UULKANIZERSTVO Tavčar A&B Gests na Leniuec 51, Sežana Primorski Prodala nneumatik in plati po ugodnih cenah. Pomisli pri montaži! 00386 (0) 570 70 286 infd.taucai@nmail.coni dnevnik NEDELJA, 28. OKTOBRA 2012 št. 255 (20.578) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Koga pa naj briga manjšina z repom med nogami Dušan Udovič Kriza traja dolgo, dlje, kot je bilo pričakovati po napovedih izvedencev. In bo trajala. Še bomo imeli opraviti z njo in ljudje bodo morali ugrizniti v še marsikatero kislo jabolko. To ne pomeni, da iz težav ni izhoda. Mislim, da je zelo pomembno v kriznih okoliščinah ohraniti zavest in upanje, da bodo prišli boljši časi, prej ali slej. Ob tem je še pomembneje ukrepati, narediti vse, kar je mogoče, da se stvari rešujejo. Boljši časi namreč ne pridejo sami od sebe, veliko težo ima doprinos vsakogar, upanje je lahko utemeljeno le s trdno voljo po obstanku. To velja za svet, Evropo, Italijo, Slovenijo in seveda tudi za našo skupnost, ki v tem pogledu ni izjema. November je tu, nagibamo se h koncu leta, ki je zahtevno za vse. Za naše ustanove v Italiji je poteklo v znamenju negotovosti, ki je letos času primerno močnejša, kot je kdaj že bila. Žal ni nič novega, da je treba proti koncu leta, ko se sprejemajo vladni proračunski dokumenti, pretežen del energij vlagati v to, da se kot žrtve linearnih varčevalnih ukrepov ne znajdemo na tleh. Takšnih varčevalnih ukrepov, ki ne razlikujejo med razmetavanjem oziroma neracionalnim trošenjem državnega denarja in osnovnimi potrebami manjšinskih institucij, ki z danimi sredstvi že itak ne morejo ciljati na kaj več od golega preživetja. In vendar smo v zadnjih mesecih lahko zaznali več znakov, iz katerih je bilo mogoče sklepati, da se bodo vsaj osnovni problemi uredili. Sistemsko financiranje kulturnih ustanov, izvajanje zaščitne zakonda-je, reševanje problematike medijev in drugo, ne gre ponavljati, saj o tem stalno pišemo. Nadaljevanje na 2. strani rim - Bivši premier kot običajno meni, da je žrtev zarote Berlusconi kljub obsodbi ostaja v politiki, »ker mora reformirati pravosodje« RIM - Bivši italijanski premier Silvio Berlusconi, ki so ga zaradi davčne utaje v petek obsodili na zaporno kazen in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij, je včeraj napovedal, da se vrača v politiko. »Ta obsodba bo imela posledice. Počutim se obvezanega, da ostanem v politiki in reformiram pravosodje, da se drugim državljanom ne bo zgodilo enako, kot se je meni,« je še utemeljil Berlusconi. Ta je tudi napovedal, da se bo podal v volilno tekmo za parlamentarne volitve spomladi prihodnje leto, pri tem pa ne namerava uradno nastopiti kot prvi kandidat desnosredinskega tabora. Se pa bo, kot je dejal, še naprej prizadeval za zmago zmernega tabora v Italiji. Na 19. strani vreme - Težave zaradi napovedanega poslabšanja Bunde ven, mraz je tu! V Podgori potok blata in vejevja po Ulici San Giusto, cesta skozi vas več časa zaprta GORICA - Zaradi obilnih padavin - od petka do včerajšnjega popoldneva je padlo 185 milimetrov dežja - so imeli težave tudi na Goriškem. Gasilci, civilna zaščita in občani so imeli dopoldne največ dela v Pod-gori, kjer je potok Štoperca prestopil bregove in kjer je bila glavna cesta zaprta več kot eno uro. Tudi pretoki rek po Sloveniji so veliki, v noči na nedeljo pa so reke v večjem delu države še naraščale. Močneje lahko narastejo predvsem reke v spodnjem Posočju, na Goriškem in Vipavski dolini, na območju Idrijsko-Cer-kljanskega ter Škofjeloškega hribovja, Ljubljane, Celja in ob Kolpi. Geološki zavod opozarja na možnost plazov. Na 9. in 26. strani TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna - 040/8990100 rezervni deli INOX POSODA ZA ODE MOTORNE ZAGE J0NSERED SCQum'B'mat PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. T0RKLA EXTRA DEVIŠKO OLIVNO OLJE DRVA in PELLET ZA KURJAVO PO UGODNI CENI teßBQDQCÖLBB vseh barv in velikosti Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. vzmeti € 476,00 - dvop. -50% €119,00 € 238,00 enop. dvop. Ležišče ločene vzmeti € 498,00 - enop. € 996,00 - dvop. -50% € 249,00 € 498,00 enop. dvop. Ležišče memory foam € 698,00 - enop. €1.396,00-dvop. -50% € 349,00 € 698,00 enop. dvop. Vzglavniki lateksa in € 98,00 memory foam preobleka proti pršicam -50% €49,00 Električni počivalnik €1.590,00 -50% €790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 na vogalu z ul. Giotto Tel.: 040.37.11.35 Delovni čas: pon. 15.45 ■ tor. - sob. 9. 19.30 15-12.45 in 15.45-19.30 CENA V SLOVENIJI 1,20 € novi podpisi Solidarnost s slovenskimi ustanovami Skupina italijanskih, furlanskih in slovenskih (iz Slovenije) kulturnih delavcev, ki je pričela zbirati podpise za posebno solidarnostno izjavo v prid rešitvi kočljivega vprašanja nadaljnjega delovanja slovenskih ustanov v Italiji. Akcija se je ta teden nadaljevala in zbranih je bilo veliko novih podpisov znanih osebnosti. Danes objavljamo poleg prvega še drugi del seznama podpisov, ki so bili zbrani v teh dneh v uradu Kulturnega doma v Gorici, oziroma pri drugih slovenskih ustanovah. Akcija zbiranja podpisov pa se glede na zanimanje nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo po eletronski pošti na naslov: info@kulturnidom.it (telefon 0481.33288). Na 3. strani V tovarni Sertubi narašča napetost Na 4. strani Hotel Daneu - zaprtje in ponovno odprtje Na 5. strani Opravičilo za žaljivo skupino na Facebooku Na 6. strani Nova sezona v Verdiju Na 20. strani Od danes zopet sončna ura v2 Ponoči je začela ponovno veljati sončna ura. Ob 3. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro nazaj. 2 Nedelja, 28. oktobra 2012 ALPE-JADRAN / dunaj - »Ostermayerjev zakon « Uničujoča kritika novele zakona o narodnih skupnostih v Avstriji DUNAJ - Osnutek novele Zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, ki ga je lani predložil državni sekretar v uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer (SPO) je še naprej deležen ostrih kritik tako s strani vseh v Avstriji živečih manjšin kot tudi ljudske stranke (OVP), ki skupaj s socialdemokrati sestavlja vladno koalicijo v Avstriji. Tako je nekdanji predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol (OVP) ta teden v okviru okrogle mize na Dunaju, na kateri je Delovna skupina za avstrijske narodne skupnosti v dvorani Slovenskega znanstvenega instituta (SZI) na Dunaju predstavila pet točk za izboljšavo predloga osnutka novele zakona o narodnih skupnostih, Ostermayerjev osnutek ocenil ne le kot malenkostnega. Osnutek da je »reakcionaren in korak v preteklost«, je dobesedno dejal ugledni avstrijski politik. S Kholovo oceno so se strinjali tudi navzoči predstavniki vseh v Avstriji živečih manjšin in zahtevali nov in sodoben pristop do manjšinske zaščite v Avstriji. Ker z Ostermayerjem takšen pristop ne bo mogoč, so si na okrogli mizi bili enotni, da je rešitev v tem vladnem mandatu malo verjetna in bo nov zakon sprejet šele po državnozborskih volitvah, ki bodo jeseni 2013. Na okrogli mizi je velika večina zastopnikov narodnih skupnosti v Avstriji vnovič poudarila, da državni sekretar njihove predloge za nov zakon, ki je bistvenega pomena za preživetje narodnih skupnosti, ni upošteval, Khol pa je vnovič potrdil, da osnutek zakona v zdajšnji obliki v vladni ne bo dobil podpore ljudske stranke. Pri tem je opozoril, da je osnutek izrazito naravnan proti narodnim skupnostim. Namesto da bi jim priznal državotvorno vlogo, jih tolmači za zgolj jezikovne skupine, ki govorijo tuje jezike. Takšen odnos do narodnih skupnosti da ne odgovarja izzivom sodobne manjšinske zaščite v današnji Evropi, temveč jih celo ogroža, je poudaril nekdanji predsednik avstrijskega parlamenta, ki še danes uživa velik ugled v svoji stranki. Kohl je obenem tudi izvrsten poznavalec manjšinske problematike, saj se je rodil na južnem Tirolskem. Na okrogli mizi so bil zato predstavljena načela sodobne manjšinske zaščite, katera je delovna skupina izdelala v sodelovanju z dvanajstimi manjšinskimi organizacijami v Avstriji. Med drugim zahtevajo, da dobijo narodne skupnosti dodeljen status organizacije javnopravnega značaja, zagotovitev ustreznih finančnih podpor, neodvisnost političnih zastopniških organizacij in več pravic za nepriznane narodne skupnosti, ki naj bi pod določenimi kriteriji imele tudi možnost priznanja. Ob tem je predsednica avstrijske Lige za človekove pravice Barbara Helige izrazila željo, da bi Avstrija ravnala bolj velikodušno. Predsednik delovne skupine Heinz Tichy pa je poudaril potrebo po demokratično izvoljenem zastopstvu avstrijskih narodnih skupnosti v avstrijskem parlamentu. Pri tem pa naj bi imele narodne skupnosti pravico do demokratičnega procesa, je še dodal. Prireditve so se udeležili tudi zastopniki koroških Slovencev. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, ki je sprva izrecno pozdravil Ostermayerjev osnutek, svoje stališče pa nato revidiral, je zdaj predstavljena načela Tichyjeve delovne skupine označil za korak v pravo smer, Oster-mayer pa da je naredil napako, ker je razpravo vezal nase, namesto da bi od samega začetka vključil v nastanek novele oz. v pogajanja tudi ljudsko stranko. Podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Reginald Vo-spernik pa je sploh podvomil v pripravljenost avstrijske vlade, da se ustanovi parlamentarni gremij narodnih skupnosti in je videl rešitev v prenosu pristojnosti Svetu Evrope v Strass-buorgu. Kot že Rudi Pavšič na Evropskem kongresu narodnih manjšin pretekli teden v Celovcu je tudi Vospernik bil mnenja, da bo morala Evropa kot inštitucija postati bolj dejavna, ko gre za zaščito in razvoj manjšin na stari celini. Generalni tajnik Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) na Dunaju Hubert Mikl pa je menil, da pred novimi parlamentarnimi volitvami ne bo prišlo do novega zakona o narodnih skupinah v Avstriji. Ostermayer da ni prava oseba na tem mestu, je še pristavil Mikl. Ivan Lukan Državni sekretar Josef Ostermayer je za svoj osnutek zakona doživel vsesplošno kritiko skgz - Zaradi rezov Montijeve vlade Solidarni s skupnostjo Italijanov v Istri »Vse bolj je očitno, da odgovorni v zdajšnji rimski vladi niso doumeli sporočilnosti predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, ko so pred dvema letoma v Trstu izpostavili vlogo obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji, ter se zavzeli za brisanje napetosti, ki so jih zgodovinski dogodki pustili v teh krajih, ugotavlja v tiskovnem sporočilu predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Pred slavnostnim koncertom na trgu Zedi-njenja Italije so namreč predsedniki, v spremstvu predstavnikov obeh manjšin in združenja ezulov, obiskali Narodni dom in na njegovo pročelje položili venec. Prav tako so položili venec na spomenik ezulom. Takrat smo vsi ugotavljali, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki bo gotovo pustil pozitivne učinke v nadaljnjih odnosih med tremi državami in pospešil dialog med manjšinskimi skupnostmi in tistimi ezulskimi organizacijami, ki so nanj pripravljene. To se je zgodilo tudi pred nekaj tedni v Gorici, kjer so za isto mizo sedeli predstavniki obeh manjšin in združenja ezulov. S tem so dokazali, da ob obojestranskem spoštovanju lahko ohranjamo vsak svoj spomin kroma in obenem z dialogom lahko premoš-čamo zgodovinske delitve. Zaradi povedanega Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža italijanski narodni skupnosti svojo bližino in solidarnost ob nižanju finančnih sredstev s strani Republike Italije. V zakonu o stabilnosti je namreč rimska vlada odvzela del sredstev obema manjšinama. Obubožanje obeh narodnih skupnosti je velika napaka, negativne posledice takšne odločitve pa bi znale ošibiti večletno delo in prizadevanja za vsesplošni razvoj ter sodelovanje na obmejnem prostoru,« zaključuje sporočilo predsednik SKGZ. ljubljana - Srečanje med strankama Nova Slovenija in Slovensko skupnostjo »Samostojna manjšinska politika ima pomembno mesto tudi v matici« LJUBLJANA - V ponedeljek, 15. oktobra je bilo v Ljubljani srečanje med vodstvoma strank Nova Slovenija in Slovenske skupnosti. Sedemčlansko delegacijo SSk sta vodila predsednica Fulvia Premolin in tajnik Damijan Ter-pin, z njima so bili še podpredsednik Hadrijan Corsi ter člani deželnega tajništva Julijan Čavdek, Igor Pavel Merku, Mara Černic in Maurizio Vidali. Za Novo Slovenijo so bili prisotni predsednica Ljudmila Novak, podpredsednika Alenka Šverc in Janez Dular, predsednik sveta NSi Matevž Kleč, glavni tajnik Robert Ilc ter člana vodstva Milan Matos in Matjaž Longar. Po začetnih uvodnih predstavnit-vah je bilo z obeh straneh poudarjeno zadovoljstvo, da se med strankama obnavlja in ohranja odnos, ki je nastal v času osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju pa je bila podana ocena nad trenutnim stanjem slovenske narodne manjšine v Italiji, kjer je predvsem izstopala politična situacija, ki je v tem trenutku vedno bolj v vidiku političnih in deželnih volitev, ki bodo na vrsti prihodnjo pomlad. Deželni tajnik SSk Damijan Ter-pin je predstavnikom NSi orisal prizadevanja SSk za izvajanje čl. 26 zakona 38/2001, ki zadeva izvolitev slovenskih 51 t.S! -'.Í-. LE' . ■. r mm IV ^ S strani predstavnikov Nsi je bilo izraženo precejšnje zanimanje za stanje Slovencev v Italiji predstavnikov v italijanski parlament. Poudaril je temeljno vlogo, ki jo odigrava samostojna manjšinska stranka, s kakršno razpolagajo vse najpomembnejše manjšine v okviru EU. Ful- via Premolin je spregovorila o pomenu krajevnih javnih uprav, kot so občine, kjer ima slovenska narodna manjšina pomembno vlogo pri upravljanju lastnega teritorija. Maurizio Vidali je pred- Nadaljevanje uvodnika Da ne gremo predaleč nazaj, naj v tem smislu zabeležimo le dva dogodka. Dobri odnosi med Italijo in Slovenijo so bili, četudi srečanje ni prineslo velikih rezultatov, pravkar potrjeni na delovnem medministr-skem srečanju Na Brdu, kjer sta bili prav manjšini, naša v Italiji in italijanska v Sloveniji, obravnavani kot »dodana vrednost«. Kot obetajoč forum za reševanje konkretnih vprašanj je bilo umeščeno in se je prvič sestalo vladno omizje. A čim je govor o številkah, smo spet tam. Montijeva vlada računovodsko klesti vsevprek, tudi po slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Istri, ki sta razglašeni za »dodano vrednost« in »bogastvo«. Človek res ne ve, kako naj bi si to razlagal, če ne s splošno zmedo vladnih oddelkov, kar je razvidno tudi iz drugih ukrepov Montijeve vlade. Naš dnevnik o vsem tem pogosto piše in pozorno sledi razvoju dogodkov. Tako smo si v zadnjem času v zvezi s kritičnim položajem slovenskih ustanov prislužili bolj ali manj prikrite komentarje, da delamo »medijsko paniko« in celo pretiravamo. Nekaterim je šlo tudi na živce, da smo dali poudarek demonstraciji uslužbencev ogroženih slovenskih ustanov pred goriškim deželnim avditorijem ob deželni manjšinski konferenci. Kot da je pretiravanje izpostavljanje dejstva, da številni uslužbenci ustanov že več mesecev ne prejemajo mesečnih dohodkov in zaradi tega doživljajo realne stiske, vsakršno načrtovanje dela je onemogočeno in perspektive so v gosti megli. Naj povem, da se mi taki komentarji v tem trenutku zdijo kot najmanj bizarni. Če želi kdo pometati probleme pod preprogo, naj kar izvoli in naj si za to prevzame odgovornost. Izkušnje bi nas morale dovolj poučiti, da se za manjšino z repom med nogami nihče ne zmeni in je tudi nihče ni pripravljen spoštovati. Če ne dvigneš glasu, ko se dogaja krivica, odpiši možnost, da bo kdaj odpravljena. Rad bi spomnil, vsaj tiste, ki smo dovolj stari, da je naša skupnost v preteklosti, ko je bilo treba, znala v bran svojih pravic nastopati odločno, množično in predvsem enotno, pa čeprav nam takrat ni šlo toliko za nohte, kolikor nam gre zdaj. Namesto enotnega nastopanja je danes iz nekaterih javno izraženih stališč zaznavati prej ozkogled-ne volilne računice, manjšinski problemi pridejo potem. Dejstvo je, da nismo sposobni učinkovito stopiti skupaj in si naliti čistega vina, govoriti o prioritetah in protikriznih ukrepih, ki smo jih dolžni sprejemati tudi mi, ne samo država. A da ne bom zaključeval črnogledo, kar ni v moji naravi. Verjamem, da se dajo odprta vprašanja urediti in je zato nujen predvsem sklic za to pristojnega vladnega omizja. Naj nam bodo ob tem v bodrilo in razmislek številni podpisi uglednih osebnosti različnih narodnosti, ki se množijo pod solidarnostno izjavo s slovenskimi ustanovami in jih objavljamo tudi danes. Ta imena so najboljši dokaz da v prizadevanjih za reševanje problemov nismo sami, nasprotno, smo v številni in vsega spoštovanja vredni družbi. Dušan Udovič stavil reformo, ki zadeva združevanje in ukinjanje pokrajin ter posledice, ki bi nastale zaradi znižanja števila predstavnikov. Julijan Čavdek je predstavil težave pri izvajanju določil zaščitnega zakona 38/01, priziv na Deželno upravno sodišče, ki ga je SSk sprožila zaradi ukinitve goriških rajonskih svetov ter vlogo novonastalega Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje med tremi goriškimi občinami. Mara Černic je opozorila na hude težave, ki jih imajo slovenske organizacije in društva zaradi zamud in krčenja finančnih sredstev. Igor Pavel Merku je orisal zakonski osnutek SSk za slovenske šole, ki so ga predstavniki SVP vložili v Senatu. Hadrijan Corsi se je dotaknil vprašanja nasledstva gorskih skupnosti in izrazil zaskrbljenost nad gospodarskim stanjem, tako v Italiji kot v Sloveniji. S strani predstavnikov Nsi je bilo izraženo precejšnje zanimanje za stanje Slovencev v Italiji. Omenjen je bil tudi zakon za izvolitev predstavnikov Slovencev iz zamejstva in po svetu v Državni zbor Republike Slovenije, ki pa je v tem trenutku na mrtvem tiru, ker je v nekaterih državah problem dvojnega državljanstva. Predsednica NSi Ljudmila Novak je poudarila, da stanje v Italiji pozorno spremljajo in pri tem ponudila možnost posredovanja tako na medvladnem srečanju Slovenija-Ita-lija, kot tudi na kongresu Evropske ljudske stranke, kjer so bili prisotni tudi predstavniki italijanskih strank, včlanjenih v EPP. il / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. oktobra 2012 3 POBUDA SKUPINE ITALIJANSKIH, FURLANSKIH IN SLOVENSKIH KULTURNIH DELAVCEV Solidarnost se širi Demonstracija uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji pred Deželnim avditorijem v Gorici, na kateri so želeli javnost opozoriti na nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo slovenske ustanove, je bila deležna precejšnje odmevnosti, tako v naši deželi, ko tudi v Sloveniji. Tako slovenski , kot italijanski in furlanski mediji, so o problematiki slovenskih ustanov v Italiji podrobneje poročali. Skupina italijanskih, furlanskih in slovenskih (iz Slovenije) kulturnih delavcev, ki je pričela zbirati podpise za posebno solidarnostno izjavo v prid rešitvi kočljivega vprašanja nadaljnjega delovanja slovenskih ustanov v Italiji. Akcija se je ta teden nadaljevala in zbranih je bilo veliko novih podpisov znanih osebnosti. Danes objavljamo poleg prvega še drugi del seznama podpisov, ki so bili zbrani v teh dneh v uradu Kulturnega doma v Gorici, oziroma pri drugih slovenskih ustanovah. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo po eletronski pošti na naslov: in-fo@kulturnidom.it (telefon 0481.33288). Solidarnostna izjava Podpisani pesniki, pisatelji, pevci, glasbeniki, slikarji, novinarji in kulturniki iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške ter italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem izražamo solidarnost uslužbencem slovenskih organizacij in ustanov v Italiji, ki preživljajo nevzdržno finančno stanje. V tem trenutku namreč slovenske ustanove v Italiji ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za izvajanje svojih dejavnosti v korist celotnega prebivalstva, vključno Italijanov in Furlanov. Kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji so tesno povezane tudi s Slovenijo in z italijansko skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenska narodna skupnost v Italiji predstavlja soliden steber razvoja Fur-lanije-Julijske krajine in celotnega obmejnega področja. Zato jije potrebno zagotoviti prihodnost ter možnost, da še naprej ohrani svojo dodano vrednost v tem prostoru in da lahko aktivno in z velikim elanom sodeluje z drugimi italijanskimi in furlanskimi ustanovami v naši deželi. Prihodnost in razvoj našega obmejnega večkulturnega prostora temelji na jezikovnih in kulturnih posebnostih, zato je prav, da jih Dežela FJK in vse ostale javne ustanove podpirajo in ovrednotijo. Dosedanji podpisi Andrea Bellavite (pisatelj-Go), Ciril Zlobec (pesnik-Lj), Valter Sivilotti (glasbenik Furlanija), Stefano Lusa (zgo-dovinar-Piran), Zoltan Jan (slavist-Nova Gorica), Zoran Predin (kantavtor-Lj), Vito Dalo' (animator-Gorica), Franco Dugo (slikar-Go), Laura Grusovin (slikarka-GO) Vlado Kreslin (kantavtor-Lj), Mauro Fontanini (režiser-GO), Maurizio Tremul (pesnik-Koper), Marco Miconi (glasbeni kritik-Furlanija), Maurizio Ta-talo (kantavtor-Videm), Oliver Dragoje-vič (glasbenik-HR), Alessandro Pesaola (pesnik-Krmin), Enisa Bukvič (bosanska pisateljica-Rim), Carlo Muscatello (novinar Assostampa FJK), Maurizio Bekar (kritik-Ts), Massimo Gabellone (kultur- Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - ONLUS razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij za šolsko leto 2012/13: + pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; + šest štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; + štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 20. decembra 2012. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Kario Cernic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. novembra 2012 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov-LK. KBCenter, Corso Verdi št 55,34170 Gorica. Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. ni delavec-Tržič), Federico Rossi (Colons-Furlanija), Mariagrazia Persolja (slikar-ka-GO), Loretta Dorbolo' (slikarka-Vi-dem-Modena), Sten Vilar (animator-LJ), Franca Drioli (pevka-Koprivno), Meta Erženičnik (animator-Sežana), Radivoj Pahor (pesnik-Nova Gorica), Ivan Sak-sida (Vitel-Dornberk), Kasja Kamenko (slikarka-HR), Goran Franič (kitarist-HR), Silvije Petričič (kitarist-HR), Ales-sio Gregori (slikar-Go), Elisa Bensa (kulturna delavka-Go), Giorgio Mosetti (pi-satelj-Go), Gabriella Gabrielli (pevka-Go), Andrej Koglot (pesnik-Radovljica), Goran Završnik (kulturni delavec); Pridružujejo se: Mitja Rotovnik (Cankarjev dom LJ), Pavla Jarc (Kulturni dom Nova Gorica), Saša Šepec (KC Janez Trdina Novo mesto), Ariana Perti-nač in Nina Ukmar (Kosovelov dom-Se-žana), Katja Geglar in Breda Špacapan (Kulturni dom Krško), Janoš Kern (Imago Slo in predsednik Združenja Kulturnih domov Slovenije), Špela Pavli in Zoran Poznič (Delavski dom Trbovlje), Ferdinand Jarša (Kulturni center Semič), Marko Česnin (Avditorij Portorož), Manca Hace (ŠD Šmartno-Tacen) in Janja Rehberger (KD Češnjica, Železniki). Novi podpisi, zbrani v zadnjem tednu John Earle (novinar Trst), Luciano Patat (zgodovinar Krmin), Roberto Co-vaz (pisatelj Tržič), Franco Pero (režiser - Ts), Sabrina Morena (Ts), Paolo Cece-re (glasbenik), Jože Hirnok (Slovenci na Madžarskem), Megi Pepeu ( Slikarka - Ts), Zdravko Perger (operni pevec - Slo), Mirjam Muženič (Koper), Paolo Viola ( zgodovinar Farra Go), Paolo del Ponte (kantavtor - Go), Manuela Morassi (pevka - Koprivno Go), Milan Vodopivec (dramski igralec -Nova Gorica), Piero Purini (glasbenik, zgodovinar, - Ts), Giuseppe Longo (kulturni delavec Go), Anna di Gianantonio (zgodovinarka -Go), Marta Verginella (zgodovinarka -Trst), Romana Turina (pisateljica - Ts), Fausto Banzi (Mantova), Giovanni Bu-voli (Mantova), Boris M. Gombač (zgodovinar Lj - Narodni muzej), Eduardo Pirusel (slikar - Go), Domenico Dragot-ti (jazz - Videm), Rita Inghisciano ( jazz - Videm), Andrej Kokot (pesnik Radovljica), Gojmir Lešnjak - Gojc (igralec -Slo), Maja Monzani (igralka Go), Marino Zanetti (avtor Go), Ayra Nuhefendic (Trst), Ginevra Pugliese (Trst), Ugo Pie-ri (Trst), Špela Lenardič (Koper), Kasja Tulič (slikarska Hr), Brina Vogelnik (pevka - Slo), Aljoša Draganic (HR), Kamenko Tulic (HR), Vanni Pauluzzo (igralec - Videm), Janos Hasur (violinist - Milan), Fabi Del Bello (kulturni delavec - Tržič Go), Oskar Beccia (slikar -Ronke), Carlo Michelutti (ygodovinar -Go), Serena Zanolla (Forum cultura Go), Paolo Sergas (Forum cultura Go), Davide Gallesio (Go), Rosaria Di Dato (Sos Rosa Go), Giorgio Bensa (kulturni delavec Go), Bojan Maraz (designer Slo), Erica Gasparinic (animatorka Go), Roberto Busolini (Go), Toni Habčič (glasbenik Reka Hr). Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo po elektronski pošti na naslov: info@kulturni dom.it «n TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR CORO PARTIGIANO TRIESTINO PINKO TOAAAŽIČ vabi na koncert KULTURNI DOM TRST, 28.10.2012 (razprodano) -18.00 CANKARJEV DOM LJUBLJANA, 11.11.2012 - 18.00 SNG NOVA GORICA, 18.11.2012 (razprodano) - 18.00 ŠKCZGONIK, 25.11.2012 - 18.00 Radio Trst A: pogovor z Antonom Petjetom Radio Trst A bo danes ob 12. uri predvajal pogovor z gledališkim igralcem Antonom Petjetom, ki je preteklega 3. oktobra slavil 80 let. Dolgoletni član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča bo obudil spomine na otroštvo, ki ga je zaznamovala druga svetovna vojna, in na začetke uspešne ustvarjalne poti. Pripovedoval pa bo tudi o tem, zakaj se je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja odločil za študij na AGRFT v Ljubljani in kako so na njegovo umetniško rast vplivali nekateri eminen-ti profesorji. Z Antonom Petjetom se bo pogovarjala urednica oddaje Ines Škabar. Ponovitev bo na sporedu v ponedeljek ob 14.10. Zanimiv Lynx Magazine V današnji oddaji Lynx Magazine na sporedu ob 20.50 na 3. mreži Rai/bis, ki jo pripravljajo slovenska in italijanska programska uredništva Tv Koper in deželnega sedeža RAI, bodo obudili spomin na prvo svetovno vojno, predstavili festival Europa Cantat, ki se ga je v Torinu udeležilo 4000 pevcev iz 41 držav, skozi objektiv treh fotografov bomo spoznali utrip Istre in njenih prebivalcev pred 100 in več leti, za konec pa spoznali svojevrsten svet okusov. DEMETRAMALALAN & ENRICO NADAI V SREDO, 31. OKTOBRA 00 21. URE DALJE... i zmagovalka prve izvedbe X FACTOR šova v Sloveniji na italijanskem talent šovu 10 CANTO z združenimi močmi na odru tržaškega Kulturnega doma! S0QELUJE BEND SHADE VEČER VODI MAIRIM CHEBER SLEDI HALL0WE& PARTY Z D J-JEM PAPS VSTOPNINA ZA KONCERT (PARTY INCLUDED): PARTER 10 €/BALKON 8 € www.teaterssg.com PRISPEVEK DRUŽINAM ZA OTROŠKE JASLI OLAJŠAVA MESEČNIH OBROKOV ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 Obveščamo vas, da je do 30. novembra 2012 mogoče vložiti prošnjo na Socialno službo v Občini bivanja. Olajšave bo odobrila Dežela v razmerju s Pokazateljem ekvivalentenga ekonomskega položaja (ISEE), v višini 60% izdatkov za ISEE do 20.000,00 evrov ter v višini 40% za ISEE med 20.000,01 in 35.000,00 evrov. Zainteresirane družine se za katerokoli informacijo lahko obrnejo na Službo za zgodnje otroštvo, Občine, deželne Urade za odnose z javnostjo (URP) ali na spletno stran www.regione.fvg.it DRUŽINA FJK REGIQNE AUTONQMA FRiyLI VÉNEZIA GIUÜA MtkftitiiM^ INFO: WWW.REGIONE.FVG.IT - BREZPLAČNA ŠTEVILKA 848.448.884 - ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ ZAPADE 30. NOVEMBRA 2012 / TRST Nedelja, 28. oktobra 2012 28 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - V torek pomembno srečanje na tržaški prefekturi Sertubi: napetost narašča Družba Jindal medtem odločila, da bo od jutri namesto 154 kar 180 delavcev v dopolnilni blagajni - Sindikati: To je maščevanje Delavci tovarne Sertubi vneto pričakujejo institucionalno srečanje o usodi podjetja, ki bo v torek dopoldne na tržaški prefekturi. Srečanje bo zelo pomembno, ker se bodo na njem soočali tako lastništvo Sertubija kot vodstvo družbe Jindal, ki ima tovarno v najemu in ki jo namerava zapreti. Sestanka pa se bodo udeležili tudi predstavniki deželne, pokrajinske in občinske uprave ter pokrajinski tajniki sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil. Glavno besedo na tem srečanju bodo imeli vsekakor sindikati in javna uprava. Od Jindala je težko pričakovati, da se bo premislil glede zaprtja tovarne, pač pa bo treba prepričati družbo Duferco, da prispeva k proizvodni preusmeritvi Ser-tubija in zaščiti delovnih mest, morda tudi v sodelovanju s kakšnim javnim partnerjem (npr. deželno finančno družbo Friulia) oziroma kakšnim drugim podjetnikom. Družba Duferco je bila namreč lani pripravljena odšteti 6 milijonov evrov za zaprtje tovarne Sertubi. Zdaj lahko ta denar vloži v »odprtje« nove tovarne. Pri tem ima poleg lokalnih uprav temeljno vlogo tudi italijanska vlada, ki mora po eni strani spodbujati povečanje povpraševanja po ceveh in po drugi prispevati k rešitvi vprašanja škedenjske žele- Delavci še naprej preprečujejo promet tovornjakov pred tovarno Sertubi kroma zarne oziroma njene proizvodne preusmeritve. Politika dopolnilne blagajne pa ne more trajati v nedogled. Rim mora pripraviti izredne politično-industrijske načrte, ki bodo pomagali in spodbujali razvoj, pa čeprav lahko to pomeni državno pomoč. Navsezadnje so to že storili v ZDA v avtomobilskem sektorju, pravi sindikat, pa tudi v Južni Koreji. Vzdušje pred torkovim srečanjem je torej zelo napeto. Za to je poskrbelo še predvsem obnašanje družbe Jindal. Vodstvo je namreč napovedalo, da bo od jutri namesto 154 kar 180 delavcev v dopolnilni blagajni. Ostalo bo v bistvu 28 delavcev, ki bodo zagotavljali redno upravljanje. Delavci v dopolnilni blagajni pa bodo pred vhodom tovarne Sertubi še naprej preprečevali prihod in izhod tovornjakov za prodajo cevi, ki jih izdelujejo v Indiji in prebarvajo v Trstu. Srečanje bo pomembno iz vsaj treh razlogov. Prvič, ker ne bo zadevalo samo Sertubija. V ozadju je namreč vsa kovinarska veriga, začenši z vprašanjem škedenjske železarne, ki zahteva rešitev. Temeljna je glede tega vloga deželne in lokalnih uprav. Pod vprašajem je več delovnih mest, saj je od te verige odvisno med drugim delovanje Sertubija ter družb Elettra in Linde. Drugi razlog je odnos družbe Jindal, ki je dejansko že napovedala, da bo zaprla tovarno Sertubi. Dejstvo, da je