JWofc SUVR0] UutL)ana D©M©VINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 166 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 18, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Polet okrog sveta je bil največ propaganda ameriškemu prestižu New York, N. Y. — Mladi Calif orni j čan Hughes, ki je s svojimi štirimi tovariši napravil polet okrog sveta v rekordnem času, je rekel, če gre komu kredit za to, gre kredit onim, ki so izdelali tako per-fektno letalo in ga opremili s takimi brezhibnimi navigacijskimi inštrumenti. "Aeroplan je bil iznajden in izpopolnjen v Zedinjenih dr-žavah," je rekel Hughes. "Toda od onega časa so vzele evropske dežele od nas .vse letalske rekorde, tako, da nima- Na 24. oktobra, letos, začne poslovati delavska postava, ki narekuje minimalno mezdo, V bodoče bo preprečeno sekanje mezd v kompeticiji New York, N. Y. — Predsed-1 ločiti, kje industrije lahko pla- nik Roosevelt je imenoval Elmer IF. And'rewsa administratorjem za novo federalno postavo o delavskih urah in mezdi. Andrews je zdaj član industri-jalne komisije države New York. Ta nova delavska postava narekuje industrijam, da plačujejo minimalno mezdo 25 centov na uro in da ne smejo delavcev zaposliti več kot 44 ur na teden. To je najbolj važna in pomem- danes* naše'države nobenega !bna točka> ki Jih \e izp0sl0val Večjega letalskega rekorda. | Predsednik Roosevelt v svojem "Ako je ta moj polet poka- uradu; da znajo ameriški inženirji in ameriški delavci ustvariti taka letala kot katerakoli druga dežela na svetu in ce bo ta moj polet pomagal Prodati več letal v Evropo in bo dobilo s tem več ameriških delavcev zaposlitev, potem bom bogato poplačan za moj čas in trud s tem poletom okrog sveta." NOV ČAS V RANDALLU Prebivalci v Randallu, kjer je tudj mnogo Slovencev, bodo ime-b zdaj vsak četrtek eno uro dlje dneva. Vaška zbornica je namreč odredila, da se pomakne ,vs.ak r ek čas za eno uro nazaj in ' lcer vsled tega, da bodo šli lju-Je lahko še na konjske dirke, JPrav bodo morda delali do šti-. v tovarni. Dirke se prično ob 3;30 in trajajo da 6:30, po randollskem času. Torej ko bo v ^evelandu ura štiri, bo v Ran-dabu šele tri in vsak lahko še Pride k dirkam, če bodo pa ženi-ce kuhale večerjo po novem ali • ai'em času, pa vaška zbornica ni določila. Kača na pohodu Appleton, Wis. — Prebivalci ega mesta so zadnje čase zelo Vzburjeni, pa ne od vročine, am-Pak ker je pobegnila od nekega Clrkusa velikanska kača boa, ki Se nekam skrila. Policija se i! °borožila do zob in išče kačo, 3o ubije, predno bo kaj napek. da ^a zapadu je narobe .v • Louis J. Pire, naš urednik, Plse iz Portland^, Ore., da je tam Narobe. Njegova ura kaže rugo liro popoldne, ljudje pa šele vstajajo. Torej ne ve, a 1 bi sedel k zajterku, ali je že zaniudil južino, če se ravno po clevelandskem času. Sicer pa da kraji tam prav tako romantiki kot v Vintgarju ali pri Peri-cniku. Lojze pa nič ne pravi, če k°£a pozdravlja, torej naj se lma, kakor Se more. Med belimi in črnimi Pittsburgh, O. — že več veče-zapovrstjo je prišlo do uličnih bojev med zamorci in gango be-lh fantov. V soboto ponoči je posegla vmes policija. Pri tem je dobil strel v desno nogo eden po-jcistov in nek zamorec. Napadalci so pobegnili. Park bo kmalu odprt Wildwood park, ki leži ob je-2eru pri Neff Rd., in katerega je uPilo mesto za javno uporabo, be bo še odprt par tednov. Tre-a ga je temeljito počistiti, ker ^ bil rabljen zadnjih par let. er mesto nima denarja, bo nabilo WPA za to delo. Ko bo stopila ta postava v veljavo 24. oktobra, se bo nehalo vsako sekanje mezd pri raznih podjetjih, ki sicer to prakticira-jo, da svoje izdelke lahko ceneje prodajajo ter tako izpodrivajo svojega tekmeca, ki plačuje boljše plače. S to postavo bo tudi preprečeno, da bi se podjetja selila iz enega kraja v drugega. Zdaj se je zgodilo, da se je kako podjetje preselilo v druge kraje, če so v prejšnjem zahtevali delavci boljše plače. Podjetje se je enostavno preselilo tje, kjer se je plačevalo delavcem manj. Zdaj* tega ne bo več, ker bo po- čajo več kot minimalno plačo 25 centov na uro. Ravno tako bodo imeli pravico dovoliti izjeme, kjer industrije ne morejo plačevati več kot to minimalno mezdo, to zlasti v južnih državah, kjer je življenski položaj čisto drugačen. Andrews, novi. administrator, je velik prijatelj delavstva. Je demokrat, toda zelo liberalen. Andrews je vodil agilno kampanjo za sprejetje te delavske postave. Ko so v državi New York nekatere pralnice kršile delavsko postavo, je Andrews javno v časopisju priobčil 62 takih podjetij in jih imenoval "čizlerje." Andrews se je tudi močno boril proti sistemu, kjer se je pošiljalo delo ženskam na dom, za katero delo so bile umazano nizko plačane. Eno takih del je bilo tudi izdelovanje umetnih cvetlic, katere so izdelovali večina otroci za škandalozno plačo. Andrews se je tudi boril za pravice ostarelega človeka ter ožigosal kompa-nijske zdravnike, ki enostavno izvrže jo vsakega, ki je star čez 40 let, češ da je prestar za delo. Torej je popolnoma na mestu, da je Roosevelt imenoval takega vsod v efektu minimalna plača, človeka v ta važen urad, ker ta Novi administrator bo najprej imenoval izvrševalni odbor za vsako večjo industrijo. Ti odbori bodo imeli polno moč do- bo že gledal, da bodo podjetja iz-polnovala to delavsko postavo do pičice, ali pa bodo prišli z vlado navzkriž. Jako lepa sloga vlada v demokratski organizaciji naše 23. varde Malokje vlada tako lepa slož-nost in zastopnost kot v demokratski organizaciji 23. varde. Seve, kredit za to mora iti v prvi vrsti vodji te demokratske organizacije, našemu miroljubnemu, delovnemu in iskrenemu demokratu, Johnu L. Mihelichu. V drugi vrsti pa gre enak kredit zvestim njegovim precinktnim načelnikom, ki tako lepo slede svojemu vodji ter pridno zahajajo na seje, kjer ukrepajo vse potrebno za boljši napredek demokratske stranke. Mr. Mihelich je že dolgo časa v politiki. To je naš stari demokratski borec, ki je vedno nesebično na delu za koristi drugih, čeprav je bil on sam pri tem večkrat "pozabljen mož." Z svojo vljudnostjo in prijaznostjo, možatostjo in odkritosrčnostjo, si je pridobil nešteto prijateljev. Njegova beseda tudi mnogo zaleže na vodilnih mestih stranke. Saj se na Johna vedno lahko zanesejo, da bo ostal možbeseda in ne bo danes govoril drugače kot je včeraj. Mr. John Mihelich ima pa še posebno eno dobro lastnost, da je namreč zvest prijateljem in ostane pri njih do zadnjega. John ne bo nikdar pozabil, če mu je kdo storil kako uslugo, a rad bo pozabil, če mu je kdo storil kako krivico. Malo je takih po-litikarjev, ki se največkrat ravnajo po dnevnih prilikah in so, kako veter zapihlja. Koncem konca velja pa le oni za moža, ki se drži svojih principov in svoje besede. Enkrat tudi tak pride do priznanja, čeprav največkrat žanjejo je