK. nvtivftv Potrebuje se 100 premogarjev! Največje majne v Upshur County. Največje plače v državi West Virginia. Naši možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili smo nove hiše in jih nahovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev. Če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj. Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujesemci. C. T. GRIMft, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. DOCTOR LORENZ > , -—_j EDINI SLOVENSKO GOVORIČI ZDRAVNIK ' ftPECUALtaT MOftKIH M>LCs.NI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka sdraTljenja akutnih in kroničnih bolezni. Jas s«* že zdravim nad 23 let t«r imam skuinjo ▼ rseh boleanih in M mam slovensko, zato vas motem popolnoma razumeti im spozna ti vaio bele'.en, da vas ozdravim in vrnem mod in sdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno Bkuinjo pri ozdravljenju moikifc bolezni. Zato isa morete popolnoma zanestTna mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaisjte, ampak pridit« Smpeeje. Jaz ozdravim zsstruaijsfie krt. aiazutjs In llss po fina. »alaani v aadanjs laa, koMlna « iisstsO. stars rsns. Sivem botssnl, v mehurju, ladeah. Jstrah ln »sla Som, rmsnlss. rovmatli i aa: V. »aaSsOslr. srodaO In oatUS S. urs slvtraJ Os SL V torkih. taSrtklh ln ss»s*ah od S. ura sjutral ea t ura zvsaar. OS nadaljah p* a L ura ptpotdna. NI ZDRAVIM. PRIBITI OSEBNO. NI NIASITI 1MB IN • NASLOV. Dr. LORENZ »m p«« At* prnrsguRGH. fa. Nshatsrl drual sdrsvnHcl raWJs toknača. da vaa^razuaasjo- Jas WW ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ-er VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DB&kVAfl. j.