pred tem pomembnim srečanjem še povečala število delavcev v dopolnilni blagajni je zgovorno. To predstavlja v bistvu že »predhodno« zapiranje tovarne, še preden se bodo o tem pogovarjali na prefekturi. Sindikati so mnenja, da se v družbi Jindal spoznajo bolj na maščevanje kot na dialog. Tretji razlog je nenazadnje socialno vprašanje, ker se napetost že nevarno stopnjuje. Če je bilo v zadnjem letu že toliko delavcev v dopolnilni blagajni, so zdaj dejansko povedali 180 zaposlenim, da bodo skupaj z družinami kmalu ostali na cesti. Dopolnilna blagajna je namreč zanje tudi v luči zadnjih reform vse prej kot zagotovljena. Aljoša Gašperlin Petje v bolnišnici Muzikoterapija si vse bolj utira pot tudi v bolnišnicah. Priznava jo tudi uradna medicina. Jutri opoldne bo v katinarski bolnišnici (Giardini d'inverno, pri baru ob vhodu) nastopil pevski zbor, ki ga sestavljajo pevke in pevci, ki so preživeli možgansko kap, čeprav ne brez posledic, saj imajo otežkočen govor ter druge težave. Pevski zbor, ki deluje od leta 2002 v okviru združenja Alice Onlus in je edini take vrste v Italiji, vodi zdravnica Loredana Boito. Vaje imajo v glavni tržaški bolnišnici. Pevke in pevci, ki so preživeli možgansko kap (v ponedeljek bo namreč svetovni dan proti možganski kapi), si tako s petjem in glasbo lajšajo težave in pomagajo pri rehabilitaciji. Komedija na Proseku Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel bo tudi letos v sodelovanju z Združenjem tržaških gledaliških skupin L'Armonia gostil vrsto komedij v tržaškem narečju. Prva bo že danes (28. oktobra) ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku, ko bo na odrskih deskah zaživela igra »Fantasmi amore e ... valeriana - la pro-va generale« (Strahci, ljubezen in ... bal-drijan - generalka) skupine Compagnia dei Giovani - F.I.T.A. Igro sta napisala Agostino Tommasi in Julian Sgherla, ki je podpisal tudi režijo. Komična uprizoritev pripoveduje o skupini mladih, ki v vili, kjer živi starka in kopica strahcev, pripravlja uprizoritev . Vstopnina znaša 6 evrov. Skupine združenja Armonia bodo na Proseku gostovale še 18. novembra, 27. januarja in 24. marca. nabrezina Skupščina o »placu« V Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini bo jutri ob 20. uri javna skupščina o urbanistični preureditvi osrednjega nabrežin-skega trga, ki mu domačini pravijo plac. Na njej bodo imeli glavno besedo projektanti, ki bodo vaš-čanom predstavili načrtovano preureditev. Skupščina bo sovpadala s sejo občinske urbanistične komisije, ki jo bo zastopal predsednik Maurizio Rozza, občinsko upravo pa bodo predstavljali župan Vlado Kukanja, njegov namestnik Massimo Veronese in odbornik Andrej Cunja. Včeraj pa sta župan Kukanja in kulturna odbornica Marija Brecelj na nabrežinskem županstvu sprejela Sybrena Posthumusa, podpredsednika Evropske svobodne zveza (EFA), ki združuje politične stranke in avtonomisti-čna gibanja evropskih narodnih in jezikovnih manjšin. Kot smo že poročali, se je Posthumus mudil na tridnevnem obisku v Furlaniji Julijski krajini, kamor ga je povabila Slovenska skupnost. Obisk je včeraj zaključil v Nabrežini, kjer sta mu upravitelja (prisotna sta bila tudi strankina svetnika Edvin Forčič in Mitja Terčon) predstavila občino. Spregovorila sta o odnosih med italijansko večino in slovensko manjšino ter predstavila krajevne naravne in kulturne znamenitosti. Beseda je tekla tudi o tako imenovani spending review, varčevalnih ukrepih, na podlagi katerih hočejo posamezne evropske države ukiniti ali združiti manjše občine in pokrajine. Posthumus je dejal, da je položaj v Italiji podoben tistemu v Nemčiji, na Nizozemskem in še kje: vse vlade skušajo v tem trenutku predvsem prihraniti. Prepričan pa je, da lahko tudi posredovanje zveze EFA obrodi nekatere pozitivne sadove; v Nemčiji so na primer s skupnimi prizadevanji zaustavili ukinitev pokrajine, v kateri živi frizij-ska manjšina. tppz - Pred današnjim razprodanim koncertom v Kulturnem domu Hvala, tovariš Oskar V tržaškem Kulturnerm domu bo danes ob 18. uri koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in številnih gostov. Kot so že pred dnevi sporočili iz Slovenskega stalnega gledališča, so zanj prodali vse razpoložljive vstopnice. Ob štiridesetletnici TPPZ je izšla tudi brošura, ki so jo uredile Poljanka Dolhar, Radha Nadlišek in Sara Sternad; v njej je objavljen tudi spomin na koncert za predsednika republike Sandra Pertinija. Sandro Pertini je bil v zgodovini italijanske republike gotovo daleč najbolj priljubljen predsednik. Bil je preprost človek in politik, ki je znal prisluhniti ljudem, še posebno v težkih trenutkih in preizkušnjah. Dobil je vzdevek predsednik-partizan, s katerim so ga imenovali mladi Italijani in obenem nekdanji partizani-soborci. Na to je bil Pertini zelo ponosen. Slovenci smo ga poznali in cenili kot soborca partizanskega komandanta Antona Ukmarja-Mirota s Proseka pri Trstu, komandanta partizanske edinice, ki je osvobodila Genovo. Pertini, ki je bil doma iz sosednje Savone, je Ukmarja vedno imel za svojega partizanskega komandanta. V rimskem parlamentu, ko je predsedoval poslanski zbornici, je Pertini prijateljeval s slovenskim poslancem KPI Albinom Šker-kom. Tudi z njim je rad obujal spomine in dogodivščine iz partizanskih let, poslanec Škerk pa ga je informiral o življenju in problemih Slovencev v Italiji. Redno mu je pošiljal tudi pozdrave komandanta Mirota. Pertini se je oktobra leta 1983 med svojim obiskom v Furlaniji-Julijski krajini v Vidmu srečal s Slovenci. Iz Vidma se je predsednik podal na Piancavallo, priljubljeno smučarsko središče v pordenonski pokrajini, kjer mu je Tržaški partizanski pevski zbor poklonil res izjemen koncert. Ob tej priložnosti so mu zastopniki šol in združenj, ki nosijo ime po Pinku Tomaži-ču, položili k srcu ureditev openskega strelišča, kjer so bili narodni heroj in njegovi tovariši ustreljeni. Kljub Pertiniju in kljub obvezam ter obljubam raznih poznejših italijanskih vlad (tudi levosredinskih) je open-ski problem še vedno tam, kjer je bil. Sramota za Trst in za Italijo. Še danes mi ni jasno, kako je sploh Kvirinal pristal na koncert partizanskega zbora v čast predsedniku Pertiniju. Mislim na politični pristanek predsedstva republike, pozneje se je sicer izvedelo, da je sni- Piancavallo, 1983: predsednik republike Sandro Pertini čestita partizanskemu zboru davorin križmančič denje s slovenskim partizanskim zborom osebno zahteval predsednik. Njegovim »ukazom« je bilo namreč težko oporekati in zato je moral tudi protokol pristati na predsednikovo željo-zahtevo. Na Piancavallo sem se kot takratni mlajši kronist Primorskega dnevnika v avtu peljal s pokojnim partizanom in političnim aktivistom Srečkom Coljo, našim fotografom Davorinom Križmančičem (takrat je pel v partizanskem zboru) in s priznanim gledališčnikom Borisom Ko-balom. Colja je na prireditvi zastopal VZPI-ANPI, Kobal je bil takrat recitator partizanskega zbora. Koncert bi moral trajati največ pol ure, v resnici pa je trajal več kot eno uro. Generalni tajnik Kvirinala Antonio Mac-canico je bil že rahlo živčen in je nekajkrat prišepnil Pertiniju, naj vendarle namigne dirigentu Oskarju Kjudru, da je koncert končan. Nič ni zaleglo, Pertini je mirno in pozorno poslušal, na koncu pa si je zaželel še pesem Brigata Garibaldi. S Piancavalla je predsednik odšel šele, ko ga je Maccanico znova glasno opozoril, da ga v Rimu zvečer čakajo na nujnem političnem sestanku. Pertini se je pred odhodom rokoval s Kjudrom in pevci, novinarjem pa je prišepnil, naj napišemo, da je koncert pomenil zanj enkratno doživetje. »Grazie, com-pagno Oskar,« je bilo slišati s predsednikove črne limuzine, ki je zapuščala Piancavallo. Sandor Tence kvestura - Po petkovih izgredih Kvestor bo srečal starše jeznih dijakov Policisti tržaške kvesture so v petek identificirali najbolj vročekrvne med približno dvestotimi dijaki, ki so v petek dopoldne sodelovali na nedovoljeni demonstraciji proti slabemu stanju šolskih poslopij. Kot smo poročali, so se nekateri mladi pred županstvom poskusili prebiti skozi verigo policistov, drugi pa so z jajci obmetavali pročelje županstva. Do pravega telesnega obračunavanja ni prišlo, policisti so provokacije dijakov spremljali pasivno, piše v sporočilu kvesture. Med najbolj zagnanimi so bili nekateri petnajstletniki, ki so jih po ocenah kvesture podpihovali izkušenejši protestniki. Policija Digos bo na tožilstvo poslala podroben opis dogodkov s fotografijami in videoposnetki. Kvestor Giuseppe Padulano pa namerava povabiti starše vpletenih dijakov, da bi jim govoril o nevarnostih in sodnih posledicah, ki lahko tudi pogojujejo prihodnost mladih. »Dijaški protesti naj bodo zakoniti in spoštljivi, saj šolstvo zanima vse občane,« je izjavil Padulano. V Sesljanu spala v ukradenem vozilu V petek zvečer je domačinka na območju Devina opazila sumljivo terensko vozilo. Poklicala je policijo, ki je v Sesljanu naletela na parkiran mitsubishi pajero. V njem sta spala 75 in 52 let stara italijanska državljana. Doletela ju je kazenska ovadba, saj je bilo vozilo septembra letos ukradeno v kraju Salsomaggiore. V Škednju brskal po stanovanju V škedenjski Ul. Carpineto pa so policisti prav tako v petek pridržali 28-letnega Tržačana J. L., ki ga je krajan zalotil v svojem stanovanju. Nepovabljeni gost je brskal po policah in predalih. / TRST Nedelja, 28. oktobra 2012 5 izleti primorskega dnevnika - Srečanje udeležencev v Bazovici Potovanja so in še vedno povezujejo naše bralce Predsednik Zadruge PD Jure Kufersin spomnil na težak položaj dnevnika - Izlete priredile tri agencije Pol stoletja. Petdeset let od prvega poskusa. Uspelega. Izleti, kot jim še sedaj pravimo, pa čeprav gre za prava potovanja, so za naš dnevnik že polsto-letna tradicija. Na to obletnico, ki je sicer pod pritiskom velikih težav, ki jih preživlja Primorski, šla kar mimo nas, so se med pogovorom spomnili na petkovem srečanju udeležencev letošnjih po-potniških pobud. Pisalo se je leto 1962 in v organizaciji Egona Krausa so se naročniki in bralci dnevnika odpravili do Plitvičkih jezer. Miniti je moralo nekaj let, da je Kraus s potovalno agencijo, ki jo je vodil, priredil prve večje izlete. Nato se je pobuda ustalila in okrepila. V zadnjih letih sta se agenciji Aurora pridružili first@lastminuteadriati-ca.net in Adriatic, koordinacijo izletov pa je prevzela Zadruga PD. Predsednik Jure Kufersin je kot gostitelj v petkovem nagovoru v Bazovici poudaril pomen te pobude, ki povezuje bralce in naročnike dnevnika. Napovedal je, da bodo tudi naslednje leto po podobnem ključu kot letos priredili štiri-pet izletov, saj so se predstavnice omenjenih agencij okvirno že dogovorile. Destinacij pa seveda še ne bodo razkrili, ponudba bo objavljena v dnevniku, predvidoma konec leta. Sproščenemu razpoloženju v prostorih centra Zarja navkljub pa je Ku- fersin spomnil na težak položaj dnevnika in pozval zbrane, naj tudi v bodoče podpirajo PD, kar bo zelo aktualno v skorajšnji abonmajski kampanji. Glede Zadruge PD pa je izpostavil podatek, da šteje okrog 2400 članov in da je število naraslo prav v zadnjem času. V našem dnevniku smo o letošnjih potovanjih že obširno pisali. First@last-minutadriatic.net je prvi odpotoval na otok Madeira; agencija Aurora je maja dvakrat letela v severni predel Španije, v istem obdobju pa je z avtobusom peljala skupino v dolino Aosta; letošnji krog je zaključil Adriatic junija z odkrivanjem Apulije. Na večeru so potovanja V Bazovici so se srečali udeleženci vseh izletov, ki so jih organizirale agencije Aurora, first@lastminutead riatica.net in Adriatic kroma - žal razen Madeire, ker se odgovorna za pobudo zadnji trenutek ni mogla udeležiti srečanja - ponovno zaživela, in sicer v sliki in besedi. Kulinarika in pijača sta na vseh izletih in srečanjih pomembni postavki, tako je bilo tudi v Bazovici. Za dodatek domačnosti pa je poskrbela harmonika. V nekdanji ribarnici sejem Triesteantiqua V nekdanji ribarnici na tržaškem nabrežju so odprli 30. sejem Trie-steantiqua, veliki prodajno-razstavni sejem z najrazličnejšimi dragocenostmi in starimi predmeti. Dogodek je za Trst pomemben, ker privablja tudi lepo število turistov. Danes bo odprt med 10. in 20. uro, od jutri do srede med 15. in 20. uro, od 1. do 4. novembra pa spet med 10. in 20. uro. Dan reformacije: danes protestantski obred V luteranski cerkvi na Trgu Panfili bo danes ob 20.30 protestantski verski obred v počastitev dneva reformacije. Sledil bo koncert klasične glasbe. Posnele ga bodo tudi kamere drugega kanala Rai, kjer si bo mogoče obred ogledati 4. novembra ob 10. uri. Nastop zbora pevcev, ki so preživeli kap Muzikoterapija si vse bolj utira pot tudi v bolnišnicah. Jutri opoldne, na svetovni dan proti možganski kapi, bo v katinarski bolnišnici (Giardini d'in-verno, pri baru ob vhodu) nastopil pevski zbor, ki ga sestavljajo pevke in pevci, ki so preživeli možgansko kap, čeprav ne brez posledic, saj imajo govorne in druge težave. Pevski zbor, ki deluje od leta 2002 v okviru združenja Alice Onlus in je edini take vrste v Italiji, vodi zdravnica Loredana Boito, vaje pa imajo v glavni tržaški bolnišnici. boljunec - V obnovljenem Prešernovem gledališču Ko je umrl moj oče - razstava, ' bi morala v širši italijanski prostor V preddverju obnovljenega gledališča France Prešeren v Boljuncu je na ogled razstava, pred katero človek ne more biti ravnodušen. To, kar je prikazano na velikih panojih, prodre z vso silo in globoko v zavest vsakogar, ki ima v sebi le količkaj vesti in trohico človeškega usmiljenja. S pomenljivim naslovom Ko je umrl moj oče, nas razstava povede sedemdeset let nazaj, v turobne čase fašističnega preganjanja, ki ni prizaneslo niti otrokom. In prav otroci so tisti, ki nam preko šolskih spisov pripovedujejo o strahotnih doživljajih v fašističnih taboriščih. Nepopisne grozote - smrti njihovih staršev, požigi domov, pomanjkanje, lakota, bolezni in druge nečloveške razmere v taboriščih - so neizbrisno in travmatično zaznamovale njihova življenja. Skratka, gre za razstavo, ob kateri se je vredno zamisliti in si pogledati v dušo. Razstavo v Boljuncu so z nadvse prisrčno in doživeto slovesnostjo odprli v četrtek in je le prva v vrsti prikazov, ki se bodo v prihodnjih tednih in mesecih zvrstili na pobudo borčevskega združenja VZPI-ANPI in drugih krajevnih kulturnih in družbenih organizacij. Otvoritveni večer je potrdil občutek, da bi kazalo razstavo po-nesti iz našega ožjega prostora, kjer je zgodovinska zavest že itak zelo razvita, v širši italijanski prostor, da bi tudi širša javnost, v Rimu, Milanu in drugod, izvedela, kaj se je nekoč dogajalo v naših krajih, »ko človek ni bil sposoben prizanašati niti otrokom,« kot je zapisala v priložnostni brošuri Metka Gombač, ki je poleg Borisa M. Gombača in Daria Mattiussija ena od treh akterjev celotne pobude. Na »zločine, za katere, do danes v demokratični Italiji, rojeni iz odporništva, še nihče ni plačal svoj dolg pravici,« je v svojem predstavitvenem in pozdravnem nagovoru opozoril tudi predsednik bo-ljunske sekcije VZPI-ANPI Germano Švara, ki je hkrati dodal, »da ne smemo pozabiti na nekdanje tragične dogodke, ne iz sovraštva, ali volje po maščevanju, temveč zato, da bi s svojo budnostjo preprečili, da bi se takšni tragični, zverinski dogodki, nesprejemljivi za civilizirani svet, ne ponovili.« Ta misel je dejansko vodilna nit celotnega spominjanja na tragično poglavje medvojne zgodovine, ki izhaja iz otroških več fotografij na www.primorski.eu Pogled na razstavne panoje, spodaj pihalni orkester Ricmanje med nastopom na obnovljenem odru kroma risb in pričevanj iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji med letoma 1942-1943. Prisotna je bila tudi v priložnostnih besedah županje Fulvie Pre-molin, ki je spomin na nekdanje zlo povezala z željo, da bi se takšno zlo ne ponovilo. In ta misel je oplajala posege Daria Mattiussija, tajnika Posoškega raziskovalnega in dokumentacijskega zgodo-vinsko-socialnega središča Gasparini, ki je začel raziskavo, in tudi zgodovinarjev Metke in Borisa M. Gombača, predstavnika Arhiva R. Slovenije in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki sta dala na razpolago svoje veliko znanje, arhivske fotografije, risbe ter spise in svojo humano občutljivost. Vsi trije so spregovorili o nastanku in raziskovalnih ciljih razstave ter o njenem globljem pomenu, tako z zgodovinopisnega zornega kota kot iz vidika njene aktualizacije. Njihova razglabljanja so bila odlična lekcija za dokaj številno občinstvo, ki je napolnilo sicer nekoliko pretesno preddverje gledališča. Ob lekciji zgodovine in humanitarnega pristopa do nje (»Zgodovina ni le vpogled v politične zmage enega nad drugim, temveč možnost, da se zgodovini vrne človeški obraz« - Boris M. Gombač), je občinstvo odneslo s petkove prireditve tudi veliko spodbudnih občutkov ob nastopu pesnika Aleksija Pregarca, ki je prebral vrsto poezij o fašističnih taboriščih ter svoje izvirno in zanimivo razmišljanje o otrocih, ter ob nastopu MePZ Slovenec Slavec, ki je med drugim zapel Tomaži-čevo-Vodopivčevo Mati in Kosovelovo-Vrabčevo Veter. Še posebno pa navdušil z znano Guccinijevo pesmijo Auschwitz, ki jo je priredil sam pevovodja zbora Danijel Grbec. (du.ka.) opčine - Jutri zaprtje, kupec pa je pred vrati Hotel Daneu kmalu s štirimi zvezdicami? Hotel Daneu na Dunajski cesti na Opčinah kroma Hotel Daneu bo odprt še danes in jutri, nakar se bodo vrata zaprla. To pa še ni konec zgodbe. Edi Daneu - dosedanji upravitelj znanega hotela na Dunajski cesti na Opčinah - nam je zaupal, da je zdaj na potezi kupec, čigar imena še ne more razkriti. Gre za tržaškega vlagatelja, ki ni hotelir, a hoče preprečiti propad open-skega hotela. Daneu nam je že junija letos povedal, da je hotel naprodaj. V prihodnjih dneh bi lahko neimenovani interesent že podpisal kupoprodajno pogodbo s trenutnim lastnikom hotela, skupino Unicredit Leasing. Januarja 2008 je Daneu namreč prodal svoj hotel Unicreditovi družbi Lo-cat, le-ta pa ga je nato oddala v najem drugi družbi, katere lastnik je sam Daneu. Zdaj pa je skupina Unicredit predčasno prekinila pogodbo, da bi stavbo prodala. Open-ski hotelir mora torej zapustiti hotel (bazen so zaprli že pred časom), a se spet ne namerava posloviti. Zaupal je, da naj bi hotel, ki ima zdaj tri zvezdice, po novem »osvojil« še četrto zvezdico, kakor veleva tržišče. »Nekoč je bilo največ povpraševanja za hotele z dvema zvezdicama, potem so se stranke preusmerile na tri, zdaj na štiri zvezdice. To se dogaja, ker so vse cene padle,« je razložil Daneu. Podrobnosti o načrtih prihodnjega lastnika še ne pozna, sam pa namerava ostati v hotelu, in sicer v vlogi svetovalca, saj vlagatelj nima izkušenj na tem področju. Še drugič v štirih letih naj bi torej odšel in se naknadno vrnil v drugi (pravzaprav zdaj že tretji) vlogi. Osmerica uslužbencev pa upa, da bo v novem hotelu spet dobila zaposlitev. Openski hotel so odprli leta 1997, kriza pa se je začela že po nekaj letih. Prvi udarec je bilo odprtje avtoceste mimo Opčin, svoje pa je pristavila cenejša konkurenca v Sežani. Z uvedbo evra je prišlo do podražitev, krah ameriških bank in kriza na finančnih trgih pa sta prizadela tudi upravitelja openskega hotela, ki se je preko raznih družb ukvarjal z raznoraznimi investicijami. Ena od teh se je končala tako slabo, da o njej razpravljajo na sodišču. Z družbenico - tržaško odvetnico in nekdanjo častno kon-zulko Švice Paolo Vogrig - je sodeloval v nepremičninski družbi Mikavica, ki je na Hrvaškem prodalo obsežno zemljišče. Daneu trdi, da si je odvetnica prilastila vse tri milijone evrov in jih spravila v Švico. Prijavil jo je, postopek pa trenutno poteka v Vidmu. Vogrigova po drugi strani zavrača očitke in trdi, da ni nič res, češ da jo Daneu obrekuje, ker išče izgovore za svoje poslovne nezgode. Kakorkoli že, Daneu je zadnja štiri leta upravljal hotel, ne da bi bil njegov lastnik, letos pa je kriza dosegla višek. Dolgovi so se kopičili in negativno je vplivala tudi Triestina bivšega predsednika Sergia Alettija, ki je hotelu dolgovala več deset tisoč evrov. Daneu pravi, da je ta denar izgubljen. Junija pa je kot strela z jasnega udarila še preiskava finančne straže o domnevni davčni utaji, ki naj bi znašala 900 tisoč evrov. »Preiskava se še ni končala, mi bomo sodišču predložili bilance. V nekaj mesecih bomo vedeli, pri čem smo,« je dejal Edi Daneu. (af) e Nedelja, 28. oktobra 2012 TRST / sodstvo - Spletne šale niso vedno nedolžne, niti na Facebooku Po »cvrtju Slovencev« opravičilo manjšini in prispevek gledališču facebook - Razsodba tržaškega sodišča Zagovornico »odprtja Rižarne« pa so pred kratkim obsodili Tržačanki 8 mesecev pogojne zaporne kazni - Prijavila jo je judovska skupnost Odvetnik Peter Močnik kroma S pisnim opravičilom slovenski manjšini in denarnim prispevkom Slovenskemu stalnemu gledališču se je po treh letih zaključil postopek zoper mladega ustanovitelja spletne skupine za »cvrtje Slovencev«, ki se je leta 2009 pojavila v spletni skupnosti Facebook. Kazenskega procesa naposled ni bilo, ker so tožilstvo, obramba in oškodovana stranka po dolgem času le dosegli kompromis. Fant, ki ima danes 21 let, ne bo kazensko zaznamovan, v tem daljšem obdobju (ko so morali njegovi starši zaradi njega plačevati odvetnika) pa je imel precej časa za razmislek. Naj spomnimo, kako se je zgodba začela. Konec avgusta 2009 je slovensko javnost razburilo odkritje protislovenske skupine na Facebooku. V predstavitvi skupine »4 sciavi in padella«, ki je štela petdeset članov, je bil nič kaj prijazen recept za cvrtje Slovencev. Mnogo mladih pa ne ve, da lahko za skrajno neslane in žaljive spletne šale odgovarjamo tudi pred sodiščem. Tega recimo ni vedel mladi ustanovitelj omenjene spletne skupine, komaj polnoletni Tržačan Thomas Padovan, ki se je znašel v težavah. Odvetnik Peter Močnik je namreč spletno skupino takoj po odkritju prijavil sodstvu, poštna policija pa je brez težav ugotovila, kdo je zanjo odgovoren: osemnajstle-tni ustanovitelj in administrator skupine. Začela se je preiskava, ki jo je sprva vodil tožilec Giuseppe Lombardi, in sicer na osnovi 23. člena zaščitnega zakona št. 38/2001 (za preprečevanje in represijo pojavov nestrpnosti in nasilja nad pripadniki jezikovnih manjšin). Tožilec Lombardi je leta 2010 umrl in preiskavo je po daljšem čakanju prevzel Federico Frezza. Obtožnica pa je po novem slonela na Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (iz leta 1966), ki je po Močnikovih besedah v tem primeru krhkejša opora, saj v primeru Slovencev ne gre za žaljenje druge rase. Medtem je zgodba o Facebooku močno odmevala v medijih v Sloveniji, kjer je dobila (najbrž malce pretirano) velike razsežnosti. V Ljubljani so pozneje celo vložili parlamentarno vprašanje na to temo. To pa je po Močnikovem mnenju pomagalo, da se je postopek v Trstu nadaljeval, saj sta informacije iskala tudi slovenska policija in sodstvo. Mladi Tržačan (zastopal ga je odvetnik Maurizio Consoli) je vse do konca trdil, da ni kriv, češ da je nekdo verjetno zlorabil njegovo uporabniško ime. Tožilec Frezza je pred časom predlagal, da se postopek zaustavi, ker je mladenič pač razumel, da je zgrešil. Obramba je opozarjala, da je obtoženi zelo mlad, njegovo družino pa je zadeva prizadela. Odvetnik Močnik je proti tožilčevemu predlogu vložil ugovor, na koncu pa so našli kompromisno rešitev. V pisnem opravičilu mladenič izjavlja, da mu je iskreno žal za besedilo, ki je bilo z njegovim uporabniškim imenom objavljeno na Facebooku in je »med mojimi someščani povzročilo jezo in bolečino«. Pri tem omenja »negativen kontekst in nepoznavanje zgodovine«. Mladenič izjavlja, da je medtem dozorel in priznava, da je slovenska skupnost v Trstu »avtohton, večstoletni sestavni del krajevne stvarnosti, ki je pripomogel h kulturnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju mesta«. »V tem smislu želim dati svoj skromen doprinos k dodatni rasti slovenske kulture v Trstu,« se glasi sklepna misel in utemeljitev denarne podpore Slovenskemu stalnemu gledališču. (af) Internet je komunikacijski kanal, ki ga uporabniki pogosto izkoriščajo za izbruhe surovosti, grobe žalitve in obrekovanje. Deskanje po spletu in predvsem objavljanje besedil, fotografij ter videoposnetkov pa zahtevata opreznost in seveda zdravo pamet. Zgovoren primer je obsodba, ki jo je tržaško sodišče pred nedavnim izreklo proti 28-letni Tržačanki Shirley De Martino. Na Facebooku je (podobno kot njen deset let mlajši someščan v sosednjem članku) ustanovila žaljivo skupino s srhljivim naslovom »Riapriamo la Risiera« (Spet odprimo Rižarno). Judovska skupnost se je prek odvetnika Alberta Kostorisa obrnila na državno tožilstvo, ki je uvedlo preiskavo zaradi suma spodbujanja rasnega sovraštva. Sojenje se je končalo z dogovorjeno kaznijo v višini osem mesecev zapora (pogojno). Judovski skupnosti se je obsojenka uradno opravičila. Skupino na Facebooku je De Martinova ustanovila leta 2009, v njej pa so se začele kopičiti izjave članov, ki so zahtevali »naj se spet prižge ogenj«, »boj proti tujcem« in podobno. Tudi to preiskavo je vodil tožilec Federico Frezza, prav tako na osnovi Mednarodne konvencije OZN za odpravo rasne diskriminacije iz leta 1966. (af) dsi Jutri v gosteh E. Kovač V Društvu slovenskih izobražencev je jutri zvečer na sporedu srečanje z Edvardom Kovačem, ki bo govoril na temo Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje, katerega avtor je arhitekt Marko Mušič. Spominski park so odprli lani na kraju, kjer je stalo taborišče vrnjenih iz Vetrinja in drugih preganjanih po koncu druge svetovne vojne. Arhitekt se je s tem svojim delom, ki še čaka na dopolnitev, izkazal ne samo kot umetnik, ampak tudi kot velik humanist in človek s resničnim občutkom za sveto in za človeško tragičnost. Spomenik je postavil na prostor taborišča, kjer so nekdaj stale barake, prostor, kjer bilo prelitih največ solza in s tem dosegel posvečenje tega kraja. V zasnovi parka je ostala še neizdelana Kostnica in pa Vrt vrnjenih imen. Ostanki pokojnih, ki so posejani širom po Sloveniji, naj bi tukaj našli spoštljivi kraj spomina, lahko bi jim tudi vrnili osebno ime in jim s tem dali priznanje, da so bili ljudje. Z izpolnitvijo te etične obveze bi tudi slovenski narod ozdravil svojo osnovno človeškost, ki je ob tem tragičnem povojnem dogajanju ostala ranjena. V knjigi o spominskem parku v Teharjah, ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je Edvard Kovač zapisal: »Vsak obiskovalec spominskega parka bo ugotovil, da je arhitekt uspel združiti najstarejše človeške simbole, ki so se razpirali v presežno, skupaj s slovenskim krščanskim izročilom. Na eni strani bo občutil človeško občutje protesta zoper trpljenje in smrt, na drugi pa bo zaznal slovensko tradicijo, ki se izraža tudi s krščanskimi simboli. Park ga bo osebno nagovoril. V romarju bo prtebudil najglobljo človeškost, hkrati pa ga etično zavezal, da bo odslej ustvarjal civilizacijo razumevanja in odpuščanja.« Večer z Edvardom Kovačem bo v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti, 2 ob 20.30 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 28. oktobra 2012 SIMON Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 17.56 - Dolžina dneva 10.19 - Luna vzide ob 17.07 in zatone ob 6.14 Jutri, PONEDELJEK, 29. oktobra 2012 IDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter jugo-zahodnik 5 km/h, nebo oblačno in deževno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje C. OKLICI: Domenico Pulejo in Alice Ul-cigrai, Massimo Giorgi in Alessandra Gambino, Marcello Micheluzzi in Pao-la Zulian. [I] Lekarne Danes, 28. oktobra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprt tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. Od jutri, 29., do srede, 31. oktobra ter v petek, 2. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Largo S. Var-dabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19) - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Zgonik (Božje Polje 1) - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 39/C (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia, Ža- vlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgonik (Božje Polje 1) - 040 225596- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. au Kino AMBASCIATORI - 15.15, 16.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 18.30, 20.15, 22.15 »Cogan«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il matrimonio che vorrei«. CINECITY - 11.10, 15.45, 20.10 »Cogan - Killing them softly«; 20.10, 22.10 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 11.10, 13.20, 15.40, 17.50 »I gladiatori di Roma«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40 »L'era glaciale 4 -I continenti alla deriva«; 19.50, 22.00 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.15 »Viva l'Italia«; 11.00, 13.45, 16.30, 19.10, 21.50 »Le belve«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.20, 22.10 »Io e te«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 13.20, 17.50, 22.15 »Ted«. FELLINI - 15.15, 16.45 »Gladiatori di Roma«; 18.30, 20.20, 22.10 »Ted«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15 »Il comandante e la cicogna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Amour«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 21.05, 23.10 »2 dni v New Yorku«; 18.20 »Divjaki«; 12.00, 14.00, 16.05, 18.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 »Paranormalno 4«; 13.20, 15.50, 18.10, 20.35, 23.00 »Prava Nota«; 20.05, 22.40 »Šanghaj«; 14.15, 16.20, 18.25, 20.30, 22.30 »Ugrabljena 2«; 16.00 »Veter v mreži«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 20.20 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 18.45 »Paranorman«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; 15.30 »Ribelle - The brave«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.00 »Le belve«; 22.15 »The wedding party«; Dvorana 4: 15.15, 17.00, 20.30, 22.15 »The possession«; 18.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«. SUPER - 15.45, 20.20 »The wedding party«; 17.10 »Appartamento ad Atene«; 18.40, 21.45 »Tutti i santi giorni«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 19.50, 22.15 »Le belve«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Viva l'Italia«; 16.00 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vor-rei«; Dvorana 5: 15.45, 17.45, 20.15, 22.10 »Io e te«. M Izleti Istro. Najprej si bomo ogledali razne Istrske običaje Martinovanja nato večerja v Marezigah. Prijave do 7. novembra na tel. št. 040-200782 - Franč-ko, 040-226283 - Viktor. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org. SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predprazni-čni Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno. KRU.T vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni! SPDT vabi v nedeljo, 11. novembra, na Martinovanje v Gorjanskem. Zbirališče ob 9.00 na trgu pred cerkvijo. Predviden je pohod po kraški planoti, sledi družabnost. Prijave do torka, 6. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga organizirata v soboto,10. novembra Martinovanje z avtobusom v 27. oktobra 2012 Bari 82 se 77 49 e9 Cagliari 70 55 87 e4 e8 Firence 71 87 e8 35 13 Genova 43 59 28 35 31 Milan 4 14 5e 37 34 Neapelj e2 4e 82 7e 35 Palermo 20 89 59 e 90 Rim 71 23 79 15 84 Turin 21 74 75 20 10 Benetke 43 71 e3 74 12 Nazionale e 24 33 34 54 Super Enalotto Št. 129 15 33 34 43 49 75 jolly9 Nagradni sklad 2.427.740,32 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 17.527.396,37 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 45.520,14 € 986 dobitnikov s 4 točkami 374,47 € 35.080 dobitnikov s 3 točkami 20,90 € Superstar 13 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitniki s 4 točkami 37.447,00 C 186 dobitnikov s 3 točkami 2.090,00 C 2.896 dobitnikov z 2 točkama 100,006 19.762 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 47.944 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C / TRST Nedelja, 28. oktobra 2012 7 Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettiieva 3 -na srečanje- Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje. Govoril bo dr. Edi Kovač. Začetek ob 20.30 [H Osmice Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst ' I vabi na 13. REVIJO ZBOROV DEVINSKE DEKANIJE v nedeljo, 28. oktobra 2012 ob 16. 30 v cerkvi sv. Nikolaja v Mavhinjah COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do danes, 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na markomanin@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it, educazione motoria scuola primaria) objavljen razpis za nezaposlene (ali delno zaposlene) diplomirane profesorje telesne vzgoje, ki bi se potegovali za poučevanje v okviru projekta »Movimento 3S«, namenjenega osnovnim šolam. Rok za predstavitev vloge zapade 31. oktobra, ob 14.00. 0 Prireditve OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00. LARMONIA - Združenje gledaliških tržaških skupin v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel prireja predstavo v tržaškem narečju Fantasmi, Amore e.... Valeriana danes, 28. oktobra, ob 17.00 v kulturnem domu na Proseku. Nastopa Skupina Mladih. Toplo vabljeni! MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: danes, 28. oktobra, ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo: Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Drago Mislej Mef, Boris Kobal, Goj-mir Lešnjak Gojc, Ženski pevski zbor Kombinat, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Mepz Rdeča zvezda, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak Weaves, Zaklonišče prepeva in taborniki RMV. Vstopnice za koncert v Kulturnem domu v Trstu so že razprodane. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: v ponedeljek, 29. oktobra, skupinska razstava TRST80 ob 18. uri v Rajonskem svetu za vzhodni Kras na Opčinah; v sredo, 31. oktobra, Nataša Peric in Dušan Pavlica »Sozvočje Krasa in morja« ob 18.30 Šempolaj-Gruden; v petek, 2. novembra, Gino Dal Col »Rastlinje Vzhodnih Alp« ob 18.30 Opčine-Daneu; v soboto, 3. novembra, Ra-divoj Mosetti »Benetke oggi« ob 18.30 Opčine-Kalin; v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vuga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pesek-Karis; v torek, 13. novembra, Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« ob 18.30 Opčine-Pub Liverpool. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS IN SKD TABOR vabita v nedeljo, 4. novembra, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na koncert Godbenega društva V. Parma iz Trebč. V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri S Poslovni oglasi ZA 80.000,00 EVROV PRODAMO vinograd v Zgoniku. Tel.339-2958777 338-1239944 GENI GRUDEN razstavlja ŽENSKE NEKOČ IN DANES v agriturizmu Žbogar v Samatorci. PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU zaposli uradnico/ka s priporočili in izkušnjami na komercialnem področju. Pogoji: zelo dobro poznavanje italijanskega, ruskega in angleškega jezika, dobro znanje slovenščine in hrvaščine, poznavanje programov Office ter naklonjenost do teamskega dela. CV lahko pošljete na: amservizi@amservizi.com sli NHCU ZVEZA vabi na predstavitev »MARTINOVE FURENGE, PR0SEKARJA in NA KRST MLADEGA VINA« na PROSEKU - nedelja, 4.11.2012 ob 14.30 - „MARTINOVA FURENGA", Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, ki je znan pod imenom »furenga«, bo spremljala skupina narodnih noš in Godba na pihala Prosek, Kraljica terana 2012 Katrin Štoka, zbor MPZ Vasilij Mirk. Sodeluje rajonski svet za Zahodni Kras in Mladinski Krožek Prosek Kontovel ter krajevne gostilne in osmice. Povezoval bo: Omar Marucelli. ob 16.00 - Kulturni dom na Proseku - KRST MLADEGA VINA - PREDSTAVITEV VINA PROSEKAR 2012, koncert Društva godbenikov ZreCe in otroških pevskih zborov OŠ Černigoj in Gradnik. Sodelujejo: Kraljica terana 2012 Katrin Štoka, združenje Slovenskega reda Vitezov Vina Slovenije, Mladinski Krožek Prosek Kontovel DOBRODOŠLI NA OBUDITVENI PREDSTAVITVI TEH LEPIH OBIČAJEV NAŠIH PREDNIKOV. V primeru slabega vremena furenga odpade nas«. Urnik do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete otvarja v petek, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina. Začetek ob 20. uri Vabljeni. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christia-nom Elio, Ervinom Hladnikom Mil-harčičem in moderatorjem Markom So-sičem v okviru niza Raz\seljeni-S\pae-sati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Seslja-nu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.00-12.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.0012.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@co-mune.duino-aurisina.ts.it. 0 Mali oglasi BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Donado-ni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-213385. FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 3388340089. GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri). GOSPA srednjih let, doma z Opčin, išče delo kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel. št.: 340-9098123. MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 3298012528. PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631. PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. 040-200865. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure). PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen. Ugodna cena. Tel. št.: 3382105138. PRODAM diatonično harmoniko, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. PRODAM kompletne lesene polžaste stopnice, premer 1.10m, višina 3.15m; ognjišče piazzetta komplet »multifuoco system«; 2 aluminijasti okni rjave barve s tremi šipami. Tel. št.: 040-212095 (od 12.30 do 13.30). PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040220216. ¿PogteSno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Ugodna cena. Tel. 338-2105138. STANOVANJE S PARKIRNIM MESTOM dajem v najem v središču Trsta. Informacije: najemts@gmail.com. V SALEŽU prodajam hišo s terenom s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. V SEŽANI dajem v najem lepo opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom v garaži. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156. ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206 plus rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od 11. do 13. ure). ŠTUDENTOM v najem opremljeno stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 377-4959920. ^ Zapustila nas je naša draga Ada Bani por. Pro Žalostno vest sporočajo mož Gianni, hčerki Patty in Micky ter sin Paolo z družinami, vnuki in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Pokop žare bo v ožjem družinskem krogu. Opčine, 28. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi mame Ade izrekajo sožalje Paulotu in družini Martina, Marjan, Gabri, Sandi, Milan, Sara, Dimitri, Nada, Sandro, Massimo, Alenka Draga Ada, za vedno boš ostala v naših srcih. Družine Magagnato, Maniglia in Ferrara t Zapustil nas je naš dragi Boris Sancin Žalostno vest sporočajo žena Nevia, sin Andrea z Michelo in Alessio ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v torek, 30. oktobra, od 10.00 do 11.40 v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu. Boljunec, 28. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ob prerani izgubi dragega bratranca sočustvujejo z Nevio in Andreom Livia, Vanja in Sandra z družinami Po neozdravljivi bolezni nas je zapustila Francka Crnkovič por. Tul Žalostno vest sporočajo družina in sorodniki Od nje se bomo poslovili v torek, 30.10., ob 11.00 na pokopališču v Mačkoljah. Križpot, 28. oktobra 2012 Zapustila nas je Alma Visintin Za njo žalujejo Elena, Vittorio in Thomas Pogreb z mašo bo v ponedeljek, 29.10., ob 9.30 v ulici Costalunga. Ob boleči izgubi drage mame izrekamo najgloblje sožalje prof. Eleni Cerkvenič ravnateljici, učno in neučno osebje liceja Slomšek in srednje šole Gregorčič t Zapustil nas je naš dragi Ignacij Bandi (Nacjo) Žalostno vest sporočajo sin Oskar in hči Giuliana z družinama ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 31. oktobra, ob 12. uri iz ulice Costalunga v boljunsko cerkev. Sledila bo sveta maša in pokop na vaškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Dolina, Prebeneg, Milazzo, 28. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček nonotu Jessica, Leonida, Ingrid, Stefano, Francesco, Jody, Carlo Zadnji pozdrav dragemu Nacjotu. Z Oskarjem in Giuliano žalujemo bratje in sestre z družinami Ob izgubi očeta in nonota izrekamo Oskarju in družini iskreno sožalje vsi pri SKD J. Rapotec iz Prebenega ZAHVALA Olga Grzelj vd. Milic Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali. Svojci Trst, 28. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Zimolo 29.10.2007 29.10.2012 Elza Slavec Vedno se te z ljubeznijo spominjamo. Sin Flavio (Robert) in sestra Nives z družino Dolina, 28. oktobra 2012 8 Nedelja, 28. oktobra 2012 TRST / Dragi slavljenec Nino Parovel Danes praznuješ častitljivo obletnico: 90. ROJSTNI DAN. .Še veliko zdravja in srečnih dni ti želimo vsi, ki te i 1 e imamo radi_| Danes praznuje visok življenjski \ jubilej, 90. rojstni dan, naš dolgoletni pevec Nino Parovel Vse najboljše in še na mnoga leta mu voščimo. Slovenska župnijska skupnost i cerkveni pevski zbor od Sv. nost in i. Ivana Prvič je zapela mala Martina in nas vseh razveselila. Vso srečo novorojenki, mami Eriki, očku in noni Normi pa iskrene čestitke tete in none z mavhinjskega kora Giulia Naj bo jutri s poljubi obdan tvoj 18. rojstni dan! Mami, papi in Nicole Čestitke Tudi naša GIULY bo v ponedeljek praznovala 18. let. Vse najboljše ji želijo nona Klara, Federika, teta in stric. Gospodična GIULIA MENEG-HETTI iz Krogelj praznuje 18. rojstni dan. V družbi se bomo zbrali in vse najboljše ti bomo zapeli. Naj ti bodo lepa mladostna leta ti želijo nono Bruno, nona Marta, Fabia, Samoa in Marko. Draga GIULIA, vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želi Vida z družino. Danes v Lonjerju RIKO in SVETKA praznujeta 50 let poroke. Iskrene čestitke in še veliko srečnih let skupnega življenja jima voščijo hčerki Viviana in Elena ter sin Sandro z družinami. V Lonjerju SVETKA in RIKO praznujeta 50-letnico skupnega življenja. Želimo jima še veliko ljubezni, zdravja in sreče v krogu lepe številne družine. Marija in domači. VALENTINI OBLAK, ki je diplomirala na tržaški fakulteti iz sodobnih jezikov z odliko in pohvalo, čestitamo in želimo še obilo učnega in delovnega uspeha. Stric Edi, Ada, Ana, Alenka, Ivana in Irena. ONDINI in MIROTU čestitamo ob 40-letnici skupne življenjske poti. Želimo Vama še nešteto lepih in zadovoljnih let! Vsi Majdni. Na Rocolu je včeraj naša MARIJA slavila okrogla leta. Še veliko zdravih in srečnih dni ti iz vsega srca želimo mi vsi. Marija iz Lo-njerja in cerkveni pevski zbor s Ka-tinare. VZPI-ANPI čestita ob 86. letu starosti PINU DEPONTEJU iz Ri-cmanj. 13 Obvestila BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 00386-41524310. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 0402017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102). SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »Qi-Gong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 3488607684 (Vesna Klemše). TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30. TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni). SKD FRANCE PREŠEREN BOLJU-NEC - BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let, vsak četrtek, 18.0019.00, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Odprta so še vpisovanja, toplo vabljeni! GOBARSKI DAN - DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 28. oktobra, gobarski dan. Prisoten bo g. Slavkom Šerodom, ki je določevalec gliv Mikoliške zveze Slovenije z nazivom Determinator mentor in član Gobarske družine Lisička iz Maribora. Zbrali se bomo v Razdrtem ob 9. uri pri Baru Nanos, od tam bomo krenili vodeno v gozd na nabiranje gob. Sledila bo postavitev razstave ter njena otvoritev ob 13. uri. Za nabiralce gob bomo pripravili iz nabranih gob nekaj gobovih jedi. Ob 15. uri bo predavanje o gobarjenju in pomenu gob. Dogodek bomo izvedli tudi v primeru slabega vremena. TPPZ P.TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 28. oktobra, ob 12.30 generalka v Kulturnem domu v Trstu za koncert, ki bo ob 18. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje z dr. Edijem Kovačem na temo »Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje«. Začetek ob 20.30. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren sporoča, da Pilates v tednu od 29. oktobra do 3. novembra odpade. Naslednja vadba bo v torek, 6. novembra, z običajnim urnikom. SKGZ obvešča, da bodo ob spominskih svečanostih ob 1. novembru njeni predstavniki sami in skupaj z drugimi delegacijami polagali vence po tem razporedu: v ponedeljek, 29. oktobra, s pričetkom ob 10. uri na obeležja in spomenike na Ul. D'Aze-glio, Ul. Ghega, na griču pri Sv. Justu, na grobu P. Tomažiča in na skupnem grobu na pokopališču pri Sv. Ani. AGRARNA SKUPNOST jusov - srenj vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov - Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v torek, 30. oktobra, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. JUS SLIVNO vabi člane na sejo, ki bo v torek, 30. oktobra, ob 20.00 uri na kmetiji v Slivnem št. 6. SRENJA BOLJ UNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek, ki bo v sredo, 31. oktobra, ob 17. uri v Peterli-novi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINA ZGONIK Občina Zgonik se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: sreda, 31. oktobra, ob 12.00 Proseško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja - spomenik, ob 18.00 Zgonik -zbirališče, ob 18.15 Repnič - spominska plošča, ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca - vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. SREDNJEŠOLCI, SKD Vigred vas vabi v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 22.00, v Škerkovo hišo v Šempolaju na »Bučada parti 2012«. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI sporoča, da bo polagal vence po naslednjem programu: na Videmskem v sredo, 31. oktobra: ob 7.30 na grobu mons. Paskvala Gujona v Lan-darju, skupaj z delegacijo Republike Slovenije in zadrugo Most; ob 9.00 na grobu g. Marija Lavrenčiča v Što-blanku, skupaj z zadrugo Most; ob 10.00 pri spomeniku beneškim če-dermacem pri cerkvi Device Marije v Dreki; ob 14.30 na grobu mons. Ivana Trinka v Trčmunu, skupaj z zadrugo Most. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA bodo v sredo, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni. UČENCI OŠ ALBERTA SIRKA in malčki OV Justa Košute bomo v sredo, 31. oktobra, ob 10.30 pri vaškem spomeniku, počastili spomin padlih z recitacijo in pesmijo. UČITELJICE COŠ S. GRUDNA V ŠEM-POLAJU obveščamo vaščane, da jih bomo ob priliki Vhtiča obiskali od ponedeljka, 29. oktobra, do srede, 31. oktobra, v popoldanskih urah. V SREDO, 31. OKTOBRA OB 14.30 se bodo poklonili padlim pred spomenikom v Lonjerju učenci OŠ Fran Milčinski, dijaki NSŠ Sv. Ciril in Metod s Katinare in otroci lonjerskega vrtca. Vabljeni. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo v sredo, 31. oktobra, ob 10.00, na kavo s pesnico Barbaro Korun. Z njo se bo pogovarjal prof. Samo Krušič, profesor slovenščine in primerjalne književnosti. ANPI-VZPI sekcija Boljunec, SKD France Prešeren Boljunec in Fantovska Boljunec vabijo na počastitev padlih v NOB v četrtek, 1. novembra, v Boljuncu. Zbirališče na Gorici ob 16.15. Slavnostni govornik Štefan Čok. Sodeluje združeni zbor upokojenci in Fante pod latnikom. KD SKALA-GROPADA IN SLOVAN-PADRIČE ter sekcija VZPI-ANPI vabijo vaščane na svečanost ob dnevu preminulih v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB v Gropadi in ob 10.15 pri spomeniku padlim v NOB na Padri-čah, s polaganjem cvetja. Sodeluje združeni MePZ Skala-Slovan, pod novim vodstvom Jarija Jarca. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo v četrtek, 1. novembra, zapel nekaj žalostink ob 14.00 na pokopališču v Borštu in ob 15.00 na pokopališču v Ricmanjih. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v četrtek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Sesljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cerovlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Prečnik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2). UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo v počastitev dneva mrtvih polagala vence na spomenike padlim dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo tudi, da bo danes, 26. oktobra, ob 14.00, delegacija občine Sežana, položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo. VZPI-ANPI IZ KRIŽA vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra, udeležijo poklo-na žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel MPZ »Vesna«. Odhod po-vorke od Ljudskega doma v Križu ob 11.15. VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLU-GI IN PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB v četrtek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah ob 9.30. Sodelujejo Kostanca Mikulus, MoPZ Tabor, MoPZ Sv. Jernej in Taborniki ter Skavti. VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Venturini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik sen. Stojan Spe-tič. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornika: Adriano Dugulin, predsednik Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca in Dunja Nanut, Pokrajinska predsednica ANED. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Silvane Dobrilla ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 3. po-kušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razsta-vljalci naj se javijo v tajništvu do 2. novembra ali po tel. št. 040-225956. ZSKD obvešča, da bodo tržaški in goriški uradi zaprti v petek, 2. novembra. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali pri pustu 2013 na sestanek, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v Štalci, v Šempolaju. OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biser-ka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD VIGRED vabi v torek, 6. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šem-polaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Nazdravimo Martinu... vino, kot zdravilo pri mnogih boleznih«. SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pi-cerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske " nredia SOBOTA November Oglaševalska agencija Tmedia Obvešča, da bo v SOBOTO, 3. NOVEMBRA urad v Trstu, ulica Montecchi 6, ZAPRT Tel. 800.912.775 - oglasi@tmedia.it - Fax 0481 32844 D.P.D. EDINOST 810 LET prisotnosti Slovencev v Trstu predavanje 30. oktobra 2012 ob 17. uri v NARODNEM DOMU Čestitke, oglasi v okvirčku, osmrtnice, sožalja, mali oglasi (proti plačilu) na Primorskem dnevniku opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE LILT IN SKD VIGRED vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na predavanje na temo »Kako lahko preprečimo raka, preventiva in zdrava prehrana«. Sodelujejo zdravniki M. Bortul, B. Scag-giante, M. Tonutti in F. Zanconati. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 9. novembra, 17.30-19.30; 16. novembra, 17.30-19.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040-327053 ali 348-9876308. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR - ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontove-lu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328361723. DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lokar, v soboto, 17. novembra, 9.00-15.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromat-hic@gmail.com. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje raz-stavljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bo-juncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-dolina.it/. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. 40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 347-3696503 (Barbara), 3394359868 (Kati), 349-3595560 (Roberta). TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Zaradi obilnega deževja je potok Štoperca poplavil cesto in kleti Potok blata in vejevja tekel skozi Podgoro Domačini jezni:»Vzdrževanje pomanjkljivo«- Stanovalci Ulice Cotonificio obupani - Cesta zaprta tudi v Grojni več fotografij na www.primorski.eu »Ko sem odprla okno, me je obšla slabost. Po cesti je tekla prava reka. Še dobro, da smo bili doma, saj smo lahko takoj ukrepali in preprečili, da bi večja količina vode vdrla v stanovanje.« Tako je povedala gospa, ki stanuje v Ulici San Giusto v Podgori, kjer so zaradi obilnega dežja, ki je padel med petkom in včerajšnjim dnem, doživeli zelo neprijetno soboto. Okrog 9. ure je namreč potok Štoperca na Kalvariji prestopil bregove, nakar je velika količina blata, gramoza in vejevja začela teči po Ulici San Giusto navzdol. Blatna reka je prečkala Ulico 4 Novembre ter zalila dvorišča, garaže in tudi nekatere kleti kompleksa hiš, ki se nahaja na desni strani spomenika padlim. Sile javnega reda so morale zapreti cesto: Podgora je bila med 10. in 11. uro v bistvu nedostopna, saj so policisti in redarji preusmerjali voznike že pred predorom Ba-ruzzi in na križišču pri pevmskem mostu. Dalj časa je bila zaprta tudi cesta v Grojni, ki so jo preplavili narasli hudourniki. Goriški gasilci so samo v teku dopoldneva opravili preko dvajset posegov. Največ jih je bilo v Podgori (tudi v Ulici At-tems), kjer sta priskočili na pomoč dve ekipi civilne zaščite in občinski delavci z bagrom, težave pa so dalje imeli v Gorici, npr. na Travniku (zalilo je slaščičarno), v Ra-štelu, v ulicah DAnnunzio, Capodistria, Zorutti in Ascoli ter pri Madonini, kjer je voda preplavila garaže in kleti. Čiščenje cest je potekalo do večera. »Bil sem na kašči, ko sem opazil, da nekaj ni v redu. Pogledal sem na dvorišče in videl, da sta voda in blato že začela pronicati skozi železna vrata. Poklical sem gasilce in policijo in se lotil dela,« je povedal Giorgio Bregant, ki je tako kot številni drugi Podgorci preživel dober del dneva v gumijastih škor-njih in z lopato v rokah. »Prestrašili smo se. Voda je drla po ulici, pločnikov ni bilo sploh videti. Ven sem morala skozi okno, saj nisem mogla odpreti vrat,« je povedala Claudia Ma-cuz, ki prav tako kot Bregant stanuje v Ulici San Giusto. »Tu živim 23 let, nečesa takega pa nisem še videl. Jašek pri dvoriščnih vratih se je zamašil in voda je vse preplavila,« je vzdihnil Renato Koren, ki živi v t.i. »ka-zermetah« pri podgorskem spomeniku. Poudaril je, da so si tamkajšnji stanovalci sami pomagali, saj gasilcev in civilne zaščite na preplavljenem dvorišču »niso videli«. Domačini se spominjajo, da je do poplav in plazenja zemlje v Podgori prišlo že večkrat, včerajšnji dogodek pa je bil izreden. Kot nam je potrdil goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, je možno, da je za poplavo kriv lesen mostiček čez potok, ki je dalj časa zadrževal drevesa, veje in kamenje, ob včerajšnjem nalivu pa je »zamašek« povzročil poplavni val. Mostiček je civilna zaščita odstranila. Bivši rajonski svet, je povedala zadnja podpredsednica Caterina Ambrosi, je v zadnjih letih na občino, civilno zaščito in druge ustanove naslovil številna pisma, v katerih je opozarjal na problem plazov in poplav na Kalvariji. Svetniško vprašanje v zvezi s tem je v deželnem svetu vložil tudi Igor Gabrovec. Civilna zaščita je v minulih letih naposled poskrbela za očiščenje struge potoka Štoperca, občani pa pravijo, da bi morala biti vzdrževalna dela pogostejša. »Ob strugi potoka in v njej se kopičijo veje in debla dreves. Ko smo opozorili na nevarnost poplav, nas ni nihče uslišal,« sta se pritožili domačinki, ki živita v zgornjem delu Ulice San Giusto, Del Sordi pa je odgovoril: »Potok se nahaja na našem teritoriju, a je v deželni pristojnosti. FJK bomo zaprosili, naj poskrbi za zagotovitev varnostnih razmer. Pri tem je vsekakor treba povedati, da je za to poplavo kriv splet okoliščin, od mostička do problema lastnikov gozdov, ki jih ne vzdržujejo več kot nekoč. Ob tem je od petka popoldne do sobote zjutraj padla izredna količina dežja, okrog 150 milimetrov,« je pojasnil odbornik. Če so v Ulici San Giusto jezni, so v Ulici Cotonificio obupani. »Vsakič, ko pride do večjih nalivov, se črpalke za odpad- Ulica San Giusto med in po poplavi (levo in spodaj); veliko dela so imeli tudi domačini, ki živijo ob spomeniku v Podgori (desno) g. bregant, bumbaca ne vode blokirajo, jaški ne črpajo več. Leta 1997 smo imeli v stanovanju 40 cm vode,« sta povedala zakonca Franco, gospa Gomiscek pa je poudarila, da so tudi preko bivšega predsednika rajonskega sveta Walterja Bandlja večkrat skušali doseči od pristojne družbe, da bi poskrbela za dodatne jaške na glavni cesti in v Ulici Monte Calvario, a brez uspeha. »Če močno dežuje, smo vedno v skrbeh,« je podčrtala gospa Franco. Podobne težave imajo tudi v bližnjih hišah. »Ko pride do izrednih nalivov, priteka voda celo iz umivalnika. Tokrat smo v kletnih prostorih imeli 5 cm, pred vrati garaže pa kakih 20 cm vode. Zgodi se enkrat letno,« je bila obupana gospa Bedon. V Štmavru, Pevmi in na Oslavju so bile ceste preplavljene, ponekod je prišlo do plazenja zemlje, a hujšega dopoldne ni bilo. Kar nekaj časa pa je bila kot rečeno zaprta cesta v Grojni. »S Kalvarije je, kot se pogosto dogaja, pritekala ogromna količina vode. Jaški, ki jih občasno tudi sami praznimo, so se zamašili, preplavilo nam je dvorišče in parkirišče,« so povedali upravitelji gostilne Pri Mirkotu, ki so bili izredno nezadovoljni z delom, ki so ga dopoldne opravili občinski delavci: »Cesto in kanale so očistili površno. Nič čudnega, če so ceste preplavljene.« (Ale) Vipava presegla opozorilni pretok Zaradi zalitih kleti so včeraj imeli veliko dela tudi novogoriški gasilci. Bregove je prestopil potok Lijak na območju Ajševice, medtem ko j e Vipava dopoldne v spodnjem toku ostala v strugi. Kljub temu so popoldne gasilci iz Nove Gorice in okolice napolnili več vreč s peskom in jih postavili na najbolj kritična mesta ob Vipavi, saj so zaskrbljeni, da bi se danes njen vodostaj ob močnejših padavinah lahko nevarno povišal. Že včeraj popoldne je v Mirnu Vipava / TRST Nedelja, 28. oktobra 2012 APrimorski ~ dnevnik 9 gorica - Jutri Okrogla miza o manjšinski zastopanosti V okviru Koroških dnevov na Primorskem bo jutri ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici okrogla miza z naslovom Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim Glasom. Spregovorili bodo Vladimir Smrtnik (Enotna lista), Damijan Terpin (Slovenska skupnost), Nanti Olip (Narodni svet koroških Slovencev), Miha Coren (SSO), Štefan Domej (Skupnost južnokoroških kmetov), Franc Fabec (Kmečka zveza). »Upoštevanje in zagotavljanje prisotnosti predstavnikov manjšine v raznih izvoljenih telesih je eden izmed temeljev evropske zakonodaje in razvoje strategije,« poudarjajo prireditelji srečanja. Energetski plan v Doberdobu V okviru priprave občinskega akcijskega energetskega načrta bo jutri ob 18. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu javno srečanje, med katerim bodo občinski upravitelji prisluhnili morebitnim pripombam in predlogom občanov. Jazz še danes v Krminu Angleški glasbenik Joe Jackson bo danes ob 18. uri v krminskem gledališču zaključil festival Jazz & Wine of Peace; med koncertom bo predstavil svojo novo ploščo The Duke. Že ob 11. uri bo na posestvu Villanova v Fari nastopil trio Karl-heinza Miklina, Satoko Fujii in Natsuki Tamura pa bosta zaigrala ob 15.30 na posestvu Renata Keberja na Ceglem. (aw) Bazar v parku V parku Basaglia v Gorici bo danes med 10. in 17. uro Veliki bazar; gre za izmenjavo predmetov in idej ob glasbeni spremljavi vsakogar, ki bo ob tržnici brez denarja želel kaj zaigrati. Stoletnica Filejevega rojstva Moški pevski zbor Mirko Filej prireja danes ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert ob 100-letnici rojstva prof. Mirka Fileja. Sodeloval bo mešani pevski zbor Zvon s skupino tam-burašev iz Šmartna pri Litiji. presegla opozorilni pretok; reka je bila ob 19. uri visoka 476 cm in je še naraščala. Vipavo so včeraj nadzirali tudi v Sovodnjah, kjer so se na teren odpravili občinski upravitelji in prostovoljci civilne zaščite. Dopoldne je bila cesta med Rubijami in Pečjo približno eno uro zaprta, ker deževnica ni odtekala s cestišča, z vodostajem Vipave pa ni bilo težav. Reka je začela vzbujati zaskrbljenost v večernih urah; takrat je pretok začel naraščati, zaradi česar so se prostovoljci civilne zaščite vrnili na teren, da bi pravočasno ukrepali, če bi Vipava prestopila bregove. Gasilci so pod večer posredovali tudi v Ronkah in drugih krajih. gorica - Jutri ob 20.45 Neri Marcorè za začetek sezone gledališča Verdi Neri Marcore bo jutri ob 20.45 ot-voril letošnjo sezono občinskega gledališča Verdi v Gorici. Občinski upravi, bolje rečeno umetniškemu vodji gledališča Walterju Mramorju, je tudi letos uspelo prirediti dokaj zanimivo, kakovostno in raznoliko gledališko sezono, ki bo z 22 predstavami tja do maja naslednjega leta popestrila kulturno ponudbo Gorice. Tradicionalnim trem sklopom - proza, glas-ba-balet in veliki dogodki - so letos dodali tudi dve komični predstavi. Abonentov raznih sezon je že skoraj 900; še jutri je čas za vpis abonmajev glasbene sezone, ki ji pripada tudi uvodni večer. Neri Marcore, ki bo jutri nastopil z glasbeno predstavo »Sulle mie Corde«, je uspešen glasbenik, imitator, filmski in gledališki igralec. Je tudi zelo dober voditelj tv oddaj in prav v vodenju posrečene kulturne oddaje za mlade (in odrasle) »Per un pugno di libri« je pred leti zaslovel. Marcore sodi v krog kan-tavtorjev in glasbenikov, ki si prizadevajo za ovrednotenje De Andrejevega in Ga-berjevega opusa. Ravno zaradi tega je pred Neri Marcore foto aw. tremi leti nastopil v Kulturnem domu, kjer se je izkazal kot profesionalec na odru in kot prijazen sogovornik na kasnejšem snidenju pri Turriju v Štandrežu. Njegov jutrišnji nastop sloni prav na izvedbi skladb italijanskih kantavtorjev. Pri tem mu bodo ob strani stali spremna skupina s kitaristom Marom Caronno na čelu, kantav-tor (in veliki prijatelj Kulturnega doma in goriških Slovencev) Edoardo De Angelis in 17-članska zasedba simfoničnega orkestra Naonis pod vodstvom Valterja Si-vilottija. (aw) 10 1 4 Sreda, 14. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / palkišče - Pod krinko noči Po pokopališču razsajali tatovi Ukradli bakrene vaze, sveče in kipe iz mavca - Poškodovanih več grobov Nočni tatovi so razsajali po pokopališču na Palkišču, kjer so ukradli nekaj bakrenih vaz, nagrobnih sveč in kipov iz mavca. Del domačinov je posledice tatinskega obiska opazilo v torek, ko je bil na pokopališču pogreb, drugi so grobove svojih najdražjih obiskali v naslednjih dneh, tako da so se s krajo sprijaznili kasneje. Tatovi so po vsej verjetnosti obiskali pokopališče ob državni cesti št. 55 pod krinko noči, tako da jih ni nihče opazil. Z grobov so pobrali nekaj bakrenih vaz, ukradli pa so tudi več kipov iz mavca, ki so vredni vsak po nekaj evrov. »Ukradeni kipi so stari tudi po dvajset in več let, narejeni so iz mavca in le prebarvani z bronasto barvo, tako da nimajo nikakršne vrednosti,« je povedal eden izmed domačinov in opozoril, da so tatovi poškodovali več grobov, saj so kipe pobrali s silo in na ta način razbili nekaj nagrobnih kamnov. Tatovi so nameravali odpeljati tudi večjo ploščo iz zelenega granita; premaknili so jo nekaj centimetrov, nato pa je bila očitno pretežka, da bi jo uspeli odpeljati. Z grobov so pobrali tudi več nagrobnih svečk, z enega nagrobnega kamna so ukradli porcelanast pušeljc vrtnic. Domačini so pregledali okolico pokopališča, vendar niso našli ukradenih vaz in kipcev. Tatovi so jih s sabo odpeljali, čeprav so bili med plenom tudi predmeti z res nizko denarno vrednostjo. Tatovi so v prejšnjih mesecih obiskali več pokopališč v goriški pokrajini. Najbolj odmevna je bila lanska kraja 67 bakrenih vaz na pokopališču v Ločniku, zaradi katere sta bila aretirana mladeniča. Pred meseci so tatovi obiskali pokopališče v Pev-mi, med poletjem pa so kipce in križe kradli na pokopališču v Mošu. Kraje na pokopališču na Palkišču domačini po razpoložljivih podatkih doslej še niso prijavili silam javnega reda. (dr) Posledice tatinskega obiska na doljanskem pokopališču fotop.z. Namesto kovanca žeton iz avtopralnice Vstopil je v kavarno v središču Gorice, popil kavo in plačal s kovancem. Ko je odšel, je gostinec opazil, da je bil kovanec v resnici žeton za avtopralnico iz Brescie. Gostinec je žeton izročil policistom iz goriške kvesture, ki so v zadnjih časih v raznih krajih goriške pokrajine obravnavali več podobnih primerov. goriška - Ob prvem novembru Pred spomeniki poklon in zahvala V prihodnjih dneh se bo zvrstilo več spominskih svečanosti ob dnevu mrtvih. Sekcija VZPI-ANPI in društvo Andrej Paglavec iz Podgore prirejata spominsko svečanost pred podgorskim spomenikom padlim v NOB v četrtek, I. novembra, ob 10. uri. Na programu so pozdrav in kratek priložnostni govor, polaganje vencev borčevskih organizacij in krajevnega društva ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore. VZPI-ANPI iz Štandreža in kulturno društvo Oton Župančič prirejata spominsko svečanost v četrtek, 1. novembra, ob 10.45 v kulturnem domu Andreja Budala in ob 11.15 pred spomenikom NOB v Štandrežu. Pela bo vokalna skupina Sraka, govoril bo Marino Marsič. Občina Sovodnje sporoča, da bodo spominske svečanosti v četrtek, 1. novembra, potekale s polaganjem vencev pri spomenikih ob 9.45 na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah (najprej pri spomeniku in nato pri cerkvi), ob 11.20 na Peči in ob 11.40 v Ru-pi. Občinska uprava iz Števerjana obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred štever-janskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. Občina Doberdob obvešča, da bo v četrtek, 1. novembra, polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB in na spomenike padlim italijanskim, avstrijskim in madžarskim vojakom v prvi svetovni vojni po sledečem urniku: ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov na pokopališču v Jamljah, ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni pri Bonetih, ob II.30 pred spomenikom padlim v NOB na Palkišču, ob 11.45 pri madžarski kapelici pri Vižintinih, ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah in ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu. Sodelovali bodo predstavniki Republike Slovenije, gene- ralnega konzulata Republike Slovenije v Trstu, Združenja borcev in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba, ki bodo skupaj z občinsko upravo polagali vence na spomenik na Poljanah in na spomenik v Doberdobu. Svet slovenskih organizaciji sporoča, da bo polagal vence v četrtek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu in ob 13. uri na goriškem mestnem pokopališču pri grobnicah padlih borcev in na grobu Lojzeta Bratuža. Delegacije goriškega VZPI-ANPI bo v sredo, 31. oktobra, skupaj z generalnim konzulatom Republike Slovenije in delegacijo Zveze Borcev iz Nove Gorice polagala vence ob 10. uri pri spomeniku v Pevmi, ob 10.30 pri spomeniku v Koprivnem in ob 10.30 pri spomeniku v Štandrežu; v četrtek, 1. novembra, bo delegacija VZPI-ANPI, ANED, SKGZ in krajevnih skupnosti polagale vence ob 8. uri v goriškem zaporu, ob 8.20 v goriškem grajskem naselju, ob 8.40 na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik depor-tirancem, ob 9.15 pri spomeniku v Pevmi, ob 10. uri pri spomeniku v Podgo-ri, ob 11. uri pri spomeniku v Štandrežu, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku in ob 13. uri na glavnem pokopališču v Gorici. V petek, 2. novembra, ob 10.30 se bodo udeležili svečanosti pred glavnim spomenikom v spominskem parku v Gorici, ki jo prireja goriška pre-fektura. Osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v no-vogoriški občini bo v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri v spominskem parku na Trnovem. Letošnji slavnostni govornik bo Bojan Bratina, novogoriški mestni svetnik. Pred tem bo delegacija novogoriške občine ob 9.10 položila venec pri grobišču nad Grgarjem, ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Ška-brijelu - v Ravnici ter ob 10.10 in 10.25 pri grobiščih nad Trnovem. (ur, km) AZIENDA PER I SERVIZI SANITARI / PODJETJE ZA ZDRAVSTVENE STORITVE N. 2 / ST. 2 << ISONTINA >> - GORIZIA / GORICA Bilancio d'esercizio 2011 (approvato con deliberazione del Direttore Generale n.249 dd. 30.04.2012) / Računovodski izkazi za leto 2011 (odobreni s sklepom Generalnega direktorja št. 249 z dne 30.04.2012) AZIENDA PER I SERVIZI SANITARI N.2 "ISONTINA" / PODJETJE ZA ZDRAVSTEVNE STORITVE ŠT. 2 "ISONTINA" Al sensl art.29 L.R.19/12/96, n.49 si pubbllcano I dati rel.al bilancio d'eserclzlo 2011/V skladu z 29. členom D.Z. št. 49 z dne 19.12.1996 objavljamo računovodske Izkaze za leto 2011 STATO PATRIMONIALE BILANCA STANJA BILANCIO D'ESERCIZIO 2011 RAČUNOVODSKI IZKAZI 2011 CONSUNTIVO 2010 ZAKLJUČNIRAČUN 2010 CONTO ECONOMICO IZKAZ USPEHA BILANCIO D'ESERCIZIO 2011 RAČUNOVODSKI IZKAZI 2011 CONSUNTIVO 2010 ZAKLJUČNIRAČUN 2010 ATTIVO / SREDSTVA RICAVI / PRIHODKI A - IMM0BILIZZAZI0NI / DOLGOROČNA SREDSTVA A - VALORE DELLA PRODUZIONE / PRIHODKI POSLOVANJA I - Immoblllzzazlonl immateriali nette / Neto neopredmetena dolgoročna sredstva 112.306,00 19.300,00 1 - Contributi d'eserclzlo / Prispevki za poslovanje 248.241.813,00 246.146.589,00 II - Immoblllzzazlonl materiali nette / Neto opredmetena osnovna sredstva 139.299.892,00 141.670.550,00 2 - Ricavi per prestaz.ad aziende del SSN / Prihodki od storitev za podjetja državnega zdravstvenega sistema 14.568.581,00 13.868.748,00 1 - Terrenl / Zemljišča 3 - Ricavi per altre prestazioni / Prihodki od drugih storitev 9.899.590,00 9.873.372,00 2 - Fabbrlcatl / Zgradbe 130.882.243,00 133.712.334,00 4 - Costi capitalizzati / Kapitalizirani stroški 7.241.623,00 7.144.759,00 3 - Implantl e macchlnarl / Naprave ln strojl 269,00 269,00 TOTALE VALORE DELLA PRODUZIONE / SKUPAJ POSLOVNI PRIHODKI 279.951.607,00 277.033.468,00 4 - Attrezzature sanltarle / Zdravstvena oprema 5.500.398,00 5.140.813,00 5 - Moblll e arredl / Pohlštvo ln oprema 372.246,00 346.033,00 COSTI/STROSKI 6 - Automezzl / Vozlla 567.476,00 392.160,00 7 - Altrl benl / Druga sredstva 1.724.403,00 1.871.248,00 B - COSTI DELLA PRODUZIONE / STROSKI POSLOVANJA 8 - Immoblllzzazlonl In corso e accontl / Dolgoročna sredstva v Izdelavi In predujmi 252.857,00 207.693,00 1 - Acquisti di beni / Nakup blaga 35.100.285,00 34.906.774,00 III - Immoblllzzazlonl flnanzlarle / Dolgoročne finančne naložbe 817.388,00 661.388,00 2 - Acquisti di servizi / Nakup storitev 121.113.785,00 121.765.742,00 TOTALE IMM0BILIZZAZI0NI / SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA 140.229.586,00 142.351.238,00 a) Prestazioni in regime di ricovero / Storitve med hospitalizacijo 29.246.109,00 29.225.306,00 b) Prestazlonl ambul. e diagnostiche / Ambulantne In diagnostične storitve 7.312.588,00 7.140.054,00 B - ATTIVO CIRCOLANTE / GIBLJIVA SREDSTVA c) Farmaceutica / Farmacevtika 29.374.601,00 30.809.796,00 I - Rlmanenze / Zaloge 1.905.391,00 2.263.236,00 d) Medicina di base / Osnovno zdravstvo 15.639.189,00 15.872.236,00 II - Credltl / Terjatve 25.059.891,00 20.528.278,00 e) Altre convenzioni / Druge konvencije 13.302.977,00 13.405.388,00 III - Titoli / Vrednostni paplrjl 190.000,00 190.000,00 f) Servizi appaltati / Storitve, oddane v zakup 18.188.607,00 17.754.190,00 IV - Dlsponlblllta Ilqulde / Denarna sredstva 33.958.241,00 33.958.241,00 g) Manutenzlonl/Vzdrževalnl posegi 3.146.578,00 2.724.952,00 TOTALE ATTIVO CIRCOLANTE / SKUPAJ GIBLJIVA SREDSTVA 61.113.523,00 56.939.755,00 h) Utenze / Komunalni In drugI priključki 3.764.507,00 3.487.289,00 I) Rlmb., assegnl, contrlb., altrl serv. / Povračila, nadomestila, prispevki, druge storitve 1.138.629,00 1.346.531,00 C - RATEI E RISC0NTI / ČASOVNE RAZMEJITVE 909.582,00 909.582,00 3 - Godlmento dl benl dl terzl / Uporaba sredstev tretjlh oseb 3.042.885,00 2.970.860,00 TOTALE ATTIVO ¡ SKUPAJ SREDSTVA 202.252.691,00 200.200.575,00 4 - Costl del personale / Stroškl za osebje 100.248.984,00 99.780.557,00 a) Personale sanitario / Zdravstveno osebje 75.919.305,00 76.618.722,00 PASSIVO / OBVEZNOSTI b) Personale professionale / Profesionalno osebje 97.052,00 97.098,00 c) Personale técnico / Tehnično osebje 12.387.302,00 12.631.939,00 A - PATRIM0NI0 NETT0 / KAPITAL d) Personale amministrativo / Administrativno osebje 5.216.713,00 5.478.594,00 I - Fondo di dotazione / Dotacijski sklad 72.830.496,00 74.798.306,00 e) Altri costi del personale / Drugi stroški za osebje 6.628.612,00 4.954.204,00 II - Contrlb. c/caplt. da Reglone Indlstlntl / Nerazčlenjenl naložbeni prispevki Dežele 23.589,00 23.589,00 5 - Costi generali ed oneri diversi di gest. / Splošni stroški in drugi odhodki poslovanja 7.256.562,00 7.716.965,00 III - Contrlb. c/caplt. da Reglonevlncolatl/Vezanl naložbeni prispevki Dežele 54.461.024,00 58.979.141,00 6 - Ammortamenti e svalutazioni / Amortizacije in razvrednotenja 8.029.523,00 7.744.276,00 IV - Altrl contributi In conto capltale / DrugI naložbeni prispevki 1.052.902,00 1.042.902,00 7 - Variazione delle rimanenze / Sprememba zalog 357.845,00 138.590,00 V - Contributi per ripiani perdite / Prispevki za izravnavo izgub 8 - Accantonamenti per rischi / Rezervacije za tveganja 1.470.849,00 883.841,00 VI - Riserve di rivalutazione / Rezerve iz popravkov vrednosti 1.395,00 1.395,00 9 - Altri accantonamenti / Druge rezervacije VII - Altre riserve / Druge rezerve 3.135.348,00 3.038.377,00 TOTALE COSTI DELLA PRODUZIONE / SKUPAJ STROSKI POSLOVANJA 276.620.718,00 275.907.605,00 VIII - Utlll (perdite) portati a nuovo / Preneseni dobiček (Izguba) -3.750.340,00 -3.750.340,00 DIFFERENZA VALORE/COSTI PRODUZ. / RAZLIKA PRIHODKI/STROSKI POSLOVANJA 3.330.889,00 1.125.863,00 IX - Utlll (perdite) dell'eserclzlo / Dobiček (Izguba) poslovnega leta 2.666.298,00 454.078,00 T0TALE PATRIM0NI0 NETT0/SKUPAJ KAPITAL 130.420.712,00 134.587.448,00 C - PROVENTI E ONERI FINANZIARI / FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI 290.450,00 285.882,00 D - RETTIF.VALORE ATTIV. FINANZIARIE / POPRAVKI VREDNOSTI FIN. SREDSTEV - - B - FONDI PER RISCHI E 0NERI / SKLADI ZA TVEGANJA IN STR0SKE 17.447.166,00 14.726.502,00 E - PROVENTI E ONERI STRAORDINARI / IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI -739.016,00 -742.168,00 C - PREMI0 DI 0PER0SITA' MEDICI SUMAI / NAGRADA SINDIKATA SUMAI ZA DELAVNOST ZDRAVNIKOV 1.556.930,00 1.481.925,00 D - DEBITI / OBVEZNOSTI 52.814.453,00 43.315.938,00 RISULTATO PRIMA DELLE IMPOSTE / IZID PRED OBDAVČITVIJO 2.882.323,00 669.577,00 E - RATEI E RISC0NTI / ČASOVNE RAZMEJITVE 13.430,00 94.682,00 Imposte sul reddito dell'eserclzlo / Davki od dohodkov poslovnega leta 216.025,00 215.500,00 T0TALE PASSIV0 E NETT0/SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 202.252.691,00 194.206.495,00 UTILE DELL' ESERCIZIO / DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 2.666.298,00 454.077,00 IL DIRETTORE GENERALE/GENERALNI DIREKTOR doit. / dr. Marco BERT0LI / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. oktobra 2012 1 1 U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.50 »Gladiatori di Roma«; 17.30 - 19.45 - 22.10 »Le belve«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 »Il matrimonio che vorrei«; 15.30 - 22.00 »The Wedding Party«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cicogna«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 2: 16.00 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Viva l'Italia«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 19.30 - 21.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D). Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 5: 15.45 - 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Le belve«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »The Wedding Party«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cicogna«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Viva l'Ita-lia«. Dvorana 3: 18.00 - 20.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D). "ca£t/súuipv Pogled na Bratinov dvor (zgoraj) z večjezičnim poimenovanjem - glej tablice na levi; vhod s Travnika (spodaj). Nekdanja kinodvorana (spodaj, arhiv Mazzucco / Sclauzero) Bratinov dvor Bratinov dvor je zanimiva točka v mestu, katere novejše poimenovanje si postopoma utira pot med ljudmi. Poznamo tudi inačice v italijanskem, furlanskem in nemškem jeziku. Vse so zapisane na živobarvnih tablicah na balkonu prvega nadstropja in vse se nanašajo na dvorišče na prehodu s Travnika v Kinema-xove dvorane v stavbi nekdanjega kinematografa Vittoria. Do sedanje ureditve pred več kot dvajsetimi leti je kinodvorana veljala za drugo, če ne celo tretjerazredno ponudbo glede vrtenja filmov. Sedaj je okrog Bra-tinovega dvora vrsta zanimivih prvovrstnih dejavnosti: od Kinoateljeja z antolo-škimi priklici ter produkcijo dokumentarnih in začetki igranih filmov do pokrajinske Mediateke, od kinodvoran do fakultetnih laboratorijev in Združenja Ami-dei. Lepo zveni: Bratinov dvor. Saj tudi gostilni v Števerjanu pravimo Dvor! Na Bratinovem dvoru se je v zadnjih letih zvrstilo nekaj odmevnih dogodkov, predvsem pa poteka med akademskim letom živahen vrvež, ki ga ustvarjajo študenti obeh spolov, vpisani na DAMS-u, Oddelku za likovno umetnost, glasbo, gledališče in film jezikoslovne fakultete. Dvorišče so poimenovali po Darku Bratini zaradi njegove prizadevnosti na področju kinematografije in tkanja stikov na večjezičnem območju. Stavba s pri-tiklinami, ki je bila obnovljena v duhu rasističnega imperija (letnica zaključka del je na tlaku izpisana z rimskimi znaki MCMXXII), širi sedaj kulturo vzajemnosti in spoznavanja. Pred točno sto petdesetimi leti so v začetku novembra v prvem nadstropju tamkajšnje na notranji strani obokane palače rodbine Stabile, zraven tedanje kavarnice »Pri Evropi«, odprli sedež »Slovenske čitavnice«. Vredno je, da takšno sveže poimenovanje kraja čim pogosteje uporabljamo, kot velja za Travnik, bližnjo Gosposko ulico, bolj oddaljeni Podturn, Cingrof, Livado, Rabatišče, Seneni trg ... Aldo Rupel Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Reality«. Na univerzi Bocconi v Milanu je 19. oktobra 2012 uspešno dokončala študij ekonomskih ved in managementa Karin Marson Iskreno ji čestitajo mama, tata, sestra Debora, nonoti in vsi najdražji Na tržaški medicinski fakulteti je odlično zagovarjala svoj doktorat dr. Ana Custrin Čestitamo in želimo veliko uspehov Floreninovi Čestitke Dragi SREČKO, vedno si nam priskočil na pomoč in skrbel za društvene prostore. Zato se ti danes iz srca zahvaljujemo in čestitamo ob 85. rojstnem dnevu. Prosvetno društvo Rupa-Peč [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVE-TE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dne-vov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polž-kov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it, »educazione mo-toria scuola primaria«) objavljen razpis za nezaposlene (ali delno zaposlene) diplo- Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 mirane profesorje telesne vzgoje, ki bi se potegovali za poučevanje v okviru projekta »MOVIMENTO 3S«, namenjenega osnovnim šolam. Rok za predstavitev vloge zapade 31. oktobra, ob 14. uri. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 3294006925 (Vincenza). KRUT vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovinsko-arhitekturnimi zanimivostmi; informacije in prijave v uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ali na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta v ponedeljek, 29. oktobra, ob 18. uri Daniele Caviglia in Andrea Ungari predstavila svojo knjigo »Aldo Moro nell'Italia contemporanea«. ZSKD IN KRUT organizirata v sredo, 7. novembra, ob 18.30 predavanje o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode v Tumovi dvorani KB centra, na Korzu Verdi 51 v Gorici pod vodstvom Pike Rajnar, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET. Predavanje bo potekalo v slovenščini; informacije po tel. 0481-531495 (ZSKD), gorica@zskd.org. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihotera-pevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040-360072 (prisarna v Trstu). Ü3 Obvestila HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivana-solc@gmail.com. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.0012.30. KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 14.00-15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 15.30-16.30. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.0021.00, ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.0020.00; informacije in prijave: tel. 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.0020.00 (informacije in prijave tel. 3403814478 Antonella). ZSKD obvešča, da bodo tržaški in goriški uradi zaprti v petek, 2. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martinovanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo sreča- nje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v So-vodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija). MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079). S Poslovni oglasi SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 23Q€/TONA Gorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 0 Mali oglasi PODARIMO dvomesečnega mucka; tel. 3478665505. PRODAJAM droben krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Prispevki V spomin na Alenko Pahor darujejo družine F. Lakovič, P. Bruzzechesse in M. Fer-foglia iz Doberdoba 60 evrov za združenje ANDOS iz Tržiča. V spomin na Alenko Pahor darujejo letniki 1968 iz Doberdoba 130 evrov za združenje ANDOS iz Tržiča. V spomin na kolegico Alenko Pahor darujejo uslužbenci Zadružne banke Doberdob in Sovodnje 375 evrov dobrodelnemu združenju ANDOS iz Tržiča. V spomin na Carla Bonetto darujejo družine Mario Peric, Franko Peric, Albert Žu-žič in prijatelji Tamara, Roberta, Marisa, Barbara in Boštjan 80 evrov za vzdrževanje spomenika NOB na Palkišču. Pogrebi JUTRI V DOBERDOBU: 13.00, Mario Ferle-tič (iz tržiške bolnišnice ob 12.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V RONKAH: 11.00, Luciana Lauren-ti vd. Bassi (ob 10.50 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo (S. Kosovel) Ob težki izgubi dragega DANIJELA PINTARJA sočustvujemo z ženo Mileno, s sinovoma Matjažem in Mitjo, snaho Katjo in vnučkom Janom. Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje člani KD Sabotin in Moški zbor Štmaver Ob težki izgubi dragega očeta MARIOTA FERLETIČA izrekamo Katji in družini iskreno sožalje vsi na OŠ Romjan Dragi Mario! Slovo je težko in bridko. A veseli smo, da si vsa ta dolga leta z nami delil svojo vztrajnost, požrtvovalnost in dobro voljo. Bil si nam zgled. Hvala ti. Tvojim najbližjim, Adi ter Katji in Dimitriju z družinama pa smo v teh težkih trenutkih posebej blizu. Tvoji prijatelji in sopevci iz društva in zbora Hrast Ob izgubi dragega Mariota Ferletiča izreka iskreno sožalje ženi, hčeri, sinu in ostalemu sorodstvu sekcija SSK iz Doberdoba Ob izgubi dragega pevca Mariota Ferletiča izreka iskreno sožalje ženi Adi, hčeri Katji, sinu Dimitriju in ostalim sorodnikom cerkveni pevski zbor iz Doberdoba 12 1 4 Sreda, 14. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorico - V sredo v okviru festivala Komigo Pripovedovali bodo Pravljice... za odrasle Nastopili bodo Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Robert Cotič Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Robert Cotič V Kulturnem domu v Gorici bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 na sporedu sedma predstava v letošnjem abonmaju Komigo 2012. V »nagradnem presenečenju« se bodo publiki predstavili trije goriški hudomušni igralci, in sicer Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Robert Cotič. Vsi trije imajo bogate gledališke izku-šenje, ki so si jih nabrali v okviru delovanja gledališke skupine Oder 90. Te gledališke skupine žal ni več, tako da je trojica najbolj zagrizenih ustanovila Tik Tak Teater, ki od časa do časa pripravi kako zanimivo gledališko delo. Gonilna sila trojke je bržčas Robert Cotič, ki se je že uveljavil kot ljubiteljski igralec in recitator, pa tudi kot tekstopisec in režiser. Z nadarjenima igralkama Nadjo Šuligoj in Solange Degenhardt so torej sestavili soliden gle- dališki trio, ki je sposoben posegati na različna področja odrskih umetnosti. Tiktakovce smo zmotili pri vajah na odru Kulturnega doma in si ogledali nekaj prizorov, ki jih trio pripravlja za letošnji Komigo. Mirne duše lahko zatrdimo, da bo ponujena gledališča predstava naletela na dober sprejem pri gledalcih, saj gre za delo, ki se v marsičem dotika sedanjosti in sedanje družbe, ki jo prepletajo vsakovrstni križi in težave. Pa tudi veselih in srečnih trenutkov ne manjka. Vsi teksti so seveda začinjeni z obilico humorja, ki ga pri predstavah Komigo kajpak ne sme manjkati. Naslov igre je »Pravljice (za odrasle)«. Ze iz samega naslova je moč razumeti, da gre za igro posebne vrste, ki gledalcu ponudi ogledalo današnje družbe v satirični preobleki. Po vajah smo poklepetali z igralcem in režiserjem predstave, Igorjem Cotičem. Povedal nam je, da pri tej predstavi gre v bistvu za tri zgodbe, ki jih v obliki monologa odigrajo trije igralci. Tekste je napisal eden od trenutno najbolj prodornih satiričnih piscev v Italiji. To je Stefano Ben-ni iz Bologne, ki se lahko pohvali s kopico romanov, zgodb, poezij, gledaliških del in preprostih člankov, polnih globokega razmišljanja z močnim poudarkom humorja. Kot je sam povedal, je naš sogovornik Robert Cotič naravnost »zaljubljen« v Bennijeva dela, ki jih je že kar nekaj prevedel. Pred leti je za Oder 90 prevedel znano Bennijevo igro »Gospodična Papillon«. Bennijeve so tudi tri zgodbe, ki sestavljajo Pravljice (za odrasle). Cotič nam je razložil, da ni lahko najti slovenskih humorističnih tekstov, zato se je lotil nelahkega dela prevajanja in prenosa v slovenske razmere besedil, ki zadevajo italijansko družbo in italijanski način razmišljanja. Prevode je lektorirara Erika Jaz-bar, za fotografije je poskrbel Carlo Sclau-zero, za glasbo predstave pa Ivan Černic. Prva bo na oder stopila Nadja Šuligoj, ki se bo z likom Modemoiselle Licantrop prelevila v nekakega ženskega volkodlaka. Sledil bo nastop »moderne« čarovnice Grimilde, ki jo bo odigrala Solange Degenhardt. Zadnji pa bo stopil na oder Robert Cotič, ki bo uprizoril gradbenega de-lavca-zidarja. Ta zgodba bo potekala v slovenskem goriškem narečju. Na koncu klepeta nam je Robert še povedal, da bodo te tri »Pravljice (za odrasle)« prvič odigrane v slovenščini. (vip) Petdesetletniki praznovali na Brionih Letniki 1962 iz goriške pokrajine so se prejšnjo soboto odpravili na izlet na Brione. Po prestopu meje so si v kmečkem turizmu v Momjanu privoščili malico, nato so nadaljevali pot proti Fažani in se z ladjo odpeljali na Brione. Najprej so si v etnografskem muzeju ogledali razstavo »Tito na Brionih«, nato še ostan- foto igor pahor ke bizantinskega kastruma in rimskega pristanišča. S turističnim vlakcem so si ogledali naravne lepote otoka in safari park. Lepo sončno vreme je pripomoglo, da so bile vidne prav vse živali. Po vrnitvi z Brionov so se odpravili v Piran na ribjo večerjo v restavracijo Pavel. Na večerji so ob sladki torti in šampanjcu še enkrat nazdravili Magdi Petejan, ki je prav ta dan slavila petdeseti rojstni dan. Vsi zadovoljni so se odpeljali proti domu z željo, da bi skupaj izvedli še mnogo tovrstnih izletov. (Bernarda Kofol) sela-jamlje - Pohod in družabne igre Skoraj tristo udeležencev, pokal osvojili Jameljci Jameljci se veselijo zmage (zgoraj); ples z jabolko (spodaj) Prekrasen sončen dan je prejšnjo nedeljo pričakal pohodnike v Selah na Krasu, kjer je bilo v jutranjih urah vse nared za 17. krožni pohod, ki so ga organizirali krajevna skupnost Sela na Krasu, turistično društvo Dren in jameljsko društvo Kremenjak. Na startu se je prijavilo 296 pohodnikov, ki so v prijetni toploti prehodili 10 kilometrsko traso, ki je vodila od igrišča po glavni cesti do pokopališča v Selah, nato desno mimo kala v Korita in mimo drugega kala po makadamski cesti na Kremenjak. Tam je bil prvi postanek, kjer so si lahko pohodniki ogledali čudovit razgled in pojedli sočno jabolko. Potem so se podali v Jamlje, kjer so se na dvorišču večnamenskega centra odpočili, popili čaj in se posladkali. Pot se je nadaljevala do Komarjev in zopet v Sela, na prireditveni prostor. Med potjo so si lahko ogledali čudovite barve ruja v različnih odtenkih rdeče. Kosilu je sledil uradni del s pozdravi. Najprej je spregovoril Martin Švajgelj, predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, ki je povedal, da so kale uredili in očistili z denarjem iz evropskega sklada. Podpredsednik društva Kremenjak Bruno Oretti je pozdravil v imenu predsednice Brune Visintin, ki je bila odsotna zaradi bolezni. Vse prisotne sta nagovorila tudi župana občin Miren-Kostanjevi-ca in Doberdob Martin Zlatko Marušič in Paolo Vizintin. Na igrišču so se vršile igre, pri katerih sta sodelovali dve ekipi: iz Sel in iz Jamelj. V prvih štirih igrah so imeli tekmovalci enako mero sreče: igro s škrlami so zmagali Jameljci, košarko Seljani, duatlon zopet Seljani, zbi-vanje piramide iz pločevink pa Jameljci. Odločilna je bila zadnja igra, in sicer ples z jabolkom, pri katerem so bili spretnejši Jameljci, ki so si tako prisvojili pokal. Po nagrajevanju iger in določitvi najstarejšega in najmlajšega pohodnika se je praznik nadaljeval dolgo v noč ob glasbi Štefana in prijetnem glasu mlade pevke Ivane. (bv) foto m.zulian Na Vrhu ne bo pohoda Na Vrhu nimajo enake sreče z vremenom, kot so jo prejšnjo soboto imeli v Selah. Zaradi tega odpade 3. »Pohod sedmih čudes«, ki je bil napovedan za današnji dan. Prireditelji iz društva Danica so ga odložili na kasnejši datum, ki ga bodo sporočili naknadno. Sari Devetak nagrada za žensko podjetništvo Sara Devetak, kmetijska podjetnica z Vrha, ki že nekaj let uspešno goji in predeluje sadove kraške zemlje, je med štirimi zmagovalkami letošnje nagrade za žensko podjetništvo »Magicamente imprenditrice«, ki jo že tretje leto podeljujeta goriška Trgovinska zbornica in njen odbor za žensko podjetništvo v sodelovanju z goriško pokrajino. S to nagrado želijo pobudniki potrditi pomembnost ženske podjetnosti in spodbuditi nežni spol k večjemu udejstvovanju v gospodarstvu. Nagrade bodo podelili v Gorici 8. novembra. (aw) cena*- Y ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACIJO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS) tel. 040 231611 - fax 040 231141 -info@puntoram.it-www.puntoram.it / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 28. oktobra 2012 13 RVROPSKA UNIJA NA RAZPOTJU Nobelova