If :;QV 51941 Poglejte ha kevillce poles naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi' sloveti ski h • delavcevv Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 O— Matter September 25th. 194« »t the Port Office M New York. N. under Art ot CongreM of March 3rd. 187». ■a nkaj VEČ kot NA DAN DOBIVAT* C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na i svoj dom (ImeaH nni, i »i aedeU In praznikov). , )( Čitajte, kar Vac zanmW fl i< No. 215 — štev. 215 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 3, 1941 — PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X- NOVE MEJE SLOVENIJE od jugoslavije ostanejo samo tri vazalne države: "svobodna" hrvatska, črnagora in srbua Prejšnji teden so bile namovo določene meje posameznih držav, ki >o nastale iz razkosane Jugoslavije. Tako je bila tudi obnovljena ('rnagora' in izstavljena pod italjans'ki p^>-tektorat. »Svoj delež pri razdelitvi Jugoslavije so dobile Nemčija, Italija1, Madžarska in Bolgarska. Kar pa je še ostalo, jt-bilo razdeljeno v tri države.— kraljevino 44svobodne" Hrvatske, kamor se pa *4kralj'' Ai-mone Savojaki še ni upal priti, < rnogoro, za katero je še treba kralja dobiti, in Srbijo. i-vieer po dosedanjih poročilih ni mogoče začrtati natančne meje, toda lahko se reče, največji del je dobila Italija, namreč Slovenijo južno od Sa ve, veli'k del Hrvatske in Dalmacijo. tako da ima "svobodna" Hrvatska izhod na morje samo pri Dubrovniku. Meja med "svobodno" Hrvatsko in Slovenijo, ki jo je dobila Italija teče nekak« od Save pri Brežicah proti jugovzhodu, tako da se približa na kakih 35 milj Zagrebu, nato se obrne nekoliko proti zapadu, zatem pa zopet proti vzhodu, tako da pride do Banjeluke v Bosni, od koder se obrne proti jugovzhodu, prereže Bosno in Hercegovino skoro čez sredo ter pride do Jadrana blizu Dubrovnika, kjer "svobodna'1 Hrvatske seže do morja, onstran Dubrovnika se zopet nadaljuje 44italijanska" Dalmacija, ki seže do Tmegore. Nemčija si je pridržala štajersko, Gorenjsko do Save, ako pa so ostali pri Nemčiji Škofja Loka, Žiri in nekateri drugi kraji, kakor so bili do prejšnjega tedna, iz poročil ni mogoče dognati. Madžarska je dobila Prek-murje, Baranjo, tri'kot ob izlivu Drave v Donavo, in Bačko, pokrajino med Donavo in Tiso. Bolgarska je dobila iMaeedo-nijo do albanske meje. Bana t si je Nemčija pridržala in g.t; ni hotela izročiti Madžarski, ki i^a zahteva. Najbr-že hoče Nemčija držati to pokrajino kot vabo za) Madžar ;~ko in Romunsko ter jo bo pozneje podelila, tej ali oni državi. Banat je ostal pod nem ško okupacijo. Nedavno pa ga je "Nemčija ponudila beograjski vladi, v kateri je predsednik Srb, podpredsednik pa Nemec. Bolgari s*o Srbe, kolikor jih niso pomorili, iz Macedonije pregnali v Srbijo. Poglavnik dr. Pavelič namerava iz "svobodne" Hrvatske pregnati 1,500,000 Srbov.' Nemra Rtriz ^ttdVenlJe "pre-" gnali okoli 200,000 Slovencev, ki so bili poslani na Hrvatsko, ali pa dalje v Srbijo V SUOVENIJI NEMŠKE ZNAMKE V bivši Sloveniji, kolikor je je pripadlo Nemčiji,so vpeljane nemške poštne znamke, ki so: rjave po 3 in 7 pfenigov z nekim starim (poslopjem v 'Mariboru ; vijolične znamke po 6 in 0 pfenigov z Bledom; ' rdeče znamke po 12 in 13 pfenigov s slfiko Ptuja; modre znamke po 25 in 15 pfenigov pa imajo na sredi gorsko kočo, na vrhu na-{pis Triglav - Karnten, spodaj pa Deutches Reich. Premogovniki zopet obratujejo Tovarno Air Associated v Bendix, N. J., je zasedla ymada. — Vlada se je poslužala skrajnega sredstva. povojni načrti dela v. kongresa Angleški delavski voditelj je rekel, da Anglija ni sklenila izvojevati samo vojne, pač pa tudi mir. — Borba za ohranitev civilizacije. Na mednarodnem delavskem---- kongresu, ki se vrši v New «izacije. Yorku, je govoril angleški kra ljevi pečatnik in znani voditelj angleške delavske stranke, C. R. Attlee. Razpravljajoč o povojnih ciljev je dejal, da Anglija ni sklenila izvojevati samo vojne, pač pa tudi mir. V Angliji že zdaj izdelujejo načrte za povojni čais. Attlee je zahteval sodelovanje vseh na- Cetrti govornik na kongresu je -bil jugoslovanski minister brez listnice Sava Kosanovič, Minister Kosanovič je bil zelo lepo pozdravljen. Vsi prisotni so klicali Jugoslaviji in njeni borbi za človeško svobodo dela. Odposlanci so izvajanje pazljivo poslušali. Minister Kosanovič je najrej v svoje-m Odpor Johna L. I^ewisa, načelnika United Mine Workers, je bil prejšnji teden zlomljen. Na stavko je bil }>ozval 53 tisoč premoga rjev, zaposlenih v premogovnikih, ki so last jeklarskih družb, čoš, da se pogajanja prepočasi vrše in da obrambni posredovalni odbor zanemarja svoje dolžnost. Predsednik Roosevelt ga je trikra-t pozval, naj prekliče svoje povelje, toda Lewis je trdovratno vztrajal na svojem stališču. Predsednik je slednjič a-ranžiral konferenco med bivšim predsednikom V. S. Steel Corporation, Myronom Tavlor-jem, in Johnom L. Lewi som. Konferenca je bila deloma u-spešna. Majncrji so so vrnili na delo, do 15. novembra pa mora obrambni posredovalni odbor spregovoriti odločilno besedo. ;Majnerji zahtevajo closed shop, čemur se pa z vsemi štirimi ""upira jo mogočne jeklar ske družbe. 15. novembra bo torej padla odločitev. Meseca julija so delavci zrakoplovni tovarni Air Associated, Inc., v Bendix, N. J., izbrali za svojo kolektivno t. stopnico CIO unijo avtnih delavcev. Kompainija ni hotelr nekaj odpuščenih delavcev in je namesto njih najela neimij-«ke ljudi. Organizirano delavstvo se je nad tem zgražado in zaštrajkalo. Družba je najemala čedalje več neunijskih delavcev. Spopadi pred tovarno so bili na dnevnem redu. Vsi pozivi vlade in vladnih agentur niso nič zalegli. Drnž>ba ima za pet milijonov dolarjev vladnih naročil ter je v zadnjem času skoro podvojila svoje prostore. Vlada je ponovno namignila družbi in delavcem, da se utegne v Bendix, N. J., zgoditi isto kot se je zgodilo pri North -American Airplane Co., v Ca-tifoniiji ter pri ladjedelnici v Kearny, N. J. Vsa svarila in opozorila pa niso nič zalegla, • Slednjič je storil predsednik Roosevelt o. prav in žbe, ker se ni hotela poko'; odredbi obrambnega posredovalnega odbora ter da4i prednosti uniji avtnih delavcev, pravilno Izvoljeni zastopnici delavstva. V soboto so vojaki redne armade iz bližnjih garnizij za-stražili in zasedli tovarno, ar-madni častniki so pa poklicali nazaj tui d(4o ^au« unije avtnih delavcev. Tovarna zopet redno obratuje. Delavski spori, kakršen se je pojavil pri Air Associated, in št raj k 53 tisoč premoga r j .»v, niso razburili samo vlade, pač so pa tudi v (kongresu vzl»uto-lisoč. suhacke o razmerah v armadi