Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemati velja: Za eelo leto predpl&čan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta ti gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Arednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '„ti. uri popoludne. Ljubljani, v soboto 28. maja 1892. Letiiilt XX. Državni zbor. Z Du naj a, 27. maja. Vravnava denarne valute V dopolnitev svojega poročila omenjati mi je z nekaterimi besedami še govornikov, ki so prišli v zadnji seji k besedi. Med njimi je bil levičarski poslanec profesor Suess, ki je z Neuvvirthom jeden najveljavnejših nasprotnikov vladnih predlogov. Splošna sodba o njegovem govoru se glasi, da je bil najboljši med vsemi, kar smo jih v tej zadevi slišali, ali kakor je Neuwirth zavrgel nasve-tovane načrte, ne da bi bil vedel kaj boljšega na-svetovati, tako tudi Suess v svojih izpeljavah ni bil dosleden. Oo je hvalil srebro, katerega se čedalje več dobiva na svetu, pa ni predlagal, da naj se nova veljava opira na srebro, ampak je očital ministru, zakaj še ni nakupil dosti zlata. Brez ovinkov je priznaval, da je nasprotnik zlate veljave, pa ne iz želje po ljudski hvali, ne iz osebnih koristij, ne iz nasprotovanja proti vladi, ampak ker je zlata čedalje manj na svetu, potrebuje pa se ga čedalje več. Pred petnajstimi leti dobilo se je zlata 128.000 kilo, kar znaša okoli 230 milijonov goldinarjev našega denarja. Leta 1890 ga je bilo ravno toliko ; zato pa ni res, da bi imelo zlato trdne cene; one rastejo ali padejo, kakor cena srebra, čeravno to na prvi mah ni videti. Konečno priporoča govornik, da naj se vlada ne veže na novo veljavo, dokler nima zadostnega zlata. Zato naj se finančni minister pooblasti, da naj nakupi potrebnega zlata. Ali določi naj se postavno tudi kovanje srebrnega denarja, in konečno naj se razmera med zlatim in sedanjim denarjem ne določi za trdno, ampak le fakultativno, ker se ne ve, kaj prineso poslednja leta. Kakor pri Neuwirthu, zdelo se je finančnemu ministru potrebno, tudi Suess-u nemudoma odgovarjati in razkriti nevarnost njihovih načel, če bi morala država po Suess-ovi zahtevi kupiti zlato, predno se določi razmera njegova k sedanjemu denarju, bila bi to velika nevarnost in mogoče tudi jako hud udarec za državo in za narodno gospodarstvo. Tudi to ni povsem resnično, da bi se cena zlata spreminjala, ker je zlato sicer podlaga, ne pa jedino denarno sredstvo; zato se vsaj v mirnih časih ni bati, da bi rastla njegova cena. Kar se pa tiče vojskinih časov, minister zagotavlja, da sedaj, hvala Bogu, ni nobene nevarnosti; ako bi pa prišlo do vojske, sedaj pač nobena država ne more povedati, kako bi se v tem slučaju zasukale njene denarne razmere. Razven omenjenih dveh govorili so za valuto poslanci: Steinwender, Menger in Leonhardi, večji-del z gospodarskega stališča. Steinwender govoril je umevno in po domače, ter dokazoval, da bi imelo kmetijstvo in obrtnijstvo veliko škodo, če bi prevladala načela Neuwirthova. Naš kmetovalec ali obrtnik, ki prodii n. pr. za 1700 mark blaga v Nemčijo, dobi za teh 1700 mark sedaj 1000 gld.; če bi šlo pa po Neuwirthovi zahtevi, da bi bili namreč dve marki jednaki jednemu našemu goldinarju, dobil bi samo 850 gld., torej 150 gld. manj, kakor sedaj, in z zgubo teh 150 gld. bi morda tudi ves njegov dobiček splaval po vodi. Tudi Menger in Leonhardi sta govorila z gospodarskega stališča, in zlasti je slednji s številkami dokazoval, da je vsled nove veljave za naše kmetijstvo in gospodarstvo dobiček veliko večji, kakor troški, ki jih bo prizadejala vravnava naše valute. Proti vpeljavi nove veljave sta govorila češka poslanca Slavik in V a š a t y. Prvi se je izpod-tikal, da prevzame Daša polovica pri vpeljavi zlate valute >70 odstotkov, ogerska pa le 30, namesto, da bi vsaka prevzela polovico. Na sedanjih denarjih stoji v napisu tudi naslov kralj češki, ki se v novem načrtu ne nahaja, kar zopet kaže, da hoče vlada naslov kralja češkega povsod na stran potisniti. Ali če tudi odpravlja naslov kralja češkega, kraljestva češkega ne bo odpravila; ostalo bode še tedaj, ko bodo druge države že zginile s pozemeljskega površja. Tudi V a š a t y je grajal, da se nahaja na napisu samo ime „imperator", — cesar — ne pa naslov kralja češkega. Ker je v svojem govoru omenjal političnih razmer, opominjal ga je predsednik, da naj govori o valuti, ker bi mu moral sicer vzeti besedo. Mladočeški poslanci so se hudo-vali zaradi tega opomina, češ, da je Foregger ovadil govornika pri predsedništvu, iu nekdo si je izmislil celo šalo, da postane Foregger novi policijski vodja na Duuaju, ali opomin je veljal le malo časa; Va-šaty je namreč omenjal bojazni, da se nam utegne tako goditi, kakor Italiji, ki ima zlato valuto, zlata pa nima, in je vzel od tod priliko razpravljati tro-državno zvezo, ki ima slabe posledice za naše gospodarske razmere. Za njim sta prišla na vrsto Jaworski in P 1 e n e r , da sta stavila predloge glede sostave odsekov, in konečno je še L u e g e r ob kratkem zavračal Steinwender-ja; potem je bilo glasovanje, pri katerem je obveljal predlog Jaworskega, kakor sem poročal že zadnjič. Odsek volil se je v današnji seji ter so bili izbrani: 1. izmed konservativcev in moravskih poslancev: Morsey, Ebeuhoch, Treuinfels (namesto Kathreina, ki se je odpovedal kandidaturi), Borčič, Povše, Suklje, Deym, Kleist, Sylva-Tarouca, Styrca, Hormuzaki, Meznik in Fries; 2. iz poljskega in ru-sinskega kluba: Jaworski, Kozlowski, Pininski, Ru-towski, Rapaport, Weigel, Szczepanowski, Krainski, Abrahamovič in Teliszewski; 3. iz mladočeškega kluba: Eim, Kaizl, Kramar in Cestomir Lang; 4. iz levičarskega kluba: Plener, Heilsberg, Herbst, Beer, Mautbner, Neuwirth, Schwab, Russ, Schaup, Biirnreither, Suess, Gross, Hallwich, Menger in Peez ; 5. iz nemško-nacijonalnega kluba: Bareuther, Fuss in Steinwender; 6. iz krščansko-socijalne zadruge: Jax; 7. iz Coroninijevega kluba: Stalitz; 8. iz južuo-tirolske skupine: Malfatti. LISTEK Daj nam danes naš vsakdanji kruh ! (Črt ioa; spisal A. Medved.) Odtrgala je mlada žena srobot, ki se je držal stare bukve, da bi povezala nabrano beršo. Nje lice je bledo, oči zaplakane. Sedemleten sin stoji pred njo. „Mama, kdaj pridejo atej ? Koliko časa jih že nisem videl!" Materi zadrhte ustnice in solze se ji udero po obrazu. „Tvoj atej se vrne kmalu, le počakaj! Saj ni dolgo, kar naju je zapustil I" teši dečka. „Kaj jočeš, žena?" zazveni miloben glas. Lepa kneginja iz grada stopi pred nekoliko uplašeno dvojico in upre veliko modro oko vanjo. „Menila sem, da ste preprosti ljudje vedno srečni in veseli." „Visoka, milostna gospa, nismo ne. Rečem lahko, da hujšega gorja ne morem misliti, kakor tlači mene poslednje dni." „Razloži mi svojo nesrečo odkrito, kakoršua je in kakor jo občutiš. Deček je tvoj, kaj ne da?" „Da, moj. Predvčeranjem me je brez slovesa zapustil mož. Zaman ga pričakujem uro za uro, po noči iu po dnevu. Ne vrne se od nikoder." „Saj ni dete, da ne bi znal domov, in hudob-nik, da ne bi hotel!" meni plemkinja. „A v meni roje strašne slutnje. Nekaj tednov sem je pohajal tako zamišljen po hiši in zavrtih. Tudi včm, zakaj. Delal je nedaleč v tovarni, pohabil si tam nogo, in nedavno zgubil delo, ker je ondotni tovarnar razpustil vse delavce. Njivico imava ob bajti, a kako naj živiva ob suhi zemlji, ko je nimava s čim oploditi? Nobena .