Poštnin* platan« v gotovini Leto XXI. iHk 1 fl BMIflB Številka 104. TRGOVSKI UST NaroCnlna za Jugoslavijo: R.J ISkM&tsBB JjS SBI. MH mgMgttH IH SOH HH ^jgH Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za lno- M Mfffrhi iiilfffl HHH Ullu iiffiff* HM BI jWK||M| BH BH Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 din), za 'h leta HH KB MSB ^BBBBB VN^V BW B MB. Bi IbMB Var HM Gregor. BO din, za lh leta 45 din, tičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo S^aSlS Izhaia Ljubljana. petelf 23. septembra 1938 Cena jgjggn 1*50 Novo delo v združeniih ! Dne 5. oktobra bo v Celju izredna skupščina Zveze trg. združenj, na kateri se ne bodo samo sprejela nova pravila, temveč tudi določil program dela v naših organizacijah za prihodnje leto. Vedno večja kopica nerešenih vprašanj, ki so vsa za napredek trgovine izredno važna, zahteva, da mora biti v bodočem delo v trgovskih združenjih še bolj intenzivno in še bolj živahno. Le na ta način bo mogoče doseči, da se lx>-do vsa ta vprašanja premaknila z mrtve točke in da se bodo obljube, ki so bile trgovcem že dane, tudi začele izpolnjevati. Kajti prvi pogoj za uspešno rešitev vsakega javnega vprašanja je, da se zanj najbolj in vedno zanimajo tisti, ki so na tem vprašanju najbolj interesirani. Nič nam torej ne pomaga, če o trgovci že stokrat dokazali vodljivost krošnjarjenja; če kljub teinu to vprašanje še ni rešeno, potem je pač treba njegovo škodljivost dokazati še znova, dokler se vse vprašanje pravilno ne reši. Velika napaka bi bila, če bi se trgovci že naveličali, da ponavljajo vedno ene in iste zahteve. Naveličati se smejo šele takrat, kadar so dosegli uspeh in so bile njih zahteve izvedene. Zato bi bilo zelo koristno, če bi združenja prirejala čim več zborovanj, tudi javnih, o vseh teh vprašanjih, da bi se o njih v javnosti čim več govorilo. Druga važna naloga je, da uprava vsakega združenja misli na to, kako bi čim več trgovcev pritegnila k delu v združenjih. Ne sme biti to, da delajo venomer le nekateri posamezniki, temveč vsi morajo sodelovati, kakor je tudi združenje namenjeno vsem. Tudi z družabnimi prireditvami je treba pritegniti članstvo bolj k sodelovanju in potem se ne bo več dogajalo, da bodo občni zbori sklepčni šele eno uro kasneje, ko so sklepčni ob vsakem številu članov. Na sejah Zveze trg. združenj, a tudi na občnih zborih združenj se je dostikrat naglašala potreba čini živahnejšega sodelovanja vseh gospodarskih stanov. Ta zahteva ne sme ostati le pobožna želja, temveč se mora tudi izvesti, ker je nujno potrebna. Brez tega sodelovanja se nikdar ne bo začela v naši državi prava gospodarska politika, brez tega sodelovanja si tudi gospodarski krogi nikdar ne bodo priborili prave veljave v javnosti. Vsak gospodarski stan za sebe je mnogo prešibak, da bi se mogel v resnici uspešno uveljaviti v javnosti, vsi gospodarski stanovi združeni pa morejo biti sila, ki bo tudi odločilno vplivala na naše javno življenje, zlasti še, ker bi presojali vse le iz objektivnih vidikov in brez vse strasti ter mržnje. Sodelovanje vseh gospodarskih stanov moramo prihodnje leto doseči vsaj v skromnem obsegu in ne samo v večjih krajih, temveč tudi v manjših. Isti interes za gospodarski napredek veže vse gospodarske stanove, zato jih naj tudi veže skupno delo za ta skupni interes. Nujno potrebno pa-je tudi, da se v vseh trgovskih organizacijah intenzivno dela za napredek stanovskega glasila. Vsaj približati se moramo v sedanjem poslovnem letu temu idealu, da bodo vsi trgovci naročniki tedenske izdaje »Trgovskega lista«, vsi večji trgovci pa naročniki na vse tri tedenske številke. A tudi z dopisi morajo trgovci bolj podpirati svoje glasilo. Vsako težavo, ki jo imajo v trgovini, naj sporoče tudi svojemu glasilu, ker samo na ta način more to vedno živo in uspešno braniti interese trgovstva. Z občnim zborom Zveze trgovskih združenj se začenja sezona dela v naših trgovskih združenjih. Nova pravila Zveze, ki so bila sprejeta na skupščini v Logatcu, so sedaj od oblasti potrjena in stopajo v veljavo. Po novih pravilih so organi Zveze: 1. skupščina, 2. glavni odbor, 3 ožji ali izvršilni odbor, 4. pred-sedništvo in 5. posebni osrednji odseki in odbori. Predsedništvo po novih pravilih sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika in blagajnik. To predsedništvo pa se voli na skupščini, in sicer za dobo treh let. Zaradi tega je potrebno sklicanje izredne skupščine. Po novih pravilih stopa na mesto prejšnjega predsedništva glavni odbor. Tasestoji iz predsedništva in po enega zastopnika vsakega združenja, ki naj ho po možnosti predsednik združenja. Tega zastopnika združenja v glavnem odboru, kakor tudi njegovega namestnika določijo uprave združenj. Ker bo takoj po skupščini seja novega glavnega odbora, prosim Preteklo nedeljo je bila v Beogradu seja Zveze trgovskih združenj v Srbiji. Seja je znova pokazala, da pritiskajo, trgovce v Srbiji popolnoma iste težave ko trgovce v Sloveniji in Hrvatski. Znova se je pokazalo, kako nujna in utemeljena je solidarnost, ki veže vse trgovce Jugoslavije. Poseben pomen pa je dobila seja zaradi programa, ki ga je ob zaključku seje razvil zaslužni predsednik Saveza in naš dobri prijatelj g. Nedeljko Savič. Ne le zaradi svojih stanovskih interesov, temveč predvsem zaradi splošno narodnih interesov se morajo trgovci združevati v svojih organizacijah. Kajti za najvažnejša gospodarska vprašanja v državi Na jesen se pojavljajo nova vprašanja, poleg tegp pa je 2. beograjski velesejem privabil toliko trgovcev v Beograd, da se je morala sklicati seja Saveza. Vsi naši glavni problemi so ostali še nadalje nerešeni. Jo pa nekaj upravičenega upanja, da se bodo v kratkem začeli ugodno reševati. Tista žalostna doba, ko odločujoči činitelji sploh niso hoteli sprejeti zastopnikov trgovstva, Živahna in plodovita mora biti ta sezona, da se bodo tudi dosegli lepi uspehi. Na vse zadnje je odvisen uspeh trgovskih teženj le od trgovcev samih. Ce bo stala večina trgovcev ob strani, če bo vse delo v združenjih prepuščeno le nekaterim posameznikom, potem tudi ta združenja ne bodo dosegla onih uspehov, kakor pa bi jih, če združenja) in njegovega namestnika, ter to takoj sporoče Zvezi. Glavni odbor bo imel svojo prvo sejo dne 5. oktobra t. 1. v Celju, takoj po izredni skupščini. Na tej seji bo izvolil tudi člane ožjega odbora. Da bo udeležba na skupščini in seji glavnega odbora za vsa združenja lažja, sklicujem skupščino v Celje, ki leži še najbolj v sredini in so oddaljenosti približno enake. Ker so na dnevnem red,u volitve, sem določil eno uro pred skupščino predkonfcrcneo, da se delegati lahko dogovorijo radi kandidatur. Prosim vsa združenja, da se izredne skupščine zanesljivo udeleže, ker je baš v teh kritičnih časih izredno važno, da pokažemo s polnoštevilno udeležbo svojo zavednost in poudarimo svoje zahteve! Za najvažnejše svoje stanovske se nihče ne meni in samo gospodarski sloji so tisti, ki se zanimajo za ta vprašanja. Velike besede predsednika Saviča so napravile na vse zelo mogočen vtis in s seje so odšli vsi z utrjeno voljo in dvignjenim pogumom na novo delo za napredek naših organizacij in vsega našega gospodarstva. Bila je seja, ki so je bili vsi udeleženci iskreno veseli. * Sejo je otvoril ob 9. uri zjutraj predsednik Saveza Nedeljko Savič tor zlasti pozdravil podpredsednika Združenja trgovcev v Ljubljani Romana Goloba ter urednika »Trgovskega lista«. Nato je podal svoje predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo: je končana. Tako je bila v februarju prva konferenca trgovskih zastopnikov s predsednikom vlade in nato je bila nova konferenca, katere sta se udeležila tudi finančni minister Letica in trg. minister dr. Vrbanič. Svoje predloge in zahteve smo predložili tudi pismeno in niinistrski predsednik dr. Stojadinovič je tudi priznal, da so skoraj vse naše zahteve upravičene in da se morajo bt strnjeno stalo vedno vse trgovstvo za svojimi organizacijami. Hočemo več uspehov, zato moramo tudi več delati. Hočemo, da se naše zahteve že enkrat tudi izvedejo, zato pa moramo še bolj odločno nastopati. Le od nas samih je odvisno, kdaj in v kaki meri bomo dosegli to, kar zahtevamo. S tovariškimi pozdravi! Stane Vidmar s. r., t. č. predsednik. Izredna skupščina Zveze trg-združeni Predsednik Zveze trg. združenj Stane Vidmar je izdal naslednji oklic: Sklicujem v smislu čl. 9. zvezinih pravil izredno skupščino Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, ki bo dne 5. oktobra 1938. ob desetih dopoldne v mali dvorani Narodnega doma r Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. | || 2. Volitve predsedništva. 3. Eventualni predlogi predsedništva in združenj. 