AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 131 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JUNE 4TH, 1932 LETO XXXIV—VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja 300,000 tujezemcev je v naših ljudi po ameriških naselbinah enem letu odpotovalo iz Zedinjenih držav Dne 22. maja ob treh zjutraj j Washington, 3. junija. Naselje že drugič v maju mesecu zhru- j niški komisar Corsi naznanja, da nil požar v hiši Jos. Sernela v je tekom enega leta odpotovalo Chicagi. Topot je bila hiša, ki iz Zedinjenih držav nad 300,000 je bila deloma lesene,, večjidel tujezemcev, prej naseljenih v uničena. Skupen izlet priredijo društva št. 54, 351, 518, in 717 HBZ v Detroitu dne 12. junija. Izlet se vrši v Ryan parku med Ten in Eleven Mile Road. Dohodki kluba se vporabijo za brezposelne. V New Waterford, Kanada, je bilo odslovljenih od dela mnogo Slovencev, ki niso kanadski državljani, ali ki nimajo tam svojih domov. Odslovljeni so bili tudi vsi črnci. Martin Judnič iz Waukegana, ki je nedavno tega odpotoval v Rusijo, pozdravlja iz Berlina, Nemčija, svoje prijatelje v Ameriki. Very Rev. Bernard Ambrožič, komisar slovenske frančiškanske province v Lemontu, je odpotoval te dni proti New Yorku, od koder se bo peljal na, obisk v staro domovino, želi še enkrat obiskati svojo mater, ki je težko bolna na Dobravi pri Ljubljani. V Detroitu sta se poročila Mr. Albert Pušek in Miss Clara Mišica, oba rojena v Calumetu, Michigan. Rojak J. W. Pasich kandidira v St. Louis okraju, Minnesota za komisarja sedmega distrikta, in kot je videti, so Slovenci zelo organizirani, da mu s skupno močjo priborijo zmago. Mr. Pasich je bil že štirikrat zaporedoma izvoljen v šolski odbor. Leta 1930 je bil župan v Buhl, Minn. -o- Zedinjenih državah. 200,000 izmed teh jih je vzelo povratni permit, to je, da se tekom enega lets, lahko vrnejo v Zedinjene države, ako bi razmere kazale, dočim jih je nad 100,000 odpotovalo brez permita, kar znači, da se ne nameravajo in ne morejo več vrniti v Ameriko. 25,000 tujezemcev je bilo deportiranih od vlade. Smatra se, da, so oni, ki so odpotovali iz Zedinjenih držav, ali ki so bili deportirani, odnesli s seboj povprečno po $200, vsi skupaj pa nekako $60,000,-000 ameriškega denarja. Nadalje pravi naselniški komisar, da čakajo v Evropi milijoni, da pridejo v Ameriko, toda malo prilike imajo, kajti naselil ink e postave se bodo ponovno poostrile. Ameriški konzulati v Evropi so dobili povelje od državnega de-partmenta, da morajo od vsakega naseljenca zahtevati, da pokaže $2,000.00 v gotovini, pre-dno mu izročijo dovoljenje za potovanje. V dobrih časih—v mesta, v slabih časih—na farme! Nič kaj i dobrega Direktor državnega posredo valnega urada, za delo, B. C. Sei-ple, ne more nič kaj ugodnega prerokovati glede dela v bližajočem poletju. Pač pa je mnenja, da bo v jeseni bolje kot pa v poletju. V preteklem mesecu maju so se delavske prilike zbolj-šale za 2.4 odstotkov, in za 5.2 procentov več delavcev je dobilo delo kot v aprilu. V normalnih letih je v maju mesecu nekako 30 procentov več del na razpolago kot v marcu ali aprilu. Komunisti vmes? Washington, 3. junija. Zvezna vlada, je začela preiskovati, kaj je resnice na tem, ko se. trdi, da so komunisti nahujskali bivše vojake, da korakajo iz enajstih različnih držav proti Washingtonu. Zvezni agenti so obvestili policijske načelnike v vseh mestih, skozi katera, korakajo ali se vozijo veterani, da pazijo, kako se zbirajo in kdo jih vodi. Emanuel Levin, ki je včeraj dospel s korakaj očimi veterani v Washington, je očitno govoril, da so korakanje povzročili komunisti. V Washingtonu je sedaj 1500 veteranov, za katere skrbi mesto. Policijski načelnik je brzojavil vsem gover-nerjem, da naj nikar ne nudijo nobenih ugodnosti za potovanje veteranov, ker v Washingtonu jim ne morejo več preskrbeti bivališč in hrane. Delavske vesti iz raznih krajev Amerike in Evrope. Zapeljani delavci Rochester, New York, 3. junija. Sem je dospelo stotine brezposelnih delavc ev, ki so nekod slišali, da je tu dosti dela, in da več tovaren sprejema delavce na delo. Toda v resnici niti eden dela ni dobil. Da so se delavci podali v Rochester in v mesto lUtica, je kriva vest, katero je j razširila American Legion in American Federation of Labor, da se je namreč dobilo 80,000 del v onih mestih, toda pravilno bi se moralo glasiti v mestih Zed. držav. Central Labor Trades je bila že od začetka proti taki re- Veterani na pohodu v Washington, so ustavili vlakevClevelandu Kakih 900 bivših vojakov, namenjenih iz Clevelanda v Washington, da zahtevajo izplačilo bonusa, je danes zgodaj zjutraj ustavilo poštni vlak Pennsylvanije železnice. Poštni vlak je imel štiri vozove zvezne pošte in dva potniška voza. S tem so prišli veterani v konflikt z zvezno postavo, ki je v takih slučajih zelo natančna. Ko so vlak zadržali 51 minut, so dovolili, da vozi naprej, toda so izjavili, da bodo zadržali druge vlake, dokler ne dobijo vlaka, ki jih potegne do Pitts- klami. Omenjene organizacije burgha, Pa. Prvotno so vete-so imele navado, dal so vsak dan : ranj izjavili, da se ne bodo vrae-sproti poročale, koliko tisočim so ; šavaii v poštne vlake, dočim so preskrbeli delo v tem ali onem j ustavili ves drugi železniški mestu, in. te vesti so brezposelni promet na postaji. Policija se vporabili tako, da s0 drli v doti- je izjavila, da postaje ne bo čna mesta, kjer pa seveda ni bi-; očistila veteranov, razven ako lo dela. j bi slednji delali silo. Vodstvo Clairton, Penna., 3. junija.] železnic je izjavilo, da bo usta-ICo je bilo tu naznanjeno zniža- vilo promet na železnici, dokler nje plač v jekla mah, so kompa- veterani ne odidejo. John Pace, Veselo praznovanje 4. obletnice Ljubljane. nije obenem zaprle tovarniška vrata, boječ so štrajka radi znižanja plač. Po enem tednu so bjle tovarne zopet odprte, ker so pričakovale, da, bodo delavci pristali na, 15 odstotno znižanje plač. Mesto Clairton daje svojim brezposelnim en dan dela na teden in jih plačuje 10 centov na uro ali po 90 centov na teden. -o-l— ki je vodja veteranov v tem distriktu, je pa izjavil, da veterani ostanejo na postaji toliko časa, dokler ne dobijo vlaka, ki jih prepelje v Pittsburgh. Veterani so na postaji ustavili vse delo. Kakih 150 mož, ki so delali v popravljalnici in v delavnici za orodje, je bilo prisiljenih zapustiti svoje prostore. Medtem pa se poroča iz Washingtona, da je tam že Nove plošče že par dni je v prometu nova plošča Columbia gramofonske družbe, za katero sta, peli Josephine Lausche in Mary Udo-vich. -Ena pesmica je "Jaz pa vrtec bom kopala," na drugi strani plošče pa "Kdo bo tebe troštu." Izvanredno lepo in čisto petje spremljano z melodi-ozno'glasbo dr. Wm. J. Lausche ta bo gotovo privabilo mnoge ljubitelje Lausche - Udovich Plošč. Dobijo se pri Anton Mer-var, 6919 St. Clair Ave. četrtič se bo vršila proslava stavljanje ljubkih Slovenk, ki so Mrs. Miller ponesrečila Ko se je sinoči župan Ray T. Miller peljal s svojo soprogo in štirimi brati v avtomobilu proti Notre Dame, Indiana, kjer se vrši slovesni zaključek ondotne univerze, je v bližini Castalia. Ohio, se razpočilo zadnje kolo avtomobila, kar je imelo za posle- bele "L j u b ljane" v naselbini Nottinghama in Euclida, v soboto in nedeljo, 4. in 5. junija. Skupna društva in vneti Ljubljančani v ondotni naselbini se že cele tedne pripravljajo, da bo slavnost kolikor mogoče sijajna in enako zanimiva, kot je bila doslej vsa,ko leto. . V soboto bo začetek proslave in programa sploh. Vrši se ples j in druga zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je samo 25 centov. Prava proslava se pa začne v nedeljo dopoldne, 5. junija, ko se začnejo zbirati društva in posa- j mezniki ob 9. uri dopoldne pred ! društveno dvorano. Ta parada je še vsako leto vzbudila mnogo zanimanja, in tako se pričakuje tudi letos, ko se 'bodo ' pokazali | Ljubljančani. Parada je nekak uvod za poznejšo volitev župana kandidatinje za "Miss Ljubljano" in predstavljanje kandida- dico, da se avto zvrnil v obcestni jarek. Mrs. Miller je dobila pri lin "Miss Ljubljane." tem precej nevarne poškodbe. Ob 11; uri dopoldne se parada župan je potem peljal ženo v bol- začne pomikati po St. Clair Ave nico v Sandusky, kjer je