ftstotecttonto wten wr. 55030 Einzelpreis 10 Rpf ŠTAJERSKI GOSPODA! ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG Schi i Weitung u. Verlag: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Bezugspreis: jährlich RM 4.80, halbjährlich RM 2.40. vierteljährlich RM 1.23 n. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 17. Jänner 1942 Nr. 3 Ogromen dar nemškega naroda fronti na vzhodu Velikanski uspeh zbirke zimskih oblačil in stvari za vzhodno fronto, Id ]• zaključena, je dosegel skupno število 67,232.686 komadov. Nabralo se je kakor navajamo: 3,889.747 kožuhov, kožuhovlnastih telovnikov in stičnih kožuhovinastih oblačil, 2,116.180 srajc, 2,134.500 spodnjih hlač, 5,611.393 spodnjih jopičev, puloverjev in volnenih telovnikov, 6,756.138 šalov, 806.281 mufov, 1,523.246 zaščitnikov prs, 2,137.637 telesnih obvez, 8,686.647 parov kratkih in dolgih nogavic, 119.551 parov kožuhovinastih škornjev in nadškornjev, 203.406 parov smučarskih škornjev, 567.691 parov smuči, 3,638.390 zaščitnikov za glave, 4,592.438 parov rokavic, 7,898.806 parov zapestnikov, 1,654.130 parov zaščitnikov za kolena, 3,305.712 zaščitnikov za ušesa, 8,879.216 oblačil raznih vrsti ter 1,711.577 kožuhovinastih in volnenih odej. Japonska je gospodar položaja Poročila, ki smo jih prejeli h Vzhodne Azije v teku preteklega tedna, govorijo o japonskih uspehih, ki že spreminjajo vidoma sliko političnega položaja v Pacifiku. Po vsej pravici je zapisal neki japonski list sledeče: »Ha-vaj, Guam, Wake, Hongkong in Manila pomenijo pet zmag, ki so v teku enega samega meseca spremenile obličje sveta.« Glavne operacije Japoncev so se vršile na Malajskem polotoku, kjer jim gre v glavnem za to, da zavzamejo mogočno angleško pomorsko trdnjavo Singapur s severne, t j. kopne strani. Že prve dni tekočega tedna se je spremenila vsa malajska fronta v pravi pekel, ker so napadali Japonci s tanki in letali, neglede na to, da so povsod v veliki številčni premoči. Japonci so na Malaji vprizorili nekako bliskovito ofenzivo. V 24 urah so njihovi oddelki prodrli 80 kilometrov globoko proti jugu, žilavo zasledujoč angleške čete, ki se umikajo v velikem neredu. Važno mesto Kuala Lumpur so izgubili Angleži vsled genialne obkolitve s strani Japoncev brez boja. Japonske čete so se pa medtem Izkrcale tudi na otoku Tarakan pred severovzhodno obalo nizozemskega dela otoka Borneo ter na treh mestih v področju Minabassa in severnega dela otoka Celebes. Japonci so zavzeli, kakor že omenjeno, otok Tarakan, skoro Istočasno pa tudi važno ameriško mor» nariško oporišče Olongapo na Filipinih. Japonsko letalstvo skoro neprestane bombardira Singapur, ki ga proti juga prodirajoči oddelki suhozemne vojska Japoncev vedno bolj ogrožajo. TO prodiranje je bilo izredno uspešno, saj imajo Japonci že vso področje malajskega sultanata Pahang v svojih rokah. Celotni potek dosedanjih zmagovitih udarcev japonske mornarice in vojske je pokazal, da je Japonska gospodar položaja v Pacifiku. Japonska kontrolira danes morska področja med Ameriko in Indijskim morjem! Angleži in Amerikanci se povsod umikajo, v koli-kor ne dajejo slabega odpora, ki pa n» more spremeniti celotnega položaja. Nemščina ■jezik tvoje skupnosti Piše BundesMtrer fronz Steindl Politične fronte na Spodnjem Štajerskem so določene. Na eni strani stoji ogromno število nad 500.000 domovini zvestih Spodnještajercev, ki jih vodijo domači Nemci in možje in žene iz vseh Gau-ov Reicha. Ti ljudje so srečni spričo združitve svoje dežele z večjo Štajersko in so pripravljeni, dati brezpogojno vse za Fuhrerja, narod in Reich. Na drugi strani je mala skupina komunistično-slovenskih agitatorjev,, ki skušajo s sabotažo, terorjem in umori motiti mir zemlje in hotenje Reicha. Popolno iztrebljenje teh tujih plačancev je v teku! Domovini zvesti Spodnještajerci so S svojo prijavo k organizaciji Steiri-sctier Heimatbund oddali zaobljubo ter izrekli zahtevo, da bodo storili vse, da bi tako čimprej postali polnovredni Nemci in člani prvega evropskega naroda. Ogromen sektor povratka naroda, ki mu posvečamo vse svoje sile, je rešitev jezikovnega vprašanja na Spodnjem štajerskem. Tujim invazor-jem je uspelo v desetletjih smotrenega tlela in pod toleranco Nemcem sovražne vodilne klike v avstrijski monarhiji Izločiti nemški jezik vedno bolj in bolj Iz življenja naše Spodnje Štajerske. 25 let odkrite tuje vlade po senžer-menskem diktatu je prineslo temu hotenju dokončno obliko. S 1. junijem 1941 je obiskovalo 72.000 otrok ljudske šole na Spodnjem Štajerskem. Od teh jih je 0.6% obvladovalo nemški jezik. Prepričevalen dokaz o sadovih zavestne sloveniza-cije, ki se v tej nekoč trdno-nemški deželi ni zaustavila pred nikomur! Spodnja štajerske je zopet _ in tokrat za večno — sestavni del Nemčije! V Nemčiji se govori samo nemški! Iz teh dveh treznih ugotovitev iz-Jiaja naše jasno stališče k jezikovnemu vprašanju na Spodnjem štajerskem. Spraviti nemški jezik čimpreje in izključno do veljave, odgovarja hotenju ljudi v tej deželi, ki spadajo s stališča rase k nam, ki dnevno obnavljajo svojo izpoved za Nemčijo in jo dokumentiralo z dejanji. Ti ljudje so z izjemo 25 letne tujevlade spadali skozi stoletja kulturelno, geografično in zgodovinsko k nemškemu življenskemu krogu. Spodnještajerski kmet in delavec imata koprnečo željo, izpovedati svojo ljubezen do Fuhrerja in Reicha v nemškem jeziku, da bi se lahko udeležila javnega, političnega ta kulturnega živ- PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Koll (Wb.) Gegen ein vom Feind besetztes Dorf. Infanterie geht vor. Ein Granatwerfer übernimmt den Feuerschutz. Ijenja povečane domovine. Slovenski jezik in sploh vsako slovensko narečje občutila kot motnjo, ki jo žei«a odstraniti. Ta odstranitev je s tem postala naša