V Streator, lil., se vrši državna konvencija "National Women's Christian Temperance Union". Uvodni govor je imela predsednica organizacije, Mrs. Ida B. Wise Smith ter je razpravljala o zdravstvenih razmerah v ameriški armadi. — Kmalu po vstopu v arnn.do se je tisoč in tisoč mladih mož spolno okužilo, — je rekla. — Z ozirom na to prihajam nehote do zaključka, da so metode, ki se jih poslužujejo vojaške oblasti v lx)ibi proti tej kugi, povsem neuspešne. Vojni urad in častniki, ki bi moraili skrbeti za dobrobit vojakov, se ne zavedajo svojih dolžnosti. — Imamo tako imenovano Mavevo postavo, ki prepoveduje prostitutkam dostop v bližino vojašnic in vojaških taborišč. AIb mislite, d;.1 se kakšen častnik zmeni za določbe te postave? Obnašajo se tako kot je bi ne bilo. Govornica se je seveda tudi znašala nad pitjem opojnih pijač v taboriščih. — Dokler bo vojakom dovoljeno uživanje alkohola, — je rekla, — ni niti misliti pa "kakšno uspešno borbo proti spohiim boleznim. Izvoz v Rusijo se je potrojil Vsled velikih pošiljatev vojnega materijala in drugih po-trebečin seje meseca Avgusta ameriški izvoz v Rusijo potrojil. Meseca julija je bilo poslani ega v Rusijo le za 3 milijone 130 tisoč dolarjev blaga, meseca avgusta pa /že za» devet milijonov dolarjev. Vsega skupaj je' Amerika eksportirala meseca' avgusta v razne države za 455 milijonov dolarjev blaga. Izvoz na Japonsko se je enatno zmanjšal. Meseca a#gusta je eksportirala Amerika na Japonsko za 3 milijone 34'i tisoč dolarjev -blaga, meseca avgusta) pa samo za 1 milijon 66:2 tisoč dolarjev. V tem času narodne s t i -ske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno De« fenae Stamps in bonde. rodov, češ, da ni dovolj, ako bi \ govoru očrtal cilje iMednarod- samo Anglija bavila s povojnimi zadevami. S pomočjo vseh svobodo ljubečih narodov se bo svet po vojni povsem pre rodil. Sedanja vojna ni le borba med posameznimi narodi oziroma skupinami narodov, pač pa borba za ohranitev civilizacije. Nato je začel Attlee obsojati diktature ter dejal: — Prav nič se ni čuditi, ker sta Nemčija in Italija svoječasno WPtopili iz delavskega urada, kajti med diktaturami in delavskimi organizacijami je nepremostljiv prepad. Kakorhitro se je kakšen diktaitor povzpel li krmilu, je smatral za svojo prvo dolžnost odpraviti delavske orga- nega urada dela in potem v izbranih besedah orisal poslani-cem sliko trpeče Jugoslavije. 19 tisoč mož odpuščenih iz vojaške službe I Iz glavnega stana druge ar-' made poročajo, da bo do božiča zapustilo vojaško službo de vetnajst tisoč mož, starih nad osemindvajset let. Večjidel pripadaljo 28., 29., in 44. diviziji. 28. divizijo tvorijo člani bivše pennsylvanske narodne garde, 7 29. diviziji «o možje iz Marylanda in okraja Columbia, dočim so bili vojaki 44. divizije rekrutirani v New Jerseyu ' in New Yorku. Ameriški rušilec Reuben James ■ \ . • potopljen; 44 mož dozdaj rešenih Mornariški department je v petek naznanil, da je bil na Atlantiku jugozapadno od Islandije potopljen ameriški rušilec Reuben Jr.me.--, ko je spremljal konvoj tovoruili pamikov.. Posadka potopljenega rušilca je štela 121 mož, skupno s častniki. Kolikor je znano, je bilo do sedaj rešenih 44 mož, ostale pa še po^revsajo in med njimi je tudi poveljnik rušilca poročnik Heywooct h. Edwards, star 35 let in 6 ostadili častnikov. Mornariški krogi upajo, da bodo še našli neikaj čolnov z mornarji, toda upanje t- potekom časa vedno bolj cthledevn. Ostale rešilne čolne iscejo atmeriske bojne ladje in aeroplani. * Hitler dolži Ameriko Nemčija uradno dolži Združene države, da so i oddale prvi strel" na nemške podmornice. Ta trditev pa ne omenja potopljenega rušilca Reuben James, temveč omenja »ono rušHce ' Greer iji Kearney, o katerih trdi Hitler, tla sta prva napadla iiemške podmornice. Greer je 4. dktobra zaslodovr.il neko nemško podmornico Ln je vrgel več globinskih .bomb. Nato se je pod-morniea'dvignila, se obrnila in oddala na rušilec torpedo, ki pa rušilca ni zadel, j Rušilec Kearney je bil napaxlen v noči od 16. do 17. oktobra. Rušilec je foil aauet, toda je s svojo paro prišel v pristanišče. t Hoover in Wilson i Bivši ameriški predsednik Hoover je začel v nekem maga-zinn objavljati s*voje spomine. Hoover je bil eden maloštevilnih Wilsonovih zaupnikov ter je odločno odsvetoval Wilsonu odjKjtovati v Evropo. — Tudi eol. House, ki so mu lule evropske razmere dobro znane, — piše Iloover,— in državni tnjnik Lansing sta bila proti temu. Ne da bi vedeli drug" za drugega," smo mu vsi trije prigovarjali, naj ne hodi v Ervopo. Toda Wilson je "bil precej svojeglav ter je bil prepričan, da bo več koristil Ameriki in Evropi s svojo navzočnostjo kot pai z odsotnostjo. Anglija naj še trem državam napove vojno V Washingtonu so zvedeli iz zanesljivega Vira, da zahteva Sovjetska Rusija, naj Anglija takoj napove vojno Finski- Madžarski in Romunski. Sovjetska vlada pravi, da je politično zapostavljena, ker je s temi deželami v vojni, dočim Anglija ž njimi v miru živi. Zaenkrat se še ne ve, kr.ikšnega mnenja je angleška vlada, zdi se pa. da ne bo ničesar prej ukrenila, dokler se ne posvetuje z Washington oni. nesreča švedske bojne ladje .Prizor ndkaj trenutkov zatem, ko se je razletela šve ] k; Y>j-. na ladja v švedski bojni 1 uki Haorsfjaerdeusu. *OL-ag K ABODA--Ni»I«t M onday, November 3, 1941 = VftfANOVtJEN t. I lil GLAS NARODA or m nopiA 99 1 Owned ud Published by Rneak Publishing Cwum, (A Corporation). Wmik Sakaer, Prudent; 7. Lupah«, Bee. — Plaee of bostaeae of the Nrposatlon and addreaaaa of above officer*: XI« WB8T 18th BTB11T, NEW ZOBK, M. I. 48th Year "Wm Naroda" U lamed erery day except Batnrdajra, Sunday« and Holidays. Subscription Yearly ge.—- Advertisement o* Ageanrnt Za eel o leto velja Mat aa Ameriko In Kanado 90.— ; aa pol« leta 98«—; a« Aetrt lata 11-80. — Ea New York aa celo leto <7.— ; aa pel lata <8AO. Za lnoaematf o aa calo leto 97.