dobila do Holmes, potem po 152. cesti Na obisk V domovino Preteklo sredo sta zapustila Cleveland Mr. Louis in Miss Jane Rojc, 1269 Norwood Rd. Obiskovala sta prijatelje v New Yorku, danes, v soboto, 4. junija, pa odploveta na parniku lie de France na štirimesečni obisk Jugoslavije, Francije, Nemčije in Švice, želimo, da se zdrava in osvežena vrneta zopet v Cleveland. • Manj razporok V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v Clevelandu vloženih 564 manj prošenj za razporoke, kot v, istem času lanskega leta. Tudi razporoke veljajo denar, in tega danes ni. prvo zdravniško pomoč, nato sta se pa župan in žena na vlaku vrnila v Cleveland, dočim so bratje nadaljevali vožnjo proti Notre Dame. Martin Laurich umrl Iz Chicage se nam poroča, da je tam včeraj preminul Mr. Martin Laurich, jako poznana osebnost v Chicagi in med ameriškimi Slovenci. Mr. Laurich je bil svoje dni zastopnik našega časopisa v Chicagi. Mož je doživel lepo starost 70 let. Ranj ki je bil oče Mr. William Lauricha, člana glavnega nadzornega, odbora J. S. K. Jednote. Prizadeti družini na še iskreno sožalje nad zgu-bo dobrega očeta! * Morilec predsednika Dou-merja je bil spoznan duševno normalen. in Waterloo Rd. in po 185. cesti nazaj proti beli Ljubljani. Popoldanska slavnost se začne ob 2:30, ko bo pozdravil vse na vzoče predsednik Slovenskega društvenega doma, Mr. Frank Žagar. Za njim govori župan, nakar nastopi pevski odsek drama tičnega društva "Adrija,' ki bo za,pel nekaj domačih. Govoril bo potem councilman Charles Fox, nakar bo zapelo pevsko društvo "Soča" iz Colinwooda. Prvič bo letos kot slavnostni govornik v beli Ljubljani naš pesnik in narodni buditelj, Mr Ivan Zorman. že vemo naprej da boste pozorno poslušali nje' gove besede, kajti kadar nastopi Mr. Zorman, pade bratska vzpodbujevalna in krepilna be seda. In potem, ko bo zapelo še društvo Jadran, pa sledi pred Najfinejša, pijača Povsem znana resnica je, da finejše mehke pijače ne dojite v vsej državi Ohio, kot je mehka pijača, katero izde-uje edina slovenska izdeloval-nica, znana pod imenom Double Eagle Bottling Co., in katere lastnik je poznani Mr. otokar, ki že četrt stoletja v Clevelandu deluje na tem po-ju. Mr. Potokar ni samo navaden izdelovalec mehke pijače, on je tudi ponosen na svoj izdelek in gleda ob vsakem času, da nudi občinstvu nekaj izvanrednega, nekaj okusnega, nekaj posebnega, česar ne morete dobiti- pri nobeni drugi izdelovalniči mehkih pijač. Pri vsem tem pa mehka, pijača, produkt Double Eagle Bottling Co. ni nič dražji kot kaka druga nezanesljiva mehka pijača. Iste cene dobite pri prvi slovenski izdelovalnici, kot kje pri tujcih, poleg tega, da je resnica, da je slovensko blago mnogo boljše. Priporočamo to pošteno slovensko podjetje vsem društvom, ki prirejajo piknike na prostem ali veselice v dvoranah, da povsod zahtevajo, da se rabi le slovenski produkt. Mr. Potokar v obilni meri podpira slovenska društva in narodna podjetja,, naša dolžnost je na-ročevati pri njem. Tudi slovenske trgovce opozarjamo, da naročujejo mehko pijačo le od domačega podjetja. Ljudi pa prosimo, da vedno in povsod zahtevajo mehko pijačo iz edine slovenske delavnice, The Double Eagle Bottling Co. tov za župana. Nato se izvrši volitev Miss Ljubljane in župana, nakar za-pojejo pevci društev "Adrije" in "Soča." Pripravljalni odbor prijazno vabi na to izvanredno slavnost v Ljubljani, in tudi garantira za izborno postrežbo vsem gostom V nedeljo ima svoj piknik tudi poznano pevsko društvo "Cvet," ki priredi izlet na cerk- J vene prostore v Ma.ple Gardens. Da bo poleg dobre domače postrežbe in pristne zabave seveda tudi dosti lepega slovenskega petja, o tem ni dvoma, in prijazni pevci, ki mnogokrat sodelujejo pri raznih prireditvah, toplo vabijo prijatelje lepe narave in dobre zabave k obilni udeležbi. . Tudi Hrvatski Politični klub bo imel v nedeljo svoj izlet, in si-ceii na, Močilnikarjeve farme. V staro domovino Na parniku lie de France se jMOO veteranov, in da namera danes iz N. Y. odpeljejo proti va policijski načelnik to "ar-stari domovini sledeči naši ro- mado" pregnati iz Washingto-jaki iz Clevelanda: Mr. in Mrs. na, kakor hitro mu poide de-j John Stergar, Mr. Ralph če-bron in sin, Mrs. Ivana Rojc s hčerko in Frank Cigoj. Ti gre- do na, obisk svojih dragih v do-moyino, potem se pa zopet vrnejo. Stalno se pa vrača v domovino Mr. Gregor Mole, ki je šele pred 6. tedni prišel iz obiska v domovino. Pričakoval je, da bodo boljše razmeri tu, pa je ravno narobe, zato se bo stalno nar, katerega ima na razpolago za živež. -o-- Graduanti iz Euclida Na Central High šoli v Eu-clidu graduirajo te dni sledeči slovenski mladeniči in dekleta: Ana, Petkovšek, ki se je zlasti odlikovala v latinščini. Je to hčerko Mr. in Mrs Lawrence Petkovšek. Jacob Yost, sin Mr. naselil v domovini, kjer bo prid- ; in Mrs Jacob yost> dobro po_ no obdeloval svojo kmetijo na|znan v atletiki in splošno pri-Dolenjskem. Vsi gori imenovg- liubljen med Študenti. Mae Poni potniki potujejo s posredova-1 grajC( urednica sportnih dogod-njem August Kollanderja, ki ima |kov Frank Brundič( ki je bil svojo pisarno v S. N. Domu na deiežsn ključa National Athle- St. Clair Ave. Vsem želimo srečno pot in srečen povratek. Dorothy Lach V pondeljek, 13. junija, bo na Baldwin-Wallace kolegiju gra-duirala Miss Dorothy Mary Lach, najmlajša hčerka poznane Kot nam naznanjajo se lahko pionirske Lachove družine na W. tic Honor. Annie Lebar, odlična učenka in pomožna, urednica šolskega časopisa. Alma Lam-pe, predsednica "Leaders kluba," jako priljubljena v šoli. Vsem prav iskrene čestitke! peljete do konca St. Clair-Nottingham kare, tam vas bodo pa čakali truki, ki .vas pripeljejo na lice mesta, in sicer bodo truki 130th St. Iskrene čestitke, Dorothy, kot tudi tvoji mamici! Začela na svojo roko Mr. Joe Perušek in Mr. M. A. tam ob 12:30, ob 1:30 in ob Krichman, ki sta bila prej usluž 2:30. Kdor gre pa z avtomobilom, naj se pelje do Chardon Road, tam naprej pa bo dobil zaznamovano pot do Močilnikarjeve farme in sicer v krasnih napisih in v hrvatskih barvah. Na tem pikniku bo navzočih tudi precej demokratskih kandidatov, ki bi se radi predstavili občinstvu. Da ne bo manjkalo pristne jagnjetine in drugih dobrot na ražnju, o tem že veste, kako znajo brati Hrvati prirediti. Prijazno ste vabljeni. Lep pregledovalec Ralph Merriman je eden izmed državnih pregledovale ev knjig v uradu okrajnega blagajnika Collistra. V četrtek je bil aretiran in obtožen, da je pone-veril Peoples National banki v bena pri Stern Furniture Co., Wellsville $9000.00 Ko je bil bosta prodajala sedaj pohištvo zaslišan pred zveznim komisar-na svojo roko. Opozarjamo na .jem v Clevelandu, je bil stav-oglas v današnji številki. jjen pod §3500 varščine, in ko Poceni kruh, pecivo je položil varščino, je bil izpu-Naročnike opozarjamo na da- ščen in šel naravnost zopet v našnji oglas slovenske pekarije 1 urad okrajnega blagajnika, kjer John Pianecki, 6218 St. Clair j—pregleduje knjige. Tako, vi-Ave. Izplačalo se vam bo kupiti dite se godi danes* v tej slovenski trgovini. šerif Sulzmann •Te dni se je vrnil v svoj urad šerif Sulzmann, ki je prestal težko bolezen. Ko* so ga vprašali, kaj misli o tožbi, ki je naperjena proti njemu glede odstranitve iz urada, je povedal, da se prav nič ne boji Odličen dijak Na višji šoli sv. Ignacija boj te dni promoviral Mr. Rud. P. Zgubljena očala Preteklo nedeljo so se zgubila očala pri Fr. Beretič na Dock XT ,, . 