vJ v L C V« TRST, pon^deijek li. julija »B>o. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA ah nadaljah in praznikih ab 5., ab penvtfeljkUt ak t. ijutra]. S-' afeansljne ItcT. se prodajajo po S r.vfi. (6 stofc.) ▼ racogik tofcakarnak v Trstu in okolici, Gorici, Kramju. Št. Petna, Sežani, Nab^ežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergu itd. Zimtarele Itev. pc 5 nfč. (10 stoi.). 9CLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 u.ioc*. CENE: Tr^ovirski in nbrtni oglasi po S »t. mm, •4-mrtniee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« fi^ fit. mm Za oglate v tekstu lista do 5 Trst 20 K, vsaka a*4aljna vrsta K 2. Mali ogla&i po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Ogla.se sprejema Inseratni oddelek sprave „t^inoeti". — Fiačuje se izključno le upravi „Edinosti*. — Plačljivo In utolljivo 3 Trstu. r- l — Ci*ailo političnega društva ^KcUnosf' za Primorsko. s» aaio loto a< K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; m ■>- ročk« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itnitlutt it »iltljik« tstanj« „ZDZKOSTZ" atu«: m« ••I« lat« Krta S 30, za pol l»ta Krca 1IO. 7ei depisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vua pisma se ne sprejemajo ia rekoplel aa ac vrača)« Haročniao, oglase iu reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica GIsrgie Galattl 18 (Naredni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost*4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - •■ —■ Griorgio Galatti štev. 18. ===== F»$tna-hranlln!inl račun !L »41 652. TELEFON I!. IV-57. Bni [govor delavstva c. kr. javnih skladišč c. kr. ministerstvu. Shod, katerega je sklicala včeraj N. D. O. v „Narodni dom14, je bil naravnost -nipozanten odgovor na omalovaževanje, ki je je dosedaj kazalo osobita c. kr. fi-jiančno ministarstvo naprarn zahtevam slovenskega delavstva v Trstu, Shoda se je udeležilo okoli iooo oseb. In kar moramo posebno povdarjati, je bilo na shodu tudi mnogo delavce/, ki niso člani N. I). O., in med temi tudi lepo Število Italijanov. Shodu je predsedoval strokovni tajnik X. D. O. g. K k a r, ki je v svojem nagovoru posebno povdarjal, da se sme priglasiti za besedo tudi vsak morebitno oričujoč delavec italijanske narodnosti, ^er — tako je povdarjal strokovni tajnik X. D. g. Ekar — tu se ne gre ne za narodnost in ne za politiko, ampak edino ie za kruh ! Minas je sicer šel na Dunaj baje v namen, da se dogovori glede ureditve in zboljša nja položaja delavstva v c. kr. javnih skladiščih, a kakor je Minas sam priznal strokovnemu tajniku N. D. O., je bil sicer 4 dni na Dunaju, a bil je menda povsodi, samo ne tam, kjer bi bil moral biti. (Razni vskliki. Veliko ogorčenje). Rekel je namreč, da ni govoril z dotičnim referentom v finančnem ministerstvu (Klici : Sramota !) Drugi dan potem, ko se je dvorni svetnik Minas vrnil z Dunaja, je poklical k sebi strokovnega tajnika N. .D. O., ter mu poročal, da finančno ministerstvo ne more dovoliti zahtevano povišanje plače za 10%. Pač pa je privolilo v zahtevo, se bo znižalo dobo za opravičeno pokojnino od 40 na 35 let, da bodo dobivali delavci od 5—10 službenih let 500 0 in Na to je podal g. Kkar kot predsed- . potem letno vsako leto po 2 0 0 večjo po-nik shoda besedo dr. Mandiću. j kojnino ter da se bo vpoštevalo mesto Dr. M a n d i Ć (burno pozdravljen) je ! kakor do sedaj 60 0 0, v bodoče 80 0 8 poročal, da je N. D. O. poslala že dne i:, novembra 1909. upravi javnih skladišč memorandum, v katerem je zahtevala 10 odstotno zboljšanje plač, ureditev pokojninskih razmer, primerni letni dopust in stalno nameščenje mnogih sedoj provizo-ričnih delavcev. Zahtevalo se je v tem memorandumu podporo za slučaj bolezni mezde v pokojnino. Tudi je finančno ministerstvo dovolilo, da se poviše število definitivnih nameščencev. Kakor hitro je N. D. O to doznala, se je obrnila na drž. posl. dvornega svetnika preds. „Zveze južnih Slovanov dr. Ploja, da li bi bilo'potrebno, da pride na Dunaj deputacija delavcev javnih skladišč, i dobimo definitiven odgovor, boj do skrajnosti. Za nas je samo ena pot : Zmagati, ali biti premagani. (Viharno odobravanje.) Govornik je nato prečital sledečo br-| zojavko, s predlogom, da se jo pošl,e finančnemu ministru , Bilinskemu in trgo-razlagali. A čim pride oticijelen odgovor, vinskemu ministru Weisskirchnerju : dali bomo tudi mi naš odgovor,- ki bo Vslužbenci c. kr. javnih skladišč, zbrani glasil: Boj! (Viharno odobravanje.) Go- m po enem letu bolezni pokojnino, brez ! da bi osebno posredovala v prizadetih mi-ozira na službeno dobo. Ta memorandum ni>terstvih. N. D. O. je pri tem pristavilo, je predložil ravnatelj c. kr. javnih skla- j da je delavstvo sicer pripravljeno na boj dišč dvorni svetnik Minas trgovinskemu ! do skrajnosti Drž. posl. dvorni svetnik ministerstvu. Ko je bil trgovinski mini- j Ploj je tudi bil tako prijazen, da je ostal, ster Weiskirchner v Trstu, je obljubil, da ' kijubu temu, da je imel nepovedan v svo-se bo zavzel za dotične zahteve delavstva, ; jem volilnem