4. Slučajnosti. razen one glede veleblagovnic, tudi izvesti. Naročil je tudi resornim ministrom, da njegove obljube izvrše. Velika večina teh obljub pa do danes še ni izvršena. Toda nekaj se je le doseglo in mnogim tujcem je bilo na diskreten način preprečeno, da bi mogli začeti pri nas poslovati. Akcija proti tujcem pa bi bila mnogo bolj uspešna, če se ne bi vedno našli advokati in naši ljudje, ki za pare delajo v korist tujcev. Greh vse naše družbe je, da ne dosega akcija proti nepotrebnim tujcem pravega uspeha. Kje bi se moglo zgoditi v Nemčiji ali Franciji, da bi domači ljudje gazili zakon v korist tujcev! Zaradi nezavednosti naše družbe je to pri nas mogoče. Vprašanje zastopnikov nemških družb V zadnjem času odpovedujejo nemška podjetja svoja zastopstva v naši državi Zidom. Pričakovali smo, da bodo na njih mesta imenovali naše ljudi, namesto tega pa pošiljajo Nemci na njih mesta svoje ljudi iz Nemčije. Opozoril sem odločujoče ljudi v naši državi na to in povedal, da Nemci v posebnih šolah vzgajajo ljudi za te posle. Vendar pa še nismo niti v tem vprašanju dosegli pravega Po novih zvezinih pravilih člena 8. ima za skupščino vsako združenje za vsakih pričetih 100 članov pravico enega zastopnika. Predsednik združenja mora biti delegat združenja za zvezino skupščino. Eventualne predloge, ki naj bi se obravnavali na izredni skupščini, je dostaviti v smislu čl. 12. pravil zvezinemu predsedniku tako, da jih ima 3 dni pred izredno skupščino v rokah. Ker so na dnevnem redu izredne skupščine volitve, se bodo delegati sestali eno uro pred pričetkom skupščine, t. j. ob 9. dopoldne v istih prostorih na predkonferen-co, da se dogovorijo glede kandidatov in glede postopanja na skupščini. Prva seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v sredo, dne 5. oktobra t. I. takoj po izredni skupščini Zveze v Celju v Narodnem domu. Dnevni red seje: 1. Izvolitev članov ožjega odbora in določitev smernic za delo ožjega odbora. 2. Razprava o predlogih zdru-' ženj. 3. Slučajnosti. Prva seja ožjega odbora bo takoj po seji glavnega odbora. Na dnevnem redu je v prvi vrsti namestitev novega tajnika in določitev poslovnega reda in datuma prihodnje redne seje ožjega od-j bora. uspeha, ker najdejo ta tuja podjetja pri nas vedno svoje zaščitnike. V resnici so vsi ti naši ljudje pravi izdajalci naših nacionalnih interesov. Nerešeno je ostalo tudi vprašanje nabavljalnih zadrug. Ze polno trgovcev so te zadruge uničile, a njih število raste še venomer. Uživajo vse mogoče privilegije, poleg tega pa dobivajo od države brezobrestna posojila, o katerih nismo nikdar brali, da bi se tudi vrnila. Na dolgo in široko pišejo o svojih velikanskih zaslugah in o težavah, ki jih morajo premagovati. Ves to pa ni nič res, temveč res je le to, da so nesposobni in da delajo gospodarstvu škodo. Vemo, da nihče ne bo imel poguma, da bi proti nabavljalnemu zadružništvu nastopil, zato tudi ne zahtevamo nič drugega, kakor da se r. nami izenačijo, ko pa je trgovina njih glavni namen. To nam je bilo od odločujočega mesta tudi obljubljeno. Kako delajo voditelji nabavljalnih zadrug, vidimo tudi letos na beograjskem velesejmu. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi zastopniki nabavljalne zadruge, ki razstavlja na velesejmu svoje mesne izdelke, snio se soglasno dogovorili, da mora biti beograjski velesejem pravi velesejem, d« Vtem trgovskim združenjem! Nova pravila Zv vsa združenja, da takoj določijo | prireditve in sestanke moramo svojega zastopnika v glavnem odboru (v prvi vrsti predsednika imeti časa in sredstev! Velike naloge trgovskih organizacij Seia Saveza trgovskih združeni v Beogradu Govor predsednika »e sme na njem biti nobene «le-Itajlne trgovine, da smejo biti ikupei le trgovci. Nakrat pa je Iproti dogovoru začela ta zadruga ina velesejmu prodajati svoje iz-tdelke. Nastopili smo proti temu in jili opozorili na dogovor. Zaman! Obrnili smo se na policijo. .Ta je izjavila, da ni pristojna. Enako je izjavilo sodišče. Hoteli srno vreči to zadrugo iz velesejma, toda advokat uam je dejal, da nimamo te pravice, da bi bila to samolastnost, ker ima zadruga obrtno dovoljenje za nadrobno prodajo. Poskrbljeno pa je, da drugo leto ta zadruga ne bo dobila mesta na beograjskem velesejmu. i Ta primer kaže, kako postopajo mabavljalne zadruge, hkrati pa Hudi, da so te postale že država iv državi. Tudi tega nismo mogli preprečiti, da je imel Bafa na velesejmu svoje reklame. Vsi naši protesti so bili zaman, ker je imel ;svojo reklamo v čsl. paviljonu. Naša krivda A deloma smo tudi sami krivi, Če nimajo naši protesti uspeha. Kajti zadrugarji prihajajo na svoja zborovanja v velikem številu in vedno se sklicujejo tudi pri vseh svojih zahtevah na svoje veliko število. Pri nas pa so zborovanja dostikrat slabo obiskana in naši roditelji ne morejo pokazati jav-oiosti, da jim slede velike množice. Bolj morajo biti obiskani naši sestanki in shodi, pa bodo tudj naše zahteve bolj upoštevane! Nato je prešel predsednik Savič na dnevni red seje: Razpravljati je treba predvsem o delovnem času v trg. obratovalnicah, ker se je sklenila v Zagrebu med delodajalci in delojemalci pogodba o 8 urnem delavniku. Mi na ta osemurnik ne moremo pristati. Savez je poslal na vsa združenja okrožnico, da sporoče svoje stališče glede nameravane ustanovitve trgovske tiskarne v Beogradu. Velik del združenj je namesto odgovora takoj začel zbirati podpisnike delnic in nam že tudi sporočil, koliko delnic za novo tiskarno prevzame združenje. Odziv je nad vse dober in moremo z gotovostjo računati s skorajšnjo ustanovitvijo lastne tiskarne. Prihodnje leto bodo volitve v zbornico, ker je del zborničnih članov bil z žrebi izločen. Naloga saveza je, da nominira svoje kandidate. To so glavna vprašanja, o katerih bo treba razpravljati. Po z odobravanjem in soglasno sprejetem poročilu predsednika Saviča se je razvila živahna debata. Sprejet je bil predlog, da obišče posebna deputacija trgovcev novega trg. ministra inž. Kabalina ter mu predloži zahteve trgovstva. Predsednik Savič sporoča, da je že v živih stikih z novim ministrom in da je ta tudi obljubil, da se osebno udeleži prihodnje seje Centralnega predstavništva, da bo popolnoma poučen o vseh trgovskih težnjah. Velik del debate je bil nato posvečen davčnim vpr , Glavna zahteva trgovcev je, da se davki unificirajo, da bo vsak trgovec že 1. januarja natančno vedel, koliko davka bo moral plačati vse leto. Potem pa se mu naj dovoli, da v primernih obrokih plača davke. Potrebno pa je, da se davki tudi pošteno odmerjajo. Kako se naj to stori, je treba še določiti. Združenje v Skoplju predlaga, da bi si trgovci sami določevali pridobili no. Splošna zahteva pa je, da se mali trgovci pavšali rajo, kakor je za male obrtnike že uvedeno. Vsi trgovci so v debati tudi poudarjali, da morajo imeti v davčnih odborih zastopniki davkoplačevalcev večino, ker zastopniki davčne uprave nimajo za pravilno odmero davkov zadostnega ' stro-ikovnega znanja. Tako je navedel eden govornikov primer, da je v nekem davčnem odboru neki upokojenec kot zastopnik davčne uprave proti vsakemu znižanju odmere, ker se boji, da potem ne bi dobil prvega pokojnine. Zelo so se tudi pritoževali trgovci nad netaktnim postopanjem nekaterih davčnih eksekutorjev. Ce je kdo dolžan par dinarjev, pride eksekutor v trgovino in glasno kriči pred vsemi kupci, da bo trgovca zarubil, če takoj ne plača, pa čeprav je ta trgovec znan kot vesten davkoplačevalec. Z onimi pa, ki po deset let ne plačajo nobenih davkov, pa delajo davkarije sporazume ter se jim črta velik del zapadlih davkov. Tako se podpirajo slabi davkoplačevalci, dočim se dobri pre-ganjajo. Ostro so tudi nekateri govorniki nastopili proti praksi nekaterih okrajnih kontrolorjev, ki samo-lastno popravljajo s svinčnikom davčne odmere, ne da bi prizadete davkoplačevalce sploh zaslišali. Nadalje se je zahtevalo, da se davčna stopnja zniža, da določajo odstotek zaslužka od prometa v davčnem odboru zastopniki davkoplačevalcev in ne referenti. Zlasti pa se mora nehati, da bi bili davčni eksekutorji politične perjanice. Pritožbe proti davčnim odmeram se rešujejo mnogo prepočasi. Davka prost naj bo tudi oni mi- nimum, ki je potreben za živ>-lijenje. Posebno krivično pa je, da morajo trgovci plačevati prometni davek tudi za predmete, ki jih kupijo od Prizada. Končno se je v debati soglasno konslatiralo, da bi bilo davčno vprašanje mnogo bolje urejeno, če bi imeli trgovci in sploh gospodarski ljudje več zastopnikov v parlamentu in če bi bilo manj advokatov. Volitve v zbornico Kandidati Saveza se IkkIo določili šele kasneje. Predvsem pa je pri določevanju gledali na to, da bodo določeni kot kandidati samo ljudje, ki bodo vedno zastopali samo interese Saveza, ne pa začeli kot zbornični svetniki voditi neko svojo politiko Sedaj se je zgodilo žal dostikrat, da so svetniki, ki jih je določil Savez, čisto pozabili na svoje dolžnosti do Saveza. Krošnjarstvo Posebno aktualno je postalo to vprašanje, ker je začelo v zadnjem času »Vreme« propagirati, da se velikim trgovcem dovoli, da smejo nastavljati trgovske potnike, kj bi tudi na drobno prodajali blago. Za hip je ta namera preprečena. Moramo pa biti pazljivi, da se onemogoči za vedno! Bafa je začel odpirati svoje filiale tudi na odprtem polju. Tako na poti v Peč in druga mesta. S tem se je izognil plačevanju mestne trošarine ter bil zato tudi cenejši. Proti temu je treba nastopiti kar najenergičneje. Za zatiranje krošnjarstva je dovolila beograjska trgovinska zbornica kredit 50.000 din. Nastavili so se nato ljudje, ki so lovili krošnjarje in jih prijavili upravi mesta Beograda. 