'iRoad, Madison. Kdor jih je mo- Nadbath, sin ugledne slovenske! v , , j v. ! ,, i xt , igoce našel, naj jih prinese pro- druzine iz 55. ceste. Mr. Nad-,°. ' J; . ' . , , j • 1 • -v- *„ ti nagradi v urad Am. Domovine, bath bo graduiral z najvišjo ča- b stjo in odliko, česar je bil tudi j Sprijena mladina deležen tekom štirih let, odkar Dva dečka, ki sta bila pre- se je nahajal na višji šoli. Iskrene čestitke odličnjaku in staršem! * Ameriški poslanik Willys je zapustil Varšavo. stavljena iz John Marshall šole v Thomas Edison šolo, sta se maščevala s tem, da sta šla in .pobila 22 velikih šip na Marshall I šoli. škode1 je nad $100.00. a\ "AMERIŠKA DOMOVINA" ,. » (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NIWBPAFKR Published dally except Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na lato M.B0 za Cleveland, po polti, oelo leto 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta IS.80 Za Cleveland po ranmlalolh: celo leto «6.50; pol leta ».00; Četrt leta 11.75 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta 19.50. Posamezna Številka • cente. Via pisma, dopise ln denarne poSlljatve naslovite: Ameriške Domovina, 8117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0838 JAMBS DKBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1879. >83 No. 131, Sat., June 4th, 1932 Če se ozremo okoli sebe. Mož, ki zanika drugim pravice, katere si sam lasti, mogoče vsako jutro prepeva ameriško narodno himno in mo goče počiva zavit v ameriško zastavo, toda on nikakor ni pravi Amerikanec. » >;> s* Demokracija je edina vladna teorija, ki se strinja z doj stojanstvom povprečnega človeka. :;< 4 ::t Edini človek na svetu, ki zasluži, da postane suženj, je dotični, ki hoče sam zasužnjiti druge. * >:< it Ignoranca je voditeljica onih, ki prelivajo kri, ignoran- ca je povzročiteljica vseh prepirov ter mednarodnih prepirov * >;t * Svoboda, pravica in resnica so tri sestre, ki so najbolj preganjane na svetu. # & s* Kongres Zedinjenih držav je odglasoval, da podeli Fi-lipincem, kar smo jim obljubili že pred 31. leti, toda morajo Filipinci še osem let čakati na to. sit >Jt # Če bi se malo manj govorilo' o depresiji, malo manj tarnalo in jokalo, pa toliko več delalo in medsebojno pomagalo ne bi nihče govoril o depresiji. * * * V Rusiji sejejo žito iz zrakoplovov v zemljo, ki ne velja boljševike niti centa denarja, in katero zemljo potem obde lujejo s prisiljenim delom. Ni čuda, da farmarji v drugih deželah ,ki lastujejo svoje kmetije, ki morajo najemati de lavce za plačo, ki morajo plačevati davke, ne morejo konku rirati s prisiljenim produktom Rusije na svetovni tržnici. # * # De Valera kot predsednik Irske bo priklical vraga na zemljo. In če bo ta vrag pobral Irsko ali pa Anglijo, bomo v kratkem videli. * «c * Edino pravilni način, da se znižajo davki je, ako zniža mo število onih, ki zapravljajo naše davke. # * Naš državni tajnik Stimson je odšel v Evropo, da uči druge narode, kako naj gospodarijo. Stimsona ni izuči' škodoželjni smeh ,ki ga je dobil od Japonske, ko je daja mikadu nasvete. * -f # Če ima Liga Narodov kaj dobrih nasvetov, kako se prepreči vojna, tedaj je najbolje, da pride takoj na dan z nji mi, predno se začne nova svetovna vojna, in ta ni več daleč od nas. * * >:< Načelnik državne policije v državi New Jersey, kateri je bilo poverjeno iskanje banditov, ki so odpeljali Lindbergh otroka, je bil prej uradnik pri neki department trgovini, in podnačelnik policije je bil pa prodajalec sredstev za zatira nje ščurkov. In takim ljudem1 se je izročila v roke gonja za desperatnimi banditi! Ni čuda, ni čuda, da smo doživeli tak škandal ! Hoover pripoveduje te dni, da edina stvar, ki manjka ameriškemu narodu je: zaupanje. Zaupanje v koga, v Hoo-verja? Leta 1928 so imeli Amerikanci zaupanje v Hooverja in le poglejte, kaj so dobili! >;t * Dobili smo oblake brez vode, delo brez dela, plačilo brez zaslužka, kuhinje brez loncev, želodce brez prebave, zdrav nika brez zdravil! žc dolgo nismo imeli ta ko krasnega dneva za procesijo sv. Reš-njega Telesa, kakor je bila zadnja nedelja. Kakor nalašč je bilo vreme solnčnato in hladno, a ne prehladno. Pa tudi nevem, če smo sploh kedaj imeli tako krasno in veliko procesijo, kakor je bila ta. Naj bo iskrena zahvala izražena na tem mestu vsem, ki so kaj storili v svrho priprave za praznik sv. Reš. Telesa. V soboto so podarili svoje truku za vožnjo zelenja, Smre-kar & Ozimek, Jos. Košak, in Louis Kravčar. Več mož in fantov je pomagalo veje nasekati in naložiti. Tudi tem Bog plati. če bi mogli bi vsakemu, ki je pomagal pri tem, plačali z obilno plačo še posebno moramo omeniti vse one, ki so delali oltarje. To je veliko delo. Nekoliko pritožiti se moramo čez one, ki so na 81. cesti. Vsi, prav vsi, na 81. cesti do Aetna Rc bi morali skrbeti za oltar, ki je na 81. in Mansfield. Pa pove čini pustijo vse delo le par dru žinam v bližini. Vsi bi mora na delo in se odzvati za vsako pomoč. To je edini načim, po katerem se more pričakovati po polnega uspeha. Oltarji so bi vsi prekrasno ozaljšani in cesta ob potu procesije naj slo vesne j še okinčana. Bog plati stotero vsem za trud. Sočustvujemo pa z An tonom štepic, ki se je pri po stavljanju oltarja v padcu moč no udaril. Upamo, da ne bo hu dega, a je primoran ostati doma radi tega. šolskim sestram in maršalom gre priznanje za lepo in točno ureditev velikanske pro cesije. Vse je bilo v najlepšem redu. Da pa je bilo tako, so pri pomogli ljudje, kateri so se na tančno po navodilih ravnali in j« vsak posameznik skušal po najboljši moči sodelovati. Tako prav. Policija, ki je pomagala našim cerkvenim možem ržati ceste proste, se je izrazi-a, da kaj tako sijajnega še niso videli, še enkrat, Bog plati vsem skupaj! Father Slapšak, naš slovenski caplan, se že prav pridno angleško uči. "Orajt" že zna. Drugo bo pa prišlo počasi, samo če se ne ustraši in se bo neumorno učil. Ta teden je začel s popisovanjem faranov. Konečno bo prišel do vseh in popisal vse, ka-cor smo to delali vsake dve leti. Upamo, da bodo ljudje vselej in povsod se skazali izobražene, če-udi mogoče mislijo, da so dru gačnega prepričanja. Mi obiščemo vse Slovence, pa bodi kato-ik, ali pa karkoli. Mora se zgoditi, da katerega izgreši. Tak naj se javi sam. Father Franko, naš angleški kaplan, je v nedeljo od samega veselja mislil svoj klobuk vreči v vodo, ko je njegovi team zopet sijajno zmagal pri žogi. "Law-rentians" so dobro organizirani in se bojujejo kot bi šlo za res, Upamo, da bodo vedno ostali tako zedinjeni. Let me tell you boys, you will be successful only as long as you play ball. When you begin to play the granc stand you will go down to defeat. Let's go! Prihodnjo ne deljo igrajo v Penzol Park in si cer bo pričetek ob pol eni. Na potu v Jugoslavijo nas je obiskal zadnjo sredo Very Rev, Father Bernard Amrožič, komi sar frančiškanov iz Lemonta Hitel je k bolniški postelji svoje hudo bolne matere v Polhovem gradcu. V četrtek popoldne se vkrca na ladjo Columbusi želimo mu srečno vožnjo, kakor tudi, da dobi svojo mater še pri življenju in zdravo. Pri družini John Rožnik so te dni sprejeli novega stanovalca William Rožnika, o katerem pravijo, da nič ne je, samo pije. Pri vsem tem pa je vedno trezen, kajti ne pije ne wiske, ne vina. Martin in Mary Rožnik, stric in teta, sta pa prišla ž njim v cerkev h krstu. Robert je ime novemu članu družine Ignac Gliha iz Randall. Tega sta pa spremila John in Antonija Debeljak h krstu. Društvo Cvet je že dobro poznano po lepem petju, ki ga goji med našimi rojaki na Prince Ave. in okolici. To društvo ima prijazen izlet v nedeljo popoldne v Maple Gardens. Vsi ste vabljeni na veselico na prosto. četudi je cel svet nekako obupan radi depresije, sta se Joseph Arhar in Ana Smrekar vendar le ojunačila in se napotila po potu tega življenja v zakonskem stanu, ženin je iz fare sv. Vida, nevesta pa je iz do- mače fare, hčerka Joseph in Ane Smrekar. Pred nekaj leti je prišel iz Minnesote John Grahek. Rojen je bil in vzgojen v bližini železnih rudnikov. V Clevelandu se je seznanil z Jennie Perko, hčerko pokojnega in dobro poznanega Dominik Perko in Agnes Per-io iz 82. ceste. Seveda je John takoj začel delati na to, da bi si pridobil srce mlade zale Jennie. Ne bom rekel koliko časa je oblegal to trdnjavo, samo toliko vem, da je konečno zmagal in v pondeljek sta prišla John in Jennie v cerkev, da skleneta vez skupnega življenja, želimo obema parama prav srečno življenje in mnogo let. Ludvig Kocina je pri igranju žoge padel in se na komolcu ob-rezal z glaževino. Temu je sledilo zastrupljenje krvi in Ludvig je le za en las obvisel pri življenju. Upamo, da kmalu okreva. Mrs. Frank Lukač na Vin yard se je oparila z vročo vodo tako hudo, da se le s težavo premika sem in tja po hiši. Ker je bilo to takoj po bolezni, je nezgoda tem bolj občutljiva. Mrs. Ponikvar iz Maple Heights se še vedno nahaja v bolnišnici po operaciji na glavi. Angelica Hočevar na Reno Ave. pa že več mesecev more le sedeti, v kateri poziciji je primorana ostati