332
Politični pregled.
Cesar na Tirolskem. — Minoli teden je bil cesar na
v                                                                                                                              J
Tirolskem, Sel je ogledat deželno razstavo in bil pri odkritji Andreja Hofferja spomenika. Pri poslednji priložnosti je imel cesar jako lep govor, v katerem je omenjal zasluge pokojnega za njegov prestol in naglašal zvestobo in udanost Tirolcev Prišlo je bilo mnogo deputacij. Mej drugim je prišla tudi de-putacija iz južne Tirolske in ga prosila za avtonomijo italijanskega dela tirolske dežele. Cesar je deputacijo jako prijazno vsprejel. Rekel je, da bode naročil vladi, da naj stvar še proučuje. Pristavil je pa, da kaj gotovega obljubiti ne more. Cesarjev odgovor deputacij pač ne more vzbujati posebnih nad. Vlada ima pač mnogo pomislikov proti avtonomiji južne Tirolske, najzadnji morda ni ta, da bi potem Nemci še z večjo odločnostjo zahtevali zaključeno nemško  ozemlje na Češkem.
Državni zbor snide se dne 10 t. m V jedni prvih sej bode pač vlada zboru predložila svojo naredbo zastran izjemnega stanja v Pragi in jo utemeljila Posvetovanje o t^j predlogi bode jako burno. Mladočehi bodo gotovo poslali svoje najboljše govornike v boj proti predlogi. Pomagalo seveda ne bode nič, ker so Mladočehi v državnem zboru preveč osamljeni in se tudi razni dogodki v Pragi ne dajo opravičevati. Že lani, ko so Mladočehi v deželnem zboru razgrajali, zgubili so mnogo simpatij Mi vemo, da se bode sklicvaal kdo na to, da včasih tudi druge stranke poropotajo, kakor protisemitska. To je res, ali razmere nekaterih drugih strank so pa tudi precej drugačne. Mladočehi se opirajo na stare zgodovinske pravice in uresničenje njih želja je v veliki meri odvisno tudi od krone. Taka stranka že zaradi visokosti stvari, katero zastopa ne more se posluževati izgredov. In vprašanja, ki so v tesni zvezi z vladarsko rodbino se ne smejo nikakor narediti za predmet pouličnih demonstracijam.
Mladočeški manifest. — Mladočeška stranka je odgovorila na izjemno stanje s posebnim manifestom, kateri se je tiskal v Lipsiji. Na Češkem in Moravskem se ni našla nobena tiskarna, ki bi se bila upala tiskati manifest mladočeške stranke. Tudi noben mladočeški list ga ni priobčil. Glavno glasilo Mla-dočehov „Narodni Listy* manifesta z nobeno besedico ne omenja, kar pa vzbuja veliko nezadovoljstvo mej prebivalstvom. Silno zmerno pisavo tega lista mnogim Mladočehom ne ugaja. Politično društvo za severno češko se je že posvetovalo o pre-zmerni pisavi dr. Gregrovega glasila, ki naroda nikakor ne budi k pogumnosti in vztrajnosti, temveč le zmernost in zmernost priporoča. To bi utegnilo vzbuditi misel, da so Čehi silno boječi. Zatorej bode treba gledati, da se osnuje nov list, ako se bolj ne ohrabrijo „ Narodni Listyc'. V manifestu se dokazuje, da je izjemno stanje v Pragi nepostavno, ker zanj še ni bilo pravega povoda. Potem se pa naštevajo razni dogodki iz   poslednjih let,   iz   tega   hoče dokazati,   da   je vlada  češki
333
narod prisilila v skrajno opozicijo. Potem se manifest dokazuje, da je mladoČHgka stranka popolnoma nekriva vseh vele-izdaiskih dogodkov. V Pragi manifest se glasi precej podobno govoru kakega zagovornika pred sodiščem Vidi se, da je je-dini njegov namen, da bi mladočeško stranko opral in jej ohranil zaupanje pri narodu. Da bi v manifestu skušali nasprotnike prepričati o pravičnosti njih teženj, o tem ni nobenega sledu. Sploh se mora reči, da ta manifest ni nobena velika in pomenljiva politična izjava. Državno pravništvo je pa ta manifest že konliskovalo in sedaj se ne bode mogel drugače razširjati kakor v zaprtih pismih, pa še to bode težavno in nevarno.