ženska ne bi mogla v taki stiski utrpeti moža. Tudi jaz ga ne morem." „A kake slutnje ti roje po glavi?" vpraša kneginja- „Kake slutnje? Moj Bog, saj si ne upam ziniti. Bojim se, gospa, da bi si mož ne storil zlit. Beračil on ne bode. Poznam ga. Najeti ga nihče ne mara, ker sleherni misli, da ga ovira pohabljena noga. In občuten in hiter je tako." „Kje imate svoj dom ?" „Oni kraj vrha v vzdolju tega hriba. — Velik križ je tudi, da ue morem zda) dečka nikdar samega pustiti, kadar se količkaj oddaljim z doma. O, koliko mi je prebiti!" Žena pokrije obraz z rokami in polglasno za-ihti. Kneginja se ozre minjo, potem pa pogleda na tla, kakor bi nekaj premišljevala. Čustvo milosrdja jo presune, da se strese. „Žena," reče, „vzemi, kar imam slučajno seboj! To naj hrani tebe in sinka, dokler se mož ne vrne. Utolaži se! Hrana, obleka in stanovanje so človeku prve stvari, brez kojih mu ni življenja. A niso vse. Vedi, solzna žena, in zapomni si: tudi pod sijajnim odelom utriplje včasih nesrečno srce, tudi pod krasnim šapljem (diadem) se drev4 obupne misli in iz bogato opremljenih dvoran hodi ta in oni miru iskat v tihi gozd. Kar vzemi!" V rokah žlahtne dobrotnice zablisnejo zlati in se počasi vsujejo na rosno dlan hvaležni ženi. Ubo-žiea vsa osupla spravi denar v krilo, prime kneginji roko in jo poljublja iu s solzami kropi. „Hvala, hvala! Plačaj vam dobrotni Bog!" „Brž, ko se vrne tvoj mož, pridita k meni v grad! Gotovo dobodeta kako pripravno delo. Ne morem si namreč misliti, da bi se pridnih rok ue dalo živeti." Kuegiuja stopi po stezi naprej; ljubek nasmeh odslovi ženo. Pobere srobot s tal, ki ga je izpustila prej iz rok, iu se ozre. Dečka uikjer. ko so bile zadnje volitve, gledalo se je, da se število te stranke zmanjša v zboru, kar se je seveda tudi zgodilo. Na pritožbo radi nepravičnega ravnanja pri omenjenih volitvah se ni v saboru oziralo in nikdar odgovorilo. Tako bi se bilo bržkone tudi letos zgodilo, zatorej se je stranka raje umaknila. Starče-vičevi stranki pa je bila neodvisna na potu ter je gledala, da jo pri vsaki priliki očrni, kot nehrvatsko stranko. Zdaj pa, ko se jej je umaknila, vabi njene privržence v svoj tabor. Celo Strossmayer je zdaj hrvatski domoljub in ves njegov trud za prosveto neprecenljive vrednosti. Tudi akademiki, vseučiliščni profesorji in drugi ugledni možje, ki so bili dozdaj le slavosrbi, veljajo za domoljubne može, ker jim ne delajo nič več nasprotja. Tako je zdaj Starčevičeva stranka zedinila narod hrvatski v en tabor proti vladini stranki. Ali je zares tako, učila nas bode prihodnjost. Za te volitve pa je zares ta stranka postavila do 40 svojih kandidatov, ki pa gotovo ne bodo vsi izbrani, ker jih neodvisna stranka ne bode podpirala, vsaj v svojem oglasu priporoča volilcem sploh nesodelovanje v sedanjih okolnostih. Mogoče pa je, da bodo mnogi vkljub temu volili s Starče-vičevo stranko. Vlada ima zdaj že v vseh 90 kotarih svoje kandidate, od katerih bode tudi večina izvoljena brez vsake posebne borbe; le v modruško-reškej županiji bo vlada težje prodrla;s svojimi kandidati, kajti tukaj ima stranka Starčevičeva največ privržencev. Po mestih pa je vlada svoje zmage gotova, saj tukaj odločuje večidel uradništvo, samo v Karlovcu bi znal biti voljen zopet opozicijonalni kandidat. Političu pregiecL V L j u b lj a ni, 28. maja. ^otj-aiEiJe dojele. Nemški „schulverein". Te dni je imel nemški „schulverein" občni zbor na Dunaju. Na predvečer so se že bili sešli razni zastopniki tega društva in je poslanec Dummreicher se pritoževal, kako se nemštvo potiska nazaj na Štajerskem in Koroškem. Nemcem se ni še nikdar tako hudo godilo, kakor že zdaj. Vse, kar ima kaj oblasti, je proti njim. Poslednjih dvanajst mesecev so jih zadeli taki udarci, kakor poprei še nikoli. Opirati se morejo le na lastno moč. Pri zboru samem je pa Plener tožil o neugodnem položaju v Avstriji in da nemško-narodno naudušenje pojema. Nemci pa še dolgo ne bodo dosegli, kar njim gre, zato je treba večje požrtovalnosti. Kakor bi ne vedel, kako vlada v Avstriji skrbi za Nemce, bi se mu res morali v srce smiliti, ko bi slišal take govore. K shodu so prišli minister grof Kuenburg, namestnik grof Kiel-mansegg, deželni maršal grof Kinsky, dunajski župan dr. Prix. Da sta se minister in namestnik udeležila shoda tega društva, to pač ni veselo znamenje za nas. Nemške pritožbe. Nemški listi so zadnji čas polni pritožeb. Tako neso zadovoljni več z grofom Schonbornom, da ne pospešuje več nove razdelitve okrajev na Češkem. Pravosodni minister baje neče v to pritrditi, da bi v komisijo za razdelitev okrajev po narodnostih kar praškega nadsodišča predsednik poklical dva druga Ceha, ko sta prejšnja češka člana izstopila in dr. Rieger neče naznaniti novih kandidatov. Schônborn sili, da sedaj še nemško zaupnika izstopita, da potem noben narod ne bode imel kake prednosti v tej komisiji. To pa Nemcem ni všeč, ker bi levica ne mogla vplivati na delovanje te komisije, ki bi bila potem sestavljena iz samih uradnikov. Take nemške pritožbe pa ne ostajajo brez vspeha. Tako je nedavno minister za dva skoro čisto češka okraja na Moravskem imenoval dva odločna Nemca za sodnika. Govori se, da je minister Kuenburg naročil levičarjem, da naj se pritožuje po listih in pa tudi gredo k Taaffeju, da bode potem njegovi beseda več veljala v ministerstvu. Moravsko. Nemškonarodni listi napadajo nemške liberalce, da v Prostejevem neso pri občinskih volitvah dovolj podpirali nemških kandidatov. Več židov namreč ni šlo volit. Sicer je pa v tem mestu toliko Cehov, da pri svobodnih volitvah ni mogoča nemška zmaga. Nemci bi se bili mogli obdržati v mestnem zastopu le, ko bi bogati židje bili volili in tudi na vso moč pritiskali na volilce. T?o so pa ravno nemški nacijonalci želeli. Zidom se pa ne zdi več umestno, da bi vse sile porabljali za nemške nacijonalce, ker baš ta stranka precej očitno kaže svoje sovraštvo do židovstva, veliko bolj očitno, nego Cehi. Pa tudi drugod po Moravskem se kaže nasprotje mej nemškimi nacijonalci in nemškimi liberalci. Za Slovane je to dobro, ker Nemci itak gospodujejo v tej deželi le s pomočjo židovskega kapitala. Ce jim židje odrekô pomoč, pa pridejo v manjšino. Sokolska slavnost v Levovu. K veliki sokolski slavnosti, ki bode o Binkoštih v Levovu, obljubili so priti češki in hrvatski Sokoli. To pa nekaterim višjim krogom ne ugaja, ker se boje, da bi ne prišlo do kake politično-narodne demonstracije. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je preklicalo udeležiteljem že dovoljeno, za polovico znižano voznino. To je naznanilo tudi severni železnici, da se pridruži temu koraku. Načelstvo levovskega „Sokola" se je obrnilo na predsednika zbornice poslancev Smolko, na predsednika poljskega kluba Ja-worskega in na zastopnika levovskega mesta, da posredujejo po dotičnih mestih v korist levovskega „Sokola". Ta prepoved zdi se nam jako pomenljiva. Na Dunaju se menda boje, da bi se Poljaki ne približali drugim Slovanom in tako jeli popuščati svojo separatistično politiko. V Levovu se vendar vladi ni bilo bati kacih rusofilskih pojavov. Kdo vé, če nema levica tukaj svoje roke vmes. V sna nje dršave. Srbska vlada je odpovedala vse še tekoče trgovske pogodbe. Nove pogodbe bode sklenila na podlagi trgovske pogodbe, katero je sklenila z Av-stro-Ogersko. Italija. Italijanska vlada je dobila pri prvem glasovanju v zbornici tako majhno večino, da se to ne more smatrati za zaupnico. Ko bi kralj z vsemi silami si ne prizadeval, da obdrži novo vlado, gotovo bi dala ostavko. Opozicija po svojih listih celo trdi, da vlada prav za prav niti večine ni dobila, ker 37 poslancev ni glasovalo. Opozicija trdi, da se pri glasovanjih morajo vsi navzoči poslanci jemati v poštev. Dosedaj v Italiji to ni bilo v navadi, temveč so se ozirali le na tiste poslance, ko so glasovali. Ministerski svet je imel že dvakrat posvetovanje o položaju, ki se je pokazal pri tem glasovanju. Kaj se je sklenilo, o tem dosedaj še ni nobenih poročil. Toliko je gotovo, da se sedanja vlada ne bode dolgo držala. Frančoski listi vsi naglašajo, da je italijanska vlada moralično poražena. „Paix" misli, da bodo hitro sledile ministerske krize druga za drugo, naposled pa pride do krize vladne oblike. (Dalje y prilogi.) Na dnevnem redu današnje seje stalo je razven volitve valutnega odseka prvo branje nekaterih samostalnih predlogov, izmed katerih je bil dozdaj, ko to sklepam, rešen še-le prvi, namreč predlog Kaizlov, da naj se zakon glede varstva delavcev raztegne tudi na dninarje in pomagače. V zvezi ž njim razpravljal se je še predlog Bitrnreitherjev in Russov, da naj se za dunajske prometne naprave ustanovi poseben obrten nadzornik s sedežem na Dunaju. Te predloge so utemeljevali poslanci K a i z 1, B ii r n-reither in R u s s , poleg katerih sta govorila tudi še dunajska krščansko nacijonalna poslanca Gessmann in Lueger, potem so bili v pre-tresanje in poročanje izročeni obrtnemu odseku z naročilom, da naj v štirih tednih o tej zadevi poroča zbornici. Volilno gibanje na Hrvaškem. (Izviren dopis.) Pri sedanjih volitvah v hrvatski sabor si boste stali samo dve stranki nasproti, namreč vladina in Starčevičeva, kajti tretja stranka, neodvisna, je stopila v pasivno opozicijo. Tako je sklenila skupščina, ki je zborovala dne 19. maja tukaj v Zagrebu. Kaj je prisililo to stranko, da je tako iznenada popustila bojno polje, tolmači njen oglas narodu. Nesvobodno gibanje za časa volitev ter prevelik pritisk od strani vlade ravno na to stranko navajajo podpisani možje kot uzrok tega svojega ravnanja. Nekaj je kriva pa tudi brezobzirnost stranke Starčevičeve, ki ni hotela slišati o nobenem dogovoru z neodvisno stranko glede kandidatov, kateri so se imeli postaviti po raznih kotarih. Odkar so pri zadnjih mestnih volitvah v Zagrebu Starčevičevci popolnoma propali, ni hotela ta stranka nobenega kompromisa več z neodvisnimi. Tako je bilo tudi zastopnikoma neodvisne stranke, katera sta se hotela dogovoriti radi poslancev za mesto Zagreb, odgovorjeno, da stranka prava v bodoče noče imeti nobenih zvez z neodvisnimi in da hoče povsodi svoje kandidate postaviti. Ker je iz teh razlogov bilo zares malo upanja za neodvisno stranko pri novih volitvah, odrekla se je rajše vsakemu sodelovanju pri njih. Ali je stranka prav ravnala, da je tako storila, o tem je težko pravo soditi, vendar pa moramo reči, da je škoda za neke izvrstne poslance,- ki se bodo gotovo pogrešali v bodočem saboru. Celo „Narodne Novine", ki so imele prav malo lepih besed za to stranko, priznavajo, da je bila vselej domoljubna in inteligentna, in da je imela tudi izvrstne zastopnike v saboru, za kateri bi bilo tudi pri sedanjih volitvah najmanje osem poslancev izbranih. Da je v tej stranki zastopana zares inteligencija, more se videti iz podpisov na dotičnem oglasu. Med ostalim je poznato, da pripada tej stranki večina našega duhovenstva, a na čelu sam škof Strossmayer, če tudi dejansko ni v novejšem času nikjer sodeloval pri njej. Ker bi bila sčasoma ta stranka morda vendarle sedanjo narodno nadvladala, zatorej so jo od te strani tako hudo napadali, posebno pa še St'rossmayerja, kot glavnega zastopnika njenega. Ze pred petimi leti, Sinek se je ustrašil visoke gospe. Skril se je za materino krilo, potem pa vedno hitreje pobiral korake nizdolu. Kar ga ju prav za prav tako hitro odnašalo od matere v stran, to so bile črne in ru-deče jagode, ki so vse splaz in bohotno rastle preko lahko nagnjene rebri. Davi je použil kos kruha in poslej nič več. Ni čuda, da je hlastno zobal borovnice. Dospe do peščenega jarka, katerega so izkopali hudourniki. Tudi danes še teče voda v dol, a dokaj mirnejša in čistejša. Ob jarku sedi na grčavi ostrvi, ki veže brega, mož. Z desnico podpira upali obraz. Sam in molče sedi in obup mu razjeda srce. Otrok ga uzre, a se ne ustraši. Sij veselja obsine nedolžna lica, skoči k možu iu vsklikne: „Atej, atej!" Očetu pa se zmrači oko, strani hoče odriniti sina, ki se mu približa do kolen, a ko položi roko na ramenca, ne čuti več moči, da bi odpodil od sebe — rodno dete. „Kako prideš sem? Pojdi domov! Vrni se, od koder si prišel," dč mu trdo. „Idiva skupaj, atej. Mama