Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi Je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A MEHI K. I
Od boja do zmage !
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 22
Entered as Second-Class Matter July ith. 1903, at the ^ost Office at Chicago, III., under Act*>f March 3rd, 1879
Chicago, 111., 3. Junija 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IX
Razgled po svetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
(Nadporočnik) Hofrichter, ki je po dolgem taj en ju vojaškemu sodišču priznal, da je pošiljal svojim tovarišem, častnikom, strupene pilule, da bi (hitreje prišel na višjo s topno, je obsojen na smrt na vešalih. Tako bode častniški morile« 'bingljal na vislicah, kakor* navaden ropar in morile«. Ni pa izključeno, da ga pomilosti cesar na 201etno ječo, ker so nekateri zaslišani sodni zdravniški zvedenci 'bili mnenja, da Hofriehter ni popolnoma zdrave pameti in da radi tega ni povsem odgovoren za izvršeni zločin.
—	Po vsem Ogrskem trajajo volilni hoji, 'ki se čestokrat krvavo končajo. Posebno ljut volilni boj se je bil zadnjič v Inka, ko-mital Somog.v. Tam je prišlo do spopada med košutovci in pristaši narodne ljudske stranke, ki se postavlja na vladno stran. Nemiri so postali tako veliki, da je moralo posredovati orožništvo, ki se je po zloglasnem avstro-ogrskem vzoru poslužilo orožja. Neko že<-no, ki je'prišla po naključju med pretepajoče se volilce, so na mestu ustrelili. Več mož je nevarno ranjenih.
—	Avstrijski cesar Pran Jožef se je podal na potovanje v Bosno, da obišče anektirane province, kjer je leta 1878 tekla kri slovenskih mož in mladeničev, za katere v zahvalo avstrijska vlada tako lepo skrbi, da ,se morajo izseljevati v tuje dežele, da ne pomro doma lakote.
V	vladarjevo varnost se je vse mogoče ukrenilo, ker je vlada v skrbeh, da bi na starega cesarja kak anarhist izvršil atentat. Baje je prišla vlada na sled nevarnim zarotnikom.
V	Sarajevu so aretovali štiri a-narhiste. Eden anarhistov se je preoblekel v častnika, da bi se lahko proste j e gibal.
j RUSIJA.
Iz Rusije izganjajo čiifute, kakor smo že v zadni številki poročali. Iz krajev, kjer nimajo čifuti pravice bivati, se je moralo izsic-liti že na stotine rodbin. Vsak dan je videti vozove, na katerih prevažajo Židje svojo imovino v okraje, kjer imajo domovinsko pravico. Poročila iz Avstrije javljajo. da se hoče mnogo čifutov naseliti tamkaj. Srečna Avstrija! Za izgnane francoske1 menihe m ruske čifute je najboljšo prebiža-lišče, saj Avstrija, oziroma ljudstvo v njej, se ne zna otresti pijavk, in najsi bodo v podobi francoskih menihov ali ruskih čifutov.
—	Princip ženske volilne pravice, je odbor dume, ki se je tozadevno posvetoval s petrograd-skirn mestnim zastopom, sprejel. Prebivalci ženskega spola, ki imajo ali nekaj premoženja, ali so v gotovi meri izobraženi, imajo pri mestnih volitvah iste pravice, kakor m ozki.
—	Odstavljeni perzijski šah, ki stanuje v neki vili v Odesi, je začel študirati zdravilstvo. 'Ko si bode (pridobil dovolj znanja, bode obiskoval klinike in predavanja v odeškem vseučilišču.
NEMČIJA.
(Pogajanja, za poravnavo v sporu stavbinskilii obrtnikov so v polnem teku in v kratkem je pričakovati, da se bode izključitev stavbinskih delavcev na debelo, končalo. Pogajanja se vrše pod vodstvom! državnega urada za notranje zadeve, ki se je ponudil, da posreduje med štrajkarji. ,
—	Nemškemu cesarju, široko-ustnemn Viljemu, se je naredil na roki nedolžen tur (a ne od dela). Neznatno rano zdravijo štirje zdravniki, ki izjavljajo, da zdravljenje dobro napreduje. Vendar ostane cesar v svoji palači, kjer zabava ravnokar na obisk došle-ga belgijskega kralja Alberta.
ŠPANSKO.
Madrid, Španska. 1. junija. Odlok, katerega je vlada včeraj izdala, zapoveduje, da se morajo
vsi nemški redovi, ki niso dobili s konkordatom iz leta 1851 posebne pravice, in ki se bavijo s 'kako industrijo, podvreči postavi iz leta 1887. Ta postava določuje med drugim, da se morajo pustiti člani verskih redov registrirati, kar se doslej ni dogajalo.
Gornji odlok je sledil protestu španskih škofov, kateri so si prepovedali. (!) da bi se vlada, vtikala v verske redove, katere je vatikan priznal. Ministerski predsednik Canalejas se za ta protest enostavno ni zmenil.
ANGLEŠKA.
Jako drag je bil “špas” veličastnega pogreba umrlega angleškega kralja Edwarda VII. 'Stroški za pokop kraljevega trupla ne znašajo nič manj, kakor IV2 milijona dolarjev!
'Novi .kralj Jurij V. se je ze}o čudi), da bi stal pogreb tako o-gromno svoto. Sam se je prepriča! po računu,, katerega so mu predložili, da tak “špas” mnogo •Jane. Doslej ni še nikak angleški vladar hotel pregledatit računa o
roških pogreba svojega prednika.	_
London. Angleška, 1. junija, — Bivšemu predsedniku Združenih Držav, Rooseveltu, so vlčeraj izročili v krasni kaseti častno meščansko pravico mesta London.
Dasiravno Teddi ne more vedeti, na kak način je to čast zaslužil. se je vseeno lepo zahvalil ter pokazal svoje dominaste zobe. Potem je seveda govoril politični govor, ki je vzbudil precejšno pozornost, Rekel je namreč, na angleška politika v Egiptu ni dovolj “šneidig”, in da naj to deželo raje opusti, če noče drugače postopati!
Mr. Roosevelt se po vsem svojem potovanju še ni tako krepko izrazji celo v Egiptu ne, kjer je s svojim prismojenim čvekanjem med tamošnim prebivalstvom pro-vzročil veliko nevoljo.
FRANCIJA.
Pariš, 1. junija. Statistični podatki ministrstva za notranje zadeve o novi zbornici, katere prva seja je danes, navajajo, da je dobilo 2612 izvoljenih radikalcev in Radikalnih soc i.j alisto v vsega skupaj f,418,608 glasov. 75 “unifici-ranih srocijlalistov ’' 6ÍÍ9.9-64,	81
konservativcev in katoliških liberalcev 563.610, 85 republikancev levice 338,138, 59 republikancev desnice 331,196, 27 neodvisnih so-cijali&tov 170,131 in 7 nacionalistov 90,613 glasov. Neenaka razdelitev sedežev v zbornici, z ozirom na oddane glasove, vzbuja povsodi veliko pozornost-r v volilnem okraju Lille je bilo 173.000 oddanih glasov štetih skoraj polovica (80.000) za kandidate desnice, in vendar so morali od 9 sedežev prepustiti levici 6 sedežev; v okraju Tar n je glasovalo 25.000 od 60.000 volilce v za desnico, toda vse štiri sedeže je dobila levica. Iz teh primer sklepajo sovražniki sedanjega volilnega modusa okrajnih volitev na “bankerot zastaranega zistema”.
Calais, Francija. 1. junija. Potapljači preiskujejo podvodni čoln Pluvioze. ki se je vsled kolizije z prevoznim parnikom Pas de Calais, prešli četrtek potopil. Pronašli so, da so stranice podvodnega čolna udrte in da je vse možtvp, 27 ljudi po številu, utonilo. Radi močnih podvodnih tokov imajo potapljači jako težavno stališče in morejo delati le dve uri v času oseke. Čolna ne bode mogoče dvigniti. Pritrdili ga bodo z verigami in polagoma izvlekli v plitvejšo vodo. To bode potrebovalo kakih' deset dni časa.
DAMSKO.
Iz Kodanja na Danskem se poroča, da so se ravnokar končale glavne volitve. Sicer je šele eno leto tega, odkar so se vršile zadne volitve, a med tem časom so bili trije ministri na krmilu.
Zamorska republika Liberta.
V Washington se poroča, da so se glavarji divjih rodov afriške zamorske republike Liberia (na meji) podali in obljubili zvestobo. Nemiri so končani.
Delo in štrajk.
12,000 štrajkujočih premogar-
jev pri Pennsylvania Coal družbi, je danes sklenilo, da se ne ozirajo na to, kar so njihovi uradniki z operatorji sklenili in da 'bodo tako dolgo štrajikali, dokler se •bossi pismeno ne zavežejo, da bodo plačali za vsakih 100 funtov, ki jih premogarji na kare nalože* Premogarji zahtevajo, da se ž nji-'mi bolj pošteno postopa. Ker pa operatorji poštenosti ne poznajo, se bo štrajk najbrž nadaljeval.
Tekstilni delavci in delavke pri South Bend Woolen Co., v South Bend, Ind.. ki že štrajkajo sedem tednov, zahtevajoč 10% povišanje plače, stoje trdno. Yes trud od strani fcompanije, da razbije stavko je hrezuspešen. Delavci so se sedaj organizirali in zahtevajo .poleg povišanja plšče tudi .uradno priznanje njihove unije.
Premogarji v Illinoisu in Kansasu. Uradna poročila javljajo, da je šlo ta teden nekaj nad 60,000 premogarjev na delo. Neodvisni, mali operatorji premogokopov so privolili na vse delavske zahteve, tako. da dobe premogarji 5.55% poviška plače. Ulinoiški operatorji pa plačajo po vrhu tega še zažigale e strelov. Pri tem štrajku so neodvisni operatorji nasprotni Zvezi preimogarskih operatorjev in fakt. da so neodvisni operatorji privolili v vse delavske zahteve bo prej ali slej prisilil Zvezo operatorjev, da se udajo.
Operatorji 20 premogokopov, v katerih dela okoli 4000 premogarjev v okraju Harrisburg, 111., so se izjavili, da oni' se nikakor ne protivijo plačati 5% poviška, kakor je bilo .to sklenjeno na zborovanju v Cineinatti, vendar pa nočejo plačati zažigalcev strelov. No če so tako daleč prišli, bodo tudi v to privolili.
Stran od Colorado! Delavske organizacije United Mine Workers of America in Western Federation of Miners ste izdali svarilo vsem članom, da ne gredo v Colorado za delom, ker kakor poročilo iz Longmont, Colo., javlja so delavci v severnem delu države že tri mesece na štrajku. Delavski vodje so mnenja, da ne bo štrajk najmanj dve leti poravnan in to vsled tega. ker je tam le 0-koli 3000 delavcev organiziranih in 15.000 pa neorganiziranih. Delavske organizacije stane vzdrževanje štrajka $6000 ma teden. Razume sc. da so junaki, sloveči izza časov štrajka in nereda v Cripple Cree'k im Coeur d’ Alcme, na licu mesta. Iz med 1500 skabov importiranih iz West Virginije, dela samo okoli 100 mož. drugi so se vrnili od koder so prišli. Operatorji bodo zgradili barikade o-koli šaftov in skabd bodo morali pod pritiskom batin in dragih takih “človeških” instrumentov delati. Toraj stran od Colorade.
Taft delavski prijatelj je zopet enkrat delavstvo fimo za nos .potegnil. Mnoge male spremembe, katere se je delavstvu obljubilo, glede sodnij škili prepovedi, se je položilo na polico, kjer bodo čakale do prihodnjega sestanka kongresa. To bo seveda prihodnjo zimo — če se bo še kedo na zaprašene akte domislil. Ko bi bili delavski zastopniki v kongresu in ne sami kapitalistični reprezentanti. se kaj tacega prav gotovo ne bi zgodilo. 'Sicer pa čuk sovi oči ne izkoplje.
Štrajk vslužbencev pouličnih
železnic v Albamy, N. Y. Dne 27. maja zjutraj so začeli vslužbenci pouličnih železnic štrajkati. — Vslužbenci so prišli z vodstvom v nadskrižje, ker je isto podaljšalo progo, ki vodi skozi Albany proti prostorom za cirkuse. Po zatrje-' vanju štrajkarjev je vodstvo 'pouličnih železnic s to odredbo kršilo sedanjo pogodbo in po brezuspešnemu pogajanju se je pričel štrajk. Omenjena proga je last Cofov er železniške družbe, katero kontrolira United Traction Company. Popoldne so vsi vslužbenci Cohver družbe, zaštrajkali in ves promet se je nehal. Ker občinstvo sedaj ne more s poulično železnico v cirkus, je železniška družba
Delaware & Hudson, ki kontrolira United Traction Company, znižala cene iz newyorskega central kolodvora k prostorom za cirkuse. —
Za slovenske štrajkarje v Penn-sylvaniji so dosedaj darovali: J. Benko 75e., J. Mladič 50c., Jos. Ivanšek $1., A. Mladič $1., Louis Skubic 25c, V. Rus 75e„ A. Duller 25c., V. Kulovic 25e., J. Jun.ko »>c„ M. V. Konda $1. Skup $6.00.
Nagrada $10.000.
New York, N. Y.. 29. maja. — Glenn H. Curtis, ki je danes preletel s svojim biplanom (letalnim strojem) razdaljo iz Albany v New York, je dobil nagrade $10,-000. katero je za to vožnjo razpisal list “New York World”.
15 oseb utonilo.
Puente Arenas, Chile, 31. maja Angleška jadrarka Swanhilde se je pri Staten Island na južnem koncu Ognjene Žemlje potopila. Kapitan, njegova žena in 13 mornarjev je izgubilo življenje.
“Juha 5c. pivo prosto!”
Youngstown, O, 2. junija. — Kljub vsem šikanam prismojenih temperenčnikov iztaknejo vendar naši saloonerji kaj. da se ognejo postave. Na zvit način delajo sedaj proti novi. anti-lunch postavi. Ta namreč gostilničarjem prepoveduje, dajati gostom k pivu brezplačno majhen prigrizek. Gostilničarji so jo pa kmalu izkuhali. Za krožnik juhe zahtevajo pet centov, kozarec pive pa dajo brezplačno. Na vse gostilnah je sedaj videti napise: “juha pet. centov, pivo prosto.” Ysi lokali so vsled tega natlačeno polni z “ljubitelji juhe.”
Zamorski morilec linčan.
Montgomery. Ala. 31. maja. — Semkaj je došlo poročilo, da so linčarji limorili zamorca Jeff Matsona. ki je usmrtil deputi šerifa »Scott. Tavlorja. Matsona sta dva pomožna šerifa med Birminghamom iu A&tonom ujela, a množica jima je morilca iztrgala, ter ga odvedla v gozd. Mrtvega trupla do sedaj še niso dobili.
Župnik je imel ljubico.