noč in dan radi bolezni. Angelica je bolna že dve leti in si bo s tem zaslužila nebesa, ker je zelo potrpežljiva. Tudi Pavlina štepec je še vedno le v hiši in se zamo-re le po redko prikazati na dan. Dva dni zaporedoma je dež skazil nameravani piknik naših šolarjev. Nič niso kaj pri dobri volji radi tega. . če pa bo bodoči teden prinesel kaj boljšega iz vremenskega sklada, bomo šli vsi na izlet, stari in mladi šolarji- Na seji društvenih zastopnikov so bili izvoljeni v odbor za slovensko šolo sledeči: Father Slapšak, nadzornik in glavni učitelj ; Louis Simončič, predsednik; Jos. Blatnik, tajnik; Rudolf Kenik, blagajnik. Vsako društvo, ki se je zainteresiralo za slovensko šolo je prošeno, da določi enega zastopnika, katerega pošlje na mesečno sejo, ki se bo vršila vsako prvo sredo v mesecu zvečer ob pol osmih v Narodnem Domu. Za enkrat se bo poučevalo v šoli sv. Lovrenca, začenši z 20. junijem vsak pondeljek, torek, sredo in četrtek skozi štiri tedne. Prihodnjo šolsko sezono pa se bo poučevalo med tednom v šoli po eno uro ns teden za vsak razred začenši s četrtim. Upamo, da bomo na ta način zainteresirali našo mladino za lepi materni jezik. Za odraslo mladino bomo imeli večerno šolo. TRINERJEV0 GRENKO VINO [ proti zaprtju, slabemu apetltu, glavo. I bolu, Izgubi spanja. V vseh lekarnah. času, še zdaj živi v Sarajevu, Jugoslavija. Imamo slučaj, ko je umrl neki Mohamedanec v vasi Vrgorac, v srednji Bosni. Sorodniki ranjkega so hitro vse pripravili za takojšen pokop. Pogreb se je imel vršiti ob določeni uri še isti dan. Radi zaposlenosti pa se je duhovnik zakasnil za, par ur. Truplo je ležalo na visoki postelji. Ko so sorodniki čakali duhovnika, se navidezni mrlič naenkrat zgane in ko vidi, da je oblečen v mrtvaško haljo, prične kričati na pomoč. Prijatelji, ki so bili navzoči, so mislili, da sta radi zakasnitve duhovnika prišla gori omenjena sodnika kar v hišo in da je to za umrlega sodni dan. Ljudje so planili iz hiše, kjer je ostala samo mati umrlega. Sin jo je milo prosil, naj mu pomaga iz postelje, ker je bil zelo slaboten radi prestane bolezni. Mati, dasi sama na smrt prestrašena, mu hiti na pomoč. Ta "mrtvec" še danes živi je pri najboljšem zdravju. Njegovi prijatelji trdno verujejo, da se je tu zgodil kak čudež. Topic pripoveduje o nekem drugem slučaju. Dotičnega člo- Če verjamete al' pa ne. Onega jutra je završalo po Collinwoodu kot še nikdar poprej. ženske so hitele pripovedovati na vso sapo važno in nezaslišano novico, moški so pa zmajevali neverjetno z glavami in soglasno izjavili, da se bliža konec sveta s hitrimi koraki. In kaj je dalo povod temu razburjenju? Nihče drugi kot naš Jim šepic iz Waterloo Rd., ki je drugače fejst fant, samo če bi ga ne bilo treba vedno tako grozno siliti za marjaš. In kako je mogel biti Jim, ta dobra in krotka duša povod taki ihti? Boste veka, ki bi naj bil mrtev, so že spustili v grob in nasuli nekaj prsti na rakev. Ljudje so že odšli, samo duhovnik in grobokop sta še ostala pri grobu, ko se naenkrat začuje glas iz krste in razbijanje po njej. Duhovnik in grobokop jo v silnem strahu uberete čez pokopališče proti domu. K sreči je bil človek tako močan, da je razbil rakev in pri šel domov. Lahko si mislimo, kako so bili ljudje začudeni, ko jo je naenkrat primahal domov oni, ki je bil že mrtev. Smatrali so, da je to znamenje z neba. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. J. D. Zadnjo sredo se je vršilo obi- li." Predlog soglasno sprejet in NEKAJ O PREHITREM POKOP A VANJU Zapisal Louis L. Ferfolia, slovenski pogrebnik V Evropi je že staro vprašanje: Kako bi se dokazalo, kadar je naznanjena smrt, če je dotični človek res mrtev, da ga ne bi prezgodaj pokopali in se n£ bi pripetilo, kot se je že večkrat, da je navidezno mrtvi zopet oživel. Nekaterim so taki slučaji zelo poznani. V prejšnih letih so ljudje v svojih oporokah zahtevali, da so se uporabila razna sredstva za' ugotovitev smrti, predno so jih pripravili za pokop. Tako velik je bil ta strah, da so na Angleškem ustanovili društva, katerih naloga je, da se prepričajo o resničnosti smrtnih slučajev, čim so naznanjeni. Pred nekaj lasa je prišlo to vprašanje zopet v ospredje radi pogrebov med Mohamedanci. Mohamedanci ali Muslimani, ki po globoko verni, imajo navado, da pokopujejo svoje umrle zelo hitro, dostikrat čez par ur po smrti. Neki mohamedanski duhovnik, ki je služboval v Bosni, je ljudem dokazoval, da tako hitro pokopavanje nikakor ni v skladu z mohamedansko vero. Mohamed sam je rekel', da mora truplo ležati vsej 48 ur, predno se sme pokopati. Njih sveto pismo zapoveduje, da se mora smrt naznaniti vsem sorodni- kom in da se mora pogreba udeležiti vsaj 40 ljudi, če je to le mogoče. Duhovnik Topic pravi, da so se ljudje navadili na hitro pokopavanje radi vročine, ker se ne more trupla dolgo ohraniti brez balzamiranja. Radi teh okolnosti so prišli Mohamedanci do čudnih nazorov. Ko se vrši pogreb, mislijo ti ljudje, da morajo vsi navzoči oditi, sploh zapustiti pokopališče, predno spustijo truplo v grob, tako da. ostane sam duhovnik pri grobu. Ko duhovnik moli sam pri grobu, prideta, kakor pravi njih v6-ra, dva sodnika z drugega sveta, da izpovesta mrtveca. Sodnika se imenujeta Munkjir in Nekjir. Ljudje se pa zato odstranijo, da ne slišijo spoved in tudi verujejo, da je mrtvec pri polnem življenju, dokler ima opraviti z omenjenima sodnikoma. Pripetilo se je žc, da je mrtvec klical na pomoč, ko jq bil duhovnik sam pri grobu. V takem slučaju je bil gotovo mrtvec samo dozdevno mrtev in je klical na pomoč, da bi mu rakev odprli. Dasi so na razpolago razna sredstva za ugotovitev smrti, se je vendar večkrat pripetilo, da so pokopali žive ljudi. Neki človek, ki je bil pokopan v vojnem čajno streljanje našega kluba na lončene golobe. Popoldne nekaj časa je nagajal dež in' so morali fantje vedriti pri Maksu, ker so pozabili marele doma. No, pa se jih je božje solnce usmililo in pokukalo izza Močil-nikarjevih, hrastov in naši fantje so se pognali proti I strelišču na vso sapo, da popravijo zamudo. Streljanja ,se je udeležil tudi bivši predsednik kluba, ki živi sedaj v penzjonu. Prišel je toliko ob času, da so se golobi komaj še videli. Od strani se je nekaj namigavalo, da mu bodo prihodnjič poslali golobe na dom,da jih tam strelja, ker mu je tako težko udeleževati se strelskih vaj. Od fantov sem zvedel dogodek, ki se je pripetil predzadnjo sredo in ki bi bil gotovo šel v pozabljenje, da nisem vtaknil jaz nosu v stare arhive in izvlekel stvar na dan, da se obelodani. šaržo blagajnika pri našem klubu ima Marnov France. V njegove svete dolžnosti spada med drugim tudi to, da mora vsako sredo odpreti orožarno in smodnišnico, odpreti stroj, ki meče golobe okrog sebe in po zraku in odpreti zaboje z golobi. Vse te stvari so namreč drugače skrbno zaklenjene in ima edino naš Maren ključ do teh svetih prostorov. Zato se pa tudi naš France ahta, da je prvi na mestu, da fantje ne čakajo. Predzadnjo sredo pridejo fantje na strelišče, pa v veliko začudenje vidijo, da Franceta še ni. Pa ker se živemu človeku lahko vse primeri, so tudi o Francetu sodili, da se mu je spotoma morda kolo snelo, da si je nogo za vrat del, ali pa ga je zadela kaka druga nesreča. So pa malo posedeli in malo pokramljali in lepo udano čakali na Marna in njegov ključ. Ura je dve, ura je tri, ura je štiri, ura je pet — a Franceta ni, pa ga ni. Začele so leteti lepe in prisrčne zabavljice na Francetovo kožo, katere se ga pa niso! nič prijele, ker jih namreč slučajno ni slišal. Fantje so bili grozno nevoljni, ker so prišli zastonj na strelišče in ker jih je Maren tako potegnil. Da bi bil vsaj ključ komu drugemu izročil. "Ga ne bo," pravi eden. "Pojdimo domov, kaj ga bomo čaka- že se mislijo dvigniti proti do mu, ko se iz grmovja s strašno zaspanim obrazom prikaže sam Marnov France. " "O, kaj ste že tukaj fantje? jih nedolžno vpraša France. "če smo že tukaj? Bi raje vprašal, če smo še tukaj?" ga tolaži Mlakarjev Jože. "Kje si pa bil vse popoldne?" "Oh, kje sem bil neki. Ob eni sem bil že tukaj in ker se mi je zdelo, da vas bom moral čakati Sem se pa malo vlegel, pa so mi oči skup padle. Prav nič vas nisem slišal, da ste že tukaj," se izgovarja France. No, druge nesreče ni bilo, kot da so Fran četa dražili, da hodi spat na strelišče na klubove stroške. Zadnjo sredo smo sklenili, da priredi naš klub na 4. julija velik piknik na Močilnikarjevi far mi. Ves sem bil slinast, ko so se fantje menili, kaj vse bodo pripravili za postrežbo gostom Sklenilo se je tudi, da se za ta dan povabi Rainbow Hunting klub in St. Clair Rifle klub na tekmo na leteče golobe. Tekma v streljanju se prične natančno ob dveh popoldan, takoj zatem pa se vrši tekma pri bari. Po streljanju klubov bo lahko vsa poskusil svojo srečo na leteče go lobe. Kogar veseli streljanje in druga lepa zabava, naj se udele ži piknika na 4. julija. Izid streljanja zadnjo sredo: Petrič............16 Jerman............ 