dolžnost. V ta namen ustanovljene institucije organizacije Steirischer Heimatbund nudijo ljudem na Spodnjem štajerskem v vseh starostih in poklicnih slojih možnost, naučiti se nemščine hitro in neklompicirano. Mala deca ima 72 stalnih otroških vrtcev na razpolago, ki jih je organiziral urad Volkswohlfahrt. Njih delovanje ni opažati zgolj s socialnega, zdravstvenega ali svetovno-nazornega vidika, saj predstavljajo z ozirom na narodno-politični položaj Spodnje štajerske najosnovnejšo stopnjo naše totalne jezikovne šole. Tu se naučijo mali dečki in deklice v igri in petju prvine nemškega jezika, ki jim bo pozneje omogočil sožitje z življenjem Reicha. Do marca 1942 bo ustanovljenih nadaljnjih 40 trajnih stalnih otročkih vrtcev in 30 vrtcev za čas žetve. V poletju 1942 bo Spodnjo štajersko pokrivala popolna mreža otroških vrtcev, kar omogoča totalno oskrbo vseh malih otrok od 2. do 6. leta starosti. Za to institucijo otroških vrtcev pride ogromna organizacija nemškega šolstva na Spodnjem štajerskem. Nemške šole so trdnjave našega na-rodno-političnega hotenja. Delovanje naših učiteljev in učiteljic je edinstveno. Od zgornje doline reke Drau do trikota v Rann-u in od Leutsch-a do Polstrau-a stoji 367 ljudski šol in 23 glavnih šol z 2133 razredi. Na teh sulah podučuje, vodi in oskrbuje sedaj 991 učiteljev nič manj kot 92.362 otrok. K tem osnovnim šolam je treba rešteti Gornje šole v Marburg-u, ettau-u, Cilli-u in Rann-u. Tu so na- dalje gospodinjske in kmetijske šole, obrtno-poklicno šolstvo, organizacija glasbenih šol, dvoje učiteljišč v Mar-burgu itd. V nemških šolah Spodnje štajerske je zajetih skupno 130.000 fantov in deklic. Vse te šole so trdnjave našega političnega hotenja in garanti za realizacijo našega jezikovnega načrta. Orga-nizaciia Deutsche '"'Tend v orgfln'7a-ciji Steirischer Heimatbund, v kateri so sklenjeni vsi fantje od 10. do 18. in dekleta od 10. do 21. leta, podpira, razširja in poglablja delo šol. Za poznejše letnike je jezikovni tečaj služba. Jezikovni napredek je frapanten. Nemški izreki, pesnitve in pesmi spadajo že sedaj k znanju kmetskih fantov na Bachernu. »Die blauen Dragoner« ja-šejo v Trifailu prav tako kakor okrog Pettau-a. Dosedanje uspehe se bo v načrtnem delu še nadalie izgradilo. Mladina Se uči nemški in mladina postaja nemška! Odraslim sonarodnjakom na Spodnjem štajerskem je na razpolago za priučenje nemščine jezikovni tečaj urada Volkbildung organizacije Steirischer Heimatbund. Po direktni metodi prof. Weberja se priučuje osnovne nemščine v štirih tečajih po šest tednov z dvema tedenskima urama po 90 minut. Ne učijo se pa nemščine v širšem smislu, gre le za občevalni jezik, ki obsega okrog 4000 do 5000 besedL Ljudje se ne učijo zgolj besed, nego živih stavkov. Trenutno obiskuje nad 90.000 Sped-nještajercev jezikovne tečaje Heimat-bunda. Neposredno pričakovati pa je otvoritev številnih novih jezikovnih tečajev, zlasti obratnih jezikovnih tečajev v vseh spodnještajerskih obratih z več kot 20 delovnimi močmi, in sicer v smislu odredbe šefa civilne uprave. Težišče dela v Heimatbundu v mesecih januar, februar in marc 1942 leži v realizaciji tega načrta. Na ta način bo dana slehernemu Spodnještajere« možnost priučitve nemščine. Jezikovni tečaji morejo dati le podlago, ki jo mora vsak Spodnještajere poglobiti z vajami in konverzacijo. V 3 «n tričetrt letih se mora v smisla izdane parole Heimatbunda vsak Spodnještajere naučiti osnovne nemščine v govoru in v pisavi. Jezika se ne nauči človek od danes do jutri, zato mora vsak posameznik takoj pričeti s tem velikim delom. To odgovarja izpovedi domovini zvestega Spodnještajerca in predstavlja preko tega veliko nujnost,- ker se bo delno izvajana dvojezičnost polagoma prenehala. Kdor se hoče v bodoče udeležiti političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Nemčije, mora obvladati nemščino. Spodnještajerski ljudje, ki že obvladajo nemščino in se kljub temu iz kakršnegakoli razloga poslužujejo kakega drugega jezika _ v kolikor n«o podaniki tujih držav — so saboterjl to ne morejo nikdar računati s tem, da M mogli pridobiti domovinsko pravico na Soodniem štajerskem. Pridobitev dokončnega članstva organizacije Steirischer Heimatbund to s tem dokončnega nemškega državljanstva je vezana na obvladovanje nemščine v besedi in pisavi ter na njeno izkliučno uporabo. Spodnještajerci so v zadnjih mesecih ponovno z žrtvami, delom in dejanji dokazali svojo irnoved za Fiib-rerja, Reich in narod. Zato bodo tu čisto vodo. Ostanke oljnate barve odstranjuje naglo mešanica dveh delov salmija. ka in enega dela terpentinovega olja. Ter. pentinovo olje omehča tudi zarjavele matice vijakov. Nekateri priporočajo odstranjevanje rje s tem, da namočimo zarjavele dele za več tednov v svežo svinjsko gnojnico. Mastne usedline očistimo pri finejših delih strojev s tem, da jih operemo v bencinu. Zdaj pozimi moramo naročiti tudi potrebne pogonske jermene za kmetijske stroje, kajti postopek pri dobavi je radi vojno-gospodarskih ukrepov zamuden. Jermene za kmetijske stroje je mogoče nabaviti samo na podlagi nakaznice, za katero je treba vložiti prošnjo pri pristojnem Ernahrungsamtu, Abtl. A. Poleg običajnih podatkov je tre.ba na» vesti v prošnji tudi širino, debeiino t* točno dolžino jermena. Ker marsikateri kmet ne ve, kako se dolžina jermena izračuna, navajamo, da je treba izmeriti premera obeh jermenic, ki ju bo jermen vezal, kakor tudi razdaljo izmed obeh osi teh dveh jermenic. Nato izračunamo dolžino jermena na sledeči način: Vsak premer pomnožimo s 3.14, vsoti seštejemo in vsoto razpolovimo; nato prištejemo k tako dobljenemu številu še razdaljo med obema osima. Če bi bili obe jermenici enakega premera in če ne bi bilo potrebno jermenov šivati, bi bi račun s tem že končan. Ker