nagrada kot svarilo Evropi naj pazi, kaj dela Bojan Brezigar e prava sreča, da ji niso po- S delili Nobelove nagrade za ekonomijo«. Tako se je glasil twit, ki je krožil v številnih evropskih državah takoj po objavi novice, da so Evropski uniji podelili Nobelovo nagrado za mir. Novica je namreč presenetila ljudi, ki so z radovednostjo pričakovali sporočilo o letošnjem dobitniku te prestižne nagrade, ki so jo norveški strokovnjaki podeljujejo v oktobru. Ta nagrada pogosto vzbuja kar nekaj polemik, na primer pred štirimi leti, ko jo je prejel takrat komaj izvoljeni predsednik ZDA Barack Oba-ma. Ljudje so se upravičeno spraševali, ali je smiselno, da nekomu podelijo tako nagrado na začetku mandata in ne počakajo, da pokaže rezultate svojega dela. Sicer pa je bila podelitev Nobelovih nagrad za mir pogosto predmet polemik, saj so bi- li nagrajenci pogosto ljudje, ki so se upirali trenutnim oblastem, pogosto diktatorskim, v lastnih državah. To velja za Aung San Suu Kyi, za Rigo-berto Menchu, za Desmonda Tutuja, pa tudi za Andreja Saharova in za kitajskega političnega zapornika Liuja Xiaoba, ki nagrade ni mogel osebno dvigniti, ker je bil obsojen na 11 let zapora. Vendar so bile vse te nagrade povezane z nekaterimi dejanji, ki so se nanašala na obdobje, ko so bile podeljene in ne na neko oddaljeno zgodovinsko dogajanje. Odločitev, da pripade letošnja nagrada organizaciji in ne posamezniku, ni prav nič nenavadna. Če pogledamo nazaj v zgodovino, bomo ugotovili, da je Nobelovo nagrado za mir trikrat prejel Mednarodni rdeči križ, med drugim leta 1919 in1946, to je takoj po koncu prve in druge svetovne vojne. Med nagrajenci so tudi sklad OZN za otroke UNICEF, med- narodna organizacija za delo ILO, Mednarodna agencija za atomsko energijo IAEA. Visoki komisariat ZN za begunce, pa še organizacija zdravnikov za preprečevanje jedrske vojne, Amnesty international, mirovne sile ZN, mednarodna kampanja za odpravo zemeljskih min in drugi. Je pa nenavadna odločitev, da pripade letošnja nagrada Evropski uniji. Ta odločitev je namreč prepozna za pol stoletja. Evropska unija je organizacija, ki je zagotovo veliko prispevala k miru v Evropi in posledično k miru v svetu. Pravzaprav je bil to njen osnovni namen: povezati evropske države, predvsem Nemčijo in Francijo po koncu druge svetovne vojne in tako preprečiti nov spopad med tema dvema državama, do katerega je prišlo tako po prvi kot tudi po drugi svetovni vojni. Takrat bi Konrad Adenauer in Robert Schuman, prvi nem- ški kancler in drugi predsednik francoske vlade, zagotovo zaslužila tako nagrado, vendar je bilo v Evropi nezaupanje veliko in celoten proces evropske integracije je bil po sili razmer izločen in sistema Nobelovih nagrad. Tudi leta kasneje, ko so to nagrado podelili zahodnonemškemu kanclerju Willyju Brandtu, tega niso storili zaradi njegove evropsko integracijske politike, ampak za njegovo odpiranje vzhodu. Kar veliko so se Norvežani ukvarjali z mednarodnimi mirovnimi sporazumevanji, od Vietnama do Bližnjega vzhoda in do normalizacije v Južni Afriki, evropska pa so bila ves čas nekako v ozadju, če seveda mislimo na sporazumevanja znotraj Evropske unije. Šele padec berlinskega zidu je z Mihailom Gor-bačovom in Lechom Waleso prenesel politično razmišljanje norveške komisije na evropsko raven, ampak to je seveda že druga zgodba. Če nekaj, potem lahko rečemo, da Evropska unija ni imela velike vloge pri integracijskem procesu po padcu berlinskega zidu. Raje bi zapisali, da je nekako capljala za dogajanji, jih s težavo dohitevala in nikoli prehitevala, ni bila sposobna nastopati s potrebno odločnostjo in se je za ključne odločitve podrejala Združenim državam Amerike. ZDA so reševale probleme razpada nekdanje Sovjetske zveze, ZDA so morale poseči v problematiko nekdanje Jugoslavije, ameriški predstavniki v mednarodnih organizacijah, OVSE in OZN, so preprečili eksplozijo v pribaltskih državah, ZDA aktivno sodelujejo pri urejanju razmer v Gruziji, tudi kosovsko-srbski odnosi so trdno v rokah ameriških posrednikov in pogajalcev, v severni Afriki ni bilo enotnega nastopa Evropske unije, niti političnega, kaj šele vojaškega, požar v Siriji Evropa spremlja z odmaknjenostjo, Bližnji vzhod pa je itak predmet dogovarjanja velesil, med katerimi ni Evropske unije kot celote, ampak so nekatere njene članice kot posamezne partnerke. Kje je torej udarna moč, ki bi opravičevala Nobelovo nagrado za mir v letu 2012? Odgovor je enostaven, ni je. Norveška je s tem plačala dolg, ki ga je imela že dolga desetletja do Evropske unije, ampak izplačevanje starih dolgov je pogosto neučinkovito, še zlasti, če je brezobrestno. In tu zagotovo nobenih obresti ni bilo. Nasmihanje in nerganje, obojih ni manjkalo, sta torej posledica stanja, ki ne opravičuje takega mednarodnega priznanja. Evropska unija je že dolgo v popolni krizi, iz katere ne najde izhoda predvsem zaradi svoje notranje neurejenosti. To je skupek 27 držav, ki, nekatere bolj, druge manj, skrbijo predvsem za lastne interese, ki jih dosledno predpostavljajo skupnim. Že samo izbiranje šibkih politikov, kor sta Barroso in Van Rompuy, pa tudi Ashtonova v zunanji politiki, za ključna vodilna mesta, kaže na pomanjkanje prave volje, da bi Evropski uniji dali zagona, ki bi ga potrebovala. Ta zagon bi namreč škodoval nekaterim državam in postopki so enostavno zastali. Evropska unija je torej še vedno nekakšen seštevek in pot do cilja, da bi postala to skupnost, bo verjetno še zelo dolga. Številnim problemom, ki so vse-evropski, kot na primer skupni ukrepi za preseganje sedanje krize, je treba dodati še lokalne probleme, ki težijo posamezne države. V številnih članicah EU se namreč uveljavljajo skrajne težnje, nastajajo protievrop-ske stranke, ki so ponekod tudi ek-stremistične. Te stranke se zopersta-vljajo splošno uveljavljenim načelom pravičnosti, solidarnosti in raznolikosti, na katerih naj bi temeljila Evropska unija. V njih je tudi veliko kse-nofobnih poudarkov, odpora proti priseljencem in celo nasilja, ne samo besednega, tudi fizičnega. To seveda rušilno vpliva na evropska načela, in zagotovo je opravičuje legitimnosti Nobelove nagrade za mir. Sicer pa je res, da je bila ta nagrada velikokrat uporabljena kot kritika in spodbuda; v tem primeru kot kritika tistim, ki tako ali drugače rušijo evropsko enotnost in spodbuda državam članicam, da presežejo nesoglasja in spore in utirijo Evropsko unijo po poti, ki je bila nakazana v času pred veliko širitvijo leta 2004 in to- rej pred izbruhom sedanje finančne krize. Tudi tokrat bi lahko odločitev norveških strokovnjakov razumeli kot nekakšno spodbudo. Evropska unija namreč doživlja kar nekaj pretresov, saj se nanjo prenašajo notranji pretresi posameznih držav. Na primer Španije. Španija dejansko razpada. Res, mogoče se ne bo nič zgodilo, ampak sedaj so zadeve videti drugače. Bile so volitve v Baskovski deželi in sedaj je jasno, da so Baski izšli iz karantene, v katero jih je pred dolgimi leti potisnila madridska oblast, ki je z za demokracijo nezaslišanimi stališči prepovedala stranko, ki je vendarle v Baskiji zbirala slabo petino glasov. Obtožba, da je bila stranka politično krilo teroristične organizacije ETA, namreč ni bila nikoli dokazana, dejansko pa je tako Madrid spremenil politična razmerja v regiji in po prejšnjih volitvah potisnil prvouvrščeno baskovsko nacionalno stranko celo v opozicijo z neverjetno koalicijo med socialisti in Ljudsko stranko, koalicijo proti Baskom. Sedaj so politične razmere v regiji popolnoma spremenjene, obe baskovski stranki imata absolutno večino, njuno sožitje ne bo lahko, vendar se je tehtnica močno prevesila v korist samoodločbe, torej samostojne baskovske države. Ne vem, ali je za tem neka moja skrita želja, ali pa realna presoja političnega stanja; moji baskovski prijatelji mi zagotavljajo, da je stanje resno in da so pred zgodovinsko prelomnico. Bomo videli. Vzporedno z Baski se za samostojnost odločajo Katalonci. Volitve bodo imeli še letos, predčasne volitve na valu nezadovoljstva zaradi slabega gospodarskega stanja povezanega z latentnim nezadovoljstvom, ker madridski parlament ni potrdil sprememb katalonske ustave; sporno je bilo pravzaprav predvsem neko načelno vprašanje, stavek, da je Katalonija nacija. In seveda ekonomski problem, ker uživa Baskovska dežela večjo finančno avtonomijo kot Katalonija. Milijonske manifestacije v Barceloni in drugih katalonskih mestih kažejo na veliko nezadovoljstvo. Glasno nezadovoljstvo, ne tiho, kakršno so sedaj uporabili Baski in enostavno prevzeli oblast na volitvah. Katalon-ci že napovedujejo referendum o osamosvojitvi in morda je res napočil tisti trenutek, ki ga je legendarni baskovski voditelj Jordi Pujol dolgo obžaloval, ko je kar nekajkrat opozoril, da so imeli Katalonci možnost lastne države po padcu Francovega režima, pa so jo zamudili, in žalostno dodal: »To je priložnost, ki se pojavi samo enkrat v zgodovini«. Kar milo se mi je storilo, ko sem videl 82-letnega Pujola na čelu milijonske manifestacije: morda pa se zgodovina obrne v drugo smer in se na obzorju pojavi še ena priložnost, kaj pa vem ... Madrid seveda temu nasprotuje. Je pa v bistvu nemočen. Danes si v Evropi težko zamišljamo oborožen spopad, tega Evropa ne bi prenesla. In tu se pojavlja globok smisel Nobelove nagrade za mir, svarilo Evropejcem, naj pazijo, da ne pokvarijo tega, kar so zgradili v več kot petih desetletjih. Lekcija, ki jo je razumel britanski premier Cameron, ki je šel na Škotsko podpisat dogovor, ki bo Škotom omogočil referendum o osamosvojitvi. Kislega obraza, seveda, in potem sta šla s predsednikom škotske vlade ločeno vsak na svojo novinarsko konferenco. Daleč od idile, ki so jo nekateri predstavili in ki jo je umetno ustvaril Cameronov urad za stike z javnostjo, da bi omilil nezadovoljstvo, s katerim je premier odšel na Škotsko. Tako, torej, Nobelova nagrada kot svarilo Evropi, naj pazi kaj dela. Zanimiva zgodba, morda je celo resnična. Ampak tega ne bomo izvedeli nikoli. Norveški strokovnjaki namreč slovijo po svoji zavezanosti molčečnosti. P.S. Pa ni res, da niso imeli drugih kandidatov. Enega so imeli kar doma, predsednika norveške vlade Jensa Stoltenberga, ki je nekaj ur po strahovitem pokolu, v katerem je te-roprist Breivik pobil desetine mladih pripadnikov njegove stranke, dejal, da je treba na to dejanje odgovoriti z več svobode in več demokracije. Več svobode in več demokracije. Poletni fotoutrip '12 Preko sedemdeset fotografij z različnih koncev sveta, od Kitajske do Črne gore, od Nove Gvineje do Bosne in Hercegovine, od Škotske do Normandije, od Avstrije do Grčije, od Gvatemale do Turčije, od Bukarešte do Benetk, od Rige do Dunaja, od Sen Pelegrina do Sarajeva, od Bihaca do Krmenke in Doline, od Oristana do Padrič, od Savudrije do Trebč, od Mostarja do Riminija, od Gardalanda do Repniča, od Ape-ninov do Velikega Kleka in vrha najvišje slovenske gore - Triglava, od ... Hvala, drage bralke in bralci, ker ste tudi letos ponesli Primorski dnevnik v svet. Ker ste ga vkrcali na letalo ali gondolo, ga stisnili v gorniški nahrbtnik ...se s svojim prenosnim računalnikom povezali na našo spletno stran in Primorski dnevnik brali tudi na plaži. Hvala, ker ste Primorski brali med potovanjem in »b'ndimo«, ali preprosto na domačem vrtu ali terasi, saj je letošnje počitnice marsikdo preživel doma. Hvala, ker ste si vzeli čas in dali duška svoji domišljiji: nekatere fotografije so res zelo posrečene, čestitamo! Vse fotografije so objavljene na naši spletni strani www.primorski.eu. Hvala vsem za sodelovanje! gropajc davorin Letniki 1962 z Goriške, ki letos praznujejo 50 let, so se 20. oktobra 2012 potepali po Brionih. martina croselli Triglav, 5.9.2012 - Mauro in Silvia nevenka tul Počitnice s Primorskim Jordan Ženski balinarski turnir društva MAK loredana princic »Zvestim bralcem za spomin pošilja sliko Sen Pelegrin! Tereza, Robi, Maurizio in Giulia« barbara gropajc In tudi med "bendimo" se dobi čas za branje novic... Na nogometnem kampu v Doberdobu emilpiščanc beremo Primorski dnevnik emanuela 1 8 Nedelja, 28. oktobra 2012 / SPOMINSKA SVEČANOST BO 1. NOVEMBRA OB 11. URI V Domiu so pred 60 leti postavili prvi spomenik NOB na Tržaškem Domjo je skupaj s sosednjimi zaselki Polja, Lakotišče in Krmenka eden od tistih slovenskih krajev na Tržaškem, ki je plačal visok krvni davek za osvoboditev izpod nacifaši-stičnega jarma. Šestindvajset padlih v partizanskih in aktivističnih vrstah ter umrlih v uničevalnih nacističnih taboriščih jasno priča o angažiranosti tega kraja v narodnoosvobodilnem boju. Domjo je bil tudi prvi kraj na Tržaškem, ki je svojim padlim postavil spomenik. Prav te dni proslavljajo namreč okroglo, 60. obletnico njegovega odkritja. Spominska svečanost bo v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Na prireditvi bodo sodelovali Otroški, Mešani in Moški pevski zbor Fran Venturini ter Godba na pihala Breg, slavnostni govornik pa bo sen. Stojan Spetič. Med naroodnoosvobodilno borbo je predstavljal Domjo s sosednjimi vasmi pomembno strateško točko. Tu, in sicer v hiši Jožeta Šturmana-Slavka, je 17. februarja 1944 začela delovati partizanska tehnika Morje, kjer so ci-klostilirali propagandni material ter razne slovenske in italijanske publikacije in jih od tu raznašali na vse konce in kraje mesta in podeželja. Potem ko se je morala zaradi poostritve okupatorjevega nadzora preseliti na Socerb, se je tehnika zadnje mesece pred osvoboditvijo spet vrnika k Domju. V Poljih je bila tudi javka, ki so jo maja 1944 Nemci odkrili. Poleg tega pa je v zaključni fazi priprav za osvoboditev Trsta imela svoj sedež v Kosmačevi hiši v Pulju Komanda mesta Trst. Sploh so se pri Domju križale poti kurirjev in aktivistov Osvobodilne fronte, ki je tu začela svoje prve korake že konec leta 1942, v času drugega tržaškega procesa. Okupator je bil zato stalno na preži in vrstile so se hišne preiskave in nasilne aretacije. Med drugimi je nacistična soldateska prijela tudi glavnega organizatorja OF v vasi Ivana Kralja - Mirka, ravno ko je prenašal sanitetni material za partizane in bil povrhu oborožen. To ga je stalo hudo mučenje in ustrelitev. Njegovo ime je vklesano med mnogimi na spomeniku, ki obhaja letos 60 let. Zamisel za postavitev spomenika pri Domju se je porodila kmalu po osvoboditvi, toda zaradi raznih težav se je stvar zavlekla vse do leta 1952. Največ težav je bilo z zbiranjem finančnih sredstev. Odbor za postavitev spomenika je do resolucije Informbi-roja (ko so iz njega izstopili takoime-novani Babičanci) zbral med prebivalstvom 87.000 lir. Potem je nadaljeval z nabiralno akcijo in zbral še 30.000 lir. Prosvetno društvo Domjo je zraven nabralo še 16.000 lir, ker pa tudi to ni zadostvovalo, je odbor najel posojilo v višini 100.000 lir. Iz končnega obračuna je razvidno, da je celoten strošek znašal 265.000 lir. Načrt za spomenik je izdelal domačin, zidarski mojster Mirko Hrva- tič, klesarska dela pa je opravil kamnosek Catalan. Spomenik je iz nabre-žinskega kamna in ga sestavljata obelisk in večja plošča, na kateri so vklesana imena padlih. Obeležje obkroža tlakovana ploščad, ki jo obdaja nizka ograja. V originalu je bil spomenik postavljen ob razpotju poti, ki sta se na Lakoščah razcepljali v smeri Boljunca in Doline. Z izpeljavo nove ceste, ki pelje v obe omenjeni smeri pa je ostal odrezan od glavnih prometnih zvez in so ga zato pozneje prenesli na kraj, kjer stoji še danes. Sloveno odkritje spomenika je bilo v nedeljo, 25. oktobra 1952 (čeprav atum dneva ni povsem zanesljiv, ker je v kronikah tistega časa kar nekaj zmede). Iz kronike dogodka vsekakor izvemo, da so se v prvih popoldanskih urah ljudje začeli zbirati pri gostilni Carniel, od koder so v sprevodu krenili proti spomeniku. Na čelu sprevoda so bile zastave partizanov, političnih internirancev in komunistične partije. Šestindvajset mladincev in mladink pa je nosilo prav toliko vencev, kolikor je vklesanih imen padlih na spomeniku. Vence so položile še druge organizacije in društva ter politična in občinska predstavništva občin Dolina in Milje. Osrednje mesto v sprevodu je bilo namenjeno svojcem padlih. Po položitvi vencev je godba iz Boljunca zaigrala žalostinko, nakar je pevski zbor društva »Rota« iz Kolon-kovca zapel Žrtvam. Po predhodno pripravljenem protokolu naj bi tedaj župnik iz Ricmanj blagoslovil spomenik, a je že dan prej sporočil, da tega ne more storiti, ker mu tržaški škof Antonio Santin za to ni dal privoljenja. Slovesnost se je nadaljevala z priložnostnimi govori dolinskega župana Dušana Lovrihe, Francesca Gasperinija v italijanščini in Karla Šiškoviča v slovenščini. Svečanost se je zaključila s koncertom godbe iz Boljunca in pevskega zbora Rota s Kolonkovca. Boris Kuret Seznam padlih od Domja ter s Polj, Lakotišča in Krmenke Santo Bordon, Dušan Bordon, Josip Brajnik, Silvio Dose, Teodor Della Santa, Mario Deponte, Anton Felician, Josip Hrvatič, Pierina Hrvatič Vitri, Josip Juriševič, Vida Kocjančič, Solza Kocjančič, Rihard Kocjančič, Josip Križman, Ivan Kralj, Orlando Marcial, Stanko Maver, Matija Mihalič, Leonardo Pizzulin, Albin Sever, Ac-quilinio Stropolo, Vinko Štur-man, Boris Štefančič, Giovanni Visintin, Anton Zupin in Bruno Žerjal. POD ZELENO STREHO Odprte arhitekture Barbara Žetko Mesto sestavljajo arhitekture, ki so del okolja, v katerem živimo. Zgradbe so bodisi javne bodisi zasebne, vsekakor pa lahko trdimo, da njihova zunanjost pripada vsem, saj si jo lahko vsi ogledujemo, jo občudujemo ali kritiziramo. Zunanji ovoj je torej ne samo ločevalni element med zunanjim in notranjim svetom, ampak istočasno tudi neke vrste povezovalni člen med javnim in zasebnim prostorom. Del naše lastnine je v večini primerov na očeh vsem, mi pa se skrbno zapiramo v naš dom, kjer iščemo mir in intimnost. Zgradba ni samo obramba pred vremenskimi vplivi, temveč postaja vsak dan bolj tudi kraj, v katerega se zatekamo, da bi se izognili kaosu življenja. Prostor, ki ga delimo z ostalimi, je večkrat nasičen in potreba po našem zasebnem kotičku postaja iz dneva v dan nujnejša. Ker je notranjost zgradb večinoma skrita, je torej pobuda, da se vsaj enkrat na leto odprejo vrata nekaterih arhitektur, ki so sicer nedostopne, zanimiva in hvalevredna. Hiše se odprejo zato, da bi uporabniki in načrtovalci lahko delili z ostalimi ljudmi zanimive rešitve in izkušnje, kar lahko spodbudi v obiskovalcih željo po kvalitetnejšem prostoru. Lastniki oz. upravitelji objektov s pomočjo prostovoljcev nudijo širši publiki brezplačen voden obisk teh stavb in s tem omogočijo, da se tudi nevešč obiskovalec približa arhitekturi in spozna vrednote dobro oblikovanega prostora. Ta projekt se je rodil v Londonu pred točno dvajsetimi leti in se nato razširil po vsem svetu. V mednarodni mreži Open House Worldwide se je do sedaj vpisalo sedemnajst mest, ki privabljajo na največji svetovni arhitekturni festival več kot milijon ljudi. Večina mest organizira dogodek vsako leto v septembru ali v oktobru, razen Rima, Tel Aviva in Adelaidea, ki so se odločili zanje očitno ustreznejši mesec maj. V nam bližjih krajih se organizatorji pobude Odprte hiše Slovenije niso omejili le na eno mesto, kot je razvidno iz samega naziva, temveč so razširili zamisel na vso Slovenijo. Ze tretje leto razvijajo ta projekt, ki vzbuja vse več zanimanja, čeprav je število obiskovalcev še relativno nizko. V posameznih lokacijah se je 6. in 7. oktobra zbralo približno od dvajset do štirideset obiskovalcev, v nekaterih primerih tudi precej več, a zdaleč ne dosegamo takega števila kot v drugih državah. V Londonu so se npr. ustvarile vrste več sto ljudi, a je vsem jasno, da primerjav ni mogoče delati. Za določene arhitekture, predvsem zasebne hiše, pa je bilo število obiskovalcev vnaprej omejeno in predhodna registracija nujna, ker je bilo iz objektivnih razlogov nemogoče voditi v relativno majhnem prostoru veliko skupino ljudi. Skrbno oblikovana brošura in prav tako lepo urejena spletna stran sta na jasen način nudili zainteresiranim, poleg seznama vseh arhitektur ali urbanih prostorov, ki so bili na voljo za ogled, tudi vse informacije v zvezi z urniki in registracijo. Letos je pri tem nepridobitnem projektu sodelovalo več kot sto petdeset arhitektov in lastnikov s skoraj sto dvajsetimi objekti. V sami Ljubljani je bilo na razpolago za ogled petintrideset arhitektur ali mestnih ureditev, v obalno-kraški regiji pa so lahko obiskovalci izbirali med šestimi zanimivostmi: od rekonstrukcije kraške hiše v Štanjelu do sprehoda po Fabianijevi zapuščini v Štanjelu in Kobdilju, od Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači do razstavno prodajnega objekta v Postojnski jami, od prenove Mestne galerije Piran do sprehoda po arhitekturi Eda Mihevca v Trstu in Kopru. Gre omeniti, da se je program Odprtih hiš Slovenije letos prvič razširil tudi preko meje, kjer je bil na voljo ogled tržaškega Kulturnega doma v Ul. Petronio. Arhitekt Marko Korošic je vodil skupino trinajstih obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili opisu projekta in si ogledali najzanimivejše dele stavbe: glavno fasado, vežo, foyer, veliko in malo dvorano in teraso. Čeprav je Kulturni dom dobro poznana zgradba, predstavlja voden obisk in poslušanje predavanja dobrega poznavalca Mihev-čevega opusa zanimivo izkušnjo, ki obogati doživljanje prostora tako nestrokovnemu poslušalcu kot gradbenemu izvedencu. Razlaga o prepričanjih, temeljnih teo- rijah in na splošno o vzrokih, ki so vodili načrtovalca pri izbiri materialov in dekoracij, oblik in tehničnih rešitev, dejansko spremeni v obiskovalcu pogled na celotno arhitekturo. Arhitektura ni samo znanost, kot si včasih predstavljamo, temveč tudi umetnost in kot taka uporablja za izražanje določen jezik, ki se v času spreminja. Vsi sprejemamo starejše oblike izražanja, zato npr. občudujemo gotske katedrale ali renesančne palače in spoštujemo njihove načrtovalce. Jezik današnje arhitekture pa nam je v večini primerov nerazumljiv in se zato večkrat odločno upiramo oblikam, ki jih ne poznamo. Prav zato je pomembno, da se vrata arhitektur odpirajo ljudem in da strokovnjaki obrazložijo, kako in zakaj je bil načrt zasnovan oz. kaj je arhitekt hotel povedati z določenimi oblikami. Če bomo pozorni, se nam bodo odprla nova vrata, ki nam bodo omogočila ne samo razumevanje enega samega specifičnega objekta, temveč nam bodo nudila nov pogled na stvarnost, ki nas obdaja. Čeprav se morda ne bodo vsi strinjali s to trditvijo, sem prepričana, da je mogoče dobiti kvaliteto tudi v današnji arhitekturi. Le da je večkrat ne opazimo ... / MANJŠINE Nedelja, 28. oktobra 2012 1 7 Finančna kriza ponuja dramatično sliko manjšinskih dnevnikov Na slikah: pod naslovom člani odbora zveze manjšinskih dnevnikov; spodaj desno predsednik Toni Ebner in generalni sekretar Günther Rautz; desno palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu Ze nekaj časa potekajo zasedanja evropskega združenja manjšinskih medijev MIDAS v zelo neugodnem, včasih celo dramatičnem ozračju; to ne zaradi združenja samega, ki deluje po običajnih tirnicah, ampak zaradi porazne slike založništva v Evropi, saj je v zadnjih letih finančna in gospodarska kriza v veliko večji meri prizadela tiskane medije od elektronskih. Na seji odbora združenja, ki je bila prejšnji teden v Bruslju, so pregledali stanje nekaterih dnevnikov in slika ni obetavna prav nikjer. Edini baskovski dnevnik Berria je moral zmanjšati število strani (sedaj jih imajo 48, prej so jih imeli 60) in odpustiti 20 uslužbencev. Naklada, ki je ob začetku izhajanja dnevnika dosegla 30.000 izvodov, je sedaj padla na 12.000; 80 odstotkov te naklade je namenjenih naročnikom in Berria ima lastno mrežo raznašalcev, ki je zelo draga. Padec je predvsem posledica hude krize, ki pesti Španijo. Zmanjšale so se dotacije deželne vlade in drugih javnih uprav, letos jih je bilo za 20 odstotkov manj kot lansko leto. Zato so bili v vodstvu dnevnika prisiljeni v vrsto varčevalnih ukrepov. Dva novinarja Berrie sta sledila olimpijskim igram v Londonu, ampak sta prenočevala pri baskovskih prijateljih in sta potovala z nizkoce-novnim poletom; odgovorni urednik Martxelo Otamendi je pred kratkim poročal o predsedniških volitvah v Venezueli, vendar je vse stroške kril sam. Istočasno so sprožili kampanjo med podporniki in 4.500 ljudi jim je zagotovilo izredni prispevek 10 evrov mesečno kot dodatno podporo dnevniku, seveda poleg naročnine. S tem bodo dobili dodatnih 500.000 evrov in bodo nekako zakrpali letošnji proračun. Ni znano pa, kako bo prihodnje leto. In zadovoljni so, ker je stanje v Baskovski deželi veliko boljše od siceršnjega stanja v Španiji: med Baski je brezposelnost 12-odstotna, v Španiji pa 23-odstotna. Švedsko govoreče prebivalstvo na Finskem preživlja težke časa. Finančna kriza je namreč sprožila gibanje proti švedskemu jeziku. »Finska je majhna država, en jezik zadostuje,« je geslo, ki ob tihem soglasju vlade odmeva po Finskem. Švedski dnevniki so se znašli n težkem stanju. Osrednji dnevnih Hufvudstadtbladet je izgubil 5 odstotkov naklade, sedaj je pristal na 46.000, še lansko leto je presegala 50.000, za 5 odstotkov je padlo tudi oglaševanje, stroške so morali zmanjšati za pol milijona evrov in med drugim so odpustili štiri novinarje. Pozitivni znak je samo digitalna izdaja: lansko leto je bilo naročnikov 200, letos jih je 2.200, za kritje stroškov pa bi jih potrebovali najmanj 7.800. Naročnina nan digitalno izdajo stane 200 evrov letno, medtem ko naročnina na tiskani časopis (z brezplačno digitalno izdajo) stane 330 evrov. Lužiškosrbski dnevnik Serbske noviny ima zelo skromno naklado, komaj 1.700 izvodov, ukinili so prodajo v kioskih in sedaj prodajajo dnevnik samo naročnikom. Pomagajo si z novim spletnim portalom, dejansko pa je to zelo skromen dnevnik, vsega ima le 4 zaposlene, vse mlade, ker so starejše uslužbence upokojili ali odpustili zaradi varčevanja. Danski dnevnik v Nemčiji Flens-borg Avis je izgubil 20 odstotkov reklame velikih podjetij, medtem ko je v celoti ohranil domačo reklamo. Skupni rezultat je 7 do 8 odstotni padec, mnogo nižji kot pri nemških dnevnikih. Od Danske prejemajo 3,3 milijona evrov prispevka, od Nemčije pa nič. Naklada je padla za 7 odstotkov, pač pa se je število naročnikov elektronske verzije povečalo za 7,5 odstotka. Skupno stran dnevnika pregleduje od 40 do 50.000 ljudi, spletno uredništvo s štirimi novinarji deluje vsak dan od 7. do 24. ure. Spletna stran je plačljiva, naročniki tiskane izdaje pa plačajo dodatna 2 evra mesečno za spletno izdajo časopisa. Z veliko večjimi težavami se srečuje nemški dnevnik na Danskem Nordschleswiger, ki je moral proda- Evropski parlament se pripravlja na parlamentarne volitve 2014 ti poslopje, zgodovinski sedež dnevnika, da si je zagotovil preživetje. Od Nemčcije prejemajo manj Denarja, od Danske samo indirektne dotacije v obliki skromnega prispevka za distribucijo. Sedaj delujejo v istem poslopju, vendar plačujejo najemnino nepremičninskemu podjetju. Madžarski dnevnik na Slovaškem Uj Szo je izgubil 4 odstotke naklade, kar je še dobro, saj je naklada slovaških dnevnikov padla za 10 odstotkov. Lokalno oglaševanje se je povečalo za 2 odstotka, finančne težave pa rešujejo tudi s prilogami, ki jim omogočajo, da časopis s prilogo podražijo za 60 centov. Kriza je prizadela tudi južnoti-rolski dnevnik Dolomiten. Znatno je padlo število naročnikov in sprožili so kampanjo za ohranitev naročnikov s posebno kartico, ki naročnikom omogoča razne popuste v restavracijah, kinodvoranah, gledališčih in številnih trgovinah. Povprečna družina z lahkoto prihrani več denarja, kot bi plačala za naročnino. Naročnina tiskane izdaje stane 290 evrov, naročnina elektronske izdaje pa 220 evrov. Med naročniki pa bodo izžrebali mercedes, kar je seveda dodatna vaba. Počasi se bližajo volitve Evropskega parlamenta in v Bruslju se intenzivno pripravljajo na kampanjo, s katero bo, kot že ob vseh zadnjih podobnih volitvah, poskusil Evropski parlament privabiti na volitve čim večje število volivcev. Volitve bodo šele čez dobro poldrugo leto, kljub temu pa že sedaj na teh projektih dela nekaj sto ljudi, zadolženih za informacijo o dejavnosti Evropskega parlamenta, pa tudi denarja bodo v ta namen zagotovili veliko; leta 2009 so za to namenili 60 milijonov evrov in vsota, ki jo bodo porabili za promocijo volitev leta 2014, zagotovo ne bo manjša, kvečjemu večja. Kampanja za evropske volitve je bila dokaj enostavna, brez posebne fantazije. Imeli so dva logotipa, uradni grb Evropske unije in še en logotip, največje črke so bile namenjene datumu volitev, bilo je tudi geslo, ki se je razlikovalo od jezika do jezika. V nemščini je na primer pisalo »Pojdite na volišča«, v francoščini pa »Glasujte za prihodnost«. Kampanja je bila monotona, torej izrazito dolgočasna in ne posebej učinkovita. Peta 2009 so se odločili za drugo geslo, tokrat enotno v vsej Evropi. Pisalo je »Izbira je vaša«, slikovna oprema pa je bila različna. Na primer, bila so tri jabolka, biološko, navadno in gensko spremenjeno, kot ilustracija evropske politike, ki se je v tistem času protivila genetskim posegom v kmetijstvu oziroma jih je skušala močno omejevati. Kampanja je bila opazna, vendar je ljudi naveličala, saj je ves čas ponujala isto geslo in isto sliko. Zato so se sedaj odločili za drugačen pristop. Leta 2014 bodo ljudi vabili na volitve s kampanjo ,ki se bo spreminjala v času. Prvi del kampanje bo namenjen vrednotam, Govor bo o enakopravnosti, o pravicah žensk, o človekovih pravicah o nagradi Saharova, o evropski kinematografiji in še o številnih drugih temah. Ta kampanja bo nekakšno pričevanje o velikih temah, ki jih obravnava Evropski parlament. Drugi del kampanje bo vseboval informacije o političnih in strokovnih odločitvah, ki jih sprejema Evropski parlament. Tu bo govor o obveznih oznakah na živilih, o pravicah letalskih potnikov,o vključevanju mladih v kmetijske dejavnosti, pa še o marsičem. Ta kampanja bo tudi časovno povezana s posameznimi odločitvami, ki jih parlament sprejema; šlo bo torej za sprotno kampanjsko informiranje o dosežkih. Tu bodo poleg plakatov še novinarske konference v vseh državah članicah in tudi druge pobude, da se opozori javnost na delo parlamenta. Tretji del kampanje bo vezan na obraze, na kandidate, predstavnike vseh strank; predstavili bodo ključne kandidate vseh strank, v evropski dimenziji; to pomeni, da bodo te predstavitve »evropske« in da ne bodo v vsaki državi predstavljali kandidatov iz tiste države. Seveda bo strankarsko kampanja uravnotežena, vendar tudi v tem primeru na osnovi evropskih strank in ne strank posameznih držav. In kako bodo v tem soudeleženi mediji? Evropski parlament omogoča vsem medijem, da predstavijo svoje predloge za soudeležbo v kampanji in nato projekte v višini največ 100.000 evrov, od katerih bo Evropski parlament financiral 70 do 80 odstotkov. Projekte bodo izbirali na osnovi kakovosti, pa tudi tako, da bodo zagotovili zemljepisno pokritost vseh držav Evropske unije. Zveza manjšinskih dnevnikov MIDAS bo napovedala svojo udeležbo v kampanji; ti dnevniki namreč pokrivajo različna geografska območja v številnih državah članicah, njihova značilnost je, da se po jeziku razlikujejo od uradnih jezikov držav, v katerih izhajajo in torek pokrivajo prebivalstvo, ki ga ne pokrivajo večinski dnevniki. Na tej osnovi bo MIDAS tudi pripravil projekt in ga predlagal Evropskemu parlamentu. Vsota je seveda majhna, saj je treba 100.000 evrov razdeliti med dnevnike, ki bodo sodelovali v pobudi, vendar pa so na seji vodstva združenja manjšinskih dnevnikov ocenili, da bi bilo njihovo sodelovanje s posebnim projektom politično zelo pomembno. Ugotovili so namreč, da so bile manjšine od nekdaj zelo zavzete podpornice evropskih povezav in da je na območjih, kjer živijo manjšine, od nekdaj volilna udeležba na evropskih volitvah višja od evropskega poprečja. Razlog za to je tudi v dejstvu, da se je Evropski parlament vedno zavzemal za priznanje pravic narodnih oziroma jezikovnih manjšin; prepričani so, da je tudi zaradi tega predlog manjšinskih dnevnikov za soudeležbo v uradni kampanji za volitve Evropskega parlamenta povsem upravičen. Kar pa zadeva neposredno oglaševanje Evropskega parlamenta, bo to vprašanje preneseno na agencijo, ki bo zmagala na razpisu in na katero se bodo morali posamezni dnevniki obrniti, če si bodo želeli zagotoviti reklamo. 