Nemčija in Rusija. — Dne 2 t m. pričele so se v Berolinu ustne razprave glede nemško-ruske trgovinske pogodbe Pismena pogajanja, ki so se že dlje časa vršila mej obema državama, niso imela zaželenega uspeha; stopili so torej odposlanci obeh držav skupaj, da se ustno domenijo o trgovinski pogodbi in narede tako konec za obe državi pogubonos-nemu carinskemu boju, ki je od 1. avgusta t 1. vladal mej njima.
Bolgarija. — Mej tem ko se z edne strani odločno zatrjuje, da nasprotstev, o katerih pišejo tuji listi, da so nastali mej Kobuižanom in Stambulovom ni, poročajo se z druge strani stvari, ki dado sklepati na najsrditejši bo), ki se bije mej knezom in ministerskim predsednikom Veliko res ni dati na trditve nekaterih ruskih listov, ki pišejo o nasprotstvih mej Koburžanom in Stambulovom, kajti ruske liste navdaja princi-pijelno sovraštvo do teh dveh, a na vsem pa nekaj resnice že bo, vsaj to je mogoče, da mineva ono sporazumljenje, ki je dosedaj  vladalo mej  obema.
Rusija in Francija.   —  Toulonske slavnosti še vedno razburjajo politiške duhove, zadnji čas posebne nemške. Nemški politiki hočejo na vsak način dokazati Franciji, da Eusija zaradi osobnih koristij išče prijateljske zaveze s Francijo. Posebno trdijo   nemški   listi,   da Eusija   sklepa   zvezo   zaradi   denarnih ozirov, ker upa,   da ji   bodo francoske   banke v denarnih   zadregah pomogle. Take in ednake stvari očitajo Eusom, seveda iz namena, da bi Francoze naščuvali proti njim.   Toda to jim ne gre lahko iz   podrok.    Francozi   in Eusi vzajemno   in odločno odbijajo te napade     Zadnji čas mudil se je ruski car v Fredensborgu na Danskem. Tja je na tihoma dospel tudi grof de Pariš,   pretendent na francoski kraljevski prestol in njegov sin vojvoda Orleans.    Kot sorodnik danske vladarske rodovine prišel je seveda tudi v dotiko z ruskim carjem.    Nemški listi so vsled tega zagnali   strašen hrup rekoč,   grof de Pariš išče pri carju   pomoči,   da zasede kot  kralj francoski prestol.    Ta trditev in okoliščina,   da sta se sešla   grof de Pariš   in ruski car ravno   pred toulonskimi   slavnostmi bi   bila zamogla   prav opravičeno vzbuditi nezaupanje Eusi je pri republičanski Franciji. Toda Francozi   so bili   pri tej priliki   prav   presodni,   niso se dali naščuvati, temveč so trezno odbijali vsa sumničenja rekoč, da ne verujejo, da bi bil ruski car pripravljen podpirati Orle-anovce. Niso se motili. Euski listi so .sestanek grofa Pariškega s carjem oficijelno razjasnili.    Car namreč je   le pod tem pogojem se dal posetiti od grofa Pariškega, da mu je ta obljubil, da se o političnih stvareh ne bodeta prav nič menila. Tako je tudi bilo. Car torej ni črhnil niti besedice o položaju na Francoskem   z   grofom Pariškim.    Ves  hrup   in krik,   ki  je imel namen  le Francoze naščuvati proti Eusiji,   je pal v vodo   in nemški listi   so se   pri svojih   izvajanjih   prav pošteno usedli. Da se bode  našlo še   več   stvarij,   s katerimi bodo   razni nasprotniki skušali preprečiti zvezo rusko-francosko, je prav pričakovati, toda Eusi in Francozi se ne bodo dali zapeljati.   — Oficijelni slavnostni   program za toulonske slavnosti   je že določen.    Eusko brodovje   vsprejel   bo v Toulonu   minister mornarice in 17. oktobra v Parizu predsednik Carnot sam. Eusko brodovje se vrne 28. oktobra.