St. 'Paul, Minn.. 31. maja. P. J. (Gibbons, trgovec 9 živino iz So. St, Paul, je ustrelil v svojem stanovanju svojo soprogo. Nekaj minut pozneje je zahteval vhod v stanovanje župnika E. J. Wals-ha, mladega duhovnika rimskokatoliške avguštinske cerkve. Ko je župnik odprl vrata, mu je Gibbons pognal dve kroglji v glavo, ki sta ga na mestu usmrtili. — Gibbonsa so aretovali in prepeljali v ječ« v St, Paul, ker sie je v South Bt. Paul. kjer je 'bil duhovnik zelo priljubljen, govorilo, da se mora morilca linčati. Gibbons pravi, da mu je žena priznala, da je bil župnik' Walsh njen ljlifolček.
Mirovna veselica.
Pri neki “jnirovni veselici” v Calhoun, La. je nastal med dvema vročekrvnežema prepir. Ko se je začelo vsestransko pretepanje. so prišli tudi revolverji v veljavo. 'Nastreljenih je devet, zamorcev : trije so smrtno nevarno ranjeni.
Skrajna trdosrčnost.
Ker ni mogla plačati zaostale stanarine, je trdosrčna gospodinja postavila Annie Drong, št, 836 Townsend Str. v Chicago,'
111.	z njenima, na Škrlatici obolelima, sedem- in devetletnima hčerkama na ulico. Mati je nesla svoja bolna otroka v delavnico, kjer je bila vposlena. Od tam je bila obveščana policija in zdravstveni urad. Policija je .prisilila nevsmiljeno hišno gospodinjo, da je materi in otrokoma zopet dovolila stanovati v svoji hiši.
Zdravnik zdravstvenega urada je vzel v svoje oskrbo otroka in tudi preskrbel, da je dobila revna žena nekaj podpore.
ŠPANSKA INKVIZICIJA, 4
zvezki za 25e. poštnine prosto.
Razne novice.
Decoration Day.
Bau kinčanja grobov je posvečen spominu mrtvih, in kakor 0-bičajno vsako leto, tako so tudi letos, v ponedeljek, romali tisoči in tisoči na pokopališča, da položijo ha grobove svojih umrlih dragih sveže cvetlice. Iz različnih postaj Grand Army of the Republic so bili, kakor vsako 'leto na ta dan. odposlani zastopniki, da so s zastavicami okrasili grobove u-mrlib vete ranee v', neglede na to, ali so bili nekdaj sovražniki ali prijatelji.
Decorations Day je eden redkih praznikov, katerega si privoščijo Američani v svojem' neumornem delovanju. A srečni so o-ni, katerim ni treba objokavati kakega mrtveca.
V Chicago je strel iz topa naznanil začetek obhoda, v katerem so seveda veteranci meščanske vojne zavzemali častno mesto. O-■‘•emsto vojakov zvezine armade je prišlo k udeležitvi v Chicago in utaborili so se v Grand parku. Po sprevodu so se vrnili v svojo garnizijo, Fort Sheridan.
Za veterane, ki so že tako stari, da se niso mogli udeležiti obhoda, so bili pripravljeni avtomobili. — Obhod je bil od Michigan bule-varda po Jackson bulevardu in čez reko, kjer se je razšel. Obhod je vodil general Grant in njegovi adjutanti, ter druigi visoki častniki.
Morilec Walter Wolter se je pritožil.
Mladi Nemec, Walter Wolter, ki bi moral sedaj na električnemu stolu končati svoje zavrženo življenje, ker je v nebrzdani strasti posilil mlado stenografinjo Ruth Wheeler, jo potem razkosal in še živo hotel v peči sežgati, se je pritožil in zahteva po svojemu odvetniku novo obravnavo. Tako si je za nekaj časa podaljšal življenje.
$18,000 za roko.
Elektrikar Frank Perkins je dobil v juniju leta 1908, ko je popravljal vodilno žico v delavnici, 12.000 voltov močan električen udarec, da je izgubil loko. Perkins je tožil za odškodnino in sodnik Smith mu je včeraj prisodil $18.000. Tožena tvrdka je vložila priziv.
Novi stroški za vojno mornarico.
Washington, D. C. 31. maja. — Senat je zadnji ponedeljek sprejel dovolilo 134 milijonov dolarjev za napravo dveh velikih bojnih in drugih ladij. Do dne 30. junija 1911 morajo biti za zvezino mornarico sledeče ladije v delu:
Dve bojni ladiji prve vrste, za eeno po šest milijonov dolarjev, popolnoma oboroženi za po 12 milijonov dolarjev.
Dve ladiji za prevažanje premoga po en milijon dolarjev.
Pet podvodnih torpedovk za skupaj 2 in pol milijona dolarjev.
Šest torpednih rušilcev po $750.000.
(Navedene številke so maksimalne cene.)
Senat je 'k tej postavi še pristavil. da obeh bojnih ladij ne sme graditi ena dražba; razun tega se je pridružil senat zborničnemu sklepu, da se morata graditi bojni ladiji in ladiji za prevažanje premoga po takozvani “osemurni postavi.”
Listnica uredništva.
J. T. v Ely, Minn. Da se more s pomočjo ekstrakta doma nare-jati pivo, je resnica. Oglas toraj ni nikaka prevara. — Kje1 bi dobili delo “s slovensko pisavo”, kakor pišete nadalje, Vam ne moremo povedati. To je, kakor kdo naleti. Pozdrav.
Tajnosti španske inkvizicije
smo prvi, drugi, tretji in četrti zvezek zopet prejeli, in jih priporočamo. Prodajamo jih pio 25e vse štiri zvezke skupaj, poštnine prosto.
NAD 500 LJUDIJ UTONILO.
Lizbona, Portugalska, ly junija. Netočna brzojavna poročila, ki prihajajo iz Mozambique semkaj, naznanjajo:
VelikUnski vihar, ki je divjal po Iztočni Afriki, je provzročil, da se je na morju potopilo mnogo ladij:. Več kakor 500 ljudij je u-tonilo!
Med potopljenimi ladijami je tndi inekaj večjih ; na enem parniku je bilo 400 radarjev, ki so potovali k randiskim rudnikom. Vsi so utonili.
Parnik z izseljenci v veliki nevarnosti.
London, 'Angleška, 1. junija. — Ruski parnik Lituania, ki je 24. maja odplul iz Kodanja na Danskem proti New Yorku, je srečno izšel iz velike nevarnosti.
Lituania je imela 1200 izseljencev nakrcanih, in radi goste megle je vozila počasi, ko je zadela na pečine v višini Head Point, Pontlamd Firth, med Škotsko in Orkney-otoki. Parnik ni mogel ne naprej, ne nazaj. Izseljenci, katerih se je umevno polotil velik strah, so popadali na kolena, ter molili. K sreči se je megla kmalu dvignila in ko se1 je parnik s pomočjo brezžičnega brzojava zvezal z bojno ladijo “Bellona” in Kodanjem, je dal protipar in ladij« je bila zopet oproščena. Voda ni prišla v parnik in tako je lahko nadaljeval svojo vožnjo proti Tynemouth, kamor je srečno prispel. V kolikor je bilo potrebno, so ga. tam popravili.
Prepir za Perzijo.
Med (Nemčijo na eni strani, ter Anglijo in Rnsijo na -drugi, so nastale resne diplomatske težko-če. Nfimška vlada bi imela rada nekaj vpljiva v Perziji, česar pa Anglija in Rusija ne dopustite. Zadnji dve državi izjavljate, da na noben način ne privolite, da bi si pridobila Nemčija v Perziji kake koncesije. Prepir spominja na nesoglasja, k;i so nastala med Francijo in Nemčijo vsled Maroko. —	'
---------------- ! I	>
• - >-.! ./
NICARAGUA.
San Juan del Sur, 1. junija. — General Louis 'Mena. poveljnik insurgentskih čet v Rami, noče mesta predati. General Chavarria se je ponudil, vda zastavi svoje življenje za revolucij ouarja. Ker so bili ti predlogi odbiti, je Ma-driz zapovedal, da se nadaljuje z operiranjem, dokler mesto ne pade. —
Washington, 2. junija. Brzojavka ameriškega konzula Moffata v Bluefields, Nicaragua, javlja, da so se bili pred nekaj dnevi pri Bluefields vroči boji. Estradova četa je zajela 200 nasprotnikov. Brzojavno poročilo javlja nadalje, da «o vladine čete znova začele naskakovati mesto. Bili so vojaki vladinega generala Lara, ki so podvzeli napad. Ta je zadne dneve večkrat napadel Estra-dove čete, a je 'bil vedno odbit.
Boji so se brli v bližini Blue-fielda in revolucijonarji se dobro držijo. Odbili so dosedaj vsak napad in vjeli so celo dvesto Ma-drizovih vojakov. Ti jetniki so pripovedovali generalu Estradi, da primanjkuje četam, generala Lara potrebnih živil. V državnem oddelku se jako zanimajo) kako se bodo boji končali. Mogoče je, da se bode bil odločilni boj že te dni. —
DENARJE V STARO DOMOVINO
\
pošiljamo:
za $ 10.35 ................ 50	kron,
za $ 20.50 ............... 100	kron,
za $ 41.00 ............... 200	kron,
za SJ.02.50 .............. 500	kron,
za Sffl04.50 ............ 1000	kron
za $1020.00 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK &AKSER CO.
82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Are., N. E.	Cleveland, Ohia
V OH UN.* * * * *
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.)
Petnajsto poglavje.
Kraj, kjer so taborili dragonci, je bila vasica, ki je zaradi tu se nahajajočega 'križpptja imela čudno ime “Štiri kot je” — in tukaj se je Dunwood najrajši 'ustavljal.
'Vas je predstavljalo kaikih šest vegastih k'o'5 in najimenitnejše teh poslopij je nosilo čudno in častihlepno ime “Pokrepčavališ-če za ljudi* in živino”. Na visokem. kolu, podobnem vislicam, je z rdečo kredo stalo zapisano«: “Hotel Elizabete Flanagan” — šala nekega kavalepista.
Ženska, katere ime je bilo na nepričakovan način prišlo do takega dostojanstva, je opravljala pri Dunwoodovem vojn posle marketendarice in peric« in obenem« nekakega “padarja v kik-Ijahi”, kakor bi rekel stotnik Lawton. Bila je vdova v vojni u-bitega vojaka, ki je bil kakor «o-na v daljni državi doma in iskal svojo srečo v kolonijah Severne Amerike.
Marketendarica je spremljala Lhmwoodov voj zvesto vedno križem po deželi in njen voziček je bil vedno preskrbljen s stvarmi, ki so jih dragonci z navdnšenjiem pozdravljali. Včasih je služil v«o*z sam za “matere Lize” štacuno in včasih »o ji stesali vojaki kako kolibo, če je bil les ravno slučajno pri rokah. Pri tej priliki «pa se je bila vtaborila v prazno, zapuščeno kočo in otvorila ondi “pivnico”, ki je bila, potem ko je vrla podjetnica zamašila luknjie v šipah okenj z umazanimi hlačami in napol-posuišenimi srajcami vojakov, jako “elegantna”, da se poslužimo lastnega Lizinega izraza. In tu* v “hotelu Flanagan” so ložirali tudi častniki, dočim je imelo moštvo svoj kvartir v neki bližnji šu,pi.
Liza je poznala vsakega posameznega svojih vojakov tako po krstnem iimenu kakor po priimku in kakor jie bila vsem« zoprna, ki njenih dobrih lastnosti j niso poznali, tako velike simpatije je u-živala pri svojih dragoncih. Njene napake so bile: prevelika ljubezen do žganih pijač izredna ne-snažnost in sila nespodobno govorjenje; njene čednosti:	brez-
mejna ljubezen do svoje nove domovine, velika poštenost (napram njenim1 vojakom) in dobrodušnost . To torej je bila ženska, ki je kljuibu rezki burji pomolila cvetoči obraz iz okna kočice, da bi videla prihod svojega ljubljenca, stotnika Lawtona.
“Pozdravljena, lepa Liza!” je zaklical stotnik, stopajoč s konja. “Ta nesramna hurja iz Kanade je žvižgala okoli r/ojih kostij, da klopočejo od mraza — a že krasnih 'Vaših očij žar deluje kakor najtoiplejši ogenj ...”
“No, kajpak, stotnik Jak,” je odvrnila marketendarica. “Vas napihujejo zmeraj kakšni vetrovi! Pa le požurite se noter — i-mam nekaj za Vas, kar Vam priveže dušo.”
“O, pil sem pred kratkim iz brušene čaše na srebrnem podstavku vino,” je odvrnil stotnik, “ki mi je vzelo najmanje za en mesec skomine do Vašega jeru-ša. ”
“Če brbljate o zlatu in srebra, je to res, tega nimam za Vas, a kar «čaka tu notri na Vas, je vredno, da bi se pilo iz čaše z briljanti,” je rekla Liza,
“Kaj hoče reči, doktore?” je vprašal Lawton. “Baba izgleda, kakor bi imele njene «besede nekaj zmisla.”
“Hm, morda je majhno zmede-rije duševnih močij, kakor ga čestokrat povzroča preobilno uživanje alkoholičnih pijač,” je menil Pipe c.
“¡Ste Vi tudi tukaj, doktor?” je rekla Liza, poimiežikujoč ranocelniku. “Jaz sem Vaše bolnike pitala med tem z jerušom.”
“Kaka barbarska neumnost!” je .vzkliknil zdravnik, na smrt prestrašen. “Ljudem, ki ležč v najfcujši «mrzlici, dajati žganja! Oj ženska, kdo te je -ustvaril ? ”
“Ah«, kaj!” je rekla Liza hladnokrvno. “Kaj se bodete zaradi kapljice žganja tako repenčili! Bilo ga 'je komaj eno galono*) «na dva tucata fantoivjn dala sem jiim«
*) «Galona = okoli 4 litre.
ga samo, da sem jim parn o gl a do mirnega spanja.”
Lawton in dr. Pipec sta vstopila zdaj v kočo in prva stvar, ki so j«o« zagledale njune oči, .jima je .pojasnila, kaj da so pomenile pravzaprav Lizine «mnogoobetajo-če besede. Na sredi dolge mize je stala čutara vsega spoštovanja vredne obsežnosti. Lawton je zvedel kmalu, da je napolnjena z najnujnejšim1 vineem in poslana majorju Dunwoodu «od njegovega «prijatelja Hvartona, stotnika v kraljevi armadi.
“In kraljevsko darilo je!” je rekel narednik. “Major nam priredi na east naše zmage majhno gostijo in glavne .stroške mora — kakor «se «spodobi — trpeti sovražnik 1”
Stotnik Lawton ni imel čisto nič proti temu, da se tako dobro začet dan tudi tako dobro zaključi; in kimalu je sedel, v krogu tovarišev, pred čutaro, med tem ko je dr. Pipec ves v skrbeh preiska-val svoje pacijente.
«Ogenj« v kaminu je veselo p«la-,p«ol«al, tako da je bila vsaka druga razsvetljava odveč. Družba okoli mize je «obstajala iz samih mladih mož iu izkušenih vojakov — bilo jih je kakih' dvanajst — in njihov pogovor in njihovo vedenje je kazalo čudno zmes vojaške ne-prisiljenosti in gentlemenske fino sti.
|Nekaj jih je izkušalo spati na klopeh ob stenah; nekateri so se izprehajali po sobi, druigi sedeli in se raagiovarjali o resnih stvareh.