okraju shod, dan dalje na ker je pripoznal, da so iste opravičene. j Dunaju, ter posredoval v dotičnih mini-C. kr. namestnik princ Hohenlohe je sterstvih. Odgovoril je, da se na podlagi :udi o tej priliki hotel pokazati, da je njegovih poizvedb ne da doseči povišanje prijatelj delavstva in je zato obljubil, da plač. In pri tem piše g. dvorni svetnik, se zavzame za zahteve istega. Kijubu na kar opozarjam že posebno tukaj na-temu pa, da je N. D. O. vložila pozneje vzočega poročevalca „Edinosti*, je rekel še tri memorandume, vendar ni prišlo do govornik : Tukaj vlada mnenje, da SO delavci nikake rešitve. Zato se je N. D. O. obr- v javnih skladiščih v Trstu najbolje plačani nila na predsednika „Zveze južnih Slova- delavci v drž. podjetjih. (Ogorčeni vskliki). novu dr. Ploja, da pospeši rešitev me-! Vendar misli govornik, da ne kaže, moranduma, pa bilo pozitivno ali negativno. ' da bi se danes kaj definitivnega sklepalo. Xa to je tudi res dobil c. kr. namestnik j Nočemo danes izreči zadnje besede. Pride vrine Hohenlohe dne 26. junija t. 1. od čas, ko vrže tudi ta tako dolgo tlačeni c. kr. sekcijskega načelnika Mautnerja delavec v prosti luki iz sebe verige ter odgovor, da je dovoljeno zvišanje plač, pereče finančnemu ministerstvu : Naj po-a druge zahteve da so odklonjene. Ven-j čiva delo v prosti luki, naj pridejo parniki car do rešitve ni prišlo. Dvorni svetnik iz Angležke in Amerike, mi jih ne bomo PODLISTEK. --1 Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel XXViIl. Naslednjega popoludne se je izvršila preiskava. Začela je okolu treh v konferenčni sobi v šolskem poslopju, a o mraku je Jurkica že izšla iz dvorane. Navidezno je izgledala precej mirna. Prevladoval jo je nek nenavadni mir, rekel bi: neko ravnodušje. Ali v resnici bila je to duševna in telesna potrtost, - skrajna napetost duše, kjer se potrebuje malo sile, da slično prenapeti žici poči ter se zlomi. Povsem jasno jej je bilo, da je izgubljena. Priče Nalješković, Garašev, Levi in Kohn so jej pritrdile v lice (Žunic je bil tako odredil). Prvi, da je nekega večera naletel nanjo v družbi se Smi-Ijaničem v položaju, — poslušaje to pripovedovanje, je revica Jurkica vsled sramote padla skoraj v nezavest. Kaj pa še le Ga-rašejeva in Le vije va izjava !! Še sedaj se je ubogo dekle treslo, kakor v mrzlici, ko je morala misliti na te izjave in na strašno obdolžitev, ki so jo jej naprtili. Ko jo je Žunic vprašal, da-li pripoznava ta dogodek pri klavnici ter jej je točno navedel dan in uro, — je prišla ona v tako zadrego, da ni mogla povedati, da je bila ravno onega istega dne in ob oni uri na gradu pri gospej Radmanovićevi. Ah, oni dan ! Odprta nebesa tajinstvenega blaženstva je imel oni dan za njo ! Sirotica se ga je spominjala tako pogosto in tako rada, — a ti zločinci so jej spomin onega dne spremenili v tako grozoto. Kaj naj ukrenem ? se je vpraševala mladenka venomer ter sela v svojej sobi za pisalno mizo. Kako naj uredim? in podprši si glavo ob laket je gledala mrtvo v pusto daljavo. S hladnimi prsti si je popravila lase daleč nazaj s čela. „Tako ne sme ostati !u In zopet so se jej vrstili spomini izza razprave. Vsake malenkosti se je spominjala. V duhu je zopet gledala, kako si je Žunic gladil svoje brke in mnogo korakal po sobi, kako sta Levi in Kohn vsako toliko pravila, da svoje trditve zamoreta podkrepiti tudi s prisego, kako je Nalješković po-kašljevai ter se jej ni upal pogledati v oči, kako sama ni mogla ničesar odgovoriti, vornik je potem ojstro napadal finančnega ministra Bilinskega, ter nadaljeval : Trgovinski minister \Veisskirchner je v neki seji državnega zbora lanjskega leta rekel, j da vsporedno z draginjo rastejo tudi mezde, a pristavil je : gorje onim, ki so nameščeni s stalno mezdo ! To pa velja ravno glede delavstva v javnih skladiščih. Država zahteva pač od vsakega posameznika, da ne sme izrabljati delavstva, a ona sama se nam prikazuje kot pravi oderuh. Pa še v času, ko treba plačevati davke od vsega. Z novim letom nam se hoče naložiti že celo davek na vžigalice in mineralne vode. Ko bi se vlada lotila tantijem, tega ne bi jej nihče ne štel v zlo. Generalni ravnatelj Lloyda Frankfurter je n. pr. dobil v minulem letu na samih tantijemah — brez plače — 326.000 kron, kijubu temu pa hoče vlada naložiti nove davke, ki bi prizadeli le nižje sloje, delavsko paro, kateri odreka celo 10 °/0 povišanje plače. Tu jej moramo že z a klicati : Treba imeti tudi grablje in ne samo vile. In naj reče finančni minister glede na naše zahteve stokrat ne, mi porečemo tisočkrat : da. (Viharno odobrovanje.) Finančno ministerstvo računa na nesoglasje med delavstvom. Mogoče ima v tem oziru prav. Mi smo bili od prvega začetka zato, da se postopa sporazumno s socijal-nimi demokrati. Ti pa so odklonili vsako solidarnost z nami. Ko smo sklicali mi današnji shod, so sklicali oni takoj drugi shod, ter v svojih letakih svarili delavce pred vsako solidarnostjo z nami. (Viharni vskliki ogorčenja.) Govornik je prečital tozadevni letak, ter rekel : S tem letakom se je