4 Sepic................ 19 Mandel............ 18 Baraga............ 14 Marn................ 15 Leonardi..........22 Bruss............17 Tomažič............ 9 Dolenc J...........21 Prah................ 16 Mlakar.............. 23 Debevec............ 11 Janževič............ 19 Jerič.............. 17 Klaus.............. 14 Ali bi vi zamenjali svoje ime za denar? London, 1. junija. James Chalmers, 27 let stari in nepo ročeni član angleškega parla menta, je dobil sporočilo, da mu je njegov stric John Rutherford zapustil $1,500,000 pod pogojem da prevzame njegovo ime, kar je Chalmers tudi takoj storil. razumeli, če boste brali do konca. Torej ongavega jutra prileti ongava Cilka v Zalarjevo peka-rijo na Waterloo Rd. (ki je ravno čez cesto Jimove rezidence in| trgovine) in predno naroči eruh ali žemlje, se izpove kar na ešče, da tako pridnega človeka še ni videla na svetu, kot je Jim šepic. 'Le pomislite, Mr. Zalar," hi-Cilka, "še šest ni ura, pa je Jim že pokonci. Videla sem ga na lastne oči kako lepo sedi na dvorišču na svingi in čaka sedme ure, da bi odprl trgovino. Vidite, takemu je pa res treba dati vse priznanje, čast in po-lvalo." Mr. Zalar je kar zijal o tej novici. Da bi se Jim že ob šestih guncal na svingi, saj ni za verjeti. Ampak če je Cilka rekla, da ga je sama videla, mora že biti res. In videti ga je moralo še mnogo drugih žensk, ker se je po vseh mesnicah in gro-cerijah tisto jutro govorilo o silni pridnosti Jimovi, ki tako zgodaj vstaja in čaka na kostimar-je. Silna slava in hvala je šla, od ust do ust in če bi bila taka navada v Ameriki, bi se bili začeli Jimu kar na cesti odkrivat. Tudi jaz sem zvedel o Jimovi pridnosti in njegovem zgodaj vstajanju, pa sem takoj rekel, da igrajo tukaj kake okoliščine svojo vlogo. Predno sem čestital Jimu, da ga je vendar enkrat pamet srečala in da je začel vstajat še pred jutranjo zoro, sem sklenil vso zadevo preiskati. Najprej sem ugotovil, da se je Jim ujčkal v četrtek zjutraj. Aha, mislim da bomo kmalu skupaj. Tisti dan pred četrtkom je po koledarju vedno sreda. In ob sredah popoldne gre Jim vedno na strelišče na Močilnikarjevo farmo. In po streljanju ni šel Jim še nikdar naravnost domov, to dobro vem. Najraje gredo kegljat v Slovenski dom, in ko se kegljišče zapre, pa začnejo marjašat. Zato sem sklenil, da napravim kar na kratko mojstrovsko potezo in z enim udarcem ubijem vse dvome, pa sem poklical po telefonu domovega oskrbnika L e g a n a (shortyja) in ga brez ovinkov vprašal, kako dolgo je marjašal z Jimom v četrtek zjutraj. "Kdo ti je pa že na nos prinesel, da smo marjašali?" se začudi Leganov France. "Ni nič tisto, kdo mi je na nos prinesel, samo rad bi vedel, ke-daj je šel Jim domov, ker mi je povedal, da je bil ob devetih zvečer v sredo že v postelji." "Ha-ha-ha!" se zasmeje Le-gan. "Ob devetih je bil v postelji, ampak ne v sredo, ko sem ga pa še ob pol šestih zjutraj v četrtek na petel vjel." Aha! Pa smo skupaj. Jim jo je speljal takole: Prišel je malo pred šesto uro zjutraj domov in se malo vsedel na gugal-nico, da zbere misli' za sodnijsko obravnavo s ženico. In ravno, ko je na gugalnici zbiral misli in priče za generalno skušnjo z njegovo Urško, ga je videla ongava Cilka in druge ženske, ki so si stvar tolmačile tako, da je Jim pravkar vstal. Zdelo se mi je, da je moja sveta dolžnost, da stvar natanko razložim, da ne bodo ljudje Jima po krivem sodili in obrekovali, da res tako zgodaj rad vstaja. Na enak način se je bil zma-zal nekoč Legan, ki je bil tudi prišel nekega jutra bolj zgodaj domov. Odprl je natihoma vrata v prodajalno in odprl radio. Nekaj časa ga posluša, potem ga pa zapre in gre gori v spalnico. Njegova Franca se zbudi in ga nahruli: "No, kje si pa spet matafiril tako dolgo?' "Kaj sem matafiril, nič nisem matafiril. Vso noč sem poslušal radio doli v štoru, ker se mi je tako dopadlo. Kaj nisi slišala aparata?" "Prav nič ga nisem slišala, šele proti jutru se mi je zdelo, da igra," pravi Franca. "Šur, ki tako spiš kot bi te ubil". In stvar se je razšla v Francetovo popolno zadovoljst- vo I Pred 16. leti v Clevelandu in po svetu. Iz arhivov "Clcv. Amerike," leta 1916 Dne 1. julija, 1916, so se v Clevelandu poročili: Anton Nik-šič in Rozi Andič, Frank Kamin in Mary Rozman. Silna nevihta je zadela Cleveland v nedeljo popoldne, 2. julija, 1916. Strela je udarila na več krajih, in tako je med drugimi udarila strela tudi 12 letnega Petra Brateljna, 3101 Superior Ave., sina ranjke Mrs. Agnes Bratelj. Tudi sin ranj-kega John Popoviča, 2557 St. Clair Ave., Peter Popovič, je bil nevarno obžgan od strele. Oba dečka so morali odpeljati v bolnico. Društvo Slovenski Dom, št. 6 SDZ je dne 2. julija, 1916, razvilo svojo novo društveno zastavo. Dne 1. julija, 1916, je štelo Premoženje Slovenske Dobrodelne Zveze v Clevelandu $35,-995.60, . in sicer $27,582.92 v smrtninskem, $7,441.67 v bolniškem in $971.09 v upravnem skladu. V mestni bolnišnici je umrla 3. julija, 1916, Rozi Colarič, samska, stara 26 let. Doma je bila od sv. Križa pri Kostanjevici. Tu je zapustila enega brata. Dne 3. julija, 1916, je dobilo kakih 200 oseb državljanske papirje na Common Pleas sodni j i. Obenem se je novim državljanom priredil veličasten sprejem. Kakih 50 slovenskih državljanov je bilo navzočih. Ob oni priliki se je tudi prvič oglasila slovenska pesem na ameriški sodni j i. Peli sta Mrs. Alice Vidmar in Miss Josephine Lausche, kateri je spremljal na piano Mr. William Lausche. Mr. Andrej Jarc, pionir slovenskih krojačev v Clevelandu, je koncem julija, 1916, zapustil svoje\ prostore na 6110 St. Clair Ave., kjer se je dolga leta nahajal, in se preselil v svoje lastne prostore na 1113 E. 61st St Velika nesreča se je pripetila dne 6. julija, 1916, na 55. cesti blizu Euclid Ave., kjer so se vršila dela za novo Cleveland & Youngstown železnico. Ubit je bil 28 letni Hrvat Oreškovič, in nevarno ranjene se prepeljali sledeče Hrvate v razne bolnice Nikolaj Malinka, Toni Oreško vie, Tom Masovič, Mike Petko vič in Andy Fudurič. Podrl se je začasen most, po katerem so vozile manjše kare šoder. Delavci so padli 40 čevljev globoko in bili zasuti. Dne 7. julija, 1916, so dobili sledeči Slovenci državljanske papirje v Clevelandu: Chas. Belaj, Frank Tomažič, John Pekol, Fr. Grm, John Bajuk, Jos. Zupančič, John Papež, Jos. Salomon, John Požar, Jack škufca, Frank Merhar, Frank Levstek, John Ušeničnik, Frank Razinger, A. l^ikota in Jos/ Maslar. V soboto, 8. julija, 1916, je Umrla rojakinja Rozalija Kapla, stanujoča na 61. cesti in Glass Ave. Stara je bila 35 let. Dne 6. julija, 1916, je dospel 11 e m š k i trgovski s u b m a r i n "Deutschland" v Ameriko. Pripeljal je s seboj, 750 ton blaga. Dne 10. julija, 1916, je mestna zbornica v Clevelandu vendar glasovala enoglasno, da se Postavi kopališče v slovenski naselbini. Zbornica je za kopali-odločila $30,000, katera svo-se je pozneje zvišala na $60,-Councilman Damm se je tedaj zelo boril za to potrebno kopališče. Poročila sta se 12. julija, 1916, v Clevelandu Metod žab-kar in Ana Jamnik, John Bu-^ič in Katie M ravine. Telečje meso se je prodajalo v Clevelandu julija meseca, l9l6, po 32 centov funt. Danes ^ od 12 do 20 centov funt. Dne 11. julija, 1916, se je posrečil pri gradnji novega Superior mostu poznani rojak J°hn Zemljan Umrl je na POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL in si zlomil tilnik, potu v bolnico. Dne 12. julija, 1916, je vtonil v Erie jezeru Vinko Pristov, najboljši slovenski Sokol in telovadec v Ameriki. Vozil se je s čolnom po jezeru, in