Včasih, kadar so se odprla kuhinjska vrata, je bilo slišati sikanje in grgranje 'ponev in loncev in v takih trenutkih so odpirali celo speci za hip oči in vzdi-gali glave, kakor «bi pričakovali, da pridie« iz onih krajčv k njim 'kaj več nego samo dober duh.
Dunwood je sedel ves čas sam za-se, gledal zamišljeno v ogenj in se zavijal v molk, katerega se ni upal motiti nihče t«o«varišev. Iz-pregovoril je (bil samo nekoliko besed z dr. Pi.peeni. vprašavši ga po ranjenem «Singeltonu. in nato je zopet zapal v svoje tuhtanje.
Večina častnikov «se je «predolgo postila, da bi bila stavila prevelike zahteve v kakovost jedij; drugačna pa je bila stvar s stotnikom Lawtonom, kateremu so se Lizina jedila naenkrat začela gabiti in ki se ni mogel premagati zdaj, da ne «bi bil naredil nekaj grenkih opazk o nožih in krožnikih.
Samo Lizina dobrodušnost in spravljivo nagnenje za šaljivca sta jo odvračala nekaj ča$a, da ni odgovorila na stotnikova zabavljanja — dokler se «ni le-ta m junačil, da je vteknil kos črnega mesa v usta, in spakujoč se vprašal :
'“IKaka zverina neki je bila to, dokler je še bila pri življenju«, gospa Flanagan?”
“¡Smete* mi verjeti, stotnik: bila je «naša dobra stara krava,” je odvrnila marketendarica.
“Kaj?” je kričal dragonec jezno. “'«Stara Žefka?”
“¡Vsi vragi!” je vzkliknil drug in izpustil nož in vilice. “Starka, ki je delila z nami vse radosti in 'bridkosti' te vojne?”
“Ista,” je .potrdila Liza. “Bila je dobra žival in pri tem je znala živeti tudi od zraka, če je bilo treba. Prav zares, gosp« 1 je.'«človeka prime «pri srcu. ako mora pojesti takega «starega prijatelja.”
, Zdaj je pričel poročmk Mazon, položivši istotako z obupnim o-binzcra1 nož in vilice :
“Morani priznati, da »:o moje čeljusti bolj rahločutne nego srce marsikaterega človeka, kajti absolutno se* branijo zapustiti svoje odtiske na .ostankih naše dobre stare prijateljice.”
“Pa pokusite malo tega-Ie tukaj. ” je reklu Liza pomirjevalno, natočila veliko čašo in jo «postavila pred dragonce.
Zdaj je 'bil led «prebit, in ko je bil tudi major Dunwood v dušku zvrnil nekaj kupic tega izvrstnega vina, so postali voj«aki veliko boljše volje in pa tudi' «nekoliko glasnejši nego preje, in predno se je menjala straža pred vratmi, .•so bili v tonili vsi spomini na slabo večerjo v sedanji radosti.
Prišel je tudi dr. Pipec — ravno pravočasno, da je še vjel zadnje kaplje iz čutare, in ko je stot-
nik Lawton, čigar oči so izgledale nekamo kalne, Ibaš p«ovzdignil mogočni svoj pevski glas. Zapel je pesmico o Lizi Flanagan, katero je 'bil zložil sam« in s katero 'je žel velikanske aplavze. «Pestem na «pesem je sledila nato in slednjič je podal tudi dr. Pipec — z ubitim glasom in v Čisto napačnih tonih — "‘nekaj klasičnega.”
Ko je bil vrišč največji, pa je zabobnelo zunaj močno trkanje na vrata koče. Dragonci so planili pokoncu in zgrabili za sablje...
Tu «so se odprle duri na stežaj in znani nam roparji so vlekli noter krošnjarja, sključenega pod težo svojega tovora . . .
“Kateri je stotnik Lawton?” je vprašal poglavar tolpe, nekoliko začudeno se ozirajoč v krogu.
“Jaz sem,” se je oglasil oni na krat ko.
“Tukaj iVaim izročam že obsojanega izdajalca. Glejte, to je Harvey* Breza, krošnjar in vohun!”
Lawton se je stresel, ko je staremu svojemu znancu pogledal v obraz, se obrnil s temnim pogledom k ro«parju in vprašal:
“In kdo ste Vi, ki nastopate 'kar tako-le tu?” — “A oprostite,” se je priklonil pred Dunwoo-dom “tukaj je poveljujoči častnik in nanj se morate obrniti!” “¡Ne,” je dejal inož čanerno. “Izročam* krošnjarja Vam in od Vas zahtevam« svoje plačilo!” Dunwood je .«-topil naprej s pogledom. ki je pognal roparja pri tej priči v kot sobe nazaj.
“Ali ste Vi Harvey Breza?” je vprašal krošnjarja.
“Jaz sem,” je ponosno rekel Harvey.
“Jn izdajalec svoje domovine!” je strogega o«braza nadaljeval major. “Ali veste, da «bi bil «popolnoma opravičen, da Vas pustim obesiti še nocoj?”
“Božja volja ni. da se spravi človeško dušo tako nepripravljeno iz tega sveta,” je odvrnil krošnjar slovesno.
“V tem imate prav in zato naj traja Vaše življenje par uric dalje. A kakor sramoten je Vaš zločin. taka naj bo jutri Vaša smrt!’ “Kakor Bog hoče.”
“¡Stalo ime je dosti truda, da 'sem vjel tega lopova,” se je oglasil ropar, ki je bil zopet prišel iz svojega kota. “Zato upam, da mi daste izkaznico, s katero lahko dvignem nagrado — obljubljeno mi je «bilo, da mi jo izplačajo v zlatu.”
“Major Dunwood,” je javil zdaj novodošel 'č'astn;k. “Patrulja mi poroča «ravnokar, da je v 'bližini včerajšnjega bojišča «pogorela 'hiša.”
“O. to je bilo samo koca kro-šnjarjeva!” je povedal ropar. “Zažgali 'bi jo bili že pred meseci, a smo jo hoteli porabiti za past zanj!”
“Vi se mi zdite jako iznajdljiv dečko in domoljub,” je rekel Lawton. “Major, podpiram željo tega-le gospoda in prosim za dovoljenje. da smem izplačati njemu in njegovim tovarišem razpisano nagrado!”
“Za moj« del, storite to. Vi, nesrečnež, pa se pripravite na usodo, ki jej ne utečete več.” Krošnjar je samo resignirano skomizgnil z ramami.
“¡Pojdite; vrli sinovi Amerike,” je dejal stotnik Lawton. “Pojdite z menoj, da dobite za., lužen o p'aóilo! ”
Tolpa mu je sledila z največjo naglico. A predno je odšel stotnik Lawto«n, je postal za hip in še enkrat pogledal svojemu vje-temu sovražniku v obraz.
“Vi ste bili že enkrat zaslišani in resnica je dokazala, da ste pre-veliik so«vražnik svobode Amerike, da bi se Vas smelo pustiti živeti še nadalje.” ‘je dejal zdaj Dunwood.
“Resnica?” je ponavljal ¡krošnjar in 'se visoko vzravnal.
“Da, resnica ! Obtoženi ste bili, da ste vohunili okoli naše armade in izdali njena gibanja sovražniku, kateremu se je vsled tega posrečilo» da je preprečil Wash-ingtonove namere.”
“ Ali mislite, da bo Washington tudi rekel to?”
“Gotovo bi rekel to in ravno Washington je, ki Vas« je obsodil!”
“¡Ne, ne!” je vzkliknil 'krošnjar z glasom, in izrazom, da je Dunwood ostrmel. “Washington je vzvišen nad puhla mnenja gotovih dozdevnih patriotov! Ali ni bil stavil vse na eno kocko ? Ni-li tvegal vse na eno prttezo 1 Ako so za-me pripravljena vešala, ali niso bila nekoč «pripravljena tudi
zanj? Ne, «ne, ne! Washington ne bi rekel nikoli: «peljite ga na večala!”
“Ali imate kaj, nesrečni imož, kar bi mogli sporočiti mi njemu in kar bi Vas moglo oteti smrti?” 'je vprašal major.
■Breza je trepetal — očividno je bil hud« boj s« seboj samim — smrtna bledoba je preplavila njegov obraz, ko« je privlekel iz nedrij imajhno kovinasto škatljieo in jo odprl. Dunwood je videl, da je ležal notri košček papirja. Na tem papirju so počivale za hip krošnjarjeve oči; že ga je bil pomolil Dunwoodu, ko« je naenkrat zopet umaknil roko in vzkliknil:
“Ne! Ne! Umrje z menoj. Poznam «pogoje svoje službe in ne-'Čem prelomiti nobene, da hi si odkupil življenje. — Umrje z menoj!”
“Dajte imi ta papir in morda da Vas pomilostimo!” je vzkliknil major, ki je upal, da razkrije tu važno skrivnost.
“'Umrje z menoj!” je ponovil Breza in hipna rdečica je oblila njegovo bledo obličje.
“Primite izdajalca!” je zavpil major. “Vzemite mu ta papir!”
Povelje je bilo nemudoma izpolnjeno, a krošnjar je bil še hitrejši — v trenutku je bil požrl papir.
Častniki so se strme spogledali. dr. Pipec pa je vpil:
‘“'Držite ga, viijem mu vomi-tiv*) 1”
“¡Pustite ga,” pa je velel Dunwood. “Saj ne uide svoji kazni.”
“•Pteljite «me proč!” je vzkliknil krošnjar in šel s čudno dostojanstvenostjo proti durim.
“'Kam?’” je vprašal Dunwood iznenaden.
“Na vešala!”
“A to? — To je naša stvar!” je dejal major suho, nakar je po-šepetal bližnjemu častniku nekaj v uho. Ta je pomignil krošnjarju in šla sta.
Z veselim omizjem pa je bilo zdaj seveda pri kraju in «častniki so se odpravili drug za drugim v svoje spalnice.
In kmalu potem ni bilo slišati drugega nego težki korak straže, 'ki j.e «po zmrznjenih tleh p«red hotelom! ¡Flanagan stopala gor in dol.
Dalje prihodnjič.
PERZIJSKO VPRAŠANJE.
Nemška vlada se pritožuje .proti noti. katero je «poslala Anglija sporazumno z Rusijo, perzijski vladi. Te dve vjasti sta namreč leta 1'907 v lastnem interesu sklenili, da ne bodete dopustili kaki tretji državi si v Perziji pridobiti ■koncesije za banke, železnice, br-zojave itd. Ker rabi Perzija denar,, katerega pa ne mere dobiti od Anglije ali Rusije, se je odločila, da doibi denar v deželi sami in se je tako obrnila na nemške 'banke, ki so tam*. Oni dve državi pa smatrate to postopanje kršitev njunih pravic, katere ste si pridobili v Perziji. Opomnili ste to raj zadno državo na njeno dolžnost, in zoper ta opomin je nemška vlada «protestovala. Nemčija sicer trdi. «da se noče Vtikati v interese Anglije in Rusije, na drugi strani .pa zopet zahteva, da bi imel nemški kapital in nemška trgovina prvo mesto v Perziji.
«Če se bode iz tega spora razvila “druiga marokanska afera”, se sedaj seveda še «ne more vedeti. A jasno je, da Nemčija, ki hoče i-mieti povsodi prvo besedo, ne bode molčala, če «se Anglija in Rusija za protest* ne zmenite. Ni verjetno, da hi Nemčija sledila vz«gle-du Združenih Držav, ki so se pač pritoževale, da si Japonska in Rusija Mandžurijo gospodarsko “delita”, a niso ni«č več govorile, ko j,e bila pritožba zavrnjena. Nemčija zahteva (seveda!) za vso Azijo politiko “odprtih vrat”, za katero so se tudi druge evropske Vlasti in Združene Države izjavile. Nemčija ne taji, da nima Francija v Maroku ter Rusija in Anglija v Perziji več interesov, a oporeka, da bi bila katerakoli država opravičena, lastiti si kako tujo deželo izključno sama zase.
Pri eeli stvari je najti preklicano malo pra«viee. Navadnemu «človeku se mora dozdevati, da ima pred vsem ¡Perzija odločevati, s kom« hoče trgovati, in da se drugimi državam« ni treba prav nič vmes vtikati.
A «med državniki to ne velja: tu ne odločuje morala in pravica, ampak sila. In ¡Nemčija je daleč od Perzije in «nima nobene moči
*) Sredstvo za bljuvanje.
10.548
to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
SPf Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:— zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor:
reumatizmu,
kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici,
na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov,
slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, na mazulih,
DR. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih
boleznih:
trlperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosli, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro požnatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VISČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
H Sana
THOMPSON
342 W, 27th St.
New York, N. Y.
nad deželo, med tem ko je Rusija obmejna država in Anglija iz Indije in Arabije do tja nima daleč. Pritožba toraj Nemčiji ne bode nič koristila, a «mogoče je, da se združi z dragimi vlastmi, ki bi potem skupaj zahtevale od Anglije in Rusije, da dopustite “odprta vrata” prav tako za Perzijo, ka-«kor Kitajsko. Za to zvezo bi Nemčija ¡pred vsemi potrebovala Francijo, in v tem pogledu je Nemčija ■menda že nekaj storila, iker prihajajo iz Pariza dokaj misterijoz-na poročila o zbliževanju obeh sovražnih si držav. Na ta «način dobi perzijsko vprašanje pomen, ¡ki «gre nad (Sporno točlko. ¡Pride lahko do novega združenja evropskih vlasti.
Iz te primere se zopet lahko «razvidi, «kaj dandanes «pravzaprav naganja zunanjo politiko Združenih Držav. Nemški «cesar je ne-da«vno obiskal novega angleškega kralja v Londonu, ki je njegov bratranec, ter ga pri odhodu «na obe lici “.prisrčno” «poljubil. Istočasno pa je dvignila «cesarjeva vlada pritožbo «proti kraljevi vladi. V trgovini se vsako prijateljstvo neba. Moderna država je politični poslovodja, kapitalizma. Ta pa vedno išče dobiček in država mu mora •kdemiu pomagati. Kapitalisti raznih dežel se potegujejo za to trgovino, ki postane državna zadeva. Pri tem se ,pa lahko pripeti, da pride radi takih' interesov svetovni «mir v nevarnost. Tako bi se skoraj zgodilo pri ma-rokanskemu vprašanju. Trgovske interese zakrivajo lepe politične besede. “«Narodova čast” «ali «kaj takega je žaljena, in divji ,ples se prične. Ekspanzijska potreba kapitalizma, povzročena s tem, da se mora za 'delavcem zadržane izdelke in za nakupičeni kapital •poiskati npotrebljanje, je «danes glavni «vzrok, da je svetovni mir v nevarnosti.
RAZDAJ.JA NIČ NE DE!