833 krošnjarjev je bilo tako prijavljenih in vse je uprava mesta Beograda tudi kaznovala, nekatere celo zelo ostro. Samopomoč trgovcev proti kroš-njarstvu je danes edino učinkovito sredstvo. Beograjski primer to jasno dokazuje. Nabavijalne zadruge Obširno se je govorilo tudi o konkurenci nabavljalnih zadrug. Absolutno je potrebno, da se vse prodajalnice nabavljalnih zadrug popolnoma izenačijo glede davkov s samostojnimi trgovci. Predsednik Savič je nato opozoril, da je priznal predsednik vhulc dr. Stojadi-novie, da je ta zahteva upravičena. Lastna tiskarna Tudi o tej točki je poročal predsednik Savič. Naglasil je, da je stanovski tisk trgovcev mnogo preslaboten. Vsi trgovci Jugoslavije imajo le tri tednike, katerih naklada pa je premajhna. Še daleč smo od tega, da bi bil vsak trgovec naročen na svoj tednik, čeprav je gotovo, da ni trgovca, ki ne bi zmogel za svoje stanovsko glasilo 4 din mesečno. Vzrok, da niso naši tedniki bolj razširjeni, je tudi v tem, ker so premalo informativni, kar pa je posledica njih preslabega finančnega stanja. Informacijska služba je zelo draga in naša glasila teh stroškov ne zmorejo. Nam so močna glasila potrebna ne le za propagando svojih teženj, temveč tudi zato, da hitro informiramo vse svoje tovariše. Potrebujemo pa svoja glasila tudi zato, da konstruktivno sodelujemo v javnem življenju. V ta namen pa nam je potreben tudi dnevnik. V tem dnevniku bi moralo biti omogočeno sodelovanje vseh pokrajinskih listov in vseh trgovcev Jugoslavije. Za ustanovitev dnevnika in utrditev dosedanjega tednika pa je potrebna lastna tiskarna. V ta namen naj bi se ustanovila delniška družba in naj bi polovico delnic podpisal Beograd, polovico pa podeželje. Delnice bi bile po 100 dinarjev. Odziv z dežele je že sedaj tako dober, da je ustanovitev tiskarhe zagotovljena. Vznesene zaključne besede predsednika Savica Ko bomo imeli svoj dnevnik, bomo mogli tudi z večjim uspehom sodelovati- v našem javnem in na- rodnem življenju. Sodelovali pa ne bomo zato, da bi napadali te ali one stranke, te ali one politične režime, temveč da se brigamo za ona vprašanja, za katera nihče ne skrbi, pa čeprav so odločilne važnosti za naš narod. Te dni sem bil po južni Srbiji in videl sem pokrajine, ki so danes še prav tako arnavtske, kakor so bile pred 20 leti. Silno mnogo prostora je tu za nove koloniste, toda nihče se ne briga, da bi se ti kraji naselili. Vidimo, kako prodira tuji kapital v naše kraje, kako jemlje našim ljudem pozicijo za pozicijo. Tudi za to vprašanje se nihče ne meni in zato je naša dolžnost, da posvetimo temu vprašanju svojo pozornost. Cela vrsta vprašanj je, od katerih pravilne rešitve je naravnost odvisna naša usoda, a nihče ne dela za njih rešitev. Če pa nihče ne dela za te cilje, hočemo delati mi in to je visoka misel naših organizacij, zato moramo skrbeti, da bodo te organizacije močne, zato potrebujemo svoj dnevnik. Bil sem te dni na Kajmakčalanu in videl pretresljivo resnico, kako še danes leže trupla naših borcev za svobodo nepokopana. Strašno je to in bojim se, da bo zaradi tega nespoštovanja spomina naših junakov padla na nas še težka odgovornost. Ne iščemo za sebe ne časti in ne slave, temveč hočemo le eno, da naš narod napreduje, da ne bo zapravljeno to, kar so nam priborili naši najboljši možje. Delu za narod se hočemo posvetiti in da bo to naše delo čim uspešnejše, potrebujemo tudi svoj dnevnik. Z glasnim odobravanjem so zborovalci sprejeli te besede predsednika Saviča, svojega priznanega voditelja. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik Savič zaključil sejo in v zavesti dobro storjenega dela so odšli zborovalci s seje. Modernizacija mariborskih cest Gradba cest iz posebnega cestnega fonda obstoječi fond za kanalizacijo in pa prejšnji primitivni cestni fond s svojimi dohodki. V okviru možnosti in danih potreb se bo cestni fond dotiral, dela pa se bodo izvrševala postopno po natančno določenem programu. Najprej pridejo na vrsto najvažnejše in popravila najbolj potrebne prometne ceste, potem pa tudi ostale ceste in ulice. Cestišča bodo tlakovana ali pa asfaltirana, pločniki vsekakor asfaltirani z betonsko podlago. S temi deli v zvezi se bo preuredilo tudi plinsko in električno omrežje. Politične vesti Ce primerjamo Maribor z drugimi večjimi mesti naše države, vidimo, da se je v tem pogledu po vojni že nekaj storilo, vendar še vse premalo. Reguliranih in tlakovanih je bilo nekaj glavnih prometnih žil, zadnje mesece se je uredil Glavni trg in letos pride na vrsto še Dvorakova cesta. Kako bo prihodnje leto, javnost še nič ne ve. Sredstva so že precej izčrpana, iz državnega kaldrmin-skega fonda pa se nam stavljajo bolj pičle vsote na razpolago. Dotacije iz tega fonda so že za precej let naprej rezervirane za gradijo carinskega poslopja in carinskih skladišč s potrebnimi preureditvami dovoznih cest in sploh vsega lica zadaj za tovornim kolodvorom, tako da za druga cestna dela menda ne bo dosti sredstev. Treba pa je na vsak način modernizirati cestno omrežje v mestu samem, ker to nujno zahteva naraščajoči promet. Da se vse to omogoči in da naše mesto ne bo zaostajalo za drugimi, se je začel izdelovati načrt za modernizacijo vsega cestnega omrežja v Mariboru. Odslej se bo postopalo po določenem načrtu in se torej uvaja načrtno gospodarstvo tudi v to panogo javne uprave. Najtežji del načrta je seveda nabava sredstev. V to svrho je mestni svet sklenil ustanoviti poseben cestni fond in je že tudi sprejel potrebni pravilnik, ki ga pa mora banska uprava še potrditi. V ta fond bo občina iz vsakoletnega proračuna nakazala precejšnjo vsoto — vsekakor bo potrebnih več milijonov — potem pa se bodo stekali vanj dohodki raznih dajatev, pristojbin, taks itd., ki so v tesni zvezi s cestami ali uporabo javnega sveta. S tem fondom se združita tudi že Mednarodna politična situacija se je kljub temu, da je češkoslovaška vlada v celoti sprejela londonski načrt, znatno poostrila, ker so sedaj nastopili s svojimi zahtevami še Madžari in Poljaki, podpirani od Berlina in Rima. Ti pač mislijo, da ne smejo manjkati, kadar si dele veliki plen, da dobe vsaj drobtinice. Ce jih pa bodo tudi dobili, je še vprašanje, ker je angleški zun. minister njih zahteve ze odklonil. Odkloniti pa jih je moral, ker bi sprejem teh zahtev privedel najbrže do svetovne vojne. Medtem se je začela v Godes-bergu konferenca med Chamberlainom in Hitlerjem. O njunih razgovorih sicer še ni bilo izdano nobeno oficialno poročilo, vendar pa objavljajo listi naslednje po drobnosti: Chamberlain zahteva, da izvede priključitev sudetskega ozemlja in novo razmejitev mednarodna komisija. Nemčija in Češkoslovaška morata demobilizirati v 8 dneh. Jamstvo za nedotakljivost novih čsl. mej je jedro vse nove pogodbe. Madžarske in poljske zahteve se odklonijo. Vprašanje teh manjšin se reši v okviru csl. države. Hitler pst zahteva, da se takoj umakne ne le čsl. vojska, temveč tudi policija iz vsega ozemlja sudetskih Nemcev. Tudi kraji s poljskim in madžarskim prebivalstvom se morajo izločiti iz Češkoslovaške. Češkoslovaška tudi ne bi smela več voditi samostojne zun. politike, torej zlasti odpovedati zvezo z Rusijo. Hitler pa zahteva celo spremembe pri vodstvu čsl. notranje politike. Te zahteve Hitlerja so seveda nesprejemljive, zlasti še, ker je že proti Chamberlainovim predlogom velik odpor v vseh demokratičnih krogih Francije in Anglije. Ta odpor je tako velik, da se je že govorilo o padcu Daladierove vlade, ki da jo je povzročila demisija socialističnih ministrov. Zaenkrat pa je mogel Daladier to vest še demantirati. A tudi v Angliji je odpor zelo velik. Tako so nastopile te velike angleške organizacije proti žrtvovanju Češkoslovaške: Tred Unioni, Liga za Zvezo narodov in delavska ter liberalna stranka. Zlasti grajajo vsi ti krogi, da sta se Anglija in Francija izneverile s kapitulacijo pred Hitlerjem načelu kolektivne varnosti. Winston Churchill, eden voditeljev konservativne stranke, je po svojem povratku iz Pariza izjavil novinarjem, da pomeni poraz češkoslovaške pod pritiskom Anglije in Francije po/>oln poraz zapadnih demokracij. Nemčija bo skoraj gotovo to zmago docela izkoristila. Nevarnost ne grozi sedaj samo češkoslovaški, temveč svobodi in demokraciji vsega sveta. Velikanska zmota je, da se more nevarnost odstraniti s tem, če se vrže mala država volkovom v žrelo. Mir se more ohraniti na trajnem temelju samo s tem, če se zberejo vse države, ki so nasprotne narodnemu socializmu k skupni borbi proti narodnemu socializmu. Na seji vodstva angleške liberalne stranke je bila sprejeta resolucija, ki obsoja postopanje londonske vlade. Vlada je doživela s tem pristankom na Hitlerjeve zahteve nov poraz. Po poročilu agencije »Havas« so romunski politični krogi prepričani, da grozi sedaj po Češkoslovaški največja nevarnost Romuniji, ker ne bo nehala Nemčija stremiti za tem, da si pridobi romunski petrolej in romunsko žito. Toda tudi Poljska in Jugoslavija bosta ogroženi od nemške ekspanzije. Berlinski politični krogi so