1 8 Nedelja, 28. oktobra 2012 / OBISK V LJUBLJANI Predsednik CIA Politi pri svojemu slovenskemu kolegu KGZS Zupančiču AKTUALNO Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je v torek, 23. oktobra, sprejel predsednika Konfederacije kmetov Italije CIA Giuseppeja Po-litija. Predsednika italijanske kmečke organizacije sta spremljala predsednik Kmečke zveze Franc Fabec ter tajnik Erik Masten. Na srečanju sta predsednika najprej predstavila delovanje posameznih ustanov in vlogo, ki jo imata pri razvoju primarnega sektorja. Nato je Politi orisal novemu predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice delovanje Svetovne kmetijske organizacije v katero je včlanjena tudi njegova in ga povabil, naj se tudi slovenska ustanova včlani. Predsednika sta ob koncu izrazila svojo razpoložljivost za nadalejvanje in utrjevanje sodelovanja med njunima organizacijama, pri čemer bo Kmečka zveza imela vlogo povezovalnega člena. POSEGI PRED NASTOPOM ZIME - 2. del Jesensko zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju Po pregledu bolezni in škodljivcev ko-ščičarjev, podajamo navodila za jesensko varstvo ostalih pri nas razširjenih trajnih sadnih vrst, za katere veljajo ista praktična navodila za uporabo fitofarmacevskih sredstev. PEČKARJI Jablane Med bolezni, ki se sicer pojavljajo le občasno in na posameznih drevesih, spada jablanov rak (Nectria galligena, Phomopsis mali, Sphaeropsis mali) , ki pa naredi tu pa tam precej škode. Znaki bolezni Bolezen povzročajo glive, ki vdirajo skozi rane v deblo, veje in poganjke. Na debelejših vejah in deblu povzročajo značilne rane, ki imajo gobast rob in navadno segajo do lesa. Kadar drevo s kalusom preraste rane, se pojavijo značilne rakaste tvorbe, gube in hrge. Zadnja leta je zelo pogosta prisotnost raka na mladih poganjkih in tanj-ših vejah v obliki ožigov lubja, ki se prično ob očesih ali tam, kjer smo odrezali predčasne poganjke. Zatiranje Močno okužena drevesa je treba odstraniti. Če gre za mlajša ali manj napadena drevesa, jih lahko pod napadenim delom odrežemo in vzgojimo nove veje ali krošnje. Rane premažemo s cepilno smolo. Ko jeseni odpade večina listja, poškropimo jablane z bakrovim sulfatom (Bordojska brozga) ali oksikloridi (Polvere Caflaro, Cuprol M, Cu-proram ipd). Poleg bakrenih pripravkov, ki jih lahko uporabljamo tudi pri ekološkem varstvu, uporabljamo uspešno Ditianon ( Gladior WDG, Minosse WG ipd.). Škodljivci Tudi na jablanah, kot na breskvah, če-špljah in slivah, se jeseni lahko pojavi ameriški kapar ( Quadraspidiotus perniciosus = Comstockaspis perniciosa). Škodljivca smo že opisali pri varstvu koščičarjev, zato ne bomo opisa ponavljali. Ponovili bomo le način zatiranja. Zatiranje kaparja Zatiramo ga le, če je bil v poletnih mesecih prisoten v večjem številu in je resneje napadel plodove. Učinkovito ga zatiramo z belim mineralnim oljem (npr.: Ovipron Top, Vernoil ipd.), ki ga uporabljamo tudi pri okološkem zatiranju. Hruške Tudi na hruškah zatiramo rak, ki ga povzročajo glivice, ki smo jih navedli pri ja-blanovem raku, zato bomo uporabljali ista fitofarmacevtska sredstva. Tudi bolezenski znaki so zelo slični tistim, ki jih povzroča ja-blanov rak, zato jih ne bomo opisali. Dodali bomo le, da je zatiranje te bolezni na hruškah obenem učinkovito tudi proti zelo nevarnemu bakterijskemu hru-ševemu ožigu, ki ga povzroča Erwinia ar-mylovora, bolezen, ki v zadnjih letih močno ogroža nasade hrušk. Pojavlja se z venenjem, in sušenjem cvetov oziroma z venenjem poganjkov. OLJKA Tudi na oljki se v tem obdobju pojavljajo bolezni. Najpogostnejša in najnevarnejša glivčna bolezen oljke je oljčna kozavost (Spilocaea oleaginea). Napade vejice in plodove ter se hitro širi ob vlažnem vremenu in ob temperaturah nad 3 - 5°C. Tudi to bolezen, ki povzroča odpadanje listov in ošibitev rastline, uspešno zatiramo z večkrat navedenimi bakrovimi pripravki. Bolezen namreč napada predvsem listje, vendar se lahko razvije tudi na pecljih ploda, plodovih in redkeje na poganjkih. V začetku okužbe najdemo na listih okrogle madeže sivka-ste barve, ki se potem razširijo in jih obda rumenkast obroč. Spreminjanje barv na starejšem dozorelem listju izoblikuje podobo, ki v končni fazi spominja na barve pavovih oči. Med škodljivci je najnevarnejša oljčna muha, ki je po njej neugodnem sušnem poletju okrepila svoje napade v vlaž-nejšem septembru in začetku oktobra. Po zadnjih opazovanjih je muha ponekod še prisotna a je čas za posege z in-sekticidi (Dimetoat in Fosmet) že mimo, saj je karenčna doba teh sredstev zelo dolga (30-35 dni). Možni so posegi le pri zelo poznih sortah, pri ostalih pa se svetuje anticipirano obiranje. Umestnost posega proti muhi v oljčnikih s poznimi sortami naj preveri strokovnjak. Za vsa morebitna škropljenja, tako proti boleznim kot škodljivcem, pa naj olj-karji strogo spoštujejo karenčno dobo. Če je ta predolga, naj prenesejo škropilne posege proti glivičnem obolenjem po obiranju oljk. Pa še nasvet: oljkarji naj se pred obiranjem domenijo z upraviteljem tor-klje za dan mletja oljk, kar omogoča, da je čas med obiranjem in mletjem čim krajši. To pa je zelo pomembno za proizvodnjo visoko kakovostnega oljčnega olja. Zato naj se čimprej obrnejo na tržaške oljarne, ki že delujejo. OREH Oreh je ponavadi zelo odporen proti boleznim. Oreh lahko včasih napade glivična bolezen po imenu orehov ožig (Gnomonia leptostyla, Gnomonia juglan-dis). Pojavi se predvsem ob vlažnem vremenu. Listje se prekrije s številnimi tem-norjavimi pegami, večkrat nepravilnih oblik. Prav tako nastanejo pege na mladih plodovih. Ko pega prekrijejo večji del lista, se leta posuši in predčasno odpade že v poznem poletju. Druga bolezen pri orehu, bakterijskega izvora, je orehova črna pegavost ( Xanthomonas juglandis). Bolezen se pojavi podobno kot orehov žig, le da so pege večje, poškodbe na plodovih pa bolj izrazite. Orehi se krčijo in počrnijo, zato predčasno odpadejo. Glede varstva opisanih bolezni, ukrepamo precej podobno. Ker glivični bolezni prezimita v odpadlih listih ali vejah, je najbolje, da v času odpadanja listov in med zimskim mirovanjem škropimo drevo z že navedenimi ali drugimi razpoložljivimi bakrovimi pripravki ali z ostalimi površinskimi sredstvi za zatiranje glivičnih bolezni. TRTA Mnogi vinogradniki bodo kmalu začeli z rezjo trte. Med tem opravilom odstranimo v čim večji meri les, ki ga je okužila črna pegavost (eskorioza). Roz-go odnesemo iz vinograda in jo sežgemo. Prav tako odstranimo trse, ki jih je napadla kap vinske trte (mal dell'esca). Prizadete trse in resneje ogrožene dele, ki smo jih v prejšnjih mesecih označili, odstranimo iz vinograda in uničimo. Škarje in drugo orodje, ki smo ga uporabili pri rezi okuženih trsov, razkužimo z 1% raztopino natrijevega hipoklorida. Glede na veliko nevarnost, ki predstavljata ti dve glivični obolenji, proti katerem so upešni le preventivni ukrepi, ju bomo obravnavali posebej v prihodnjih člankih, ki jih bomo posvetili lesnim boleznim na trti. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Oljke za olje in namizno rabo Zaradi letošnjih vremenskih pogojev je ponekod že napočil čas pobiranja oljk. Sedaj je čas, da pobiramo oljke za predelavo v namizne oljke, ponekod pa bomo že pobirali to-skanske sorte. Belico bomo pobirali 10-15 dni kasneje. Določanje pravega časa za pobiranje oljk je izredne važnosti za kakovost oljčnega olja. Zato priporočamo, da se za določanje najprimernejšega časa pobiranja oljk posvetujemo s strokovnjaki, tudi glede morebitne karenčne dobe od zadnjega škropljenja. S pobiranjem začnemo, ko je kožica v celoti obarvana, meso pa je še trdo in ne obarvano. Belica se obarva zelo pozno, zato jo poberemo, ko je rumeno zelene barve in ko je meso mehko in kašasto. Pravi čas pobiranja je odvisen od nasada do nasada, od lege, osončenosti, gojitvenih posegov in tudi od velikosti nasada. V času, ki je najbolj ugoden za pobiranje, vsebuje plod največ olja in ostalih koristnih snovi, posebno antioksi-dante. Količina negativnih peroksidov in odstotek prostih maščobnih kislin pa je v tem času najnižja. Oljke, ki so že prej padle na tla, ne pobiramo, saj so slednje večkrat gnjile in črvive. V naših krajih pobiramo ročno, na primer tako, da smuka-mo s pomočjo raznih pripomočkov. Oljke moramo po pobiranju čim prej predelati. Zato se moramo pravočasno javiti oljarni za predelavo. Do predelave oljke hranimo v suhem, hladnem, zračnem in čistem prostoru, po možnosti v plastičnih zabojih z luknjami ali dobro raztegnjene po tleh na lesenih podih, da se na kupu ne pretirano ogrejejo in pokvarijo. Plast oljk naj bo tanka približno 5 do 8 cm, da se ne bi plodovi prekomerno ogreli. Nikakor jih ne smemo hraniti v vrečah. Če doma stojijo oljke več časa, jih moramo občasno premešati. V zadnjih časih je med oljkarji veliko zanimanja tudi za predelavo oljk v namizne oljke. Oljke se namreč zelo lepo prodajajo na osmicah in kmečkih turizmih. Za predelavo oljk v namizne obstajajo posebne sorte, ki vsebujejo manj olja in boljši okus, pa čeprav lahko uporabljamo tudi nekatere sorte za olje. V naših krajih dobro uspeva askolana, ki je idealna namizna sorta. Tudi sorte belica, leccino in štorta se dobro obnesejo za predelavo v namizne oljke. Oljke, ki jih predelamo kot namizne, pobiramo prej, kot tiste, ki jih namenimo predelavi v olje. Meso naj bo še trdo. Obenem mora biti v plodovih še nekoliko sladkorja, saj morajo oljke med predelavo fermentirati. Po navadi pri nas pripravimo majhne količine oljk. Iz drevesa skrbno izberemo najlepše in najbolj debele plodove. Zelo važno je, da so slednji zdravi. Askolana in belica sta na primer zelo občutljivi za oljčno muho, zato ju moramo že od začetka poletja varovati pred škodljivcem. Pobirati jih moramo zelo skrbno, da jih ne bi ranili. Oljke po možnosti skrbno položimo v košaro, ki smo ji uredili mehko podlago. Oljke za namizno uporabo morajo namreč biti brezhibne. Ko enkrat poberemo izbrane sorte, jih moramo najprej razgreniti. Komaj pobrani nezreli plod namreč vsebuje oleuropein, ki daje oljki tipičen grenak okus. Naravno to naredimo s pomočjo soli, vendar ta proces pa traja dalj časa. Veliko hitreje naredimo tako, da oljke potapljamo v raztopini natrijevega luga. Prav glede načina razgrenitve razlikujemo dva glavna načina pridelovanja. Najbolj znani način, kjer razgre-nimo z lugom, je SIVILJSKI NAČIN. Plodove popolnoma potopimo v 1 do 2,5 odstotni raztopini natrijevega luga. Tako naj ostane 12 ur, da lug prodre 2 tretjini v notranjost plodov. Vsako uro moramo premešati. Plodove nato operemo in potapljamo v vodo za 3 do 4 dni, da izperemo lug. Vodo zamenjamo vsakih 6 do 12 ur. Lahko tedaj dodamo 1 odstotno kake lahke kisline, na primer ocetno kislino. Nato jih damo v 8 odstotno raztopino navadne kuhinjske soli. Sledi mlečno-kislo vrenje. Ko se plodovi mehčajo, po 2-3 dneh, pomeni, da se je fermenta-cija začela. Vrenje traja 30 do 60 dni, nakar so plodovi pripravljeni. Plodove operemo in jih denemo v 8 do 10 odstotno raztopino kuhinjske soli. Pri nas je verjetno bolj razširjen in priljubljen naravni način pridelave oljk, pa čeprav traja dalj časa. Za ta način so lahko oljke tudi nekoliko bolj zrele, a ne preveč. Meso naj bo še dovolj trdo. Naravnih načinov je več. Na GRŠKI NAČIN plodove namakamo v 8 do 10 odstotni raztopini soli in tako pustimo. Plodovi so pripravljeni po 6 do 8 mesecih. Drugi naravni način je, da potapljamo v 2 odstotni raztopini soli, raztopino 1 krat na dan zamenjamo, in to za 3 dni, nato damo 8 do 10 odstotno raztopino in tako pustimo do konca. Še en način je, da plodove potopimo v čisto vodo, ki jo za 10 dni vsak dan zamenjamo. Nato plodove denemo v 10 odstotno raztopino soli. Po 8 mesecih so oljke pripravljene. Načinov predelave oljk za namizno uporabo je veliko več. Veliko je tudi starih, a še vedno uporabnih receptov. Veliko je tudi majhnih variant istega načina predelave. Vsakdo bo na podlagi poskusov in lastnih izkušenj izbral pravo metodo, ki mu najbolj ustreza. Magda Šturman BRUSELJ - Kmetijski ministri Slovenija želi posodobiti svojo malo ribiško floto BRUSELJ - Ministri Evropske unije, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, bodo so v prejšnjih dneh v Luksemburgu nadaljevali razpravo o reformi skupne kmetijske in skupne ribiške politike v sklopu novega večletnega proračuna unije za obdobje 2014-2020. Zasedanja se je udeležil tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. V okviru razprave o skupni ribiški politiki naj bi ministri dosegli načelen dogovor o evropskem pomorskem in ribiškem skladu, a na končne odločitve bo treba počakati do izida pogajanj o večletnem proračunu 2014-2020, ki se pričakuje novembra. Slovenija želi s sredstvi iz tega evropskega sklada posodobiti svojo majhno in oslabelo ribiško floto, vendar to po sedaj zastavljenih pravilih za uporabo sklada ni izvedljivo, zato si želi izboriti izjemo. Ključen problem pri doseganju slovenskega cilja je v tem, da vplivne članice unije, ki zagovarjajo nujnost zmanjševanja negativnih učinkov prekomernega ribolova, težko razumejo države, kot je Slovenija, ki si z njihovega vidika prizadevajo prav za nasprotno. V slovenski ribiški floti je bilo leta 2011 skupaj 186 plovil, od tega jih je aktivnih le dobra polovica, 88 odstotkov vseh plovil pa je manjših od 12 metrov, torej gre po nekaterih merilih za plovila malega priobalnega ribolova. Plovila so v povprečju stara okoli 35 let in so slabo opremljena, zato tudi možne posodobitve na krovu, ki bi jih sicer lahko sofinancirali iz obstoječega sklada, na takšnih plovilih ekonomsko niso sprejemljive. Razprava o reformi skupne kmetijske politike po letu 2013 pa bo tokrat osredotočena na neposredna plačila in na skupno ureditev trgov kmetijskih proizvodov. (STA) / DNEVNE NOVICE Nedelja, 28. oktobra 2012 19 italija - Več tisoč protestnikov preplavilo rimske ulice brez izgredov Protest proti Montiju in varčevalnim politikam Na Siciliji danes deželne volitve - Največ možnosti za Musumecija (Ljudstvo svobode) RIM - V Rimu se je včeraj zbralo več tisoč protestnikov, ki so demonstrirali proti italijanskemu premierju Mariu Montiju in njegovim varčevalnim politikam. Protestni shod so naslovili z »Dan proti Montiju«, podprli pa so ga sindikati, nevladne organizacije, številni aktivisti, umetniki in drugi. Po podatkih organizatorjev se je na osrednji protestni prireditvi zbralo 150 tisoč ljudi. Protestniki so z več deset posebnimi avtobusi prispeli na rimske demonstracije iz vseh predelov Italije. Protesti niso bili usmerjeni samo proti strogim varčevalnim ukrepom italijanske vlade, pač pa tudi proti politiki Evropske unije. Protestniki, ki so jih spremljali številni policisti, so med drugim nosili ogromne maske v podobi Montija ali hudiča, nekateri pa so tudi nosili lutke v podobi nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija, nemške kanclerke Angele Merkel in ameriškega predsednika Baracka Obame. Na demonstracijah je bilo mogoče tudi videti transparente z napisi: »Rezi, samo rezi« ali »Odidi Monti«. Med protestniki je bilo na tisoče šolarjev, študentov, upokojencev in oko-ljevarstvenikov. Čeprav je nezadovoljstvo z Montijevimi reformami veliko, se protesti v Italiji še niso sprevrgli v nasilje, četudi je prišlo zvečer do nekaterih izgredov. Nekateri demonstranti z zakritimi obrazi so v Rimu lučali kamenje in steklenice na policijo, drugi pa so ustavili promet na pomembni rimski prometnici. Razen tega je t.i. No Monty day potekal brez incidentov. Danes pa bodo na Siciliji volitve za obnovo deželnega parlamenta, na katerih bo svoj glas lahko oddalo 4,4 milijona volilnih upravičencev. Volitve predstavljajo najpomembnejši test pred italijanskimi parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Rim zato potek volilnega boja napeto spremlja. Za mesto sicilskega deželnega predsednika, ki ima v italijanskem političnem sistemu poseben status, se poteguje 10 kandidatov (med katerimi sta samo dve ženski) in 19 strank oz. gibanj. Največ možnosti za zmago ankete pripisujejo članu Ljudstva svobode Nellu Musumeciju, dobre možnosti pa ima tudi evropski poslanec Demokratske stranke Rosario Crocetta, ki ga podpirajo tudi stranke Udc, Api in lokalna lista. Med kandidati so še Gianfranco Mic-ciche (Grande Sud-Mpa-Fli), sindikalistka Fiom-Cgil Giovanna Marano (Sel, Italija vrednot, Zeleni in Zveza levice), Giancar-lo Cancelleri (gibanje 5 zvezd), Mariano Ferro (Forconi), Gaspare Sturzo (lista Italiani Liberi e Forti), Cateno De Luca (lista Rivo-luzione Siciliana), Giacomo Di Leo (Komunistična stranka delavcev) in Lucia Pin-sone (lista Volontari per l'ltalia). italija - Po obsodbi na štiri let zapora zaradi davčne goljufije Berlusconi: Moram ostati ■ • v • «v v na političnem prizorišču RIM - Bivši italijanski premier Silvio Berlusconi, ki so ga zaradi davčne utaje v petek obsodili na zaporno kazen in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij, je včeraj napovedal, da se vrača v politiko. »Ta obsodba bo imela posledice. Počutim se obvezanega, da ostanem v politiki in reformiram pravosodje, da se drugim državljanom ne bo zgodilo enako, kot se je meni,« je še utemeljil Berlusconi. Ta je tudi napovedal, da se bo podal v volilno tekmo za parlamentarne volitve spomladi prihodnje leto, pri tem pa ne namerava uradno nastopiti kot prvi kandidat desnosredinskega tabora. Se pa bo, kot je dejal, še naprej prizadeval za zmago zmernega tabora v Italiji. Glede petkove razsodbe sodišča je menil, da je žrtev evropske zarote pod nemškim vodstvom, ki ga je novembra lani tudi stala premierskega stolčka. 76-letni Berlusconi je Nemčiji ob tem očital egoistično držo. Dodal je, da se je sam zavzemal proti davku na finančne transakcije in fiskalnemu pravilu. Zavzel se je tudi za spremembe italijanske ustave, s katero bi v Italiji okrepili pristojnosti predsednika vlade. »Brez glo-bokosežne reforme Italije ne bo mogoče prenoviti,« je dejal. Glede premierja Maria Montija pa je bil mnenja, da vodi v Ita-lijio v recesijo. Zato bo Ljudstvo svobode v prihodnjih dneh vzelo v pretres možnost nezaupnice, je še povedal. Srbija proti lažnim azilantom v EU BEOGRAD - Srbska vlada je sprejela paket ukrepov, s katerim želi zmanjšati število srbskih državljanov, ki v državah EU zaprosijo za azil. Države EU bodo po dogovoru s Srbijo leto uvrstile na seznam t.i. varnih držav, zato srbski državljani za azil sploh ne bodo mogli zaprositi. Sprejetje ukrepov, s katerim naj bi zmanjšali število lažnih azilantov v EU, je potrdil načelnik srbske obmejne policije Nenad Banovič. Ta je poudaril, da bo Nemčija na zahtevo Beograda Srbijo uvrstila med varne države. Sledile naj bi ji druge članice EU. To pomeni, da srbski državljani ne bodo mogli zaprositi za azil, sklicujoč se na politično opredelitev, in bodo avtomatično deportirani. Ob tem bo srbsko ministrstvo za promet poostrilo nadzor nad izdajanjem dovoljenj prevoznikom za mednarodni promet. Poostrene bodo tudi kontrole na meji, s čimer želi Srbija preprečiti izstop iz države tistim, ki ne bodo imeli urejenih papirjev. (STA) Na Filipinih več mrtvih MANILA - Na Filipinih je v zadnjih dneh pustošila tropska nevihta Son Tinh, ki je zahtevala najmanj 24 smrtnih žrtev, devet ljudi pa še vedno pogrešajo. Med pogrešanimi gre večinoma za ribiče, ki so se kljub opozorilom pred nevihto odpravili na morje, ter potnike zasidranih ladij. Skupno je 12 ljudi na Filipinih umrlo zaradi poplav ali pa so utonili na jezerih, ostali pa so umrli zaradi zemeljskih plazov, strel in porušenih dreves. Ranjenih je bilo skupno 19 ljudi. (STA) Posledice eksplozije v južnem predelu Damaska KIJEV - V Ukrajini bodo danes parlamentarne volitve, ki bodo potekale v senci odsotnosti zaprte opozicijske voditeljice Julije Timošenko in zaskrbljenosti EU nad usodo demokracije v tej nekdanji sovjetski republiki. To bodo prve volitve po zmagi Viktorja Januko-viča proti voditeljici oranžne revolucije na predsedniških volitvah leta 2010. Kmalu po predsedniških volitvah je bila proti Ti-mošenkovi vložena obtožnica, oktobra lani pa je bila obsojena na sedem let zapora zaradi zlorabe oblasti. Sama meni, da je šlo za politično motiviran proces, s katerim so jo poskušali odstraniti s političnega prizorišča. Ti-mošenkova, ki je v letih 2007-2010 vodila ukrajinsko vlado, je veljala za zagovornico prozahodne politike. Zdaj si iz državne bolnišnice, kjer se zdravi zaradi težav s hrbtenico, prizadeva za ohlapno opozicijsko koalicijo. Odločna 51-letnica na tokratnih volitvah ni smela kandidirati za sedež v verhovni radi. Evropska unija je to odločitev ukrajinskih oblasti »obžalovala«. Bruselj je zaradi njenega primera odpovedal vsakoletno vrhunsko srečanje z Ukrajino in bo počakal na čas po volitvah za odločitev, ali naj nadaljuje dialog s Kijevom. EU vztraja, da morajo biti Timošenkova in drugi nekdanji člani vlade, ki so bili obsojeni zaradi podobnih obtožb kot bivša premierka, izpuščeni, preden bo pod- damask - Po navedbah prič je v južnem predelu prestolnice eksplodiral avtomobil bomba V Siriji se nadaljuje prelivanje krvi Eksplozija bombe terjala vsaj pet življenj DAMASK - V Siriji se je včeraj nadaljevalo prelivanje krvi, kljub temu da sta se obe strani za čas muslimanskega praznika kurban bajram zavezali k prekinitvi ognja. Aktivisti so poročali o močni eksploziji bombe v vzhodni provinci Deir Ezor, po kateri so izbruhnili spopadi med vladnimi silami in uporniki. Po navedbah prič je v južnem predelu Damaska eksplodiral avtomobil bomba, parkiran pred cerkvijo in v neposredni bližini restavracije. Eksplozija je terjala vsaj pet življenj, sirske oblasti pa so jo pripisale »teroristom«, kakor imenujejo oborožene upornike. »Oborožene teroristične skupine so znova kršile prekinitev ognja s sprožitvijo avtomobila bombe pred cerkvijo v Deir Ezorju, ki je povzročila občutno materialno škodo na pročelju cerkve.« Spopadi so bili tudi drugod po državi. V južni provinci Dara so ostrostrelci po navedbah prič ubili moškega in otroka. Sirski observatorij za človekove pravice je poročal tudi o spopadih v predmestju Damaska. V mestu Irbin na vzhodu sirske prestolnice pa je bilo včeraj v zračnem napadu ubitih vsaj osem ljudi. To je bil prvi letalski napad od začetka obdobja, ko bi morali sprti strani pospraviti orožje. »Prekinitve ognja ni več,« je ob objavi novice o zračnem napadu ocenil prvi mož Sirskega observatorija za človekove pravice Rami Abdel Rahman in dodal, da »ne moremo več govoriti o prekinitvi ognja.«. Enako je menil poveljnik Svobodne sirske vojske v mestu Alep, Abd al Džabel al Akaidi: »To pomeni neuspeh Brahimija,« je dejal, »pobuda pa je bila mrtva, še preden se je začela.« Sprti strani sta namreč na prekinitev ognja pristali na pobudo posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Lakhdarja Brahimija. Premirje naj bi trajalo štiri dni, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Praznovanje se je začelo v petek. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v Siriji v petek v dveh eksplozijah bomb in bojevanju ubitih 146 ljudi. Od tega je bilo 53 civilistov, 50 upornikov in 43 pripadnikov sil sirskega predsednika Bašarja al Asada. Od začetka protirežimskih protestov marca lani je v nasilju v Siriji umrlo že več kot 35.000 ljudi. (STA) ukrajina - Zaskrbljenosti EU nad usodo demokracije v tej nekdanji sovjetski republiki Parlamentarne volitve v Ukrajini v senci odsotnosti Julije Timošenko pisala dogovor s Kijevom, ki bo odprl vrata za začetek pogovorov o tesnejšem sodelovanju. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ash-ton pa sta v skupni izjavi izrazili zaskrbljenost nad dogajanjem v Ukrajini. Julija Timošenko »Zaskrbljeni smo ob poročilih o uporabi administrativnih virov v korist kandidatov vladajoče stranke in težavah, s katerimi se soočajo nekateri mediji,« sta poudarili in izrazili zaskrbljenost nad »pomanjkljivo zastopanostjo nekaterih strank v okrožnih volilnih komisijah«. Janukovič in njegova Stranka regij zavračata zaskrbljenost EU in zagotavljata, da so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo poštenih volitev. »V našem interesu je, da zagotovimo, da bodo volitve poštene, pregledne in demokratične,« je nedavno izjavil Janukovič. Njegovim za- gotovilom pa ne verjamejo vsi. Javnomnenjske raziskave kažejo, da le devet odstotkov Ukrajincev pričakuje poštene volitve, 47 odstotkov pa jih je izjavilo, da ne bi bili presenečeni nad večjimi volilnimi prevarami. Zadnje ankete napovedujejo zmago Janukovičeve Stranke regij s 23 do 33 odstotki, to pa pomeni, da bo morala sestaviti koalicijo. Na sceni se je pojavila nova stranka Udarec (Udar - Ukrajinsko demokratično zavezništvo za reforme), ki jo je ustanovil novinec na političnem prizorišču, boksarski superzvezdnik Vitalij Kličko. Njegova stranka je pritegnila predvsem volivce, naklonjene opoziciji, nekatere ankete pa ji s 16 do 17 odstotki glasov napovedujejo drugo mesto pred blokom Julije Timošenko. Ankete koaliciji bivše premierke napovedujejo med 15 in 24 odstotkov, četrto mesto se obeta Komunistični stranki (devet do 13 odstotkov), nacionalistična stranka Svoboda pa naj bi dobila med tri in šest odstotkov glasov. Kličko sicer ni edini športnik, ki se poteguje za sedež v enodomnem parlamentu. Nekdanji nogometni zvezdnik Andrej Ševčenko kandidira za majhno stranko Ukrajina naprej. Za 450 sedežev v verhovni radi se poteguje 2600 kandidatov. 