vas čakajo in prej-le so jokali, ko sem vprašal za vas. Idiva !" „Ciril, le pojdi in pusti me samega! Ti ne veš, zakaj sem tu in nisem doma." odpravlja oče otroka, mečje govoreč. „Sam ne grem, atej. Vi morate iti z menoj! Kaj pa ste mi prinesli iz mesta?" Rekši seže sin očetu v žep in predno se oče zave, kaj mu otrok hoče, izvleče le-ta iz žepa — vrvco. Ko jo delavec zagleda, vztrepeče. Iztrga jo iz majhnih ročic in pol jezno, pol plašno potisne nazaj v žep. „Jaz pravim, da pojdi odtod!" Ciril se zgane, ko čuje gromovit ukaz. Mezinec položi na spodnjo ustnico in milo zaplaka. Pač se zakesa trdih besed in potegne ga k sebi, tešeč: „Ne jokaj, Ciril! Mama bode skrbela, kje si. Pojdi domov, da se ne zanočiš." Deček se brž utolaži. Stopi očetu med koleni in poboža mu z ročicami lici, dejoč: „Atej, vi me nimate več radi." Mož se spomni, kako ga je tako odslavljal in pozdravljal Ciril nekdaj, ko j,e še hodil v tovarno in prihajal iz nje. In divja bol objame njegovo dušo. A se pomiri in nenadno vpraša: „Ciril, ali si lačen?" „Lačen, atej." „Kdo ti bode rezal kruha?" „Atej ali mama." „In kdo ga bode dajal nama?" „Bog. Saj moliva vsak večer in vsako jutro z mamo v posteljici: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" Kaj se je zgodilo v očetovem srcu ta hip, kdo ve in more popisati. Vstane, vse telo mu zadrhti, kakor bi ga zapuščal hud duh. Krepko vrže vrvco v potok. Cirilu ovije roke krog vratu. Solze mu zagrnejo poglede. Beseda mu zastane v grlu. In ko poide nekaj smrtno-tihih trenotkov, izvija se očetu še le glas: „Dete, rešilo si me smrti in greha!" Tedaj »ačujeta klic skrbne matere: „Ciril, kje si? Oglasi se!" „Mati naju kličejo," opomni Ciril. „Idiva ji navzgor naproti!" Na stezi se srečajo. „Žena, odpusti!" ogovori jo mož. Primeta sinka vsak za eno roko in nema odideta nizdol domov. Ko zvečer trudni Ciril zaspi, razodene žena,, kaj se je menila s kneginjo, kaj ji je podarila id: naročila. Mož pa razkrije nji, kako je kanil sam sebe končati in ga je smrti rešil Cirilov glas. Pokoj hladne noči je objel goro in kočo. Pokoj je objel po dolgih bridkih dneh tudi srca v koči. Priloga 181. štev. „Slovenca" dnč 28. maja 1892. Nemčija. Umrl je berolinski nadžupan pl. Forckeub.ck. Pokojnik je bil katolik, a je veduo hodil z liberalci. Rojen je bil 1821. leta v Giessenu, po dovršenih študijah je »stopil v sodnijsko službo. Njegovo političuo delovaoje začenja se 1848. leta, ki je močno agitoval za liberalno stranko. Deset let pozueje je bil vol,en v pruski deželni zbor in je sedem let bil celo predsednik zbornici poslancev; 1873. I. je bil imenovan nadžupanom Vratislavi in je torej prišel v gospodsko zbom;co. Od 1878. leta }e pa bil berolinski nadžupan. Za liberalce je nje gova smrt velika izguba. — Proti nekemu angleškemu časnikarju se je Bismarck izjavil, da bi ne vstopil v državno službo, ko bi ga pozvali. B smarck pač sam najbolje ve, da ga cesar ne bode prosil in zatorej lahko tako govori. Izvirni dopisi. Iz zatiškega okraja, 26. maja. Skoro vsak teden prihaja na semnje tod okoli neki ljubljanski mesar Z., kateri pokupi in odpelje po več telet skupaj proti Ljubljani. Pa kako neusmiljeno ravna ta človek z ubogo živalijo I Noge jim poveže, potem pa kar tje v jeden dan pomeče na voz. Žival se zvija in muka po 4 ure do Ljubljane ali pa še dlje, če se mesar ustavi mej potjo. To je pač nečloveško! Opozarjamo torej merodajne kroge na to surovost, naj bi n. pr. orožniki malo bolj pazili na tako početje. Stvar bi bili že naznanili županstvu, pa je preoddaljeno. Tam v Št. Vidu so zadnji čas zalegli se rokov-njači, ki ne dado miru ob sobotah in nedeljah. A ni ga človeka, da bi jih zavrnil. Žandarmerija bi mogla v tem oziru več storiti ter razgnati te razsa-jalce. Gospod župan je sicer marljiv ter je že večkrat obetal, toda on je predaleč od Št. Vida in stanuje v Zatičini. Prav bi bilo, ko bi bil v Št. Vidu kak županov pooblaščenec ali pa naj bi g. župan včasih malo pogledal v Št. Vid in naredil red. Iz Šent Jošta, 23. maja. Pisal bi — pa se skoraj bojim, ker bode moje pisanje zopet glas vpijočega v puščavi. Koliko se je že moledovalo, prosilo, da bi se kdo nas nesrečnih hribovcev usmilil ter, ,nam našo nadlogo, sila slaba pota popravil e tem, da se sila slaba in strma občinska pot med Vrzdencem in Št Joštom uvrsti med okrajne ceste. Izmoledoval je naš poslanec, velezaslužui gosp. Povše predlanskim v deželnem zboru 200 gld. za napravo načrta in proračuna. Ker je načrt izdelan, hrepeneče čakamo, da bi se nam prikazala mavrica upanja in bi mogli z drugim svetom občevati. Naj bi se oni gospodje, ki imajo našo osodo v rokah, potrudili gledat, kako škodo napravljajo kmetu slaba pota ter hudi klanci. Kako trpi zdravje in blagostanje prebivalstva. Ako imajo gospoda le količkaj srca za ubogega trpina, gotovo mu bodo na pomoč hiteli. Ali naj smo mi hribovei edini zapuščeni9 Ali ue plačujemo reduo, če tudi težko, velikih davkov? Vsled slabih in drugih nezgod blagostanje ljudstva peša, da se ne moremo več doma preživeti in se je začelo na tuje seliti. Naš priden, delaven kmetič gleda z žalostnim pogledom v prihodnjost in je zgubil nado boljših časov. Naj bi vendar pomislili gospodje pri zelenih mizab, kadar iz deželne mošnje „kobre" spuščajo, da je nam hribovskim kmetom treba pomoči, in sieer hitre pomoči brez odloga. Se nekaj. Tukajšnji občinski odbor je v seji 15. maja 1.1. enoglasno izvolil častnima občanoma preblagorod-nega gosp. c. kr. vladnega svetnika Ivana Mahkota, deželnega glavarja Otona Detelo ter našega obče-Ijubljeuega deželnega poslanca Franca Povšeta. Iz Trsta, 26. maja. Dostikrat poudarjajo nasprotniki naši, da je Trst povse laško mesto. Toda kaj tacega gotovo ne trdi nihče, ki mesto le nekoliko pozua, in naj bi bil tudi naš nasprotnik, priznati vendar mora, da so v Trstu tudi Slovenci v velikem številu zastopani. Bili bi pa lahko še mnogo bolj očitni, da bi se držali starih šeg in navad svojih pradedov. Žalibog moramo povedati, da se je v teku kratkih let obrnilo mnogo na slabše. Odkar so namreč naši nasprotniki začeli očitno v kot potiskati našo narodnost in naglašati le svojo, boji se dostikrat tudi sicer pošteni Slovenec očitno govoriti svoj jezik. Izginila je do malega ona noša, ki je krasila osobito okoličansko prebivalstvo in ki je jasao pričala, da ob Adriji biva rod, ki ni enak roda onkraj morja. Danes pa je do malega drugače. Izgiuile so stare šege, sedaj izginja jezik. Prav d^bro se še spominjam nekega dogodka s starim