nato odgovorili na romunske bojazni s posebno izjavo, v kateri naglašajo, da ni Nemčija nikdar tajila, kakšni so njeni odnošaji s Češkoslovaško, prav tako pa je tudi vedno nagla-šala, da jo preveva iskreno prijateljstvo do držav na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Madžarski poslanik v Pragi je izročil čsl. zunanjemu ministru noto svoje vlade, da zahteva Madžarska, da se vprašanje madžarske manjšine na Češkoslovaške reši na isti način, kakor se bo rešilo vprašanje nemške manjšine. Na češkoslovaškem je vlada odstopila, nakar je bil takoj imenovan za ministrskega predsednika in vojnega ministra general Jan Sirovy, ki se je proslavil zlasti v bojih čsl. legije v Rusiji ter pri Zborovem, kjer je tudi izgubil desno oko, da spominja na legendarnega češkega junaka Zižko. Zun. minister je ostal dr. Krofta, fin. pa dr. Kalfus. Sicer pa so imenovani večinoma uradniki in strokovnjaki. V vladi bodo tudi Slovaki. Ministrstvo za javna dela je prevzel general Nosal. Ministra sta tudi praški župan Zenkl in starosta Sokolske obee dr. Bukovski. V vsej Češkoslovaški vlada popolna enotnost in pozabljene so vse strankarske in druge razprtije. V najtežjem času je češkoslovaški narod dokazal svojo visoko politično zrelost in svojo veliko narodno zavest. . V Bratislavi je bila seja vseh slovaških organizacij, ki so svečano izjavile, da je enotnost Čehov in Slovakov neločljiva. češkoslovaške čete so že začele evakuirati čisto nemško ozemlje. Tako zlasti Cheb. Češkoslovaška se je morala vdati, ker je Francija zagrozila, da bo popolnoma prepustila češkoslovaško njeni usodi, če ne sprejme v celoti vseh pogojev, sovjetska vlada pa je izjavila, da priskoči češkoslovaški na pomoč le, če to stori tudi Francija. Voditelji nemških sudetskih strank, ki ne soglašajo s Henlei-nom, so izdali oklic na sudetske Nemce da sedaj po razpustu sudetske’ stranke ustanove Nemški narodni svet. Oklic poudarja, da je četrti načrt praske vlade dobra podlaga za nadaljnja pogajanja. Oklic so podpisali soc. demokratski poslanec Jaksch, demokrat Koška, član bivše nemške agrarne stranke Kohler in kat. socialist p. Rei-chenberger. Vsi sudetski Nemci torej niso za vazalno politiko Hen-leina. Praška vlada je proglasila splošni moratorij. Vendar pa ta ne velja za plačila tujini in tudi ne za klirinška plačila. Seja Trg. dobrodelnega društva »Pomoč« reg. pom. blag., ki bo v petek dno 23. sept. 1938. ob 20. uri v Trgovskem domu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnje seje. 3. Sprejem novih članov. 4. Potrditev smrtnih primerov. 5. Slučajnosti. Zapadlost plačilnih nalogov Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n. delodajalce, da poravnajo zapadle plačilne naloge v zakonitem roku. Urad ne opominja k plačilu, tudi ne pošilja izvlečkov, ker mora svoje upravne stroške znižati. Likvidnost urada rnora biti brezpogojno varovana, zato se uvede prisilna izterjava, čim plačilni nalog ni poravnan v zakonitem roku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila. Format dopisnic naj se poveča! Gospodarski ljudje so že ponovno zahtevali, da se velikost dopisnic poveča, ker so sedanje premajhne in za poslovni svet nepri-kladne Zveza trg. združenj je upoštevajoč željo trgovstva poslala na ministrstvo pošte, telegrafa in telefona naslednjo vlogo: V trgovskih krogih se je že ponovno razpravljalo o velikosti dopisnic. Soglasno se trdi, da so dopisnice, ki so sedaj v prometu, pa bodisi s slikami ali brez slik, za gospodarski svet neprikladne, ker so premajhne. Želja naših trgovcev je, da se izdajo nove dopisnice večjega formata. Ker je tudi po veljavnih predpisih dovoljena večja obsežnost dopisnih kart, in to do največ 15X10’5 cm, je podpisana Zveza prepričana, da bi se moglo želji interesentov ugoditi. Da bi se z uvedbo novih dopisnic ne povzročila poštni upravi nika-1B°Je, ker sprejemajo to blago 1 ........................ .... .1 L-Aniiciin rwv naiatrmnli n n vSin 111 h gotovilo, da z novo industrijo ne Rusijo. Padec nemško-ruske trgovine se najbolje vidi v razporedu letošnjega prometa. Do konca maja 1938 (v oklepaju 1937 isti čas, v mil. rubljev) so dosegle: države uvoz izvoz iz SSSR v SSSR Nemčija 25'9 (337) 24’5 (128*8) Anglija 92'1(107'9) 103T (89*2) USA 22'4 (40'9) 158'2 (89*4) Francija 22'4 (27*3) 147 (8*8) Helg. in L. 34*2 (26*4) 35*3 (23 8) Holandska 117 (18*2) 47*9 (38*6) Španija r. 17*9 (39*5) 16*8 (15*9) Perzija 44*9 (44*8) 49*8 (44*6) Mongolska 18*9 (17*1) 7*6 (6*3) Kitajska 15*4 (13*0) 19*2 (14*8) Rubelj se tu računa 7 din (40 fenigov). Glede Nemčije je zanimivo, da je dovolila ruski trgovini leta 1935. kredit 200 milijonov RM, ki pa še doslej ni izčrpan. Družbi »Ifago« je ruska državna banka dolžna samo še 18 od 183 milijonov RM. starimi vozili je večen križ in jim vsak trenotek kaj manjka. Popravljati jih je treba skoraj vsak dan in nikoli ni šofer gotov, da bo tudi res privozil do prihodnjega vogala. Popravila požro lepe denarce, za katere bi se že skoraj dobili novi vozovi. Avtobusi pridejo v prihodnjih mesecih iz Niirnberga. Karoserije bo tudi tokrat napravila mariborska tvrdka Pergler, ki se je za laka dela specializirala in ki gradi karoserije tudi za druga podjetja državi. Z novimi avtobusi bo imel vozovni park mestne občine 15 avtobusov tipa »Man« za pogon z dizlovimi motorji, torej skoraj dve tretjini vseh vozil tega mestnega podjetja. Ostale avtobuse postopoma preurejajo, kolikor se to sploh še izplača, za pogon z zemeljskim plinom. Zunanja trgovina komisije po najstrožjih navodilih. Vsak prestopek glede roka in vrste blaga se smatra za sabotažo. I Vzrok za to so natančni delovni Že večkrat smo na tem mestu je bila DHB na beograjski borzi glavni kupec drž. vrednostnih papirjev ter s svojimi nakupi dosegla, da se je tudi znatno zboljšal njih tečaj. Zaradi teh nakupov je njen portfelj vrednostnih papirjev trajno rastel in znašal koncem 1. 1935.. -v. . .—---------- — ----------- r- 382, koncem 1. 193(5. 480 in koncem I mno- Lreba in Beogradom položi čim-1 1937 že 824 milijonov din. Letos s'uJ0Ča podjetja štejejo samo tista, j, ker ima predvsem država n..- ---------- .. storilnosti 100%' ............. Kal bo s Maribor—Beograd načrti ruskih tovarn, ki morajo naglasiH potrebo, da se telefonski pravočasno spolnjevati določeni in brzojavni kabel med državno program oz. dati vso predpisano n)pj0 ozir Mariborom preko Za- ..., i z. l i .» v a 4 /\K»ia f\A. I . . ... v,. pa se je to število še znatno zvišalo I kl Prfse/'e|° v in doseglo do konca avgusta 1134 J PreisnieSa e a milijonov din. Kakor je na eni strani zaradi državnega kredita dobro, da je te- Stalni uvoz Splošno se razne države ne mo- sama veliko škodo, ker se zaradi nezadostnih telefonskih zvez ne more dvigniti število telefonskih naročnikov. Po tej mednarodni progi med Balkanom in Srednjo Evro- UI/iUVUVKU — J • , • • • 1*1 i • II* I • • čaj drž. vrednostnih papirjev do- rejo zadovoljiti s svojimi uspehi po je vsak dan velik telefonski in ber, tako pa ima ta stvar tudi svoje v ruski zunanji trgovini. Tako je brzojavni promet. Ovire so ogrom-senčne strani. Na eni strani se Francija pričakovala večjo poživi- 110, jaji0 da se promet, ki do naša koristno, če bi se vse to vprašanje sicer lani od 457 na 719 milijonov zjasti telefonske, preobremenjene proučilo.' frankov, francoski izvoz v Rusijo hn je navadno treba čakati jio cele I pa je celo padel od 127 na 112 mi-1 Ure na zvezo. Nemci hočejo nakupiti lijonov. Ta razlika je še večja, če Jugoslavija se je po pogodbi z Blairove obveznice se upošteva razvrednotba franka, drugimi državami, zlasti pa z Av- , - , . Preiskava o vzrokih neuspeha je I strijo zavezala, da položi kabel s »Turkische Post« sporoča, a j pokazalaj da se Sovj. Rusija krat- približno sto žilami, ki naj bi slu- neka velika nemška zasebna ban komalo n- držala 0bijube. Vlada Uile za telefonski in brzojavni pro- pripravljena, da nakupi v Ameriki H p& sk,enila počakati na zbolj- met, pa tudi za radijske prenose vse obveznice našega 7 % in 8/6 šanje, ki bo zavisno od zunanje- med poedinimi postajami, tako da Blairovega posojila. Omenjena ban- pojitignih vprašanj, na katera ve- bi bili tudi jugoslovanski oddajniki ka bi potem obe posojili konvei i- I žej0 sovjjeti tudi svojo trgovinsko nied seboj zvezani in bi si izme-rala v novo nemško posojilo Jugo- polmko njavali programe. Beogradska vla- slavija pa bi to posojilo odplace- Dejansko je letos v 1. polovici da se je zavezala, da bo ta kabel v vala v blagu. 