postavila tržaška socijalna demokracija v nasprotje z naukom Marx a, ki je zaklical : Delavci vseh narodov, združite se ! Zato mislim, da bi zaslužil ta letak, da se ga dene v okvir, ker oni delavec, ki ga bo prečital z razumevanjem, ne more več biti pristaš socijalne demokracije. (Tako je !) Ker odrekajo socijalni demokratje že v naprej vsako solidarnost z nami, je mogoče, da v morebitnem boju podležemo. A to bo krivda socijalne demokracije, ki ostane zabilježena na večne čase v njeno sramoto. Ali mi začnemo, kakor hitro ampak vedno govorila : „Jaz ne znam ničesar,u in kako nemarno je podpirala zapisnik. kakor da se stvar ne.r?i£e nje. Ah, r vse, vse se jej je zopet predstavilo pred dušo in ponovno se je povpraševala z obupnim glasom: „Kaj sedaj?!" Naravno, prva misel jej je bila samomor. A velika ljubezen do roditeljev in vsa njena mladost sta se protivili temu koraku takoj začetkoma. A naposled tudi njena mehka, slovanska nrav, izskušena v trpljenju, se ni mogla sprijazniti s to mislijo. — „Smrt ! Ne, ne! Kaj bi oče, — a še le mati! A sedaj žive lahko brez moje podpore. Oče ima lepe dohodke. Ne, ne, — naj jih le ima, tem činom bi ga ubila. Še le s tem bi potrdila, da so obdolžitve resnične, dala bi jim povoda, da me obrekujejo še po smrti. Gorje! Take obdolžitve ! Vse so mi vzeli, vse ! Kaj hočem, kaj naj ukrenem ? !" Njena razburjenost in mrzličava razdra-ženost sta jej zopet vzplamteli. Najnevarneje njeno duševno stanje je s tem ponehalo. Spustila se je pred razpelo na kolena in začela glasno moliti. Ali v tej molitvi je bila vsa zmedena. Njene misli so jej prehajale od samomora n?.'jV\aleševiČLy svoj dom in tako dalje. Naposled se je domislila svoje mladosti, na učiteljišče, na one dobre njene na shodu N. D. O. vstrajajo neomejeno pri svojih zahtevah ter so pripravljeni na naj-skrajneja sredstva, ako ne pride v prihodnjih dneh ugoden odgovor. Predlog je bil enoglasno vsprejet med viharnim odobravanjem. Potem je predlagal resolucijo, v kateri izreka na shodu zbrano delavstvo svoje obžalovanje na postopanju socijalno demokratične stranke, ki odklanja solidarnost s slovenskim delavstvom. Tudi ta resolucija je bila med odobravanjem in enoglasno vsprejeta. Predsednik shoda, strokovni tajnik Ekar, je na to poročal o utisih, ki jih je dobil pri dvornem svetniku Minasu. Po govornikovem mnenju je dvorni svetnik Minas največji nasprotnik delavskih zahtev. Bil je celi teden na Dunaju, baje, da bi se pogajal za zboljšanje plač delavstva v c. kr. javnih skladiščih, a v tem tednu niti ni bil v finančnem ministerstvu, da bi govoril z dotičnim referentom. Kaj je potem delal na Dunaju ? Ali je hodil v Prater, v „Benetke na Dunaju- — gledat punce, ali kam drugam ? Mož hodi na Dunaj edino-le zato, da ima za norca delavce. V februarju nam je rekel, da je priporočil ministerstvu vse naše zahteve. Namestnik princ Hohenlohe nam je rekel, da je ministerstvo dovolilo povišanje plač. Minas pa nam je rekel, da je ministerstvo dovolilo samo poboljške glede penzij in definitivnih nameščenj. Glede penzij je bilo jako lahko, ker to ne bo nič stalo, saj za dogledno vrsto let ne, a glede definitivnih nameščenj je ravno isto, ker so navsezadnje ravno taki reveži provizorični. kolikor definitivni nameščenci. (Tako je.) Da je pa prišlo finančno ministerstvo do takega sklepa, ni kriv nihče drugi, ko dvorni svetnik Minas, ki je bržkone rekel : Nič jim ne dajte, saj so že tako predobro plačeni ! Govornik je mnenja, da delavstvo nima večjega sovražnika od dvornega svetnika Minasa. A pride čas, ko zakliče delavstvo v prosti luki : dosedaj ste bili vi gospodarji, a sedaj smo mi ! Naj bodo prekladali vreče gospodje s zlatimi ovratniki. Rad bi videl, kako bi se obračal dvorni svetnik Minas s pajserjem. Ne bomo sklepali več resolucij, ampak nastopili z dejanj!. A učiteljice, šolske sestre. Silno hrepenenje jo je obšlo po oni krasni, srečni dobi. Oh, kako divno je bilo v onih ozkih celicah, v onih dolgih, svetlih dvoranah, v onih temnih kapelicah in tajinstvenih molilnicah, — oh, srečna, brezskrbna doba! Še vedno tako klečaje na kolenih je prenehala z molitvijo in se izgubila povsem v svoje misli. Niti opazila ni, da je sobarica prinesla svetiljko; videla je le, kako blaženo gleda razpeti Odrešenik k nebu. Jedino tega si je bila v svesti, da te oči žare nekim nadzemeljskim sijajem, ter upiraje svoj goreči pogled v križ, jo je najedenkrat obšla silna gorečnost. Vstavši je vzkliknila glasno: „Kaj? — tja, tja pojdem ! Tam se ne odpirajo vrata takim strupenim pojavom sveta. Stariši me bodo tudi tam lahko videvali, a mati Kresencija — kako radostno me vspretme ! Da, da, tja !u — Prekinila pa je te svoje misli. Spomnila se je Hanibala. V tem hipu jej je izpuhtel ves entuzijazem za samostan, a srce jej je zatrepetalo. Bil je to trenotek, v katerem je bila pozabila na vse svoje boli. Ta sam trenotek jej je bil tako dolg, tako veličasten, tako srečen. Niti slišala ni, da je nekdo potrkal na vrata. Na pragu se je prikazal Žunić. (Pride še.) Btran II »EDINOSTc