=®5

Največji nebeški prizor vse dobe. Ta fini 5-oddelni teleskop meri 33 palcov odprt in 11 ’’zložen in stane samo 01 cn Čista stekla fine kvalitete. Po- ▼'•V* litirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovit fin instrument za tako nizko ceno Vsakdo ga lahko ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem $1.50. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co. 52 Dearborn Str. Chicago, 111.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST*
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm 11

D
: The Cutset) Brewing
=Co,=
\
Pivovari vležanega piva in znanega
KOTBUSSER WEISS PIVA
Sheboygan, Wise.
Telefon 90.
Hi1


Pijte naše pivo!
The KonradSchieierCo.
MALTSTERS
Najboljši “MALT”
Sheboygan Wise.
lovensko Narodno Samostojno a Društvo
V RAVENSDALE, WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH,
Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: Mike Dernovšek,
Ravensdale, Wash.
DruStvena seja vsako zadno nedeljo ▼ mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
Slovenska Svobod smisel Po d p. Zveza
USTANOV.
1908
1NK0RP0R1NANÀ
1909
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 234-8 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISUEK, podpredsednik, Box 227 Ndkomis, 111.
JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, Hl.
M.	V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St.. Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP B-ENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, Hl. JOS. WER&ÖAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd- Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 2-012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
WILLIAM BUS, 11316 Fulton Ave., Bulimia®, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVOBSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
SPREJETA NOVA DRUŠTVA.
Št. 51 v Ravensdale, Wash.: Paul Kos, eiert. št. 1272; Ivan Arko, 1273; Franc Mauri)8, 1274; Tomaž Špeh, 1275; Ivan Šile, 1276: Franc Arko, 1277; Prane Repenšek, 1278; Franc Slemšek, 1279; Alojz Maurič, 1280; Andrej Gorjup, 1281; Jakcih Remšak, 1282; Ivan Podkrajnik, 1283. Društvo šteje 12 elanov.
Št. 52 v Bowie1, C°lo.:	Anton Majnik, 1384; Rudolf Zo-h-arV
1285; Kajetan Emožnik, 1286; Josip Je nič, 1287; Vince ne Kotar. 1288; Jakoh Bizjak, 1289; Franc Gostiša, 1290; Frane Režek, 1291; Jernej Majnik, 1202. Društvo šteje 9 'članov.
Št. 53 v La Salle, 111.: Valentin Potisek, 1293; Franc Boh. 1294. Ivan Slivnik, 1295; Martin (Pože-žnik, 1296; Franc Jerič, 1297; Alojz Jutrman, 1298; Ignac Faleskin, 1299; Matevž Hren. 1300; Matevž Uršič, 1301; Jakob ¡Brejc, 1302. Društvo šteje 10 -članov.
Št. 54 v Ely, Minn.: Martin Grahiek, 1303; Ivan Kardel. 1304; Ivan Tekave-c, 1306; Franc Bučar, 11306; Rudolf Majerle, 1307; Josip Slak, 1808; Ivan Burgar, 1309; Martin Fink, 1310; Ivan Jud-nič, 1311; Martin Skala, 1312; Leopold Majerle, 1313; Ivan Petrič. 1314; Andrej Banič, 13-15, Društvo šteje 13 članov.
SPREJETI NOVI ČLANI IN ČLANICE.
K društvu- št. 1 v Chicago, 111.: Franc Lepič, 1316. Društvo šteje 37 elanov.
K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah: Josip Pospiš. 1317. Društvo šteje 53 članov.
-K društvu- št. 12 v Cumberland, 'Wyo.: Štefan Gros®, 1318: Franc Peta-č. 1319; Josip Marolt, 1320; Ivan Fri-cl, J321; Ana Jamšek, 1322. Društvo šteje 33 članov in eno članico.
K društvu št. 14 v Yale, Kans.: Anton -Potokar, 1323; Jernej Požun, 13-24. Društvo šteje 47 članov.
K društvu- št. 17 v Aurora, Minn.: Matija Pirnat, 1325; Josip Žnidaršič, 1326. Društvo šteje 24 ičlanov.
K društvu št. 18 v ¡Girard, Ohio: Frančiška Lužar, 1627; Marija Leskovec, 1328. Društvo šte-je 16 članov in 2 članici.
K društvu št. 19 v So. Chicago, 111.: Ivan Verbič, 1329. Društvo šteje 19 članov.
K društvu št. 22 v Indianapolis, Ind.: Mihael Žnidaršič, 1330; Maks Kobal, 1331; Ivan Kureneic, 1332; Frane Tirše.k, 1333 ; Franc Trušnik, 1334. Društvo šteje 26 članov.
K društvu št, 24 v Milwaukee, Wis.: Ivan Kramer, 1335; -Jakob Kosmač, 1336. Društvo šteje 19 članov.
K društvu št. 27 v Forest City, Pa.: Ivan Bregar. 1337; Franc Lesjak, 1338. Društvo šteje 28 članov.
K društvu št. 28 v Madison, 111.: Luka Pavičič, 1339. Društvo šteje 19 članov.
K društvu št. 34 v Ore-gon City, Ore.: Ivanka Sajovic, 1340. Društvo šteje 15 elanov in 1 članico.
K društvu št, 41 v Amibridge, Pa,: Josip Galich. 1341. Društvo šteje 17 članov.
K društvu št. 44 v Virden, UL: Ludovik Kacir, 1342; Ivan Kai-ss-er, 1343. Društvo šteje 2-1 članov in 1 članice.
K društvu št. 47 v Chicago-, 111.: Agnes Pire, 1344; Julija Logar. 1345; Paulina Skubic, 1346; Georgina Lesar, 1-347. Društvo šteje 19 članic.'
PRESTOPILI UDJE.
Od društva št. 12 v Cumberland, Wyo., k društvu št. 4 v Black Diamond. Wash.: Gašper Ložekar, 115. Prvo društvo šteje 30 članov in eno članico in drugo 45 članov.
Od društva št. 16 v Clinton, I-nd'., k društvu št. 30 v Bishop, Pa.: Josip Bizjak, 688.> Prvo društvo šteje 30 članov in 2 članice, in drago 19 članov.
Od društva št. 45 v Baltic. Mich., k društvu št. 20 v Cleveland, Olhio: Franc Lah, 1052. Prvo društvo šteje 9 in drugo 21 članov in 1 članico.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu št. 10 v Moon Run,- Pa.: Ivan Petrovčič, 253. Društvo šteje 22 elanov.
K društvu št. 33 v Livingston, 111.: Anton Tomažič, 784. Društvo šteje 16 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Jakob -Jeras, 627. Društvo šteje 85 članov.
Od društva št. 5 v Darraigh, Pa.: Anton Dobravc, 193. Društvo šteje 44 članov.
Od društva št. 45 v Baltic, Mich-.: M. Oženič, 1058; Andrej Bukovao, 1191. Društvo šteje 7 članov.
Od društva št. 43 v High Bridge, Iowa: Peter Mesec, 993. Društvo šteje 14 članov.
POTUJOČI ČLANI.
Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Peregrin Zupančič, 60; Josip Klemenčič, 377; Paul Zupančič!, 558. Društvo šteje 85 elanov.
Od društva št. 8 v McGuire, Colo.: Ivan Ravnikar, 742; Franc Fertina. Društvo šteje 26 članov.
Chicago,
Illinois.
Od društva št. 11 v Staunton, UL: Viktor Merau, 263. Društvo šteje 10 članov.
Od društva št. 16 v Clinton. Ind.: Paul Gregorič. 440. Društvo šteje 30 članov in 2 članice.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva št. !> v Lead vil! e, Colq.: Igua • Levstik. 212.
Od društva t. 141 v Yale, Kans.: Josip Tršinar, 314.
(XI društva št. 16 v Clintoji. Ind.: Ivan Muffler. 446.
Od društva št. 30 (v Bishop. Pa.: B'. Filipič, 028; Vinko Ilaff-ner, 856; Ivan Žabkar. 855.
IZOBČENI ČLANI.
Od društva št. 1 v Chicago, HI.: Albin II. Skubic. 380. zaradi nepravilnega postopanja proti uradnikom in provizije. Društvo šteje 35 članov.
Od društva št. 37 v Blackburn, Pa.: Josip Trlap. 837. Društvo šteje 16 članov.	JOS. IVANŠEK, tajnik.
IZVLEČEK REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE,
ki se je vršila dne 25. maja t. L Prisotni so bili A. Mladič, Jos. Ivanšek, M. V. Konda, J. Benko, A. Duller, L. Skubic, V. Rus in J. Mladič.
Na prošnjo dr. št. 5 v Darragh, Pa., ki prosi, da 'bi se jih počakalo za tekoči mesec s asesmentom, se odgovori, da je v tem slučaju društvo Zvezi odgovorno za prispevke.
Dr. št. 2 v Claridge, Pa. je poslalo -prošnjo na osrednji odbor za prispevke v podporo štrajkar-jem in njih družini v Westmoreland okraju. Ker pa je to izvan Zvezniga delokroga, stavi br. Duller predlog, da «e prošnjo odstopi -glasilu iGlas Svobode. Predlog je bil sprejet, na to se pobe lejo dobrovolni prispevki od posameznikov. katero svoto priob čujenK) na drugem mestu.
Dr. št. 45 v Baltic, Mich, naznanja smrt 'br. Jože Taučer-ja, ki je padel 85 čevljev globoko v šoht in se ubil. Se vzamg na na-znanje.
Poročilo avstro-ogrskega konzula v Denver, 'Colo. o prejetem denarju po pokojnemu Ivan Ja-pel ud dr. št. 8 v McGuire, Colo. za Marijo Ja-pel in poslanem potrdilu, »e odobri in sprejme.
Poročilo dr. št. 3 v De Pue, 111. se vzame naznanje, vrnejo pa se dr. bolniške listine b. Obrca v spo polnjenje. Glede operacije br. Fr. Česen, čl. dr. št. 20 v Cleveland,
O.	se prepusti posebnemu odboru, da se prepriča o bolezni n-a kateri je Ibil operiran, ker Zveza ne plačuje odškodnino v vseh slučajih operacije.
O bolnem članu Anton Milič dr. št. 8 v McGuire. Colo., se naroči tajniku, da poskrbi bolj natančnih po-ročil predno se mu plača bolna podpora,
Br. J. -Mladič, poroča o bolnem br. Aubelnu čl. dr. št. 1 v Chica-gi. UL, katero je odredilo, da bi mu naj glavnijodbor izplačal oni del bolne podpore za katero kom-panijski zdravnik ni hotel nakazati, dasi je bil še za delo nezmožen. Na br. Benkotov predlo-g se mu izplača.
-Poročilo dr. št. 21 v Naylor, Mo. se vzame naznanje in odobri.
Prošnjo br. tajnika za blagajno se prepusti nadzornemu odboru.
(Prošnji dr. išt, 40 v Šali da, Colo., da bi se jim vsak mesec pošiljal račun, se ne more ustreči.
Nadalje poroča br. tajnik o na novo pristopivših društvih in sicer v Ravensdale, Wash, s 12 v Bowie, Colorado s 9 v La Salle, Illinois s 10 in v Ely, Minnesota s 13 elani. ‘Posamezno je bilo v tem mesecu; sprejetih k raznim drugim društvom- 24 članov in 8 članic.
Nato poroča br. predsednik o informaciji, ki sta jo s br. tajnikom doibil-a pri odvetniku glede br. A. H. Skubica. Po daljšem vsestranskem debatiranju je stavil br. Duller predlog, da se naj br. Skubica enostavno iz Zveze izabiti. Predlog je bil podpiran in s 7 glasovi sprejet.
Glede prispevkov za pokritje štroskov konvencije se je sklenilo, da plačujejo v prihodnjih petih mesecih in sicer junij, julij, auiguist. september in oktober vsi člani po $1.50. Tozadevna in bolj natančna pojasnila pa razpošlje tajnik na vsa društva.
Na to zaključi predsednik sejo ob %] 2 uri.	/
M. V. Konda, zapisnikar.
DOPIS.
Sheboygan, Wis. Cenjeno uredništvo: —
Naznaniti Vam- moram 'žalostno vest, da je dne 23. rožnika tukaj umrl rojak Karel Malar, oče bivšega zastopnika Gla® Svobode. Ranjki je bil star 54 let in do-ma iz Mokrono-ga na Dolenjskem.
Pokojnik je umrl vsled poškodb, katere je zadobil dne 13. maja. Vračal se je z dela do-mpv. ko so ga pogazili splašeni konji. Dobil je poškodbe na pljučih Na mesto nesreče je takoj -prihitel zdravnik z rešilnim vozom, s katerim- so prepeljali nesrečneža v bolnieo. Dne 23. maja ga je smrt rešila vseh muk.
Po-greb je bil dne 26. maja in udeležilo »e ga je o-bilo sorodnikov, prijateljev in znancev. Obila udeležba je dokazovala, da je bil ranjki med rojaki jako priljubljen. Bodi mu lahka tuja zemlja.
Pozdravljam vse naročnike Gl. Svobode, kateremu želim obilo naročnikov.	Jos. Pirc.
ITeuropin Želodečni Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 19JO Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci ! Ta grenčec je napravljen iz izbranih zelišč in koreninic, vsebujočih tnedi-cinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER C0„
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
Naznanilo.
Društvo štev. 16 v Clinton, Ind. ima prihodnjo sejo prvo nedeljo v mesecu juniju. Seja se vrši ob 9. uri zjutraj na navadnem prostoru. Društveni tajnik Viktor Zupančič poživlja nadalje vse člane tega društva, da prinesejo seboj plačilne knjižice, ker se morajo knjižice pregledati in dati nadzornemu odboru v pregled.
VABILO NA VESELICO.
Iz Sheboygana, Was., nam poroča rojak Frank Zoran, da priredi Slovensko Mladeniško Podr porno Društvo “Nada” veselico (pic-nie) in sicer dne 19. junija v Waltsehlesen parku. K zabavi se vabij-o vsi rojaki. Za dobro postrežbo in izvrstno pijačo bode skrbel odbor.
UGODNA PRILIKA.
360 akrov- -kmetija, ravnina, najfineja zemlja, 1 miljo od mesta in železnice, 238 akrov po-lja in travnika, drugo gozd 4 hiše, 3 veliki hlevi, 2 skladišča, 3 sadni vrti. vse ograjeno in razdeljeno v male kose z dratom, 100 akrov v pavoli, 70 v' koruzi. 70 v travulji in detelji. Cena akra $30.00 ali $10.300. takoj $6.000 drugo ostane z 6% obresti. Da se za to leto % pa vole in korure % sena. Farma nese najema v denarjem letno $1000. V pridelku je nesla lansko leto $2375 to je najemnine. Pridela se povprečno brutto $5 — 6000 letno. Slovenec, kateri ima denar in veselja do kmetijstva, naj ne zamudi te priložnosti. — Kmetija se lahko razdeli v 3 dele. Zeli se najstrožja preiskava, da je ponudba kakor oglašeno.