slovenskim možem v kratkih hlačah. Prijatelj hotel se je nekoliko ž njim ponorfevati, ali on se mu odreže: „Ko bi imeli Slovenci Še kakor nekdaj kratke hlače, ne bi Lah gospodarili po Trstu." Krivico pa bi delal Primorcem ob Adriji, ako bi rekel, da so vsi in le oni taki. Nikakor, ampak naravnost grajati mora človek na stotine slovenskih starišev, ki so prišli s Kranjskega ali pa s kršnega Krasa, ki niso znali besedice laški, njih otroci pa maternega jezika uiti od daleč ne poznajo. Skrajna malomarnost je, da taki stariši ne čislajo toliko svojega jezika, da bi ga naučili govoriti svoje otroke. Ne smemo se potem čuditi, da imamo toliko najbolj zagrizenih Lahonov, v kojih priimkih se v obilnem številu nahajajo črke č, š, ž, in ki ob vojaškem naboru po laški kolnejo, vozeči se proti Vipavi, Postojui, Logatcu in Ljubljani. Res bi mi utegnil kdo odgovoriti, da je krivda na tem, ker ni slovenskih šol. Resuica je to in bridka resnica. Toda ako so stariši kaj vredni, znal bo otrok, predno v šolo pride, že dobro svoj jezik, in potem se ni bati, da bi se tako hitro naučil zaničevati ga; toda učiti se ga mora takoj in v sč sesati ga z materinim mlekom. Pri našem magistratu imajo za vsakdanje potrebe denarja dosti preveč. Kako bi ga pa tudi ne imeli? Za dohodke jih nikdo ne vpraša, za stroške tudi ne in tako je v kalnej vodi lahko loviti ribe. Ako bi pa človek pogledal v notranjo upravo, videl bi nekako tako-le: Za dobrodelne namene: Lahom tisoči, Slovencem 0; za slovenske šole v okolici niti dovolj učnih moči, za laške velike podpore. Vsprejmo se tudi neizprašane učiteljice brez kakega spričevala, da znajo le dobro poitalijanče-vali. Ce pa nimajo še izkušnje, naj se jim da odpust, da se naučč, po vrhu pa se jim da še denar za pot v Trident in nazaj, to pa zato, ker se ondi lažje pride do spričeval sposobnosti. Dalje: v podporo mlademu „Lega nationale" nekaj tisočakov, za laške šole v okolici itd. itd., konec vsega neznosne naklade in obremenjenja prebivalstva — tudi slovenskega. Kar so lahoni že pred petimi leti zahtevali, dosegli so sedaj. Pri „Lovcu" v katinarski župniji imeli bodo svojega duhovnika in — laško šolo za slovenske otroke. V Križu pa napravi „Lega nationale" svojo laško šolo, zdatno podpirana z denarji iz mestne hiše, recte žulji Slovencev, Žalostna nam majka 1 V Zagrebu, 24. maja. V enem mojih dopisov je statističuo dokazano, da slovanski živelj na zemljišču kraljevine Slavonije nazaduje, in da se umika tujemu, Nemcem in Madjarom, kar je gotovo žalosten pojav v našem sedanjem položaju, ko se moramo vedno za naše pravice boriti. Čudno pa je, da nazadujemo tudi v onih strokah, v katerih smo popolnoma neodvisni od Ogerske, kar zopet dokazuje, da nismo dosta vztrajni v delu in da marsikaj pre-zremo, česar ne bi smeli. Tako nam dokazuje zadnji popis, da v šolstvu naš narod ni tako napredoval, kakor bi bil moral. Zadnjih pet let (od 1885—1890) ni bilo ua tem polju pravega napredka začenši od ljudske šole pa do vseučilišča. Niti se je povečalo število šol, niti učencev, dapač nazadovalo je, ter imamo zdaj relativno več anafalbetov, nego smo jih imeli pred petimi leti. Posebno pa se čuti veliko pomanjkanje učiteljev ter imamo zdaj za 30% premalo učiteljev, kolikor bi jih moralo biti v primeri s številom prebivalstva. Tudi število učencev na srednjih šolah se ni relativno povečalo, a slušateljev na vseučilišču ni zdaj nič več, nego pred petimi leti. In veudar je hrvaško vseučilišče edino na slovanskem jugu, kjer bi moralo biti vsaj še enkrat toliko dijakov, nego jih je zdaj. Prepotrebna medicinska fakulteta se ne odpre še tako hitro, a na druge fakultete ne morejo slušatelji iz zapadne državne polovice radi poznatih zaprek. Slovan je že tako srečen, da ga povsod zaustavljajo, kjer se le dd, pa tako mu tudi v tem slučaju niso hoteli pomoči zakonodavni zbori. Samo v enem pogledu napredujemo tudi v Šolstvu, namreč da se množe pri nas v najnovejšem času nemške in madjarske šole v nevavaduem številu. Od leta 1885—1890 so se pomnožile pri nas nemške šole za 10°/o in madjarske za 7•/„ dočim hrvatske samo za 1 5%. Tega leta je bilo namnč šol hrvatskih 1189, nemških 51 in madjarskih 15; samo Čehi pošiljajo svoje otroke, katerih je za šolo sposobnih čez 2000, v hrvatske š le. Ži iz teh številk še vidi, kako hitro se v istini širi tuji živelj med uami, in mi vse to hladnokrvno gledam:». Dočim so Madjari v celem Medjumurju, kjer prebivajo edino le Hrvati, že vse šole pomad-jarili ter hrvaščino povsoii iztisnili, daje se pri nas i Nemcem i Madjarom pravica odpirati šolo tudi tam, kjer ni ravno tiko potrebna. Tudi v tem se vidi, kako slabi so sploh Slovani; tujcem popuščamo v vsem, a svojega ne znamo braniti. Mi moramo biti pravični vsakemu, a nam nobeden. Dokler ne bodemo tudi mi tako pogumno in ponosno branili Vseh svojih pravic, kakor to delajo naši protivniki, tako dolgo bomo vedni sluge drugih narodov. Na Dunaju živi do 200.000 Čehov in Nemci ne dovolijo javne šole, pri nas v Zagrebu imamo Nemcev nekaj stotin, in vlada je dovolila precej nemško šolo in še celo protestantovsko. Pa v kratkem dobimo tudi gotovo madjarsko šolo, kjer čedalje več Madjarov dohaja k nam. Nemcu in Madjaru mora biti vse, Slovanu pa le po mogočnosti, a kriv si je sam, ker ne zahteva, kakor bi moral, ker sploh ni trd, kakor oba prva. Naj navedem še nekoliko številk o našem šolstvu iz zadnjega popisa, da opravičim mojo goreujo trditev. Ljudskih šol smo imeli I. 1890 vseh 1259, tedaj pride ena šola na 1734 prebivalcev; 1885 pa je bilo 1235 šol, ali ena na 1532 prebivalcev. Tedaj se je število šol nasproti številu prebivalcev pogor-šalo v tem času za 13-4%. L. 1885 smo imeli v teh šolah 116.225 učencev, tedaj poprečno 90 na eno šolo in 65 na enega učitelja; leta 1890 pa je bilo 133.263 učencev, tedaj 106 na eno šolo ter 70 na enega učitelja. Po tem takem je tudi tukaj nazadek, ali še veči pa med onimi otroci, ki bi morali pohajati šolo, in ki ji v istiui pohajajo. Dočim je 1. 1885 od popisanih 196.832 otrok hodilo v šolo 116.225, tedaj 69 3°/0l bilo jih je 1. 1890 od 223.000 otrok redovitih učencev samo 13%3.263 ali 67-4%, tedaj skoraj 2/°0 manje. Po številu otrok moralo bi biti učiteljev na ljudskih šolah 2787, aH v istini jih je samo 1924. Manjka jih tedaj 863 ali 30 8%. To pomanjkanje se ne opaža, ker ne hodijo vsi za šolo sposobni otroci v šolo. Ali vkljub temu pa je podmladek našega učiteljstva preneznaten, kajti vsako leto jih nastopi službo okoli 70, a umre ali odstopi okoli 60. Na strokovnih šolah je bilo 1. 