pa je ena jermenica navadno večja od druge, je treba upoštevati, da mora biti jermen nekaj daljši, kot pa znaša razdalje med osmi, in sicer je ta pribitek tem večji, čim večja je razlika med premeroma jer« menic in čim manjša je razdalja med nji' ma. Pri jermenih, ki tečejo križno, mora* mo računati tudi na ta račun nekaj pri-fcitka. Navadno zadostuje, če računamo za poševni tek do 10% pribitka na po zgoraj navedenem načinu izračunano dolžino jermena, za šivanje pa 5%; pri daljših jermenih pa moramo približno toliko računati tudi na radi teže jermena povzročeni »viseči tek« jermena. Se na nekaj opozorimo, kar tudi spada v to poglavje: Stare, nerabne stroje oddajmo čimprej trgovcu s starim železjeni ali pa kaki strojni tovarni. V sedanjem času bomo dobili za staro težko nerodo skoraj toliko da si bomo lahko nabavili lahek nov stroj, obenem pa bomo doprinesli svoj delež k olajšanju stiske za ko. vinsko snov Čuva te kromoir Kadar domača gospodinjstva in ve-lepotrošniki shranijo jediln« krompir, ki so ga namenili za zimo, so hkrati prevzeli dolžnost, da to važno prehranjevalno sredstvo, ki večinoma prihaja iz dalnjih severovzhodnih krajev Reieh-a, tudi čuvajo pred ikodo. Mnenje, da je pri vskladiščeniu in shranjevanju krompirja možno preprečiti vsako škodo, nikakor ne drži, Ako se krompir shrani pravilno v zračno propustnih prostorih na lesenih rantah m ne naravnost na tleh, potem ne bo izgab. Kakor je topla klet za krompir neprimerna. tako je tudi klet. v katero prihaja hlad, za vskladiščenje prompirja napačna. Potrošnik mora v mnogih slučajih v zimskem času misliti na zaščito krompirja pred mrazom. Za to so pokrivala kakor stare odeje, cunje ali pa tudi časopisni papir v večjih plasteh primerna. Najmanj vsakih 14 dni je pa potrebno krompir pregledati. Ce se pr takem pregledu odstrani lahko poškodovan krompir, ki vsebuje kal gnilobe, se večje nevarnosti za okuže-nje preprečijo. Pri tem prebiranju so mora preprečiti preveliko presipav^nje In ranjenje krompirja, ker ravno tam. kjer je krompir udarjen ali natisnjen, najraie nastane kal kvara. Dokazano je. da se največ krompirja pokvari radi zanemarjanja po shrambah, veliko več kakor pri kopanju ali transportu. S tem se oRozarja gospodinjstva in konzu-mente na odgovornost, ki jo v tem pogledu nosijo napram prehranjevalni skupnosti. * O prkrojevanju. Patent o prikrojeva-nju od Friedrich-a Schauer-ja ki se je v bivši Jugoslaviji ohnesei, je sedaj priznala tudi strokovna skupina rokodelske šolske obrti (Fachgruppe handwerkliches Schulungsgewerbe) v Berlin-u. Na podlagi tega ni več n¡kakšnih ovir, ki W otetavale Širjenje prikrojevanja po tem «istemu. Vsakemu naprednemu strokovnjaku je sedaj dana priložnost, da 9e tega enostavnega in zanesljivega brzo-prikrojevalneRa sistema nauči v privatni prikrojevalnt Šoli IWdrich Schauer v Marburg-u. Adolf-HiHer-Platz 4/1 »li pa da istotam naroči ravnokar izašlo knjigo »Zuschneide« ein vergnügen« (PrfVrojevanje je zabava) istotam se dobijo tudi ostala v te zadeve spadajoča pojasnila. V ostalem opozarjamo na oglas v oglasnem delu današnje lyrfale »Staierskega Gospodarja«. MALE VESTI * Koledar »Untersteirischer Kaletr der« izide prihodnji teden. Dobi se ga po knjigarnah za ceno 60 Rpf. * Fuhrerjeva čestitka dvema zlato, poročencema. Fiihrer je o priliki zlate poroke lekarnarja Hansa Schniderschitscha v Grazu naslovil na slavljenca in njegovo soprogo Josefino, roj. Srebre, sledečo pismeno čestiko: »K redki proslavi zlate poroke moje prisrčne čestitke. Upam in želim, da bi doživela v krogu Vaše rodbine prav dolg in neskaljen večer življenja. Adolf Hitler«. — Mag. Pharm Hans Schniderschitsch je bil od I. 1913 do 1918 župan mesta Rann, od I. 1900 pa podžupan. Pod njegovim županovanjem so zgradili I. 1906 velik most čez reki Save in Gurk. L. 1917 je doživelo mesto Rann velik potres. Za obnovo mesta si je Schni. derschitsch pridobil velike zasluge. Nemško šolo, vodovod in električno razsvetljavo je dobilo mesto na njegovo inicija-tivo. Mesto se mu je obdolžilo z imenovanjem za častnega,občana. * Prva cestna zbirka za Gau Steier. mark na Spodnjem Štajerskem. Dne 17. in 18. januarja t I. ho pri nas na Spodnjem Štajerekem prva cestna zbirka za Gau Steiermark. Za zbirko, ki je namenjena za vojno zimsko pomoč, je Gau naročil I,«00.000 znakov, od katerih je «00.000 komadov namenjenih za Spodnjo Štajersko. Znaki predstavljajo Štajersko v svojem delovanju 15 različnih figur kakor orač, sejalec, kravar, žanjica, molzec, vi-ničar, lovec kmetovalec itd. bodo po do. brih zamislih in svojih okusnih izdelkih razveseljevali staro in mlado, ki se bo te prve štajerske cestne zbirke pridno udeleževalo. * Odredba o ureditvi, prevzemanju In razOrjanfa gozdarskih in lesno.gospodar-skfc predelovalo*! In IrgovSkh podjetij na Spodnjem Štajerskem je izšla v uradnem listu šefa civilne uprave štev. 61. Po tej odredbi je potrebno dovoljenje šefa civilne uprave (Oddelek za gozdarstvo in lesno gospodarstvo) za vsako novo ureditev gozdarskih in lesno-gospodarskih obratov. Isto velja tudi pri nakupu, zamenjavi, zakupu ali pa razširjenju obsto-ječega podjetja za izdelovanje rezanega lesa in lesnih polizdelkov, preselitvi podjetja. obncvljenju obratovanja itd. Vsi obrati, ki so po 1. aprilu 1941 ustanovlje ni, prevzeti, preloženi itd. se morajo tekom 14 dni javiti uradu Dienststelle Forst- und Holzvvirtschaft in Marburg an der Drau, BeethovenstraBe 5. Za te se lahko naknadno izda taka dovoljenja. * mpis kmetij In kmetijskih delavcev. V uradnem listu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko štev. 60 je objavljen razglas, da bo zavod Landkrankenkasse (bolniška blagajna) v svrho izvedbe bolniškega zavarovanja začel s pripravljalnimi deli na Spodnjem Štajerskem. Popisali