—; aa pol leta 93.00. "«laa Naroda" Uhaja vsaki dan lavaemit sobot. nedelj in praanikov. "6LA8 NARODA,- 91« WEST 19th BTKKET, NEW XOtt, M. I. i: CHelsea I—124] RUSKA ZIMA Nemoi so se začeli pritoževati nad vremenom. Pravijo, da bi že zdavnaj dosegli svoj cilj in razvili v Moskvi svojo zastavo, toda poti so tako *dabe, da je prevoz po njih skoro nemogoč. (Atairsikaitei i ruski general se je Nemcem vtklonil, ne bosta se jim pa vklonila mogočna^ generala — Zima in Blato. Prvsu opat doseči Hitler svoje glavne cilje na ■severnem in na zapadnein delu fronte. Pri prodiranju v smeri proti ^Moskvi so hneli Nemei spočetka srečo. Vsled nenadnega mraza je zmrznilo blato na1 cestah in poljih. Topove in tanke je bilo mogoče prevažati kakor po asffllll u. To je trajalo kakšnih deset do štirinajst dni, nakar je deževje vse odtajalo. Po cestah in poljih se je pojavila "brozga, v katero so se vozila vdirala qo osi. V severnem in centralnem delu Rusije zaenkrat še ni preliudegai mraza. Pritisnil bo šele v začetku decembra in bo trajal do marca. Toplomer bo kazal od deset do štirideset stopinj poč ničlo. Vse bo pokrito s snegom. Zemlja bo trda kakor granit. V tem vremenu morejo operirati le tanki in letala, do-čim iufanterija s puškami in strojnicami nič ne opravi. Hitler je povzročil svetu že marsikatero presenečenje, premagal je nešteto nasprotnikov, nihče pa ne ve, kako se bo mske zime lotil. Xeki moskovski list piše: „ __ ( a5 Je naš najmogočnejši zaveznik, dočim povzroča Hitlerju velike neprilike. Hitlerja bo zadelo tisto, česar se najbolj boji. Nemci se bodo morali vri trpli u&taviti v snegu. FPinole v grobu jim bo gorko. Na južni frotni, v porečju Dona in v Ukrajini, zima ni tmko hudai Pa tudi tam pade temepratura fx>go*to pod ničlo in ozemlje je pokrito z visokimi zameti. «redi decembra bodo zamrznile vse reke, kar bo arma-iJam bolj v prid nego v škodo. Rdeča armada se ne boji zime. Vojaki bodo toplo oble-fenijn bodo imeli dovolj hrane. Vse najboljše, kar premore Kusija, gre za armado. Beg Hrvata iz Hrvatske (Pretresljiva povest Hrvata, ki je pobegnil Pavel ičfve Nadaljevanje "drŽave." WLLKIEJEV POZIV Wendell Willkie, ki je bil lani poražen kot republikanski predsedniški kandiaat, je obenem s tridesetimi drugim: vodilnimi republikanci pozval republikanske člane kongresa, najt enkrat za vselej odpravijo in izbrišejo sramotni madež, ki se imenuje — isolacijska politika. V ta namen je treba takoj odpraviti nevtralnostno postavo. To je prvi pogoj. — Ameriška vnanja politika, — je rečeno v pozivu, — mora biti točno in naravnost vsmerjena. Ta smer mora biti jasna, njen cilj je pa uničenje diktatur. Ta cilj je treba doseči z vsemi razpoložljivimi sredstvi. — Izvoljeni narodni zastopniki v kongresu naj brez o-botavljanja store potrebne korake. — Ameriški narod je zrel in polnoleten, — pravi poziv. — Ne po ovinkih, pač pa naravnost mn je treba povedati, kaj in kako. U*oda Združenih držav je na tehtnici. Zgodovina, je dala ameriškemu narodu veliko nalogo, kateri bo nedvomno kos. Napišite lahko, da so v zaporu bili delavci, kmletje, uradniki, trgovci, odvetniki, učitelji, duhovniki, ministri, senatorji, narodni poslanci in da smo vsi bili enaki pred tifctii-mi živinami, ki so nas pretepale. Za ministra Mafžuraniča lahko pi&ete, da je bil tam, ker njemu ne morejo več nič žale-ga storiti. Za dr. Bosaroviča tudi lahko poveste, ker so tudi njega ustrelili. O Rušami Jeftanoviču, o katerem pravite da so ga ubili, tudi labko poveste, kajti tudii on je bil z mnogimi drugimi tam. Ne, niso bili samo Srbi in židje. V zaporu zagrebške policije je bilo več ffr-vatov kot pa drugih. Tn ti so bili vei znane o-sebnosti iz hrvatskega družabnega življenja. Tam ni nobe-nerazlike, kadar preganjajo, med Srbi. Hrvati in Slovenci ali židi. Preganjajo vsakogar, zapirajo vsakogar in mučijo vsakogar, kdor se ne pokori Paveliču, in kogar se on Tioče rešiti. . V tem oziru smo enakopravni, kar zadeva gorje in to trpljenje, ki smo ga ftku-paj pretrpeli, bo najbolj pomagalo, da bodo izginila vsa preij&nja nesoglasja med Srbi in Hrvati in nas bo še bolj abližalo s Slovenci. Koncert v zaporu. Med drugimi ujetniki v zaporu zagrebške policije so bili todi mnogi igralci zagrebškega narodnega gledališča. Pravim, mjnogi, a bili so do malega wi. Da bi pa vendar po.kazala, kako zagrebško gledališče dela'*, saj veste, v iilaju se "sezona" bliža koncu, so poklicala neko italijaifeako igralsko skupino, da bi z nekaterimi igrami gostovala v ubija ni in v Zagrebu. Gledališče je bilo prazno, tazen izbrancev in njihovega sprernlstva. A todi mi v zaporu smo v Zagrebu imeli en koncert in eno predstavo, ki je hril®- res brezplačna za nas, a zato so, proti navadi, igralci zanjo plačali drage vstopnine. Koncert so napravili nekega večera, ko so igralca, zaceli prepevati porogljive peamji, spesnjene v zaporu, na račun Paveliča in njegove žene židovke. njegove "vlade" in sploh norčujoč se iz reda v "neodvisni" Po tem koncertu je sledila predstava, žalostna in boleča. Igralce so po vrsti klicali v spodnje prostore, in jih tam pretepali ki mničili. Na potu *v taborišča. Neko noč je planil v sobo, kjer sem bil jaz, vstaš z dolgim seznamom imen v roki in nas poklical, naj se pripravimo na pot. Ko so nas pripeljati iz sobe v hodnik, je tam že bila skupina jetnikov. Od enajstih zvečer do šestih zjutraj smo tako stali na« hodniku in potem so nam ukaa&li, naj se vrnemo v sobe. To se je ne kolikokrat ponovilo. Nekega jutra pa so nas vendar popeljali skozi IVtrinjako ulico do zagrebškega Zbora, kjer je bilo sto in sto moških, žena in o-trok. V zagrebški Zbor so pripeljali tiste, ki so bili določeni za taborišča. Mod tem. ko smo čakali, da pridemo na vrsto, so nalagali skupino za skupino na tovorne avtomobile in jih vozili. Kam? Bog ve kam. Domov prav gotovo ne. Ko bi videli prizore, loi so se odigravali v teb prostranih prostorih, kjer so i noski bili pomešani z rženami in z otroci! Nikdar se nliso prej videli, nikdar poznali, a zdaj so kakor bratje, nič jih ne razdvaja, ne vera ne prepričanje. Nesreča jih je zedi-nila in samo sn*rt jih more razdvojiti. Neko jutro so z drugimi potlačili v tovorni avtomobil todi mene. Ko so nas pripeljali do glavnega kolodvora, so nas vkrcaM v živinske vozove, ki so jih vstaši za-stra-aili. Prepustili smo se u-sodi in se predali na milost ali ncmHost stražarjem. Vlak se je pričel porrfrkati in okrog de-Vetih dopoldne smo prišli na kolodvor v Koprivnici, kjer so nas izkrcali in zvrstili in potem smo s stražo šli naprej peš. Taborišče v Drnju pri SLOVENCI! NAJBOLJ POPQLNA ZALOGA SLOVENSKIH FONOGRAFSK] PLOŠČ DOBITE PRI JOHN MAESICH, Inc. 49S WEST 47nd STREET NEW YORK. N. ¥. fV vasi D raje pri Koprivnici so hlevi in skladišča "Danice" tovarne drog in gnojil. Te hleve in ta skladišča- so spremenil v — taborišče. Prostor so ogradili z bodečo žico in za-stražili. Zgradbe so trhle, z razbitimi okni in semlertja z luknjami v strehah, tako da je dež, veter in mraz prihajal po rail i volji. Nekatere zgradbe so preuredili v "fia<$strapne" tako da so tudi tisti prostori, kjer so prej imeli seno in slamo, bili dobri za ujetnike. Na j)od so nametali malo slamo in to je bilo vse, kamor si mogel leči. Ode$ ni bilo. Sredi taborišča, med posameznimi