36,6 milijona volilnih upravičencev bo izbiralo med 21 strankami, ki morajo za vstop v parlament preseči petodstotni prag. (Jure Kos/STA) 20 Nedelja, 28. oktobra 2012 KULTURA / operno gledališče verdi - Predstavili novo operno in baletno sezono Nova sezona tudi v znamenju Verdijeve 200. obletnice rojstva Januarja jo bo uvedla opera Gusar - Cosolini: Gledališče rešili pred najhujšim »Občutek imam, da se javnost ne zaveda, iz kakšnega prepada smo rešili gledališče Verdi ...in koliko drugih delovnih mest je na prepihu ali že povsem izgubljenih v našem mestu,« je dejal tržaški župan Roberto Cosolini ob zaključku tiskovne konference za predstavitev operne in baletne sezone 2013. Finančna kriza je bila ves čas v ospredju, tudi glede na zelo zaskrbljujoč ukrep Dežele FJK, ki je razpolovila prispevke na kulturnem področju za prihodnje leto. Cosolini je menil, da bi morali rezi upoštevati kvaliteto posameznih projektov, ne pa brezobzirno prizadeti vse kulturne institucije; pohvalil je delo komisarjev Orazija in Marchesija, ki sta zaključila svoj mandat in vsaj za silo preprečila propad ustanove, ki daje ugled Trstu in okolici. Nov upravni odbor še ni nameščen, to se bo zgodilo v prvem novembrskem tednu, tudi novi upravitelji pa bodo morali strogo in neizprosno varčevati. Župan se je zahvalil vsem uslužbencem, javnim in zasebnim podpornikom ter menil, da je treba bodočnost vsekakor načrtovati z odgovornostjo, a tudi z optimizmom. Claudio Orazi se je ob koncu svojega mandata zahvalil vsem, ki so mu kakorkoli pomagali pri nelahki nalogi. Tudi on je podčrtal nenadomestljivo funkcijo gledališča v mestnem tkivu, pa tudi na širšem področju, saj si ustanova prizadeva, da bi z mrežnimi povezavami služila čim širšemu krogu, kar pomeni tudi občutne prihranke. V kratkem bo gledališče gostovalo v Bassanu del Grappa z Nabuccom, tudi Videm in Porde- none si želita okrepitev sodelovanja. Taka kulturna zakladnica kot je gledališče potrebuje ponižno in vztrajno delo in v tem duhu je začrtana sezona 2013, ki je sicer izdelana le do junija, kajti vodstvo je menilo, da gre ponovno vpeljati prejšnji koledar, od jeseni do pozne pomladi. Leto se bo odprlo 11. januarja z Verdijevim Gusarjem-Il Corsaro, ki bo prvi poklon velemojstru ob 200-letnici rojstva. Postavitev bo koprodukcija z Opero iz Monte Carla, kneževine, ki je Trstu predlagala kulturno pobratenje. V glavnih vlogah bosta pela Alberto Gazale in Paoletta Marrocu, dirigent in tudi režiser bo Gianluigi Gelmetti. Od 5. do 16. februarja bo na vrsti Carmen v režiji Carlosa Saure, v naslovni vlogi bo pela odlična furlanska mezzosopranistka Luciana D'Intino, zraven nje Lucio Gallo, Andrea Care', Alexia Voulgaridou ter Nicolo' Ceriani, dirigiral bo Donato Renzetti: v tem primeru gre za koprodukcijo z Maggio musicale fiorentino in gledališčem iz Va-lencie. Drugi poklon Verdiju bo Macbeth (v sodelovanju z gledališčem Per-golesi-Spontini iz Jesija), na odru od 8. do 16. marca: dirigent še ni določen, med pevci so Rodolfo Giuliani, Raffael-la Angeletti in Armaldo Kllogjeri, reži-ral bo Henning Brockhaus. Lep biserček bo opera Benjamina Brittna The Rape of Lucrezia v postavitvi Hrvaškega narodnega gledališča iz Splita, v sodelovanju s kulturnim skladom Artemus iz Madrida. Hrvaška pevska zasedba in režiser Nenad Glavan bodo v Trstu gostovali od 23. do 29. marca. Mozartova opera La clemenza di Tito bo baje prvič zazvenela v Trstu: od 13. do 27. aprila bosta med drugimi peli Eva Mei in Laura Polverelli, režiser bo Jean Louis Grinda', dirigent pa spet Gelmet-ti. Vrnil se bo tudi Renzetti, ki bo od 10. do 21. maja dirigiral Puccinijevo Tosco, v kateri bodo peli Alexia Voulgaridou, Roberto Frontali in Paolo Rumetz, balet pa bo prišel iz ruskega gledališča Ma-rinskij: Apollon Musagete in La tragedie de Salome bo diptih, ki bo na odru od 28. maja do 1. junija pod vodstvom Diega Dinija Ciaccija. Richard Wagner, ki je bil kot Verdi rojen leta 1813, bo moral na praznovanja še počakati in Ora-zi je omenil načrte, ki naj bi poklon uresničili jeseni. Katja Kralj Demetra Malalan glasba - V sredo SSG: vabilo na koncert in party Zmagovalka prve izvedbe slovenskega X Factor šova Demetra Malalan in zmagovalec nagrade kritike na italijanskem talent šovu Io canto Enrico Nadai bosta združila moči na odru tržaškega Kulturnega doma. V sredo, 31. oktobra, ob 21. uri bo Slovensko stalno gledališče priredilo namreč večer pop glasbe z novima talentoma glasbene scene. Oba pevca bosta pela ob spremljavi benda Shade, večer pa bo povezovala napovedovalka Mairim Cheber. Po koncertu se bo večer nadaljeval v gledališkem foajeju s Halloween party-jem, kjer bo žur dobil energetsko glasbeno kuliso dj-ja PAPŠ (Alyosa Paps). Vstopnica za koncert in zabavo stane 10 evrov (8 za balkon), obiskovalci pa so vabljeni, da pridejo v Kulturni dom v Halloween preoblekah: najlepšo masko čaka nagrada. Informacije in vstopnice so že na voljo v predprodaji na www.vi-vaticket.it in pri blagajni SSG. V Enrico Nadai gopčevič - Odprli novo razstavo »Celeste Aida« Verdijevo opero so v Trstu prvič uprizorili leta 1873 V tržaškem muzeju Revoltella se bo kmalu zaključila razstava ob 150-letnici potovanja tržaškega barona in njegove delegacije do gradbišča Sueškega prekopa. V gledališkem muzeju Schmidl v palači Gop-čevic pa so pravkar odprli razstavo »Celeste Aida«, ki se navezuje na zgodovinsko odprtje prekopa (1869). Povezava je nastala spontano, saj je odprtje Sueškega prekopa zaznamovalo tudi naročilo priložnostne, slavnostne skladbe, iz katere se je kasneje razvil obširnejši projekt za gledališče v Kairu, kjer je doživela premiero Verdijeva opera Aida. Poleg tega je gledališki muzej s to pobudo dal svoj prvi prispevek k počastitvi dvestoletnice Verdijevega rojstva, ki jo bo glasbeni svet slavil v letu 2013. Postavitev v dvorani Selva je namreč okvir širšemu praznovanju dvojne obletnice Verdija in Wagnerja (tudi nemški skladatelj se je rodil leta 1813) s spremnimi srečanji, koncerti in delavnicami. Razstavo, ki nosi naslov po najbolj znameniti ariji Verdijeve opere, sestavljajo trije deli: zgodovinski prikaz, scenska in kostumska oprema ter avdio-vi-deo sekcija. V prvi del spadajo dokumenti o tržaških uprizoritvah opere od leta 1873 do leta 2009: plakati, fotografije, gledališki listi iz veličastnih predstav, ki so zaživele v opernem gledališču, v gledališču Rossetti in na gradu svetega Justa. V našem mestu je prva izvedba Aide s prihodom dirigenta Franca Fac-cia namesto Giuseppa Rote pomenila preobrat, saj je bila do tedaj figure gostujočega dirigenta neobičajna: Rota, ki je bil do tedaj zadolžen za vse uprizoritve tržaškega gledališča, ni sprejel novosti in zanimivo je, da plakati ne omenjajo dirigenta Faccia. Tržaški muzej hrani zaklad dirigentove zapuščine z njegovo taktirko (ki je morda prav tista, s katero je 4. oktobra 1873 v Trstu dirigiral premiero opere Aida), kot tudi dopisovanje s skladateljem Verdijem, z vodstvom gledališča in z impresarijem, ki spada v zgodovinski arhiv gledališča Verdi. V drugem delu razstave so na ogled kostumi in osnutki iz zbirk pevk Fedo-re Barbieri in Elene Souliotis, ki sta peli v vlogah Amneris in Aide. Obiskovalec ima na voljo tudi posnetke iz raznih uprizoritev opere, v katerih pojejo slavni operni zvezdniki kot so bili Enrico Caruso, Aureliano Pertile, Renata Tebaldi in Maria Callas. Njihove glasove bo možno poslušati iz starega gramofona, novejši video posnetki pa se bodo vrteli na ekranu za gledalce, ki si bodo vzeli čas za ogled zanimivih uprizoritev z ravno tako znanimi interpreti. Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Občine Trst in s strokovno izvedbo osebja mestnih muzejev pod vodstvom ravnateljice Marie Masau Dan in odgovornega za muzejske zbirke Stefana Bianchija, ki sta na petkovi otvoritvi tudi predstavila njene vsebine. Na ogled bo do 3. februarja, vsak dan od 9. do 19. ure s prostim vstopom. ROP stalno gledališče fjk - Začetek nove sezone Kraljev govor: o prijateljstvu in odgovorni zavezanosti lastni vlogi Delo Davida Seidlerja o angleškem kralju Juriju VI. - Luca Barbareschi kot režiser in igralec Gostujoča predstava s popularno vabljivim predznakom je v četrtek odprla sezono Stalnega gledališča Furla-nije-Julijske krajine: odrske postavitve dela angleško-ameriškega scenarista Davida Seidlerja Kraljev govor (The King's Speech - Il discorso del re v italijanskem prevodu) se namreč še vedno drži uspeh nedavno posnetega filma, ki si je prislužil kar dvanajst nominacij in štiri oskarjeve nagrade, da o drugih sploh ne govorimo. Poleg tega je režiser in eden protagonistov drame nedvomno popularni Luca Barbareschi, ki si je sloves pridobil ne samo kot igralec, temveč tudi na drugih področjih, denimo v zadnjih časih kot parlamentarec desnega krila, pred leti pa kot voditelj kritiziranega, a uspešnega televizijskega showa, s katerim so ga povabili celo v Ameriko. Zlasti pa Barbareschi slovi kot osebnost, ki s svojimi javnimi nastopi hote vzbuja antipatijo in celo nepriljubljenost. Ima pa nesporno soliden talent, kot je dokazal tudi v odčitavi Seidlerjevega Kraljevega govora, predvsem režijsko, saj bi tokrat z igralske plati potreboval nekoliko strožjega režiserja. Kakorkoli že, predstava, ki spada v dramski abonmajski niz in bo v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu na sporedu še danes, je prijetno gledlji-va; so-protagonist Filippo Dini je zelo dober in je povsem prevzel gledalce, ki so mu na koncu najglasneje zaploskali; s scenske plati je stalno spreminjanje prizorišča dobro in domiselno izpeljano in tudi režijski posegi dajejo učinkovit ritem razdrobljenemu dogajanju na odru. Res pa izbrana predstava ni izrazito gledališki dogodek, kot bi si za otvoritveno premie-ro pričakovali, in tudi vzdušje v foaje-ju in v dvorani je bilo prej vsakdanje kot praznično, kljub karabinjerjema v visoki uniformi pred vhodom. Zaradi uspešnosti filma je zgodba Kraljevega govora splošno znana. Delo govori o prijateljskem odnosu med angleškim kraljem Jurijem VI., predhodnikom sedanje kraljice Elizabete, in njegovim logopedom Lionelom Lo-gueom: kralj je namreč hudo jecljal, kar je bilo resna ovira za njegovo javno vlogo že v dobi, ko je bil le yorški vojvoda in kot mlajši sin ni pričakoval, da bo stopil na prestol. Vendar se je Edvard VIII., zaradi ljubezni do dvakrat ločene Američanke Wallis Simpson prestolu odpovedal in ga prepustil bratu, ki se je zavedal, da mora zaradi izredne medijske pomembnosti neposrednih radijskih prenosov kraljevih govorov napako odpraviti in v tem je bila nepogrešljiva pomoč Lionela Logueja. Tako se delo Davida Seidlerja, ki je tudi sam v otroštvu močno jecljal, poleg iskrenega prijateljstva med pripadnikoma različnih razredov in različnih značajev, loteva številnih tem, kot je zavezanost odgovornosti, ki ti jo stan in življenje nalagata, čeprav si je nisi sam izbral. Vsekakor se besedilo, ki je najprej nastalo kot scenarij za film, nato kot odrsko delo in spet kot film, spretno poigrava s prijemi, ki jamčijo vtis na gledalca, denimo navidezno nonšalantno razgaljanje intimnih in drugih podrobnosti iz življenja zgodovinskih osebnosti, vse zlasti v vidiku uspešne popularnosti in manj v želji po kritičnem obravnavanju družbe. Tak cilj je dosegla tudi Barba-reschijeva postavitev odrske verzije besedila, zahvaljujoč se solidnemu režijskemu prijemu in igralskemu talentu Filippa Dinija v vlogi dostojanstvenega in odgovornega kralja ter, v manjši meri, samega Barbareschija v vlogi logopeda Lionela Loguea, medtem ko ostali igralci niso na njuni višini. Domiselne so scenografske rešitve Massi-miliana Nocenteja. Pri oblikovanju predstave so sodelovali še kostumograf Andrea Viotti, oblikovalec luči Iuraj Sa-leri in skladatelj Marco Zurzolo. (bov) w 507 Nedelja, 28. oktobra 2012 ŠPORT / FINALE S. WILLIAMS -ŠARAPOVA CARIGRAD - Američanka Serena Williams in Rusinja Marija Šarapova (na sliki) se bosta na sklepnem teniškem turnirju WTA v sezoni, 4,9 milijona dolarjev vrednem mastersu v Carigradu v današnjem finalu udarili za naslov. Obe finalistki sta na sklepnem dejanju sezone še neporaženi.Tretja nosilka Williamsova je v polfinalu po le 61 minutah igre s 6:2 in 6:1 premagala četrto nosilko Poljakinjo Agnieszko Radwansko, druga nosilka Šarapova pa je presenetila najboljšo igralko sveta to sezono in s 6:4 in 6:2 premagala številko 1, Belorusinjo Viktorijo Azarenka. TRIJE KANDIDATI ZA SP LOZANA - Mednarodna plavalna zveza Fina je potrdila, da se za organizacijo plavalnega svetovnega prvenstva leta 2019 potegujejo tri države: Kitajska, Južna Koreja in Japonska. Za zdaj kandidatke še niso imenovale mest, kjer bi gostile ta dogodek. Kitajska je bila gostiteljica SP že leta 2011 v Šanghaju.Fina bo prireditelja SP 2019 izbrala julija prihodnje leto na SP v Barceloni. Leta 2015 bo plavalno SP v ruskem Kazanu, dve leti pozneje pa v mehiški Guadalajari. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu KAKO SE JE IZTEKLO? APrimorski ~ dnevnik PHILLIP ISLAND - Avstralski motociklist Casey Sto-ner (Honda), dvakratni svetovni prvak, je na da-višnji veliki nagradi Avstralije v elitnem razredu motoGP začel s prvega startnega mesta. Na dirkališču na Phillip Islandu je dosegel najboljši čas kvalifikacij (1:29,623) in skušal še šestič zapored dobiti dirko za domačo VN. Za Stonerjem, ki se bo po koncu letošnje sezone poslovil od tekmovanj, sta predzadnjo dirko letošnjega SP začela vodilna v prvenstvu. ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze prepričljivo dobila uvodni veleslalom na ledeniku v Soldnu V velikem slogu Tina Maze se je po številu zmag v Soldnu izenačila z legendarnim Hermannom Maierjem, ki je v prav tako slavil trikrat. Mazejeva je bila v Soldnu najboljša že v letih 2002 in 2005 ansa 12. zmaga, a šele prva po 18. marcu 2011 Tina Maze je dosegla včeraj svojo 12. zmago v svetovnem pokalu. Sedaj ima devet veleslalomskih zmag ter po eno v smuku, super-kombinaciji in slalomu. Le ena su-perveleslalomska zmaga jo loči od tega, da bi postala šesta smučarka v zgodovini, ki bi zmagala v vseh petih disciplinah. To je pred tem uspelo le Američanki Lindsey Vonn, Av-strijki Petri Kromberger, Švedinji Pernilli Wiberg, Hrvatici Janici Ko-stelic in drugi Švedinji Anji Parson. Mazejeva v minuli zimi ni stopila na zmagovalne stopničke pokala. To ji je zadnjič uspelo 18. marca 2011 na finalu v švicarskem Lenzerheideju, ko si je s svojo prvo slalomsko zmago zagotovila tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. SOLDEN - Črnjanka Tina Maze je na najboljši način začela sezono v svetovnem smučarskem pokalu. Na ledeniku v Soldnu je dosegla 57. slovensko zmago v svetovnem pokalu al-pincev, od tega so jih 23 dosegli smučarji, 34 pa smučarke. Svetovna prvakinja Tina Maze je v Soldnu delovala izjemno samozavestno. Že po prvi vožnji je imela ogromno prednost. Francozinja Tessa Worley je bila edina, ki je zaostala manj kot sekundo (+0,74), Nemko Viktorio Rebensburg, najboljšo vele-slalomistko sveta zadnjih dveh sezon in olimpijsko zmagovalko, pa je prehitela za več kot sekundo; obe omenjeni sta v finalu, ki se je odvijalo v težkih vremenskih razmerah, tik pred Mazejevo predčasno končali nastopa. «Zelo sem ponosna na mojo prvo vožnjo. Bila je resnično vrhunska, napadalna. Bil je izjemen občutek, ko sem se tako smučala. V drugi vožnji je bilo povsem drugače, bila je težka proga in sem se ves čas borila. Kar razmetavalo me je po progi, včasih mi je kakšno nogo skušalo potegniti vstran. Toda letos sem zelo dobro pripravljena in sem prebrodila vse težave.» Mazejeva je očitno skupaj s svojo ekipo izbrala tudi odločno opremo, s čemer je imela v začetku minule zime nekaj težav. «Že treningi so pokazali, da lahko dobro smučam. Nisem sicer imela primerjav z ostalimi med pripravami, vendar se je očitno vse skupaj odlično izšlo. Resnično sem bolje pripravljena kot v prejšnji sezoni. Smučam zelo dobro. Sedaj moram to pokazati na tekmah. Lažje se borim in pokažem, kaj znam. Uspelo mi je. Sedaj se ne mislim varčevati in bom napadala na vso moč. Potem pa bomo videli, kako se bo ta sezona razpletla,» je pojasnila Mazejeva. Lindsey Vonn, branilka velikega kristalnega globusa in lanske zmage na ledeniku Rettenbach, je po 12. mestu v finalu ostala brez uvrstitve in točk, šele 11. pa je bila Nemka Maria Hofl-Riesch, lani tretja v skupnem seštevku. Mazejeva je tako uvodni nastop opravila v velikem slogu, kar je ocenil tudi vodja njene ekipe Andrea Massi, ki pa je izpostavil tudi izjemno delo trenerja Livia Magonija, fi-zioterapevtke Nežke Poljanšek in pomemben prispevek novega serviserja Andrea Vianella. Precej soliden je bil nastop italijanskih reprezentantk. Že 31-letna Denise Karbon je pristala na 7. mestu, po prvi vožnji je bila celo peta. Rezultat je lahko tolažba za obtožbo, da je davkariji prikrila 400.000 evrov sponzorskih zaslužkov, tako da jih je položila v švicarski banki. Takoj za njo se je včeraj uvrstila Irene Curtoni, Federica Brignone pa je - tako kot lani - odstopila v drugi vožnji. Vrstni red veleslaloma: 1. Tina Maze (Slo) 2:31,41; 2. Kathrin Zettel (Avt) +00,42; 3. Stefanie Köhle (Avt) +01,71; 4. Dominique Gisin (Švi) +01,91; 5. Anna Fenninger (Avt) +02,41; 6. Marie-Michele Gagnon (Kan) +02,68; 7. Denise Karbon (Ita) +02,73; 8. Irene Curtoni (Ita) +02,82; 9. Jessica Lindell-Vikarby (Šve) +03,10 (1:14,82-1:19,69) 10. Taina Barioz (Fra) +03,61; 11. Maria Höfl-Riesch (Nem) +03,65 ; 12. Susanne Wein-buchner (Nem) +04,25; 13. Ana Drev (Slo) +04,39. SUPERKAMERE - S februarjem bodo alpske smučarje opremili z mikro kamerami na čeladah in očalih, da bi bili TV posnetki bolj spektakular-ni. Kot v formuli ena. DANES MOŠKI - Po Tv 9.15 in 12.30 (TV Slovenija 2 in Raisport 1) Lindsey in moški Vonnova se še vedno ni poslovila od želje, da bi že v tej zimi nastopila na moški tekmi pokala v smuku. Tudi Gian Franco Kasper, predsednik Mednarodne smučarske zveze (Fis), je dejal, da vidi to njeno potezo bolj kot akcijo, ki je pritegnila medije in javnost. Dodal je, da je zelo malo možnosti za uresničitev te ideje, saj med drugim trenutna pravila tega ne dovoljujejo. Po tekmi na ledeniku Rettenbach bo sledil premor, saj se bodo smučarke naslednjič pomerile 10. novembra na slalomu v finskem Leviju. 80.000 OGLEDOV V NEKAJ URAH »Pevka« Tina pravi »hit« na YouTubu / ROKOMET Južni Tirolci boljši od Tržačanov Pallamano TS - Bozen 27:34 (10:17) Pallamano: Zaro, Postogna, Mar-tellini 1, Radojkovič 1, Oveglia 4, Da-piran, Anici 7, Pernic, Savron, Carpa-nese 1, Sirotič 3, Nadoh 4, Leone, Vi-sintin 6. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so še tretjič zapored zapustili igrišče praznih rok. Bozen je sicer tudi letos favorit za končno zmago. Pri Tržačanih je še zadnjič z rdeče-belo majico igral hrvaški roko-metaš Sirotič, ki bo zaradi službenih obveznosti zapustil Trst. V prvem polčasu gostitelji niso našli poti do gola, saj je bila južnotirolska obramba izjemno učinkovita. Gostje so že vodili z 9:3. Bozzolovi fantje so reagirali in se nekoliko približali gostom. V drugem polčasu Bozen ni popustil in je zasluženo odnesel domov vse razpoložljive točke. Ostali izidi skupine A: Meran -Mezzocorona 26:22, Emmeti Group -Rovereto 27:26, Pressano - Cassano Magnago 34:26, Brixen - Estense 32:28. Danes rekordni Ljubljanski maraton LJUBLJANA - Slovenska prestolnica bo danes gostila 17. ljubljanski maraton. Tek na 10.000 m se bo začel ob 8.30, teka na 42 in 21 kilometrov pa ob 10.30, že 10 minut prej bo start paraplegikov na najdaljši razdalji. Start bo, tako kot lani, na Slovenski cesti, cilj pa na prenovljenem Kongresnem trgu, kar je letošnja novost. Lani sta na 42 km zmagala Kenijec Daniel Too z rekordom proge (2:08,25) in njegova rojakinja Lydia Kurgat (2:33,01), li predstaviti zamisel, da je tek primeren prav za vse. Za dvodnevne teke se je skupaj prijavilo rekordnih 25.686 udeležencev iz 41 držav. V SLOVENIJI - Nogomet, 1. SNL, 15. krog: Celje - Olimpija 1:2, Luka Koper - Gorica 4:0. Rokomet, ženske: Piran - Futura Rim 25:26, Logatec - Celje 26:33; moški: Cimos Koper -Velenje 28:23.. Odbojka, moški: Triglav - GO Volley 3:0 (Aljoša Orel 0), Salonit - Kropa 3:0. LJUBLJANA - Glasbeni video slovenske alpske smučarke Tine Maze «My way is my decision» na spletnem portalu YouTube je v slabem dnevu, odkar je v HD-tehniki uradno dostopen na naslovu youtube.com/ že presegel številko 80.000 ogledov. Včerajšnja zmaga Mazejeve v Soldnu je k hitri rasti ogledov bržkone le pripomogla.Avtor pesmi My way is my decision je znani slovenski glasbenik Matjaž Jelen, pri ustvarjanju pa je Mazejevi poleg Jelena pomagal še producent in glasbenik Raay. Devetindvajsetletna Mazejeva je pesem posnela v nekaj dneh, videospot pa v nekaj urah, a je ob tem zatrdila, da se je ob ustvarjanju glasbe želela le zabavati, tako da bržkone v bližnji prihodnosti (še) ne gre pričakovati celotnega albuma. Glasbeni video Tine Maze tudi na naši spletni strani www.primorski.eu FORMULA ENA - Vettel s 1. mesta VN Indije danes ob 10.30 NEW DELHI - Dvakratni svetovni prvak v formuli 1 Nemec Sebastian Vettel (Red Bull-Renault) bo nedeljsko dirko svetovnega prvenstva za veliko nagrado Indije začel s prvega startnega mesta. Pred tem je bil najhitrejši na vseh treh treningih in je dosegel 35. najhitrejši kvalifikacijski čas. Drugi je bil njegov moštveni kolega Avstralec Mark Webber. Red Bull bo imel drugo dirko zapored oba dirkalnika v prvi vrsti. V drugi vrsti bosta 17. dirko sezone začela McLarna; Britanec Lewis Hamilton je dosegel tretji čas, četrtega pa njegov rojak Jenson Button. Španec Fernando Alonso (Ferrari) bo začel s petega startnega mesta. Vettel je lani na dirkališču v Greater Noidi, okrog 40 km od New Delhija, zmagal pred Buttnom in Alonsom. Štiri dirke pred koncem sezone ima Vettel na prvem mestu točkovanja za SP 215 točk, drugi je Alonso s šestimi točkami zaostanka, tretji pa Finec Kimi Raikkonen, ki pa je že precej zadaj in ima 167 točk. Teoretične možnosti za naslov imajo tri dirke pred koncem še Hamilton (153), Webber (152) in Button (131). Že pred kvalifikacijami je Christian Horner, šef Red Bulla, povedal, da bo Vettel za njegovo ekipo vozil do leta 2014 in s tem zavrnil namigovanja, da naj bi se Nemec čez dve leti preselil v Ferrari. Drika se danes začne ob 10.30 po našem času. 22 Nedelja, 28. oktobra 2012 ŠPORT LIPPI KITAJSKI PRVAK ŠHANGAJ - Marcello Lippi je prvi italijanski nogometni strokovnjak, ki se lahko ponaša z uspehom na Kitajskem. S svojim moštvom Guangzhou Ever-grande je krog pred koncem osvojil namreč tamkajšnjo A-ligo. Že čez teden dni se mu ponuja priložnost, da osvoji še kitajski pokal. Ta uspeha predstavljata uteho za izločitev iz azijske lige prvakov proti arabskemu moštvu Al It-tihad. Ta poraz je precej zamajal Lippi-jevo klop. Trener iz Viareggia je bil namreč tarča javnih kritik. NAPOLI OŠKODOVAN NEAPELJ - Trener Napolija Walter Mazzari se otepa kritik, ki so se vsu-le na njegovo moštvo po pokalnem porazu v Rusiji in novici, da mu zaradi vpletenosti v škandal o prirejanju izidov grozi odvzem točk na lestvici. »Zaupam športni pravici, še bolj pa mojima igralcema Cannava-ru in Gravi (obtožujejo, da sta vedela za malverzacijo, a sta bila tiho, op.ur.). Napoli je v tej zadevi oškodovana stranka,« je pred tekmo proti Chievu dejal Mazzarri, ki o porazu v Dnjepru pravi: »Krive so bile epizode.« / ROMA - UDINESE DANES OB 20.30 VIDEM - »Očitno je, da sem slabo pripravil tekmo,« je pokalni poraz v Bernu ocenil trener Udi-neseja Guidolin. Zdaj je Guidolin že usmerjen v večerno tekmo proti Romi. Težav ne manjka. V Švici se je poškodoval tudi Benatia, Danilo je diskvalificiran, Muriel, Pinzi, Pasquale in Nasta pa so poškodovani. »Ta Roma ne igra v pravem Zemanovem slogu, Totti ima na primer več svobode. Zato je Roma bolj nepredvidljiva,« je povedal trener. NOGOMET - Italijansko gibanje v krizi, recept ponuja Juventus Hitro nazadujejo RIM - Kriza italijanskega nogometa se zdi res neizbežna. Ne le škandali, proračunske luknje in prazni stadioni, problem je tudi kakovost moštev. Po prvem delu kvalifikacij v ligi prvakov sta Milan in Juventus skupno dosegla eno zmago, štiri neodločene izide in en poraz, v evropski ligi pa je obračun 18 tekem šest zmag, 8 neodločenih izidov in 4 porazi, še to predvsem po zaslugi Lazia in Interja. Če bo šlo tako naprej se bodo nemški, angleški in španski klubi na jakostni lestvici UEFA še bolj oddaljili od italijanskih, ki se jim zelo naglo približujejo francoski in celo ukrajinski ter portugalski. »Italijanski nogomet se spopada z izredno hitrim nazadovanjem, ki mu povrhu ni videti konca,« je ocenil predsednik Juventusa Andrea Agnelli. Turinski klub je v zadnji sezoni razpolovil svoj primanjkljaj, računa, da bo bilanca uravnovešena, ko bo nov klubski zasebni stadion polno zaživel. Agnelli je predstavnikom drugih klubov že predlagal vrsto sprememb, ki jih je treba uvesti. Pravo revolucijo. Cilj je, da se zmanjša število poklicnih klubov v Italiji. Teh je kar 111. Odločno preveč. Preživele klube bi želel Agnelli ločiti od amaterskega gibanja. Skratka, ustanovil bi nogometno NBA-ligo, v kateri (skoraj) ne bi bilo izpadov. Dalje predlaga reformo športne pravice, igranje rezervnih (mladinskih) ekip prvoligašev v B-ligi (kot pač v Predsednik Juventusa Andrea Agnelli ansa Nemčiji in še drugje), nov zakon za zaščitne znake klubov in za status poklicnih nogometašev z delno spremembo reforme Melandri, poleg tega pa reforma zakonov o stadionih. Športni vodja tu- rinskega kluba Giuseppe Marotta glede B-ekip pravi. »Mi moramo vsako leto posoditi več desetih mladih igralcev drugim klubom, s tem pa jih prikrajšamo za znanje naših strokovnjakov.« Zmaga Milana Siena - Palermo 0:0 Siena: Pegolo; Neto, Paci, Felipe (od 57 Rubin); Angelo, Vergassola, Bolzoni, Del Grosso; Rosina (od 46 Valiani), Ze Eduardo (od 77 Reginaldo); Calaio. Palermo: Ujkani; Munoz, Donati, Von Bergen; Morganella, Kurtic, Barreto, Mantovani; Ilicic (od 82. Budan), Brienza (od 59. Bertolo); Miccoli (od 82. Dybala). Milan - Genoa 1:0 (0:0) Strelec: El Shaarawy v 77. min. Milan: Amelia, Zapata, Bonera, Yepes, Abate, De Jong, Montolivo, Antonini (Constant), Emanuelson (Nocerino), El Shaarawy, Pato (Pazzini). Genoa: Frey, Sampirisi, Bovo, Granqvist, Moretti (Merkel), Jankovic (Krajnc), Kucka, Tozser, Antonelli, Bertolacci (Jorquera), Immobile. Vrstni red: Juventus 22, Napoli 19, Lazio in Inter 18, Roma 14, Fiorentina 12, Catania 11, Sampdoria (-1), Milan 10, Torino (-1), Genoa, Parma in Udinese 9, Atalanta (-2) in Cagliari 8, Bologna, Chievo, Pescara in Palermo 7, Siena (-6) 3. Danes ob 12.30 Catania - Juventus, ob 15.00 Bologna - Inter, Fiorentina - Lazio, Pescara -Atalanta, Sampdoria - Cagliari, Torino - Parma, ob 20.45 Napoli - Chievo in Roma - Udinese. B-LIGA - Izidi 11. kroga: Brescia - Pro Vercelli 1:1, Empoli - Modena 4:2; Grosseto - Ternana 1:1; Novara - Varese 1:1; Padova - Bari 1:1; Reggina - Ascoli 2:0; Spezia - Cittadella 0:3; Verona - Lanciano 2:0; Vicenza - Crotone 0:0; Livorno - Cesena 1:0; Sassuolo - Juve Stabia. Vrstni red: Sassuolo 28, Verona 24, Livorno 22, Padova 17, Ternana in Cittadella 16, Varese, Spezia in Juve Stabia 15, Brescia in Modena 14, Bari in Ascoli 12, Vicenza 11, Crotone in Novara 10, Reggina, Empoli in Cesena 9, Pro Vercelli in Virtus Lanciano 8, Grosseto 3. homoseksualnost Matthäus nogometašem »svetuje« molk FRANKFURT - Rekorder po številu nastopov za nemško nogometno reprezentanco, legendarni Lothar Matthäus je za nemško radijsko postajo HR1 dejal, naj homoseksualni nogometaši nikar ne razkrivajo svoje spolne usmerjenosti. «Sovraštvo navijačev je namreč lahko zelo veliko,» je dejal 51-letnik. Matthäus je dodal, da sam sicer ne ve, če je v nogometu kaj homoseksualcev ali ne, saj se do zdaj še nihče ni javno razkril. A zaradi možnega napada in zlobnih reakcij navijačev Matthäus meni, da ni prav, da homoseksualni nogometaši javno razkrijejo svojo spolno usmerjenost: «Menim, da je potem bolje, če raje kar nehajo igrati nogomet.» Septembra so se v Nemčiji začele javne razprave o homoseksualcih v profesionalnem nogometu, v katere se je dejavno vključila tudi politika, ki si prizadeva, da bi nogometaši svobodno izražali svojo spolno usmerjenost. Nemška kanclerka Angela Merkel podpira homoseksualne nogometaše in jih opogumlja, naj priznajo spolno usmerjenost, nekdanji nogometaš in predsednik nemškega nogometnega velikana Bayerna iz Münchna Uli Hoeness pa je prepričan, da je prvo razkritje med nogometaši samo še vprašanje časa. (STA) NOGOMET Poraz, toda korak naprej mladincev Krasa Pordenone - Kras Repen 3:1 (2:1) Kras: D'Agnolo, Krizman (Bovino), Fachin, Simeoni, Cinque, Bianco (Miniussi), Maio, Marocco, Caselli (Petracci), Radoševic, A. Tari. Trener: Vitulič. Državni mladinci Krasa so se v gosteh uspešno upirali prvouvršče-nemu Pordenonu. V uvodnem delu so varovanci trenerja Davorja Vituliča začeli slabo in gostitelji so po pol ure že vodili z 2:0. Rdeče-beli so reagirali in pet minut pred odmorom so zmanjšali zaostanek z golom Radoše-vica, ki je uspešno izvedel najstrožjo kazen. »V drugem polčasu smo bili enakovredni močnemu nasprotniku. Igrali smo zbrano in odprto. Skušali smo na vse načine izenačiti. Porde-none je tretji gol dosegel v zadnji minuti. Tokrat sem zelo zadovoljen, saj smo pokazali napredek v igri. Ne smemo obenem pozabiti, da smo tudi tokrat igrali s številnimi naraščajniki, ki bodo nastopili tudi v jutrišnjem (današnjem op. ur.) krogu,« je povedal trener Davor Vitulič. Pri Krasu so se tokrat izkazali Miniussi, Caselli in Cinque. DEŽELNI MLADINCI - Kriška Vesna bo proti San Luigiju igrala jutri ob 18. uri v Križu. Ostala izida: Sangior-gina - Zaule 1:1, Trieste Calcio - Torviscosa 3:1. VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Caporiacco - Buttrio 4:2; 1. AL: Ison-tina - Pieris 1:0; 2. AL: Moraro - Pie-dimonte 0:0. www.primorski.eu1 NOGOMET - Po petem zaporednem porazu Krasa v D-ligi Alejnikov odstopil Kras Repen - Este 0:3 (0:2) Strelci: Thomassen v 17., Brotto v 35., Berno v 49. minuti Kras Repen: Giorgiutti, Capalbo, Mileto (od 56. Stolfa), Barbetti, Simonini, Visintin, Pastrello, Sain, Kneževič (od 76. Pavan), Barreca, Pizzini (od 76. A. Alejnikov). Trener: S. Alejnikov. Temni oblaki, dež, nevihta, poraz in odstop trenerja. Kriza Krasa po najslabšem letošnjem nastopu se poglablja. Po petem zaporednem porazu s 3:0 proti Esteju in neprepričljivi igri je trener Sergej Alejnikov ponudil odstop: »Če ne morem zamenjati deset igralcev, nekateri po mojem mnenju niso dovolj dobri za to ligo, je prav, da pač odstopim sam,« je po tekmi povedal Alejnikov. Uprava repenskega kluba je na njegovo potezo reagirala z izjavo, da si bo zdaj vzela nekaj časa za premislek. Odstopa torej še ni sprejela. Očitno ni več medsebojnega zaupanja med trenerjem in skupino igralcev. To se je jasno videlo na igrišču, saj so nogometaši repenskega društva igrali brez prave volje in niso se potrudili, kot bi bili morali. Trener Alejnikov je poskusil zamenjati sistem igre: igral je s 4-3-2-1. Pizzini visoko na levem boku, Barreca polšpica, Kneževič pa glavni napadalec. Poteza ni obrodila sadov. Gostje so že v uvodnih minutah prevzeli pobudo v svoje roke, čeprav se je Kras upiral. Vsekakor le do 16. minute, ko je Este povedel po zaslugi lanskega nogometaša Triestine Thomassena (igral je z masko, bil pa je med boljšimi na igrišču). Danes je imel tudi kanček sreče, saj je bil po odbiti žogi pravočasno na pravem mestu. Po golu jalova reakcija gostiteljev. Kneževič je v 28. minuti z dobrega položaja streljal visoko nad prečko. V 35. minuti so maloštevilni gledalci videli še drugi gol gostov, ki je dejansko pomenil konec tekme. Domačega vratarja je z lo-bom mojstrsko premagal Brotto. Drugi polčas je bil bolj dolgočasen od prvega. V Repnu je vsako toliko lilo kot iz škafa in po tretjem golu gostov (Berno je izkoristil napako Mi-leta, ki je skušal obdržati žogo v igrišču) je marsikateri gledalec zapustil tribuno in odšel proti domu oziroma do kioska. Vsi, tudi nogometaši na ■ T * i T if? s k? mi i ^ Nrsk ClVdVlR i . { Hirme* Cm m ifv-i k 0 j,|U ti Krasova napadalca Davide Pizzini in Radenko Kneževič, ki ga brani Thomassen. Desno trener Sergej Alejnikov kroma igrišču, so zgolj čakali na konec tekme. Kras ni ustvaril nobene nevarne akcije, gostje pa so zgrešili še vsaj dve stoodstotni priložnosti za gol. Končni izid bi lahko bil še višji. V Krasovem taboru je bilo po tekmi napeto. Odborniki in igralci so bili razočarani. Gostje so se upravičeno veselili: »Zmaga je bila več kot zaslužena, saj smo bili boljši od Krasa. Upam, da bomo odslej igrali bolje in se približali sredini lestvice,« je povedal pomožni trener Michielon. Prihodnji krog bo že v četrtek, 1. novembra. Kras bo ob 14.30 v Repnu, mogoče že z novim trenerjem, gostil Sacilese. (jng) 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Poggio prekinjena zaradi naliva Gostje Športela odbojkarji Sloge Tabor Gostje jutrišnjega Športela(TV Koper-Capo-distria, začetek ob 22.30) bodo odbojkarji Sloge Tabor Televita. V studiu se bodo z Igorjem Malalanom pogovorili trener Lucio Battisti, kapetan Ambrož Pe-terlin in Gregor Jerončič. Med