bf*do najprej vse kmetije in na istih zaposlef e delovne moči. * W1rtscbaftstcammer Steiermark, to je Gospodarska zbornica, objavlja, da sprejema do nadaljnjega stranke samo ob torkih m«d 9 in 12. ter 15. in 18. uro v Mar-burg-u, Edmund-Schmid-Gasse 8/11. * Ukmjenl davki. Glasom najnovejša odredbe se odslej ne bo več pobiralo davek na mestno uvoznino, mestni prevozniški davek ter takso za bivanje tujcev. * Odredbo o nakupu Specialnega in po. skusnega bencina je objavil šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Podrobnosti so razvidne iz uradnega lista štev. 60. * V Nemčiji imajo še 274 konj, ki so se kot vojaški konji udeležili svetovne vojne: F2 teh po letih ie zato ostarelih konj podpira neka pomožna akcija. * »V Nemčlj vladata samo red In mir». Berlinski dopisnik velikega španskega lista »Ya« pise svojemu listu v odgovor na angleške laži o nemirih v Berlinu pod gornjim zaglavjem, da je angleška propagandna laž tako absurdna, da je ni mogoče komentirati. Španski dopisnik opozarja na delo, ki ga v vojni opravljajo nemške žene, zlasti na zbirko smuči in kožuhovino za vojake na vzhodni fronti ter vprašuje: »Ali je mogoče misliti na revolucijo v narodu, ki žrtvuje svoje rrtno veselje in svoio zimsko obleko? Nemčiji vladata red in mir. Ce ima Nemčija kako veliko strast potem jo ima za svojega Führerja Adol/ Hitlerja.« * Zmešnjava in pomanjkanje discipline med ameriškimi četami na Filipinih. Neid ujeti ameriški oficir ie pripovedoval na Filipinih Japoncem, da sestoji glavnina ameriških čet, ki se naj bore do zadnjega moža, iz i. divizije in ostankov poražene 31. divizije. Vrste imenovanih divizij pa se dnevno redčijo radi rastočega števila dezerterjev in izgub. Spričo neprestanih japonskih napadov in pomanjkanja zalog se množe slučaji prostovoljne predaje ia dezertacij. Amerikanci so baje postavil na raznih mestih posebne oddelke, ki imajo nalog, ustreliti vsakega dezerterja ali begunca brez predhodnega poziva. * Ueneral Zekki-paša je umrl preteklo nedeljo v visoki starosti 81 let. Za časa svetovne vojne je bil Zekki-paša oficir za vzdrževanje zvez med turškim generalnim štabom in med nemškim glavnim stanom. * 2idje morajo na Slovaškem obdati svojo kožuhovino. Slovaška vlada je izdala naredbo po kateri morajo židje oddati svojo kožuhovino za vojake na vzhodni fronti. Konfiskacija kožuhovine, v kolikor je v židovski posesti, je bila poverjena Hlinkovi gardi. « Spremljevalna ladja »Salvla« potop. Ijena. Britanska admiraliteta je sporočila dne 12. t. m., da je bila spremljevalna korveta »Salvla« (1200 ton), zgrajena L 1941, potopljena. * 49. rojstni dan Reichsmarschall-a Hermann-a Göring-a in ministra za vzhod-ne pokrajine Alfred-a Rosenberg-a. Dne 12. januarja sta dovršila 49. leto starosti Reichsmarschall Hermann Göring in Reichsminister Alfred Rosenberg. Göring je prvl svetovalec in namestnik Führer-ja ter no-sitelj najvišjih časti, ki jih Führer Nemčije v imenu ljudstva lahko podeli. Kot Reichs-marschall opravlja celo vrsto najvažnejših funkcij in velevažnih nalog v stranki, državi in oboroženi sili. Rosenberg je nedavno postal minister vzhodnih pokrajin, kjer bo s svojim delovanjem kot poznavalec razmer brezdvomno najbolj pri-pravna osebnost za njih obnovo. Oba jubilanta stojita na višku svojega delovanja, svoje moči in svojega zdravja. * Hrvatsko vrhovno sodišče v BanjalukL S posebnim zakonom je ustanovila Hrvatska svoje najvišje sodišče v BanjalukL Gre za sodišče, ki ho najvišja inštanca v kazenskih m civilno pravnih zadevah. Hkrati se bo v Banjaluki ustanovilo najvišje državno tožilstvo. Razen tega bodo ustanovili višja državna tožilstva v Zagrebu za s» verni in v Sarajevu za južni del države. * Težke izgube maršala Cangkajška. Kakor poroča dopisni urad japonske vojske, so izgubiK kitajske armade maršala Cangkajška od 8. decembra do 8. januarja t. I. 37.000 mrtvih. 9000 ujetnikov, 24 topov, 495 strojnic in pet letal. ♦ Verordnungs. und Amtsbtatt, to je uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem št. 61 z dne 7. januarja t I. objavlja odredbo o najvišjih cenah za domače bučnice ter ceno bučnemu olju ta stranskim produktom. ♦ Mestno zastopstvo Budimpešte je očiščeno židovskih zastopnikov. Odbor za fegitimacije mestnega zastopstva v Budimpešti je sklenil razveljaviti 24 občinskim svetnikom njhove mandate, ker so židovskega porekla. Nadalje se je pozvalo vse ostale mestne zastopnike, da predložijo dokumente o svojih prednikih. ♦ Proti Židom. Bolgarska vlada je sklenila, da na Bolgarskem živeči Židi, ki se bavijo s trgovino in industrijo, ne smejo ustanavljati nobenih novih podjetij, na dalje ji mje prepovedano, svoja delovanja menjati in tudi druga židovska podjetja prevzemati. 4 300 letnica smrti naravoslovca Ualflea Galilei.a. Dne 8. januarja je poteklo 300 let, odkar je v Arcetri-ju pri Firenci v Italiji umrl ta mož, ki je bil eden največjih ustanoviteljev in izsledovacev modernega naravoslovja. Star komaj 25 let, je kot profesor matematike prišel do prepričanja, da drži trditev Kopernik-a. da kroži zemlja okrog sonca in da je' mesec trabant remije in kroži okrog iste. Ta znanstvena ugotovitev ga je spravila v roke inkvizicije, ki ga je obsodila na ječo in izgnanje. Kljub temu se vrti zemlja okrog sonca. ♦ Strogi predpisi za laOJe v Lizboni. Portugalske oblasti so izdale odlok, da ne sme nobena ladja v lizbonsko luko, oziroma v ustje reke Tejo, ki nima izrecnega dovoljenja za to pristojnih mornariških oblasti. S tem je lizbonska luka praktično zaprta. Za vožnje iz luke veljajo isti predpisi. ♦ Japonski torpedi vsebujejo posebno razstrelivo. Tako piše japonsko časopisje, ker bi sicer Japonci ne mogli potopiti angleško bojno ladjo »Prince of Wales«, ki le veljala za najbolje oklopljeno bojno