priložnostni srečo-iskalci. Zmožnosti v politiki priznajo, kot rečeno ,tudi voditelji stran- ke in Mr. Mihelich je vedno klican k posvetovalni fnizi, kjer je njegova beseda zelo upoštevana. Za kampanjo primarnih volitev je Mr. Mihelicha imenoval go-verner Davey za načelnika slovenskih demokratov v državi Ohio, že prej ga je imenoval go-verner Davey v novoustanovljeni odset industrijalne komisije države Ohio. Ta odsek posluje v Clevelandu in Mr. Mihelich je predsednik odseka. Prej so morali delavci včasih čakati po več mesecev in celo več let, predno je bil kak njih slučaj rešen pri in-dustrijalni komisiji v Colum-busu. Zdaj pa rešuje za cleve-landski distrikt te slučaje ta odsek, kateremu načeljuje Mr. Mihelich. Kot rečeno, veseli nas, da vlada tako vzoren red in zgledna sloga v demokratski organizaciji 23. varde. In rezultat takega skupnega delovanja in složnosti more biti samo v kredit demokratski stranki. Bog vas živi, fantje in le tako naprej, da bomo demokratje ponosni na vas! Romanje v Carey, O. Kdor se želi poceni udeležiti romanja v Carey, O., naj se zgla-si pri Mrs. Apoloniji Kic, 3558 E. 81st St., ali pa pri Mrs. Zida-nič, 8905 Rosewood Ave. Vožnja stane na oba kraja $2.00. Busi so jako komodni. Zadnji čas za priglasitev je do 11. avgusta. Pobiranje asesmenta Tajnica društva Marije Magdalene št. 162, KSKJ se bo nahajala danes med 6 in 7 zvečer v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Papež obsoja zatiranje raznih narodnosti Vatikan City. — Papež Pij je včeraj direktno udaril po italijanski vladi, ko se je izjavil, da je izvajanje ekstremnega H a c i onalizma največja nevarnost za vojno. S tem je dal razumeti italijanski vladi, da se ne strinja z nameravanim "čiščenjem" v Iiftliji, ki je v prvi vrsti namenjeno iztreb-ljenju Židov, j "To je zlo,": je rekel papež Pij, "ki ogroža zdravje duš in ustvarja zapreke med ljudmi, kar ni samo proti božjim postavam, ampak tudi proti j veri." Ta papežev£ izjava se tolmači kot diiiekten udarec laški fašistični \ vladi, ki namerava uvesti preganjanje Židov po nemškem vzorcu. -OH- SMRT KOSI V Chicagu je 1 umrla Mary Kambič, roj. Rehoit, stara 41 let, rodom iz Mokrondga na Dolenjskem. Zapušča mpža in enega sina. Na Ely, Minn, je umrla mladenka Angela Černivec, rojena v Ameriki. Zapušča očeta enega brata in dve sestri. Na Willardu, Wis. se je farmer John Lukas mrtev zgrudil na vozu sena. Zadela ga je kap. Bil je doma od Črnomlja. Isto-tam je zadel mrtvoud rojaka Mike .černeta po e%ni strani telesa. Reorganizacija policije Clevelandski varnostni direktor Ness je že dlje časa na delu, da organizira policijo, kot zahtevajo moderni čas in problemi. Tisti časi so minili, ko je trgal podplate po pločniku posamezen policaj, važno vihtel v roki količek ter pazil, da ni prišel preblizu kake pretepa. Danes se godi vse pc bliskovito. Roparji udero v prostore, poberejo denar in se naglo odpeljejo v avtomobilu. Zato je treba izbiti klin s klinom in tudi policijo deti v avtomobile. Ko bo elevelandska policija v par mesecih reorganizirana, boste malokje videli policista korakati po cesti. Vse bo v avtomobilih ali na motornih kolesih. Vozila bodo opremljena z, radijo aparati, tako za sprejemanje kot za oddajanje. Naj se zgodi kak zločin v kateremkoli delu mesta, bo vse urejeno tako, da bo lahko avto s policijo na mestu v 47 sekundah. In če bi ta slučajno prišel prepozno, mu bo radijo aparat za oddajanje omogočil, da se bo obvestilo druge krožeče policijske avte, ki bodo be-žečim roparjem prestregli pot. Clevelandska policija bo potem radija zvezana tudi z vsemi predmestji, tako da bo banditom v bodočej res težko pobegniti iz mesta. Kadar bo vse to funkcioniralo, bo pa res Cleveland najbolj varno mesto za prebivalce. Zaroka Mr. Pete Oberson, 1188 E. 74th St. in Miss Elsie Kristan, 3847 St. Clair Ave. sta se zaročila zadnji četrtek. Naše čestitke. Zadušnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. John Krajcem, kot sedmina po njegovi smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadušnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josip Zabukovcem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Ne jemljite vojskovodji meča iz rok v najhujši bitki! Ne vezite kapitanu rok, ko vodi ladjo skozi nevarne čeri! Tako kliče James A. Farley, generalni poštni mojster Zedinjenih držav, ko urgira izvolitev kongresnikov in senatorjev, ki stoje trdno za Rooseveltom, da se more izpeljati ves program, ki ga ima ta veliki mož v načrtu. Washington, D. C. — Načelnik demokratske stranke Zedinjenih držav, James A. Farley, se vozi te dni po deželi in kliče državljanom, naj izvolijo take ljudi v kongres in senat, ki bodo pomagali dovršiti ogromno delo, ki ga ima predsednik Roosevelt še v načrtu. V Seattle, Wash., je imel govor, kakršnega se ni še slišalo v nobeni kampanji. Tako ognjevito je govoril Farley, da tudi stari in izkušeni gromov-niki na politični pozornici kar zijajo. "Ne vežite kapitanu rok, ko vedi ladjo po viharnem morju in skozi nevarne čeri! Ne jemljite poveljniku meča iz rok sredi najhujše bitke!" Tako je klical ognjeviti Farley. Zlasti je Farley apeliral na ameriške mlade državljane, naj dajo v letošnjih volitvah Roo-seveltu kongres, ki bo podpiral Rooseveltove ideje in Roo-' seveltove principe. "Danes," je rekel Farley, "kličem ameriške može in žene podj zastavo, da greste tje, kamor vam kaže vaš pogumni voditelj, ker vodil vas bo k briljantni in trajni zmagi ter končni prosperiteti za vse!" Farley je imenoval predsednika Roosevelta edinega voditelja naroda vse od leta 1929. Označil ga je kot moža, ki se bori s smehljajem na ustih, toda ki se bore do končne zmage. Roosevelt se bori, da bo naša dežela varna pred fašizmom, komunizmom in pluto-kratizmom ter posvečena edi-nole svobodi in demokraciji. "Letos," je nadaljeval Farley, "ne volimo predsednika, ampak kongres. Če bo izvoljen republikanski kongres, to ne bo vrglo predsednika iz u-rada, pač pa bo to pomenilo konec zgodovinskega dela našega predsednika Roosevelta." Farmarski politični shod 20,000 lojalistov Se V petek 22. julija se vrši politični shod pri Frank Beretiču na Dock Rd. Vsi okoliški farmarji so vabljeni, da se udeleže shoda in slišijo razne politične govore, ki jim bodo razjasnili položaj, da se bodo vedeli ravnati in prav glasovati pri primarnih volitvah. Med drugimi govorniki bo tudi Mr. John L. Mihelich, ki je dober govornik in ki zna dobro razložiti politično situacijo. Shod se prične ob osmih zvečer. -o- Morilec zanika krivdo Jefferson, O. — Steve Koval-cik iz Geneve, O., star 22 let, je obtožen, da je umoril farmarja Walterja Kangasa, ker je bil zaljubljen v njegovo ženo. Koval-cik je dal izjavo neodgovornosti za svoje dejanje, češ da je slaboumen. Zdravniki so ga pa spoznali pametnim in pride torej pred poroto 1. avgusta. Važna