hlevi, so izkopali meter globoke, meter široke in več metrov dolge jam*, V te jame so se metale smeti in te jame so bile namesto stranišč. Zakaj so še bile, vam bom* povedal pozneje. To ni bilo edino taborišče v "neodvisni." Taborišča so v Kefestincu pri Zagreb« in v Djakovu. kjer so sami Hrvatje. V Daboju, kjer so ujetniki pomešani in v Tuzli. V taborišču na otoku Pagu so bili večinoma židje. V taborišču, v Drnju so Hrvati, Si bi in židje. Samo iz ene vasi, Belega- Polja, je bilo nad petsto Srbov. Hrvate so v Drnju zaprli v poseben hlev in z njimi ne ravnajo tako hudo. kot s Srbi in z ffldi, vendar tudi oni ne uidejo slabemu ravnanju. Ropanje v taborišča. Vsak, po veliki večini, ima o»b prihodu v taborišče denar, prstane, dozo za cigarete in še kakšno vrednost; kajti kadar človeka zapro in ga odvedejo v taborišče, ima bodisi. nekaj denarja pri sebi, bodisi mu dovolijo, da ga vzan^e s seboj na ■pot. Ce ga ne oropajo že na policiji, v taborišču jkn prav gotovo ne uide. Vsakemu dovolijo po sto dinarjev, vse drugo z listinami vred, mu pa od-neso. Še potrdila mu ne dado za odvzete stvari. Čez nekaj časa pa pride kakšen pijan vstaš in pravi: "Pri komur se bo našlo več kakor sto dinarjev, ga bomo ustrelili!" Tisti, ki šo denar kam skrili, ga sedaj izroee. Čez dan aH dva pa pride spet kakšen vstaš in pravi, da bodo ustrelili tistega, ki ima pri sebi več kot peteleset dinarjev. Tako gre naprej, dokler ne oskobijo ujetnika do zadnje pare, * katerimi si je včasih še mogel kupiti kaj hrane, kadar so jo kmetje prinesli go denarja" potem pa te besede zamažejo a prstom, kakor da bi j& nadzorstvo prečrtalo in ne napisalo. Žena, mati ali seaftra ujetnika in kdorkoli, ki to pismo dobi v roke, se dokoplje na kakršenkoli, način že do hrane in denarja in sa napoti v taborišče. "Povedala vam bom/' pravi gospa. "Nekega- dne sem dobila talko pismo od svojega moža in ad&la sem; z zavojem na pot. .K w>m v Koprivnici stopila iz vlaka, sem zagledala velik namen lepak na postaji. Na njem je stalo napisano: '^Priporoča se prebivalstvu da si gre -ogledat zločince, obešene na travniku zrawn mesta." Tudi jaz sem šla, da bi videla, kaj se tam godi. Malo je manjkalo, da m i mm 8 li s r « fi MNOGO POKLICANIH — NEWYORCANI SI BODO PONOVNO IZVOLILI ZA SVOJEGA ZUPANA LAGIIARDIA PRED PRVO IZVOLITVIJO za župana La Guardfa je New York 1«-gledal kot irtev pokra rjene aprare. Po osmih letih La Gaardijevega iupanoranje pa je New York rxor Ciste, pofitene In uspešne vlade. Zaradi tega je dolžnost Newyor-Canov, da pri prihodnJRi županskih ToUtvah v torek 4. novembra glasujejo za La Guardio in njegove pomočnike McGOLDRICKA in MORRIS A in v taki meri, da t bodočnosti noben kandidat, ki se bo potegoval za kako mesto v upravi New Torka, ne bo naslanjal snroje kandi- dature na btodečo zvezdo Tammany Posebno Slovani v New Torku bi morali glasovati za La Guardio, ker je Lm. Guardia le pogosto pokazal svojo naklonjenost do Slovanov in tudi govori gladko hrvaSfitao ter ne trdno drži načela, da morajo biti vsi Slovani reSeni Hitlerjevega jarma in da Amerika nudi vso svojo pomoč Rusiji in Angliji. LA GUARDIA zvesto sledi načelom naSega predsednika Roosevelta, s katerim ga tudi reže najtesnejše prijateljstvo. LA GUARDIA je izbore« župan in predsednik ameriško • kanadskega obramhoega odbora. Zato bomo vsi pri volitvah oddan svoj GLAS EA FIORELLO H. LA GUARDIA! YOMTE L A GUARDIA, McGOLDRICKA, MORRISA TE VOLITVE PODPIKA ALL AMERICAN COMMITTEE ALL AMERICAN COMMITTEE krulha na dan, tako da ga lafe-ko vsega naenkrat abase v usta. Ob petah popoldne dobi^ vsalk skodelico tople vode, ki ji ' pravijo juha in to je vsa hr&na v 24 urah. Spričo tako 4' izdatne'* hrane dovoljujejo vsta-hin, da snlejo pisati domov, naj jim pošljejo, hrane. Seveda gre pismo prej skozi roke vstašev. Pismo se navadno glasi: "Zdrav senu vendar bi rad malo hrane." Ko tako pismo pride do vstaškifc rok, mu te traven še pripišejo "in mfno- trije dnevi, že je bil v Zagrebu. Iz trgovine je odnesel ne farno piistan, temvde "malo več." Čez nekaj dni so trgovino zaprli in gospo pognali na? cesto. Zakaj pa so tega zlatarja spravili v taborišče, sem vprašal kar tako, rrinriogrede. Zapisali so ga v črno knjigo, 'ker je dajal velike vsote za tfateoi krii, to je bila vsa njegova krivda, odgovori goBpe. Res, velika krivda- strašen zloči^ in neoprostljiv greh . (Nadaljevanje prihodnjič.) Peter Ruska fronta. _ > ZI VI VIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnin početkov v atavanafcv* do daoalnjega dae. Knjiga Je verno arcalo natega Mvljenja ln trplje- nja, tal kdar Jo prebere bo vedel o Slovencih veC kot mu mora nuditi kifrrafcnll nate igodovinako delo. Je VNUK- m Je Mna žasn is POGLAVIJ — m STKANI V PLATNU TESANO Avt*e knjige Je IVAN .JLATIČIČ, ki Je ^iaal apiožno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda** V zemljepisnem ozirn smo preveč oddaljeni od nemško-ruske fronte, v časovnem pogledu smo ji pa preblizu, da bi pe mogli dodobra! zavedati njenega silnega pomena. To namreč ni samo, kot je rekel Hitler v svojem zadnjem govoru, "največja bitka zgodovine**, pač je pa tudi zadnji in najofoupnejši upor dveh mogočnih nasprotnikov. To je 'borbas na življenje in smrt, in mi kot sodobniki stojimo na robu dogodkov eijih pomen bodo pojasnili, našim potomeem šele poznejši zgodovinarji, govoreč jim, z občudovanjem ali s studom strahovite vojne dogodke med nevernim Ledenim morjem in Azovskim. zalivom Ornega morja. Pravili jim bodo o človeškem junaštvn in človeški zlobi, o zmagah in trpljenju milijonov in milijo-nm\ Kafkšne posle wee bo imela ta strahovita borba za bodoči način človeškega življenja, za bodoče politične oblike sožitja narodov, za soeialni red in kulturne tvorbe bodočnostifPoša-stna/ bo Aa, ki napaja ruska tla s krvjo najboljše ruske m nemške mladine ter mladine drugih narodov? Na to vprašanje ne more danes odgovoriti noben smrtnik. Najmanj pa nlorejo odgovoriti na to vojskovodje in državniki, ki se jih poslužuje usoda, ne da bi se pri tem zavedali posledic svojih dejanj. Gotovo je le, da se bo vse drugače završilo, kot se bodo glasila povelja iz Kremlja, pa naj daje ta povelja Hftler "ali naj jih daje StaOin. Tako ne bo kot je bilo pred sedanjo vojno. Zemlja je namreč preglobodo izorana in preveč krvi je napojilo njene brazde. Zakon. iZakon je parlament, v katerem sta dva poslanca: mož in žena. V tem parlamentu se vr^ še vroče debate. Po debati je glasovanje, pri katerem ima pa žena vedno večino. Volitve v Nemčiji. Zdi se mi, da so se leta 1037 aH 1538 vršile v Nema ji zadnje volitve. Volilec je moral