160 akrov visoke ravnine, bila je pred leti najbolj a kmetija, o-krog 70 akrov sedanje ljudskega travnika, drugo gozd. okrog 50 a-krov fino drevje. Svet lep izvrsten za sadjerej.o, ovčarstvo, žito, travuljo. deteljo, krompir in sočivje. Studenec na posestvu, % milje od pošte in kupčije, 4 milje od tukaj. Cena $1400, proti gotovemu plačilu. Vsa zemlja v obliž-ju $20 in višje afcer.
1150 akrov kmetija visoka rav-nina.~hiša. hlev, lep saden vrt, % milje od pošte, 3 milje od železnice. cena $16 aker. Več manjših posestev, isto gozda, po nizkih cenah na prodaj.
F. GRAM REALTY 00.
Naylor, Mo.	2x
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in Tina se lahko pošiljajo na
Mohor	ID IČD
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, 111.

hriplllipmn °bleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-UUCIUJGIHU portiranih tkanin.
gotove obleke za delavnik in praznik.
Imamu veliko zalogo trdih in mehkih klobubov.
V Z3l0?i ^tnaino vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc . spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. *6T Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupitel
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave.,
Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec naj člta “GLAS SVOBODE”
S'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK

1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od L—3. ure popoludne in	od 4.-5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8—10,
ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKGPF je Čeh, in odličen zdravnik, vobiskujte torej Slovana v svojo korist.

W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Im 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke aliženske ]8k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne jdelavrem na železnicah. _AMČENA ZA 20let. Za prihodnjih oD dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Šlačaa $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in n^ivezek darujemo z vsako uro. Q
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago
I Pijte najboljše pivo
«í
i
^ Peter Schoenhoffen Brewing Co,
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
“Glas Svobode”
(The Voice oe Libebtt)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slove?iski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja ------------
I ZA AMERIKO:
Za celo leto..p........$2.00
za pol leta............$1.00
ZA EVROPO:
Začelo leto............©¿.50
za pol leta. ..... ....$1 «25
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th St.,	Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
zgodovina se ponavlja.
Če (pogledamo, v 'svetovno zgodovino, opazimo, da se zgodovinski dogodki cesto ¡ponavljajo. Če vzamemo na primer zia vzgled smrt angleške ¡kraljice Victorije in njen velikanski pogreli in ako ta dogodek smatramo za zgodovinski, tedaj opazimo ibaš v sedaj-nosti. da se je ta zgodovinski dogodek ponovil, vseveda ne pri eni in isti osebi, pač pa pri enem in istem narodu in v eni in isti deželi. Kraki Edward VII. je nedavno tega umrl. njegovo truplo je bilo rastavljeno v krasni dvorani, kjer po ga varovali grenadirji, kaklor so .pred leti varovali mrtvo truplo kraljice Victorije. Edwar-dov sprevod je bil veličasten, e-ii a k sprevodu Victorije. Časniki poročajo, da je za Edwardovo krsto nek častnik vodil konja in psa, Ikoja ,je Edward za časa svojega življenja najbolj ljubil. To je stana zgodovinska navada, katera se ne da med ljudstvom kar tako zatreti. Ko je kninski kralj Atila umrl, je za njegovo krsto stopal njegov konj, katerega so vojščaki umorili in ga s Atilom vred baje v reki Tiberi pokopali.
Pa še veliko drugih slučajev i-mamo. g katerimi bi lahko dokazali, da se zgodovinski dogodki ponavljajo.
Ako zasledujemo zgodovino delavskih bojev, doli do one dobe. ko se da opazovati razrede, tedaj moramo reči, da bi se dal marsi-kak dogodljaj, razredna borba v prejšnih časih, primerjati s do-godljaiji današnje dobe.
Pred dobrimi1 tridesetimi leti, ko so naši očetje prvič sprevideli potrebo- unije in delavske organizacije, ko so jih 'kapitalistične družbe preganjale in v ječo metale kot človeški družbi nevarne pïopagandistè, anarhiste, itd. se je pač mnogokrat pripetilo, da se je delavcem posrečilo ustanoviti unijo, katere pa delodajalec ni hotel priznati. Razume se, da je bilo takrat mnogo težje ustanoviti unijo, kot je pa dandanes. Sedaj imamo vendar večino' inteligentnega delavstva v organizacijah, ki so vsikdair pripravljeni priskočiti na pomoč sotrpinom, ki so .ustanovili unijo, katere pa kompanija noče priznati. One ča: se je bilo huje kot je danes, ven dar se mora priznati, da je glad v onih časih na delavca ravno tako vplival, kot i danes. — zato pk je tudi zmaga istotako slavna. Cii, za katerega so se borili ;pred leti, je /bil isti kot ga ima delavstvo še dandanašnji, pa tudi v borbi za dosego tega čila je pala marsikatera žrtev.
Brez dvom,a je toraj, da se zgodovinski dogodljaj i ponavljajo.
Premogarji v Westmoreland o-kraju države Pennsylvania, ki se sedaj 'bore s premogarškimi baroni za priznanje njihove, 1. aprila ustanovljene unije, niso danes nič na boljšem, kot premogarji prve uni.iie, .ki se je ustanovila pred leti in jbda- temelj današnji okoli 400,000 članov broječi premogar-skd organizaciji, United Mine Workers of America. Okoli 400,-OOO premiogarjev in okoli 2 miljo-na žena in otrok je moralo marsi-kaiko .grenko prestati predno so premogarsiki baroni pripoznali njihove unije ter privolili v delavske zahteve. 637 unij, ki spadajo' k II. M. W. of A. je imelo isto simolO', kot jlo ima lokalna linija št. 638 v Claridge, Pa., danes. In vendar, dasi je bil hoj ljut. d’a-si je glad moril njihove družine, dasi je državna konštabuJarica s svinčenkami in bajoneti silila, da odstopijo delavci od svojega zahtevanja ter se pasje-ponižno po-
klonijo svojim delodajalcem, eo slednjič le zmagali.
Do zmage in cilja je pripomogla le železna delavčeva volja, odločnost in sloga. Brez teto treh čednosti, ki so zavednemu delav rt vu takorekoč prirojene, se ne da ničesar opraviti.
IPrigodilo' se je celo, da So kapitalisti in baroni s gattling topovi streljali na organizirane delavce, sainio da se obvarujejo pred unijo, toda trdna volja delavčeva je le zmagala.
•los. Leiter, Ibivši posestnik ppe-mogarskih rovov v Ziegler, 111. je svoje premogokope zabarikadiral in s brzostrelnimi topovi streljal na mirne unijske “pikete”. Ta premogarski baron je zapravil nekaj nad' dva miljona dolarje^ hoteč uničiti unijo. Ker pa je u-videl, da se nadalje ne more več upirati složnemu delavstvu, je moral podleči. V rovih, ki so bili prej njegova last in kjer so stav-kokazci in -skaibi z revolverji v žepih kopali premog, sedaj zopet delajo samb unijiski delavci. Navedli bi lahko' .stotine jtakovih slučajev, toda ¡menimo, da je ta dovolj. Rečemo le, da brez žrtvovanja in napora ni nobenega u-speha ali napredka. Človek, ki se vda v voljo božjo in drugih, ho tudi po volji božji in drugih poginil. Obratno pa energija in pehanje kondčho' človeka le privedeta do cilja.
V Lead, So. Dakoti, kjer je Homestalke Mining družba, katere glavni delničar je navidezni delavski prijatelj William Randolph Hearst, se rudarska organizacija, Western Federation of Miners, bori za svoj obstanek ¿t dalj časa. Unijski delavci so vstrajni in nočejo iti na delo v Haarstov rudnik, ki jih je na zahvalni dan lanskega leta zato od slovi!, ker niso hoteli podpisati izjave, da ne marajo imeti nobenega opravka z unijo. Delavci so pokazali, da so zavedni. Še danes ne delajo, trpijo revščino in s vztrajnostjo hočejo prisiliti, da sedaj škalbbka družba pripozna njihovo unijo. Ker so ostali sotrpini Western Federation of Mi ners sprevideli,-, da se gre tu za obstoj njihove organizacije, so priskočili potrebnim na pomoč Unijia v Butte, (Mont., je prispevala $'20.000 za rudarje v Lead, So. Dak. ; Illinoiški distrikt U. M. W. of A. jim je skočil na pomoč s $1000 itd. Iz tega je razvidno, da se mora vsak žrtvovati, ako ho-čenpo, da pridemo do cilja. Res je, da ne more delavec .več žrtvovati kot svoje življenje in nikomur ne bi tega svetovali, vendar pa se dobi može, ki žrtvujejo radi svoje življenje, samo ako so si v svesti, da so storili nekaj, kar privede njihove 'brate .do agiage.
Boj, katerega opazujemo sedaj v Westmoreland okraju, nas malo vznemirja, ker tiakovim bojem smo se privadili. Kjerkoli in ke-darkoli se je delavec organiziral ■v unijo se je moral vedno boriti z delodajalci, predno so slednji pripoznali delavsko organizacijo. Sredstva, 'katerih se kapitalisti poslužujejo, so nam: tudi znana. Človek, današnje dobe se je tem moritvami od strani korporacij tako privadil, da še z ramo ne ško-mizne, ko čita kako so kozaki brutalno napadli mirne št raj k ar-je in vendar nekaj govori v človeških prsih, kar obsoja sedajni kapitalistični sistem.
Človek, ki je tužčn in žalosten, poleg tega pa še lačen in zmueen, postane nekako pogumuejši, ako vidi da njegov prijatelj z njim sočustvuje in tee mogoče, mu še finaneijelno ali na kak drug način pomore. Zato ne smemo na noben način pozabiti naših sotrpinov v Westmoreland okraju, kateri že več kot dva meseca na ¡prostem stanujejo, katerim kom-pa.nijske prodajalne še za gotov denar nočejo prodati živil in katerim grozijo državni kozaki s karabinarji, če le zapuste svoj šotor.
Rojaki v Westmoreland okraju so v teh-d'eli mesecih štra.jka potrošili prihranke in njihov boj bo odločilen, ako jim priskočimo na pomoč. Rojaki ne pustite svojih 'bratov na celi du v tem boju — zmagali bodo, ako jim priskočite pravočasno na pomoč in hodite prepričani, da bodo tudi oni vam toliko lažje pomagali kedar boste i potrebovali njihove pomoči, a-ko sami zmagajo. Roka rokio u-mije !
Zavedni rojaki, priskočite takoj na pomoč.
Ravno sedaj se tam bije boj, ¡kojiega izid .bo zgodovinskega po-
mena. Štrajka.rji so složni, imajo trdno voljo in so odločni, da zmagajo, ali hočete tedaj, da se bodo ¡morali Ukloniti kapitalistom- radi tega, ker jim nismo dali zadnji trenutek kruha, da se pokrepčajo in bijejo- odločilni boj?
¡Ne, to Ibi bila sramota za zavedno delavstvo in ,da hi kaj ta-cega omadeževalo zgodovino* delavstva v tem dvajsetem stoletju civilizacije, ne smemo dopustiti.
ČLOVEŠKO BLAGO.
Odbor zloglasne tovarniške zveze se je na nedvoumen način izrazil proti jamstvu po/djetnitkov v slučajih, kjer se poškodujejo delavci pri izvršitvi svojega pokllica.
Gospodje so se s tem odkrito in pošteno postavili na stališče kapitalistične ekonomije, po kateri je delavska moč samo blago, ki se plačuje po tržni ceni, in katerega lastnik nima nič zahtevati, če ne more več .dajati zaželjene-ga /blaga. To blago kupujejo, ter ga izkoriščajo kolikor mogoče temeljito, brez ozira na nasledke, ki nastanejo vsl-ed njihovega izkoriščanja za ljudi.
Človek v delavcu je kapitalističnim podjetnikom, kakor so oni zgoraj omenjene zVeze, popolnoma postranska stvar. Njegova usoda jih ne zanima, kakor hitro je postala njegova delavska moč zanje brez koristi. Oni igleidajo samo. kje bi izkoriščali, za drugo jim ni mar.
Če se delavec v njihovi službi ponesreči, pomenje za uje le, da se mora orodje, fei jim ne ¡more več koristiti, nadomestiti z novim, kakor se na mesto zlomljenega kolesca pri stroju ustavi novo. Razlika je le ta, da stane nov kolešček denar, medtem, ko dobi novega delavca zastonj, ki mora sam zase skrbeti ter producirati vrednost, ki ¡mu podeljuje pravi-cio, staviti svoje d Kravje in .življenje za podjetnika v nevarnost.
Takio mišljenje članov tovarniške zveze, to odkrito priznanje njihove ¡vere, je za delavca mnogo poiičljivejš-e, kakor vse kričanje onih humanitetnih družb, ki rade govorijo, da ohrioja razlika med delavskimi sloji in podjetniki samo v “ nesporazumijen'ju ”, ki bi se dalo z medsebojnim boljšim spoznavanjem in medsebojnim zaupanjem odstraniti.
Nazor, da je delavska moč samo 'blago in izvajanje, da je razmerje .med delavcem in podjetnikom navadna kupčija, v kateri igra samo ekonomična vrednost vlogo, ni nesporazumljenje, ampak izraz dejstvenega razmerja, ki tivori temelj kapitalističnega gospodstva.
V delavcih je odločitev, ali hočejo vedno ostati blago, in če hočejo imeti, da se bode vedho z njimi ravnalo, kakor z (blagom, ali če imajo dovolj samozavesti, da se takemu zilstemu uprejo in uveljavijo svoje pravice v človeški družbi. Kakor ljudi ,se bode delavce samo tedaj upoštevalo, če si priborijo moč, ki bode odlo-čevala pri prenaredbah ekonomskih institucij ; če se jim posreči, politično moč postaviti v službo njihovih splošnih interesov, in podjetnike prisiliti, spoštovati človeka v delavcu, spremeniti delavsko razmerje v njihovo večjo kori.-t in jamlčiti ¡za delavce, ter za onemogle delavske moči po vrni i odškodnino.
•Seveda, ¡mišljenja b človeškem ¡blagu podjetniki ne bodo opustili, . dokler obstaja kapitalistični izkomŠčevalni zistem, in tega premagati, mora biti cilj delavskega gibanja.
MIROVNI APOSTEL ROOSEVELT.
Povprečni mirovni čvekač je tako brezpomemben človek, da se ga lalhko pusti čvekati. Govori in čveka o miinu, objokuje grozote, vojske in opeva lepoto miru. To ne škoduje in ¡ne 'koristi nobenemu, čvekač pa še lahko pride v ime filantropa in nazadne si še mogoče prisluži Nobelovo nagrado. Drugače ¡pa ostane vse pri starem, kakor je bilo izpočetka.
Ce pa človek, kitkor Teddi Roosevelt, čveka o mira, se ne more kar tako molčati- To je lep mirovni ¡apostol ! Vsa njegova narava je boj, s pridržkom' seveda, če mu ne postane nevaren. Zagnal se je brez povoda s poldivjimi cow-bovi in prenasitimi lahkoživei v vojno na Kubi. Njegov najbolj hreber čin pa je bil 'baje ta, da u-strelil nekega španskega vojaka v 'hirlbet.