7% Blairovo posojdo I Rusija nakupila že za 24% mil. kratkem začela jiolagati. Avstrija v višini 25 milijonov dolarjev no- rub]jev francoskega blaga, zlasti :e svoj kabel položila v zemljo že tira v New Yorku 22 23, 8I strojev jn ostalih dragih izdelkov pred jeti do wildona v bližini na- Blairovo v višini12 milijonov do- I (kemičnih, barvnih, medicinskih). še meje. Že večkrat je dala razu-If I Nekoliko pa se je zmanjšal ruski | nietk da bo šel kabel skozi Romu- uvoz lesa in rude v Francijo. minalne vrednosti. V Beogradu so na odločujočih mestih izjavili, da nimajo o vsej tej nameri nemške banke niti j)ojma. nijo v Bolgarijo in potem do Cari-Nemfija ima z Rusijo zelo ne-1 grada^ ako Jugoslavija ne izpolni reden promet, čeprav je letos zno- dane obljube. Te dni je tudi Nem-va podaljšala prejšnjo trg. pogod-lf.jja kcd naslednica bivše avstrijske bo, ki je tako od 1. marca spet v | poštne uprave energično interveni Tečaji državnih papirjev so na I veljavi do konca 1938. Toda ruske S« . .. ___ rala v Beogradu in precej jasno dala razumeti, da bo šla mednarodna podzemska telefonska in brzojavna proga v Turčijo sicer skozi sosednje države, dasi je najbližja pot skozi Jugoslavijo. Zadeva kabla se vleče kot morska kača. Lani.je bila izdana ured ba o tem kablu in je dobila poštna uprava pooblastilo, da sme najeti večletno posojilo, s katerim naj bi se položil kabel v dveh letih. Čim bi bil en del gotov, bi se takoj po vodu otvoril promet. Razpisanih je bilo že več licitacij, ki pa niso uspele. Potem je vlada dejala, da bo počakala, da se v naši državi zgradi nameravana tvornica za kable. Preteklo bo še več let, preden bi ta tovarna mogla začeti izdelovati brezhibne kable jiotreb-nih dimenzij. Sicer pa v zamišljeni velikosti ne bi mogla na leto napraviti več kabla kot za kakih 70 kilometrov in bi torej bilo potrebnih deset let, da bi bil ves kabel od Maribora do Beograda izgotovljen. V najboljšem primeru bi torej morali čakati še najmanj 15 let, da bi imeli kabel iz lastne tvor-nice. Dotlej bodo pa položili po sosednjih državah ne enega, ampak gotovo več kablov. Od vsega tega pa bi imela največjo škodo naša država, z njo pa v prvi vrsti naš poslovni živelj, ki je tako zelo navezan na dobre in hitre telefonske in brzojavne zveze med Mariborom, Zagrebom in zlasti Beogradom. Vsekakor jia se mora v to zvezo vključiti tudi Ljubljana. Bolgari z nemško trgovino nezadovoljni Med bolgarskimi izvozniki je nastalo veliko nezadovoljstvo zaradi trgovine z Nemčijo. Vzrok tega nezadovoljstva je v vedno kasnejšem izplačevanju nemških nabav Bolgarski izvozniki so zato j>o-slali na sofijsko vlado posebno spomenico, v kateri zahtevajo, da se določi tečaj nemške klirinške marke na 33 levov za 1 marko. Romunija kupuje za svoj petrolej v Italiji ladje V Bukarešti se vrše med Romunijo in Italijo jiogajanja, da bi Romunija naročila v Italiji ladje v skupni tonaži 25.000 ton. Te ladje bi plačala Romunija 40% v gotovini, 60% pa z dobavami petroleja. beograjski borzi še nadalje naza-1 uvozne organizacije so medtem že od 462-461 na’ 459—458,^7 % Blair oddale večino kontingentov dru- dovali. Vojna škoda se od 462—461 na 459—45: od 89—87 50 na 86 50 din. Delnice g> m državam. Nemčija je uvozila PAB so nazadovale od 217 na 215. v j polletju le za 35 milijonov RM Na svetovnih borzah je ameiiški I ]psa rud in tobaka. Rusija pro-dolar nekoliko popustil. Pri drugih namrPp jP 7a krjtje svojih te- devizah še ni bilo do četrtka znat- faja nami ec le za Kritje svoj n i nejših sprememb. Države, ki so I kocih plačil v Nemčiji, piavi .c uvedle devizno kontrolo, so mogle skj dokaz, kako se ovirata dve ve-še obdržati tečaje svojih deviz na jikj naftrtni gosjiodarstvi. Modernizaciia metinega avtobusnega prometa v Mariboru V seji mariborskega mestnega I pogon z metanom in ga vstavili v oio *klPnipnn da redno potniško službo v podežel- Že v 24 urah sveta je Lilo te dni sklenjeno, da Za izvoz nemških izdelkov je|si Mestna podjetja nabavijo štiri nove vozove od tvrdke Man« a Bavarskem. Občina ima doslej že enajst teh voz za pogon z nafto, ki so se prav dobro obnesli in jirine-sli že lepe prihranke, ker je nafta mnogo cenejša kot bencin. Štirje novi vozovi bodo istega tipa . kot poslednji štirje, od katerih pa tovarna J O S. R E I C H je bil eden zgrajen kot avtokar 'P v Iiumsinvm zasioDniKe i . o in ie namenjen zgolj za izlete, proizvode. Kot'kandidati Po,ianski nasip 4‘6- Selenburgova ul. 3 Mestna podjptja jmajo tri avtokare 1 . . . m no rn Cvuo »Mnn. l «dlrar SO »RdeceUa ■ predvideni pariteti. Ker pa je izvoz bankovcev iz teh držav prepovedan, so ti tečaji le bolj fiktivni. Dejansko pa se prodajajo vse te valute na tujih borzah daleč izpod paritete. To velja zlasti za nemške, češkoslovaške in tudi italijanske bankovce. švicarski izvozniki iščejo zastopnike Veliko število švicarskih izvoznikov išče v Jugoslaviji zastopnike za svoje barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo se upoštevajo samo strokovno usposobljeni trgovci, ki imajo od Telefon št. 22 72. (vse »Man«), odkar so »Rdečega Franclja« (Saurerja) preuredili za redno potniško službo v podežel skem prometu. Novo naročena četvorica avtobusov je zamišljena kot nadomestilo za nekaj starih vozil, ki niso več za rabo. Saj imajo za seboj že častito starost 10 do 11 let in so pre vozila 600.000 kilometrov in še več tako da bi vsak od njih prišel že najmanj 15krat. okrog sveta. Bil ,ie že skrajni čas, da vrže občina do služena in majhna vozila iz P‘v< dobe avtobusnega prometa v i u riboru med staro šaro in da 'enm ljito obnovi svoj vozovni park. S Trgovinski minister je odredil, da se more začeti s kuhanjem pekmeza 20. septembra. Narodna banka je izplačala dne 21. septembra nakaznice po italijanskem kliringu do številke 16.567 z dne 31. maja 1938. Prvo zasedanje jugoslovansko-švicarskega stalnega odbora, ki se je začelo prejšnji teden v Beogradu, je končano. V vseh vprašanjih je bilo doseženo soglasje. Med drugim je bilo sklenjeno, da bomo dobavili Švici 2000 vagonov pšenice. Tudi glede dobave naše koruze proti kompenzacijam je bil dosežen sporazum. Škodovi zavodi, ki so bili prvotno v okolici Plzna, na sami nemško-češki meji, so se večinoma že v celoti prenesli v notranjost Češke, da bi tudi po okrnitvi češkoslovaške ostali na češkem. Češkoslovaška je odredila, da se smeta izvažati cement in železo iz Češkoslovaške le proti posebnemu dovoljenju. Madžarska zunanja trgovina se .e letos znatno znižala v primeri ž lani. Tako je Madžarska v prvih osmih mesecih uvozila letos blaga za 267,1 milijona pengov, lani za 301,4, izvozila pa je letos za 336,6, lani pa za 381,9 milijona pengov. Tudi aktivnost njene trgovinske bilance je padla od 80,5 na 69,5 milijona pengov. Turčija namerava dovoliti carine prost uvoz jekla in železa v palicah, dokler ne bo mogla v polnem obsegu delati nova topilnica v Ka- rabuku. . _ . . , . Švicarska vlada je izdala na-redbo, s katero se dovoljuje izvoz nekaterih predmetov samo proti posebnemu dovoljenju. Vlada je izdala to naredbo, da bi bila preskrba Švice za vsak primer zagotovljena. Italija je v prvih sedmih mesecih 1938. uvozila 7,1 milijona ton premoga. Od tega premoga je uvozila iz Nemčije 4,31 milijona, iz Anglije 1,3 milijona, iz Poljske 874 tisoč in iz češkoslovaške 129.000 ton. Indeks cen na debelo sc Jc Italiji zvišal v juliju od 04 9 na 9« točk, indeks cen na drobno pa od 92.8 na 93,4 točke. . Za drugo letošnje polletje je dovolila Italija naslednje kontingente za uvoz krompirja: Madžarski 400 tisoč stotov, Litvi 435.000, Estoniji 595.000 m Latiški 400.000 stotov. Romunija bo letos proizvela 136 tisoč ton sladkorja, dočim je znašala lani njena sladkorna proizvodnja samo 75.000 ton. Nemška vlada je nakupila v Kanadi en milijon ton pšenice, ki se je že začela pošiljati v Nemčijo. Cene petroleja so se v Ameriki znižale za 10 centov za baril. Mariborske vesti Tvornica za keramiko in samoto se zgradi v kratkem v Laškem. In-dustrijec Janez Handl iz Štor pri Celju je že dobil zadevno dovoljenje od trgovinskega ministrstva. Ogled na kraju samem bo 5. decembra. Računajo, da bo tvornica začela obratovati prihodnjo jesen. Za povzdigo konsuma grozdja se začetkom oktobra priredi v Mariboru, kakor je to že dolgo v navadi v drugih mestih, teden grozdja, ki naj propagira porabo tega važnega živila, hkrati pa naj pomaga kmetu, ki je tako zelo navezan na prodajo grozdja, ker navadno gre vino le težko v denar. Organizacija gospodinj priredi prodajo grozdja na Glavnem trgu, kjer se bo prodajalo po izredno nizki ceni 3 dinarjev za kilogram, naj-brže od 3. do 9. oktobra. Tudi v izdelovanju čistil smo se osamosvojili Tvrdka »Slavin« domače čistilo je dala v promet čistilo, ki osnaži in polira prav vse svetle kovine, porcelan, emajl, steklo, les ild. in je obenem neprekosljivo sredstvo za umivanje zelo umazanih rok. Čistilo se prodaja v ličnih škatlicah po din 2'50 in 4"—. Čistilo »Slavin« spoznate po modri deklici na škatlici, ki je obenem znak Slavinove kvalitete. Brez dvoma bodo tako gg. trgovci kakor konsumenti radi posegali po tem čistilu, ki je odličen in cenen domač proizvod. Vsem prav toplo priporočamo uporabo domačega čistila »Slavin«! Vidi oglas! Dobave - licitacije Stab kosovske divizijske oblasti v Prištini sprejema ponudbe za dobavo peči za segrevanje sob. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27. septembra ponudbe za dobavo cinkovih trakov. Direkcija drž rudnika v Brezi .sprejema do 28? septembra ponudbe za dobavo jamskih kontaktov in signalnih zvoncev. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 28. septembra ponudbe za dobavo portland cementa, rešet za klasiranje premoga in gasilskih brizgalk. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 29. septembra ponudbe za dobavo jeklene vrvi, do 13. oktobra pa krovne lepenke, rešetk za bencinske svetilke in rudarskih lopat. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 1. oktobra ponudbe za dobavo manesma-novih cevi, G. oktobra elektrotehničnega materiala, 7. oktobra centrifugalne elektro-sesalke. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 3. oktobra ponudbe za dobavo tovornega avtomobila. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo raznih ključavnic, kljuk, okovja i. dr. za pohištvo. Mestno poglavarstvo v Sarajevu sprejema do 13. oktobra ponudbe za Tazmnožitev generalnega situacijskega načrta mesta Sarajeva. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 1. oktobra ponudbe za dobavo hrastovega lesa. LICITACIJE Dne 26. septembra bo v komandi 39. pehotnega polka v Celju licitacija za dobavo alkoholnega kvasa. Dne 29. septembra bo v inten-danturi štaba šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo večje množine raznih živil. Dne 5. oktobra bo pri komandi vojašnice viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani licitacija za popravilo poda v vojaškem objektu. Dne G. oktobra bo pri oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo krp in bomba-ževine, dne 13. oktobra za dobavo materiala za zračno zavoro tovornih vagonov, 15. oktobra za dobavo jekla za izdelavo lokomotivskih ročic in batnih teles. Dne 7. oktobra bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega, zavoda v Hanrijevu pri Skoplju pisme- na licitacija za dobavo jesenovih in brestovih desk in drv. Dne 7. oktobra bo v pisarni inže-njerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo skladišča v Škofji Loki. Dne 10. oktobra bo v ekonom, oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo 700 kompletnih dežnih oblek. Dne 14. oktobra bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznih naprav in instrumentov za letenje, dne S 15. septembrom je stopila v veljavo uredba notranjega ministra o upravnih taksah za policijsko nadzorovalno službo pri javnih prireditvah, o kateri smo že na kratko poročali. Uredba predpisuje sledeče: Za opravljanje policijske nadzorovalne službe pri javnih prireditvah in v zabaviščih sinejo državna krajevna policijska oblastva poleg državnih in občinskih taks, določenih v zakonu o taksah in drugih predpisih, pobirati tudi posebne upravne takse. Te takse se pobirajo od 15. t. m. v območju uprave mesta Beograda in vseh uprav policije; v ostalih krajih pa, ki so sedež državnih krajevnih policijskih oblaslev, se sme ta taksa pobirati samo po predhodni odobritvi ministra za notranje posle in ministra za finance. Upravne takse plačujejo: 1. prireditelji javnih prireditev, za katere se plačuje vstopnica (n. pr.: gledališče, kinematografske predstave, varieteji, cirkusi, razstave, sejmi, koncerti, nogometne, lahkoatletske tekme, rokoborbe, rvaški nastopi, konjske, motociklistične in druge dirke); 2. prireditelji javnih prireditev, za katere se plačuje edmena, ne pa vstopnica (n. pr. vrtiljaki, tobogani, avtodromi, električni čolni, gugalnice, streljarnice, metanje obročkov); 3. imetniki gostinskih obratov če poleg svojega rednega poslovanja v svojem obratu redno prirejajo za zabavo občinstva godbo in druge zabave, in to računaje za čas 24 ur in dalj; če pa prirejajo specialne koncerte ali plesne veselice, plačajo takso za ves čas; 4. lastniki posameznih podjetij, skladišč in drugih objektov, ki zahtevajo posebno policijsko nadzorovanje za te predmete. Ce zaprosijo prireditelji sami asistenco policijskih organov, le-ti pa jo po uradni dolžnosti niso zavezani dajati, se plačuje uradna taksa tudi ob raznih rodbinskih slovesnosti (n. pr.: svatbe, spreje-jemi) in ob javnih razprodajah. Oprostitve in olajšave Upravna taksa se ne sme pobirati za predstave v državnih gledališčih in društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, za šolske prireditve, katerih čisti dobiček je določen siromašnim, bednim in gladnim. Ban sme oprostiti te dolžnosti tudi druga človekoljubna ali prosvetna društva. Višina takse Po trajanju policijske nadzorovalne službe pri javni prireditvi se plačuje: za vsakega uradnika ali uradniškega pripravnika (semkaj spadajo tudi policijski izvršilni uradniki ne glede na položaj in skupino), od vsake ure, in sicer od Gib do 18ih po 8 dinarjev od ure, od 18ih do Gib pa po 12 dinarjev od ure, za vsakega pri javni prireditvi z nadzorovalno službo zaposlenega policijskega zvaničnika ali služi tel ja (kamor spadajo tudi policijski agenti in uniformirani organi), od vsake ure, in sicer od Gib do I8ih po 5 dinarjev od ure, oti 18ih do Gib pa po 7 dinarjev od ure. 15. oktobra za dobavo platnenega materiala, 24, oktobra pa za dobavo raznega ročnega orodja. Dne 28. oktobra bo pri centralni direkciji rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo jeklene vrvi. Dne 10. oktobra bo pri tehniški komisiji št. 3 v Škofji Loki licitacija za dobavo smrekovih trupcev. Dne 21. oktobra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu pismena licitacija za dobavo dveh motornih čolnov za ribarsko poli- Imetniki gostinskih obratov, ki prirejajo poleg svojega rednega poslovanja za zabavo občinstva redno tudi godbo, plačujejo ne glede na število z nadzorovalno službo zaposlenih po 5 dinarjev od ure. Imetniki gostinskih obratov plačujejo, če prirejajo specialne koncerte ali plesne veselice, takso po tarifi iz prednjega odstavka. Vsaka začeta ura velja za polno uro; v nadzorovalno službo se računa tudi pol ure pred začetkom javne prireditve in četrt ure po koncu prireditve. Ce pa morajo opravljati policijski organi na željo oziroma v korist stranke službo zunaj svojega službenega kraja, imajo pravico tudi do potnin in dnevnic. Upravne takse se plačajo vna-pred, ko se izda dovolilo za javno prireditev. Ce se glasi dovolilo na več dni ali za trajno, je v njem obenem določiti, ali se plačuj upravna taksa dnevno. Oblastvo, ki je pristojno dajati dovolitve za javne prireditve, mora zaposliti pri javni prireditvi z nadzorovalno službo samo najpotrebnejše število policijskih usluž- Vodite dnevnik storjenih napak! V vsakem podjetju se delajo napake in pogreški. Dostikrat te napake ne pomenijo mnogo, dostikrat pa povzročajo tudi škodo. Da bi bilo teh napak manj, je neki trgovec vpeljal dnevnik storjenih napak. Vselej, kadar je kdo napravil kako napako, se je vpisalo to v dnevnik napak. Vpisala se je vsaka napaka, tudi če ni bilo zaradi nje nikake škode. Hkrati pa se je vpisalo tudi ime grešnika. Od časa do časa so morali nameščenci čitati ta dnevnik, da bi se spomnili na vse storjene napake in da te ne bi več ponavljale. Kmalu po uvedbi tega dnevnika se je izkazalo, da je bilo v podjetju vedno manj napak. Nameščencem je bilo zelo nerodno, če so brali v dnevniku svoje ime in potrudili so se, da delajo brez napak. Zaradi tega dnevnika so postali bolj pazljivi in bolj s|>osobni, podjetje pa je bilo obvarovano pred marsikatero škodo. Mali svetovalec sta bili napisani na ki jo je položil trgovec krožnike. Ko je stranka, ki je kupila krožnike, kuverto odprla, je našla v njej listek, na katerem je bilo napisano: »Priložena brošurica naj Vam bo, zelo spoštovana gospa, zanesljiv svetovalec. V teku let človek mnogo pozabi in tako tudi vse podrobnosti, kako se mora ob svečanih prilikah pravilno pogrniti miza. Naš »Mali svetovalec« naj Vam bo tu v pomoč. »Mali svetovalec« Vas bo spomnil na vse podrobnosti, kako je treba pogrniti mizo in kako je treba servirati. Poleg tega pa Vam želimo, da bi bili vedno zadovoljni s posodo, ki ste jo kupili pri nas.« Kontrola odpreme Navada je, da trgovec dostavi kupcu, ki je kupil večjo količino, cijo, dne 24. oktobra za dobavo gibljivega zajemača za bager. Dne 24. oktobra bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 24.000 kg olja za kam-niktit. PRODAJA Dne 1. oktobra proda šumska uprava v Boh. Bistrici 2480 m3 lubja. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) bencev. Na zahtevo se strankam sporoči, koliko policijskih uslužbencev bi bilo ob nameravani prireditvi zaposlenih. Pavšalna taksa Na prošnjo oseb sme starešina urada, ki daje dovolitve za javne prireditve, dovoliti pavšalno plačevanje te takse ali jo znižati do ene tretjine. Ko dobi ta uredba moč, prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi, po katerih so se pobirale v tej uredbi urejene upravne takse, tako tudi naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o pristojbinah političnih in policijskih uradnikov in policijskega varnostnega moštva za službo v privatnem interesu z dne 30. septembra 1922. Vsa oblastva občne uprave, ki so doslej pobirala upravno takso, a v členu 1. niso navedena, da bi jo smela še dalje pobirati, je od dne, ko dobi ta uredba moč, ne smejo dalje pobirati, dokler ne dobijo dovolitve. Nova uredba je stopila v veljavo že 1. septembra, obvezno moč pa ima od 15. septembra 1938. bit go na dom. Dostikrat pa se zgodi, da vajenec, ki bi moral nesti stranki kupljeno blago na dom, ni prost in tako ostane paket v trgovini. Navadno je na paketu na iahno pritrjen samo listek z naslovom stranke. Dostikrat se ta listek tudi izgubi in potem so težave, da se ugotovi, za katero stranko je paket in kam naj se pošlje, zlasti, če se nabere več paketov. Neki trgovec je zato vpeljal v svoji trgovini naslednjo prakso. S svojim razmnoževalnim aparatom je napisal na majhne kartone naslednje besedilo: Blago se naj dostavi g........... v ulici ........ št..... Ce ni doma, potem se naj odda blago pri .......... Blago (ni plačano) je plačano. Dan odprave ...... ura izročitve .......... Blago..je izročil Prednost teh kartonov je v naslednjem. Ce je treba oddati več paketov, si more vajenec lepo po ulicah urediti kartone, da bo z dostavo blaga izgubil čim manj časa. Poleg tega so ti kartoni tudi potrdilo, da se je blago pravilno dostavilo. Marsikatera neprijetna reklamacija bo s tem odpadla. Shranjujte stare vrvice! Kdor je varčen gospodar, nikdar ne bo vrgel proč starih vrvic, ker se morejo te znova uporabiti, če ne v trgovini, pa v gospodinjstvu ali za notranji promet v trgovini. Zlasti pa se morejo uporabljati stare vrvice pri notranjem zavijanju blaga, če je treba blago zaviti v več papirjev. Z rabljenimi vrvicami pa je po-sto|vati takole. Stare vrvice se sortirajo po debelini. Vozli se prerežejo in vrvice iste debeline se navežejo na cevke ali motke. S tem se prepreči, da bi se vrvice zamešale. Za zavijanje paketov strankam pa se naravno uporabljajo samo nove vrvice. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na tirav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Lesne cene na Itublianski borzi dne 22. septembra 1938. Zelo mlačna tendenca. Franko vagon nakl. postaja za m3 od do Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 110— 150— Brzojavni drogovi . . 125— 170— Bordonali mcrkantilni 160'— 180'— Filerji do 5'/6' . . . 170'— 195— Trami ostalih dimenzij 165'— 190— Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 350— 400— Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 420'— 470' — Škorete, podmerne, od 10—15 cm ... . 330— 380— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 310'— 330'— Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . 340*— 380'— Brusni les za celulozo 120'— 140'— Kratice za 100 kg . . 41— 40’— Bukev: Hlodi od 30 cm naprej. L> H 90'- 130'— Hlodi za furnir, čisli, od 40 cm naprej . . 200'— 230'— Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monte 250— 290— Deske-plohi. naravni. ostrorobi, I., II. . . 400— 490— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 320'- 380'— Deske-plohi, parjeni. ostrorobi, I., II. . . 520'- 660'- Hrast: Hlodi I., II., premera 295— od 30 cm naprej . . 155— Bordonali 750— 850— Deske-plohi, neobrob- Ijeni 700'— 750 — Deske-plohi, boules . 850'— 950 — Deske-plohi, neobrob- ljeni, I. in II. . . . 730'— 800'— Frizi I./II., širine 5, 6 in 7 cm 720*— 790— Frizi I./II., širine od 8 cm do 12 cm naprej 825'— 935— Oreh: Plohi, neparjeni, ne- obrobljeni L, II. . . 810'— 910'— Plohi, parjeni, neob- robljeni, L, 11. . . 950- 1100'— Brest: Plohi neobrobljeni I., II . 400'- 450'— Javor: Plohi neobrobljeni I., 11 500 — 600'— Jesen: Plohi neobrobljeni I., 11 750' — 890'— Lipa: Plohi neobrobljeni I., II 400'— 520'— Parketi hrastovi, za m* . . . 58'— 68'— bukovi, za m* ... 35'— 45'— Zelezn. pragi 2‘GO m 14X24 hrastovi, za 1 komad . 39- 47— bukovi, za 1 komad . 24— 30— Drva bukova, za 100 kg . . 12 — 14'— hrastova, za 100 kg . 9 — 12 — Oglje bukovo za 100 kg . . 43— 53— Povpraševanja. Večje količine mamlrijerov v predpisanih dimenzijah. 1/11 hrastovi frizi, v debelini 25 nun, v širinah 5, (5, 7, 8. 9,10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Parjena, oslroroho paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Javorjev* neobrobljene deske L in II. kakovosti, 18 mm debeline. Hrastovi houlesi Brestov i houlesi in neobrobljeni plohi. Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti ^8/24 milimetrov debeline, dolžina 4 m, širina od IG cm naprej; dobava sukceeivna. Več vagonov jelovih in smrekov ih desk v Ul. in IV kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru. Škorete smreka-jelka, 12 mm; dobava promptna. Neobrobljeni hrastovi piohi v I. in 11. kakovosti. Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgovskem listu«! Uredba o nadzorovalnih taksah Od države in banovine subven-Dtiirana gledališča plačujejo za oje predstave polovico predpisa-> upravne takse. Ti besedi kuverti, na kupljene Praktični nasveti Tržna poroiila žitni trg Na pšeničnem trgu je ponudba vedno manjša in zato morajo mlini še nadalje plačevati višje cene, kakor jih plačuje Prizad. Ker se je žetev koruze že začela, se more smatrati, da se je pšenična kampanja nehala. V bodoče bodo odvisne cene pšenice od žetve koruze. Na tujih trgih je položaj nespremenjen. Prevladuje mlačna tendenca. Na domačen) koruznem trgu je tendenca še nadalje čvrsta. Trgovci ponujajo vagonsko koruzo po 142 din pariteta Indjija in banatske nakladalne postaje. Vendar pa po tej ceni ni ponudb. Izvozna pariteta proti Rotterdamu je 82, za efektivno blago pa 87 din. Na tujih trgih je tendenca za koruzo čvrsta. V Buenos Airesu se je cena koruze približala ceni pšenice, ker je bilo v zadnjem času iz Evrope močno povpraševanje po argentinski koruzi. V Buenos Airesu je noti rala koruza dne 20. t. m. 6'25 za oktober in 6'33 za december. V Romuniji se je začela žetev koruze. Dosedanji uspehi žetve niso zadovoljivi. Zaradi suše so močno trpeli travniki in pašniki, kar je povzročilo nazadovanje cen za živino. Sadni trg Na dunajski trg je prišlo dne 21. t. m. 5 vagonov jugoslovanskih češpelj, ki so bite v dobrem stanju. Samo v enem vagonu so bile češplje premehke. Na Dunaju se sedaj občuti pomanjkanje češpelj in je zato povpraševanje po češpljah živahno. Bojimo se, da se Ivodo sedaj naši izvozniki zopet preveč zaleteli na dunajski trg. Grozdja je prišlo na Dunaj dne 21. t. m.: 2 vagona iz Jugoslavije, 6 iz Bolgarske in okoli ‘20 ton iz Madžarske. Povpraševanje je srednje, vendar pa se je naše grozvdje lahko prodalo. Nadalje so prišli na Dunaj 3 vagoni jabolk iz Slovenije. Na praški trg sta prišla dva vagona grozdja. Kakovost grozdja je bila dobra. Naše grozdje so ponujali po 530—540 Kč za 100 kg. Naše češplje so se na praškem trgu prodajale po 210 do 250 Kč za 100 kg. Jugoslovansko grozdje iz- Sme-ereva pa po 5 Kč za kg. živinski trg Cene na dunajskem svinjskem trgu so se gibale dne 20. 9. takole: težke mangalice po 104 do 1 ‘05 RM, banatske po 1'05 do 1'10, angleške križane po 1‘00 do 1'08, srbske po 1'05 do 1'06, mesnate avstrijske po 1'07 do 1T0 RM. Trg je bil zelo živahen. Blaga je bilo na trgu skoraj premalo. Povprečno pa so ostale cene v primeri s prejšnjim tednom nespremenjene. Praški trg Pretekli teden so cene na praškem trgu precej poskočile, ker se je hotelo vse založiti z živili. Medtem pa se je povečal dovoz živil in cene so zopet padle. Po zadnjih praških listih so bile na praškem trgu v začetku tega tedna naslednje cene v prodaji na drobno. Na zclcnjadncm trgu so cene najmanj narasle in samo zeljnate glave so se podražile za 50 stotink, redkev pa se je celo pocenila za 3—5 Kč na 7—10 Kč. Gob je bilo na trgu zelo mnogo in so se [»ocenile za 2 Kč na 4—6 Kč, za vlaganje na 7 Kč. Tudi na sadnem trgu so cene padle, tako za orehe od 2—3 na 8'50—15 Kč, za grozdje za 2 na 3—5, za tuje na 5—8 Kč in češplje za 1 Kč na 2‘50—4, tuje na 3'50—5 Kč. Nove fige so bile venec po 1‘50—2 Kč. Posebno močno pa je bilo v tržnicah povpraševanje po inasti. Cena se je znatno dvignila ter je bila domača češka mast tudi po 15—16 Kč. Surovo maslo se je podražilo za 1 Kč ter je bilo navadno kmečko surovo maslo po 20, čajno pa po 24—24‘50 Kč. Tudi svinjsko meso se je podražilo in se je prodajalo s priklado po 13—18, brez priklade pa po 14—22 Kč. Češka jajca so se podražila za 5 stotink na 70 do 80 stotink, sortirana celo za 10 na 90 stotink, slovaška pa za 5 na 70 stotink. čvrsta tendenca na kovinskem trgu Na londonskem kovinskem trgu prevladuje čvrsta tendenca. V začetku tega tedna se je dvignila cena bakra od 42,68 na 43,1875 funta. Cin se je podražil od 194'5 na 196,5 funta, svinec od 15,81 na 16,25 funta. Cink je bil v začetku Vam je pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, medenine, emajla, steklenine itd. res neobliodno potreben, ker Vam osnaži vse brez uporabe kakih drugih pripomočkov. Ovoj z modro deklico je znak naše kvalitete. Za cenjena naročila se priporoča še pod sobotno višino, a se je potem popravil od 14,81 na 14 l*/ie funta. Cena perutnini je v Vojvodini zaradi izčrpanih nemških kontingentov ter slabih cen v Italiji znatno padla. Piške se plačujejo po 9 (par), kokoši po 8 50, race po 8'50 in gosi po 9 din. Perutnina se pošilja še v Avstrijo in Madžarsko. Mlini v Vojvodini plačujejo pšenico za 10 din draže ko Prizad. Ali je treba še bolj jasno dokazati, da je izgubila intervencijska politika Prizada svoj smisel? Zakon proti filialnemu sistemu bo na češkoslovaškem podaljšan Centrala trgovinskih zbornic na Češkoslovaškem je izdelala spomenico, v kateri zahteva, da se podaljša