odgovoriti na eno izmed dveh vprašanj: Ali ste za Hitlerja ? Ali ste proti Hitlerju? Volilec je moral vreči glasovnico v skrinjico, okrog skrinjice so pa ^aii naeijski zaup -niki. Za Hitlerja je bilo oddanih devetindevetdeset odstotkov ghisov. In Hitler se je raz-čeperil in naznanil "svetu: — Za menoj je pretežna večina, tafeorekoč ves nemški narod. Nemoi mu zaupajo. Svojo usodo so poverili v moje roke. Deseitindevetdeset odstotkov glafaov večine, je res precej. Treba je ,pa nekaj vpoštevati, ■kar splošni javnosti ni dosti znano. Glasovnice so 4>ile namreč (Svojevrstne. Tiste za Hitlerja večje, proti Hitlerju pa za spoznanje manjše. Čllani volilne komisije so že oddaleč vi-tfleli, kakšno glasovnico drži volilec v roki. Če je držal majhno, se ni prav dolgo veselil zlate svobode. Kaj če bi ibile zdaj volitve v Nemčiji f In če bi imeli volile! glasovnice iste velikosti? Koliko glasov bi dobil Hitler? Koliko vojakov bi glasovalo zanj ? Koliko delavcev? Koliko mater in žena, čijih sinovi in. možje so obležali na bojišču? -GLAS NARODA** — New York Monday, November 3, I94T Ameriški listi o Jugoslaviji ▼ STANOTLJB H L. lift V začaranem krogu morja Bilo je ob štirih zjutraj. Belo rdečkasta jutranja zarja ge je poljtfbovala z morsko gladino. Podmornica, ki je brla odplu-la iz svojega oporišča, se mora previdno izmuzniti skazi po)je min, ki jih je sovražnaik laraee.ial po morju. Njena naloga je. da izvrši vaino nalogo. Voda se lahno giblje. Podmornica je zmanjšala brzino. Za seboj pušča vodne vr-, tiwe in ise polagoma- bliža nevarnosti — mSnttkemu polju. Povelju ilk, kii stoji sklonjen nad karto., se naenkrat nervozno obrne. Nekdo potrka na vrata. "Naprej" '"Kapitan," pravi prišlec, "ena zakovica je »la k vragu." "Popravili jo bomo, ko pridemo na primeren kraj Najprej se moramo izmuzniti iz tega vražjega minskega polja." "Toda, kapitan, voda je že zf-čela vdirati v spodnje prosto e." "Spravite v pogon črpalko.1 "Kapitan, se je že pokvarila. Neshitena neagoda." - i "Potem sprednjo turbino." "Je že v pogonu, kapitan." "Dobro, potem pa zadnjo." Na kapitanovem čelu se nabirajo guibe. *Kakor da bi ga polil z mrzlo vodo, tako ga je zadela nenadna poškodba, ki jo je utrpela podmornica. Toda podmornica plava dalje. Moštvo iavrsuje povelja z nezmanjšano hladnokrvnostjo na prej. Toda naenkrat — crrr — tok! — Podmornica je zaplula v minstao polje. Obregnila se je ob eno in dobro znan Stmt jSre&me posadko. Vsi se nehote sklonijo. Sledijo strašni trenufki, ki lahko v.«ak hip uničijo podmornico s posadko vred. Ali se bo mina razletela ali ne? Minmte, ure, moreče negotovosti minejo in nič se še ni zgodilo. Ali bo^šlo vedno tako srečno naprej? Podmornica se še vedno viti v iriimpfkem pol ju. "To je od vraga!" zamrmra kapitan in nemirno zabobna s prsti po karti. Jeza, pomešana z neko te^noibo, ga žene sko- raj v besnost. Podmornica, zel lo poškodovana, se ne more rešiti iz tega vražjega kroga. Obrača se in obrača in morda se bo še ta trenutek zaslišal podi ter se bo vse skupaj pogream-lo v morsko dno, kjer ne bo več moreče negotovosti. "Enajst metrov," se g4a« povelje. Podmornica se počasi potaplja. Na zadnjem delu je še vedno 'borba z vodo. ki udira v ipodSmornico. Naenkrat se podmornica strese in nalahko zazfibfje. S sprednjim delom je zadela v vmsoko morsko dno. Takoj se zaČuje povelje: "Nazaj!" Počasi se odtrga od ustavi. Globinomer pokaže 60 m. Strasten vodni pritisk jo objema. "V|se ven!" se spet glasi povelje. OMežitev izginja v zeleni nionski vodi. Ena zapora popusti. "Koliko zraka še imamo?" vpraša kapitan. Zvok njegovega- glasu je. še neLzpremenjen — na čelu pa se mu prikažejo znoine kaplje. . ■"Se 30 'kilogramov, kapitan." je odgovor. . Voda bolj in bolj udira v podflTHomieo. Vse zlbeži. ta« Blatnik Olrard, Anton Nahoda Lorain, Louis Bala nt. John Koala loaaptOM, Anton KIkatj ORBQOlf: Oregon City. I. KnMnr PENNSYLVANIA: Beaaeaa^ Joka Jrraikar Oonemangh. J. Brturec Ooverdale ln okollea. lira. Ivana CALIFORNIA: Ban Vrancisco, Jacek Laoahla COLORADO: Pueblo, Peter Culi«. Walsenbarc, M. i- Bnjgfc INDIANA: Indlanapolia: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BerOi Gleam, J. Fablaa ( la Illinois) Jollet, Jennie Bamblcb La Salle, J. Spetteb Maacontab, Frank AngrKtta Nor t ti cnicago ta Wankagan. VafM MARYLAND: KltamUler, Fr. Vodoplras MICHIGAN: Detroit. L. Planar MINNESOTA: Chlsbolm, J. Lokanlcb Ely. Jos. J. Pesbel Bvalecb, Lonla OottiU ..Gilbert, Lonla Veassl Bibbing. Jobn Porfla MONTANA: Roundup. M. M. Wssboe. L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderiek WEW YORK: Brooklyn, Ooeiadi KaH .Wttte Falls. .Frank Mart* Worcester, Peter OHIO: ;(J00.) — Iz Carigrada poroča Hay Brook, da so se začele ostre bitke med albanskimi narodnjaki Ln italijansko vojsko po hribovitih in gorskih predelih severne in srednje Albanije. Istočasno z nemiri — urpori, ki so v zadnjih dveh tednih dobili znaieaj splošne vstaje, so se podvojili tudi napadi in poškodbe javnih poslopij in prometnih sraefetev v ABbaniji. Nekateri srbski voditelji četnikov so prešli v Albanijo. da tam prevzamo vodstvo v borbah. . "A. P.'* poroča iz Berlina. Dresdendka -banka je prevzela vlogo pri denarni ureditvi "najmlajše evropske države Hrvatske*'. Prevzela je Jugo slovansko banko v Zagrebu. V istem času je Demtsche Reiehs-bank zaključila "prijateljski sporazum" z grško Narodno banko v Atenah. "N.Y. T." poroča iz A^o-ra. — Pomanjkanje kurjave v Srbiji je zaradi bližajoče se zi-me postalo ena stvar. Zlasti hudo stanje je v Beogradu. Navzhe ostrim kaznim. ki je ž njima zagrozilo nemško povelj-ničtvo, so kmetje iz okolice prišli v Beograd in posekali drervesa v glavnem drevoredu. Tudi s prehrano je hudo. Vsaftt dan postajajo pred beograjskimi mesarijami in prodajalnami živil doHre vrste ljudi. "♦United Prefts" poroča ie Bmdinapdšte. — Madžarska poročevalska služba INiB poroča iz Zagrefea, da je hitri sod v Osijeku obsodil na smrt osem ljudi, med njim1! tri žene, zaradi nošenja orožja in "komu-niOTna." Dtva Žida in štiri zidov ke, obsojene iz tistih razlogov, časi potaplja-^0 ^reliliL "New York Times*' poroča iz Rkaia, — Italijanski in hrvatski uradniiki so danes 27. akt. v Zagrebu podpisali po-' vat%ke in katere iz Srbije. treh sekcijah, Slovenci svojo, Hrvati svojo in SoJbi avojo. Tako (bodo obiskovalci vsaj lahko raaraadeh, katere stvari pridejo iz Slovenije, katere iz Ur- godbo o ureditvi meje med Hrvatsko in <*Trno goro. Prvi člen pogodbe pravi: Nova meja teče iz področja DobriČevo, ki je severna meja, kakor se je potrdilo v rimfski pogodbi IS. maja 1941. in sledi približno po stari meji med bivšo Avst-roogrefeo in Srbijo oziroma Črno goro do hriba Kljnnak glava, kjer je trojna meja med Orno goro, Hrvatsko in Snbi jo. Dejali so, da je nova razmejitev bila potrebna zaradi mnogih krivulj in nevarnosti stare. "Associated Press17 poroča iz Zaigrefoa. — časopis iz Beograda poroča, da je bilo 143 oseb »bitih in osemdeset ranjenih v dvodnervni bitki v .