ker je bila huda vročina in je bil on dober plavač, je skočil v vodo, kjer ga je pa najbrž prijel krč, da se ni mogel dvigniti. Očividci so trdili, da je bil s Pristovom v čolnu še neki drugi, ki je skočil za Pristovom v vodo, toda sta oba utonila. Pokojni Pristov je bil rojen v Plavškem rovtu pri Jesenicah, že v mladih letih je pristopil k Sokolu na Jesenicah, pozneje je pa postal načelnik Sokola v Škof j i Loki. Pri sokol-skih izletih je dobil več nagrad. V Clevelandu je ustanovil Jugoslovanski Sokol. Bil je strog, a priljubljen učitelj. Zapustil je ženo in tri otroke. Češki Soko- i so na svoje stroške kupili dostojen prostor za Pristova. Pogreb se je vršil 17. julija, 1916, ob velikanski udeležbi. Dne 15. julija, 1916, so se v Clevelandu poročili sledeči: Anton Mohorčič in Agnes Markus, iok Matej in Dora Rožič. Dne 22. julija, 1916, sta se v Clevelandu poročila John čebu-ar in Alojzija Kramer. Ena najbolj strašnih nesreč se je pripetila v Clevelandu 24. julija, 1916, ko so eksplodirali strupeni plini v vodovodnem tunelu 150 čevljev pod jezersko globino, kjer so kopali nov vodovod za zapadno stran mesta. V eksploziji je bilo 21 delavcev ubitih. Pravzaprav je bilo v tunelu tedaj 11 delavcev, ki so doživeli smrt, in njim na pomoč je prišlo 10 mož od rešilne postaje, toda ko so se podali v tunel, so se vsi zadušili. Dne 28. julija, 1916, se je ubil pri vožnji z motornim kolesom 21 let star Joseph Permoser, ko je vozil v Euclid Beach. Ranj-ki je bil doma iz Ljubljane. Začetkom avgusta meseca se je začelo graditi kegljišče na do-tedaj praznem lotu na 6125 St. Clair Ave., last Mrs. Frances Lausche. I vrnilo na domače stepe. Cesta iz Irkutska do uralske I ga pogorja je bila torej zopet prosta. Dasi se je velikemu knezu mudilo v Moskvo, je vendar odložil svoje potovanje, da je mogel biti pri ganljivi slovesnosti, ki se je vršila nekaj "Hči poveljnika Fedora," je dni po prihodu ruskih čet. dejal veliki knez; "nič več ni pre- Mihael Strogov je posetil Na gnančeva hči. V Irkutsku ni djo in jo vprašal vpričo njene-pregnančeva hči. V Irkutsku ni ga očeta: pregnancev!" "Nadja. še vedno moja se- Nadja, ki v veselju ni bila ta- stra, ali si pri odhodu iz Rige ko junaška kakor v nevarnosti, zapustila za seboj še kako dru-je pred njim padla na. kolena. | go bol razen žalosti za svojo uspehih, ampak o njegovih pre-skušnjah je hotela govoriti naša povest. —K-o-n-e-c— Veliki knez jo je vzdignil z eno roko, drugo pa je podal Mihaelu Strogovu. Eno uro pozneje je Nadja že objela svojega očeta. Mihael Strogov, Nadja in Vasilij Fedor so bili torej skupaj in vsem je srce prekipevalo od sreče. Oba tatarska napada na mesto materjo?" 'Ne," je odgovorila Nadja, "prav nobene." 'Torej ni nič tvojega srca ostalo ondi?" 'Nič, dragi brat." "Potem pa mislim, Nadja," je dejal Mihael Strogov, "da naju Bog ni združil samo zato, da skupno premagava težave, sta bila odbita. Vasilij Fedor ki sva jih srečala na potu, am- je s svojo malo četo zdrobil pr- pak, da naju je hotel združiti ve napadalce, ki so se. prikazali za vedno!" pri vratih na Glavni cesti, mi- "Ah," je dahnila Nadja in se sleč, da se jim bodo odprla. Ka- mu zgrudila na prsi. kor bi mu veleval neki notranji Nato se je obrnila k Vasill glas, je vztrajal pri tem, da bra- ju Fedoru in mu rekla vsa za- ni vrata. rdela: V istem času, ko so obleganci "Dragi moj oče!" odbili Tatare, so udušili tudi po- "Nadja," je dejal Vasilij Fe- žar. Tekoča nafta je kmalu zgo- dor, "srčno bom vesel, ako bom rela na površju Angare in požar, mogel vaju oba imenovati svo ki se je omejil na obrežne hiše, ja otroka." se ni lotil drugih delov mesta. Poroka se je vršila v irkut- Še preden se je zdanilo, so se ski stolnici. Bila je zelo pre čete kana Feofarja zbrale v svo- prosta v podrobnostih, a izred jem taborišču in pustile veliko no lepa zaradi navala prebival število mrtvecev pred okopi. stva, ki je hotelo pokazati svo-Med: padlimi je bila tudi San-1 j0 globoko hvaležnost novopo gara, ki je zaman skušala priti do Ivana Ogareva. Dva dni oblegovavci niso poskusili novega naskoka. Smrt Ivana Ogareva jim je vzela pogum. Samo ta človek, ki je bil duša vpada, je imel zaradi svo-|SVojim bravcem. jih dolgotrajnih spletk na kane j 'Ali Vas ne mika DNEVNE VESTI ročencema. Saj je o njunih doživljajih govorilo že vse me sto. Poroke sta' se udeležila tudi Alcide Jolivet in Harry Blount, ker sta hotela o njej poročati Turški zdravniki morajo oditi iz Stambula Istambul, Turčija, 3. junija. Mnogo turških zdravnikov v Stambulu mora zapustiti svoje urade in se preseliti v oddaljena mesta Anatolije. Parlament je prišel na dejstvo, da je v Carigradu preveč zdravnikov, dočim po oddaljenih mestih primanjkuje slednjih. V Carigradu je nad 1000 zdravnikov, dočim po deželi ne dobite nikogar. Lansko leto so prisilili 300 lekarnarjev, da so se izselili iz Carigrada. Mati je zgubila življenje radi otrok Hammond, Ind.; 3.' junija.— Mrs. Edith Kender, 38 let stara, mati'enajstih otrok, je sedela na truku, ko je videla, da jo bo odlomljeni konec truka udaril in dva mala otroka, ki ju je držala v naročju. Vrgla je otroka od sebe, del avtomobila je pa zadel njo in jo ubil na mestu. Skočil v žrelo vulkana z dekletom Hilo, Hawaii, 3. junija. Wm. Nunes, katerega je ljubica Margaret Enos, dijakinja, zavrnila v ljubezni, je skočil z dekletom v žrelo Kilauea vulkana. Policija je prepričana, da je Nunes poprej dekleta ubil. žrelo je 1200 čevljev globoko. * Cena bondom in delnicam se je na borzi začela močno dvigati. MALI OGLASI" Iz urada dr. sv. Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J. Vsem članicam se naznanja, da bo v pondeljek 6. junija redna mesečna seja v navadnih prostorih, ob navadnem času. Opozarjajo se vse tiste članice, ki ste zaostale z mesečnim ases-mentom, da poravnate, če pošljete otroke, dajte jim tudi 50c za veselični tiket, za katerega je bilo sklenjeno, da ga mora vsaka članica plačati, če se veselice udeleži ali ne. Poglejte tudi vaše' plačilne knjižice za leto 1931, ako ste poravnale 50c naklade za glavni urad, in 50c za društvo. Če še niste, ste Vljudno pro-šene, da vendar enkrat to storite. Prošene ste vse članice, da se v obilnem številu, udeležite te seje. Seja bo prav kratka, po seji bo pa malo zabave ali družabni večer za članice. Igralo se bo karte, in tudi "bunco," za lepe dobitke. Torej sestre, pridite na sejo 6. junija. Pozdrav Marija Hochevar, tajnica. Ključi Našlo se je šop ključev. Kdor jih pogreša jih dobi na 6410 St. Clair Ave., Suite! No. 1. Soba se odda. za enega ali dva dekleta ali ženske. Lahko si tudi kuhajo. Vprašajte na 4735 Payne Ave., zgorej, zadej, v soboto in nedeljo ves dan, drugače pa po 4. uri popoldne. (133) da bi ju in njihove orde tolikšen vpliv, J posnemali ?" je vprašal Alcide da jih je zvabil v azijsko Rusijo. Branivci Irkutska so bili vedno enako čuječi in obleganje se je nadaljevalo. 7. oktobra zgodaj zjutraj pa je na gričih',' k'f obdajajo Irkutsk, počil prvi top. Bila je vojska, ki je pod generalom Kiselevim prihitela na po.moč in tako velikemu knezu javila svoj prihod. Tatari niso več čakali. Ker se niso hoteli spustiti v bitko pred mestnimi okopi, so takoj izpraznili svoje taborišče ob An-gari. Irkutsk je bil osvobojen! S prvimi ruskimi vojaki sta v mesto vkorakala tudi dva V pondeljek bo graduiral na John Carroll univerzi v Clevelandu, nadarjeni in vsem priljubljeni Edward J. Kovačič. Edward je sin znane in spoštovane družine Mr. in Mrs. John Kovačič, 1060 E. 61st St. Prve šolske nauke je dobil naš Eddie v slovenski fa,rni šoli sv. Vida. Potem je obiskoval šole j East Madison, Wilson Junior High in East High, nakar se je vpisal na John Carroll univerzo. Eddie je poznan zlasti radi svoje aktivnosti v športu. Udej-stvoval se je v žogometni, nogometni in basket ball igrah in je avtoriteta, na športnem polju. Zadnje dve leti je športni urednik angleške priloge našega lista, American Home Junior. Zadnja štiri leta je bil tudi zaposlen od Board of Education na raznih igriščih. čestitamo staršem, ki so vzgojili tako pridnega, sina, mlademu Edwardu pa želimo vso srečo v življenju, da bi bil v ponos svojim staršem in slovanskemu na-Padel je z odra [rodu v novi domovini. prijatelja Mihaela Strogova. Bila