Ko je postal predsednik Združenih' Držav, je znal vse tak©' u-ravnati, da je nekaj mož v Ranami uprizorilo proti republiki Columbia nemire, samo vsled tega, ker se je ta branila dati Združenim Državam koncesijo za zgradbo .prekopa ¡pod takimi pogoji, kakor je zahteval Roosevelt. In potem je zlorabil pogodbo, ki je opravičevala Združene Države, vzdržavati zemsko ožino, v to, da republika. Columbia te umetno u-prizorjene revolucije ni mogla potlačiti.
i \	/
Ko je potekla doba njegovega predsedovanja, je uporabil svoj čas, da je odpotoval v Afriko in tam pobil -tisoče živali, ki imajo ravDO tabo pravico živeti, kakor on. človek, ki ima tako nagnenje za moritev, naj ne govori drugim, da obožava mir.
Mr. Roosevelt pa hoče ¡mir samo pogojno; hoče “časten” mir. In če se tace kaj njegove časti, raa-oja seveda on sam1. Če hi toraj hotel imeti s' kom “fajit” bi enostavno rekel, da se čuti žaljenega na časti, nakar bi lahko “žalitev” maščeval. Ta privilegij je hotel v svojem .najnovejšem' mirovnem čvekanju po Evropi državam pridržati. To se ne pravi dragega, kakor da jim pod kako pretvezo dopušča vojsko — in pri tem čveka o miru. Iz takih ust se tud: ne ,čuje gorostasno predlog. da strnejo Vlasti v slučaju potrebe s silo preprečiti kršitev ¡miru, toraj uprizoriti občne zmešnjave, mesto preprečiti lokalno. Res izborno! — (Njegovi predlogi .vojne nevarnosti in razorožen-ja pa niso ornem vredni.
Popolnoma nezmiselno je čvekanje o meščanskem, miru, kar je razvidho iz tega, da hode oboroževanje tem Večje, čfirn več se bode govorilo, in da ves vpljiv po vsem. svetu ne dobi poslanca, da ne bi prav ničesar dovolil.
Če so k‘ljMb velikim vojnim pripravam iposit-ale velike vojne skoraj nemogoče, ni to vzrok mirovnega govoričenja, ampak ker sme premagani z gotovostjo pričakovati. da mora propasti, če še ne odneha. Napoleona tretjega so kmalu odstavili, ko je izgubil vojno- in carju ¡Nikolaju .drugemu je šla tudi tesna. Če danes kak evropejski potentat podleže na bojnem poljiu, je za njega najboljše, če se pusti vjeti, ¡kakor Napoleon. Izgubljena vojna pomenja dandanes revolucijo v deželi premaganega- Tako lepo priložnost, odpraviti svoje tlačitelje, si masa ne pusti oditi. In s pohentatom pade vse, kar nas zadržuje. To vedo v “višjih krogih” prav dobro in radi tega se vražje varujejo, riskirati vojno. Delavci ne čvekajo o mirta, a oni so faktor, ki preprečuje vojsko. —
Prijavno pismo.
'S naj večjim veseljem Vam1 naznanjam, da se zopet popolnoma zdravega počutim. Imel sem dalj časa hudo bolečino v želodcu in ko sem vprašal za svet mnoge zdravnike in vžival mnoga zdravil, sem zgubil ves up, da M ke-daj okneval. Na to mi je nek prijatelj nasvetoval, da naj poskusim Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Priznati imiorara. da to zdravilo mi je pomagalo, k(\ hitro sem ga začel rabiti in sedaj se počutim1 zdrav in močan in želim svetovati vsakomur, ki trpi na bolečinah in želodcu, da rabi 'Triner/jievo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Miss Frances ¡Sutherland, cor. 4th & Locust ste., So. Bethlehem, Pa.. Nam se to čudno vidi, da je gospodična Sutherland vzela to zadnje imenovano zdravilo tako kasno, med tem ko si bi lahko mahsikako bol in strošek prihranila, 'Se bi takoj v-začetku bolezni rabila isto. Naš nasvet je, da se me odlaša s zdravljenjem bolezni v želodcu, črevih, krvi in nervov in nikoli nie eksperimentira s nepoznanimi zdravili. ampak se .takoj v začetku rabi Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, Na prodaj v lekarnah. dobrih gostilnah in pri izdelovalen Jos. Trine r, 1333'—1339 S. Ashland Ave., Chicago, lil.
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni	/
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, 111.
V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo.
Vsakdo, ki ima nagon ,do kmetijstva, naj kupi kos zemlje I Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah epaka v Evropi m k*, prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži,, temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
Prevzel stem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, predno mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi" dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je Leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže b številkami državne statistike. Kaj j e'" k met in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Dragi je sužen druzih. Zakaj: toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to najsi vsak zapomni.
Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te ‘bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno.
F. GRAM REALITY CO, NAYLOR, MO.

4*
^ Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj
*4*
4*
4*
*
*
*
4*
■odženete s«
“KAPSOL”
čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-gijo, glavobol, trganje v križu. .Isto tudi odstrani otekline in prežene otrplost.
Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del f dvakrat na dan. Cena 50c.f po pošti 55c. Denar lahko 4* pošljete v znamkah.
4*
*
4*
4*
4*
J. C. HERMANEK
LEKARNAR
1800 So. Center Ave.,	Chicago, 111.
*
*
*■
*
*
*
*
*
*
*
*
*•
*
*
*-
^4*4*4» 4* 4*^^^4*4*4* ¿j* 4*^4* 4» 41^^44 444*4* 4» s?
Blue Island Ave. & 18.
Jelinek & Mayer lastnika.
Slavnemu občinstvu
blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, mladino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in oglejte si najnovejše it> najlepše vrste blaga, ki smo jih kedaj imeli
Možke pomladanske obleke $10dO $25 Obleke za mladeniče.. ....$5 do $15 Obleke za dečke......$2,50 d0
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
X!
LAQER | MAGNET | ORANAT ^ Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Večina slovenskih krčmarjev v LaSalle, III.
toči DPEPLTJ PIVO.
PERU BEER COMPANV, Peru, lil.
Podpirajte krajevno obrt!
| Vašo obleko napravim po meri (
¡S3	in vašem okusu; nikar nekupite obleke,	»31
ki je bila narejena za koga drmega.	«
1CHARLES TYL1
|	THE POPULAR TAYLOR
II 1945 So. Halsted Str. nasproti 20. ceste, Chi:a?o, lil. j|j
E3	Na zahtevo pošljem vzorce na vse kraje, samo pišite mi kako Rg
jgj barvo, kakovost in ceno želite.
A A A AA AAAAAAAAAAAÄ A. ■*--*- A. A. A. A. A. A. A. J
Slovensko Delavsko Podporno in suspenzijsko Društvom
» A A A A A
Ustanov.
« ». * * *
V j» »» **
**»*.*«*«
21. nov. 1909
DA11RAOH, PRrVNSYI,VANIA
GLAVNI ODBOR:
j
FRiEDSlEDINIItK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Bos 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 28.	1
ZAPISNIKAR: Ivan Iflere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Ar.ona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB Š ETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK: yDR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragfh, Pa. : sPreds. Fr. Brunet, Box 54, Darragh, Pa. Taj. Fr. Oopi, Box 23, Madison, Pa.; Blag. Fr. Dermota, Box 36, Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v njeseeu, v Keyston dvorani.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Simončič, Box S8; vsi v Adamsburg, l’a. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Pred. Henrik Lamut, Box 233; Tajnik John Batich, Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — 'Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market
st.; Taj. Iv. Gantar, 706 Market st.; Blag. Jos. Cankar, 620 Mar-' ket st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 706 Market st.
Ako kateri zapazi pomote v u-radnih poročilih, to je pri imenu, naslovu in številkah naj to takoj naznani glav. tajniku, da se ista popravi.
Fr. Plazzotta, gl. tajnik.
PREMEMBA PRESTOLA V ANGLIJI.
Popolnoma (brezpomembno je, če sedi na angleškemu prestolu Edward sedmi ali njegov sin. Po-sestvovanje tega starega pohištvenega, kosa nima navadno v Angliji prav nobenega pomena, in v drugih deželah tudi ne mnogo vieč. Bili so pač nekdaj časi, ko je bil' kralj ali kak drug potentat osebnega pomena; danes pa so samo še smešni ostanki bivših časov. Monarhska maškarada se dopada dandanes samo še prav neumnim ljudem, katerim se dopade blišč, za ko j im nič ni.
Posebno v Angliji kralj ni prav nič. Napoleon prvi je odgovoril, ko so ga pozvali, naj vlada po an-gleškeni načinu, da noče biti narodova svinja za rejo. To ni bilo lepo rečeno, a je resnično. Angleški kralj ne sme biti kaj drugega. Dolbro ga redijo, “reprezentovati” mora državo, se tupatam podpisati pod kako listino, .poklicati ministra Asquitka in mu izročiti vlado, če nima ve® minisiter Bal-four večine v parlamentu. Vse to sme storiti, a to je tudi skoraj vse. Prave moči ima mnogo manij, kakor predsednik Združenih Držav.
Na to toraj ne pride, kdo jo1 angleški kralj. Eden Jurijev, številka tri ali štiri, je 'bil dvajset let ■bedast, a vendar je bil kralj. Vseeno je šlo. Kraljica Victorija je bila prvih petnajst let svojega vladanja ali noseča ali pa v otročji postelji in vladanje ji je delalo menda veliko manj skrbi, kakor je imela drugih svojih. Tak kralj je postal ravno tako nepotreben, kakor delničar kake ameriške železniške družbe v Angliji. Rezati kupone in jilh spravljati v denar je vse njihovo delo.
Edward sedmi je v tem; zmjslu svoj posel izborno opravljal. Njega se ne sme preveč ostro obsojati. Če mora kdo do 6Qtega leta čakati. prodno sme sploh kaj •storiti, ima gotovo dovolj časa za razne neumnosti, in če ima zraven tega denar, ali si ga lahko izposodi, se potem, ni čuditi, če .se uda vsern strastem', katere je baje gospod bog prepovedal. Ko je potem prišel na krmilo, je bil vse časti vreden kralj — v taki starost i postanejo ljudje navadno solidni, tudi že niso ravno kralji.
Njegovo vladanje, če s« more tako reči, je bilo v mirnih časih. Po svetu ropati se ni več moglo. Kar je bilo kaj vrednega za vzeti, se je že pospravilo pod vladanjem miroljubne Victorije. Par flik v Afriki, ki še niso imele ‘gospoda’, so bile pa komaj boja vredne.
A tu mu je bil na poti človek, ki iga je motil v njegovem miru: Billy, nemirni nemški cesar. Dolgo časa niso vedeli, kaj naj bi z njim' počeli. Imel je strahovite govore, sukal se je okoli kakor moskit in nagajal vsemu svetu. Grizel sicer ni, a hudo je brenčal in vedno komu grozil, da bode u-griznil. To je bilo stricu v Londonu neprijetno. 'Spravil se je na delo. da prihrani cesarju grizenje. V tem1 pogledu je svoje ministre jako dobro in spretno .podpiral.
Osredotočil je vse svoje sile na osamljenje Nemičije. Sklenil je zvezo s Francijo, utrdil prijateljstvo z Italijo, potegnil Špansko na svojo stran in se sprijaznil s starodavno nasprotnico Angleške, z Rusijo. Uredil je vse spore med Angleško in Rusijo v Aziji in po turški revoluciji izpodrinil nemški vpliv v Carigradu ter povodom aneksije Bosne in Hercegovine, videč v Avstriji zaveznico ‘Nemčije, dajal mogočno podporo balkanskim državam ter pomagal Avstrijo financijelno oslabiti in si pridobil močen vpliv na vse balkanske 'države.
Dejansko sta danes Nemčija in Avstrija, osamljeni v Evropi in to je v prvi vrsti delo kralja Edvarda VII., oziroma brdske vladne politike, katero stvarja parlament.
Pod Edvardovim vladanjem so se pa v Angliji sami zgodile velike izpremembe. Nastala je delavska stranka, ki je prisilila liberalce, postati “socijalno-politieni ” in da so pričeli ostreje udarjati po plemištvu. kakor so pravzaprav hoteli. Konec tega boja kralj ni več preživel. Doživeti je pa moral, da so se prestrašeni lordi po-
polnoma odpovedali principu dedovanja v postavodajni kvalifikaciji in to pomenja pravzaprav začetek konca istega. Ker, če rojstvo koga ne sme narediti zako-nodajat-elja, zakaj potem vladarja"	,
Prestolonasledniki so' navadno liberalni, o bivših angleških1 in sedanjem Juriju V., pa se govori, da je Tory. To je v bistvu pravzaprav vseeno. Tako neumen pač ne bode, da bi hotel prevreči ustavo. Kaj takega se-v Angliji navadno za kralja slabo konča. Če je plemič ali ne, proti demokratiziranju Anglije ne more ničesar storiti. V polnem teku je in nevzdržljivo.
Če je resnica in najbrže bode, da je bil sedanji kralj skrivaj poročen z neko meščanko, in da so se iz to zveze naredili otroci, in da je to ženo in otroke zavrgel, ko je videl, da postane najbrže kralj, bode imel dovolj opraviti, da z dobrim zadržanjem to slabo ravnanje popravi. Žene ima že vnaprej proti seibi in možje mu tega tudi ne bodo tako hitro odpustili. Oseba, ki bi se mogla pridobiti rešpekt, on ni. Če bi svojo družino zagovarjal in prepustil svojemu očtetu, naj ta kaj ukrene, bi stal pred narodom drugače, kakor stoji sedaj. Angleži prav gotovo ne bi dovolili, da bi bil vsled tega izključen od prestola, ker si je vzel za ženo admiralovo hčer. Če se opazuje zadevo pri luči, je sedanji kralj prav navaden stra-hopetnež, katerega drugi ne morejo spoštovati.
Opazka: Doznalo se je namreč, da se je pred leti poročil sedanji angleški kralj Jurij V. z hčerko nekega admirala. Ko mu je pa u-mrl 'brat, in je postal on prestolonaslednik, je svojo soprogo in o-troke sramotno ostavil in se ponovno poročil s ženo, ki mu je bila “po rodu enaka”. Lep mož!
BJOERNSTJERNE-BJOERNSON PRIJATELJ SLOVANOV.
Inieijativo za izjavo Björnstjer-ne Björnsona v korist Slovakom je dal — tako piše praški “Den” — dr. Ed. Lederer s pesnikom Heydukom in pisateljem Kalalom. Dr. Lederer je bil osebni prijatelj umrlega velikega Nora, mudil se je pri njem na obisku v Rimu in se j,e z njim razgovarjal o razmerah Slovanov, posebno v avstro-ogrski monarhiji. Pri razgovoru o avstrijskih razmerah je izrazil pesnik začudenje, da v avstrijski državi plačujejo ravno tiste življe, ki delajo revolucijo. “Toda Slovani”, je dodal, “niso pri tem brez krivde! Brez korajže so. morda neodkriti, morda celo preveč diplomatizirajo. Zakaj na pr. Hrvatje taje, da hrepene po veliki Hrvaški? To je utemeljeno hrepenenje. Velika madžarska država, to je igra s senčnimi figurami, toda Slovani bodo dosegli svoj, ciij. imajo velike može. veliko kulturo!” Bjömson je proglasil. da smatra mir ,med Slovani in Germani po+reben za evropski mir. “Vprašanje evropskega miru bo razrešeno v Avstriji. — Habsburška dinastija ima največ-
ji interes na tem, da sklenejo v njeni državi sporazum enakopravni narodi. 'Ni gospodujočih in hlapčevskih narodov. Ne sme'jih biti!”