Šu-madiji, večinoma 'komtinisti.' Živeli so v gorah, kjer so imeli silne množine orožja in streliva, V Osijeku so ustrelili 15 "•komlnnistov" med njimi dve žene. Vast pravi, da so po tej "kazni delavoi v Osijeku oblju-bifi vdanost "neovisni." Poadrav! Anthony Svet. Export, Farreil, Jerry Okorn Forest City, Math Fr. Blodnlknr Oreensburs, sTank Norak Boner City. Fr. Fetanehah Imperial, Vence Palcich Johnstown, Mm filiah Krayn. Ant Tauftalj Lnserne, Frank Balioch Midway. 2nat Plttaburgh te oketfea, PWUp Precnt steetton, A. Hren Turtle Cheek. Fr. gchlfim We* Newton. Jbaapb levu .. « .. WISCONSIN. Mllwankee, Waal AlUa. Sheboygan, WYOMING: Rock Bpttnga. Dlnaondellle, Joe BoMen DELAVEC ODKRIL ZlATO ŽILO. iTiburcio ilartin, delavec iz španske pokrajine Gaeeres, je že dol)go razmišljal o tem, da so v potokih gorovja Sierra de Gata pogostoma našli kakfšno zrnce zlata. I^lkakri zlata stikajo poseftmo radi po rečici Ar-ragu in v njenem pesku najdejo z večjim ali manjšim uspehom kakšna arnca ali praske dragocene kovine. Tako se je Martin nekega dne odpravil na pot, da najde pravi izvor vsega tega zlato. Domneval je, da mora biti ležišče zlata pač v gornjem toku. Arraga. več dni je bilo njegovo iakanje brez u»peha. potem' pa je zadel na žilo zlata-. Nad vse veeel je od£el v Cacera«, da je svojo najdbo prijavil. Preiskovalna komisija, ki je takoj ocillža, do najdSsča, je u-gotorvHla, da je imel Martin pflav. Skozi skril jas to gorovje se vleče zlata žila, ki je debela iAeter do tri metre. V nekem odseku, kjer je Arrago izpral žilo, so naeii koe, v katerih je bilo mnogo železovega kršca, bakra in zlata. Železovi kri&i v žili vsebujejo toš»-ko zlata, da bo izkoričanje zelo donosno. Dete se je loti M02, KI BI BIL KAD GOBFODDilA. C. M. Blphiok je'ze preštar, da bi si mo*gli razlagati njegovo čudno hrepenenje kot posledico mlademaške vihravosti. Star je 42 let in še vedno za-nnan išije ženo za- zakonsko življenje, po katerem tako hrepeni. Njegova bodoča žena bo morala izpolniti več pogojev, če hoče postati njegov ideal. Ta priletni samec, navdušen pristaš enakopravnosti obeh spolov, išče namreč ddkle, ki bi bilo zadovoljno z izmenjavo vlo& običajnih, v vsakem za konftkeni življenju. Elpftiiok govori, da fbo morala njegova bodoča žena služiti, on bo pa skr bel za gospodinjstvo, ostal bo doma, kjer bo kuhal, pral in po pravlrjal, oe 'bo pa treba, bo vedno izpolnjeval tudi dolžnosti pestunje. Dojilje seveda ne bo mogel nadomestiti, vse drugo pa pravi, da bo lahko opravljal.. Elrphidk išče svoj ideal zaman že dolga leta. V zadregi se je obrnil na župane okolic škSh oiboLn s prošnjo, naj rnu pomagajo iskati nevesto. Sedem deklet se je oglasilo, vse bi ga rade vzele, p« je navzlic temu '•še vedno samec. Ameriški novinarji so bili radovedni, zakaj ima pri ženskah tako smolo. EHphiiok jim je pojasnil takole: BH sem prhnoram odkloniti vse ponudbe, ker sem se v nekaterih primerih razočaral, že po foto^rafijalh, druga dekleta pa niso knela zadostnih pa je svoje prarcnee odstopil državi, ki potrebuje po državljanski vojni vsa sredstva za svojo obnovo. "Danes nadaljuje svoje delo kot preprost stis kaleč oTja. STANOVANJE .s 3 ali 4 sobami s kurjavo, vročo vodo, elektriko se da v najem za $29.00 do $34,00. — Su-^ pokazal kako dobro oprav perintendeilt, Apartment 6. 408 WEST X8th STE., NEW YOBK, N. Y. (61.) ZAKLJUČEK RAZSTAVE V KEW TORKU. Preteče no >oboto dne 1. 110-vemlbra ob 11. uri zveder je bila na slovesten riačin zaključena razstava v Grand Central Palaoe na Lexington Avenue in 46. uHci v New Yorku. * Xa programu kot v zaključit ev te velike in pomemtone razstave so nastopili med drugimi narodi tudi naša jogoslo-vanskn d-mštva. nas Slovence pa so na tem programu zastopale na*e brhke Slovenke v svojih slikovitih narodnih nošah in sicer: Mr». Anna Krasna, Miss Helen Kaplja-, Mase PauMne Shuibel, MBts Rose Kovač, i-n Miss Kerže. Na tem mestu naj še dodam; samo to, da bi v bodoče svetoval, da se za slkčne stvari malo bolj skupno pripravimo, to je Slovenci. Hrvati in Srbi, ter svoje zanimivosti v bol^i obliki pokažemo drugim narodom, posebno Ameriikanceni. Ako pa ne mislimo v boljši slogi skupaj kaj »ličnega v bodoče pripraviti- tako da bomo v resnici pokazal našo mrilo domovino Jugoslavijo, kakršna v resnici je, to je da smo enako mi Slovenci reprecentiram tet or naši sobratje Srbi in Hrvati brez vsakgga prežiranja, bi bilo po mojem -skrorrSiem mnen ju bol j-še da v bodoče napravimo v KJE JE BILO NAJSTAREJ SE MESTO. Arheologi iščejo že od prvib začetkov znanstvenega proučevanja prastarih človeških bi-vaELšo, odigovor na vpražanje, kje je bilo najstarejše met-to ' sveta. , Zelo dolgo so mislili, da sta samo Egipt in Mezopotamija važna teOnmeca v sporu za čast, da je na njunem ozemlju nastalo prvo mesto. V najnovejšem času pa- stopili v to tekmo kot zelo re»ni kandidati Sirija. Indija in Iran. Dežela. ki hoče dokazati, da je stalo v nji najstarejše mesto, mora točno dokazati, da je bila tJam človečka naselbina, organizirana z vsemi tipičnamsi pojavi nleetnega življenja, to je z upravo, zakonodajo, ob ram bo ifcd., in sicer pred 4000 leti pred Kristussom. Zaenkrat velja za najstarejše mesto na svetu Tepe Oavra v Mezopotamiji, kjer so odkopa le ameriške arheološke eks-pedioije ostanke 26. naselbine, ali kakor se pravi tesna strokovno, 26 kulturnill plasti. Tepe Gavra je imelo okrog leta 4000 pred Kr. ali še prej zgrajena javnea poslopja in utrdbe. Bilo je sedež umetnosti, glasbe veroizpovedi, socialnega življenja in dobro organizirane uprave. Pri taki stopnji kulturnega razvoja pač lahko smatramo, da so morali biti znaki mestnega življenja tam že mnogo prej. •Francoski arheologi vidijo v Siriji zibelko mest, ki so nastala pred letom 4000 pred Kr. daleo v petem tisočletju. O tem pa oaenkrat se nima jo nespornih dokazov, ksgti drugi arheologi jim ugovarjajo glede starosti teh mest. Iz Indije poročajo zdaj arheologi, da so prepričani, da bodo tam pri izkopaninah na severozapadni meji, fejer žive zdaj napol divja plemena Panthanov, odkrili oetartki irtnogo starej&h met*t, nego so v najnovejšem času odkopa na mesta ie let okrofr 3000 let pr. Kr. !2daj je pa posegel v to tekmo še Iran. Dva geologa sta proučevala v severovzhodnem Iranu ostanke prastarega vodovoda in velikega utrdbene IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? ▼ teh kritUnlh (Mgfk Je u Citate!Ja dnevnih vesti te prinrtnl ATIM ki «n VmIHMM tH s MM Intov 48 relfklb atranl; 82 barrnnil) aemljerldor tnjlh drfav ln 9 semljerldoT Zdr. drflav ln saatev rodllnlh dr-«»»; 40 aretomih slik popolnoma o ■načeclb; Zanimiv cretornl dogodki Najnoreff! cenljerld ka*e cell BTBt ln to(H: RAZDELITEV POLJSKE MBl> NEMČIJO IN BO SIJ O ITALIJANSKO OSVOJITEV Jtts BANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ske k nemčiji nova fin8cordska meja Cena 35 centov Pošljite Trote r znankah os. po 2 centa. - pe » Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki g* dobite a atlatoia in ko ga Ispolnlte tn pojljefe k tadaJateUa sanljerjda. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojiknjo fitb ae dr*ar, kakor bodo pre—-njena po tedanji roja L NaroČite A tirna prt: "GLAS NARODA** llfl WE8T im STRICT 11 t V ¥611, N. V. ga zidu. Ta dva geologa pravita v isvojem poročil«, da pričajo, ta jevna dela o visoki Stopnji tvornih sposdbnosti in o tem, da so mogla nastati sa-rrvo pod močno, dobro organizirano eeirtralno vlado. Rdo jih je zgradil, .ie še zagonetka. Vaše investiranje v Defense Savings Bonds, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in Stamps t 16 okrog 1500 delavcev. Martin fdtfhodlkov. Ne pričakujem od " _ _ • v . t 1 •___1_»•, svoje žene, da bi zaslužila m/no go denarja, pač pa ga mora zaslužiti toliko, da ga bo dovolj xa gospodinjstvo in druge mtj-"ne potrelbe. Če bi našel prarco newsto, o kaikriaii zaman sanjam že toliko let, bi rad vstajal agodaij zjutraj, pripravil bi sajtrk in f[ ga prinesel v posteljo. Potem bi jo pa videl, kako odhaja v službo, a zvečer bi jo pričakoval, na pragu, do Ijaatf ^oapodinjefee posle. Višale dam bi ji pripravil tudi dobro »večerjo spisi ANtiLRS&O 6L0¥ENBK0 MERILO. SeMivft dr. r. j. kern. vasav gena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI nj V tej knjigi m r«n pojanifla ta aako- ni za naseljence Cena U centov DOMAČI ftVINOEDRAVNIR, cpl*nl Vranjo Dolar. 378 atranL Gen trda ven (Jena $14(0 Zelo knrlatna knjisa sa vsakega itrinorejca; opta raanU) bolezni ta adrnvljenje; illke. GOVKDOKRJA. Spini 8 «Ukni»' R. uOffrart. Mi KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50a OBRTNO KNJIGOVODSTVO 288 atranL Ven.. Knjiga Je uuaenjeaa v prvi vntl m stavbno, g nmetno ln strojno kUntevnOnratv« tmr lele- Cenn $1.— .... \ ODKRITJE AMRKWIR. spisal ti. M AJAR. Trije deU: 182, Ml, 188 strani Cena ?nehke vsa PoUnden ln natančen epla odkrUls novega nvetn. Spis ae ttta |s sestavljen po 1 Gena 60o- umni čebelar. 188 atranl. Spisal Frank Ulm»y«. Spisal Anton Pave. 8 sllkanil 168 strani. Knjiga aa aUekarJe ln ljnMMJs aileknntvn (DRAV1LNA tftUMA. 82 atranL 60c fl- 2fic Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street • New York, N. Y. ! i "OLAB NARODA"— New Y«k Monday, November 3, 194 T V8TANOVI, JEN L liti OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 120 • • Cesrrja je rekel, da bo igrača, premagati Italijo; nespodobno italijansko topništvo ni nevarno; v Gornji Italiji je le ciia utrdba zmožna lesnega odjpora, namreč utrdlba pr Vj&rani; italijanske trdnjavice na mejah kLli drža-vnosdboiTskih volitev po uvedili nove pravice je imel 2a nesrečo, ki jo je zakrivil Beck. Socialni demokratje so postali po teh volitvah mogočna stranka. Čeprav je veliko število socialnodemokratsTlvill mandatov v novem, "parlamentu nlinistrskega predsednika enako presenečalo kakor prestolonaslednika, je Franc Ferdinand vendar mislil, da je "izdajalec. Beck nalašč omogočil socialnim demokratom to zmago, ker hoče izpodnesti bodočemu cesarju njegove načrte za prihodnjost. Kajti nihče ni vedel bdje od Bedka, da ima bodoči cesar sicer namen, i-zpremeniti monarhijo v federacijo in s tem končati narodnostne boje, da pa noče nobenemu stanu — nikar že delavcem — dovokiti, da bi se polastil moči. Kot neomejen vladar voditi usodo federiizirane'habsbunške države; takšen je bil vrhovni cflj Franca Ferdinanda. Ali se je božja previdnost soglašala s tem ciljem? Cilj se ni piamikal bliže, pot je bila čedalje težavmjša. - Na mesto starih sovražnikov so stopali novi, posledice neuspfetiov so trajale dolgo in zatem-njevale prihodnost, niedtem ko je za uspehi komaj da ostajala sled. O sreči. v katero je veroval Franc Franc Ferdinand * lavnega leta 1906, ni ostalo čez leto dni nič drugega, kakor razočaranje in grenkoba. Domnevni prijatelji so bili sovražniki: Schoenaioh, vojni minister, se je drzno dogovarjal z Madžari, Aehrenthal je prestolonasledniku in načelniku generalnega štaba čedalje razločne je kazal, da je cesarju zveet služabnik in da misli belvederske želje hladnokrvno prezirati. Tudi Conrad ni bil prijateflj, ki bi se bilo moči zanesti nanj, temveč ohsedenec. Kdor bi mhi dal moč, vojskovati se, tistemu bi rad služil. Podpolkovnik Brosch je bil zanesljiv. Toda njegovo utrudijivo drobno delo — kakšen smisel je imelo? Vseh tisoč drohniih uspehov, ki jih je dosezal, je vsak čas hipoma uničil en sam velik uspdh mogočnih nasprotnikov.. Pobožna Zofija je sleherni dan po trikrat m olila k Bogu za pomoč v tej stiski. Milo je prosila ljuibljenega moža, naj poklekne zraven nje, naj moli, naj zaupa v Boga. Pokleknil je, molil je, toda njegovo 7aupanje v Boga je bilo omajano. Jezil se je na Boga, njegovo verno srce se je upiralo zoper Bo-ga*bi je reševal starega cesarja iz vseh stisk in mu dajal, da je vstal iz vsake bokzni čil in pomlajen. ^ Zofija ni smela vedeti, ni smela slutiti, kaj se godi v srcu moža. ki je mrk in nem klečal ob njeni strani. Raztezala je bivanje v kapelici, hi ji je bilo najbolje, bolje kakor v moževem objenra, bolje kot sredi veselega koncerta jasreih otroških glasov, ki so se razlegali iz otroških sdb. V svojih molitvah je Boga, Odrešeni k a in veto Mtater božjo goreče prosila pomoči. Pomoči je bilo treba. Strašno je kipela togota Franca Frodinanda, strašni so bili iabruhi njegove jeae, strašen obup njegove nirke duše, zatemnjene od dolgega jalovega čakanja milosti in luči. Strašna je bila njegova groza pred starostjo, ki mu je hotela n era bit i prožnost, samozavest, upanje v izpolnitev njegovih želja. Še strašnejše je bilo — to je kda.j pa kdaj čutil v razsvetljenih trenutkih — da svojega cilja ni več tako razločno videl, kakor minula leta. Tisočera dela, s katerimi sta on in Brosch strastno, zagrizeno napolnjevala svoje dneve, tisočeri na pol uspeli ali neuspeli poizkusi, strmoglaviti