sta nerazdružljiva Blount in Jolivet. Posrečilo se jima je, da sta po ledenem jezu splezala na desni breg Angare in ušla z drugimi begunci vred, preden je požar na Angari dosegel njihov plav. Ta dogodek si je Alcide Jolivet zapisal v svojo beležnico takole: "Toliko da nisem poginil kakor citron v loncu zavretega vi na." Zelo sta bila vesela, ko sta našla Nadjo in Mihaela Strogova zdrava, posebno še, ko sta zvedela, da njun vrli tovariš ni bil slep. Harry Blount si je to okolnost zabeležil takole: "Razbeljeno železo najbrže ne zadošča, da bi umorilo vidni živec. Se ga bo treba drugače lotiti." Ko sta časnikarja v Irkutsku našla udobno stanovanje, sta se lotila pisanja, da spravita v red vtise s svojega potovanja. V London in Pariz sta odšli zanimivi poročili o tatarskem vpadu, ki sta se razen nekaterih malenkosti čudovito ujemali. Vojna se je končala žalostno za emirja in njegove zaveznike. Kakor še nihče, ki se je lotil ruskega velikana, pri svojem podjetju ni imel uspeha, tako je bil tudi vpad Tatarov zanje same vprav usoden. Carske čete so jih kmalu odrezale in se polastile po vrsti vseh zasedenih mest. Poleg tega je nastopila strašna zima, ki je silno razredčila tatarske orde, tako da se jih je le prav malo Jolivet svojega tovariša. "Pa!" ,je odgovoril Harry Blount. "Seveda, če bi imel sestrično, kakpr Vi ! ... " "Moja sestrična je že prestara za možitev!" je odgovo-il smejoč se Alcide Jolivet. "Tem bolje," je pristavil Harry Blount. "Med Londonom in Pekingom se baje opa-a napetost. Ali ne bi hoteli pogledati, kaj se plete tam doli ?" "Sam hudir naj Vas vzame, dragi moj Blount!" je vzkliknil Alcide Jolivet. "Isti predlog ste mi vzeli vprav z jezika." In tako sta oba nerazdružljiva poročevavca odpotovala na Kitajsko. Nekaj dni po poroki sta se POZOR! Slovenske in hrvatske gospodinje Ni več vzroka, da ne bi mogli kupovati pri nas, ko smo tako zelo znižali cene, posebno na boljšem pecivu. Ako pa kateremu pecivu nismo znižali cen, smo pa pecivo tako zbolj-šali, tako da dobite sedaj več za svoj denar, kakor ste mogli dobiti še pred par tedni. Cene Zgubljeno Preteklo nedeljo so se zgubili ključi, očala in suknja med Wil-loughby in Clevelandom, ali na Hočevarjevi farmi v Willough by. Vrne naj se proti nagradi na 1561 E. 49th St. Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob in kopališče, blizu 67. ceste in St Clair. Se mora prodati na povelje sodnije v dveh tednih Cena je samo $4500. Vprašajte pri Mihaljevich Bros. 6201 St. Clair Ave. POSEBEN POLETNI IZLET jugoslavDo NA NAJHITREJŠEM EKSPRESNEM PARNIKU CUNARD LINE ^^ «o »ta* mju,t tvrrir » il n n i.,.1 PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS "Nu, želim vam vse najboljše." "Hvala vam! A kako je z vašo prakso?" Ivan je le skomignil z rameni. Na to vprašanje vsekakor ni bil pripravljen. Vsledtega se je nujno poslovil in odšel. Lina pa je pričela urejevati pisma, ki so prispela s pošto, in, ki jih bo Joža kmalu raznesel. Smejala se je raznim naslovom, ki so bili pošti češce prava uganka. Tako se je na primer glasil nek naslov: "Na malo deklo pri bir-tu, ki ima luknjo v strehi. Imena ne vem. Zelo nujno. Pošta Jezerska vas." Lina je mrmrala: "Vf Jezersko vas je pismo vsekakor prispelo. Kje pa je sedaj gostilničar, ki ima luknjo v strehi? Ne vem!" Zopet na drugem pismu je bilo napisano: "Zelo v i s o k o s poštovani gospe Katarini Mlinar, vdovi Grebene, zaročeni Breznik v Jezerski vasi." Ta pisma je dostavljal Joža. Njemu jih je izročila Lina, čim je precej mrko vstopil. Ta pa si je le ogledal naslove, a ni bil nikakor v skrbeh ali zadregi, že pri pismu za malo deklo je dejal: "Tako, tako, že zopet pismo za Katerco pri "Korlu"!" vila? A tako! Potem pa ne bom ničesar več kupila pri tebi! Na štrajk pojdem kakor specjal-dermekrati! Kaj takega! Zakaj pa je pošta potem?!" Jezno je odprla vrata ter odšla s svojim šmirom, tako da je pri tem prevrgla nekega fantiča, ki je baš tedaj hotel vstopiti. Sočutno ga je Lina vprašala, kaj hoče. Fantič pa je vstal, si pogleda! zamazana kolena ter vprašal: "Ali so že tu moje srajce?" "Tega pa ne morem vedeti.',' "Kaj? Da ne? Kaj nisi ti gospodična s pošte?" "Vendar — a vsebine zavitkov ne vem. Mar pričakuješ kak paket?" "Jaz? Ne. Samo srajce bom dobil." "Srajce pa morajo biti v zavitku." "Moje ne, moje bodo v pismu." "Nu, pojdi, malček, še ni prišlo." Sedaj pa se je spustil poba v jok, češ, gospodična s pošte mu noče dati srajce, teč se med grožnjami odstrani. Lina pa se je morala smejati, ker ubogi pol-žek ji je zagrozil, da jo bo zato žil učitelju ter da bo morala več vendar tudi to pričakal! Da, potrpljenje ! Tako je postal že malodušen, da je hotel še inštrumente spraviti v kovček k knjigam. Mislil je na to, da bi zapustil domačo vas ter bi se nastanil sicer še v hribih kje, pač pa v kakem večjem kraju, odkoder bi lahko v posebnih slučajih še vedno prihajal domov. S tem bi se tudi rešil od očetove sklede. Seveda pa bi potreboval za to nekaj denarja, a tega Ivan ni imel. Ako ne bo mogla mamica na skrivnem pomagati, tedaj ne bo mogel tudi tega načrta izpeljati. Da ga v tem njegovem razmišljanju ta deževni dan še bolj muči, je prispelo pismo, v katerem mu njegov profesor na univerzi ponuja mesto asistenta. Iti Lina se je začudila: "Mar je Ur klečati in tudi ne b0 dobila on gostilničar z luknjo v strehi?" "Seveda! V zadnjem pretepu jo je dobil. Pader mu jo je sicer zakrpal, ime mu je pa vendarle ostalo." "Za koga pa je ono drugo pismo?" "O ta pa j« za mlinarico! Gotovo od njenega bodočega, ki vsekakor smatra za potrebno, da jo primerno titulira." Lina ni mogla, nego da pohvali pismonošo, brez katerega bi bila v zadregi v očigled takih naslovov. "Saj ni tako nevarno! Treba je samo vedeti, za koga je in kdo ga je pisal." "Pošta pa ponajveč ne ve od-pošiljatel.ia." "Pošta? Hm, samo vi, ki ste tuja ženska, jih ne poznate. Jaz pa vem za vsakega, kdo ga je pisal." Lina se je le nasmehnila in tudi ni zamerila listonoši grobosti. Medtem ko je Joža odšel s pismi, je ona izpraznila poštno skrinjico. Pri prvem pismu je pač takoj ugotovila, da je njega odpošiljalka imela opraviti z mastjo. Naslov je bil sledeč: "Cesarskemu jagru Jožefu Mar-nek, 11. kompani, bergkosarna, Briksen, napisano vnaglici, v dolgi noči, mraku in luči — ne pozabi me." Drugo pismo pa je bilo polno prahu od opeke. Gotovo ga je pisal kak zidar. Tudi na tem je bil kaj prebrisan naslov. Lina je zmajala glavo ter čitala dopisnico, na kateri je nek pesniško navdahnjen hribovec napisal: Rad bi vedel, kak bo steletom, Al prideš ponj v pondeljek al' ne, * V petek staro tri je tedne. če nočeš ga imet Sporoči mi takoj. Kristjan šobar. Tedaj pa je vstopila v urad neka kipetica in dejala: "Ali si ti gospodična špeditrica? Ja, saj sem si mislila! Brez zamere bi prosila, da bi lahko nekaj shranila!" "Kaj pa boste, mati, shranili' na poštnem uradu?" "I, saj ni mnogo — le ta vrč." "Kaj pa je v njem?" "Samo nekaj šmira za vozove." Lina je vsekakor že zavohala njega vsebino in zato tudi ni hotela vrča sprejeti. "Kaj ? Da mi ga ne boš spra- potem kosila. Sedla je zopet za mizo ter pričela, ko je priletelo nenadoma skozi odprto okno neko pismo. Takoj je bila pri oknu in je videla neko dekle, ki vsekakor najbrž ni hotela, da bi jo kdo videl, da oddaja na pošto kako pismo. Bilo je zopet Lini nekaj novega, ta način od-pošiljanja pisem. Pobrala je pi smo ter čitala naslov: "Pisem gre v št. Jakob, v ta zadnjo hišo, kjer je fantu umrl oča." Lina je segla po seznamu poštnih uradov. Obupano pa je pogledala, ko je ugotovila, da je sv Jakobu posvečenih najmanj deset krajev. Prepričana pa je bila, da dekle pač misli Sv. Jakob na Sp. štajerskem, vsled česar je pismo tudi tja odpravila. Kasneje enkrat so ji tudi od tam sporočili, da so naslovljenca pra^ vilno našli. "Spremembe vse kakor ne bo manjkalo v tem uradu," je zamrmrala Lina, ko je vstopil v urad nek kmet. Preko roke je imel velik kup oble. ke ter je naprosil ekspeditorico, naj isto odpošlje "Janezu, ki slu ži pri vojakih v Tridentu." "Zelo rada! Samo obleko mo rate lepo zaviti, a na sprejem nico morate napisati natančni naslov sinu." "Moram prav ničesar ne in pisal tudi ne bom, ker ne znam po lavretansko." Smeje se pravi Lina: "Nu sprejemnico vam bom že jaz na pisala, obleko pa boste že sami zavili." "Le tako jo pošlji. Na pošti ne bodo ukradli ničesar." ■ "Ne bo šlo, ljubček. Pa mar smejo vojaki v Tridentu hoditi v civilni obleki?" "Seveda ne smejo." "čemu pošiljate potem svoje mu sinu obleko?" "Veš, to te prav nič ne briga In tudi no bom več s tabo govoril. Bom pa na postaji oddal. Tako je dejal in odšel. ČETRTO POGLAVJE V svoji sobici je sedel doktor Ivan Gričar ter z bolestjo v srcu gledal škatljo z inštrumenti in zdravili, katerih pa si še živa du ša ni zaželela. Bog, kaka mu ka je to, čakati na pacijente Kje drugje bi bila praksa že polnem razmahu! Ivan pa se tišči svoje hribovske domačije tu hoče delovati. Ivan nikakor ni računal na bogastvo, samo to liko bi rad zaslužil, da bi od te ga živel. In s potrpljenjem bo ostati, zapustiti domačijo ter se naseliti v mestu ali pa umre-gladu na ljubljeni,zemlji!, Neodločno je stal Ivan sredi čum-nate, ko se n o n a d o m a stare stopnice zaškripale ter je nekdo crepko potrkal na vrata. "Naprej !" "Zdravo, mladi kolega!" Ob-skovalec je bil star podeželski zdravnik, ki je ponudil Ivanu ro-io v pozdrav. Zelo neokorno je pozdravil Ivan obiskovalca ter vprašal, s čem mu je lahko na uslugo. "Le počasi, prijatelj! Ah, seveda vi, zeleni z univerze sit venia verbo — ste sami dirkači ter ne morete pričakati ne pacjentov ne razvitja urejenih misli." Ivan se je priklonil ter ponu-il došlecu stolico. "Uf! Kako trpljenje, da človek pride v to kletko! Kosti postajajo stare in nočejo več ubogati! Hm, kaj sem hotel že reči? — Hm, zdi se mi, da me tudi spomin že pričenja zapuščati! Hm! Povejte, kolega, ali ste že čuli o tej slepariji z serumi?" 1 Gospod doktor! Ne vem, kako morete ..." "Ne veste tedaj ? Zelo dobro! Saj ne boste na škodi! Prene-umno, da bi v kaki tovarni iz črnega katram-a •— nak, križ preko! Kakor vidim, imate, ko-ega, zelo lepe inštrumente, nove seveda, a tu na mizi je vsekakor račun zanje. O, saj vem, ovarnarjem se vedno mudi z računom — saj dovolite — cene me zanimajo!" Ob teh besedah je stari, strašno radovedni zdravnik iztegnil roko proti mizi ter vzel pismo profesorja s klinike. Ivan je bil kar osupel, posebno še, ker ni mogel te in-diskretnosti preprečiti. Starec pa je izbulil oči ter se globoko priklonil: "Vsa čast! častitam! Grom in strela! Vsekakor vražja čast! Vi pa boste odklonili, kajne? Svoje dragocene moči morate na vsak način posvetiti domačemu kraju. Naravno, prosim, vas: kdo bi pa šel za zdravnika v hribe, ako ne hribovci sami? Dolinar ne more na to niti misliti. Tudi jaz sem kmečki sin, a po promociji sem se takoj zopet vrnil v hribe. To nam je že v krvi! Tedaj, jako vljudno odklonite! To morate že iz kolegij alnosti!" » : "Kako to?" je začuden vpra- šal Ivan. "Na, naravno, ker me boste morali nadomestovati." "Jaz? Vas?" "Seveda! Odpotovati moram namreč, a po državnih predpisih moram najti namestnika. Kje pa naj ga dobim? In kdo bi mogel vzdržati tu v hribih, ako ne pravi hribovec, ki ima doktorski klobuk? Daleč naokoli ni namestnika, kakor le vi, gospod kolega!" Ivan se je nemo priklonil, presenečenje je bilo preveliko. Stari zdravnik pa j,e nadaljeval: "Naravno, pričakujem, da ne boste upeljavali kakih novo-tarij. Hoditi morate po mojih stopinjah, ostati docela pri starem! Moji pacijentje, kmetje, hočejo tako. Dohodke vam prepuščam v celoti. Nekateri plačajo takoj, drugi pa večinoma le 3 kredo — te,daj treba knjigovodstva tudi.' Znesek vam b6m potem plačal ob konpu leta. Obogateli ne boste s tem', a za začetek bo že. Medtem pa se boste tudi z ljudmi spoznali in si pridobili tudi morebiti nekaj prakse. Da bi mi pa kakega paci-jenta zapravili, tega se ne bojim, ker poznam svoje ljudi, da so jako konservativni. Tedaj — sprejmete?" Ivan si je hotel pridržati par dni za pomislek, a starec ni hotel o tem čuti. Tako se je moral mladi zdravnik takoj odločiti — ter je ponudil staremu roko. "Tedaj je stvar sklenjena! Tu imate seznam bolnikov, ki jih morate vsak dan obiskati. Seveda ni nihče med njimi resno bolan, a ljudje hočejo, da jih ob-iščem in da jih tudi izdatno založim z zdravili. Podeželski zdravnik, ki štedi na zdravilih, ne velja pri kmetih niti piška-vega boba. Mnogo, a ne pre-grenko! In ne pozabite radikalnih sredstev! Jutri boste morali obiskati Podstenarja v hribu. Možu daste vsak dan dve žlici Electuarium-a. Sedaj pa z Bogom! Na svidenje v petih tednih!" Klepetaje je stari zdravnik odšel. Ivan je stal kakor omamljen sredi čumnate. Mati je prišla gori, radovedna, kaj pomeni nenavadni obisk. Le obotavljaje ji je povedal Ivan, za kaj se gre. Mati pa je bila novice vesela, ker je videla v nadomestovanju veliko srečo in izredno čast, saj je stari zdravnik kaj imenitna osebnost v tem gorskem okraju. Pri večerji je mati povedala novico očejfu, vendar je ta; samo zagodrnjal; ."Saj je že čas! Kako 1?P Pa izpadlo — nu, to bomo šele videli:!" Ivan je iz jeze požrl slino 'ter sfe odločil, da čim brže pokaže;svoje znanje tudi v praksi. Odščl je v čumnato ter pripravil vse potrebno. Medtem pa je tudi pregledaval seznam, ker so bile v njem zaznamovane tudi bolezni in zdravila, ki jih ki mu ga je izročil zdravnik, mora vsak posamezen bolnik dobiti. . Kar glasno se je čudil zastarelim zdravilom. Zato je tudi pri vsakem pogledal v svojo knjigo ter pripravil boljša, nova. Tedaj pa je prišel nek sel, ter zahteval, da mora zdravnikov namestnik kar čimprej k Podkukniku in naj ne pozabi vzeti s seboj "žlahtnih kapljic." (Dalje prihodnjič.) Franz von Papen, bivši vojaški atašej v Washingtonu, je bil imenovan novim, nemškim kanclerjem. Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu prodaja parobrodne listke za vse prekmorske parnike; pošilja denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; izdeluje vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. B CEJNE ZMERNE, POSTREŽBA m TOČNA, POSLUŽITE SE SLOVENSKA BRIVN1CA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. GREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. Najfinejša pijača ki se more dobiti v Clevelandu, kar se tiče mehke pijače, je gotovo ona, ki jo izdeluje The Double Eagle Bottling Co., prva in edina slovenska izde-lovalnica mehkih.pijač. Društva, izletniki, prošeni ste, da za vse svoje veselice, piknike in za vse prireditve, naročite mehko pijačo, izdelano v edini slovenski izdelovalniči, The Double Eagle Bottling Co. I Nove slaščičarne, kadar začnete s poslovanjem, ste prošeni, da se za mehko pijačo gotovo obrnete na The Double Eagle Bdttling Co. NAJFINEJŠA PIJAČA, NAJNIŽJE CENE, NAJBOLJŠA POSTREŽBA The Double Eagle Bottling Co. JOHN POTOKAR, lastnik 6511-19 St. Clair Ave. SVOJI K SVOJIM! NAZNANILO Mr. Joe Perusek in Mr. M. A. Krichman (poprej s The Stern Furniture Co. Waterloo Rd.) želita naznaniti vsem slovenskim prijateljem, da sta sedaj začela s prodajo pohištva na lostno roko. Prodajata pohištvo, peči, preproge, električne pralne stroje in ledenice iz vodilnih MHelovalcev in tovaren naravnost vam. S tem se izogne velikim stroškom za trgovski prostor in kar nam omogoči, da prodajamo veliko ceneje. PRIHRANILI SI BOSTE SKORO POLOVICO Telefonirajte nam, ali pošljite ta oglas. Ne pozabite zapisati svojega imena in naslov ni* kupon spodaj. Specijalno za ta teden 9x12, nczarobljcne PREPROGE £|,,s2350 Najnovejši in jako krasni vzorci, sc prodajajo cn teden, 4. do 11. junija. IME ....... NASI.OV Dan in čas, ko želite, da vas obiščemo Na rezultat tega MALTA ste lahko ponosni, kadar je na vaši mizi. Dobite ga pri vašem trgovcu ali pa pokličite v Frank Lavrič 15601 Holmes Ave. Tel. EDdy 6866 TA MESEC Vojni veterani se zbirajo v Washingtonu, kjer zahtevajo, da jim vlada nemudoma izplača bonus. Več sto veteranov je že zbranih in vsak dan prihajajo novi. Mesto in dobrodelne organizacije skrbijo za njih prehrano in prenočišča. zaznamujemo 11 let postrežbe ljudem v Clevelandu in okolici; mi smo ponosni na ta leta naše posluge, ker so bila to leta izpopolnitve in napredka. Naš. sedanji sloves za mrliško postrežbo po skrajno zmernih cenah je postavljen samo na trdni podlagi izkušnje. AUGUST F. SVETE K FUNERAL DIRECTOR 478 EAST 152 tL2 ST. KEN/aore 20I6 022348534853532323535353482353235348015302015323535353535353535353015300010001