seja Vse Člane in članice društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ se prosi, da se gotovo udeleže seje v četrtek 21. julija. Seja je jako važna. Seja Slavčkov Jutri popoldne po vaji je seja za Slavčke. Zvečer ob osmih pa za starše. Seja je važna, zato ste prošeni vsi, da se udeležite. nahaja v pasli Hendaye, Francija. — Poveljstvo španske nacionalistične armade naznanja, da je zavzelo šest važnih mest v ofenzivi, ki je prodrla devet milj v obrambno črto nacionalistov. To napredovanje nacionalističnih čet je spravilo Francovo armado v pokrajino Valencijo. S tem imajo lojalisti v oblasti samo še deset španskih provinc, med tem ko jih imajo nacionalisti v oblasti 35, za pet nadaljnih se pa zdaj vrše vroči boji. 20,000 vojakov lojalistične armade, ki so šest tednov tranili Mora de Rubielos, je odrezanih od ostale lojalistične armade. Za umik jim je na razpolago samo nekaj ozkih steza preko gora. 0. S. SO SE PRIBLIŽALE VATIKANU Washington, D. C. — Diplomatske razmere med Vatikanom in Zed. državami so„se zbližale. 70 let je že minilo, kar niso imele Zed. države in Vatikanska država uradne diplomatske zveze. Zadnji poslanik Zed. držav pri Vatikanu je bil Rufus King iz Wisccnsina, katerega je imenoval predsednik Lincoln leta 1863. Pred tem so bili štirje drugi po-j slaniki,, prvi imenovan leta |1848. , ! Ko je, postal papež po lateran-ski pogodbi leta 1929 vladar samostojne Vatikanske države, so se večkrat slišale govorice, da bedo Zed. države ponovile diplomatske zveze s sv. Stolico. To se bo najbrže zdaj v kratkem uresničilo iker se državni department pripravlja odposlati navodila ameriškemu konzulatu j v Rim, ki bodo dajale temu konzulatu polno moč nastopiti kot agent Zed. držav pri Vatikanu za dokumente, ki so potrebni v raznih slučajih na sodnijah v Zed. državah. To pooblastilo ameriškemu konzulatu v Rimu je napravil kongres in podpisal ga je predsednik Roosevelt. Ta amendment se prične z besedami: "Dokler Zed. države ne bodo imele konzularnega zastopnika, biva-jočega v mestu Vatikanu . . ." To torej žftači, da nameravajo Zed. države zopet vzpostaviti diplomatske zveze z Vatikansko državo v bližnji bodočnosti. -o- Krava pismonošinja Regina, Kanada. — Neka ženska blizu Gladmar, Sask., bi bila rada sporočila nekaj važnega svoji sosedi, par milj oddaljeni. Telefona ni imela, domačih ni bilo nikogar doma, sama pa ni smela od hiše, ker je imela ravno peko. Pa zagleda na pašniku sosedovo kravo. Hitro napiše tisto važno sporočilo na košček papirja, ga natakne kravi na roge ter napodi kravo proti domu. Soseda je bila v četrt ure pri njej. Kdor zna pa zna! Nevarno bolan Nevarno je zbolel Louis Turk, stanujoč na 14804 Thames Ave. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo, želimo dobremu možu skorajšnjega okrevanja. Izletniki se vračajo Zadnji teden so se vrnili iz obiska v Jugoslaviji: Math Kra-šovec z družino, Mrs. Jennie Sto-kel, Mrs. Jennie Jagodnik, Wm. Candon in John Sivec. BIVŠI MILIJONAR INSULL NENADOMA UMRL V PARIZU ZA SRČNO KAPJO Pariz, Francija. — Samuel In-sull, nekoč največja finančna glava, je končal svojo pestro kariero, ko se je zgrudil v postaji podzemske železnice, zadet od kapi, star 78 let. Ko je bil finančno najbolj močan, je kontroliral utilitetno korporacijo, ki je premogla $3,000,000,000. Ko je prišla leta 1929 finančna kriza, se je tudi Insullovo bogastvo zrušilo. Magnat je bil takrat zbežal v Francijo, od tam na Grško in v Turčijo. Zed. države so zahtevale njegovo izročitev, da se za- govarja pred sodni j o radi nepo-stavnosti z delnicami. Bil je pripeljan nazaj, toda na sodni j i oproščen. Od vsega ogromnega premoženja mu je ostalo nekaj dolarjev, s katerimi je živel v Parizu. Bil je rojen v Londonu. V Ameriko je prišel brez centa v žepu ter stopil v! službo pri izumitelju Edisonu. Potem je začel drzno špekulirati. To ga je spravilo med oblake, odkoder je padel v svetovni krizi in bil zopet tam, kjer je začel pred več kot 50 leti. Berač dva zabodel Chicago, 111. — Stanley Liesen in Michael Pikor sta pravkar stopila iz gostilne, ko ju naprosi nepoznan berač za kak milodar. Ker mu nista hotela ničesar dati, je berač izvlekel nož in oba zaklal. -o- Odpeljani par Violet Fedor in William Pla-nišek, sta sedela v petek večer v avtomobilu v Wade parku. Nenadoma stopita dva neznanca v avto, nastavita samokres Plani-šku na rebra in zahtevata od njega, da ju je vozil po mestu. Ko se je banditoma zdelo dovolj, sta pognala par iz avta in avto odpeljala. Seja mlad. zbora Danes ob petih popoldne se vrši seja članov mladinskega zbora SDD na Waterloo Rd. Ob 7 :?0 pa seja staršev, ki je važna radi gotovih zadev. Seja Zadruge Direktorij Slovenske zadružne zveze ima sejo danes zvečer, ženski odsek pa jutri večer, ženski cdsek pa jutri večer, v navadnih prostorih, ob navadnem času. Pozdrav iz Ajdovščine Mr. in Mrs. Anton Jerman pošiljata pozdrave iz Ajdovščine, kamor sta šla na obisk.' r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 166, Mon., July 18, 1938 Pohabljeni otroci Z raznimi gradbenimi, kakor tudi zdravstvenimi in vzgojevalnimi projekti ali podjetji je Works Progress Administration (WPA) doprinesla mnogo dobrot pohabljenim otrokom v Zedinjenih državah. Pomagalo se je tisočim in tisočim otrok, ki bodo hvaležni WPA delavcem in uradnikom, da so zopet zadobili zdravje in lahko uživajo boljše življenje. WPA ameriški delavci so preskrbeli za trajne izboljšave, ki povečujejo priložnosti, da se pomaga pohabljenim ameriškim otrokom. Brez dvoma je, da je bil v tem oziru v prvi vrsti odgovoren tudi naš predsednik Roosevelt, ki je povzročil, da so pohabljeni otroci Amerike dobili zadnja leta mnogo milijonov dolarjev podpore od strani ameriškega občinstva. Carrie Tingley Hospital za pohabljene otroke v Hot Springsu; New Mexico, katerega so lansko leto dovršili delavci od WPA, se odlikuje kot eno izmed najboljše opremljenih zdravstvenih središč v Zedinjenih državah. Prostor v njem obsega skoro dva akra površine in je tako začrtan, da se more zgraditi še drugo nadstropje, ne da bi se pokvarila dovršenost krasne arhitekture. Bolnišnica je opremljena z raznimi olajšavami, ki bodo povečale mogočnost ozdravljanja ali izdatne pomoči za tisoče otrok sedanje in bodoče generacije, vštevši kirurgični oddelek, opremo za X-žarke, takozva-na železna pljuča, stolice s kolesi, ožarujoče svetilke in druge moderne zdravniške opreme, ki pripomorejo k zdravju. WPA delavci so dogradili krilo k James Whitcomb Riley spominski bolnišnici v Indianapolisu, Indiana. V istem mestu so zgradili najfinejše zdravilno kopališče v srednjem za-padu. Ta bolnišnica je zavetišče pohabljenih otrok iz raznih držav. WPA učitelji za plavanje, kakor tudi zdravstveni pomočniki, zaposleni v plavalnici, prispevajo dodatno s tem, da jih učijo plavati in pridobiti