št. U>0. V Trstu, dne 11. julija 1910 to ne takrat, ko bo gospodom po volji, ampak takrat, ko bo največ dela in ko nas bodo najbolj potrebovali. Sedaj kažejo oni nam tige, potem jih pokažemo mi njim. In naj socijalisti še stokrat rečejo, da ne-čejo solidarnosti, mi bomo vedno zahtevali in propoveaovali solidarnost. (Viharno odobravanje). Potem ko je eden izmed zborovalcev (imena naš poročevalec ni mogel doznati), spregovoril par nevdušenih besed, je predsednik zaključil to impozantno zborovanje. *. Shoda v Delavskem domu" se je vde ležilo okoli 200 oseb. Sklenilo se je, sprejeti poboljško — ki za pravo niso ni-kaki poboljški — ki jih je dovolilo finančno ministerstvo. Slaunost razvitja zastave pevskega in braln. društva „Domovina** v Ospu. Vas Osp in osapska dolina sploh, gotovo še ni videla v svoji sredi toliko ljudstva kakor včeraj. Bila je pa tudi izredna prilika. Pevsko in bralno društvo si je namreč omislilo svojo zastavo, katero je razvilo včeraj. Ker so člani „Domovine*4 sami vern1 katoličani, je že samo ob sebi umevno' da so prosili domačega župnika g. Piščanca, naj bi zastavo cerkveno blagoslovil. Ta pa je to zahtevo bodisi iz lastnega nagiba, kakor pravijo eni, bodisi po ukazu kanonika Zupana v Dolini, to za-hte vo odklonil. Osapci pa so si čisto pametno mislili, da bo zastava lepo plapolala tudi brez blagoslova gospoda Piščanca, ker Bog zna pač tudi brez posredovanja blagoslovljati delo ljudi, ki so dobre volje. Zato se pa gospod župnik ni cmejil le na to, da je odrekel zastavi cerkveni blagoslov, temveč je tudi sicer agitiral na vse mogoče načine proti na-merovani slavnosti. In še včeraj pred-poldne je rohnel pri službi božji proti namerovani popoldanski slavnosti. Uspeh njegovega rohnenje je bil naravnost feno-menalen. Izuzemši dveh, so se vdeležili slavnosti razvitja vsi osapski gospodarji. Slavnost in s to zvezana veselica sta se vršili v takozvanem gradu. Mogoče da je bilo tu nekdaj nekaj gradu podobnega, ali danes spominja le še del razpadajočega zidu, da je tu nekdaj moralo nekaj biti. Ali ipak bi si ne bilo mogoče misliti lepšega in primernejšega kraja za to veselico. Povemo odkrito, da bi nam že sam popis tega kraja zavzel več prostora, nego ga imamo na razpolago za opis te krasno vspele slavnosti. Zato se moramo omejiti le na to, da konstatujemo fakt, da so bili vsi oni, ki so videli prvikrat ta kraj, naravnost očarani. Je to ogromna jama, ki je bila za to slavnost krasno in ukusno okičena zelenjem in narodnimi trobojnicami. Med veselim pokanjem topičev je bilo v kratkem zbranih na ogromnem prostoru gotovo 2000 ljudi. , Slavnost je otvoril predsednik „Do-movine1* Andrej Kraševec, ki je v lepih besedah povdarjal pomen javnosti in vspodbujal do ljubezni do domovine. Za predsednikom je nastopila kumica gospica Olga S 1 a v č e v a, ki je v vzne-šenih, vroča domovinsko ljubavjo prešin-jenih besedah navduševala navzoče za ljubezen do našega milega, zatiranega in j toli teptanega naroda, jih poživljala na slogo in organizicijsko delo za blagor naroda ter med viharnim odobravanje raz- Nastopil je g. C o t i č, in je v vznesenih besedah, kakoršne more najti pač le v narodni borbi osiveli rodoljub, kateremu niso mogle vse bridkosti življenja , izbrisati iz srca vroče ljubezni do naroda j in trdne vere v njega boljo bodočnost, pozdravil navzoče imenom tržaških Slo-| vencev, ter jih pozivlj?l, naj vedno slede zastavi na poti k napredku in luči. Besede g. Cotiča je spremljal naravnost frenetičen in dolgotrajen aplavz. In da rečemo par besedij o petju ! Mešan zbor „Domovine" je izvajal 3 zbore s tako preciznostjo in sigurnostjo, da se je vse čudilo, kako je kaj takega mogoče v Ospu. Pri vsem tem je treba pomisliti, da je zbor prvikrat javno nastopil. Trud, ki so ga imeli toliko pevke in pevci, kolikor pevovodja. je moral biti naravnost gigantski. „Domovini" je treba vsekako čestitati na naravnost sijajnem uspehu, ki ga je dosegla s svojim prvim javnim nastopom. Kaj naj rečemo o „Velesili" iz Skednja ? Za onega, ki pozna ta naš slavni okoličanski zbor, zadošča že samo dejstvo, da je moral zbor ponavljati >Poputnico Vjekoslava Spinčićac. S tem je pa tudi že rečeno, da sme „Velesila" k dosedanjim svojim sijajnim vspehom zabilježiti novega, ki ga je dosegla včeraj v Ospu. Mešan zbor društva „Prešeren" je naš star, ljub znanec. „Ljubira", s katero je „Prešeren" nastopil, je umetna skladba,j ki je primerna v prvi vrsti za koncertne j dvorane. In vendar! ko je zbor proizvajal; notri med skalovji to neprekosli;, 1 loer-j sterjevo skladbo, bilo je vs^ kakor za-: maknjeno v tiho molitev in zdelo se je.! da odmeva od skalovja tihi šepet bolečin j deklice, kateri je počilo žalosti srce zbog j smrti dragega. To je pač skladba kateri j je le redkokateri zbor kos. A o zboru j ,,Prešerna" se zamore reči, da jo je pro- j izvajal zares s čustvom. Osobito pa mo-j ramo opaziti, da so posebno krasni in : kristalnočisti soprani tega zbora vzbujali j splošno občudovanje.... K. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 = Prevozno podjetje —= o. kr. avstrijskih dri. železnic Sprejme razcaniijaoje Moršiiegasitoodi blaga iz mitnic dostavljanje na lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa ,.PORTLANDw v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO CENE BREZ KONKURENCE. H □HI2 ilBE) Velike nove prodajalnice jpif" pohištva in tapetari] Paoio Gastwirtb :: • • TRST, ul. Stadion št 5 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od .iđijni pristni '.ropiaov<>\ •li-»OT«c ia brinjcvec. Izdelki 1. vrate, doalt iz i-* tičn;h lirajtjv. \?iak* tiaročb* ao takoj izvrši. R»» •»^iilja po povzetja. — Ceniki na zahteva frank«. — Hftiprod*ja od pol liti* Majcen Miloš. Bii/ - Trst - u3Jca Leo štev. priporoča aiavneir.il občinstvu • • o »M1 o . _ c O .. C0 3 O ® ^ Isielnje vsakovrstno, tudi NAjriSEJŠS POHIŠTVO vila zastavo, ki ima sledeči napis, Oj sijaj, sijaj solnce miio, i delovanju. Da, narod, ki nima šol, je na- Xa ljube domovine krilo. ! rod brez bodočnosti, t. j.: tak narod ne Obličje jasni ji temno, ,more napredovati; tak narod ne more T s cvetjem krasi jo ljubo ! uPati na prihodnjost, na svoj duševni na- a i- r - - predek. Zgodovina nas vedno uči, da so Aaaučitelj g-. J ere o je zatem nazna- ^ 6 nil, da je poslal drž. poslanec dr. L a g i-nja (vihrani klici: Zivio dr. Laginja!) mesto vstopnine 5 kron, katere je spremljal s sledečimi besedami: rKer poslanci ubogega naroda ne morejo biti bogatini, sprejmite ta moj mali dar, pa od srca, na mesto vstopnine k vaši slavnosti 10. julija 1910. Čital sem žalostna poročila o toči v tem in drugih krajih Istre. Tolažite s'z upanjem v Boga vsegamočnega in s SprBjme se .^fipravljahjej šivalnih strojev tem, da je na> slovenski rod že marsikaj vsakega zistema. Prodaja olja in aparatov. bridkega prestal. Živeli." (Viharni, dolgo- Kupuje in prodaja Že rabljene trajajoči klici: Živio n2š oče Laginja!) ĆiV3lne Stroje. ■ ■■■■■I Cene zmerne. Telefon 1395 (wiii§s Wal da že od zemeljske sile tako skrivnostno varujejo in j srede ne ^ y£Č q njem po katerem vsi narodi tako silno hrepene : i do bodočnosti. V imenu bodočnosnost zahteva pri ; nas vsaka najrevnejša hiša za svoj narod : šol, ker ve, da je Je v šoli narodova bodočnost, da je le šola tisti čudoviti lek, ki veltu. — V „Glasilu Slovenske Narodne daje narodu moći k napredku in k nadalj- , Podporne Jednote" čitamo pod tem naslo- nemu razvoju. ! vom : „Šola" to je znamenje, to je deviza! Topovi so pokali in ljudstvo je klicalo na zastavi, ki jo nosijo pred nami naši hura Rooseveltu, ko je stopil zopet na do-narodni prvobcritelji, naši ljudski zastop- | mača tla. Pozdravljali so ga v Evropi — niki. In zastava mora biti vsakemu vojaku ' a vse to ni bilo nič proti vzprejemu, ka-sveta ! Ali je pa tudi nam vsem ? Bojim koršnjega je imel doma. se skoraj odgovora na to vprašanje. Ne, I In će bi vprašali, za kaj so ga pravni večkrat nam ni sveta ta narodna za- zaprav pozdravljali, pa bi najbrše dobili od-stava, ker ga ni dneva, da bi se ne pre- 1 govor podoben tisti lepi pravljici, katera se grešili zoper njo! Zahtevamo sicer šol, a ' glasi nekako tako-le : pri tem često pozabljamo, da smo ravno i Neki miški se je zazdelo potrebno, da mi tisti, ki se večkrat bojimo svojih šol. | zapusti svoje dosedanje domovanje in gre Zakaj in kako ? \ kam drugam. Miš pa ni šla polagoma, am- Lahek mi je odgovor. Ali nismo ravno pak skokoma, mi, ki polnimo drugorodcem šole > Ali; In videla jo je podgana in si je mini smo ravno mi, ki gonimo svoje otroke slila : ta beži, teče, — gotovo ne zastonj. AGRO-MERKUR trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir p 5 nakupovanju blaga. ^SBS B^ffc^ffc« f Umetna gnojila, galica, žve:.lo- M^^K^gT^« ? * \WMJ\W JL • krmild, semena stroji in orodja H VA^iPfl • Vina. a štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam. pristna SIf?~maslo ! Žita-moka-olja itd, AGRO-MERKUR, preskrbi sploh v s. ko bIa?.o AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke. Cene najugodnejše! bb^h Postrežba točna I ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAJTE SVOJE PFTDELKE ! POSTELJNA MOKROTA!« Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navcdila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo j zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško i priporočeno. INSTITUT „SAN1TAS" VELBURG P. 345 BAVARSKO. In udrla jo je podgana za njo. In srečali ste obe skup zajca ter ubrali so jo vsi trije. psa, lisico, in vse je Slovenke kupujte i koiinsko cikorjo RIHARD NOVAK & C- Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TRST — ULICA FARNETO št. 13 6iacomo jtaaro urar in drapotinar v Trstu, uiica della Guardia 22 VELIKA IZBERA SKEBRMH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IX naroČila se izvršujejo po naj- ZMERNEJIH CENAH. Kupuje bo zlato in srebro. Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. v raznarodovalnice ? Potrkajmo si na prsa in vzkliknimo : „Mea kulpa !" Da, mi smo res tisti, ki grešimo zoper svojo zastavo ; Spotoma so dobili še mačko, mi smo tisti, ki bijemo pravico, ki nam medveda, tigra, leva, slona — ]e nekoč v dobri volji podala tropico šol. bežalo — daleč, daleč. In zato sem vzel pero v roke, da Vam, ! Ko se vsa tolpa po večurnem siovenski stariši, napišem par besed, ki; vsa upehana vstavi, se začno živali večkrat krvave nad Vašimi hišami in te: seboj pogovarjati zakaj so pravzaprav tekle, so: Ubogi Vaši otroci! Da, ubogi • naši oziroma pred kom bežale. In šlo je zopet Ji otroci, porečete gotovo vsi, ki me razu- upraševanje nazaj vse na miško, katera mete; vsi, ki izpoznaste, kolik greh zagre- je na vprašanje, zakaj je pravzaprav tekla, širno na lastnih otrocih s tem, da jih skomiznila z ramami kot bi hotela reči : pošiljamo v tuje šole! ; kaj vem, zakaj. Dalo se mi je, pa sem Glavni namen mojega kratkega spisa j tekla, bodi: Pokazati vam vsem, ki sej Jednak konec bi dobili, če bi preisko-utite krivce, kako se narodu; vali slavo Roosevelta. Kot predsednik ni pomaga in kako se narod un i- napravil nič — saj njegov baje manj ć u j e ! : zmožni naslednik ima pokazati v jednem Će izrečem marsikako grenko, ali, letu več kot Roosevelt v vseh osmih letih, ostro besedo, — oodi mi oproščeno od ' — Poštna hranilnica — če prav v primitiv- da sem otvoril znano gostilno vsakogar! Saj ve, da govorim tako, ker j nih oblikah. — Nadzorstvo nad železni-ielim svojemu narodu najboljše. j cima — kaznovanje sladkornega trusta za _______i več milijonov — saj pravimo, vsaj nekaj. FILIP IV&mSEVlt saloga dalmatinskega vina listal pridelek t Jesenicah pri Omiau ▼ miloi Valdirivo it. 17 (T«l«f«a 140») r icatori prodaj« na malo in ▼•liko. — H* dalj* priporoča »lav. občinstvu tvojo gostilna »HlMAric illea Nmovm It 11 in „Al fratoUl 4almatl„ mliea Caioeek« It. t. T katarih to61 iroji -rima I. vrata Poslužujte se vsi edine slovenske ANTON REPENŠEK knjigovez v Tratri, vla Cocilla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico v kateri se izvrSujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah. — SVOJI K SVOJIM ! . urarne in zlatarne v Trstu, Via de! Rivo 26. V cako popravo Jamči ao za 2 loti, latotako tu tli viako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim t Udani Alojzij Povh 3G fj Zalega jeaiht, olja mila in sveč rl filuesfri Podpisani naznanjam slava, občinstvu' Domače vesti. r ,?ri Dateniinu", Zvs\ Barriera -uecchia šiev. 34. Nečloveški krojač. V Brešovem na Tr€il bom prigtna vina _ DoDrH domača | gt ul. Barriera vecchia 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. Postrežba na dom Sedmograškem je nek krojač tako pretepal kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago ! ta radi Brzojavnih vesti minulo noč nismo do- : svojega 14-letnega učenca, da je bili nikakih. Bržkone se ni zgodilo včeraj ; zlostavljenj in iz strahu obnorel. nič novega po svetu ! i Zaradi slabega izpričevala se je 25 letnica Ciril-Metodove družba v Se-jzastupil 211etni gimnazist Vojteh Holup, sin lani. P riše d ši po glavni cesti od Štorij ! praškega lekarnarja s ciankalijem. gori v Sežano, bil sem ganjen do solz. Hofrihterjev pomagač. Revizijski akt Cela vas je bila okrašena se slovenskimi profosa Tuttmanna, ki je bil na tri leta ob-trobojnicami. Š=1 s^m skoz in skozi; moje sojen, ker je Hofrichterjeva pisma prenašal veselje je bilo vedno večje. Kako zani- je došel na vojaško sodišče. Kakor pravijo, manje je bilo, tega predragi vam ni mo- j se mu bo kazen znižala. Tuttmannova so-goče povedati. Društveni odborniki obo-! proga je vložila prošnjo na cesarja in upa, jega spola so bili tudi vsi na delu, da bi j da bo njen soprog osemnajstega avgusta vse čim lepše priredili. Precej popoldne i pomiloščen. Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLSVA. so začeli ljudje vreti iz vseh krajev na-^ega Krasa. Kar trumoma so drli naprej in naprej v sredino kraške metropole. Paviljoni so bili krasno okinčani z V aprilu letošnjega leta je prišlo v Ameriko nič več in nič manj kakor 104303 izs eljencev, poleg drugih potnikov iz II. in III. razreda. Od teh jih je mo- UMETNI ZOPJE Plombiranje io^pv* Izdiranje zotiov' hrei vsake bolečine V. Tusoher j koncesij, zobni tehnik TRŽAŠKI SLOVANI po raznih opravilih, imajo najlepSe in najpri-mernejše zbirališče v dobro p o znan i 9 O ^Cavarni Unlverso :: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. dumom" Št. I, up:av nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poftg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni likerji in razni ulovenski, nemSki in laSki časniki in vae boljše ilustrov. revije. Za o ilen obi«k se priporoča FRANJO BOJC. j, V^ tft&tt^uiiimTII ■""'■li MMM I^BSMSS'tmSSSSSm^SSSSSSSS^'^ zastavami, cvetlicami in zelenjem. Na ve j Prt^ posebno izšeljeniško so- seličnem prostoru je bil zbran Dr.J.Cermak : zobozdravnik : •• TRST rUc-i del"; i Caserma št 13, IX. n. B0I00 & Oomp., Trst — Via Farneto štev. 42 — Salnctfs; eira * Parmezan, Em?n-fealUjca dira • thaliar iz Švice. salam, špeh, mast, kokumarl, peveroni. razne jestvine v konservi, sardino v sodih itd. itd. v pravem pomenu besede cel Kras. Le žal, da si nisem mogel vsega natančneje ogledati, ker sem se moral prehitro vrniti v Trst. Danskij. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur-4 v Ljub-ijani. Sprejmejo se: 1 knjigovodja, 5 kontoristov, 'J poslovodji, 6 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki železninske stroke, :> pomočnikov manufakturne stroke, 10 poinč. špecerijske, 1 pomočnik galanterijske stroke, 'J blagajničarki, 2 kontoriarinji, 3 prodajalke, 14 učencev, 2 učenki, 4 potniki, 1 kore-spondent, 1 skladiščnik. Gostilno sprejmem takoj v nejera S. Marco 1 vinotoč Ponudbe 1156 NOVO PO H. St biei ii dru^ - je preselilo na se z bagg-to opremo za vsak'j- CorSD 49 dra. Frana Brnčiča in dra. M. Pretnerja ■ v Trstu, Via Nuova 13. II. sprejme izurjenega : stenografa: veščega slovensko- nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost. vrstni pogreb. *n prodaial- nico mrTvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Volika zaloga vošcestiii sni Prodaja na debeio in drobno (Piazza Goldoni). Tel. 14051 n tat 11. juliji 1910 sebi! ar at m fcs^.* ^ ČEBELE Si CKEEZSH B KM a H K * BBS1E8H MALI OG1.AST se računajo po 4 stot. besedo. .Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se tukoj Ius. oddelku. Mr> Hjififif i nova b :.« ffi f-rcstorov), \rt, zem-l-O. $>S U^Cj Hiša leži na stari open-ki ctfti 4 diiOe raznih zadržkov, 535^ jih je bilo takoj po prvem zaslišanju izpuščenih, da s>o smeli v deželo. Nazaj poslanih ie bilo 1052 izseljencev. Italijanov je bilo 35.655, iz Avstrije jih je prišlo 11.305, in sicer je bilo 8.151 moških in 3.J54 žensk. Iz skupnega števila izseljencev jih je 21 673 že enkrat tukaj bilo, torej cela petina. ^0.974 jih je samih plačalo potnino. 16.372 so jim plačali sorodniki in 6,32 so prija telji plačali. K sorodnikom je šlo 90.889 izseljenc-v, k prijateljem n 064, in 2.028 ni imelo nikogar znanega v Ameriki. J npjfpJg 28 n* G.vigkem se želi poro- . . ! v? Lr t * C. »J iif. z go»p{ dič'O lične zuranjo-ti. krotko Poleg teh izseljencev je prišlo v apmu j jn Fob|evno Na posebno izobrazbo in premoženje še 12.623 potnikov v Združene države, I ne irira. Pismene prnudb* pod „Učite 1 j 5t-. , ,, ., j 1151" ra In-?eratr»i oidelek „EdinoBti". 1151 med katerimi je bilo 5 060 Amerittancev. j---- Poljske dijakinje na avstrijskih uni. 1 Naznanjam ^Li^^rrr verzah. Iz Lvova se poroča, da se je vršil j čini belo vipavsko in i*tfsko vir-o po 72 »'otink. — tamkaj shod poljskih vseučiliških dijakinj j A d n f Orel,. S. Gincomo in Monf 7, Trat. (1105 Na shodu se je sprejela resolucija, v ka- j */qJq teri se zahteva, da se dovoli vstop na ! _ Prya in edina pissrna oskrbnika ali u.-.ravitelja išče priden mladenič, a; mec, vojaščine prost, z dobrimi spričevali. Naclov pove Edinost. 11E.0 Službo h j a nasvete in informacije o v?emi r .«e tiče novačenja in voj. službe. Izdeluje in odpešiljn veuko vrsto prošenj vojašk. značaja — oproščen je 01 Hi in kontrolnih shodov, tnoletno prt ovolj-tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih^ ;odno-ti glede prezenčne t-iužbe vapre-ja v vojaške šole itd. — Pooblaščena j« zastopati Ktranee pred oblastnijami. — Po-iredufe v najtežavnejih slučajih — ReševanjfA itro in točno — Uradne are : Ob delavni-i fkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol.\ edidjab in praznikih od 10. do 12 onolud- I T* rainrnn iKiMuiai novo .Celima" za dirke prodam. Ugodna crna. NaVov „Edinost" 1153 Prva in edina pisarna v vojaški stvari, k&ncasijonira-na od c. kr. namestništva l&uUBUNI ran ran ran IMIIHIIBI mrnsnml IHMUiiU Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRiESTE avstrijske univerze absolventinjam poljskih j gp* jjz fl^kelske ŽlSp&nije, srednjih in trgovskih šol na Rusko-Polj-j kj p reb}vfeio nfld 10 ]et v Trstu in bi radi dosegli skpra. V debati so tudi govorili vseuči-5 ur.moviLsko pravico za se in svojce v Tr&tu, naj se .. , -r i 1 • zg'6*8j0 VSftk dan v ..Narodni goBtilni" pri sv. Ja- hški proie^orji Mars, dr. 1 \vardowsKy in , kcbu od 6 zve— Celovec—Linec—Pra^a — D razdane— Ee-rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dnnaj. 8.48 0 Herpelje—Pola. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dan»ne«. najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se Carigraiskih psov postaja vedno manj. v vseh boljših prodajalnicah. 0000 Svoj čas so sprečavali celo promet po Rogaška Kiselico TEMPEL, RAD1NSKI GIZELIN VRELEC Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIZ, PULA ulicah, ali sed2j so ceste vedno bolj prazne Malo teh neljubih gostov. Oblasti so j>h začele i'Q tR Barnera trgovino jestvin ali tilijalkj iste se išče. Ponudbe pod ^Trgovina" na poste restante 1141 izvažati na Otočič Oxie pred Carigradom, §g kjer se po dnevu solnčijo v žarkih po ____________ noči pa grozovito tulijo. Vsak dan dobi vsak kruha, ki mu ga pa pogosto močnejši sosed požre. Na otoku Oxie velja Boba mebliraitroff!i PovrSn^si, nao-Jae jopa, kakor tudi r zn:h palstitov. Obleke za dom ia dslo. Delavske joleks. Tiro-aki iolei. NopretnoČljivi pisSči (pri?tti uul^ti). i>|300']ai:t8ta : hi a/o tu- in inozemskih tJ^arn. Izgo-ovijajo ee coloke pa mari najuov^j?