ladjo sveta. Eksplozivno sredstvo je tajna Japonske mornarice, ki ima sama vodstvo tovarn razstreliva v rokah. Učinek tega doslej še neznanega razstreliva je baje močnejši od vseh, ki so se do danes na tem področju uporabljala. Japonci upajo ( tem razstrelivom v sedanji vojni še na nadaljnje velike uspehe. ♦ Novi komisar v Karpatski deželi. Dr favni upravitelj Horthy je imenoval biv-iega pravosodnega ministra Tomcsanyja za Visokega komisarja v Karpatski deželi. ♦ Delovna obveznost za vpokojence na Slovaškem. Kakor poročajo listi, pripravljajo na Slovaškem zakon o delovni obveznosti vpokojencev. * Bistveno zboljšanje prehranjevalnega položaja Grčije. Iz uradnih izjav je razvidno, da se je prehranjevalni položaj Gičije v zadnjih tednih bistveno zboljšal. K temu zboljšanju so pripomogle pošiljke žita iz drugih evropskih dežel, zlasti a Turčije in iz Bolgarije. Tudi Nemčija in kalija sta vsa ta prizadevanja podpirali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. * Lepe Svetovalce ima Roosevelt. Najvišje zvezno sodišče v Zedinjenih državah Severne Amerike je v neki tožbi civilnopravnega značaja s tremi glasovi proti dvem ugotovilo, da je bivši najvišji sodnik države New York, žid Samuel Rosen-mann, zlorabil svojo sodno oblast ter svojemu plemenskemu tovarišu Blaustein-u prisodil 50 do 70 milijonov dolarjev. Slo je za umazane petrolejske kupčije, kakor jih poznajo samo židovski velekapitalisti v Ameriki. Vkljub tej uničujoči sodbi s« sprehaja Rosenmann kot prijatelj in svetovalec v takozvani Beli hiši ali vladni palači v Washington-u. Pri razgovorih med Rooseveltom in Churchillom je sodeloval kot strokovnjak v vprašanjih novega vojnega gospodarskega sveta. * Oče, ki ime 29 otrok. V Tupesu v Slo. vaški živi lončar po imenu Franc Ured-niček, ki mu pri delu pomaga njegovih 22 otrok. — V Dsčiču v južni Moravski pa živi drvar, ki je bil trikrat oženjen in ga pri delu podpira njegovih 29 otrok. * Prisilno posojilo mesta Niš. Da bi zavarovala preskrbo mesta Niš (Srbija), je mestna občina razpisala prisilno posojilo pri svojih občanih. Predlog za tako posojilo so prvotno stavili bogatejši prebivalci, ki so si pozneje premislili. Posojilo znaša 14 milijonov Din. * Batine /a srbskega trgovca. V Mla-denovcu je prodal nek znani trgovec nekemu kmetu liter petroleja za 100 Din. Radi te skopuške cene je bil možakar obsojen na kazen batinanja in 20.000 Din globe * Za generalnega odposlanca franco, skega tiska v nezasedenem ozemlju je bil imenovan bivši francoski veleposlanik v Rimu in Berlinu Francois-Poncet. * Švica šteje po zadnjem ljudskem štetju, ki so ga opravili koncem preteklega leta, 4,250.000 prebivalcev. Pri ljudskem štetju 1. 1930 so našteli samo 4,066 milijonov Švicarjev. * Nemiri v Iraku. V Iraku je prišlo do i-žk • sri pa lev i ed an«'- • v«« aštvom in med Arabci. Povod za te spopade je tvorilo katastrofalno prehranjevalno stanje v tej deželi. Tudi v Teheranu, glavnem mestu Irana, so morali uvesti racio-niranje živil na osnovi živilskih kart. V pristaniškem mestu Basra ob Perzijskem i zalivu je izbruhnila stavka pristaniških delavcev. Vlada v Iraku je napovedala podržavljanje pekarniških obratov * Danski kralj Christian ne bo odstopil. ¿Exchange Telegraph« razširja vesti o nameravanem odstopu danskega kralja Chri-stiana. Na merodajnih mestih so te vesti zanikali, ker jim primanjkuje vsake podlage. * V mrtvašnico je hodil prenočevati. V Brdy-ju v češko moravskem protektoratu je grobar zasačil nekega uglednega meščana, ki je hodil v poznih nočnih urah na pokopališče v mrtvašnico prenočevati Mož je v mnogih slučajih spal tudi med mrliči, ki so slučajno ležali v mrtvaških rakvah. Vse to je kot zakonski mož počenjal iz strahu pred svojo prepirljivo in stroga ieno. ki baje že ob sedmi uri zvečer zaklene hišna vrata ter ga pozneje, kadar pride iz gostilne, ne pusti več v hišo. * »Kapitan levov« Alfred Schneider, ki ga je kot artista in krotilca levov poznala cela Evropa, je pri neki predstavi blizu Berlina smrtno nevarno ponesrečil. Neki lev ga je zahrbtno napadel ter hudo ranil. Mož je sedaj na posledicah zadobljenih ran umrl. star 66 let, Schneider je bil tisti, ki je svoječasno prvi nastopil s dresira-nitnl pelikani. * Bomba kot igrača otrok. V predmestji Zagreba je neki letalski častnik trčil na skupino otrok, ki so s kamenjem udarjali po neki najdeni bombi ter jo poskušali celo z užigaKcami prižgati, da bi videli, kaj bo. Se predno se je zgodila nesreča jim j« častnik odvzel bombo ter jo odnesel na varno. * V Manili imajo novega župana z japonskim svetovalcem. Japonci so imenovali prejšnjega generalnega tajnika filipin ske vlade Valgasa za nadžupana mest8 Manila. Bivši japonski konzul v Davau, Kigara, pa je postal njegov politični svetovalec. Valgas je prvi med visokimi filipinskimi uradniki, ki so ponudili japon. skim okupacijskim oblastem svoje sodelovanje. * Bagdad zatemnjujejo. V Bagdadu bodo počenši s 23. januarjem strogo za-temnili celo mesto. * Nov japonski poslanik v Nankingu. Preteklo soboto je prispel novi japonski poslanik pri nankinški vladi, šigemitsu, » Nanking ter je že prevzel svoje posle. * Gandhi proti sodelovanju z Anglijo-Ker je indijska kongresna stranka sklenila sodelovanje z Anglijo, namerava Oandhi skupno s svojimi ožjimi pristaši protestirati proti temu postopanju. Računati je vsekakor z razcepom v tej stranki indijskega ljudstva. Obsedno stanje v Boliviji. Bolivijska vlada je proglasila za vso deželo obsedno stanje. Povod za ta ukrep tvori dedščina milijonarja Patiaja, ki je zapustil 113 milijonov bolivenosos za zboljšanje javnih del v rudarskih revirjih Potosi in Oruro, kjer kopljejo kositer. Bolivijska vlada pa hoče z omenjenim denarjem zgraditi neko železnico. Ker je prebivalstvo razburjeno, je vlada proglasila obsedno stanje. * Nakupna panika v Zedinjenih državah. Kakor poročajo preko Madrida, je nastala v Zedinjenih dražvah spričo vojnega stanja prava nakupna panika, ki jo tolftiačljo kot znamenje velike nervoznosti ameriškega prebivalstva. Iz strahu pred razvrednotenjem dolarja in zvišanjem davkov. kupujejo kožuhovino, nakit, obleko, čevlje, cele zaboje šampanjca, vina itd. Cene rastejo rapidno. Zlasti cene nakitu so dosegle bajeslovno višino. Ker pa hočejo žene in hčerke bogatih ljudi kazati svoj nakit, se je bohotno razpaslo gang-Sterstvo ali roparstvo. Policija mora noč in dan zasledovati roparje in tatove nakita. * 250 oseb utonilo. Kakor poroča fran coska admiraliteta, se je potniški parnik >Lemorciere« z 250 osebami potopil v Sredozemskem morju. Na ladji se je nahajalo 272 potnikov in okrog 100 mož posadke. Pogrešajo pa tudi neko drugo ladjo, ki se je nahajala na vožnji med Marseillom in Severno Afriko. Na ladji se je nahajalo 40 mož posadke. Ladja, ki se je imenovala »Jumiegs«, je bila last »Compagnie Worms« v Marseillu. * Odločnost romunske vojne politike. Ves romunski tisk naglaša dolžnost in od-točnost romunskega naroda, ki se bo bo-jgyal na strani Velike Nemčijo do končnega poraza in uničenja boljševikov. * Ameriški vojaški zakon odreja uporabo vseh 18 do 64 let starih moških državljanov za službovanje na vojnem področju. Od tega se moški od 20 do 44 lat lahko uvrstijo v bojne formacije, ostali pa v razna, za voine svrhe potrebna dela in službovanja. Obrambni zakon, ki so ga sprejeli pred božičem, predvideva, da se sedanjo stanje armade, ki šteje 1,800.000 mož, tekom leta 1942 zviša na 7 milijonov mož * 500 milijonov lir namerava Italija v smislu Mussolinijevili ukrepov izdati za ustanovitev ali razširjenje že obstoječih industrij, ki naj pospešijo neodvisnost Italije od inozemstva. * Nemci v hrvatskem Karlovcu so si uredili nekak lastni narodni dom, v ka tereni se nahaja tudi nemška šola in dru žabni prostori. Vsak mesec imajo svo družabni večer domači Nemci in Neme' iz Reicha. * Amerikanski vojaki so oskrunili gro. bo ve japonskih mornarjev. Kakor poroča japonski list »Tokio Asahi Sinbun« iz Manile, so ameriški vojaki pred svojim odhodom oskrunili tamkajšnje japonsko pokopališče. Na ondotnem pokopališču je bilo pokopanih 48 japonskih mornarjev, ki so v svetovni vojni umrli na bojni ladji »V ahagi« za influenco. Amerikanci so do tal porušili glavni spomenik in nekatere grobove. * Nad 100.000 RM je nabrala nemška vojaška radiopostaja v Belgradu s svojo zbirko »fin Front und Heimat«. Skupno z drugimi darovi bodo uporabili to vsoto za ranjene nemške vojake. * Usmrtitev ogabnega zločinca. Dne 8. januarja je bil usmrčen Johann Schiitzen-hofer, rojen 1 1923 v Schauerreggu (Štajerska), ki je bil pred posebnim sodiščem v Wienu obsojen na smrt. Schiitzenhofer je skušal neko triletno deklico, ki jo je bil posilil, usmrtiti, da bi tako prikril odkritje svojega zločina. * Tri žene in njih strašna smrt. V StraB-kirchenu pri Straubingu se je pred kratkim zgodila strašna nesreča. Neki osebni vlak je moral tik pred postajo obstati, da bi omogočil križanje z brzovlakom. Tri ženske, ki so se vozile z osebnim vlakom, so pa izstopile, misleč, da so že v postaji. Brzovlak je zagrabil vse tri ženske in jih popolnoma razmesaril. Ker ni bilo priče groznega prizora, so našli strašno razmesarjena trupla šele pozneje. * Sredi trupla jo je prerezalo. Pri kurilnici v Miirzzuschlagu zaposlena 37-letna Wilhelmina Gleisenberger je dne 10. t. m. zlezla v postaji preko tračnic izpod nekega ranžirnega vlaka, da bi si na ta način skrajšala pot. Vlak se je pa v tistem trenutku premaknil in je kolesje - ubogo žensko sredi trupla prerezalo, žrtev lastne neprevidnosti je bila pri priči mrtva. * Najstarejši nemški oficir. Pretekli pon-deljek je slavil general artilerije Theodor von Bornhard svoj 101. rojstni dan. Imenovani je najstarejši nemški oficir. Poleg Generalfeldmarschall-a v. Mackensena, ki je za celih deset let mlajši, je on edini živeči človek, ki je bil 1871 priča ustanovitve Drugega Reicha. On je razen tega tudi najstarejši imejitelj Železnega križca. Nova nemška vojna sila je slavljenca lani počastila s tem, da ga je sprejela kot visokega častnika v svojo ranglisto. * Motilcem javnega miru in reda se za. pleni premoženje. Tak zakon je izšel nedavno na Hrvatskem. Osebam, ki zakrivijo zločin zoper obstoječ državni red ali proti oboroženi sili neodvisne države Hrvatske, se lahko s sodnim odlokom zapleni premoženje v korist države. * O oddaji mleka v Pettau-a. Milch- und Fettvvirtschaftsverband Sudmark, to je zveza gospodarstev z mlekom in mastjo, objavlja odredbo, ki določa, katere občine Landkreis-a Pettau morajo svoje mleko oddajati podružnici mlekarskega podjetja, Molkereigenossenschaft Marburg, v Pet-tau-u Pri tem gre za občine Allerheiligen bei Friedau, Ankenstein, Bergneustift, Dornau bei Pettau, Friedau, Großsonntag, Haslach in der Kollos, Jörgendorf, Kaag bei Friedau, Kaisersberg, Kirchberg in den Büheln, Lichtenegg in der Kollos Margareten bei Pettau, Maxau, Monsberg, Mörtendorf, Pettau, Polstrau, Sauritsch, Schiltern am Donati, Steinperg, Thoatas-berg, Treun, Unterbüheln, Windischdor^ Winterdorf, Wittmannsdori in Wurmberg. * Hltpinski general Ricarte, ki se je pred kratkim po 20 letih emigraeije vrnil v svojo domovino, je ponudil Japoncem svoje službovanje. Japonci so sprejeli njegovo ponudbo, ni pa še odločeno, v kateri obliki in na katerem službenem mestu se ga bo uporabilo. * Angleški generalni guverner Malaje, Sir Shenton Thomme, je pobegni! iz Srn-gapurja v Kalkuto, kjer je imel pred angleškimi četami govor. Naročil jim je sledeče: »Branite vaše postejanke do zadnjega trenutka« (!) * Angleški general