rabo paraliziranih! mišic potom vežbanja pod vodo. Pohabljeni otroci v državi West Virginiji bodo uživali znatno izboljšane olajšave, ko bo dograjena Morris spominska bolnišnica v Miltonu, West Virginia. Zemljo za bolnišnico je podaril neki človekoljub, dočim je mesto samo prispevalo $100,000, a zvezna administracija je potom WPA urada dovolila $700,000 za zgradnjo bolnišnice za pohabljene otroke. Tekom gradnje se otroci nahajajo v stari Mor-risovi hiši, ki bo tudi potem ostala na tem zemljišču. WPA učitelji so tej bolnišnici na razpolago, da dajejo bolnikom pouk v enostavnih obrtih. Betty Bachrach Home v Longportu, Nek Jersey, kjer so WPA delavci zgradili novo krilo, je postal za sever, kar je Warm Springs za jug, ko so WPA delavci zgradili novo krilo in krasno zdravilno kopališče za pohabljene otroke, ki je baje edino v Ameriki, ki bo rabilo morsko vodo, ki vsebuje kakovosti, ki so posebne koristi za paralizirane otroke. WPA delavci so nadalje zgradili dodatna poslopja Gorman javni šoli za pohabljene otroke v Daytonu, država Ohio, kjer se tudi nahaja terapeutično kopališče. To vse je le malo izmed poglavitnih gradbenih projektov, katera so WPA delavci izvršili in tako pomagalo mnogo k napredku in zdravju ameriškega naroda. Mnogi se včasih posmehujejo WPA delavcem, toda med njimi so pravi umetniki in zavedni državljani, ki vedo, da so pionirji na polju ameriškega napredka v žalostnih časih depresije. Enako pomembne pa so postrežbe belo-ovratnikov ali profesionelnih uslužbencev. Mnogo stotin zdravniških, bolničarskih in terapeutičnih pomočnikov je od WPA zaposlenih v klinikah, bolnišnicah, šolah in zabaviščih v raznih projektih za pohabljene otroke. V nekaterih šolah in bolnišnicah se vidijo tečaji flasbene terapije, da se oslabljene mišice ojačajo s pomočjo ritmičnih vadb. Strokovni terapeu-tični pomočniki učijo plavati in pripravljajo kopeli. Daje se pouk v umetnostih in obrtih, pri čemur se pazi na izbero onih, ki so zadosti enostavne, da jih morejo obvladati ročice, ki so paralizirane. Tako vidimo, da današnja Amerika ustvarja mnogo, mnogo, dasi živimo v najtežjih časih. Tisočeri milijoni, ki so bili potrošeni za WPA niso šli zaman. Tisočero in tisočero otrok in odraslih bo imelo boljšo bodočnost. Ameriške Slovenke v domovini Posebno postavo imajo za ženske v Timor-Laut, Vzhodna Indija. Tam morajo namreč ženske vedno mižati, kadar se nahajajo v navzočnosti moških. Torej tam ne velja ona naša pesem: Obrača ti na dva oči . . . In morda so prav radi tega napravili tako postavo. • * » V Prosveti smo brali, da je nek odbornik JSKJ javno govoril v Ljubljani in mecl drugim tudi omenil, da "Jugoslovanska jedno-ta" v Ameriki obhaja 10 letnico. Ker je s tem najbrže mislil Jugoslovansko katoliško jednoto, se nam čudno zdi, da ga je domovinski r.rak tako prevzel, da je čisto pozabil na ime '"katoliška." Tukaj v Ameriki se pa nič ne brani biti v gl. odboru in tudi večjo šar-žo bi rad, ter ga "katoliška" čisto nič ne ženira. Samo v stari domovini ;;.e je hotel pokazat; tako silno "naprednega." Nadutost! Ljubljanski "Slovenec" od 1. julija poroča sledeče: Morda največja skupina, kar so jih ameriški Slovenci poslali v Ljubljano oziroma v Slovenijo, je dospela danes ob 9:10 z jeseniškim brzovlakom. To skupino ameriških Slovenk je organizirala Slovenska ženska zveza iz Clevelanda ter jo vodijo ga. predsednica Mary Prislandova in naša dva zaslužna organizatorja izletov ameriških Slovencev v staro domovino gg. Hollander in Zakrajšek. Prišlo je 87 Slovenk iz Amerike, to je skoraj iz vseh ameriških držav, nekatere celo iz San Francisca. Z njimi pa je tudi nekaj sinov in seveda tudi nekaj mož. V glavnem pa so ameriške Slovenke ta izlet napravile same, da se nepristransko pouoe, kako so se razmere spremenile od časov, ko so zapustile domovino in odšle v Zedinjene države. S seboj so privedle nekatere tudi svoje hčere, ki so v Ameriki rojene in ki so jih vzgojile v duhu slovenskega jezika in katoliške vere. Na Jesenicah Kljub temu, da zgodnja ura ni pripravna za take sprejeme, se je na jeseniški postaji zbralo številno občinstvo, med njimi članice KPD. Iz Ljubljane so jim prišle nasproti predstavnice naših krščanskih ženskih organizacij ga. Sušnikova, ga. Logarjeva, gdč. Anica Lebarjeva, gdč. Hafnerjeva in druge predstavnice. V imenu Slov. kršč. ženske zveze je došle ameriške Slovenke pozdravila gdč. Anica Lebarjeva. Ministrstvo socialne politike je zastopal delegat g. švaj-ger, ki je rojakinje pozdravil v imenu vsega izseljenskega skrbstva. Sprejemu je prisostvoval jeseniški mestni župnik g. Kastelic, dalje zastopnik občine dr. Zalokar, poklic, komisar dr. Wochinz ter mnogo žen in deklet, ki so ddšlitn izročile krasne šopke naših rož. Sprejem je bil prisrčen in lep, da so prišle mnogim solze v oči. V Kranju V Kranju je sledil drug prisrčen pozdrav. Pozdravila jih je najprej ga. Gorjančeva, predsednica kranjskega Ženskega društva, in ga. Jazbeče-va, ki je bila ustanoviteljica Slovenskega ženskega društva v Ameriki, kjer je živela dolgo vrsto let, sedaj pa biva v Kranju. V Ljubljani Na ljubljanskem kolodvoru se je zbrala danes ob 9 dopoldne velika množica predstavnikov, ljubljanskega ženstva in drugega občinstva. Navzoči so bili: ban dr. Marko Natlačen z soprogo, ki je tudi vodila vse priprave za sprejem ameriških Slovenk, mestni župan dr. Adlešič z gospo, ravnatelj p"rof. Dolenec, ki je zastopal Prosvetno zvezo ter ravnatelj Prosvetne zveze g. Zor, načelnik socialnega oddelka g. Kosi, izseljenski komisar g. Fink, poslevodeči podpredsednik Rafaelove družbe p!. Zakrajšek in g. tajnik Premrov, za pripravljalni odbor dekliškega tabora na Brezjah gdč. Renata Sušnikova, za Slovensko krščansko zvezo ga. Golobova ter številne odbornice, ga. pod-banova Majcnova za kolodvorski misijon v spremstvu drugih odbornic, dr. Fajdiga za katoliško akcijo za dekleta ter drugi zastopniki in zastopnice. Navzoči so bili tudi Ameri-kanci in Amerikanke, ki se več ali manj časa mude v domovini, g. Karel Konče s soprogo Amalijo, g. Jerman z gospo, g. Baraga z gospo, g. Jože Zelene z gospo, g. Krašovic z gospo, ga. Amalija Božeglav in drugi. Ko je vlak privozil, je godba "Zai-ja" zaigrala pozdravno koračnico. Sledili so prisrčni prizori, ko so se znanci, prijatelji in sorodniki iz Amerike in Slovenije med seboj objemali, se pozdravljali in si vklikali. Vlak z ameriškimi Slovenkami je bil okrašen z ameriškimi, slovenskimi in jugoslovanski-zastavami. Ko so ameriške Slovenke videle, kako veličasten sprejem se jim na peronu pripravlja, so vse zaihtele. Med zvoki godbe so naše žene in drugo občinstvo spremilo ameriške Slovenke na peron. Tu jih je prvi pozdravil ban dr. M. Natlačen ki je izvajal v glavnem: "Velespoštovana ga. predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki! Drage rojakinje! Ko