1885 slušateljev 153, a 1. 1890 je število naraslo le na 181. V srednje šole se je vpisalo 1. 1885 od 15.000 učencev 3284, tedaj 21-7%, leta 1890 pa od 21.000 učencev samo 3600 ali 17%. Na vseučilišče pa pride na 7 gimuazijalcev 1 vseučiliščni dijak; že od I. 1885 naprej do sedaj se ta postotek ni pomnožil. Od norega predstojnika se nidejamo, da bode svojo pozndto energijo na tem polju gotovo v kratkem zasnoval boljši napredek, za kar mu bode narod hrvatski gotovo tudi hvaležen, saj edina prosveta ga more povzdigniti iz gmotnih zadreg, v katerih se nahaja. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. maja. (Nemška levica) vedno silneje dela na to, da si pridobi več vpliva na vladue posle. Nikakor ni zadovoljna s tem, da ima svojega zastopnika v mi-nisterskem s\etu, temveč skuša svoje pristaše zriniti na vplivna mesta. Sedanji čas se jej zdi posebno ugoden, ker bode vlada pri vravnavi valute najbrž potrebovala njene pomoči. Tako poročajo nemški Isti, da so bili te dni pri grofu Taaffeju dr. pl. Plener, baron Chlumeeky in dr. Heilsberg, ter mu našteli celo vrsto pritožeb. V prvi vrsti so nekda zahtevali, da dobijo Nemci v Bukovini svojega zastopnika v deželnem odboru. Dalje so se pritožili, zakaj vlada na Češkem ne nadaljuje delitev okrajev po narodnostih; izrazili so bojazen, da utegne Slovenec priti k najvišjemu sodišču, drugi pa v učno mlni8ter8tvo kot poročevalec ta slovensko šolstvo. Pomenljivo je, da nemški listi pri tem napadajo Hohenvvartov klub. kateri smatrajo kot največjo oviro, da ne pridejo levičarji na konja. No, naši radikalci pa nehote vodo napeljavajo na nemški mlio, ko dosledno napadajo Hohenwartov klub in njega posamezne člane. Želja naša je, da naši radi- kalci še o pravem času uvidijo napačno svojo taktiko. (Celjski rnestui zastop) se hoče upirati ukazu glede na narodno jednakopravnost, češ, da uema nobenega slovenščine zmožnega uradnika in torej ne more slovenskih vlog reševati slovenski; za slovenske prevode naj bi graško namestništvo preskrbelo uradnika. Celjska gospoda mtnda misli, da bode namestništvo tiho vzelo na zuanje ta upor proti ustavi, ki velja tudi za celjski magistrat. (Dolenjski železnici) Včeraj je prišlo v Ljubljano iz Ribniške doline 30 voznikov, ki so naložili raznovrstno orodje za gradnjo železnice. V Šmariji z6 kopljejo predor z obeh stranij. Vsi delavci se morajo zavarovati proti nezgodam. S 1. junijem se oekda prične delo pri Ljubljani. (Novi denar.) Z Dunaja se nam piše, naj bi za besedo „Heller" rabili vinar, češ, da je ta beseda našemu ljudstvu že znani. Drugi zopet nasve-tujejo „belič" in „penez". „Slovenski Gospodar" rabi besedo „bor", ki jo tudi na Kranjskem v rabi med priprost m ljudstvom. Preduo se določi stalno ime, naj bi se oglasili tudi n»ši jezikoslovci. (Društvo „Narodni dom") ima v četrtek, dne 2. junija t. 1., ob 7. uri zvečer v novih čitaln.škiU prostorih občni zbor. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo bta-gajnikovo. 4. Poročilo pregledovaluega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Vol.tev upravnega odbora. 7. Volitev pregledovalnega odseka. 8. Nasvet gledi igradbe društvenega poslopja. 9. Posameznosti. — Z ozirom na važnost 8. točke želeti je prav mnogo-brojne udeležbe, h kateri vabi vse čč. p. n. usta-novnikc, deležnike, darovatelje in podpornike najprijaznejše upravni odbor. (Ljubljanski magistrat) niznanja, da se bodo vsak četrtek popoldne ob 3. uri v mestni dvorani brezplačno stavile koze. (Ogenj v Davči.) Iz Strice se nam poroča, da je 25. t. mM zjutraj ob 8. uri, začelo goreti na hlevu pri Francetu Preželjuu v Davči. Ogenj mu je upepelil gospodarsko poslopje in tudi hišo. Škode cenijo nad 2000 gld. Zgorela so štiri teleta in trije prašiči; tudi drugo živino so hudo opečeno komaj rešili. Pogorelec je bil zavarovan pri banki „Slaviji" za 1000 gld. Sodijo, da je zažgala zlobna roka. (V tržaški škofiji) bode mil. gospod delil sveto birmo: Dne 29. maja na Repentabru, 30. maja v Tomaji, 31. maja v Avberji, 1. junija v Divači, 2. junija v Rodiku. (Zdravstveno stanje mestne občine Ijnbljauske) od 15. do 21. maja: Novorojencev 22, umrlo je 22 oseb, iu sicer 7 za jetiko, 15 za različnimi boleznimi. Med umrlimi je bilo 5 tujcev, 6 v zavodih. (Banka „Slavija") imela je due 15. t. m. svoj občni zbor. Iz letnega poročila, katero nam je pri-poslalo generalno ravnateljstvo, posnemamo, da je dne 31. decembra leta 1891 banka „Slavija" štela 228.472 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega kapitala 227,260.237 gld. 64 kr. Zavarovalne premije vplačalo se jej je 1,755.603 gld. 46 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in deleže vzajemno podedovanjskih društev 1,571.628 gld. 68 kr. Same obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih londov, znašale so 235.882 gld. 87 kr. in so se porabile za zopetno pomnožitev fondov, ki kljubu ogromnim izplačilom vlanskega leta iznašajo 5,479.788 gld. 90 kr. Kako zelo skrbi banka „Slavija" za varnost svojih članov, razvidno je iz tega, da iznaša nje rezervni fond za požarna zavarovanja 697,°/o vseh letnih premij, dasi ministerski razpis že 33% letnih premij proglaša za zadostno rezervovanje. Tudi za svoje uradnike skrbi banka „Slavija" prav uzorno, kajti njihov pokojninski fond, ki je nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 209.742 gld. 79 kr., in je le malo privatnih zavodov, katerih uradništvo bi bilo za starost svojo le približno jednako dobro preskrbljeno. Banka „Slavija" je v 23 letih svojega obstanka plačala za škode 20,012.991 gld. 82 kr. (Stekel pes.) Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča, da se je minolo sredo z Gorenjskega pripodil stekel pes ter ugriznil neko žensko iz Sta-nežič. Žensko so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Oklal je tudi nekega voznika. Pod Šentvidom je psa s kolom potolkel župnikov hlapec iz Sore. Dne 24. t. m. pa je menda isti pes v Škofji Loki ugriznil dva moža in jednega dečka. (Nove orgije) imata brata Zupana postavljene v Kamni Gorici v svoji delavnici. Vsakdo si jih lahko ogleda prihodnji teden in čez binkoštne praznike do 7. junija. Orgije so velike in imajo dva manuala. Naročene so za sv. Ilj na Štajerskem. (Ustrelil) se je tukaj nocoj z revolverjem podčastnik domačega pešpolka G u s t i n , rodom iz Metlike. Našli so ga ^anes zjutraj mrtvega v sobi Vzrok samomora ni znau. Delniška družba „Mercur". Četrti redui občni zbor delniške družbe .Merciir" je bil dné 25. t. m. pod predsedstvom V. pl. Thomanna. Iz poročila ravnatelja Reinitza je posneti, da je bilo upravno leto 1891 jako ugodno za družbo. Delokrog se je močno razširil. Vsled tega se je izdalo novih 1200 delnic po 500 gld. nominalne vrednosti. Od posameznih vrednostij, ki so se posredovanjem družbe naložile, so: 4 5% zastavni listi ogerske komercijalne banke. 