Wavell je odložil pretekli pondeljek višje poveljstvo nad četami v Indiji, ker bo odslej poveljeval četam v Burmi in v Nizozemski Indiji. * Izdelovanje gumijastih podplatov v Angliji zabranjeno. Iz Stockholma poročajo: Angleški oskrbovalni minister je izdal dekret, s katerim se omejuje uporaba gumija. Od pretekle srede naprej se ne sme v Angliji več izdelovati gumijastih podplatov za čevlje. POPISI □ Hundsdorf bei Wöllan. Iz hvaležnosti, da smo bili osvobojeni izpod tujih vladavin ter vrnjeni v naročje materni zemlji in je s tem tudi konec bivših demokratskih sistemov, ki so še preživeli, je dolžnost vseh Spodnještajercev, da vse svoje sile uprež-erno v delo za nove razmere. V času, ko hodijo zbiralci od hiše do hiše za prispevki, je treba biti človek in se spomniti tistih potrebnih in revnih, ki so jim zbirke potrebne in namenjene. — F. S. □ Gonobitz. Prebivalcem vasi Werdu se je lansko leto pričela izpolnjevati doJea leta težko pričakovana želja. Občina Gonobitz je začela z gradnjo caste Dotoer-neseh—Werdu. Cesta bo tlakovana in po dograditvi prva občinska cesta v našem okolišu. Vas Werdu ter okoliška naselja, nadalje kraji v zaledju kakor Pobersch, Dobrowa, Raskowetz in drugi bodo s cesto mnogo pridobili, posebno kadar občina Preichau zgradi cestno zvezo od občinska meje do ceste Hagau-Tepinadorf. Prebivalstvo tukajšnjih, v prejšnjih letih v pogledu cest zanemarjenih krajev, ki. mimogrede povedano, v vsako hišo dobiva »Štajerskega Gospodarja«, zadovoljno zasleduje nove gospodarske razvojne možnosti, ki so na vidiku, kakor hitro se uredi vprašanje cest. Landes-Hvpothekenansfal! für Steiermark i GRAZ, Radefxkystrasse Nr. 15 Občinska posojila Hipoteke na posestva po mestih in na deželi CULI, Postfach Naselitvena po^oiiia Reichsgau jamči za vse obveze zavoda TO IN ONO o. Nov ekstrakt proti kvarenju svinjske masti. Na seji nemških kemikov, ki se ba-vijo s problemi masti, je profesor Taufel fe Dresden-a poročal, da mu je uspelo iz ovsa pridobiti ekstrakt. ki prepreči, da bi se jedilna mast pokvarila, oziroma da bi postala slaba. Ugotovil je namreč, da se znane kemične spremembe, ki jih kemija pozna kot komplicirane pojave oksidacije, x gotovimi snovmi lahko prepreči. Naravna mast vsebuje sicer nekaj takih snovi kot primes, kar pa seveda ne zadostuje, da bi se mast daje časa branila pred kvaro, nakar jo obvladajo razkrajajoče moči. Z novim izumom profesorj Taufel-a «e bo to pomanjkljivost lahko odpravila o. Iz biologije. Na Kaiser-Wilhelm-In-stitut-u za biologijo je dr. Melcher s poskusi dokazal, da se rastline, ki ne cve-tejo vsako, temveč le vsako drugo teto — takih rastlin je seveda vež — s prenosom cvetnega hormona neke sorodne vsakoletno cvetoče rastline lahko prisili, da raz-cvetejo. Prišlo smo torej tako. daleč, da lahko rastline prisilimo, da cvetijo in rodijo sad. o. Testament brez podpisa je nevelja- v«a. Neka žena, ki je prostovoljno sledila v smrt svojemu' dan preje umrlemu možu, Je v nekem ovitku zapustila svoja zadnja določila. Pri tem se je pozabila podpisati ter svojega imena sploh ni navedla. Kljub dejstva, da je šlo za lastnoročno pisano poslednjo voljo, ki je njeno premoženje določila v korist dveh oseb, se je iz te formalne pomanjkljivosti izcimil civilnopravrti spor, ki ga je najvišja instanca rešila v tem smislu, da je testament neveljaven, ker ne nosi podpisa zapuščinarja. o. Nosilnost leda. Izkušnje so pokazale, da drži led težo odraslega človeka še-le MALI OG IT Lak Vsaka beseda slane 10 tipi, maslu» tiskane besede 20 Upi rrisiuj.uuu a šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proU predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu j.- I (' .-i-ka Klavir ali pianino kupim takoj. Ponudbe na upravo lista z navedbo cene in opisom pod »1942«. 66 pri 5 do 7 cm debelosti. 10 do 12 cm de- belost omogoča že prevoz lahkih vozil, 30 cm debela ledena plošča pa zdrži tudi težo največjega vozila. o. 62 odstotkov vseh živali je letalcev. Znanost pozna 420.000 vrst živali, ki živijo na naši- zemlji. Od teh je 260.000 vrst zmožnih, da letijo po zraku. V časih, ki so že davno za nami, so na zemlji živele le veliko večje živali, ki so letale po zraku. Današnji živalski letalci so po naravi ptice žuželke in netopirji. Tudi med ribami živi v tropičnih morjih vrsta rib, ki skoči najmanj meter visoko iz vode, leti do 200 metrov daleč po zraku ter se nato zopet vrne v svoje valovje. Njen polet lahko opazujejo potniki po ladjah in se večkrat pripeti, da pristane taka riba na mesto v vodi tudi na krovu ladje. Najbolj hitri letalci so ptiči, med katerimi je la-stavica na prvem mestu. Ona leti z brzino 150 km na uro. V višino se najvišje dvigne orel in sicer do 4500 metrov visoko. La-stavica se giblje v višini do kakih 800 metrov. žuželke so najbolj počasni letalci, ki letijo po 7 do 10 km na uro. DER POLITISCHE KOMMISSAR FÜR DEN LANDKREIS PETTAU Veterinäramt. ZI. VII.-W 1/1.1942. Zadeva: Pobijanje stekline. Pettau, 12. I. 1942. Razglas Na podlagi odredbe šefa civHne uprave od 29. 12. 1941, Zl. W. 1/47 je izvoz psov in mačk iz okrožja Pettau, dokler veljajo obstoječi pasji kontumačni predpisi, samo z dovoljenjem živinozdravniškega urada v Pet. tau-u dovoljen. Taka dovoljenja se izdajo samo v primerih, kjer je bil pes (mačka) živinozdravniško pregledan in če se predloži potrdilo, da o živali ni pomislekov. Der Politisehe Kommissar: gez. Fritz Bauer- Uradni razglas Počenši s ponedeljkom, dne 19. I. 1942 ni več odhod in dohod omnibusov nemške državne pošte v Marburg-u na Domplatz-u, temveč na Sophienplatz-u. Odhod in dohod v smeri Pettau, Cilli, Weitenstein in Barbara ostane do dogotovitve mostu čez reko Drau, slej ko prej na Friedrich-Jahn-Platz-u (Magdalenen-Platz). 