prihajate iz daljne Amerike v domovino, da obiščete svoje drage, vas kot ban te banovine in v imenu njenega prebivalstva katoliških Slovencev naj-prisrčnejše pozdravljam. Znano mi je delo Slovenske ženske zveze in vemo, da je napravila ogromno ter neprecenljivo delo za slovensko zavest v Ameriki. Mi Slovenci smo majhen narod in nas je v Soveniji komaj dober milijon ter nam mora biti prav zato dragocen vsak Slovenec, ki prebiva drugod in zato mora sleherni Slovenec, ki je zunaj mej, skrbeti za slovensko misel. Izrekam najpri-srčnejšo zahvalo vam, ki ste prišle te dni v svojo staro domovino in želim, da bi v krogu svojih prijateljev preživele najlepše dni, da bi se počutile najbolje in da bi odnesle najbolj ugodne vtise iz stare domovine v Ameriko ter boste s tem tudi najbolj koristile stari domovini. Vas je ljubezen, ki nas druži v jeziku, v skupni domovini in v narodnosti, želim, da bi ta plamen, ki ga boste vžgale v domovini, prenesle čez širno morje, plamen ljubezni do stare domovine, plamen ljubezni do slovenskega jezika, do slovenske pesmi in do vsega, kar je naše. Pozdrav župana dr. Adlešiča Župan dr. Adlešič je nato izvajal: Spoštovane predstavnice ameriške Slovenske ženske zveze! Predrage sestre! Največji praznik družine je, ko je vsa družina zbrana skupaj pod domačim krovom. Veseli smo vseh naših ameriških rojakov, ki nas obiščejo v domovini, še bolj smo veseli vas, drage ameriške Slovenke, ker poznamo vaše zasluge za ohranitev slovenskega rodu v daljni tujini. Zakaj v vas gledamo predstavnice vseh slovenskih žena ter vseh slovenskih in jugoslovanskih mater z onkraj, ki dandanes varujejo plamen na ognjišču ameriškega slovenskega doma, vseh tistih žena in mater, ki jim je previdnost božja zaupala odgovorno poslanstvo, da v srcih naših rojakov v daljnih deželah ohranite plamen ljubezni do stare domovine tudi za bodočnost. V Ameriki sem se prepričal, da vam je stara domovina dolžna največjo hvaležnost. Preden sem Ameriko videl in spoznal svoje rojake v mnogih krajih v Združenih ameriških državah, sem slišal ponovne tožbe?, da našega življa tam onkraj morja ni mogoče ohraniti. Odkar pa sem spoznal vas, ameriške Slovenke, trdno upam, da nam edino zavedne slovenske in jugoslovanske žene in matere gotovo obvarujejo našega duha, ki veže in bo novo domovino vedno vezal z domačimi kraji, dokler bo živa slovenska mati, slovenska be-ceda in slovenska pesem. Ko danes pozdravljam Vas, ugledne in zaslužne predstavnice slovenskega ženstva v Ameriki, pozdravljam vse žene in matere, ki so šle tja čez morje, vse, ki so tiho, skromno in brez hvale smatrale za svo- jo dolžnost, da so z izročilom naše besede in naše pesmi zidale temelje bodočnosti našega naroda v daljni tujini. Dokler bodo matere nosile svoje, za staro domovino goreče srce pred našimi rojaki, se ne izgubi nobena duša več za naš narod! Globoko se zavedamo velikega Vašega poslanstva onstran morja in s hvaležnostjo, s prošnjami in zaupanjem se zato Ljubljana v duhu sklanja nad rokami žena in mater, ki spet prihajate k svoji stari ma-teri-domovini, ter jih spoštljivo poljublja, zakaj te roke nosijo usodo desete banovine naše kraljevine Jugoslavije! Glejte, ta naša in Vaša Jugoslavija obhaja svojo 20-letnico, za ve-zilo ob tem njenem veselem prazniku ji pa prinašate svoja srca, polna ljubezni in priseg, da Vas od nje nikdar ne ločita ne razdalja ne čas! Stara domovina Vas objema, Vi se pa na njenih prsih na-srkajte novih moči in se okrepite za nadaljnje blagoslovljeno svoje delovanje za naš narod. Naglejte se prelepega obličja domovine in ponesite njeno sliko s seboj, da Vas bo vodila in bodrila na vseh Vaših potih k zadovoljnosti in sreči vsega naroda to in onstran morja! Dobrodošle, mile gostinje, v beli Ljubljani! Za županom dr. Adlešičem je govoril župnik p. Kazimir Zakrajšek, ki je izrekel prisrčno dobrodošlico ameriškim Slovenkam v imenu zadržanega škofa dr. Rožmana, v imenu Rafaelove družbe in v svojem imenu kot star znanec in prijatelj ameriških Slovencev. čustven govor je imela nato gdč. Cilka Krekova, ki je bila oblečena v narodno nošo. Njen toplo občuten govor je napravil na ameriške Slovenke najbolj globok vtis. Soproga g. župana ga. Vera Adlešičeva je imela kratek in prisrčen (nagovor, v katerem se je spominjala lepih dni, ki jih je z ameriškimi Slovenkami preživela v Clevelandu, ko so vsem Slovenkam in njej sami polzele solze po licih in ko so bila vsa srca polna radosti in veselja. Ga. županja je izrazila svoje veselje, da jih more pozdraviti v Ljubljani. V imenu Prosvetne zveze je izrekel dobrodošlico ravnatelj prof. Dolenc, v imenu Jugoslovanske ženske zveze ga. Pavla Hoče-varjeva. Zahvala preds. g. Prislandove Ga. Mary Prislandova, predsednica Slovenske ženske zveze iz Sheboygana, je v odgovor in zahvalo spregovorila: "Moja dolžnost je, da kot predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki, pod katere okriljem prihajamo danes k vam, da se v imenu vseh izletnikov in izletnic iz srca zahvalim za iskrene besede, izrečene nam v pozdrav. Vsi izmed vas v glavnih potezah poznate gospodarsko depresijo, v kateri se nahajajo Združene države in ki nas davi na vseh koncih in krajih in le malokomu prizanaša, če upoštevamo dejstvo, da se je Zvezinega izleta v obeh skupinah, to je one, ki je odpotovala 1. junija, ter današnjo, udeležilo sedanjega obiska več kot 125 rojakov in rojakinj v domovini. Jasno je, kako velika je ljubezen ameriških Slovencev do sorodnikov, do rodne grude in vaše nove lepe države Jugoslavije. Odšli smo na dolgo pot in če bi bile razmere v naši novi domovini vsaj malo boljše, bi nas bilo danes tukaj najmanj dvakrat ali celo trikrat toliko, ker na stotine in stotine naših žena in deklet v Ameriki goji iskreno željo vsaj še enkrat videti svojo tako ljubo in nepozabno domovino. Znano nam je, da so ameriški Slovenci prav prisrčno sprejeti ob prihodih v domovino. Kljub temu, da smo to vedeli, pa nismo pričakovale tako sijajnega sprejema. Saj nas že vse jutro, odkar smo stopile na preljuba slovenska tla, vso pot pozdravljajo in obsipavajo s cveticami. Zato iskrena zahvala vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k današnjemu prisrčnemu sprejemu, ki bo nam ostal v živem spominu do konca življenja. Posebej pa zahvala ge. banici in njenemu štabu za ljubeznivo sodelovanje. Vsem skupaj še enkrat v imenu vseh 10,000 članife Zveze kličem: Iskreno pozdravljeni in Bog vas živi!" Pozdrav v Ameriki rojene Slovenke Nato je spregovorila gdč. Ewelyn Fahj&iv, učiteljica iz Chicaga, v Ameriki rojena Slovenka: "Odkar se spominjam, je bila moja srčna želja, da obiščem rojstni kraj svojih staršev. Veliko sem slišala o lepoti in zanimivostih slovenske zemlje. Danes se je izpolnila moja srčna želja in uresničile so se moje sanje dolgih let. Zmanjkuje mi besed, da. bi vam