4*5% zastavni listi ogerske hi-potečne banke, 5°/0 zastavni listi sibinjske hranilnice, 4°/0 prijoritete železnice Eisenerz-Vordernberg itd. Cisti dobiček leta 1891 je znašal 292.594 gld. 57 kr., od teh odpade kot 5°/0 obresti delniškega kapitala 75.000 gld., 5°/0 za reservni fend, kar znaša 9778 eld., iu 10°/o upravnemu svètu, to je 19.556 gld. Upravni svèo |e dalje nasvetoval, da se dotacija reservuega fouda zviša na 25 000 gld., določi po 50 gld. superdividende za prvih 2400 delnic, po 25 gld. pa za drugih 1200 delnic, skupaj 150 000 gld., 23.038 gld. 57 kr. pa se vpiše na nov račun. V upravni svèt je bil izvoljen Jjs. Bm-der; revizorja sta M Lehmann in L. Nathan, namestnik J. Lederer. Dividende, in sicer za prve delnice po 75 gld., za druge po 37 gld. 50 kr., se bodo izplačevale od 1. junija t. 1. Telegrami. Dunaj, 27, maja. Pod predsedstvom trgovskega ministra je svet državnih železnic danes pretresaval od viteza Bilinskega nasvetovano zvišanje tovornih tarifov ter po živahni debati odklonil predloge z 29 proti 27 glasovom. Dunaj, 28. maja. Valutni odsek se je osnoval in izvolil Jaworskega pi-edsednikom, Plenerja in Deyma predsednika namestnikoma. Prva meritorična seja je bila danes dopoldne. Dunaj, 28. maja.'V zbornici poslancev se je nadaljevala debata o naknadnem kreditu za pomoč državnim služabnikom. Finančni minister je izjavil, da ne more pritrditi sklepu, s katerim bi se napravil pri-manjkljej v državnem proračunu. Pomisliti je, da vsa Evropa gleda na avstrijski budget,, odkar so se predložile valutne predloge. Po končni besedi Beerovi, ki je skušal ovreči ministrove pomisleke, je sklenila zbornica preiti v podrobno debato. V podrobni debati vsprejel se je zakon po besedilu budgetnega odseka, da se v ta namen dovoli jeden milijon. Rešil se je zakon takoj tudi v tretjem branju. Rim, 27. maja. Vlada je vložila ostavko, katero pa je kralj odklonil. Govori se, da bodo nove volitve dné 23. junija. Kodanj, 28. maja. Govori se, da ear in prestolonaslednik za nekaj dnij zapustita Kodanj in se zopet vrneta. Nadvojvoda Friderik odpotuje v torek. Kansas City, 28. maja. Ciklon je zadel mesto Wellington v državi Kansas ; 500 oseb je mrtvih in ranjenih, središče mesta je razrušeno in začelo goreti. Umrli so: 23. maja. Frane Sajovle, posestnikov sin, 12 let, Flor-janske ulice 33, katar v črevih. 24. maja. Marija Rihteršič, gostija, 80 let, Krakovske ulice 12, kap. 25. maja. Ana Roger, posestnica, 85 let, Poljanska cesta št. 44, kap. — Frančiška Jerina, posestnikova hči, Ž6 let, Cesta v mestni log 16, jetika. 26. maja. Jožef Židan, delavčev sin, 3 mesece, Tesarske ulice 3, enteritis. V b olnišnici: 24. maja. Josipina Koler, kovačeva hči, 1 dan, oslab- Ijenje. Vremensko sporočilo. Stanje avatro-ogernke banke dne 23. maja 1892. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 393,607.000 (-10,546.000) Kovinski zaklad „ 245.149.000 (— 247.000) Listnica „ 139.767.000 (—11,318.000) Lombard „ 22,636.000 (— 349.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 59,415.000 (+11,734 000) Zalivala. Podpisani zahvaljujemo se najtopleje S monu i S r e b o t u iz Vodic nad Vipavo, ker je del»ma nas same, deloma ude naših družin raznih boleznij, v \ katerih nismo upali več pomoči, z neškodljivimi , sredstvi brezplačno ozdravil. V Pod kraj ti, dne 20. maja 1892. Jakob Rupnik, Andrej Kobal, Matija Srebot, Kanji Dol št. 10. Podkraj št. 25. Višnje št. 5. Janez Bajec, Podkraj Stev. 47. 273 1 Naznanilo in priporočilo. Podpisani usojam si velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patrom o m in cerkvenim dobrotnikom uljudno naznaniti, da sem z dnem 1. maja t. 1. premestil svojo delavnico cerkvenega orodja is Poljanske ceste st. 3 9C na Voljanslco cesto št. H. Zahvalim se ob jednem dostojno za meni dosedaj v obilici izkazano naklonjenost ter prosim, da mi blagovolijo tudi v bodočnosti čč. gg. naročevalci nakloniti potrebna pasarska dela\ jaz pa se bodem trudil, da z dobrim, poštenim delom, nizko ceno in točno izvršitvijo opravičim zaupanje ter si tako pridobim vedno širši delokrog. — Priporočuje se v mnogobrojna naročila, beležim velespoštovanjem Ivan Kregar, 274 1 pastir in srebrar, v Ljubljani, Poljanska cesta št. S. \o —< (N Ol .. — * - - *' ■ „ Srednja temperatur» 21-2°, za 51" nad normalom Primerna darila za Binkošti priporoča uljudno Fran Čuden, urar, preje J. GEB A, v Ljubljani, Slonove ulice št. II, ter vabi uljudno preč. duhov ščino in si. občinstvo na ogled svoje velike Izborne zaloge najraznovrstnejeih žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budilnto (Weckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižlo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 50 ,, 10 — „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16— „ 35'— „ zlate ure za gospode . „ „ 24'— „ ISO'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mog<5 prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. ¡7-3 205 38 8 ¿kf llustrovani ceniki na željo gratis .n frank*. Slovanski brntf<> t Praktična goslarska šola od Ivana Malata. 169 3—2 . Izide v 10 snopičih po 20 stranij. Vsak snopič velja SO kr. s poštnino. Ta šola je za vsacega Slovana prav lahko umevna, ker obsega prav malo razlag, toliko več pa materijala za vaje, ki je vzet iz velikega zaklada češko-slovanskih narodnih pesnij. Doslej so izšli 3 snopiči (1—3) ter se dopošljejo vsakemu na ogled. Velebin Urb&nek, Praga, |„ 305 Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice i), se najuljudneje priporoča piečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega r cerkvenega umetnega kamno-^ seškega dela, lcakor: altarjev obhajilnih miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrst-nejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna 3KF* stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. 252 6 Filijalo sem popolnoma opustil XX Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroci ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAIOHEL, (12) 38 zobozdravnik pri Hradeckcga mostu I. nadstr. Izdelovatelja naj razno vrstnejših in raznobarvenih 23915-5 peči iz glinaste snovi in kahljic za štedilna ognjišča Uran in Večaj, v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove) priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnice in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga. Cene so jako nizke, ker se zadovoljiva z malim dobičkom. Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvu mlatilnice. čistilnice za žito, trierje, slamoreznice, mline za suilnieno poslopje v Florjanskih ulicah št,. 3 v Ptuji (prej Bračko) in potniu sez dalo novo dvonadstropno poslupie. Oddajo se sledeča dela : 1. Težaška in zidarska dela.......proračunjena na 16320 gld. 2. Kamnoseška dela....................„ r 675 3. Tesarska dela......................" * 3680 I 4. Mizarska, ključarska, glažarska In mazarska dela „ * 4870 [ 5. Kleparska dela .....................r r 380 l 6. Lončarska dela (pe6i)................„ \ 750 " 7. Malarska dela......................„ 520 " S. Podiranje hiše...........proraeunjeno na 980 l Skupaj . 28175 gld. Navedena dela oddala bodo se potom oferta posamezno ali pa tudi skupaj in se ponudniki vabijo, da pismene nonudbe v Disarni „Hranilnega iu posojilnega društva" v Ptuji do 10. junija t. 1. ob 12. uri dopoldne vložijo. Redno kolekovanemu ofertu (ponudbi) ima se priložiti 5% vadij prora-čunjenega zneska in se imajo oferti tako sestaviti, da se ponudba pri posameznih kategorijah (delah) vstavbe v odstotkih izrazi. Proračun in stavbinski pogoji so na razpolago v pisarni „Hranilnega in posojilnega društva" v Ptuji od 30. maja t. 1. uaprej. V PTUJI, dne 24. mai& 1892. ordinira od 9. do 12. nre dopoldne in Od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 38 24—21 Za nboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXX $ Najprimernejše birmsko darilo | X O so vsakovrstne X zlate in srebrne žepne ure, katere ima v veliki izberi v zalogi in po nizkih cenah J01. Ceriie 2 0 3 3 v Ljubljani, sv. Petra cesta 2, nasproti frančiškanski cerkvi v Mayr-jevi hiši. v Ljuuijam, sv. retía ussia t, iiaspiuu naiiuisnaiisw uerKVi v mayr-jevi nisi. zr XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX 270 3—1 „Hranilno in posojilno društvo v Ptuji". lafiitfiaj na Kranjskem, Koroškem in štajerskem oskrbuje po najnižjih »talnih oenah glavno agentstvo v Ljubljani (pisarna Rožne ulice štev. 15) ogersko-francoske zavarnvalne družbe („Franoo-Hongroise") jamčevalni zaklad nad 61/, milijonov goldinarjev av. velj. Škode se kulantno poizvedo in točno izplačajo. — Premije se na i.eljo lahko plačajo še le jeseni. Družba je dosedaj plačala nad 50 milijonov goldinarjev av. velj. za škode zavarovancem. Ponudbe zaradi prejetja agentur naj se pošiljajo gorenjemu glavnemu agentstvu, kjer se vsprejemajo ponudbe in blagovoljno dajo pojasnila. 238 2—2 z p r o d a j a \ prodajaliiici Andr. Druškoviča v Iijnbljanf, Mestni trg St. 9/10 dobiva se po najnižji ceni JKš"najbnljša modrobcla postc-"*H klenjena ploščcvinasta __ kuhinjska posoda afcsr MJT asjr Tu dobiva s» tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižii ceni. S tem ponuja se p n. gospodmiam, prečast. duhovščini, a<>>tilničarjem, pred-stoiuiAtvom bolnišnic itd. na|boliša prilika svojo hišno in kuhunsKo orodje do ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15'— do gld. 200'— Vnanja naročila izvrše sc takoj. 9> P « i priprosta in lina, izvršena v vseh I ,e()l). Tratniku 8 p slogih, dobi in naroča se pri V Ljubljani, «v. Petra cesta 27. 267 52-3 Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali nitjtopleje priporočena Trnk6czy-j eva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s Teljl 30 tr> — Jaio cen0 pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi p:i Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6czy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, 111. okraj, Kadetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Stajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. (1391) Prekupci imajo obilen rabat. (18) Lastno izdelo van je J Svoji k svojim! ua Ljubljana, Spitalske ulice 9, priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato izbere Šopkov in vencev za razne cerkvene potrebščine, n. pr. pri Šmarnicah, o sv. Rešujem Telesu, pri novih mašah, za bandera itd., v vseh velikostih, najpriprostejše 111 najfinejše vrste. m1 Vence za neveste 3S in birmanke. P. n. trgovcem priporočani svojo veliko zalogo na debelo ter zagotavljam najnižjo ceno s primernim popustom. 227 0—6 Lastno izdelovanje 1 t Vaju izje cene! k« I I mmmmmmtk M#a|mlai®n J® C. ima, čast naznaniti UtifSlllOVO giro■oddelka kar naj p. 11. občinstvo blagovoljno vzame na znanje. Imovina v giro-računu se obrestuje, dokler se drxigače ne določi, po 3°|0 pro anno. (Pojasnila za giro-oddelek se dobivajo brezplačno v menjalnici bančne hiše.) Dunajska borza. Dne 28. maja. Papirna renta 5%, davka . . Srebrna renta 5o/o, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akeiie avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri........119 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini . ,........ 5 Nemških mark 100.........58 95 gld. 95 . 113 „ 100 „ 1000 „ 320 „ 95 kr. 50 , 30 „ 95 „ Dne 27. maja. Ogerska zlata renta ....... Ogerska papirna renta 5%...... 4-b državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 «/o državne srečke 1. 1860.. 100 eid/ . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ - 41/» -v Kreditne srečke, 100 gld...... St. Genois srečke, 40 gld. ...... 110 gld. 100 „ 141 . 152 „ 185 n 96 „ 100 „ 188 ., 63 90 kr. 90 .. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfom srečke, 10 gld.......24 „ Salmove srečke, 40 gld........63 .. Windischgraezove srečke, 20 gld..........— - Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152. „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2887 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 87 „ Papirni rubelj .................1 n Laških lir 100..........46 25 kr. 50 „ 50 10 26'/, .MERCUR' imenjarnična delniška družba na Dunaju, ^lAUaiVV1>t Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Itiizn» naročila Izvrši se najtočneje. Izdajatelj: Dr. Ivn Janei. Za nalaganje glavnic pripororanto : 4% gališke proplnaoijske zadolžnloe. 4' s "/o zastavna pisma peštanake ogerske komer- cijonalno banke. 4",% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Odgovorni vrnik: Ignacij Žitnik. goldinarjev se more dobiti z jedno , promeso 1864. leta. Cela 4',j gld., polovična 2' s gld. ¡n 60 kr kolek. Žrebanje že dne 1. junija." Tis atolike Ta v Ljub