67 Postamt 1, Marburg (Drau), Steiermark Kraftpoststelle. Bwtf- JUcktsM e ivlarburq. tuigp ali 1 Kulturfilm - Sondervorstellungen: Sonntag y211 Uhr, Montag. Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr: Der DEOETO-FILM: 74 Die Insel der Dämonen Für Jugendliche nicht zugelassenl Die neueste deutsche Wochenschaul Ab Freitag: Der RING-FILM: Der rettende Engel Für Jugendliche nicht zugelassenl Sprejme se samostojna gospodinfa na majhno posestvo v bližini Mar-burg-a. Naslov v upravi lista. 77 PflCPCtVfl 5 oralov, z živino ali brez ruacaivu nje v bližini Frauheim-a dam v najem. Naslov v upravi lista. 76 Posestvo 8 ora,ov. dam takoj v na-jem. Ladislaus Rumenjak, Gießkübl 4, P, Windischfeistritz. 75 Iščem 2 pečarska ali lončarska pomočnika ter 3 vajence za takojšnji nastop. A. Reisp. Marburg/Drau, Kernstockgasse 10. 72 ■■■■■MHMMMHHMMaMMHaM^MHaai^BaMHMHaWHHMMa Schweixer (Melker) ledig oder verheiratet, tüchtig und verläßlich, deutsch sprechend, wird sofort oder später aufgenommen. Bewerbungen an die Obst- und Weinbauschule in Marburg. __ö8 Majer (hlevar( neoženjen ali oženjen, sposoben in zanesljiv z znanjem nemščine, se sprejme takoj ali pozneje. Ponudbe na »Obst- und Weinbauschule in Marburg«. 69 Viničar z 3—4 delovnimi močmi za okolico Marburg-a se sprejme takoj. Vprašati Marburg/Drau Burggasse 34-1, levo. 7ä GOSPODI H J 0 Srrefetatakoi- Nasl0v7s M a i a v s 3—4 delovnimi močmi 0|"r se takoj sprejme. Naslov v upravi lista. 63 OGLAŠUJTE! DER POLITISCHE KOMMISSAR DER STADT MARBURG/DRAU Stadtkämmerei Predmet: Mestna uvomtina. Mestni davek «a vozila. Mestna taksa za bivanje tujcev. Marburg'Drau, 8. 1. 1942. Razgias Glasom odredbe šefa civilne uprave, VABL 59, se mestna uvoznina, mestni davek na vozita in taksa za bivanje tujcev od t. 1. 1942 dalje ne bodo več pobirali. Prijave za uvoznino za mesec december 1941 se morajo še predložiti in zneski za uvoznino vplačati. Vsi zaostanki v plačilu uvoz-nine, davka na vozila in takse za bivanje tujcev iz časa pred 31. 12. 1941 se naj nemudoma poravnajo. 57 Gez. Knaus. Cunje železje m ttovioe, papir ovčjo volno, 8vinisko to govejo dlako (arovco) kupuje vsako kol&tno Aio«f Arbeit er. Marburg, Uravgasse 5 750 Predivo in prejo kupuje Marian Ivatschitsch. Seiler, Gurk-feld. 866 Prepisati? Prerisati? Ne i Naročiti foto - kopiji- je bolje in ceneje. Foto - razmnoževatnica: Kontrolni urad za gospodarska podjetja (Konlrollbüro Tür Wirt-schaflsl>elriebe)t Graz, Grieskai 00, tel. 67-95 673 DrevnHo potrjene iz vseh je«-rrevuue kov Vam preskrbi Fa milienforscliungs-Institut, Graz, Grieskai 60, telefon 67-95. 687 Kupujem vrbove šibe olupljene in neolupljene, v vsaki množini. Peter Kotschisch, Korbflechtermeister, Marburg/Drau, Copettigasse 1. 62 Klavirsko harmoniko z najmanj 80 basov želi kupiti Gastwirt Johann Postruschnik in St. Primon, Post Saldenhoten. — Proda pa star harmonij, potreben majhnega popravila. 55 Pisemske znamke jugoslovanske serije, Srbija, Hrvatska, Avstrija, Volinija ter boljše evrop6ke seri je, zbirke in Hausse-blago iščem stalno v svrho nakupa. Ponudbe z navedbo cen na: KORENJAK, Brückl (Kärnten) Post fach. ' 58 VnaUmse da hiša z nekaj zem liajjCHII ijjščem. Proda se molzna krava. Ottendorf 37, P. Schleinitz bei Mar-bürg. 52 Pikoio in jabolčnik zdrav in okusen, s 3—4 odst. alkoholne stopnje si napravite za domačo uporabo brez pravega jabolčnika. Jabolčnik in pikoio si tudi lahko pomnožite za 100 do 150 odstotkov. Tudi izboljšate si lahko pikoio, ako naročite naš »Jab°lčni sok«, ki je pripravljen iz samih domačih preparatov in stane za 160 litrov RM 3.50, po pošti RM 1.40 več. Tudi sredstvo za raz-kisanje in izboljšanje okusa vin in drugih pijač še je vedno na zalogi. Za 300 litrov RM 1.75, po pošti RM 1.— več. Veliko zahvalnih pisem na razpolago. Zastopnik: J. Putschko, Marburg/Drau, Triester-straBe 57- 71 Vinogradniki pozor! Cepljene trte vseh vrst, z garancijo čistote in podlag, ima na prodaj Alois Osterz, Rebschulbesitzer, Gabernig 41, Post Jor-gendorf. 65 delavnega, poštenega, h niapta konjem, sprejmem takoj v stalno Službo. Naslov v upravi lista. 60 s tremi delovnimi močmi ISlUZIfla za poljedelska dela, se sprejme v hišo v Lucksenburg. Nadalje sprejmem konjskega hlapca in mlinarske-ga vajenca. Mlin F. DROFENIK, Polt-schach, Untersteiermark. 59 Natakarski vajenec (z osemmesečno učno dobo) bi se rad do konca izučil v gostilniški obrti. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi lista. 54 liekie za kuhinjo, ki govori nemščino, se takoj sprejme. Hotel »SANN«. Ttiffer. 56 Hišna pomočnica, ki govori malo nemško in bi se pozneje preselila z gospodarjem v Graz, se takoj sprejme. Predstaviti pri: Dipl. Ing. Wal-land. Marburg/Drau, BlucherstraBe 45. 53 „ŠTAJERSKI GOSPODAR" • posrednik med mestom in deželo Trgovska pomočnica izučena špecerije in manufakture, z znanjem nekoliko nemščine, išče mesto t Marburgu ali kje drugje." Naslov v upravi lista. 61 Zakonski par, mož h konjem, žena za hišna in vrtna dela, se sprejme v začetku januarja ali pozneje. Zglasiti: Hotel Henke, Tuffer. 852 Vinljfar zanesljiv, s 4—5 delovnimi " ■ n i v a r mo^mi( se sprejme. Joh. Jauschnigg, Unter-Kunigund, Post Ober-Kumgund. 848 Sprejmem takoj pridno gostilniško pomivalko. Nekrep, Marburg (Drau), Viktringhof-gasse 4. 862 Kmečko dekle z nekaj znanjem kuhanja in nemščine se sprejme v obrtno hišo. Ponudbe pod »15« na upravo lista. 859 Prikroieiaini tečaj za moške in damske obleke po znanem sistemu »Schauer« se bo otvoril. Prijave se sprejemajo v Mar« burg-u (Drau), Adolf-Hitler-Pfatz Nr. 4-1. 50 Kmetje In posestniki! Vsako vrsto in množino oljnatega semena, kakor bučnic, ripsa, sončnic, maka, lanenega semena i, t. d. zamenja na Olberechtigungsschein (potrdilo od občine) za olje, stara znana tovarna olja: THOMAS KRAINZ Frauheim 51