kakega sovražnika, razžaliti nasprotnika, uprežati kakšno korW, so Franca Ferdinanda, ki se je skrivaj pravdtfl z Bog^m, varovala blaznosti in uničenja samega sebe. ! u,Twa Veli,ka deianjfl. ki je nekdaj sanjal o njih, so začenjala bledeti: male zelje, za ka-terimi se je gnal, so izpodrivale veliki™ ? n1U S^LP^e*1*' da veroval v svoje visoko poslanstvo. Prapnščal se je valovom. Brez miru, z lakom- mmi rokami tipaje za stezami in oporami, se je gibal v krogu. Franc Ferdinand, izmncen od dolgega čakanja je z la-komnimi rokami grabil v zrak. Jeza ga je dnšila, ker je hotela neka gradbena komisija podreti cerkev pri Sveti'Krvi. ____ .. (Nadaljevanje prihodnjič.) Iz zgodovine Rusije Pamemftma vi »ga, ki jo igra Rusija v zgodovini Evrope, se( je pričela šele preti 250 leti ofb nastopu carja petra Velikega. Dotlej bila Rudija država druge vrste, živeča svoje posebno življenje in okrevajoča polagoma po udarcih, ki jih ji je bila zadala v začetku 17. stoletja samozvanska vihra. Stikov z zapadom je imela malo jn če je kogar zaneslo v to vzhodno državo je •stmatral sko-' raj za svojo dolžnost opiswtil svoje vtise in doživetja tako,' kakor so pisali ljudje potopi-J se o odkritju Amerike. (Peter Velifci je ustanovil j rusko državo in z osvojitvijo baliilškilh dežel jo je približal j zapadni Evropi. Od takrat ni j bilo v Evropi važnega političnega problema, da< bi se Rusija ne udeležila njegovega reševanja. Peter Veliki je pribo-j ril kot genijalni vladar Rusiji j tudi kulturno raven, do kateiej je imela in ima polno pravico. I Novo smer so dali ruski zgodovini dogodki, ki so se odigravali v Riusiji jeleni pred 250 leti. Petru je bilo takrat 17 let. To je bila starost, ko naj bi prevzel vladarske pasle. Toda njegova polsestra Sofija ki je stala že 7 let zanj in za njegovega brata Ivana na- čelu regentske v lade, se ni hotela odroči vladaiv&i. moči in hrepenela je po carski kroni. Če jo hotel Peter priti do svoje dediščine, je moral začeti z njo hud boj. m IPeter bi bil raje nadaljeval svoje plavalne in veslaške zabave na Perejaslavskem jezeru, kjer si ie bil zgradil malo brodovje. Toda razmere so ga prisilile, da je stopil iz svojega razprodaja SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 5 Oc zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Andersonove pripovedke za slovensko mladino Bele noti mali junak. (Dostoievsky) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Gospod Fr i dol in Žolna in njegova družina (Fr. Milčinski) Kazan, voljčji pes (J. O. Garwood) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih gotib (Franc Friaefa) Peter Pavel Člavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Dorian« Gray (Oscar Wilde) Verne duše v vieah (Prosper Miri me) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 7 Oc zvezek Do Ohrida In Bitolja (Ivan Melik) Po 75c zvezek Beifegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (dames Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Damlr Feigel) Železna cesto (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Gluek) Bdeča Megla (O. R. Frieh) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Verldieus (Pata- Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prlgodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels) Pingvin ski otok (Ana tole France) Pisane zgodbe (Janko Kac) Po $1.25 zvezek Skrivnostni studence (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zlo«n In kazen (F. M. Dostojevsldj) Tigrov! zqbje (Mavrice Lablanc) Krištof O ima c (Jack London) Mlsterija (Gustave le Rouge) Po $2 zvezek Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva repatlem izpopolniti. ' 11 ^Naročite pri 1 KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2. Stane samo 00 KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street ; New York, N. Y PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLTE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica t Clevelandu. , Cena — SL50 Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI *a moški .bor.......................... 5EST NARODNIH PESMI sa moški zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI a ne- | iani »bor -.................. PETER JEREB: PellD rola; VASILIJ M IRK: Podoknl«»a........M /iORKO P RKIX) V EC : Ko so fantje proti vasi Bil____JtM Ls enkrat fe .................20 Slava delo ..................JM HR. VOLARlC: Rožmarin: JOS. PAVČ/C: Potrkan plea ......M IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo zcižali cene: Ameriška slovenska lira, (Halmar) M Orlovske himne (Vodopivee)____ M Slovenski akordi, ti meftanlk in motklb zborov (Kari Adami«) .7« Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ----------------- M V pepel nični noti, kantaia za sole, zbor In orkester, (Sattner).... M Mladini, pemi za mladino s klavirjem (E. Adami«)_______.M »rane Venturini—6EST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......-«5 Dve pesmi. (Prelovee) zbor in solo____________ _ .It „ JU Kerdo Javanee—Ik MLADIH LET. moški zbori ................. .A Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .... ..........JU Moški zbori OSKAR DEV: Bardca; OJ. moj flocel j* «ov; K~«m ml, Cantje, dre? ▼ vas poj* demo ......................M OSKAR DBV: .Srečno, ljubca moja; Ko ptl«-ca na tuje *re; Soči; MoJ oCka ma konjička dva: Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vplhnlla luč .41 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belrkranjska.. tO Vso noč pri potod ............2* Jar Jeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj dmge-ga hočem; Zdravlea ........M VASILIJ M TRK In A. OROBMINQ: Vetrič; P« gradlnl ..........M FERDO JUVANEO: Zjutraj.......................20 Slovanska ...................-20 Naši himni, dvoglasno________ Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori_______ M ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podporni slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............78 Slovenske narodne pesmi sa tsmba-raškl zbor (BaJuk) _________ .71 Bom šel na planine«, podpurl _______ (BaJuk). ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki (Koieljski) ____________ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnlra — M Slovenske narodne pesmi, Janko Zlrnvnlk 1. zvezek. 123 pemni ea mofikl ali Senskl zbor ............ 1 n. zvezek. 77 pesmi za moftkl ln mefiaal zbor ................1.tS 10« narodnih pesnil *a moftkl in meSanl sbor, Emil Adamič .. .1.— FANTJE NA VASI 1« narodnih aa moSkl »bor, Ciril Pregelj.. *• NaroČilo pofijlte na: "Glas Naroda 99 tit WEST 18th STREET NEW YORK. N. I.