povedala, kaj vse občuti moje srce. Moja dolžnost ob tej priliki je, da se vam zahvalim za vaš tako sijajen sprejem in vaše iskrene pozdrave v imenu vseh onih naših izletnic, ki so bile kakor jaz rojene v Ameriki. Apeliram pa na vas, da storite vse, kar vam je mogoče, da pridobite in ohranite srca naše mladine, da bomo ponesli najlepše vtise nazaj v Ameriko. I thank you!" V imenu ameriških Slovenk, ki so prišle pred mesecem dni v Ljubljano, je pozdravila došle izletnice in ameriške sestre ga., čebularjeva. Ameriške Slovenke so prišle čez morje z ladjo "lie de France," ki je last "Francoske linije." Potovale so čez morje šest dni, torej nekoliko več kakor Slovenke, ki so potovale v začetku meseca junija z "Normandie," ki je tudi last te družbe. Seveda pa je "Normandie" najhitrejša ladja sveta. Francoska linija je pripravila v kolodvorski restavraciji do-šlim ameriškim Slovenkam zajtrk. Ga. Prislandova je predstavila raznim domačim zastopnikom glavne odbornice, ki jih je 7: gdč. Marija Smole, doma iz Minnesote, ki potuje v Ribnico, go. Josipino Erjavec iz Jolieta, z njo sta dve hčerki in očka ter odpotuje v št. Vid nad Ljubljano. Dalje je ga. Josipina šlosarjeva, ki potuje v Novo mesto in šmihel. Ga. šlosarjeva je znana organizatorka naših žena v Ameriki. Med udeleženci je tudi ga. Albina Novakova, urednica "Zarje" in or- ganizatorka ženskih telovadnih krožkov iz Clevelanda. Ga. Novakova je odlična slovenska časnikarica v Ameriki; potuje v Ribnico. Dalje je med drugimi tudi ga. Francka Bre-šakova iz Loraina v Ohio, ki potuje v Lesce na Gorenjskem, ga. Barbara Kramarjeva, predsednica odbora v San Francis-cu, ki bo obiskala Metliko, in ga. Marija Turnškova, ki napravi ja najdaljšo pot. Prihaja iz Oregona na pacifiški obali. Gospa je stara že 64 let in je njen pogum vreden vsega občudovanja. Ga. Turnškova potuje v Rogaško Slatino. Ameriške Slovenke nameravajo ostati v domovini več tednov in tudi mesecev. V domovini naj bodo prisrčno pozdravljene! —Strašna družinka žaloigra — Žumer Ivan, doma iz Hras-tja pri Kranju, po poklicu mlekar v nakelskih mlekarnah v Ljubljani, star 29 let, se je kot 20 leten fant poročil z Fran-čiško Maroltovo z Gore nad Sodražico, rojeno baje v Ameriki, staro ob poroki 16 let. Iz zakona imat aštiriletno hčerko Darinko. Zakon ni bil srečen. Žumer je bil priden in varčen delavec, ki je srčno ljubil svojo hčerko. Tudi žena je v Ljubljani v posebnem lokalu prodajala mleko. Zahrepenela je po ločitvi zakona, dasi se mož absolutno ni hotel ločiti ali privoliti v ločitev. Žena ga je v ta namen opetovano tirala pred sodišče. Tako sta stala tudi v petek, 10. t. m., pred sodnikom, kjer je šlo za to, kdo bo obdržal otroka, ki ga mož pod nobenim pogojem ni hotel prepustiti ženi. Otroka pa je imela ta čas pri sebi mati njegove žene v Hrovači pri Ribnici. V soboto, 11. t. m., ob pol 10 zvečer se je Žumer z vlakom pripeljal v Ribnico in takoj v Hrovači povprašal pri stari materi po Darinki, ki je že spala. Prinesel ji je vsakovrstnih daril in se jokal nad njo. Uro pozneje se pripelje tudi njegova žena z avtotaksi-jem v družbi nekega moškega. Mož jo pospremi v hišo in sobo za seboj zaklene. Vzame britev, krik, prereže vrat sebi, ženi in otroku, nakar napravi čez svoj vrat še eno potezo. Žena s prerezanim vratom vzame otroka in se z avtom odpelje v Ribnico k zdravniku. Otrok med potom izdihne, oče je takoj mrtev, ženo pa avto odpelje v Ljubljano. Cuje se, da se utegne žena rešiti, mož in otrok pa ležita v mrtvašnici v Hrovači. Tako nedolžne Darinke ne bo imel ne oče ne mati, ker je splavala k Bogu. Strašen dogodek, kakršnih v Ribnici nismo vajeni, je razburil vso okolico. Moža vse po-miluje, otrok se vsem smili. SLOVENSKA LOVSKA m ZVEZA Na podlagi sklepa zadnje skupne seje bi se morala vršiti prva tekma pri Rainbow Hunting & Fishing klubu. V tem smislu sem zadnjič tudi poročal oziroma vabil na tekmo. Par dni zatem pa, ko sem odposlal vabilo na list, sem prejel od Rainbow kluba oziroma od gl. tajnika SLZ sporoilčo, da gori imenovani klub radi slabih delavskih razmer se letos ne more udeležiti tekme. To pa moramo upoštevati in jim oprostiti. Saj fantje so bili vedno navdušeni za lovski šport in so šli vedno z veseljem v tekmo. Upam, da se bodo do drugega leta razmere izboljšale in se bo newburškim fantom zopet mogoče udeleževati lovskega športa. Torej, prva tekma bi se morala vršiti pri Rainbow klubu, druga pa pri našem Barberton- skem lovskem klubu. Ker je prva tekma odpadla, se vrši prva tekma pri Barbertonskem lovskem klubu in druga pri Euclid Rifle klubu. Prva tekma se vrši v nedeljo 31. julija, to je 5. nedelja v mesecu. S streljanjem se prične točno ob dveh popoldne. Vse strelce se pa prosi, da bodo na strelišču zadnji čas ob 1:30. Seve, moje sporočilo je samo radi streljanja, vsa druga potrebna navodila boste pa dobili od strani tajnika Barbertonskega kluba. Euclid Rifle klub se pa prosi, da določi dan za tekmo na njih strelišču. Odločitev naj kakor hitro mogoče sporoči, da se vedo ostali klubi pripraviti. Sprejmite moj lovski pozdrav' in na veselo svidenje na dan tekme, to je 31. julija v Rittman, O. Joseph Lekšan, predsednik- ŽU TI Po nemškem izvirniku K, Maya le vabljivimi besedami: "Tule vzemi in okrepčaj se! Daleč naokoli slovim kot najbolj ša prekajevalka. Nikdar še nisi jedel tako sočnega in duhtečega prekajenega mesa!" "Rad ti verjamem!" sem dejal vljudno.' 'Vse, kar tule vidim, ima barvo in vonj prekajenega mesa, in tudi ti si tako tečna in slastna, kot da si z gnjatjo vred ležala v razsolu in visela z njo vred v dimu! Zavidam tvojega moža!" Poskusila je koketen smehljaj. "O effendi, nikar mi preveč ne laskaj! Še mnogo lepših je v naši deželi!" "Vkljub temu pa se poslavljam od tebe z zavestjo, da se te bom rad spominjal. Naj bodo dnevi tvojega življenja duh-teči in svetli kakor koža na tv°ji gnjati!" In Po teh pesniških besedah sem se vrnil k tovarišem. Za-sem neopaženo vtaknil Ha-lefu v torbo ob sedlu. Vaščani so se zbrali krog nas in radovedno zijali. Med njimi je bil tudi gizdalin z zakrivljeno sabljo, ki smo ga našli v travi zunaj vasi. Poleg njega je stal človek, ki se je na vso moč trudil, da bi se obnašal dostojanstveno. Živahno in važno sta se pogovarjala. Ko je zagledal mene, je di-čni junak pustil dostojanstvenega moža, stopil h konakdži-ji. kazal ha nas in mu nekaj nujno dopovedoval. In nato je Prikorakal pred mene, uprl bridko sabljo ob tla, se naslonil na njo, potegnil obraz v sila stroge gube, kot da je najmanj paša s tremi repovi, Pa^ vprašal: "Si tuiec?" ^^ Da!" sem odgovoril prijaz- jezdiš skozi našo vas?" tako vsaj nameravam," ^ ^govoril še prijazneje. ješ, kaj je tvoja dolžnost?" Katero dolžnost pa pose-misliš?" sem vprašal že 01 sile prijazno, skoraj prisrčno. Mo tal ž mi je bil všeč in obe- Grozeče je zamahnil s sabljo. "Tiho!" sem dejal. "Zelo mi ugajaš! Istih misli sva oba. Kajti tudi jaz pravim, da se mora zgoditi, kar rečem. Ne bom plačal davka." "Pa vam zarubimo toliko vaših reči, da bo davek krit." "Dvomim, da bi vam uspelo —." "Oho —! Čisto natančno vem, kdo da ste! Če ne ubogaš, bo pel bič!" "Brzdaj jezik, mož! Vajen sem, da se spoštljivo govori z menoj! 