oddajo bo tudi več prispevkov o tekmah naših ekip, in sicer z nogometne tekme Kras - Este ter z odbojkarskih srečanje Zaleta C in Sloge Tabora v derbiju proti Ferroalluminu. Ponovitev si boste lahko v torek ogledali na naši spletni strani www.primorski.eu. / ŠPORT Nedelja, 28. oktobra 2012 23 košarka - Deželna C-liga Bor Radenska in Breg: tokrat oboji praznih rok Bor Radenska - Tarcento 59:64 (11:14, 27:26, 46:45) Bor Radenska: Madonia 13 (2:5, 4:9, 1:5), Crevatin 13 (-, 2:2, 3:7), Contento 8 (0:1, 4:7, 0:1), Meden 16 (2:6, 4:7, 2:6), Gallocchio (-, 0:2, 0:4), Fumarola 7 (1:2, 3:5, 0:1), Devcic 2 (-, 1:1, -), Pertot (-, 0:1, 0:2), Kocijančič n.v, Gersevich n.v., Celin n.v., Pastor n.v. Trener: Boban Popovic. SON: 21; PON: Gallochio (40 min.). Skoki: 28 (20 v obrambi, 8 v napadu). Bor Radenska bi za las presenetil favorizirano peterko iz Čente, vendar je varovancem trenerja Po-povica zmanjkalo kisika v končnici, točneje pokopale so jih neumne napake. Zgrešili so namreč kar sedem prostih metov in to v odločilnih trenutkih, povrh tega pa je 45 sekund pred zvokom sirene pri izidu 55:59 Gallochio dobil tehnično napako, odbojka B2-liga: ob 18.00 FerroAlluminio Sloga Televita »Pričakujem, da bo nasprotnik zelo motiviran, saj gre za občuten tržaški derbi, mi pa moramo seveda absolutno zmagati,« pred današnjo tekmo v Trstu (Suvich) proti FerroAlluminiu (začetek ob 18. uri) pravi trener Sloge Tabor Tele-vita Lucio Battisti. Kapetan Ambrož Peterlin in tovariši so na tej tekmi nesporni favoriti, te vloge se po dveh gladkih pokalnih zmagah proti temu nasprotniku in po dobrem začetku prvenstvene sezone pač ne morejo izogniti. So zdaj tudi dovolj zreli, da ne bi smeli nasprotnika podcenjevati. FerroAlluminio, ki je v ligi novinec, je pred pričetkom sezone izgubil nekaj ključnih lanskih igralcev, za nameček pa se je pred dvema tednoma poškodoval močni srbski tolkač Ivanovic, čigar nastop je danes zelo pod vprašajem. Tudi sicer je del ekipe mlad in neizkušen. Sloga Tabor mora torej zmagati, da bi si pripravila čim boljše izhodišče pred zahtevnejšimi nastopi doma proti Padovi, v Cordenon-su in spet doma proti Argentariu. Mogoče bo danes tudi priložnost, da trener preizkusi kakšno različno postavo. Predvidoma bodo igrali vsi. Na prejšnji tekmi je stopil na igrišče tudi Vasilij Kante, a le da bi okrepil blok, saj zaradi poškodbe rame ne more napadati. »Njegova odsotnost je delno porušila koncept različnih variant, ki sem si jih zamislil pred pričetkom sezone. Nimam več na razpolago dvojne menjave, izgubili smo tudi na višini in na servisu,« priznava Battisti, ki seveda upa, da se bo Vasilij, resnosti poškodbe navkljub, vendarle lahko vrnil na igrišče (če drugače ne po operaciji), za kar si ustrezno prizadeva tudi uprava društva. Sinoči: Argentario - Gemona 3:0, Loreggia - Prata 0:3. kar je dokončno potrlo svetoivanske košarkarje. Res je tudi, da sta sodnika dovoljevala gostom grobo igro v obrambi, med tem ko sta bila do košarkarjev Bora zelo stroga, kot zgovorno kaže tudi statistični podatek, da so gostje metali 21 prostih metov, Plavi pa le 14, posebno sporne pa so bile njune odločitve v končnici. Toda če bi Plavi obdržali koncentracijo do konca, bi se srečanje kljub sodniškemu paru lahko končalo na povsem drugačen način. Pričetek tekme ni bil najboljši, saj sta obe peterki veliko grešili. Prvi koš smo videli šele po dobrih treh minutah igre. Gostitelji so bili dejansko brez pravih idej v napadu. S težavo so se prebijali pod koš. Prisiljeni so bili tako metati iz razdalje in iz neizdelanih položajev. Pri gostih je največ preglavic povzročal Bagnarol. Ni po naključju najboljši strelec v ligi. Nikoli ni forsiral metov, vedno je igral premišljeno in v prvih dveh četrtinah je dosegel kar 13 točk (končni izkupiček pa je bil 16 točk). Tekma se je nekoliko razživela v tretji četrtini, ko je Bor le poprijel vajeti igre v svoje roke in smo videli tudi nekaj lepih akciji, ki so omogočile plavim, da so prevzeli vodstvo. V zadnji četrtini se je vnel boj za vsako točko in se končal le v nesrečni končnici. Povedati je treba tudi, da sta se poznali odsotnosti Boleta (služba) in bolnega Favretta. (RAS) Cervignano - Breg 80:73 (25:16, 42:35, 63:55) Breg: Schillani 2 (-, 1:2, -), M. Grimladi 22 (2:2, 7:11, 2:4), Robba 20 (6:9, 5:12, 0:1), Semec, Cigliani 13 (5:5, 4:1, 0:5), Mattiassich (-, 0:1, -), A. Grimaldi 16 (4:7, 6:16, 0:1), Gelleni (-, 0:2, -), n.v.: Gregori, Ster-nad, in Nadlišek, trener Kladnik. Breg je v Červinjanu nastopil brez dveh standardnih igralcev, Marko Meden je bil s 16 točkami najboljši strelec Bora Radenske kroma Kristjana Ferfoglie in Dominika Kosa, pa tudi Schillani še ni povsem saniral poškodbe na nogi, vseeno pa je stopil na igrišče in prispeval dve točki. Gostitelji so bili stalno v vodstvu, Brežani pa niso popustili in bili »v igri« do zadnjih minut. V končnici so bili igralci Cervignana prisebnejši in zasluženo zmagali. Breg ni igral slabo, izgubil pa je preveč žog. Od posameznikov bi pohvalili mladega Gellenija (letnik 1997), ki je bil skoraj 10 minuti na igrišču. Sicer ni dosegel točke, z igro pa je povsem zadovoljil. Ostali izidi: Collinare Basket - Falconstar 65:66, Trevisan - Libertas Acli 60:71, Latte Carso -Ronchi 75:73, Bluenergy - Romans 80:87. Domači šport Danes Nedelja, 28. oktobra 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZJA C - 18.00 v Coneglianu: Conegliano - Jadran Franco UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Dolini: Breg - Ardita ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet -Coselli UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Azzurra1.30 na Opčinah: Sloga Zalet Barich -Brunner NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Pro Fagagna; 14.30 v Miljah: Muggia - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Zarja; 14.30 v Ogleju: Aquileia - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Zagraju: Sagrado - Gaja NARASČAJNIKI - 10.30 v Krminu: Cormonese -Juventina; 10.30 v Dolini: Kras - Domio NAJMLAJŠI - 8.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras; 10.30 v Podgori: Juventina -Cormonese; 10.30 v Starancanu: Pro Staranzano - Sovodnje Jutri Ponedeljek, 29. oktobra 2012 KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 20.30 pri Briščikih: Jadran -Azzurra RDR NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Križu: Vesna - San Luigi □ Obvestila DRŽAVNA DIVIZIJA C Jadran Franco za drugo zmago Jadran Franco bo tekmo 3. kroga državne divizije odigral danes ob 18. uri v Coneglianu. Nasprotnikovo moštvo je mlado, vendar neizkušeno, zato računa Jadran na drugo zaporedno zmago. Sinoči: Montebelluna - Por-denone n.p., Alba Krmin - Broet-to Padova 66:68, Servolana -Marghera 58:73. Danes tudi: Caor-le - Udine, 3P Padova - San Ven-demiano, Oderzo - Ardita Gorica SK DEVIN prireja tridnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do 15. novembra. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538. SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra od 10. do 19.30, prodaja od 9. do 12. novembra od 10. do 19.30. (petek 15.30-19.30) in prevzem opreme 13. novembra od 10. do 19.30. Ne prezrite te posebne priložnosti. Informacije: 3358416657 ali 3358180449. SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org odbojka - Proti najbrž najmočnejši ekipi v ligi izgubil po štirih setih Zalet C se je hrabro boril D-liga: Neurje zalilo sovodenjsko telovadnico, Govolley igral v Gorici - Zalet D odščipnil set favoriziranemu Staranzano Zalet C - Bulloneria Friulana 1:3 (16:25, 25:20, 21:25, 19:25) Zalet C: Babudri 11, Balzano 7, Bu-kavec 13, Crissani 3, Gridelli 9, Štoka 7, Cvelbar (libero), Anja Grgič 0, Petra Grgič, Pertot. Trener Edi Božič V Repnu je gostovala pordenonska ekipa, ki spada prav gotovo med favorite ne le za uvrstitev v skupino boljših, ampak za napredovanje v B2 ligo, česar pri društvu ne skrivajo. Zaletovke so bile torej pred zelo težko nalogo, za nameček tudi tokrat v okrnjeni postavi (Fanika Starec je bila službeno zadržana), in so začele zelo zadržano in v prvem setu niso zmogle nuditi gostjam skoraj nobenega odpora. Od drugega seta dalje pa se je situacija na igrišču povsem spremenila. Naše igralke so pridobile na samozavesti, začele so dobro blokirati ali vsaj z blokom zaustavljati močne napade nasprotnic, razigrale so se tudi v polju, kjer se je zlasti izkazala libero Staška Cvelbar. Drugi set je tako povsem zasluženo osvojil Zalet (za Pordenončanke je bil to sploh prvi izgubljeni set v letošnjem prvenstvu), ki pa je nato v tretjem začel slabo in dovolil, da so nasprotnice povedle že z 18:8. Kdor je mislil, da bo seta takoj konec, se je krepko uštel, saj so Zaletovke spet odločno reagirale, zaigrale zelo uspešno in zbrano in se povsem enakovredno kosale z objektivno boljšimi nasprotnicami, vendar je bila začetna razlika previsoka, da bi lahko poskrbele za preobrat. Zelo blizu osvojene točke so bile naše igralke v četrtem nizu, v katerem so bile v rah- li prednosti vse do izida 18:16, ko se nasprotnice strnile svoje vrste, izkoristile vsako negotovost v vrstah Zaleta in nanizale 7 zaporednih točk, s tem pa tudi zadale odločilni udarec naši ekipi, ki si ni več mogla opomoči. Kljub porazu je Zalet C vsekakor zadovoljil, o naši ekipi se je laskavo izrazil tudi predsednik Pordenona Alberti, ki je pohvalil zlasti značajnost naših odbojkaric. Tudi trener Zaleta Edi Božič ni bil razočaran: »Igrali smo dobro, to je bila vsekakor ekipa, proti kateri nismo mogli računati na uspeh. če bomo tako igro ponovili v naslednjih kolih proti 'dostopnejšim' nasprotnikom, bomo prav gotovo osvojili tiste točke, na katere računamo!« (INKA) ŽENSKA D-LIGA Zalet D - Staranzano 1:3 (14:25, 17:25, 25:14, 16:25) Zalet D: Cabrelli 1, Kneipp 9, Cas-sanelli 1, Zavdlav 11, Rudes 8, Kralj 3, Škerl 6, Ghezzo 1, Preprost 1, Klobas 6, Bembi, Paoli (Libero). Trenerja Maver in Calzi. Staranzano je potrdil, da upravičeno lahko meri visoko, saj so igralke postavne in dobro pripravljene. To je še posebno prišlo do izraza v prvih dveh se-tih, v katerih so bile objektivno boljše. Naše igralke so spravile v težave s servisom in nato nizale točke z napadom. V tretjem setu so igralke Zaleta reagirale in ekipi sta si zamenjali vlogi. V tem setu je bil ostrejši servis naših igralk, še zlasti sta se v tem elementu izkazali Klobasova in Igralke Zaleta C v bloku med sinočnjo tekmo kroma Kneippova, dobro pa so igrale tudi menjave. Zalet D je tako zasluženo zmanjšal zaostanek v setih, bolj samozavestno pa začel tudi četrti set, v katerem je Sta-ranzano na začetku sicer vodil, a le z minimalno prednostjo. Toda v nadaljevanju je zalet D popustil, naše igralke so začele nizati napake, predale so se tudi ma-lodušju, kar so gostje s pridom izkoristili in svojo prednost odtlej stalno večale. Trener Maver je vsekakor poudaril, da je ekipa - glede na moč nasprotnika - pokazala napredek. Dobro je tudi to, da je na igrišče stopilo kar enajst igralk. Govolley Kinemax - Rigutti 3:0 (25:14, 25:13, 25:21) Govolley: Bressan 18, Cernic 10, Mania 9, Valentinsig 4, Zavadlal 5, Pa- nozzo 2, Humar (L), Pvsic, Psulin, Mo-setti (L2). Trener Paola Ursič. Tekma se je začela s skoraj dveur-no zamudo. Neurje, ki je zajelo goriški prostor, je zalilo sovodenjsko telovadnico, v kateri bi se bila morala odviti tekma. Sodnik jo je prekinil pri vodstvu Riguttija z 22:19. Vsi udeleženci v tekmi so se nato preselili v telovadnico Kulturnega doma, kjer se je tekma nadaljevala šele po 10. uri in od začetnega 0:0 (kot predvideva pravilnik). V svoji do lani domači dvorani se je Govolley očitno bolje znašel in brez težav odpravil šibkejše Tržačanke, pokazal pa tudi spodbuden napredek v igri z uspešnim izvajanjem kombinacij. Go-volley je še nepremagan, doslej je imel lažjo razpored tekem. 24 Nedelja, 28. oktobra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija - Brežice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 7.50 Igra: Battle Dance 55 8.40 11.15 Rubrika: Pole Position 9.25 Avtomobilizem: Formula 1, VN Indije, prenos dirke 12.00 Dnevnik in Tg2 Motori 12.45 Talk show: Quelli che aspettano... 14.40 Talk show: Quelli che... 16.05 Dnevnik in vremenska napoved 16.10 Rubrika: Stadio Sprint 17.10 Rubrika: 90° Minuto 18.30 Avtomobilizem: Formula 1, VN Indije, povzetek 19.30 Dnevnik 20.00 Nan.: NCIS 20.45 Nan.: Hawaii Five-0 21.35 Športna rubrika 0.00 Dnevnik Rai Tre Rete 4 6.30 Dnevnik 7.20 Nan.: Vita da strega 8.20 Dok.: La vita dei mammiferi 9.20 Dok.: Magnifica Italia 2 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 14.45 21.30 Nan.: Tierra de Lobos 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il comandante Florent -Suono e luce (krim., Fr., '00) 23.45 Aktualno: Terra! Canale 5 V Italia 1 6.05 Variete: UnoMattina in famiglia 8.25 Sveta Maša Benedikta XVI. 10.30 A Sua im-magine, vmes Angelus 11.20 Aktualno: Linea verde 12.30 Dnevnik 13.00 Talk show: Domenica in... L'Arena 15.30 Dnevnik 15.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita (v. L. Cuccarini) 17.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 19.00 Dnevnik in športne vesti 19.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 20.30 Nan.: Questo nostro amore 22.35 Dnevnik in rubrike La 7 6.55 Film: Angoscia (dram., '44) 8.45 Nan.: L'Ispettore Derrick 9.45 Dnevnik in rubrike 11.25 TeleCamere Salute 11.55 Odd.: Se una farfalla batte le ali 12.25 Rubrika: Passepartout 13.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 13.30 Aktualno: In \\u00BD h 14.05 Rubrika: Alle falde del Ki-limangiaro (v. L. Colo) 17.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 19.00 Rubrika: Blob 19.10 Talk show: Che tempo che fa ^ Tele 4 20.30 Reportaža: Report 22.25 Dnevnik in deželni dnevnik 22.40 Nan.: Boris 23.40 Dnevnik 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nan.: Circle of life 11.00 Nan.: Benvenuti a tavo-la Nord vs Sud 11.55 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Talk show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Dome-nica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.20 Nan.: I Cesaroni 5 23.25 Nan.: Il giudice Mastrangelo |T Slovenija 2 A Kanal A / 6.00 Motociklizem: Grand Prix - SP, VN Avstralije (Phillip Island), MotoGp, prenos dirke 7.0015.00 Rubrika: Fuori giri 7.55 Risanke 10.20 Motociklizem: Grand Prix - SP, VN Avstralije (Phillip Island), Moto3, prenos dirke 11.20 Motociklizem: Grand Prix - SP, VN Avstralije (Phillip Island), Moto2, prenos dirke 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Motoci-klizem: Grand Prix - SP, VN Avstralije (Phillip Island), MotoGp, dirka (pon.) 16.00 Golden Skate Awards 17.35 Nan.: Tutto in famiglia 18.20 19.00 Risanka: Canimals 18.30 Dnevnik 19.10 Nan.: La vita secon-do Jim 19.30 Film: Rush hour - Due mine vagan-ti (akc., ZDA, '98) 21.25 Nan.: CSI - New York 23.10 Show: Zelig Off LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Maratona di Venezia 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Amore a prima vista (kom., It.) 16.00 Film: Monsieur Batignole (kom., Fr., '02) 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Resničnostni show: SOS Tata 23.35 Non ditelo alla sposa! 0.35 Omnibus Notte 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.15 18.50, 23.15 Aktualno: Musa Tv 7.25 23.15 Rotocalco Adnkronos 7.45 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 12.00 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Rubrika: Super Sea 18.30 Rubrika: 20 minuti... 19.00 Rubrika: Hard Trek 19.30 Dnevnik 23.00 Deželni dnevnik 6.55 Skozi čas (pon.) 7.05 Globus 7.35 Istra skozi čas 8.15 Alpe-Donava-Jadran 8.40 Glasbena matineja 9.15 Alpsko smučanje: Veleslalom (M) 1. vožnja, prenos iz Soeld-na 10.25 Formula 1: Velika nagrada Indije, prenos iz New Delhija 12.35 Alpsko smučanje, svetovni pokal: Veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Söldna 13.45 Migaj raje z nami 14.15 Nogomet: Evropska liga, Maribor : Tottenham, prenos iz Maribora, ponovitev 16.20 Festival slovenskega šansona in podelitev nagrade Franeta Milčin-skega Ježka (pon.) 17.55 Dok. feljton: V ritmu volovske vprjege 18.25 Predstava: V Damask 19.50 Žrebanje lota 20.00 Baletna pantomima: Možiček 20.25 Koncert 21.00 Dok. odd.: Naša hiša 21.50 Dok. serija: Atlantida 23.20 Dok. serija: City folk 23.45 Kratki igr. film: Limonada {T Slovenija 3 6.05 Primorska kronika 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 14.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 13.00 Kronika 9.55 Portreti kandidatov za predsednika republike 11.10 Utrip 11.30 16.00, 18.35 Svet v besedi in sliki 12.00 Dosje: Armada in Slovenija 13.30 Prvi dnevnik 15.05 Soočenje kandidatov za predsednika republike 16.1518.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs118.55 DIO šport: N90 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 12.00 Dnevni program 12.15 Soelden: AS VSL (m) 1. vožnja 12.45 Soelden: AS VSL (m) 2. vožnja 13.40 Avtomobilizem 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vseda-nes - Svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - tren-dovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Istrska potovanja 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx Magazin 23.00 Slovenski magazin 23.30 Koncert - Resna glasba 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija v Brežicah 16.00 Kmetijska oddaja 17.00 Jubilejni, 50. evropski večer Lojzeta Peterleta - Gost: Boris Pahor 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Moški pevski zbor Zla-torog 21.00 Primorska znamenja, krvavi ples turške sablje: Protiturški tabori na Primorskem, 1. del 21.45 Tedenski pregled, sledi Tv prodajno okno, Glasbeni večer, Vi-deostrani pop Pop TV 0.00 Film: Sciarada (triler, ZDA, '62, i. Audrey Hepburn) If" Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Odd.: Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! (pon.) 15.15 Film: Planet 51 (anim., Šp.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sodobna družina 17.40 Ugani, kdo pride na večerjo 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke: Vstaja 21.05 Velika imena malega ekrana 22.05 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 22.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Ars 360 23.30 Nan.: Gandža 7.35 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 8.10 9.05 Nan.: VIP 10.00 ŠKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle športi 12.35 Nan.: Jimova družina 13.05 Film: Preden pade dež (dram., ZDA/Indija/VB, '07) 15.00 Film: Agent Cody Banks (kom., ZD A/Kan., '03, i. H. Duff) 16.55 Dok. serija: Mojstri šminke 17.50 Igra: Big Game 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu f 20.00 Film: Bournov ultimat (krim., ZDA/Nem., '07, i. M. Damon) 22.05 Nan.: Budva na morski peni 23.15 Film: Mesto kriminala (triler, ZDA, '97) 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 11.05 Nan.: Grda račka 12.00 Nan.: Castle 13.00 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 13.30 Resn. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 14.30 Film: Druga priložnost (tri-ler, Kan., '10) 16.15 Serija: Zvit in prebrisan 17.10 Film: Izpovedi razvajene bejbe (kom., ZDA/Nem., '04) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nedeljski filmski hit: Tašča, da te kap (kom., ZDA/Nem., '05, i. J. Lopez) 22.50 Film: Samo tu ne (dram., ZDA, '99, i. S. Sarandon, Natalie Portman) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z gledališkim igralcem Antonom Petje-tom ob njegovi 80-letnici; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opol-dnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Ve-čnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Vio-linček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 11.45 Bar-colana, oglašanje po koncu regate; 12.00 Centrifuga (pon.); 12.45 Soelden, veleslalom za moške, 2. vožnja; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.00 Nogomet, 1.snl, 15.krog, Triglav : Rudar in Aluminij : Mura; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Nogomet, 1. snl, 15. krog, Dom- žale : Maribor; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator, vmes rokomet, liga prvakinj Krim : Gyoer; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Glasbeni prtret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu boste obremenjeni, stres pa bo poslabšal vašo storilnost. Če mislite, da imate preveč obveznosti, se pogovorite z nadrejenim. Venera vas bo napolnila z ljubeznijo. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Vaša pričakovanja glede ljubezni in partnerja so previsoka. Morda bi bilo bolje, da za nekaj časa popolnoma odmislite težave na tem področju in se posvetite službi ali prijateljskim odnosom. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav se vam na trenutke zdi, da je vaš partner odtujen in se vede drugače kot običajno, ni potrebe za skrb. Vsakega toliko časa si morate pustiti nekaj prostora. Posvetite se prijateljem. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Samskim se «« bo ponudila velika priložnost, ki pa vam bo prekrižala poslovne načrte. Premislite, čemu boste dali prednost, vedite pa, da vas sreča na ljubezenskem področju redko obišče. y^ LEV 23.7.-23.8.: Prihodnji te-(^^r den vam bo pisan na kožo. Splošno počutje se bo izboljšalo, prav tako boste polni pozitivne energije, s katero boste vplivali tudi na druge ljudi. Srečo boste imeli na vseh področjih. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaša ^^ energija bo ostala na ravni prejšnjega tedna. Nikar ne zanemarite obveznosti, ki so pred vami. Prav tako ne dovolite, da bi se odnosi med vami in partnerjem ohladili. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu ste prehitro zadovoljni z rezultati, zato vam nadrejeni ne zaupa več. Izkažite se in se dobro pripravite na naslednji izziv, čeprav ne bo pomemben. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Več časa posvetite partnerju, saj se med vama ustvarja pregrada. Pogovor in sprejemanje obojestranskih kompromisov bosta pomagala, da boste dvignili odnos na višjo raven. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjih dneh boste dobro razpoloženi, kar bo vplivalo na produktivnost v službi. Bodite previdni pri pogovorih z nadrejenim, saj lahko vaša pretirana samozavest pokvari odnose. KOZOROG 22.12.-20.1.: Čeprav se vam morda zdi nemogoče, da bi neko nalogo izpeljali do konca, to ni res. Bolj si zaupajte, preizkušnji pa namenite ves svoj čas in energijo in sadovi dela bodo kmalu vidni. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V zadnjem obdobju ste se poglobili vase in v svoja razmišljanja. Če dvomite o lastnih moralnih načelih in o preteklih dejanjih, si vzemite ves čas, ki ga potrebujete. RIBI 20.2.-20.3.: Naučite se postaviti zase in se ne podrejajte osebam, ki so značajsko močnejše od vas. Ljubezen: samski boste morali še malo počakati na spremembo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. oktobra 2012 25 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Vasovalci 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 23.40 Film: Largo Winch 2 (akc., ZDA, '11) ^ Rai Tre Canale S pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Terra ribelle - Il nuovo mondo 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora West 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti nostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.15 Film: Un altro mondo (dram., It., '10, r. in i. Silvio Muccino) C/ Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea .T Í^CHíTCMATDMY 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spazio-libero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tgr Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: Che tempo che fa del lunedi (v. F. Fazio) 22.40 Rubrika: Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My life 16.50 Nan.: Julie Lescaut 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colon-na (v. P. Del Debbio) 23.551 bellissimi di Re-te4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel- 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.20 Nan.: Tutto in famiglia 17.45 Kviz: Transformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Camera Cafe 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffi-ni) 23.45 Nan.: Covert Affairs .^7/ La 7 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... In cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Dnevnik: Speciale Tg - Elezioni in Sicilia 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.0012.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.30 Rubrika: Hard Trek 13.00 23.30 Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 13.55 Today we eat Sicilian 14.05 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Rubrika: Trieste in diretta 19.10 Occ-hio azzurro 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.45 Film: Viale del tramonto (dram., ZDA. '50) Jf* Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.00 Ri- sanke in risane nanizanke 11.05 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.30 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Delati dobro (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 8.55 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.30 Dobro jutro (pon.) 14.05 Dok. odd.: Okus zavrženega 15.00 Dok. odd.: Naša hiša 15.50 Podelitev Borštnikovega prstana (pon.) 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.50 Prava ideja! 18.25 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 Dok. serija: Po poteh slovenske opere 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Glasb. odd.: Na utrip srca 21.00 Dok. film: Dediščina Evrope - Krupp, nemška družina 22.30 Nan.: Obljuba (t Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.00 Nujna seja Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo, prenos 13.00 Skupna seja Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije, prenos 15.00 Izredna seja Državnega sveta, prenos 17.00 Nujna seja Odbora za zdravstvo 19.00 Dnevnik 19.30 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.00 22.55 Aktualno 20.40 Dosje: Armada in Slovenija 21.30 Beseda volilcev 22.00 Tednik (pon.) 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Lynx Magazin 16.00 Vesolje je... 16.30 Biker explorer 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 23.40 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Terni 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Koncert 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 50 let centra za socialno delno Nova Gorica 21.00 Šum v filmu 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane serije 8.00 Nan.: Peklenske mačke 8.55 10.05, 11.30 Tv Prodaja 9.10 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Ko pospravlja Kim 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.30 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Maščevanje A Kanal A 7.30 Risane serije 9.10 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina -New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.15 Nan.: Moja super sestra 14.45 Film: Ace Ventura 3 (kom., '09) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Blisk smrti (kom., ZDA, '96, i. S. Seagal) ê 21.45 Film: Podle igre (dram., ZDA, '99, i. Sarah Michelle Gellar)23.35 Film: Lobanje 2 (triler, ZDA, '02) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Marko Sancin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z gledališkim igralcem Antonom Petjetom ob njegovi 80-letnici; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 2. nad.; 18.00 Jože Peterlin, garaški idealist; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 72 ur brez kompromisa; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 19.50, 20.50, 21.50 Hala Tivoli - Dan 202; 20.00 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 28. oktobra 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VREMENSKA SLIKA .cib HELSINKI -8/-1 O, 0 AT K0BENHAVN M-' . ,-2/8* 0 — - A AMSTERDAM LONDON O ^ O i/8 2/9 1/8 BERLIN 1/7 O VARŠAVA -2/6 O C O PARIZ 2/12 ŽE 10/1: OBRUSELJ -1/7 tä DUNAJ 7/10 O 1020 LIZBONA O 16/21 MADRID O 11/17 __. 1000 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O KIJEV -2/11 M. SOBOTA O 3/6 ^NAPOVED ZA DANES' BEOGRAD o 13/16 SKOPJE O ■ 4/23 • \„ATENE , J5/23 ^Obširna hladna severna fronta je zvečer prekoračila Alpe in povzročila nad Sredozemljem globoko območje nizkega zračnega pritiska, našo deželo bodo zajeli hladni tokovi in burja. Območje «ju., nizkega zračnega pritiska se bo ^jutri pomaknilop{^J"^ proti vzhodu. Pretežno oblačno do oblačno z večinoma zmernimi padavinami zlasti zgodaj zjutraj in v popoldanskih urah. V gorah in vse do dolin bo na območju Trbiža in v severni Karniji lahko zmerno snežilo, nad pribl. 600 m. V vzhodnem pasu in ob obali bo pihala močna burja, v Trstu bodo sunki nad 100 km na uro. Močno se bo ohladilo. Danes bo oblačno, ponekod v notranjosti bo občasno š? rahlo snežilo, po nižinah deloma rahlo deževalo. Hladneje bo. Temperature bodo čez dan le od -2 do 4, na Primorskem, kjer bo pihala burja, do okoli 9 stopinj C. J DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 17.56 Dolžina dneva 10.19 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.07 in zatone ob 6.14 Nad Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka, Alpam in srednji Evropi se od severozahoda približuje hladna fronta. V višinah doteka k nam od jugozahoda vlažen in še razmeroma topel zrak. BIOPROGNOZA Veliko ljudi bo imelo značilne vremensko pogojene težave in tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.42 najvišje -36 cm, ob 10.01 najnižje 55 cm, ob 16.35 najvišje -56 cm, ob 22.38 najnižje 30 cm. Jutri: ob 4.06 najvišje -29 cm, ob 10.22 najnižje 53 cm, ob 17.04 najvišje -57 cm, ob 23.11 najnižje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m ..........14 1000 m ..........18 2500 m ..........12 1500 m ..........16 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4. O GRADEC 2/4 <žS ¿3 TOLMEČ O 1/9 TRBIŽ O -2/2 o -6/0 KRANJSKA G. CELOVEC O 1/4 O TRŽIČ 0/5 M. SOBOTA 01/4 O -1/2 S. GRADEC O KRANJ CELJE 1/5 ČEDAD O /X VIDEM O 5/11 ^ 4/12 k O P— 7//,R,CA0^G^KA^JNA PORTO ROŽQ ^------ >v^ČRNOMELJ UMAG A? OPATIJA REKA 2/6 MARIBOR O 0/4 PTUJ J^ O LJUBLJANA 1/7 N. MESTO 1/5 o - ' ZAGREB 1/5 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI