SPOMNITE 8B SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROMl m-fi AMERICAN IN SPIRIT-] IN LANGUAGE ONLY SKA’ &m DOMOVINA AMERICAN HOME ■■■■ SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 19 '-fill DROBNE VESTI IZ SLOVENIJEj. vložil predlog proti tožbam unij CLEVELAND 8., 0, TUESDAY MORNING. JANUARY 28, 1947 LETO XLIX—XOL XT.TX (Došle preko Treta) ŠE KROMPIR IN ŠE. — Komunistični listi so še cel december polni krompirja. Beseda krompir pomeni sedaj pri slo- “ljudstvo” že naredilo red. “Od-1 kupovanje krompirja” tako pravi, “nam je dalo priliko, da raz-j beremo črno od belega.” Iz vse- venkem kmetu borbo med komu- ga pripovedovanja jeznih komu- | nistično oblastjo in zasebno last- nino. Ali ima res država pravico, da kmetu pobere, kar si je v trudu svojih rok pridelal in pobere po malenkostnih cenah, ki jih država odloči? Kmetom to ne gre v glavo, da v svobodni Jugoslaviji ni svobode za nje, ki so gotovo najdelavnejši del ljud. stva. Vse pa tudi straši pomlad Če oddajo sedaj krompir v večji meri kot to prenese kmečko gospodarstvo, kaj bo na pomlad? Mnogi se boje pri komunističnem neurejenem gospodarstvu na pomlad lakote. Zato se upirajo odvzemu krompirja. “Ljudska pr.” se 28 novem- ga» odbora cirkulane sy bra jez, na kmete, k, nočejo od-| Barbari v Haiozah je roma, dati ‘prostovoljno” krompirja to v zapor kot je določila država. Zlasti na v istl' številki tega Hflta ^ štajerskem v ptujskem okraju so remo> kako s0 kaznovali kmete Predlog je tudi, da se preuredi delavske postave v gotovih ozirih Washington— Harold Knut- Sezite po vatopnicah! Kdor se hoče udeležiti plesne veselice “FDR-BIRTHDAY BALL for the MARCH OF .DIMES,” naj si nabavi v&opnice v gl. uradu Slovenske Dobrodelne Zveze, 6401 St. Clair Ave., v North American banki 6131 St. Clair Ave., ali v Mervarjevi čistilnici, 5372 St. Clair Ave. Zabava se vrši v četrtek večer 30. januarja 1947 v Slo-venskem avditoriju na St. Clair Ave. Jeklarna zahleva odprlo delavnico za vse delavce Predložila je še druge zahteve uniji za novo pogodbo delali novo pogodbo. Jeklarna predvsem vztraja na tem, kot trdi, da ima vsak delavec absolut-no pravico, da sam določi, če hoče biti pri uniji ali ne. Jeklarna je proti zaprti delavnici in proti unijskl tovarni. Sedanja pogodba z unijo zahteva nistov se vidi, da je tega črnega mnogo več kot belega ali prav za prav rdečega. , KAZNI RADI KROMPIRJA.'8?"’pos,anec ‘z Mlnnesote’ je - 22. dec. isti list začenja svoj vlozl1 Prdelog, ki bi prepovedal uvodnik z besedami: “Slabo je tak"zvane “portal-to-portal” uspel letošnji odkup krompirja.” tofPoslanec Pravi< da & bi Potem pripoveduje, kako so ga 80dnlJe ukazale plačevati unijam, “nezavedni pridelovalci” skriva- kot zahtevajo v teh tožbah’ da bi li pred komunističnimi komisija-' ’° sta'° vlado vse do HOOO.OOO,- mi. Toda oblasti niso odnehale °00' T° biJmorala namreč vlada' U A U I ADAH Alf I in končno le odkrile pri marsika- p?v™,tl indu8tr‘J». ki bi prvotno N V11 U H V D U 11 kem kmetu skrit krompir. Stra- P a^"a e zab*evo> Pa bi potem za-, šno se pohujšuje komunistično htevaIe nazaj od vIade iz P°vr- Joseph Struke1 glasilo, da so celo nekateri “ljud-j nj?nih davkov. Po enotedenski bolezni je umrl uniisk° delavnico, to se pravi, ski odbori” bili nemarni pri pre-1 “Ako bi se to zgodilo,” je re-j v St. Alexis bolnišnici Joeph da »o18 Pristopiti vsak delavec iskavanju, kako kmet skriva kel Knutson, “potem bi letos ne Strukel, tar 48 let, stanujoč na kuniji, kadar je vzet na delo, ako krompir. Predsednik “ljudske-1 m°8b znižati dohodninskega 1037 Možina Drive. Tukaj zapu- *« ni član iste. Kjer je zaprta davka, ki je bil naložen narodu! šča ženo Mary roj. Tekavec in delavnica, mora biti pa delavec za vojne namene.” tri otroke: Emma omož. Polzer, že član unije, predno je vzet na Senator Joseph Ball iz Minne-; William in Robert ter več sorod- deI°-šote je pa vložižl predlog, da se nikov- Doma je bil iz Dolenje Dalje izjavlja kompanija, da .... . ... v , , . -----------— uuK , preuredi delavske postave v toli- va8i Pri Cerknici, kjer zapušča bo zahtevala zase popolno oblast velim gresnuti. Nekatere vasii na-| ijubijanski okolici. Gregorc AIoj. ko, da bi imeli delodajalci pravi- starSe, dve sestri Marijo in Jože- nad najemanjem delavcev, raz- s eae ar po imenu. v. r an, z;j ;z vnanjih goric je dobil radi co povedati delavcem svoje mne- Dno> brata Antona in veliko so- deljevanjem dela in drugo. Da- sv. Anaraz, moskanjci, Sv. BoU| napačne prijave krompirja dve nje o delavskih problemih, dokler rednikov. Tukaj je bival 27 let *J« kompanija predlaga zase in nic it . la ist grozi, aa bo j°. Naj počiva mir- februarja in unija CIO je prista- je izjavil glede teh tožb: “čas no^v ameriški zemlji, preostalim la, da se raztegne jo 80. april .. Jimp »arko J grozi ohromiti vso našo industri-; Danes zjutraj je umrl v Glen- tom. jo. Odgovor, ki ga bomo dali na ville bolnišnici Marko Volčanšek, Plinarna ne pusti za nove hiše plinskih fumezov postaviti Cleveland, O. — East Ohio Gas je do nadaljnega ustavila Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice plinsko gretje pri novih hišah. Deveta obletnica— Enako ne dovoli več napeljati Jutri ob 7:15 bo darovana v plinsko gretje v sedanje hiše, cel-kvi sv. Vida maša za pokojno kjer bi lastnik rad furnez spre- Mary Klemenčič v spomin 9. ob-Pittaburgh, Pa.,— U. S. Steel menil iz sedanjega na plinsko letn‘re njene smrti. Corporation je od svoje strani: gretje. Ta odredba pa ne zadene Tretja obletnica— predložila uniji CIO zahteve, o onih novih hiš, ki so že v delu in Jutri ob 6:30 bo darovana v katerih bodo debatirali, ko bodo načrti za plinsko gretje naprav- cerkvi sv. Vida maša za pokojne- d>dje n» 1. strani) Senator sumi> da ima Rusija tovarno za atomske bombe _ _ .it tem oziru drugod po svetu Washington — Senator Brien McMahon, demokrat iz Connecticut, je včeraj govoril v zbornici, da močno sumi, da Rusija energično dela na razvoju atomske sile nekje v Uralu, dočim ameriški in sovjetski uradniki debatirajo o razorožitvi sveta in o kontroli atomske sile. Naša dežela mora takoj zamenjati vedo o atomski sili za kontrolo iste, ali pa bomo končno doživeli razdejanje s kakim novim orožjem, je rekel senator. “V našo lastno varnost je,” je govoril senator, “da pošljemo inšpektorje za visoki zid sedaj, da bomo zvedeli, kaj se tam godi. Danes ne vemo nič, kaj delajo druge dežele glede atomskega orožja in kako daleč so že z raziskovanjem. Vemo pa, da delajo nekatere dežele noč in dan na tem problemu. In dokler nam niso znane podrobnosti o tem, bomo živeli v strahu in sumnji. “Nedolgo tega so poročali iz Rusije, daje bil pregnan največ-ji ruski znanstvenik Peter Kapit-za v Sibirijo radi nekega zločina. Bolj verjetno bo, da je Kapitza zdaj zaposlen kje v Uralu z atomskimi problemi. Seveda, tega ne morem dokazati in nihče izmed nas ne more dokazati. Toda/dokler nimamo mednarodne kontrole atomske sile z zadostnim nadzorstvom vsepovsod, ne bomo mogli atomske sile nikoli vpreči za vsakdanjo uporabo v korist vsemu svetu.” Samo če nimajo drugi skrbi Washington. — Ohijski senator Taft je oni dan rekel (pa ne uradno), da so med republikanskimi hondi žene) kot med demok ti. To je pa spravilo demokrate na noge, kakopak. Završalo je med njimi in zdaj zahtevajo, da se vrši javni kontest z nevtralnimi sodniki, ki naj bi razsodili, če so lepši republikanci, ali so gorši demokratje. Videti je, da nimajo naši postavodajci velikih skrbi, če lahko uganjajo take burke. Pručce naj si kupijo in se z njih drug drugega gledajo. Ueni. | ga vojaka Roberta J. Starc, ki je Plinarna je to odredila za to- Padel 29. jan. 1944 na bojišču liko časa, dokler ne dobi več pli- Anzio v Italiji, na, da ga bo dovolj za vse zahte- Zaroka— ve. Pri zadnjem mrzlem valu se Mrs. Anton Rosman iz 3528 E. je pokazalo, da plina ni dovolj 80. St. naznanja, da se je zareza vse in ga je morala ustaviti čila njena hčerka Vera z Mr. tovarnam, da ga je bilo dovolj za Johnom Rendzik. hišno gretje. Plina bo pa še ved- Važna seja nocoj— no dovolj za kuho za gretje vode * Ob 8 nocoj bo važna seja slo-in za ledenice, ki so na plin. venske sekcije za kampanjo Enako ga bo dovolj za vse hiše, “March of Dimes.” Seja bo v ki imajo zdaj gretje na plin. I uradu SDZ, 6401 St. Clair Ave. Ta odredba bo v veljavi do je- Vabljen je odbor, kakor tudi vsi, šeni, pravi plinarna, ali pa celo ki se zanimajo za dobro stvar, morda do prihodnjega leta. Vse Vesela vest— zavisi od tega če bo mogla pli- Pri družini Mr. in Mrs. John nama dobiti dovolj cevi za nape- F. Terček se je oglasila tetica ljavo dodatnega naravnega pli- štorklja in pustila zalo hčerko na v te kraje. Ob tem času ni prvorojenko ki je tehtala ob po-mogoče dobiti novih cevi. rodu 9 funtov. Materino dekli- East Ohio Gas Co. je vložila ško ime. je bilo Alma Grili. Cena vlado ponudbo za nakup cevi, stitke! ki jih ima ta na razpolago. Ako Pozdravi iz Arizone— jih bo mogU kupiti, potem bo po- Mr. in Mrs. Joseph Plevnik ložaj izboljšan še pred prihodnjo pozdravljata iz Phoenix, Ari-z*mo' ' zona, vse svoje prijatelje širom ta problem, bo določil uspeh ali star 60 let, stanujoč na 1063 E. Judom V PslCStilU SO neuspeh vsega našega ekonom- 67. St. Tukaj zapušča soprogo Ameriški poslanik trdi, da so bile volitve na Poljskem pod terorjem Varšava. — Ameriški poslanik na Poljskem, Arthur Bliss Lane, poroča da so mu njegovi opazovalci o poteku volitev na Poljskem pripovedovali, da je izvajal vladni komunistični blok pravcati teror nad volivci. Predložili so mu dolgo listo kršitev poljskih zakonov o volitvah. Poslanik Lane bo poslal še ta teden svoji vladi v Washington vse, kar se je godilo na Poljskem pred volitvami in na dan volitev, za kar so priče uradniki v njegovem poslaništvu, ki so obiskali vse volitve okraje po Poljskem. skega podviga.” ------0- Zed. države in Francija bodo osvobodile nemške vojne ujetnike Washington. Francija in Zed. države so se sporazumele na načrtu, po katerem bo osvobojenih 620,000 nemških vojnih ujetnikov, katere so zajele ameriške armade in ki so bil izročeni Franciji v varstvo. Vsi ti ujeti Nemci se bodo do oktobra lah- x unaj AapUjaLd SOprOgO J J* 1 .1 v« ■ 1 • . Rose in pastorke: Amelia Kokal, 0311 AflglCZl Ultimat Josephine Papes, Stanley Pagon, Jeruzalem. — Angleške obla-Diana Puzdar, Lena Fatur in več sti v Palestini so izročile včeraj sorodnikov. Rojen je bii blizu židovskim voditeljem ultimat, ki Zagreba. Pogreb bo v četrtek govori, da bodo vojaške oblasti popoldne ob 1 iz želetovega po- prevzele vodstvo v dežeii, ako ne grebnega zavoda na St. Clair izročijo odpeljane Angleže. Ave. in na Highland Park poko- Podtalna židovska organizacija pališče. Iz raznih naselbin je namreč odvedla dva važna Angleža, nekega armadnega častnika in sodnika. Sodnika je odpeljalo 8 oboroženih mož iz sodne dvorane, častnika so pa Republic, Pa. — Po dolgi bo- . lezni je 2. jan. umrla Anna Ma- °®P«jali iz njegovega stanova- ___________ rinich. Stara je bila 59 let, doma n;|a‘ ko vrnili na svoje domove, ali pa iz Črnega potoka pri Kočevju.! Ankležke oblasti so odredile bodo lahko ostali v Franciji na! Poleg moža zapušča sestro Ag- Policijsko uro v židovskih nase- Sosede bodo malo dobile od Avatrije Washington. — Veliki štirje ne smatrajo Avstrije kot sovražno deželo, že tekom vojne so se sporazumeli na tem, ds. jo bodo smatrali kot neodvisno državo, ki je bila samo žrtev Nemčije. In kako bodo dobile sosede kakšno odškodnino od “žrtve Nemčije,” je veliko vprašanje, trdijo diplomatski krogi. Težko je zabavati princa iz Arabije tukaj New York. — Kot gost ameriških oljnih družb je Ibn Abdul, princ iz Saudi Arabije, kjer imajo Amerikanci velike koncesije. Ker princ ne pije, niti ne kadi, niti ga ne zanimajo avtomobili, je težko najti zanj primerno zabavo. Kar princa zanima so samo konji. delu, če bodo to sami hoteli. Mednarodni Rdeči križ naj bi nes Kerkovich v Brooklynu, N. 'Jib v Jeruzalemu, Haifi in Tel Y., in dve sestrični — Johano Aviv- Noben Žid ne sme na uli- pomagal nadzorovati izbiranje Disac v Brier Hillu in Anno co fx^ jutra do večera. Magdič v McKeesportu, Pa. | Židje so odpeljali Angleža, kot Livingstone, 111. — Po kratki se sumi, da bi s tem preprečili bolezni je 12. jan. umrl Anton smrtno kazen nad 33 let starim _____________. r________ Zornik. Star je bil 67 let, doma Dov Bela Grunerjem, ki je bil to, da bodo v svojem zasedbenem ^iz Čezsoče, Primorsko. Tukaj za- obsojen v smrt na vešalih, ker je pasu v Nemčiji pomagale'Fran-1 P™ča ženo iti hčer, sina Antona sodeloval pri atentatu na policij-ciji nabirati delavce. | nekje v Californiji, bratranca sko postajo. Angleške oblasti so Nemci, ki se bodo odločili, da'Antona Zornika v Herminieju, izvršitev smrtne*kazni odložile, bodo ostali v Franciji kot delav- Pa'’v starem kr8iu P8 sestro. | da se da obsojencu prilika apeli- prostovoljcev za delo v Franciji med ujetniki. Rdeči križ še ni odgovoril, če bo sodeloval ali ne. Z,ei. države so tudi pristale na ci, bodo dobivali isto plačo kot domačini. Vsak si bo lahko sam izbral, kaj hoče storiti. Zed. države pravijo, da bodo "’•’“■J* * bU tri' začele pošiljati nemške Vojne deaet‘e m b°1?hal le paf mfe-ujetnike domov v tekiu enega1 cev'uBl1 Zobozdra- tedna. Vse delo pa mora biti iz-. ™žkem oddeIku anivT?™ P‘«*- Johnstown, Pa,— Dne 12. jan.1 rati na najvišje angleško sodišče je podlegel srčni hibi dr. Fran- za pomilostitev, cis Barentinčič ,sin tukajšnjega Ameriška vlada ne izroči ruskega državljana « Washington. — Ameriška mavsak nemški vojni ujetnik, ki Bl!,?eJfroko vozrmn m splošno čila ruskega državljana Alek-pnljubljen. — Dne 14. jan. je seva, ki je bil prej atašej pri nenadoma umrl Jože Glavach, rUskem poslaništvu v Mehiki star 60 let, doma od Kuma, Do- jj, ki se zdaj nahaja v Zed. lenjsko. V Ameriko je prišel z državah, družino okrog leta 1907 in se{ bo hotel domov. Dillon, Mont_____Dne 14. jan. je umrla Katarina Lakner, roje-1 na Lukanič, stara 77 let, doma iz Drage pri Poljanah, Dolenjsko, v Ameriki 40 let Tukaj za-1 pušča pet sinov in dve hčeri, v, Buttu pa dve nečakinji. Neodteiajle! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete 86.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland I, O. Pr.^.s.bopoua je ponovno oženil. Bolehal je več let, vendar je še vedno opravljal Iz Fort) Lauderdale, Florida, pozdravljajo: Joseph Demshar, Birk. ameriški kongresniki so v zbor- v ti8tem kra3u si je ustanovil niči več kot eno uro dokazovali d<>m Mr' Birk in Pri nJem 9ta svojim kolegom o nevarnosti ko- naSa Olevelandčana na obisku, munizma in naglašali, da je da-1 V bo*nišnici— (rdijo kongresniki Washington. _ Trije vplivni'John Dren«tJn Joseph meriški kongresniki so v zbor- v tistem kra^ ai Je ust nes Sovjetska Unija največja nevarnost svetovni demokraciji. Lawrence Fortuna iz 16611 Saranac Rd. se nahaja že dlje Debato je odprl poslanec Dirk-®asa v Lakeside bolnišnici, sen iz Illinoisa, ki je predlagal, Prijatelji ga lahko obiščejo, naj bi se tiskalo 500,000 letakov. v Florido— iz kongresne knjižnice, kjer je Mr- in Mre. Frank Champa, pisano o “Komunizem v akciji.” “Povem vam,” je izjavil Dirk-sen, “da je danes največja nevarnost svobodi po svetu edino “rdeči fašizem.” Poslanec McCormick, demokrat iz Mass, je podprl izvajanje predgovornika in rekel, da je danes v delu sovražni krog ki se zožuje okrog Zed. držav in da je to del vojaškega načrta Sovjetske Unije. Poslanec Rankin jz Miss, je pa svaril zbornico, da je komunizem že dospel v Ameriko. Sodnik bi šel rad stopnjo nazaj Columbus, O. — Charles J. Bell, član najvišje sodnije države Ohio, se je obrnil na guvernerja Herberta, naj ga imenuje na izpraznjeno mesto okrajnega sodnika v okraju Hamilton, odkoder je bil pred leti imenovan v najvišjo sodnijo. A na njegovo mesto v najvišji sodniji naj guverner imenuje James Stewarta lasnika Glen Park Cafe, sta odšla zadnji četrtek v Folorido na počitnice za nekaj časa. h bolnišnice— Mrs. Terezija Kodelja iz 802 E. 156 St. se je povrnila iz bol-, nišnice. Tem potom se lepo zahvalujeje vseni za obiske. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. V Kalifornijo— - . Joseph Klauserti/15012 Sylvia Ave. se je pjxfiu v Banning, Kalifornija, Kjer bo obiskal svojega sina 'Josipa. Pred odhodom je naročil pozdrave za vse svoje prijatelje in znance. V Kaliforniji ostane okrog dva meseca. Želimo mu tam prav veselo bivanje in srečen povratek. Avstrija izjavlja, da ne bo plačala reparacij London.