1938 JULY 1938 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV sem si, da mi bo poskrbel Za imenitno zabavo. Zato sem bu res prijazen z njim. Toda Clm prijaznejši sem bil, tem Srditejši je bil junak s sab-JJ° in s petelinovimi peresi na Umazanem turbanu. Za vsako Ce«o se je hotel postaviti. "Davek moraš plačati!" je Povedal. "Davek — ? Zakaj ?' "Vsak tujec, ki potuje sko-21 našo vas, mora plačati davek." "Zakaj? Ali vas tujci oškodujejo?" "Ne poprašuj! Plačaj!" "Koliko?" "Dva piastra za osebo. Šti-rje tujci ste, konakdžije ne l'ačunam, naš človek je, poz-nam ga. Ti si vodja in zapo-Vednik teh ljudi, tako mi je Pravil konakdžija, plačal boš Za vsakega dva piastra, skupaj osem piastrov." "Povej mi še prej, kdo si!" "Načelnik javne varnosti Kem v Glogoviku." "Jako imeniten mož si. Kaj *?a<(bo, če nočem plačati?" ''Vas pa zarubim." 'Kdo pa je zapovedal, da Morajo tujci davek plačati, če Pridejo v vašo slavno vas?" "Jaz in pa kjaja." "Je kjaja tudi tukaj?" "Da. Tamle stoji." Pokazal je na dostojanstvena moža. Pričakovaje naju Je gledal. ''Pokliči ga!" 'čemu? Kar rečem, se mo- l'a zgoditi! In sicer takoj! Ako He __» Pravim, da davka ne plačam. In ga tudi ne bom. Ker pa vidim, da si velik revež, ti dam dva piastra za bagšiš." Segel sem v žep po denar, pa si premislil. Načelnik javne varnosti v Glogoviku je namreč zavihtel sabljo, mi mahal z njo pred obrazom in vpil: "Bagšiš —? Meni, ki sem bekdži — vaški čuvaj — in poveljnik glogoviške občine —? Bakšiš je za mene odurna žalitev! Kaznovan boš za to besedo! Povojil ti bom davek! In kako da naj govorim s teboj? Spoštljivo —? Lopov si, niti sledu spoštovanja ne zaslužiš! Globoko globoko si pod menoj, tako globoko, da te vobče niti vidim ne, kajti —." "Molči!" sem ga prekinil. "Če me ne vidiš, me boš pa čutil. Poberi se, sicer dobiš bič!" "Kaj —? Bič —? Meni si upaš groziti tako, meni; možu veljave in tehtnosti—? Ti, ki si v primeri z menoj crknjena podgana in izstradana miš —! Tule stojim in tule je moja sablja! Kar prebodem te in živ človek mi ne bo branil! Enega lopova manj bo na svetu. Ti in tvoja čedna družba." Topot ga je prekinil Halef. Položil mu je roko na ramo in tehtno povedal: "Molči, sicer bo naš effendi grožnjo uresničil in plačali ti bomo davek tja, kjer ga ne boš mogel pobrati." Bekdži in poveljnik glogoviške vasi je sunil Halefa, da je cdletel za nekaj korakov, in kričal: "Črv —! Ti se drzneš pa se dotakneš najvišjega uradnika glogoviške občine —? Hudo si se pregrešil zoper postavo in nemudoma boš kaznovan. Ne dobim jaz biča, ti ga boš dobil! Semkaj, kjaja, semkaj možje! Primite tegale možica, zgrabite ga! Lastni bič mora okusiti!" Kjaja je že dvignil nogo, pa jo jadrno umaknil. Moj pogled mu menda ni ugajal. In tudi vaški možje so si premislili pa rajši niso ubogali poveljnika in najvišjega uradnika svoje občine. "Bi, gospod?" je vprašal Halef. "Da!" Mignil je tovarišema, hip pozneje je ležal mož javne varnosti na trebuhu. Očko ga je držal za roke, Omar pa mu je klečal na bedrih. Junaški lastnik zakrivljene sablje se je drl kakor na ražnju. Pa Halef ga je prekričal: "Poglejte sem, o možje in žene Glogovika, da vidite, kako bomo temule človeku širokih ust in velikih besed plačali zahtevani davek! In kdor bi se drznil pa ga branil, jih tudi dobi! Najprvo pa kjaja. Koliko, effendi?" "Osem piastrov je zahteval." Halef me je dobro razumel. Pomežiknil sem mu, naj bo milosten. JULIJ 24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi. 24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. 24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 31.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ, piknik na Stuškovi farmi. 31.—Strelska tekma Slovenske lovske zveze na Prijatljevi farmi v Rittman, O. AVGUST 7.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, piknik na Stuškovi farmi. 7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 7.—Piknik Jugoslovanske šole moderne umetnosti SND na Glačevi farmi. 14.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi piknik na Joe Zornovi farmi na Bradley Rd. v Brooklynu. 14.—Društvo Napredek št. 132 JSKJ ima piknik na Stuškovi farmi. 21.—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ priredi piknik pri Zornu na na Bradley Rd. 21.—Klub Ljubljana, piknik na prostorih Društvenega doma na Recher Ave. SEPTEMBER 4.—Banket društva sv. Jože- fa št. 110 KSKJ v dvorani društva Domovina, Barberton, O. Začetek banketa ob 4. popoldne. 10.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 11.—Samostojna Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma. 12.—Pričetek konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma. 18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave. 24.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Podružnica št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid. 1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER 6.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma. 15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. 15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 23.—Igro in ples priredi po- redi Silvestrov večer v avdito- 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 30.—Jesenski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer. NOVEMBER 5.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 6. — Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 13.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma. 13.—Samostojno društvo Združeni Slovenci na Jutrovem priredi plesno veselico in igro v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 19.—Carniola Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma. 20.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave. DECEMBER 11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma. 17.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 18. — Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma. 18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd. 31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti. 31.—Klub društev SND pri- N. Doma-. 21.—Interlodge liga, ples v avditoriju S. N. Doma. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. -o- družnica št. 41 SŽZ v S. D. Domu na Waterloo Rd. 24- — Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma. 29.—Društvo Carniola Tent riju S. N. Doma. JANUAR 1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma. 15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. Na newyorški svetovni razstavi bodo postavili to poslopje, ki bo vse iz stekla in ki bo veljalo en milijon dolarjev: Najnovejše vrste aeroplan na Angleškem. Lahko vosi 40 potnikov in lahko leti z brzino Q00 milj na uro. Avto pod aeroplanoni kače, kako ma jhen je v primeri z letalom. Žaloigra španske vasi Pariški list "Journal" poroča iz španske vasi Santa Catharina del Pulpis, ki je blizu Castellona, tole pretresljivo žaloigro: Vas Santa Catarina del Pulpis šteje kakih 500 duš kmečkega ljudstva. Vaščani so že od nekdaj bili revni ljudje, ki so bili odvisni od veleposestnikov, kateri so bili lastniki večine zemlje. Zarad tega tudi ni bilo čudno, če so ti siromaki naglo prešli v tabor revolucije ter se pridružili rdečim. Ti so jim nam reč obljubljali, da bodo kmalu postali vsi lastniki veleposestniške zemlje. Tako so takoj spočetka močno držali z rdečo vlado in zanjo glasovali. Ko je pozneje izbruhnila državljanska vojna, so vaški občinski možje na svojo roko brž ustanovili vaški sovjet, kar so vaščani sprejeli na znanje, saj so že dosti bili poučeni o marksistični teoriji in organizaciji. Nekega dne pa se je zgodilo, da je vaški sovjet sklenil, da bo po ruskem vzorcu uvedel splošno skupno, kolektivno gospodarstvo, ki se mu morajo priključiti vsi brez izjeme. Tako so tistega dne kmetje izvedeli, da ne bodo lastniki zemlje, po kateri so hrepeneli že dolge rodove, marveč da so celo nehali biti lastniki tistega, kar so dotlej imeli v svoji lasti. Izvedeli so, da sedaj niso več lastniki ne svojih hiš, ne orodja, ne živine, ne oprave, ne njiv, ne travnikov, ne žetve in pridelkov, ker vse to je poslej skupna last "kolektiva," kakor se to komunistično imenuje. Kmetje so zaupali, da jim bo rdeči marksizem pomnožil njihovo pesest, pa jim jo je v resnici vso vzel. Sedaj je samo po sebi prišlo vse tako, kakor se dogaja v Rusiji, kjer so se kmetje spuntali. Kmetje niso več obdelovali svojih polj, zaradi česar je nastala silno slaba letina. Zaradi slabe letine so rdeče oblasti bile pokonci ter so nastopile s hudimi kaznimi. Začeli so izvajati "odločno čiščenje" med kmeti. Toda vseh kazni se kmetje niso ustrašili, temveč so jih strogosti rdečih oblastnikov še bolj raz-palile. Ker je vedno bolj vrelo med ljudmi, so člani vaškega sovjeta sklicali zborovanje vseh vaščanov. Vsa vas se je morala udeležiti tega zbora, na katerem naj bi se pojasnilo ter obravnavalo. Kmetje so res polnoštevilno prišli na to zborovanje. Kakor hitro pa so člani vaškega sovjeta začeli razlagati, da tako mora biti ter da naj se kmetje lepo vdajo v skupne gospodarstvo, so kmetje pograbili svoje vile in nože ter planili na vaški sovjet. Kakor bi trenil, so kmetje pobili vse može vaškega sovjeta. Ko je to zvedel okrožni odbor komunistične stranke v Castellonu, je takoj poslal v vas tovorni avtomobil z 20 oboroženimi rdečimi gardisti, ki so imeli nalogo v vasi Santa Catarina del Pulpis napraviti red in mir ter kaznovati krivce tega pokolja. Kmetje pa so kajpada pričakovali, da se bo nekaj podobnega zgodilo. Zato so šli izven vasi ter v zasedi pričakovali avtomobil. Napadli so ga in poklali vse rdeče gardiste. To je razkačilo vse rdeče oblastnike ne le v Castellonu, marveč tudi v Valenciji, odkoder so nemudoma odposlali večji oddelek mednarodne brigade, da v vasi Santa Catarina del Pulpis napravi red. In mednarodna rdeča brigada je povelje dobro izvršila. Takoj, ko so vojaki rdeče mednarodne brigade prišli v vas, so jo zažgali in do tal razdejali. Vse prebivalce pa so brez usmiljenja postrelili in poklali, kakor je pač naneslo. Od 500 vaščanov jih je le peščica ostala živa. živi so ostali le tisti, ki so se pravočasno rešili v gore in se skrili v gorskih soteskah, kamor jim rdeči mednarodni rabi j i niso mogli več slediti. Ko so se sedaj Francove čete polastile Castellona in vse obširne okolice ter gorskih sotesk, so naleteli tudi na te begunce, ki so se skrivali v tujini. Pod varstvom Francovih čet so se redki preživeli vrnili na kraj svojega nekdanjega domovanja ter nemudoma začeli znova graditi razdejane svoje hiše in gospodarska poslopja. Pri tem delu jih je našel tudi poročevalec francoskega lista "Journal," ki so mu kmetje sami povedali svojo žalostno zgodbo. -o- —V Ljubljani je" v visoki starosti 85 let umrl Lovro F 1 e i s c h m ann, nadpreglednik fin. kontrole v pokoju. MALI OGLASI Pohištvo naprodaj V pondeljek med 6 in 8 zvečer se bo v prostorih Jos. želeta, 6502 St. Clair Ave. predalo pohištvo od pok. Frank in Caroline Kolenc. Kogar zanima, naj pride k razprodaji. Hiše naprodaj $3,500, hiša 6 sob, kopališče, furnes, garaža ,čisto prenovljeno. East 90, Superior. $4,200, hiša 8 sob za 2 družini, 2 kopališča, furnes, garaža. Wade Park 84th St. $4,000 moderna hiša za eno družino, 10 sob ,garaža, kopališče, furnes. St. Clair, E. 109th St. Vprašajte pri McKenna 1383 E. 55th St. HEnderson 5282 (166) Odda se stanovanje 5 sob; odda se samo odrasli družini; kopališče, furnes. Vprašajte na 1205 E. 60th St. (166) ® V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti naše nad vse ljubljene, nikdar pozabljene mamice in sestre JENNIE PAULIN ki je v najlepši dobi življenja morala tako nesrečno vse zapustiti. Draga naša mamica! Minilo je že leto dni, ko si se od nas poslovila, nič sluteč, da je to zadnje slovo. V duhu si z nami, v duhu Te vidimo in slišimo Tvoj mili glas. Srce se* nam krči žalosti za Teboj. Draga naša sestrica, nikdar pozabljena. Ni minute ne ure, da bi nam ne bila pred očmi. Žalujemo in vzdihujemo za Teboj. Julija meseca se že od daleč bojimo, ki je sicer najlepši, za nas pa poln srčne bolečine. Draga naša mamica in sestrica! Tvoje ime vsak dan kličemo in ga bomo klicali, dokler se skupaj snidemo. Sprejmi v dar ljubezni naše solze, ker drugega Ti ne moremo dati. Edino upanje nas tolaži, da bo Bog poplačal vse. Žalujoči ostali: Olgi in John, otroka bratje in sestre Cleveland, O., 18. julija 1938. vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo 4?e j VsesokoJskega zleta v Prago, čehoslovaška, se je udeležilo 60,000 ljudi. Na sliki vidite soho dr. Tyrsa, ustanovitelja Sokola, ki ga je organiziral leta 1862. RAZPRODAJA Manhattan srajc FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave. Te-le dve "ribici" niso vjeli v Gordon parku, ampak pri St. Petersburg a, Florida. Riba na levo tehta 125 funtov, na desno pa 55 funtov. Vjel jih je Jay A. Gaines iz Evanston, M- Dva veterana od južne armade in eden od severne armade, so se ssšli pri Gettysburgu, Pa., kjer so obhajali 75 letnico bitke, ko so si stali nasproti v[ civilni vojni. Na levo je William D. Welsh ,star 100 let, doma iz Dunlevy, Pa., potem Durant Hatch, star 93 let, in John W. Harris, star 90 let, oba domu iz Oklahoma City, Okla. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebS«ne za dom. «612 ST. CLAIR AVE. HEuder»on 2978_