sedanji zakon proti ustanavljanju podružnic. Hkrati predlaga nekatere spremembe. Od teh je najvažnejša zahteva, da se kaznujejo vsi slamnati možje, ki bi dali svoje ime, da bi se pod njim mogla skriti katera podružnica. Nadalje zahteva centrala trg. zbornic, da se poenostavi postopek pri prijavi obrta po posameznikih, poostri pa pri prijavi javnih družbenikov in komanditnih družb. Pri tej priliki moramo znova vprašati, kdaj bomo pri nas dobili zakonske predpise, ki bi zaščitili trgovino pred filialnim sistemom. Češkoslovaška trgovina je mnogo močnejša od naše in vendar potrebuje takšen zakon. Koliko bolj ga potrebuje naša, zlasti ko je večina velikih podjetij s podružnicami v rokah tujcev. Doma in po svetu Na mesto Romunije je bila izvoljena v stalni svet Zveze narodov Jugoslavija z 39 od 43 glasov. Na mesto Poljske in Kolumbije pa sta bile izvoljeni Grška in Domingo. »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, je začel izhajati dvakrat na dan. Mussolini je obiskal Trbiž in imel pri tej priliki nov govor, v katerem je med drugim dejal, da tudi prebivalci drugega jezika, ki so male oaze velike slovanske množice, v celoti sodelujejo z Italijo. Dejal je tudi to, da so prebivalci iz te slovanske oaze sami od sebe b ez vsakega pritiska prišli v Trst, da ga pozdravljajo. Predsednik italijanske vlade Mussolini je zaključil svoj govor v Vidmu z besedami: »Od tu se je začel pohod na Rim. Sedaj pa se je začel pohod iz Rima in ta pohod še dolgo ni dokončan in nihče nas ne bo pri tem pohodu zadržal.« _ Iirvatska pisateljica Ivana Brlič-Mažuranič je umrla v Zagrebu. Bila je častna članica Jugoslovanske akademije ter član zagrebškega Pen kluba. Posebno je zaslovela s svojo knjigo »Zgodbe iz davnosti«. Zaradi nje je dobila priimek »Hrvatski Andersen«. Nemški gospodarski minister Funk je prišel v Split, kjer je bil od zastopnikov oblasti toplo pozdravljen. Nemčija je intervenirala v Beogradu zaradi položitve kabla iz Maribora do Beograda, ker da je naša država po prejšnji pogodbi z Avstrijo v to zavezana. Če se kabel ne bo položil, potem grozi Nemčija, da bo svoj kabel zvezala z drugimi državami mimo Jugoslavije. Mnogi sezonski kmetijski delavci se vračajo iz Nemčije, čeprav jim še ni pretekla doba zaposlitve. Delavci pravijo, da se vračajo, ker so pogoji za delo v Nemčiji pretežki. Delo je zelo naporno, hrana pa mnogo preslaba. Tako poroča novosadski »Dan«. Letošnja turistična sezona je bila v Sarajevu zelo dobra, število nočnin je v primeri z lanskim letom naraslo v juliju od 4880 na 5621, v avgustu pa od 5464 na 7038. Večina tujcev so bili Nemci. Zelo se je dvignilo število turistov iz Anglije in severnih držav, dočim se je število čeških in poljskih turistov znižalo, ker ti hodijo v vedno večjem številu na Črno morje. Župnik v Bistri don Srečko Iva-sovič je napravil mojstrski izpit iz pirotehnike, vzel obrtni list ter vstopil v združenje obrtnikov v Stubici. Nove kmetijske šole se bodo ustanovile na dalmatinskih otokih Visu, Hvaru in Korčuli. Dnevni kop TPD v Dobrni, ki je bil eden najboljših premogovnikov TPD in dal na leto 500.000 do 600.000 ton premoga, je izčrpan in bo zato izgubilo delo okoli 400 ljudi. Tovarna usnja »Indus«, bivša Pollakova tovarna, je bila prodana, menda za 4 milijone din. Kupil jo je tovarnar Adolf Mergen-thaler. Vsem usnjarjem je bilo odpovedano. Prizadetih je okoli 400 delavcev. Carinski dohodki so znašali od 1. aprila do 10. septembra 461,6 milijona din, kar je za 12,4 milijona din več, kakor bi morali znašati po proračunu. Nemška vzporednica v ljudski šoli v Stanišiču pri Somboru se je morala zapreti, ker se je vpisalo premalo otrok. Isto se je zgodilo tudi v mnogih slavonskih krajih, ki so naseljeni z Nemci. Slana na Gorenjskem je napravila kmetom veliko škodo. Skoro vsa ajda je uničena. Gorenjska je zaradi te škode tem bolj prizadeta, ker je zelo trpela zaradi predolgega dežja. Zlasti krme je pridelala silno malo. Ko pa je bilo treba kositi, je manjkalo koscev, ker odhajajo fantje vedno bolj v tovarne. Ameriški tisk na široko poroča o razvoju češkoslovaškega vprašanja ter pri tem krepko bere levite Franciji in Angliji. Ameriški listi pravijo, da sta Francija in Anglija češkoslovaško izdale, že zato morajo ostati Združene države Sev. Amerike popolnoma nevtralne. L. 1938. pomeni začetek konca velikega britanskega imperija ter pomeni poraz Francije kot velesile, hkrati pa porast Nemčije kot velesile. Preziranje Hitlerja do takšnih demokracij da je popolnoma upravičeno. Sprememba ameriškega mišljenja se vidi tudi v tem, da sedaj sploh ni več govora, da bi se spremenil ameriški zakon o nevtralnosti v korist Anglije in Francije. Predsednik Roosevelt pa je izjavil, da bo pomagal ohraniti mir v Evropi šele takrat, ko bo videl, na kakšne žrtve so pripravljene evropske demokracije. VIII. evropski kongres za gospodarstvo se je začel v Krakovu. Predseduje mu prof. Boley, predsednik Gospodarskega združenja v Londonu. — Mednarodni prometni kongres se je začel v Diissel-dorfu. 170 delegatov zastopa na kongresu 20 držav. Pri občinskih in parlamentarnih volitvah na švedskem so se utrdili socialni demokrati na škodo desničarskih strank, ki so izgubile 7 mandatov. Socialni demokrati imajo sedaj nad 100 mandatov. 15.000 šoferjev tovornih avtomobilov in motornih vlakov se je pridružilo v New Yorku stavkujočim delavcem. Nad pol milijona lir je poklonil Mussolini ob svojem zadnjem obisku mestu Trstu za dobrodelne namene. Trgovinski register Vpisali sta se tvrdki: Jeloenik & Simončič, nova manufaktura »Pred Šenklavžem« v Ljubljani, javna trg. družba. Poslovodja Avgust Jeločnik in Ludvik Simončič, ki podpisujeta kolektivno. Torpedo, trgovina s pisalnimi stroji, družba z o. z. v Ljubljani. Tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Vplačana osnovna glavnica 200.000 din. Poslovodja Al. Matelič, trg. v Ljubljani. Zastopa vsak poslovodja samostojno, ev. prokurist s pristavkom ]». p. Sejmi 26. septembra: v Središču, Višnji gori, Bučki, Sv. Juriju-trgu; 27. septembra: v Črnomlju, Kamniku, Podbukovju, Ormožu, Mariboru, Dol Lendavi; 28. septembra: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Dol. Lendavi; 29. septembra: v Veržeju, Gornji Lendavi, Pilštanju, Šoštanju, Štrigovi, Mirni peči, Drnovem, Grosupljem, Lescah, Mengšu, Novi vasi, Rovtah, Škofji Loki, Vranskem, Marenbergu, Turnišču; 30. septembra: v Vačah, Vel. Gabru, Mariboru, na Vranskem; 1. oktobra: v Brežicah, Trbovljah, Celju, Podčetrtku, Križevcih. Sobota dne 24. sept. 12.00: Ploščo — 12.45: Poročila —* 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Djoka Vlajkovič, narodni junak in dobrotnik — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Pod južnim solnoem (Vlad. Regally) — 20.30: Paberki iz humorističnega lista »čuk na palici«. Vesel večer — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 25. sept. 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvene glasbe — 8.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Radijski orkester, Jožek & Ježek in plošče — 11.00: Otroška ura: Mlada Breda, zvočna slika (članice Nar. gled.) — 11.30: Koncert. Sodelujeta: Slovenski vokalni kvintet in citraški duet Hebein-Mezgolits — 13.00: Napovedi — 13.20: Operetni venčki (plošče) — 17.00: Kmet. ura: O trgatvi (Vladimir Kuret) — 17.30: Fantje na vasi in Šramel »Murnček« 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Jugoslov. kamen za ceste in zgradbe — 19.50: Klavirski koncert (Demšar Zlatko) — 20.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Mila Kogejeva in g. Jean Franci, člana ljublj. opere ter radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek dne 26. sept. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — l3.oo: Napovedi — 13.20: Šramel kvartet »Štirje fantje« — 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče — i8-40: Poglavje o ženski biologiji (ga. Božena dr. Zajc-Lavrič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Zgodovina in pomen »Narodnih taborov« (Rudolf Dostal) — 19.50: Zanimivosti (M. Javornik) — 20.00: Koncert radijskega orkestra —• 21.00: Prenos iz Prage: Janaček: Glagolska maša — za soli, zbor, orkester in orgle. Izvaja orkester Radiojournala, dirig. O. Jeremias — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. SLAVIN! Ustanovljeno 1850 Zaloga vseh vrst stekla, porcelana iw keramike. Stavbno In umetno ste« klaritvo. Specialna zaloga in okvirienie slik KMETSKA rOSOJILHICA T.r UUBUANSKE 0K01ICE r. z. z n. z. v Ljubljani Nove vloge so vsak čas izplačljive in jih obrestuje po 4% vezane na 3 mesece pa . . * . . . po 5 % Vlagajte tvoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod JULIJ KLEIN LJUBLJANA KOŽUHOVINA TŽS“ Velika zaloga krznene konfekcije Sprejemamo vseh vrst popravila in prikrojevanje po najnovejših modelih JOSIP DOLENC, krznar LJUBLJANA, Sv. Petra 19 KNJIGOVEZNICA TISKARNE reg. zadr. z o. za«. LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6 k o n t e, štrace, iournale, ftolske_z_vj3z_k_e, mape, odiemalno knjižice, risalne bloke itd. JUGOSLOVANSKE Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.