-i m idi, točiiO. ri0n'lnn in Pie^antno po nizkia cenah * ulica giosue carducci ŠT. 21 Kazun različnih izbero^ najfinejših mo-kih in žen- j skih obuval po najnižjih cenah se piodajajo tudi po ii rednih cenah : razjedenih, dočim so bili drugi kljub 2000 Usnje Bo.\C&lf s trakovi . . . . po K I0-—, letni starosti popolnoma ohranjeni. Pre- UsnjB Bo.xCalf Z elastiko . . . . pO K I0'—-iskava je dognala da ^o bili ohranjeni USPJB BoxCalf Oblika Derby . . po K I0 50 , .. , • Usnje Boxcalf z zaponsmi Triumph po K 10 50 tl deli med rujavim premogom. Sedaj se KaJd za dec,te t K»^anj> . VgakoJ L vrsle ^ bode torej moralo železju, ki ga bode kdo daleč poslal, pridjati rujavega pr e noga. Vnetje slepega črevesa — kužna bolezen. V angleškem listu »Te Lancet< je dr. Donald Hood napisal trditev, da je vnetje slepega črevesa infekcijska bolezen. Izjavlja, da je pripravljen ves svoj v 12 letih nabrani materjal o krog 500 opazovanih slučajih bolezni, ki naj dokažejo nalezljivost, oziroma prenosnost te bolezni. ff Velik izbor izdelanega perilu, ovratnikov, zapestnic ^ srajc, nogavic !n rckavle. — /epne rute tnciit od Kron 1 dalje. — Rokavice iz kože ud K 2*30 dalje. Dežniki od Kron 2-*»0 dalje. — Vse to se dobiva v NOVI » PRODAJ ALN1CI ENK1CO ZEBQUENIGFC ^ Trst, Passo S. Giovanni 2 ^lasproti Hovim obokom) Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. : CANTI JUGOSLAVI: -S Jugoslovanske pesmi IVANA KUŠAR-ja K REPU UJU Cl i Jpf 'k Prevodi v italijan. jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov: Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradovič, Branko ..............Radičević, August Senoa. Knjiga se prodaja po K 3*— v vseh knjigarnah. B ia b Naročila sprejema Slovan, knjigarna g. JOSIP GORENJEC, Trst, Valdirivo 40 Slavni zastopnik za Trst, Istro in Goriško. Virgfilio Oallico TR8T tih it. 17. — T^foi) 197f». SiH iiEa tm iiii HEi iiEl iUi\ Eiii i>'M Avt. civilni zemljemerec Kristjan Pertot Ima suojo pisarno u Trstu u ulici dellc Caserma šteo. 5, II. nadstropje. i ^ PgiooroČa se siavnema občinstvn kot edini A f' slovenski zemljemerec. Mk E3E1 1119 1119 1113 lili llil lili iiii 13.35 0 Gorica—Jesenice—Eeljak—Inomost — Mo-~nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.27 0 Gorica (in medpostaje). 5.14 0 do Izole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja. Solno^rada, Celovca, L!ona kova, Inoinosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Bnj (in medpostaj). 8.40 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.39 0 Iz Pula {iz Rovinja). 10.18 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.17 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.50 0 Iz Poreča in medpostaj.. 2.08 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 3.36 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.27 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 0.50 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du - naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Je-e nic, Gorice (Ajdovščine). 9.34 0 Iz Poreča in medpostaj. 10.22 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). I1.1U 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. y.55 0 Iz Gorice in medpostaj. 10.16 0 Iz Izole in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo po^otudr.p 0 (onebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlaki dužna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim. 31i!an Videm, Pontebo, ĆeOad in B do Kormiua (Cormons) preko Nabrtžine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Koncin, Videm. Milan Rim. 9.00 0 preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 0 preko Červinjana v Heneike—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Z3greb). 4.IO O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. ti OO O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6 B v Ljubljano, Dunaj, OBtende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. S OO B v Kormin in Italijo. S.HO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte 9.15 O v Kormin (ee zvezo v '"ervinjan) 11 30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpe;to. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do KornJ^a in mejpostaj. 3.5 5 O do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo iu Londms, 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9 25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte i:i Keke 10-25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 1040 B iz Kormin? preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. II.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Keke. 2.20 0 iz Italije preko Červinjana in Bivia •1.30 0 iz Vidma, preko Kormina iu Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabreime. 7.4tt O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. ll.OO 0 iz Vidma preko ^Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. MaBtne Številke značijo popoludne. O = osebni vlak; B = brzovlak.