Dr. Lederer je opozoril pesnika, da vse ne miški tisk izrablja zase njegov izrek, da je Pangerman in da je sam cesar Viljem vzel ta izrek s hvaležnostjo na znanje. — Bjornson j,e ogorčeno - odgovoril: “Nisem' pruski hakatist! Nisem Pangerman po nazoru cesarja Viljema ! Meni se zdi zatiranje na Pruskem blaznost., ravno tako kakor na Ogrskem, kjer hudič sam plaka nad surovostmi.”
Bjornson se je vedno vračal k vprašanju miru med Slovani in Germani. Predstavljal si je ti dve mogočni nar. skupini združeni v razmerju dveh kulturnih celot, dopolnjenem s kulturno vezjo latinskih narodov v čisto prosvetnem tekmovanju. Madžari so med temi skupinami sestavina, ki kazi. Veroval je v veliko prihodnost Slovanov, kateri so porodili može. kakor Vna Ruskem Gogolja, Turgenjeva. Dostojevskega. Tolstega, na Poljskem Miekievvicza. na Češkem Husa.
'Slavni Nor je bil enkrat v Kostnici pred Husovkn1 kamenom : pravil je dr. Ledererju o svojem takratnem dojmu: “Stal sem tam na mestu, kjer ;je dotrpel eden največjih, kar jih je človeštvo porodilo ! Odkril sem se pri spominu na takega moža.” Pri teh besedah so se mu zalesketa' solze v očeh.
V razgovoru z dr. Ledererjem se je Bjornson dotekni] trdi drugih vprašanj. Tako je obsojal antisemitizem. ki ga je smatral za prav velik madež naše dobe, prav-tako se je z gnusom izjavil o klerikalizmu. Zanimal se je toplo za čleško duševno produkcijo, dal še je informirati od dr. Ledererja ,o Stan j,u češke literature in umetnosti in je tudi pravil o svoji domovini. o ločitvi s Švedskim, ki ni bila izvedena po njegovi želji. Hotej je. da bi bila doma republika. Švedi so plemenit narod, če bi jih ne bili oboroženi Nori presenetili, bi dobrovoljno opustili personalno unijo in bi bili po nor-skem vzorcu pač tudi vpeljali republiko. Tako bi bili ti dve* skandinavski državi lahko vzor repu-bl:k za ostale evropske države.
■ K Slovakom in njih trpljenju se je vedno in vedno vračal. Občudoval je njih narodno umetnost, njih krasne narodne noše. njih o-rodja. Ta narod gre krasni prihodnosti nasproti.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJ*.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA :
Alice............8. June 1910
Oceania..........29. June 1910
Argentina.......6. July 1910
M. Washington .. 13. July 1910
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu Site ceste v S juth Brooklynu.
Naša pristanišča so:	Za, Avstrijo—TRST, za Ogrsko—REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja \ ašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Angleščina
brez učitelja! Slovensko - Angleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA
538 W. 145 St , New York, N- Y.
Pišite po cenik knjig!
Gostilna "Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22.
Mladič & Krampats.
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
glavna prevozna družba.
'P •':.*?& Š	' - ■*	2U-.	3
- V". . '...
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 Njrtb Rirer vznožji 15tii St., New York City.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MATRICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
******»44»94 444*44*44*3* 444444444444f-t»C»C fr
OTTO HORACEK
Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina
*
* w
ili
lfc ik *
*
Ä 1843
*
Blue Island
*
*
w
p
W
O»
Of
*
Avemte, Chicago, Ili.
Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine.
Izdelujoči zlatnittar.
OČI pregledamo zastonj.
*
«
i»
m
*
*
*
*
vk
ib
*
*
*
1*
»
»
S
*
*
t
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. S: 19. ul.-
VLOGE 83,000,000.00
v GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva Itt edina češka državtia banka v Chicagi. Plačuje po 3 % od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta: prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
* BY
Brkcollihs.


«s
;a°'
‘‘»^sSsSi
Tirito-

NAVODILO K
I; ZDRAVJU
ne
***$&£& -ï°OÏ -rtvOte	^




.el
c\»>


'aT

fSÄa.'i.
PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja'zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOV'ORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED'NEGA PO VOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N. Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Uradne nre so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 nre dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 nre zvečer.
JDOJPISI.
\	Peoria, 111.
Cenjeni urednik: —
Več >dni so obravnali zastopniki
60,000	illinoiških -premogarjev z lastniki pmnogovili rovov, .a o-izravnavanje'se je preložilo, ne da bi se kaj vspebov doseglo.
To po menja ali trdovraten štraj.k. in 'boj do skrajnosti, ali pa razdor zveze .pneimogarlkih 'baronov.
Od 1. aprila nadalje praznujejo'delavci, ko se je že-minulo leto v mnogih okrajih zelo slajbo delalo. Kaj 'to pomenja, vedo najbolje žene in matere premogarjev, ki že mesece nič ne zaslužijo, 'če ,se u-klonijo. delavci podjetnikom, se njih- položaj hitro poslabša; če pa ne delajo, pomenja to zopet ,žr-tvie, bedo, skrb, lakoto, nemirne noči.
Tako vidimo v bogati deželi Illinois, z velikanskimi napravami za pridobivanje premoga, z valovitimi žitnimi polji, bogatimi sadnimi nasadi, pol milijona mož, ižena. in otrok premo garsikih okrajev gledati lakoti v obličje!
Ali ni to narobe svet, za ,'katere-iga se poganjajo danes plačani politični hlapci, hinavsko oči zavijajoči ernubi in propadli časnikar-iški piisačit
In potem naj se še kdo čudi, da is e »ocijalizem med ameriškimi ipramoigarji 'tako lepo razširja?
(Kar rabijo danes ameriški pre-mogarji (pri tem mislim na naše »slovenske), je dober delavski list. 'Delavski list je najboljša opora 'naših- premogarjev in radi tega priporočam rojakom, da prav iskrimo .in s prevdarkom .prečitajo ■članek' pod naslovom ‘“časopisi in ištrajk” ki je bil priobčen v zadnji številki Glas Svobode. Dober •delavski list potrebujemo in kot takega priporočam naš delavski in neodvisni, v svobodomiselnem duhu pisani list Glas iSvobode.
Iskren pozdrav vsem naročnikom.	Frank Z—k.
ClaričLge, Pa. Cenjeni urednik: —
Položaj se je v Westmoreland Lštrajkar.skem okraju nekoliko 'spremenil. Pr osli ponedeljek so napeli bossi in njihovi hlapci vse sile, da bi spravili kar največ ljudi na delo v rove. ,A to se jim ni posrečilo. Otroci so zapodili v beg «babe in deputije, ki so spremljali prve na poti na delo. Tudi marsikateri boste je moral bežati. Sedaj je prišla na" “pomoč’” še državna policija. Ti kozaki patrnli-irajo po potih, kadar prihajajo skalbi na delo. in kadar se vračajo. Dobili so nalog, da vsakega a-ir e tuje jo. kdor ibi koga vstavljal ali skabe nagovoril.
Vrhu tega bossi pridno spletkarijo na vise mogbee zvite načine, 'da bi V jeli v past kar največ o-pih, ,kii se borijo za delavce. Mrs. lOreenik je bila prva žrtev, ki jie bila obdolžena, da je pozdravila igarjevce s “skabi”. Od sodnika je bila vsled tega obsojena na $15 globe. Toliko niso v*si 'garjevci ■z bossi vred/ vredni. To je prva 'žrtev, katero so si privoščili <za svoje “delo”’.
Premogarji se drže trdno kot kamen in vstrajali bodo v boju, katerega so pravično začeli.
Toliko za danes, ko bode še kaj 'drugega, vam sporočim, J. B.
iMoon Run, Pa.
/ C e u j e no u r e d n išt v o : —
\'i še dolgo tega. kar šemi bral dopis Josip Šemet-a iz Wiloek, Pa. v katerem se pritožuje, da ga je inoonrunski maček zatožil pri su-periiitendentn in pitbosisu. Potrjujem. njegov opravičeni dopis. Fran k M a č e k je namreč kolektal za neko cerkev v Moon Run ih je potem bivšemu pitbossui Frank, Morgnu vse povedal, .koliko ge kateri dal. Tudi seboj ga je vodil in tistikrat se je lotil trdovratnežev. —-
V društvenem' ozir.ii doibro napredujemo, ker sinilo- složni. Dobijo 'se pa tupatam kake podrepne mušice. Tako se je spravil neki Pepe nad ženske in jih ovadil sodniji radi govorenja o podkupovanju predpostavljenih. Bila je 'tožba, pri kateri je nastalo $11.03 stroškov. Pepček je mislil, da bodo ženteike plačale, a te so bile bolj pametne, ter .se niso za njega zmenile. Tako je ostajl Pepe na cedilu. Po preteku 10. dni bi morala biti druga tožba. 8. dan je že letal okoli, da bi mu pomagale stroške plačat. A izpodletelo -mu je iir odšteti je moral $11.08. Pepčku im Mačku -svetujem, naj raje ' pred svojima pragoma pometata
---------------------- f
in pustita -drulge .ljudi v miru. Sama imata dovolj na vesti. Tolikio za danes in če ne bodeta mirovala, kmalu .kaj več.
Pozdrav vsem naročnikom Glas Svobode.	Opazovalec.
'Scofield, Utah. Cenjeno uredništvo: —
Z velikim zanimanjem sem prebrala članka od somišljenika v Wasihingtonu in Ivane T.
“iSvita se, zora pu-ea, hit’ če dana!”
Zares, svita se. Vse ljudstvo ise prebuja in tudi žene se prebujajo. Tiljočletja že vlada verski fanatizem med ljudstvom. A svitati se je začelo, v svobodomiselnem, duhu ,p:sani dopisi in članki so precej -dosegli. K a podlagi zdrave pameti in narave se je dokazalo preprostemu ljudstvu v lahko um-
jelo ljudstvo verske bajke in izmišljotine. Ip kako ne Ibi, ko so črnirhi vedno skrbeli za to, da ne pride narod do izobrazbe. Zasužnjevali in izžemali so priprosti narod. Bratili so se z veli kaši, nj ih noga pa je .stopila v .pripro-sto kočo samo tedaj, če še je v
nj.ej pokazala koščena 'žena smrt. Takrat ¡so morali skrbeti, da je zopet kaj za cerkev odpadlo. Tudi danes ni mnogo boljše, samo s to razliko, da se duhovniki, videči da jim' izginjajo tla pod nogami, ližejo sedaj .povsod). Seveda pod krinko pobožnosti, mari jim je pa le njihova nikdar polna bisaga.
Kmalu bodo ovčice brez pastir-ja-volka. Drugi bodo vodili narod, ki pa ne 'bode tropa ovac. aui-p-ak človeštva se zavedajoč rod. Past iiiji-vtolko vi so jo preveč zavozili. Osel' gre enkrat na led, ovac pa me spraviš zopet z lepa v kraj, kjer je med njimi volk gospodaril. Začelo se je svitati. Z lepimi besedami si človek ne more kupiti klobase. Rek : “pomagaj si sam, in bog ti -bode pomagal,” dandanašnji več ne vleče. Da, sam si pomagaj, in opomogel si bodeš brez onega, katerega nisi nik/dar videl in tudi še nikdar ne doživel, da bi ti kdaj .pomagal.
(Boga, katerega izrabljajo duhovniki za “bavibav” ljudstva, se oni sami ne bojijo, kakor tudi ne kapitalisti in drugi mogotci, da-siravno storijo vsak dan neštevil-no- vnebovpij-očib -grehov pri izžemanju delavcev ter zatiranju vdov in sirot. Božja kažen je samo za reveža, drugi sloji j,e ne ¡poznajo in se je ne boje. Revež, boj sie boga in dajaj, kar imaš. za farsko bisago, ker so redki bogataši, ki kaj dajo za isto.
'Mnogi pd nas se je gotovo že prepričal, da je duhovnik le tam,' kjer je. kaj evenka. Groš je duhovnikom bog.
Zakaj bi se toraj mi Slovenci dali izkoriščati. .Najlepša pšenica cvete, duhovnikom) med Slovenci. To ipa radi Teiga, ker ®o bili slovenski kmetje vedno tlačeni in so začeli 'spoznavati svobodo šele od leta 1848 naprej. A kako svoboda je bila to?! Res je, da ni več švigal po njegovemu hrbtišču graj-ščakov bič, zato |ga je pa cerkev n-rijela s železno roko in ga tlačila k tlom. Slovenec spozna vsaj
o.sebno svobodo v Ameriki. Vsi pod prapor svobode! mora biti naš klic. Duh je voljan, telo ¡pa naj stori svoje. S v ob odam ise Le i naj ttvažujejo rek:	Mir in red
vzdržuje- svet-, nered in nemir, je pogube vir!
Otreširmo se duhovniškega jarma .pri vsem. Kaj nam je treba pri zadevah, ki so popolnoma zasebnega in družinskega značaja, duhovnikov? iS tem se vzgaja ljudi j,. da se nehote klonijo- svojim izkoriščevalcem. Pri krstu, poroki, pogrebu, po-vsodi mora biti er-nub poleg. 'Če pa preračunimo, koliko stane ta “božja milost”, dobimo velikanske svote. Zakaj se ne bi te porabile za naše blagostanje?! Ljudje vzdihujejo in jamrajo1, kako trda gre za denar, a kak dolar se pa vedno dobi za “sveto” mašo.
Pri svobodomiselnih društvih naj bi se vstanovljali posebni odseki, kjer bi kak član predav-al o korist'fh isvob-cdiomiselnosti, in tudi obdržaval obrede. To je maša naloga, če nbčemo ,biti mračnjaki in zaspanci. Lepih navad in dobrega življenja se ni treba braniti. Vsak se naj sami prepriča, kje je resnica, otresa naj se duhovniškega vpljirva in jarma, da bode svoboddeje živel ter 'drugače sklepal o svetovnih nazorih.
Bratsko pozdravljam 'Vtse somišljenike.	A. Trink
Oak View, Colo. Cenjeni urednik :.—
Tu Vami pošiljam dva in pol dol. za naročkiino Glas Svobode, da mi pošiljate list v stari kraj.
V kratkem odpotujem domov, a želim ostati vaša naročnica, ker uvidim., da- je Vaš list izboren. V njem najdem vise, kar potrebujem. Iz Vašega lista 'sem! spoznala, da ,je neumnost- poljubovati črhiuhom roke, ker vendar ni drugo bitje, kakor je kdo drugi od ■nas. Človek je človek, samo da niso vsi enakega mišljenja. Veliko šemi skusila, v tej 'deželi, in i-■mel-a bi Vam- mnogo pisati. Naznaniti Vam hoče ml pa le nekaj;, kar me j-e globoko užalilo. Namreč nezavednost nekaterih naših ljudi.