— Dr. Kar Gruber, avstrijski zunanji minister, je izjavil pred deputiji ministrov Ve iz Cincinnatija, ki je leta 1944 ,četvorke- da Avstrija ne bo kandidiral za guvernerja. Pravijo, da bo guverner Herbert v nekaj dneh obe prošnji Uslišal. Euenhower za predsed. Farley za podpred. Washington. — Senator Elmer Thomas, demokrat i; Okla-! Avstralska in južnoafriška^de- v stanu plačati nobene vojne odškodnine, ne temu ne onemu. Avstralska delegacija je zahtevala, da se napravi za Avstrijo posebno mirovno pogodbo, katera naj ne naklada Avstriji nobenih nepravičnih bremen ali ponižanj. več piva za žejne New York. — H. J. Charles, home, je rekel, da bi morali de- legacija sta ponovno zahtevali, lahka mizarska dela. Tukaj za- predsednik U. S. Brewers Foun- mokratje izbrati 1948 za pred- da morajo biti mali narodi polnoč pušča ženo Terezijo, pet sinov in dation, napoveduje za letošnje sednižkega kandidata generala močno zastopani pri setavljanju tri hčere. SLOVENSKI IZGNANCI SO Sl UŽILI LI GOLO bVLR-NJK POMAGAJMO JIM! poletje dovolj piva za vse. Pravi, da bo vlada do 1. marca preklicala vse restrikcije glede rabe žita v pivovarnah. Eisenhowerja, za podpredsednic mirovnih pogodb za Avstrijo in škega pa Jim Farleya, nekdanje- Nemčijo. Temu se še vedno z ga generalnega poštnega moj- vso silo upira ruski delegat Feo-stra. dor Gousev. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER UAM8S DEBEVEC. Editor) i . 6111 St. Ctalr A«. HEnderson 0626 Clevdud S, Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays JARSAtl 1947 * * y « , 6 7 » 9 10 »* 11 ij 14 *} ,6 '7 ,8 19 10 u u v) »4 M 16 17 it 19 }0 )■ NAROČNINA: Za Ameriko na leto 61.00; za Cleveland ln Kanado po poiti za eno leto 66.00. Za Ameriko pol leta 6400; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta 6460. Za Ameriko četrt leta 6360; za Cleveland In Kanado po poiti četrt leta 63.16. Za dveeland ln okolico po raznaialclh; celo leto 61.00, pol leta 64 00. četrt leta 6360. Posamezna itevllka atana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: UnRed States 61.00 per year; Cleveland and Canada by mall 6800 per year. U. 8. 64.00 for 6 months. Cleveland and Canada bv mail 64.50 for 6 months. U S. 6360 for 3 months Cleveland and Canada bv mall 63.19 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier 6100 per year. 64.00 for 6 months, 43.50 for 3 month«. 81mrle copies 5 cents each. /— Katero! / Cleveland, C jond-clRss matter January 6th 1908, at the Poit Office at Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 19 Tues., Jan. 28, 1947 Nasa Koroška Namestniki zunanjih ministrov šjirih velesil, ki bodo v marcu začeli v Moskvi z razpravami o miru z Nemčijo in Avstrijo, so se že zbrali v Londonu,, da začno s pripravami za moskovsko konferenco. Zasipavajo sosede nemškega naroda in poslušajo njih zahteve. Take je prišla spet na vrsto naša slovenska Koroška. Boj za Koroško med malim slovenskim in velikim nemškim narodom se dejansko bije že stoletja, žadnjih sto let pa je nemška nasilnost ta boj zaostrila do skrajnosti. Po prvi svetovni vojski ie bilo upanje, da se slovenski del Koroške odcepi od Memške Avstrije in priključi Jugoslaviji , Priključen je bil le majhen del: Mežiška dolina in Jezersko; ostalo slovensko Koroško smo izgubili v nesrečnem in krivičnem plebiscitu 10. oktobra 1920. Med ravno preteklo vojsko je v Slovencih živelo veselo upanje, da bo koroško vprašanje končno rešeno v našo korist. Zastopniki avstrijskih Nemcev sp bili tako prepričani, da Avstrija izgubi Koroško, da so iskali v inozemstvu stikov s Slovenci in poizvedovali, s kako delitvijo dežele bi se, slovenski narod zadovoljil. Prihajali so s predlogi, naj bi deželo delila reka Drava, Toda v novembru 1943 so v Moskvi zastopniki Rusije, Amerike in Anglije izjavili, da hočejo upostaviti neodvisno Avstrijo in slovensko upanje je zelo padlo. In sedaj je koroško vprašanje spet v razpravi. Ali bomo Slovenci spet doživeli naroden poraz? Ime Koroška prihaja od besede Carantanum (Karanta-num), ki je po vsej verjetnosti keltskega izvora. Odtod beseda, ki je za Koroško v rabi v angleški govorici: Girinthia, -'4)46*4 »loTcnalcg boaMw? Kxwe4«wi Ta-wvBt.lwH* K a. zlasti z glasovi slovenskih socialistov, ki so gonili svojo mednarodnost in pozabili da so Slovenci — tudi odbili. Predaleč bi vodilo, če bi raziskavali-vse krivic*, ki so se zgodile ob terti plebiscitu in ves terorizem, ki ga je spremljal, le to naj dodamo, da so se Nemci sami bahali, da so zmagali s slovenskim glasovi, ker so v stari Avstriji onemogočili pravo slovensko Šolo na Koroškem. Kljub svojim obljubam, da bodo na Koroškem postopali pravično, so začeli Nemci brž po plebiscitu z divjim maščevanjem nad tistimi, ki so glasovali za Jugoslavijo. Pometali so ljudi iz služb na cesto, druge pretepali, tretjim grozili. Mnogi so se morali pred tem nemškim nasiljem umakniti in izseliti. Tudi župnika Jurija Trunka so 6. marca 1921 dejansko napadli v Celovcu. V uradih je nemščina popolnoma zavladala, o pravem pouku slovenskega jezika po šolah ni bilo več govora. Prišlo Je pač večkrat do govorjenja, da dobe slovenski Korošci neko avtonomijo, toda nemški šovinizem je znal to preprečiti. Do dna so izpili slovenski Korošci kelih trpljenja pod Hitlerjem. Vse slovenske prosvetne in gospodarske organizacije so bile zapuščene, vodilni Slovenci so bili vrženi v ječe ali pregnani. Veliko slovenskih družin so preselili iz Koroške med druge Nemce. Znani preganjalec Slovencev Majer Kaibitsch je 10. julija, 1942 izjavil: "(Jd tega časa ni na Koroškem nobenega slovenskega manjšinskega vprašanja več.” Ali bo nemška krivica spet zmagala v Moskvi na konferenci velikih? Jugoslavija je že predložila svoje zahteve po slovenski Koroški. Dr. Jože Vilfan jih je podal namestnikom zunanjih ministrov v Londonu. To niso nove, to so stare zahteve vsega slovenskega naroda, kar spada v slovenske jezikovno ozemlje, naj spada tfldi k Sloveniji. Krivice, ki so se zgodile koroškim Slovencem zadnjih sto let morajo biti popravljene, če hoče kdo govoriti o pravičhem miru in če se hoče res držati atlantskega chartra. Žalibog stoji za slovenskimi zahtevami razupita komu-nistična Titova vlada, ki sama v domači deželi ne pozna ni-kake pravice ih svobode in .radi tega njen glas tudi kadar ima prav, malo pomeni. Žalostna usoda slovenskega naroda jč, da je v najvažnejšem treriutku v rokah ljudi, ki sovražijo odločilne .zaveznike Amerikance in Angleže, brez katerih pristanka ne dobimo Koroške. Titova vlada, ki ne vidi drugega kot komunizem, si je v svoji brezglavi zaletelosti nakopala sovraštvo tistih, ki je vedela, da bodo odločevali o naši Koroški. Taktika partizanov in njih diplomatska igra je kričanje, nezmerno vpitje, bahanje in izzivanje. Ker pes, ki mnogo laja, ne grize, imajo zapadni zavezniki za bobnečo samohvalo jugoslovanskih komunistov in za vse grožnje ti-tovcev le pomilovalen posmeh. Tako smo izgubili slovenska mejnika Trst in Gorico. Z njima smo izgubili že tudi del slovenske Koroške, namreč Kanalsko dolino. Bojimo se, da po krivdi te v Jugoslaviji vladajoče klike zgubimo še tretji mejnik, Celovec, in da Titov škorenj surovosti stre še zadnje upanpje koroških Slovencev. ♦4tlltttHm4ttlHimilHIIIIHII6W*4*llllll*t546 roško pove, da so Slovenci naselili deželo, kjer 'so prej živela druga ljudstva. Predno so naši predniki prišli na Koroško, so bili tam Karantani, polatinjeni ostanki keltskih rodov. Pred prihodom Slovencev je tudi Koroška trpela ob preseljevanju narodov, zato je bilo prebivalstvo razredčeno. Novodošli Slovenci so naselili predvsem kraje, kjer so že pod prejšnjim prebivalstvom bile razvite naselbine. Zasedli so in vsaj deloma porušili stara rimska mesta kot Virunum na Gosposvetskem polju. Izkopanine po vseh koroških dolinah pričajo o življenju in kulturi teh starih prebivalcev Koliko prejšnjih prebivalcev so Slovenci našli ob svojem prihodu, koliko so jih pobili, koliko jih je med njimi ostalo, koliko so jih pregnali se, ne da dognati iz zgodovinskih virov. Njaselitev Slovencev se je začela v drugi polovici šestega stoletja. Tako.vemo, da so leta 580 po Kristusu že bili na Gosposvetskem polju in da so se leta 593 že borili z Bavarci, ki so od zahoda prihajali v deželo. Slovenci so naselili predvsem spodnjo Koroško. Po vseh dolinah so segale njihove naselbine tudi v gornjo Koroško, vendar je bila slabe-je naseljena kot južni del dežele, kar je bilo kasneje usodne-'ga pomena. Središče novonaseljenih Slovencev je bilo Gosposvetsko polje severno od Celovca. Tam so tudi postavljali po posebnem obredu svoje vojvode. Slovenci so tedaj na Koroškem že čez 1300 let. Slovenci so od vseh slovanskih narodov prodrli najda-v lie proti zahodu in tako postali na jugu sosedje romanskih Furlanov, na Koroškem pa sosedje, nemških Bavarcev. Radi te soseščine so prišli v sredi osmega stoletja v odvisnost od Frankov odnosno Bavarcev in ti zadnji so začeli naseljevati doline gornje Koroške. Slovenci so, kot smo omenili, naselili doline gornje Koroške le na redko, zato so začeli med njimi deželni gospodje naseljevati nemške kmete. To se je vršilo zlasti v drugi polovici devetega stoletja, ni se pa nehalo tudi v kasnejših stoletjih. Po dolinah in na novo iztrebljenem in obdelanem višinskem svetu še je naselilo toliko Nemcev, posebno Bavarcev, da so končno ti dobili večino. Slovenci so se sicer držali dolgo tudi v gornjekoroških dolinah ,toda končno so se utopili v prevladujoči nemški okolici. Danes v mnogh krajih samo krajevna imena pričajo, da so tam Slovenci prebivali pred Nemci. Nekako v petnajstem stoletju se je ustalila meja med Slovenci in Nemci. Kar je bilo slovenskih kmetov med Nemci, so se ponemčili, Ulil 14144446446444444461*1 ************* I ************ Tudi letos, dne 30. januarja na rojstni dan enega največjih predsednikov Zed. držav, F. D. Roosevelta bo pod vodstvom Max F. Travna prirejen ples v SNDomu na St. Clair A-ve. Veg preostanek od te pri- Za blagor nas vseh Cleveland, O — Možje, kateri so postavljeni, da vodijo in pobirajo sklad za pobijanje najbolj zavratne bolezni — o-troške paralize, so se zopet o-brnili na nas Slovence živeče v Clevelandu, da tudi to pot sodelujemo z njimi pri zbiranju doneskov za izboljšanje zdravniške vede glede ene najbolj zavratnih in najhujših bolezni in to je — otroka paraliza. Že več let zaporedoma smo Slovenci pod vodstvom pokojnega John Gornika doprinesli velik del za ta sklad, kar je clevelandske Slovence povzdignilo na dvse druge narodnostne skupine na prvo mesto. To je bila gotovo velika čast za nas, ko je bil naš narod predstavljen ameriški javnosti kot radodaren, usmiljen in, zaveden, da rad stori svojo dolžnost do trpečega ^človeštva. na vse, kateri se jih bodo po-služili Zatorej rojaki, naša narodna dolžnost je, da se odzovemo in pomagamo tudi to pot do boljšega uspeha, da bomo Slovenci še zanaprej zapisani kot prvi med narodi velikega Clevelanda. Joseph Ponikvar. -------o------ List se jim dopade La Salle, lil. — Spoštovano uredništvo, priloženo vam pošiljam ček za enoletno naročnino za Ameriško Domovino, ki se mi zelo dopade in mi lajša žalost po Amerikanskem Slovencu, ki me je obiskoval celo svoje življenje, želim vam mffogo novih naročnikov vam udani, John Baznik. • i Chesterton, Ind. — Pošiljam vam naročnino za celo leto za list Ameriška Domovina, ki me tolaži ob prestanku Amerikan-skega Slovenca, ki me je obiska val celih 28 let. Ameriška Domovina se mi zelo dopade, ker prinaša lepe povesti in tudi vse drugo, posebno, ker imate dosti novic in se ne ustrašite povedati resnice, želeč vam mnogo novih naročnikov in bodite lepo pozdravljeni. Vam udani, Joseph A. Ray. * Imperial, Pa. — Tudi jaz vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za eno leto naprej, ker se mi list jako dopade in še prav posebno pa kolona “če vrjamete al pa ne.’’ Staro leto se je poslovilo od nas in le spomini nam ostanejo, kar smo doživeli žalostnih in veselih dni. Jaz imam posebno vesele spomine na tiste dni, ko so naši sinovi prišli domov zdravi in veseli z bojnih poljan. Najbolj vesel je bil za me dan 27. maja, ko je zjutraj ob šestih prišel domov naš najmlajši sin, ki je sedaj star 21 let, naš Tonček. On nail mesece v mornarici in sicer na Japonskem in na Okinawi. O, Kaj vse je povzročil komunizem . ^ Cleveland, O. — Pred več kot dvajsetimi leti, to je bilo 1.1924, sem bil v Evropi na obisku. Seveda moj glavni namen je bil, da si še enkrat ogledam domači kraj, mojo rojstno vas Dolino pri Trstu. Da bi bil še enkrat v družbi z mojimi brati, sestra mi, sorodniki in nekdanjimi prijatelji in znanci tam v okolici Trsta (to je tistega Trsta, za katerega si delegatje na konferencah skupnih • narodov že toliko časa belijo glave), kateri so ravno par let poprej postali sužnji laškega fašizma ali bolje rečeno italijanskega boljševizma, ali kakor ga sedaj imenujejo komunizma. Gotovo da nekaterim izmed čitateljev ne bo šlo v glavo, kako morem trditi, da je_fa-šizem in komunizem eno in isto, posebno tisti, kateri se odkrivajo in klanjajo pred Stalinom in njegovim podložnikom Titom. A da bodo ti častilci komunizma bolj na jasnem, da je njih dolžnost ravno tako častiti fašizem ali se odkrivati pred sliko njih na drevo obešenega tovariša Mussolinija, nekdanjega vodite- morcev, kateri nam ne bodo nikoli iz spomina). Dočim je bilo v Rusijo od začetka boljševiške revolucje leta 1918 samo do 1. 1924 čez 10 milijonov umorjenih, potem bi bilo gotovo vprašanje na mestu: Komu se imamo klanjati? Koga častiti? Pred čigavo sliko stno dolžni se odkrivati? Katero izmed teh dveh moriinih strank zagovarjati?? Fašizem ali boljševizem — komunizem, na drevo obešenega Mussolinija ali pa na mehkem stolchs^edečega in od vsega po-ganstvapodpiranega Stalina? ivor na to je: ‘'Nobenega, 'tvega ne drugega. Kot pravi Amerikanci in kristjani ne smemo odobravati morilstva, ali take vlade, ki ji ni mar blagostanje in svoboda svojega naroda. Nadalje, ako pomislimo, da je napad Hitlerja na Jugoslavijo meseca aprila 1941 bil naenkrat izvršen, v par dnevih je bila cela Jugoslavija v njegovih rokah ter je v tem kratkem času padlo ali bilo pomorjenih od 60 do 65 tisoč ljudi, recimo, da jih je bilo pomorjenih 75 tisoč Jugoslovanov, od kje* pa pride to ogromno število umorjenih Jugoslovanov, katere računajo na 1 milijon in \XaiJ9i 6^gf ne pr lja črnega komunizma v Italiji, J-600 tisoč, in to samo do konca kakor pred sliko Jožeta Stalina vojne 10. maja 1945? Potemta- AL'PA NE reditve se bo izročilo v imenu clevelandskih Slovencev n a pristojno mesto. Po pripravah, ki so v teku, se lahko pričakuje najboljša postrežba v vseh ozirih. Na razpolago1 bomo imeli vse poznane slovenske godbe, katere bodo igrale za ples. Med odmorom bo nastopilo par odličnih govornikov s kratkimi govori, kar bo gotovo povzdignilo celo prireditev. Poznana Mrs. Makovec, ki jo vsi poznamo kot izvrstno kuharico, bo imela v oskrbi kuhinjo. Torej to je gotovo jamstvo, da bo vse najboljše. In Frank Chesnik pa ima v oskrbi raznovrstne tekočine, katere bodo zelo dobro vplivale v Moskvi in njegovega pokornega sluge Tituža v Belgradu. Da sta fašizem in komunizem v sorodstvu, ako ne celo lastna brata, naj vam priča to, kar sem slišal od mojega soseda v moji lastni vasi v Dolini pri Trstu. On še je ravno takrat vrnil iz Rusije, kot vojni ujetnik prve svetovne vojne. Bil je tam že v času revolucije, vse do leta 1924. Vsi začudeni smo ga poslušali, ko nam je pripovedoval delovanje ter vladanje boljševizma v Rusiji vse od začetka vstaje proti svojemu lastnemu ljudstvu, proti svojim bratom in sestram, kateri so se upali jim kaj nasprotovati. Vsi smo kakor oka-meneli, ko smo slišali besede, 10 milijonov Rusov je bilo brutalno umorjenih od začetka ustaje. Na tisoče in tisoče njih hramov ali bivališč je bilo požganih in , . , „ uničenih. (Gotovo da te števil- kako strasno smo ga bil. veseli | Re so ve(]no tam za železno (J. in najbolj pa jaz. To pac ve, grajo jn komunistični listjT ki ^ mamica najbolje, saj veste, da, ^ d strogo cenzur0i jjh niso najmlajši otrok je najbhžje ma- jn jjh ng bodo nikdar prioWi]i). termemu srcu. Pet tednov je bil zdrav in vesel, ljubil je lepoto narave ,ki je bila najlepša v tistem času. Hodil je po vrtu in gledal cvetlice. Oh, kako so lepe, je večkrat vzdihnil. Saj pa tudi ni vedel, da jih gleda zadnjikrat. Tako je prišel dan 16. julija, ko je potožil, da ga boli glava. Poklicali smo zdravnika, ki je potem prišel po dvakrat na dan skozi 10 dni. Ker se mu ni hotelo obrniti na bolje, smo ga poslali v bolnišnilo, kjer je mirno in udan v božjo voljo prenašal bolečine 16 dni. 3. avgusta pa je mirno in za večno zaspal. Tako je naš ljubi Tonček prišel in zopet odšel in dokončal svojo mlado trdnjevo pot. V tem je moj spomin na najbolj vesel in potem tudi najbolj žalosten dan v letu 1946. Pozdravljeni či-tatelji Ameriške Domovine. Alojzija Zupančič. Tam so padali moški, ženske in otroci. Ljudje pošteni in nedolžni kot ptice v zraku, so bili v očeh boljševikov i’zdajalci in kriminalci. Boljševiki so hoteli priti do vlade in do dobrih stolčkov. Kdo so pa bili ti boljševiki? mu je stavil vprašanje e-den izmed poslušalcev, Na to mu je odgovoril ujetnik: To so bile prave propalice, lenobe. Večina jih je bila prejšnjih jetnikov, celo taki, ki so bili na smrt obsojeni od prejšnje ruske vlade. Tukaj nam je vsem dokazano, da je bil boljševizem ravno tako nasproten svobodi naroda in božjim postavam kakor fašizeip. In ako premislimo, la je bilo od rojstva fašizma v Italiji leta 1919 vse naprej do njegovega zasluženega črnega groba 1943 le 8 tisoč umorjenih (med temi par sto Slovencev oziroma Pri- kem je postalo 1 milijon 525 tisoč Jugoslovanov žrtev njihove tako zvane osvobodilne fronte a-li komunistične propagande, to je Titove diktature. Ne bom tu razlagal, da je morebiti bilo polovico od teh žrtev od Nemcev ali Italija: vse to zaradi komniz: ne sramujete; še nada klanjati in ga odobraval Kje so pa žrtve in g: sti, katere je povzročil ki zem v naši sosednji držav? lu po njegovem nastopu v ji. Kako se morijo in kol med seboj komunisti in domobranci na Kitajskem, že leta in leta povzroča ta zvita strupena kača tam na daljrfih otokih strašne grozovitosti. Namesto da bi dali taig še Bkoraj divjim narodom prilifarčbfrttllfzacije HHfo svobode, pa ravno nasprotno, tira jih vsak dan v večjo suž-nost. Gotovo, da ne bo nikdar pozabljeno, kaj je napravil komunizem z ubogo katoliško državo Španijo v zadnjem desetletju. Na tisoče duhovnikov, redovnikov in usmiljenih sester je bilo brutalno umorjenih. Ogromno, ogromno število vernega in nedolžnega prebivalstva je bilo prisiljeno storiti mučeniško in grozno smrt. In vse to zaradi komunizma,' sovražnika vere in svobode človeštva. Kakor sem slišal, se je tudi Tito, sedanji začasni bog Jugoslavije, junaško boril proti nedolžnemu katoliškemu ljudstvu na Španskem. Ali moremo in smemo mi Amerikanci kaj takega odobravati in zagovarjati, posebno mi Sovenci ne, ker smo katoličani. Dobro premislite vi Titovi častilci, ki zagovarjate njih grozovitosti, obtožbe in umore, da tukaj, v tej državi, v katero ste se zatekli, da uživate svobodo in dediščino stvarstva božjega; ne odobra- ________'Dalje n* 3. strani) “V Jolietu imamo tudi dobre, ga naročnika z imenom John nemški naseljenci v spodnji Koroški pa so se utopili v sloven- j Riffel. Osebno ga sicer ne po-ski večini. Germanizacija Koroške je bila takrat ustavljena j znam, toda parkrat sva se pi-in jezikovna meja je v glavnem ostala jednaka do srede pre- [ smenim potom pograbila in od teklega stoletja. tedaj se dobro razumeva,’’ sem Tedaj pa je avstrijsko nemštvo začelo z novo in še bolj j razkladal dalje zgodovino mesta nasilno germanizacijo Koroške. Šole in uradi so bili glavno Jolieta. orožje Nemcev proti Slovencem. Ta boj je občutil Slomšek in zato prav na Koroškem tako poudarjal pomen materinskega jez.ka za razvoj prave izobrazbe, zato je prav v Celovcu ustanovil Mohorjevo družbo. Ta val germanizacije je postajal vedno, nasilnejši in Nemci so Slovencem naravnost odrekali najnavadnejše državljanske pravice. Po prvi svetovni vojski je nova Jugoslavija zahtevala slovenski del Koroške. Zalibog je njene zahteve podpirala sa “Kaj sta se dajala radi naročnine?’’ bi rad vedel Jakšičev France. “Ej, ja, zaradi njegovega priimka. Jože Grdina, ki ga je pripeljal v našo komisijo za naročnika. ga je zapisal za Raufla, mo Francija. Vse druge velesile so kot za stavo podpirale po-1 naM M,cki 118 °f’cu ae Jc P" raicne Avstrijo. Prišlo je do že omenjenega plebiscita, ki so, dopudlo ime Rajfel in p0,teTr!_,e ga Nemci z očivldno pomočjo Italije, Anglije in Amerike in zafela beseda dajati besedo. Na- ročnik se je pritožil, naša Micka je imela pa svoje muhe in vest-H Kaliforniji mu pravijo kalifor- “Aha, se spominjam in tudi na kot je, mu je nekaj časa pošiljala kar po dva lista in vsakega z napačnim imenom oziroma priimkom. No, končno smo se pa le sporazumeli in rojak dobiva zdaj naše cajtenge pod svojim poštenim imenom. Nekoč se mu je zgodila, kot sem slišal, velika nesreča, da mu je eden brez krsta umrl,” “Ni hudir," se začudi France. “Ljudje so površni in predolgo odlašajo s krstom.” “Saj ravno to je bilo usodno, ker Riffel ni dovolj dolgo odlašal. Spil ga je namreč še pred Sv. Martinom.” “Koga? Otroka?” se čudi Jakšič. “Kakšnega otroka, neki! Tisto, ki priteče iz grozdja, če ga stisneš in v sod deneš. V Clevelandu mu pravimo ohajčan, ker je pridelan iz ohajskega grozdja, poštene cigare.” ko zaneseš. Vse bo med nama ostalo,” se zagviša Jakšič. “če bo dolga storja, morda ne bo napačno, če še enega prej stisneš.” “Takist pa že, takist, France. No, vidim, da bo iz tebe še nekaj, če boš kaj dolgo hodil z mano po svetu. Samo da sprevidiš, kaj se pripovedovalcu gepira, pa ki je še tako lepo pri rokah in ha vse mile viže poceni. Samo eno kap- nijčan, v starem kraju smo imeli tistega, kako smo zabavljali in pa cviček, rebulo, vipavca, tera- grozili, da bomo pisali preziden-na in pa, če se ti še kaj sline ce- tu v Ameriko, naj s tako deželo, dijo po njem — refoško. Potem ki nima niti ene poštene cigare, smo ga imeli od Gadove peči, s takoj prekine diplomatske odno-. Trške gore, bizeljca, ljutomerča- šaje. Ustrašili So se tega in cina, pa kaj vem kakšne še vse, gare si dobil iz same kraljeve Vidiš, med našim milim naro- cpalde.” dom je navada, da se mošt nato- „Ti „ roV2ame Iaksi? «nrei s; či v sod, potem se pa počaka ž J,!’baCTb^daU.tbI “ fik’ F™f‘ njim do sv. Martina in takrat se stm dogodku ko sta bi,a tukaj z| bos; vide , kako te bo pogrelo, ga pa načne, ali kakor pravimo: Johnom Grdmom in da so vajuj Naj le kar tebe greje mene teti se ga. Riffel ga je pa pre- Je|ietcaiu jeli| kot ne bi niti bo že cigara, se brani France, dihal pred sv. Martinom in zato Eamega kardinala iz chicage.” I Za šPaaal?0 * tak c'°™k .P"” trdim jaz, da je v njegovi kleti „Tako dg gem rekel, No tako| porocljiv, ker ne porabi dosti za-eden umrl brg krsta. Kar mene hudo ni bilo ampak bilo pa je' skrbi je to. k*o je potem pretol- res nekaj izrednega. Veš, potrka-kel zimo, če ga je imel samo en vg]j SQ ngma y popast, pa najbr-80“cek- ■ že še danes rie vedo, da so nama. , . ... „ . . Veš, tebi bom stvar .zaupal pa ni i “Hudo je bilo, men, Jaksic, ^ raznašati okrogi “kakor men, takrat saj ves, ko da j kgteri » .smo bili v starem kraju, pa m] bilo dobiti v celi Ljubljani ene “Jack, saj veš, da se name lah- se, bi rekel. Torej jutri, če Bog da zdravje, bogi pa povedal, kako sva se s čarovnikom Grdinom vozila brez žlajfa po Jolietu. živa istina; “‘j brez žlajfa, vam rečem, pa še 1 doli s hriba. Križ božji, saj je dobro, da sem še tukaj, če se spomnim na tisto. / Ljudske povesti | FRANC JAEUC • - “E”, slabi časi, slabi časi so in ko je videla moža vsega str-nastopili," je vzdihnil Barbič: j tega, je vprašala: “Kaj pa je? “Bo samo mleko tja do velike noči!’’ “Bog ve, kje je Lazarjeva punca pustovala?” je spregovorila Rohnečka. Doma so imeli ' žalosten pust . .. Meni se smilijo.’’ “Jaz vem!” je dejal Barbič čez nekaj časa, ko je premislil. “Ti veš? . . Tak povedi! . . Zakaj pa molčiš ” Kar tako so ga napadli. Toda to Barbiča ni čisto nič vznemirilo; z roko se je obrisal okoli iust, pogladil muštace na desno in na levo in jim odgovoril: “Boste že izvedeli . . ’’ Več ni hotel povedati, in ko mu je Rohne zagrozil, da gre k Lazarju povedat, da Barbič ve, mu je dejal: “Ni treba, saj mu grem sam. Kaj bo še dalje skrbel, ko ni treba, ko ni punci nič hudega.” Potlej se je pa Barbič nabri-sal. Obril se je, pripel obe svetinji, vihal brke in je šel k Lazarju. Lazar je v veži cepil trske; z levico je opiral n astebru hrastov ocepek, z desnico je pa ‘ vihtel žatlaho in mahal, da so se tirske po vsej veži razletava-le. Barbič je obstal na vratih, se naslonil na oboj in gledal Lazarja, kako silno vihti žatlaho, kako mu polže po čelu znojne kaplje. Ko ga je Barbič pozdravil, je samo globoko vzdihnil in ga pogledal proseče . . Barbič se je v srcu smejal in neko zadovoljstvo ga je obšlo. Zdelo se mu je dobrp-, 'ko si je domišljal, da je -ravno on ponižal tega Lazarja m je pripomogel, da bo hči takega ba- . . Kaj pa je?” g Mož jo je pogledal z žalostnimi očmi in vzkliknil, kakor bi bilo vse izgubljeno: “Šla je . ■ Šla je! . . Ančka je šla za njim.” "V Ameriko je šla,” je pristavil Barbič. “Pa ga je res rada imela. . . V’ Oče in mati sta jokala in gledala brez tolažbe, a Barbič ju je gledal in se v srcu smejal, češ: “E, naposled bo pa vendar zet iz Kozjega' repa dober , .” Ko se je Barbiču zdelo dovolj joka, je dejal: “Zakaj tulita brez potrebe tako? . . Obrišita si solze in sc veselita hčerine sreče! . . Lazar je poskočil in.zavpil: “Sreča? . . Pasja sreča je to! O, sramota! Moj zet bo iz Kozjega repa . . le kdo mi(je to naredil?” KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 30.—March of Dimes ples v avditoriju SND. FEBRUAR L—Društvo France Prešeren še. 17 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. —Buckeye State Veterans Club, ples v avditoriju SND. 14.—American Veterans War No. 2, ples v avditoriju SND. 8, —Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ obhaja 26 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 16.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v avditoriji! SND. 48.—Sf. Mary’s Holy Name , predpustna veselica v $DD Ha Barbič se je hotel pobahati j Waterloo Rd. s svojo zmago, pa je dejal z | MARCH zadovoljnim smehom: j 2—Svetovidski oder. igro v Jaz sem jo spravil za njim šolski dvorani sv vida J . ; Meni se zahvalita!” 8,-Društvo Ribnica št. 12 , , , I SDZ prireditev v avditoriju v Jaz, jaz! . . Ljudem, ki sc imajo radi, se mora pomagati, da pridejo vkup!” Lazarja je obšla besnost, ko je zpoznal človeka, ki mu je to naredil. “Torej ti?!” je zakričal in se vrgel na Barbiča, ki se je zvrni! takoj vznak, ko se je Lazar zaletel vanj. Na napad Barbič ni bil pripravljen, a bi sc tudi ustavljati ne bil moge! SND. 9.—Svetovidski oder igro v šolski dvorani sv. Videi. 13.—Glasbena matica koncert v avditoriju v SND- APRIL 19, —Loška dolina ples v avditoriju SND. 20, —Pevsko društvo Planina priredi pomladanski koncert v SND v Mape Heights. 26, —Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ples v avditoriju SND. 27. — Društvo Majka Božja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND, MAJ 3,—Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND. ■ 4.—Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND. 9. —Veterans of World War No- 2 Post 25, ples v avditoriju SND. 10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, pleš v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND. 18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND. 25.—SDZ Bowlers, prireditev v avditoriju SND. res, trakov za pišalne stroje in vezniki so branili Trst pred dlv- DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) sličnih v vsakdanji rabi nujnih, premetov. Tudj glede predmetov, ki jih Slovenija sama proizvaja je ljubljanski trg reven. Na vodilna mesta nastavljajo ljudi, ki ničesar ne razumejo in so samo komunistični priganjači. Ti so zanesli zmedo v vse gospodarsko življenje. KAKO JE S PLAČAMI? Plače uradnikov in nameščencev so od 2400 do 4000 dinarjev na mesec. Za vladajoče draginjske razmere to zadostuje posamezniku, ne pa družinam. Nekaj bolje so plačani delavci po večjih industrijah. Jeseniški kovinarji in trboveljski rudarji pridejo na 7 do 9 tisoč dinarjev na mesec. Inženir, ki je za delo odgovoren, ima mnogokrat manjšo plačo kot njegovi delavci. Kljub temu tudi delavci niso zadovoljni. Jeseniški delavec pravi: “Garamo noč in dan. Zaslužimo sicer dobro, kupiti pa ne moremo ničesar. Cez pet let pri takem gospodarstvu ne bo ne nas ne strojev.” V trgovinah, sedaj večinoma podržavljenih, ima vodja isto plačo kot nastavljen« Leži pa na njem vsa odgovornost ne samo za trgovino, ampak tudi za to, da hodijo vsi uslužbenci redno na komunistične mitinge in manifestacije. Ljudje se zato nič ne pulijo za jim komunizmom in prav so i-meli. Ako dobro premislimo, bomo prišli do zaključka, da so komunisti tudi tukaj v Ameriki napravili dosti škode in krivic, Oskrilnili so našo delaysko demokratično stranko s tem, da so tam kričali in trdili, da se borijo za pravo demokracijo, dočim sO se borili, boljše rečeno morili, za diktaturo — za komunizem. To je dalo duška našim republikancem, (ja so skoraj čisto pomeli iz državnih uradov demokrate pri zadnjih volitvah, med njimi je bi tudi naš rojak, sin slovenske matere guverner Frank Lausche, ki je imel lepo priliko do še višjega urada. Naj si upa reči kateri od naših rdečih, da to ni resnica. Ameriški narod dobro ve, da prihaja plevel komunizma iz ruske navidezne demokracije naravnost v našo demokracijo. Mi ameriški vo-lilci nočemo, da bi naše delavstvo in sploh prebivalstvo občutilo šibo komunizma; tisto šibo, pod katero se trese ubogo prebivalstvo tam onkraj železnega zastora. 1 Komunizem se sili v naše delavske unije, v naše organizacije, v naSr'zveze žalibog že v katoliških zvezah in organizacijah ga že močno občutimo. Povzro- DELO I0BU0 VEC POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici (Nadaljevanje a 1. strani) leti zapora s prisilnim delom. Po monemu dedcu — pa je padel j 18 mesecev sta dobila Marinko z glavo na prag tako nesrečno! Ivan iz Vnanjih goric in Kanc in silovito, da je imel takoj do-! Avgust iz Podsmreke pri Dobra-volj. v j vi.^Jčmete v drugih okrajih so “Tako ti si tista hudoba, ki j kaznovali z denarnimi kaznimi, hača vzela človeka iz revne hi- mi je to naredil 1” je vpil Lazar! Tako so dobili skrivači svojega še, katerega je on preziral . . j in ga obdeloval s pestni in su-| krompirja v šmarskem okraju na Nekaj časa je stregel Barbič val z nogami. “O, ti duša ti 1 štajerskem po 4 do 5 tisoč dinar- Ti pes!” I jev kazni. Tako mora slovenski! kmet da- tako na pragu syoji škodože-petem jfr pa dejal: “Pa malo prenehaj, Lazar, ti bom nekaj povedal.” “Ako veš kaj prida, le povej, drugače pa kar pojdi, žalosti je tako dovolj pri nas.” “Precej ti bo odleglo . . Nobene skrbi več ne boš imel.” “ti kaj veš?” “Lej, to-le, je denar za kopune!” Barbič seže v žep in mu po-nudi pripravljeni dgnar. Lazar ga je debelo pogledal. “Kaj me boš gledal? — Na denar in ga preštej . . Videl boš, da sva dobro prodala.” “Kje je pa dekle? . . se je izvilo iz prsi. To je bil bolesten krik obupanega očeta. Barbič se je nasmehnil, stopil bliže in vsul denar na steber, pa dejal: “Očetovega denarja ni hotela nesti s seboj, ko je šla za njim .. .” “Za kom ” je vprašal hlastno. Lazar. "Za njim! . , Za Gornikom . Antonom v Ameriko . . .” Lazarju sta padla žatlaha in ocepek iz rok, prijel se je za glavo in je zaječal obupan: Ješ! . . Ješ! . . Ješ . . Nato je stopila v vežo mati, DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't (mI end lode your belt eden yee dee * you ore In doubt, we Invite you to make the Mowing led at our ritk. Oet e godtogs of duty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Ceptdiw. Take one eapiule every day ier defy days. If you are eel wnBAed your druggist will re-lewd your money, Be sure to get One-A-Doy (brand) Multiple Vkamin Capsules, the kind that bee Ms trademark OWE>1 BAY wirw VlTAiffl CAPSHLES Mills LABORATORIES, INC Rlkhait, Indiana Barbič je samo hropel, in kr! j se mu je mfešala med slino. “Jazes, ubil si ga!” je vzkliknila Lazarica, zagrabila moža in ga vlekih proč. “Pusti ga! . . Pusti ga 1” On se ni zmenil zanjo, kar otresel se je je, pa tolkel in suval Barbiča naprej, sikajoč grožnje in psovke. Šele Rohne in drugi, ki so prihiteli vsled krika, so ukrotili besnega Lazarja. “Pomagajte!” je vpila Lazarica obupno. “Pomagajte!” Eni so držali Lazarja in ga mirili, drugi so pa ogledovali Barbiča. “Umrl nam bo!” je dejal Hren. “Nesimo ga v hišo!” Možje so ga prijeli, nesli v hišo in položili na klop k peči. Rohnečka je zvila staro Lazarjevo kamižolo in mu jo porinila pod glavo. “Vien ga vrzite, ven iz moje hiše!” je kričal Lazar ves besen, ko je videl, da so ga prinesli v hišo. “Ta mi je to naredil! .. . Ta mi je zapeljal otroka. Prokletl . .Proklet!” “Nikar ga ne kolni! . . . Umrl bo! . . Bo že dobil, kar je zaslužil,” ga je pogovarjal Rohne. “Naj se stegne! Čak, da mu pomagam! . . .” Komaj sy ga udržali, da ni iznova planil nanj, in potem so ga peljali v kamrico, kjer so ga stražili. Barbiča so močile ženske z vodo. Ko se je zavedel, je iz-pregovoril komaj razločno: “Slabo mi je . . Menda bom umrl. . . .” Ženske so zavpile: “Brž po gospoda!" Nekdo je skočil k mežnarju, ena ženska je umivala Barbiča, druga je pometala. “Kaj bo . .Kaj bo?” je tarnala Lazarica in prosila: “Pomagajte mi!” Vsa je bila bre* glave. • (Dalje prihodnjič) jati za ostali Balkan. To je sedaj njegova gospodarska svoboda. TUDI SENO POBIRAJO. — Nasilne oddaje so tudi zs^ seno. Vendar ni to tako splošno, ker ga v mnogih krajih radi suše ni bilo niti za domačo porabo. Vendar berete tudi o počasni oddaji sena jezne komunistične glasove po časopisju, ki je itak vse samo vladino. • VSE NAPREJ DOLOČENO. — Tudi prodajne cene vina in žganja so določene. Trojne cene so. Prve za prodajo vina iz kmetove kleti, druge za veletrgovce ali zadruge in tretje za gostilničarje. Cene so različne po kakovosti vina. Liter vina bo stal okroglo 35-40 dinarjev liter v gostilni. (1 dolar — 50 dinarjev) O PREHRANI PIŠE NEKDO IZ LJUBU ANE takole: “Glavna živila se dobe na nakaznice. Na osebo pride na mesec gramov sladkorja, okrog 180 200, vodilna mesta. Mnogi bivši gos-1 čil je že velike zapreke med član-podarji so sedaj uslužbenci pri stvom. Ne smemo mi Amerikap-svojih nekdanjih podjetjih kot ci kaj takgva dopuščati ter odb-šoferji, pisarniške moči itd. bravati. in zagovarjati ‘ vlade v takih državah, v katerih hočejo priti do oblasti osebe polne poganske sebičnosti, osebe katere niso izvoljene iz volje ljudstva, (Nadaljevanje a 2. strani) ampak pridejo do oblasti z silo varno umorov ter upoštevamo in in z umori. Lahko je tatu pola-bomo upoštevali še vedno besede stiti se zlatnine, ako svojo žrtev Kristusove: Kdor za meč prime,1 najprej umori je z mečem končan. | Kdo je kriv,'da je sedaj toliko Nadalje naši slovenski častil-, beguncev? Bile so že vsakovrst- KAJ VSE JE POVZROČIL KOMUNIZEM Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo. $29 za 40 ur dela na *•*»« Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bdi Telephone soba 901 700 Prospect Ave. Dobra služba Sprejme se dere za dela v čistilnici (dry cleaning). Stalno ,delo ali pa nekaj ur na dan. Mervar Dry Cleaning Co. 5372 St. Clair Ave. HE 7123. (20) Za hišna dela Z neklj drugih živil Na več £ kom“’ 80 tisti, kateri ne vojne, a nikdar se ni slišalo oensaa uom oe.o za pranje in dobi moke Mesa s^ dobi mald-i k0maV?laJ°’ J-r k°'i °d beguncev’ dru*ače kak»r dal čiščenje sob ob pondeljki)i, tor- dobi moke. Mati se dobi malo,, munističnf napredni list princ-> prod nekaj stoletji kristjaniI kih in petkih. Pokličite PO 0506. (20); klobas m svinjine skoro ni dobi-j se) kako grdo )aj da š njo pov-1 pribežali pred Turki sedal »ni ti. Gostilne so postale navadne zdjgne in počastj par^ski jP “T-1™ TUrkl’ 8eda> So! točilnice in se s kuho le malo! ; pa pribežali pred komunisti. — feiŽ . ■ režim v njih rojstni, žalibog se-; Saj se ne sliši, da so ljudje be- bavijo Vsa stara domačnost je| daj zasužnjeni Jugoslaviji. Oni žali iz dežel, v katerih ni komu-^^ZtSčenje uradov] šrSH, Si1HHEf EHKE§iž sole ze itak veste. To so brez- -•»— « • - pravna raja v “svobodnem” raju. DRUGE POTREBŠČINE. — Isto pismo nadaljuje: “Križ pa nUšamo s prehrano, temveč z vsemi potrebščinami. Vse je navezano na nakaznice in izkaznice. Brez uradnega dovoljenja ni mogoče kupiti niti en meter blaga ali elastike. To velja tudi za čevlje ali za pest žebljev, ki jih potrebuješ, da kako stvar popraviš. Trgovci z dežele in upravniki zadrug, ki prihajajo z dežele, da bi nakup li najnujnejše drob- ---------------------- narije, odhajajo navadno praznih' kakor srce v človeškem telesu za rok. Nasprotno se ljubljanski ubogo Jugoslavijo. Saj je v Tr-trgovci priporočajo vsem, ki ima- stu in od Trsta se živelo skoraj j g’ zveze z inozemstvom, naj jim polovica prebivalstva nekdanje preskrbe glavnikov, polnilnih pe- mogočne Avstrije. Zapadni za- lahko zanesejo, da jim bo prine- Katera jim je pretila od komr-sel resnične vesti iz komunistič-, nizma in tako imamo sedaj na nih držav, ako so tako trmogla- stotiaoče beguenev ali brezdom-vi in zagrizem, da nočejo čita- cev> katerim je komunizem po. ti Ameriške Domovine. Ako bij bra| vse in tega jim je -e zgoraj omenjene liste čitali, sem' dodal častno ime izdajalci, kate-prepričan, da ne bi več trdili, ro ime po božji in človeški po. da komunizem ne ovira človeške, stavi sami komunisti zasiužij0. svobode in da ne preganja^ere In ti begund s0 zdaj- postali n#_ in verskega prepričanja. Ali ne še bremei breme nag Amerikan. vete da veri in protiverskemu cev> j^tere komunizem tako so-komunizmu je nemogoče skupaj vražij geveda za plačilo in za sodelovati? 1 hvalo, ker smo ga rešili iz Hit- Kdo je kriv, da Jugoslavija, lerjevega žrela. Da ni Amerika ni dobila Trsta? Nihče drugi kot (stopila v 2adnjo svetovno vojno> komunizem! Mesto Trst bi bilo, Uradov; stalna zaposlitev, dobra plača od ure z bonusom. Vprašajte za Forelady v 12. nadstropju Hippodrome Bldg. (22) VAŽEN DOGODEK IZ LETA 19.46 ne bi bilo več tega zlobnega komunizma. Tukaj sem vam popisal celo vrsto krivic in grozot, katere nam je povzročil komunizem, katerega pa žalibog veliko število naroda časti in odobrava... Naj bo o tem za sedaj 'dovolj in h koncu tega darujem |5.00 za uboge slovenske begunce. - l - Lawrence Bandi. SWIM TIH MAKtM BI Mii CirUTINFANTIlE rlllH I PARALYSIS JANUARY 15-30 ■■■■ 19* National Fovnda|l« I« Wantl# tvdpU HALI OGLASI Marinko’« Beverages, Fruits and Vegetables I V 416 E. 156. St. 'v ’ Tel. IV 3170 Pivo, vino in Cordials Dovažamo na dom! ravno tako tudi za svatbe in partye ________________(x Feb, lil Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 - čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje 1193 Addison Rd. — BN 0481 Govorimo slovensko (z) MALI OGLASI V bližini Lake Shore Blvd. in Euclid Beach kare ALI src PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad..Pridite takoj, ko čutite prehlad. - t Mandel Drug > 15702 WATERLOO RD. Naciji pred sodnijo v Nnremberggu. —Na sliki vidimo nacijske kriminalce, ki so bili ■tj/sojeni v obravnavi, ki je bila zaključena-1. oktobra 101,6 in potem tia 16. oktobra je bilo deset izmed ^sojenih obešenih, a Hermann Goenng pa je izvršil samomor v ječi. 6 sob za 1 družino, v dobrem ^ stanju.. Za 3 družine, lesena. 5 sob za 1 družino, velik ioty cena $5,800. i 7 sob za 1 družino, cena $7,-200. ’ 8 sob za 2 družini blizu 5 Points, blizu transportacije, trgovin in šol; cena $9,000. Te hiše so vse zelo dober kup. B. J. Hribar 954 E .144. St. GL 2500 JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES Z ULICE, »gent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVankae čili 18116 NEFF ROAD Pomagajte Ameriki, kupujte Viclorg bonde in znamke. LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO \ "To je tisti človek, ki je 2. junija pristal na obalo pri Pon-torsonu. Jaz sem vama že pre-čital, kaj je že vse naredil. Boj v hostah se že v velikem obsegu organizuje. Obenem se pripravlja izkrcanje Angležev. Vandejski kmteje in Angleži, Bretonci in Britanci, to spada skupaj. Divji kmetje v finis-terrskem departementu govore isti jezik ko hotentoti v Corn-wallisu. Jaz sem vama pokazal pismo, ki smoi ga zajeti: "Dvajsettisoč rdečih jopičev”, pomešanih med vstaše, ho spravilo na noge stotisoč kmetov." Ce se kmetska vstaja posreči, se bodo Angleži izkrcali. Tak je načrt. Poglejmo karto.” “Izkrcali se bodo na treh točkah: v Plerinu, Iffinijacu in Pleneufu. V štirih dneh so v Rennesu, ki je ključ Bretoni-je. Potem padeta tudi Cha-teauneuf in Saint Malo. V Rennesu dobe en milijon patron in petdeset topov. Kmalu se bosta predala Nantes in Brest. Vitre jim odpre pot do Pariza. V štirinajstih dneh je skupaj roparska armada tri-totisoč mož in vsa Bretonija pripade kralju francoskemu.” “To se pravi, angleškemu,” je prekinil Danton. "Ne, francoskemu.” In Robespierre je nadaljeval: "Kralj francoski je hujši. Štirinajst dni je treba, da se prežene zunanji sovražnik, osemnajst sto let pa, da se strmoglavi monarhija.” 'Daliluii; kt je dotlej, pbdpt-fajoč glavo s komolci, premišljeval, je zdajci dvignil svojo glavo in udaril s svojima orjaškima pestema po karti, ka kor da bi bila nakovalo. "Robespierre, ali ni Verdun odprl Prusom poti v Pariz?” “No, in kaj potem?” “Pregnali bomo Angleže tako, kakor smo pregnali Pruse!” In Danton se je dvignil s stola. Robespierre je položil svojo mrzlo roko na Dantonovo pest, ki je gorela. “Danton, Šampanja ni držala s Prusi, Bretonija pa drži z Angleži. Osvoboditi Verdun, to je bila vojska inozemstvom, osvojitLnazaj Vitre, to je pa državljanska vojska.” In z mrzlim, režočim glasom je tiho dejal: “To je velika razlika.” Toda Danton se ni dal prepričati. “To je vendar preveč, iskati katastrofo na zapadu, ko pa je na vzhodu! Robespierre, jaz priznam: Onkraj morja se dviga Anglija. Toda onkraj Pi-renej se dviga Španija, onkraj Alp [se dviga Italija, onkraj; Rene se dviga Nemčija. In daleč na istoku, tam preži ruski medved. Robespierre, nevarnost je krog, v sredi pa sedimo mi. Na meji koalicija, v notranjosti izdajstvo. Na jugu odpira španskemu kralju vrata Francijo Servant, na severu je prešel k sovražniku Dumou-riez. Armada decimirana. Noben batalj.on nima več ko štiristo mož; hrabri polk Zwei-bruecken je skopnel na stoin-petdest mož. Vsi nas izdajajo. Chancel, ki brani Valenciennes, in stari Feraud, ki brani Con- Help Wanted—Female Power Sewing Machine Operators EXPERIENCED High hourly and piecework rates PERMANENT EMPLOYMENT MODERN FACTORY Kaynee Co. 6925 AETNA RD. at Broadway navedel dejstva. Resnična nevarnost, to niso ite Prusi ne Vandeja, nevarne so kavarne in igralnice. Kavarna Choiseul je jakobinska, kavarna Patin rojalistična, kavarna Rendezvous napadna narodno gardo, kavarna Porte-Saint-Martih jo zagovarja, v Rotundi trgajo asignate, v kavarni Perron se shajajo verižniki in troti vele-finance. To so resne reči.” Danton se ni več smejal, Marat se je še vedno smehljal. Smehljaj pritlikavca je bolj nevaren ko smeh velikana. “Ali brijete iz nas norce?” se je jezil Danton. Marat se je naenkrat zresnil in grdo skremžil. “Poznam vas, državljan Danton. Vi ste tisti, ki me je spričo vsega kon-venta navzal “individui Marat.” Naj bo. Jaz sem res denunci-ral Chazota, jaz sem denunci-ral Petona, jaz sem razkrinkal Kerstainta, jaz sem razkrinkal Valazeja, jaz sem razkrinkal Gensonneja, jaz sem denunci-ral Birona, jaz sem denunciral Chambona. Ali nisem imel prav? Jaz voham izdajo, še preden jo izdajavec spočne, jaz ga razkrinkam, preden jo stori. Ko vi še molčite, razkrijem pred vsemi resnico. Jaz sem zahteval obelodanjenje dvaintrideset tajnih aktov, jaz sem dosegel, da se je odglaso-valo usmrčenje tirana v štiriindvajsetih urah, jaz sem izdajo Dumourieza videl naprej in zahteval, da se namesto naših komisarjev, ki jih je izroči sovražniku, zaprejo vsi svojci naših emigrantov kot talci, jaz sem predlagal, naj se vsak narodni poslanec, ki bi zapustil mestni pomerij, proglasi za iz-dajavca, jaz sem zahteval poimensko glasovanje, da se Is-nard strmoglavi s predsedniškega stolca, jaz sem dal proglasita, da so si Parižani pridobili zasluge za domovino. Zato se Louvet obnaša z me- mojega menenja? Maršem vas jaz za to prosil Meni se čisto nič ne ljubi shajati se s takimi kontrarevolucijonarji kakor sta vi in Robespierre. Ali so to državi jami? Treba vas je učiti šele politične abecede. Vidva se oba motita. Nevarnost ne tiči ne v Londonu, kjer jo vidi Robespierre, ne v Brlinu, kakor meni Danton; nevarnost je v Parizu. Nevarnost je v pomanjkanju edinosti, v tem, da vsak vleče na svojo stran, po-čenši z vama dvema, nevarnost je v arnahiji . . “Ki jo predstavljate baš vi,” ga je jezno prekinil Danton. Marat se ni dal zmotiti. “Robespierre,” tako je nadaljeval, "nevarnost je v teh prekletih kavarnah, v neštetih igral- nOst je v gladu, radi katerega je težak Blin obesil peka Denisa na laterno pred rotovžem, nevarnost je v justici, ki je Bli-na obesila, ker je obesil Denisa. Nevarnost so asignate, ki vedno bolj padajo. V tempeljski ulici je nekomu padel iz žepa stobankovec; revež, ki je šel mimo, je dejal: “Ni vredno ga pobirati.” Špekulanti in verižniki, ti so nevarni! Vi ste barona Trenka zaprli. Premalo! Temu staremu intrigantu je treba zaviti vrati Vi iščete nevarnost zunaj, ko pa je v vaši naposredni bližini. Kaj vam pomaga vaša čuječnost, Robespierre? Oni imajo povsod svoje špi-jone: Payana v komuni, Cof-finhala v revolucijskem tribu- rote, zarote in zarote! Ljudje berejo na cesti časnike in si pomežiku jejo, po kleteh je skritih na tisoče emigrantov, ženske sklepajo foke: Kdaj bo enkrat mir?, plemiči kujejo zarotqj narodnjaki hodijo bosi, luksusni konji, ki bi morali na fronto, da vlečejo kanone, nas na cesti poškropljajo z blatom, četrt funta kruha stane tri franke šestdeset, gledišča igrajo nemofalne svinjarije in Robespierre bo poslal Danto-na na giljotino.” “Čenče!” je dejal Danton. Gmotneii so se tazljuldi (Dalje prihodnjič) 1884 1946 nicah, v klubih — v klubu fede- nalu, Davida v odboru za rativcev, v damskenr klubu, v klubu nestrankarjev, ki so v resnici rojalisti, v vašem jakobinskem klubu, Robespierre, d'a ne govorim o vašem frančiškanskem klubu, Damton! Nevar- ni red in varnost, Couthona v odboru za javno blaginjo. Vidite, jaz poznam vse. Ne varajte se: nevarnost je nad vašimi glavami, nevarnost je pod vašimi nogami, povsod so za- NAPREDOVALI BOSTE DEHARNO V ARMADNI POZICIJI $ %S:|3&igagli P« M.CIMHUri, mu tine se vede sumljivo; zdi se mi, da mu diši zavzetje Frankfurta, kjer bo lahko obogatel, bolj ko pohod na Koblenz. Seveda Frankfurt lahko plača par milijonov kontribucije. Toda Koblenz je glavno gnezdo naših emigrantov! Izdajstvo, vam pravim! Meunier je 13. junija umrl, zdaj imamo samo še iKleberja, Medtem pa je brunšviški vojvoda vedno močnejši. Če bo šlo tako naprej, bo francoska revolucija prinesla hasek samo Frideriku II., in mi smo kralja francoskega obglavili v prid pruskemu.” In Danton se je divje zakrohotal. Marat se (je nasmehnil. “Vsak od vas,” tako je začel, “jaha svojega konjička; vi, Danton, Prusijo, vi, Robespierre, Vandejo. Tudi jaz bom zdaj Povprečen civilist uposljen v ameriškem tovarniškem delu dobi približno $191 mesečno. To je prilično dobra plača—toda koliko mu ostane za potrošnjo ali prihranke? S poravnavo najemnine, nakupom hrane, obleke, prevoznine, odbitkom za davke, zdravniškimi in zobozdravniškimi stroški, je sreča če mu ostane koncem meseca $25 čistega. Prostak v armadi nima nič teh stroškov. Od svojih $75 mesečne plače mu o-’ stane več nego povprečnemu cl- i 'vilnemu delavcu. In to je nanovo vpisan prostak s priliko napredovanja in povi- šanja plače pred seboj. Za prekomorsko službovanje pa je še dodatna plača, kot tudi za službovanje pri paratruperjih in pri letalskih ter jadralnih posadkah. Vojak v armadi pa Je tudi deležen pokojninskih kreditov — brez odbitkov — kar mu omogoča upokojitev s polovico plače po 20 letih službovanja, in do tri četrt plače po 30 letih službovanja. Civilista bi stala taka pokojnina $75 do $100 mesečno tekom dobe 30 let. Poizvedite o vseh nadaljnih koristih armadnih služb pri vašem njabližjem nabornem uradu (U. S. Army Recruiting Station). A GOOD JOB FOR YOU U. S. Ar my FINE PROFESSION NOW: VAŠA REDNA ARMADA SLUŽI NARODU IN ČlOVEŠTVU V VOJNI IN MIRU konventa, mesto Loudun predlaga, naj se me konfinira, Ami-enci zahtevajo, da se mi obesi nagobčnik, princ Koburšjki bi rad, da bi me zaprli, Lecointe-Puyraveau predlaga konventu, naj me proglasi za duševno bolnega. Držaljan Danton, čemu ste me povabili na ta sumljivi sestanek, če nočete poslušati -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride PHIICO 122$ $189-9S Your* en !