S svojim soprogom sva bila leta 1008 v Palos, Ala. kjer je sedaj požar razde jal maju o. Pisala sva j rojaku v Winterquartera, Utah, kako je tam z United Mine Workers of America. Omenjeni nama je odpisal, da ižvi-žga na vsako linijo, da voda še vedno proti Sco-fieldu teče. To je bil A. P.,
Uganka mi j-e. kako morejo biti nekateri našii ljudje taki nazadnjaki. Unija je vendar za delavca največje koristi. Nekateri so tudi proti ,Vašemu listu. . Poplolnoma sem prepričana, da 'bi bilo za naš narod jako slabo. če. bi ne bilo lista Glas Svobode. Lepo napreduje in moja, kakor tudi drugih največja želja je. da bi začel izhajati dvakrat na teden. (Opomba uredništva: To se. zgodi kmalu', če nas bodo rojaki z naročnino dteforo podprli in pridno nabirali nove naročnike).
Napredne rojake opominjam, naj se združijo, kar bode le v njihov blagor. Kako žalostno ulogo igrajo sedaj skabi! iSkabi so pro-palice, ki odžirajo poštenim delavcem kruh. Zaničujem 'ji)h iz dna duše.
Mož .mora biti svoboden, in boriti' se 'inora -možko za 'svobodo, ker le v 'tej je njegov obstanek. Da je to resnica, mi mora vsakdo pritrditi.
Končam dopis in pozdravljam pred odhodom vso z a'v edin e Slovence in Slovenke, ter jim» želim največjih vspehov v. borbi za .svobodo. Vam g. urednik pa obilo naročnikov in naročnic.
Pozdravljeni od žene Vašega mišljenja	Ribničanke.
»Jenny Lind, Ark. Spoštovani urednik: —
Plrosim. priobčite nekaj vrstic v cenjenem listu Glas ¡Svobode, v katerem črtamo Vedno novice iz vseh Jerajevi Le od nas «o dopisi bolj redki. Poročati itak ne moremo. veliko, ker so nam orodje pojedle podgane, podjetnikom so pa kotli zarjaveli, da na'm ni mogoče pričeti z delom. Talko imamo dovolj časa izpiti kakšen kozarček. Danes smo sklenili, da se z malim darom spomnimo vrlega lista Glas ¡Svobode, in začeli smo za njega nabirati. Darovali so sledeči :
Stari Dolar 25c, ker se (je v kovačnici izgubil. Martin Laparnik 2o»e, ker sem bil kočijaž starega Dolarja, pa me je zmirorn nazaj zadrževali, naj ga izpijeva še kozarček. To se je godilo toliko časa. dokler nisVa bila oba v rož-cab. Stari Dolar se je nato zanašal na svojega konja, da ga bode domoV pripeljal, a pripeljal ga je do skalovja, kjer ,ni bifllo nikake ceste več. — Frank Štucin daruje 22c:, ker smo imeli veliko zabavo v Jenny Lind, 2Sc zato, ker smo povabili druge z Greenwoo-da, lOe ker sem vsaki dan dobre volje, Ide, ker ga tudi žene radi pijejo, 10c kietr je moj pes svinjino ukradel. 10c, ker nam je dal bog dež, ne pa moke, da bi si žgance naredili, ker je ištrajk. — Darovalce 20c, ker sem 'že 20 let samski, Darovalec 10c. (ker sem že 45 let star. ;pa še vedno “ledig in- frej”, lOe zato, ker moram za krompir molit. Fr.' Grilc 15© ker ¡že sedem let nvsiemi cerkve znotraj videl in IGe ker se je naš dušni pastir izgubil iz Jenny Lind. Ant. Kobe 25c, ker se je na botrinji preveč opil. Fr. Hladnik 15.c, ker sem boga izgubil, 10c ker sem tudi “patemošter” izgubil in» JOe, ker se ne bojim ne farja ne hudiča.
John ¡Pubelj daruje 25c, ker poceni ,pivo- vozim iz Fort .Smitha. Martin Tomažin 26o radii božjih zapovedi. Ant. .St-ermole 15c, kor ga je dušni pastir nagnal od nauka in lOc, ker me j,e .učili da je božji namestnik. ,pa ni. Leopold Kolec 25e, ker sem “zavber” vdovec.	Martin Tomažin.
1'jivi besedi, kar si ni .moglo raztolmačiti samo. Tisočletja je ver-
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. FISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj poslete.	-
Ime... Pošta
Država.
Dolgo življenje
je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in ti dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa namili oživili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi s vese strinjaj® v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je lega telesa, skoz» katerevgre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zeio bolan, že celo telo trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni pt naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih
Triiier jevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
ledicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni efššmu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti v=ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugia zdrtvilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U.~S. Ser. št. 846-Tur Se priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. [Zdravniški nasvet, pa pašti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
REGISTERS»
čizdelek
ITALIJU
i
ADRIATIC |
po staroj i najsigurnijoj
CUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
OsrsMmifflsliaiislia
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Moderni utvrdjeni Šifovi CARPATHIA, -	13,600 TONS
PANNONIA, -	10,000 TONS i
JULTONIA, -	-	10,400 TONS;
x Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplesa ! $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume
CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd.;
S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
111	kod svakog obiižujeg agenta. Irgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zalyga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja!
SLOV
CUI/	«IM	
		j j
	ajjjplll	
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/18 So, Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J%&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&& Kupite svojo pomladansko
obleko pri =■■
m
m
m
«s
«i
«
m
«
«
«
«
«
a
1828-1830 Blue Island Avenue.
Zaloga obleke, klobukov, srajc in spodnjega -----------------perila.------
}»
»
S
Izdelovanje oblek naša posebnost.

f RAZNO IN DRUGO }
Dva blazna brez nog. 9. maja so na Studenec pripeljali Ivana Juranea iz Črnomlja, nekega drugega duševno bolnega nesrečneža to pripeljali v ¡blaznico pa iz Gorenjskega. Zanimivo je, da je vsak imel le po eno nogo.
Dopolnilna državnozborska volitev v Gorici «e 'bo vršila dme 26. junija t. 1.; event. ožja volitev je določena na dan 3. julija. Ta volitev je potrebna po odstopu dr. Marani j a. Kandidat laških liberalcev Ibo skoro gotovo dr. Al. Pettarin,
Pri občinskih volitvah v Št. Pavlu pri Preboldu je v vseh treh razredih zmagala slovlenska napredna stranka. 'V tretjem razredu so dobili naprednjaki 279 glasov, klerikalci pa 25.
Kitajci dobe parlament; izšel ¡je cesarski dekret, ki naznanja, da se otvori posvetovalna Zbornica prvi dan devetega meseca. Ta zbornica ho podlaga poznejšemu parlamentu ter (bo štela 90 članov.
V	tri cerkvene nabiralnike je
minoli mesec vlomil neki neznan zlikovec v cerkvi v Mekinjah, kjer se mn pa trud ni izplačal, kajti, kakor se domneva je v visehi treh. komaj dobil za 2 K drobiža.
Nezvest pismonoša. Pri ptujski pošti so odpustili pismonošo' Rožmarina radi službenih prestop^ kov. Pozneje se je izkazalo, da je poneveril več strankam denar. V torek so ga v Mariboru zaprli.
Svojo hišo zažgala. V noči 7. maja je začela goreti v 'Št. Lovrencu nad Mariborom hiša Marije ‘Kašovie, ki pa ne stanuje v svoji hiši, marveč v Selnici' ob Dravi. Ogenj je opazil upokojeni istražmieišter Požar, ki je zlezel skozi okno v hišo. Opazil je, da je hiša zažgana na šestih krajih. Ko je s pomočjo sosedov ogenj pogasil, je razbil vrata, vodeča v klet. ,Y kleti so našli posestnico Marijo Kašovie, ki je priznala, da je sama zažgala, da bi dobila zavarovalnino.
V	past je prišla. Ko je 10. maja 341etna ciganka Elizabeta Lem-ihergerjeva iz Št. Mohorja na Koroškem kupovala v neki pekariji v Zalokarjevi ulica kruh in ga plačala s petkronskim tolarjem, se je pri tem tako spretno sukala, da se ji je posrečilo odnesti kruh. 'petkronski tolar in še drobiž, ki ga je dobila & tega. Kmalu je pa pekova žena opazila, da jo je ciganka opeharila in to javila policijskemu stražniku, ki je zvito bic o dohitel na Zaloški cesti, ko je šla proti Mostam ter jo a-retoVal. Pri preiskavi so pri ciganki dobili še ves drobiž in petkronski tolar, ki ga je bila ukradla. Leinbergerjeva je bila pri tukajšnjem okrajnem sodišču, kamor so jo sedaj znova izročili, zaradi enakega delikta že kaznovana na 5 dni strogega zapora.
Tatvina. Dne 8. maja je bilo g. Franu Aubelju, gostilničarju in mesarju v Žuženberku ukradenega ,300 kron denarja, zlata verižica v podobi kače, ki je imela za obesek zlat ključek in srček, srebrna ženska žepna ura, zlat poročni prstan in trije drugi zlati prstani. IG. Anfbelj ima 496 K skupne škode. Tat je dosedaj še neznan ter se občinstvo pred nakupom svari.
Izkaz o deželnih podporah je
priobčila “Gorica’' ter ga razpošilja okoli. Na klerikalni švindel pride primeren go'vor. Klerikalci nesramno farbajo z izkazom. Odbili so n. pr. kar tebi nič meni nič
100.000	K za furlansko železnico ; za železnico v gorah so tako svoto seveda prišteli. Če prištejemo le to svioto, imajo Lahi že
100.000	K več podpore. Odlgovor dobijo po zasluženju. '
Pogumen orožniški stražmošter. Dne 9. maja so je pripetila v Pulju v arzenalu eksplozija. Ko so delavci opazili, da se kadi. so tekli, ven. enako iz drugih prostorov. Orožniški stražmošter Ernest Filipič, je skočil v goreči magazin ter zvalil ven še 2 soda (bencina. Ko je stopil ven, je nastala eksplozija, ki je vzročila g. Filipiču opekline po životu in glavi. Prenesli so ga domov. G. Filipič, kateremu gre hvala in priznanje za pogumne korake, je preprečil še večjo eksplozijo, ki 'bi bila lahiko prava katastrofa.
Nova bo’tezen. V belgra jski bolnišnici se je pojavila novi bo licu zen, ki: je zahtevala že več žrtev.
To novo bolezen študirajo zdravniki. Bolnišnico se je takoj seveda izoliralo.
Izid volitev na Francoskem. V
nedeljo so se vhšile ožje volitve v francoski parlament. Od 593 dozdaj izvoljenih poslancev je torej vsega skupaj 7<9 republikancev, 262 radikalcev in socr. radikalcev, 26 neodvisnih in 76 združenih soeijalistov, 72 progre-sistov, 16 nacijonalistov in 62 klerikalcev. Klerikalci so imeli tudi v ožjih volitvah zgube. Zvečer so se v Parizu pred uredništvom nekega klerikalnega Usta stepli.
Obesil se je v bližnjem gozdu poleg Kočevja mizarski pomočnik Fr. Kosmatin, doma nekje v bližini Kamnika, dne 9. maja. Baje vzrok alkohol. Zanimivo jie, da je prejšhji dan nosil in pokopaval neko unirio žensko, ker ima njegov mojster J. Novak v svoji lasti tudi pogrebni zavod.
Monopol na vžigalice. Predloga o monopolu za vžigalice bo — kakor poročajo nekateri listi — rešena v parlamentu še meseca julija t, 1. Vprašanje je, ali naj država sama vzame stvar v lastno režijo ali naj jo da v najem. Če 'bt hotela država pokupiti vse tovarne, bi to veljalo 32 mil. K, lastna režija pa bi v prvem času prinesla na leto le 8 do 10 mil. čistega. Projektirana družba, kateri bi država dala stvar v najem, pa bi državi plačevala na leto 15 milijonov in po 15 letih bi tovarne prešle brezplačno v last države. Zdaj' velja 10 skati jie vžigalic (v vsaki je po 60 vžigalic) 13 vin., potem pa bi 10 škatljic (v vsaki samo po ‘50 vžigalic) veljalo 40 vin.
V	Mlinskem pri Kobaridu na Goriškem se je pripetila velika nesreča. 321etni A. Uršič je oral pri svoji sestri “pri Peršetu”. — Ko se je vračal domov, se mu je splavila kobila, si pri drevesu pretrgala komat ter vlekla za seboj nesrečnega Uršiča. Eno nogo si je zlomil na dveh mestih., drugo na enem ter sie budi notranje poškodoval. V vojaški bolnišnici v Kobaridu so mu dali zdravniško pomoč, ali bil je tako poškodovan, da je kmalu na t.o umrl.
Obsojeni obrekovalci. V Zagrebu je bila obravnava proti urednikoma “ Agramer Zeitung” Bre-snitzu in Souvanu, ker sta dolžila zagovornika v “ vel eizdajniške m ” procesu dr. Hinkoviča in dr. Bud is a vij e vic a, da sba dobila iz Bel,grada 20.000 dinarjev. Obtoženca sta priznala* da nimata nobenih dokazov za svojo ohdol-žitev. ¡Sodišče jih je Obsodilo v e-nomesečni zapor, ki se spremeni v denarno globo v znesku 300 K.
Hrvatski sabor je imel sejo. v kateri je vlada predložila novo volilno reformo.
Po tej volilni reformi bo imelo na Hrvatskem volilno pravico 250.000 državljanov, to je 10.74% vse ga prebivalstva. Sabor je razpravljal v sobotni seji o raznih interpelacijah. Debata o volilni reformi se prične nemara v par dnevih.
V	Zirlu na Tirolskem so se ponesrečili, kakor poročla ondotni slovenski rojak Hojak, trije Hrvatje pri raztopijevanju dinamita. Eksplozija jih je raztrgala na drobne kosce, d,a ni bilo o njih po katastrofi skoro niti sledu.
Obesil se je v Predgradu v Poljanski dolini (črnomaljski okraj) pod domačo streho Janez Ilenič rojen na Butorju. Mož je imel pri 'vsaki priliki boga in sveta nebesa na jeziku. Bil je silno pobožen in zelo vnet pristaš klerikalne stranke. Vzlie t-emn pa župnik tudi tej svoji pohlevni, zvesti in pobožni ovčici ni dal zvoniti. A-ko župnik misli, da je s tem pokazal, kako je cerkev nepristranske glede zvonenja samomorilcem, se jako moti. Kajti ljudstvo se živo spominja slučaja, ,ki se j,e , zgodil .pred par meseei. Takrat si je namreč vrhovski župnik sam končal žjvljenje s tem, da je z viniškega mosta skočil v Kolpo. Pa so mu vender zvonili ne le v njegovi fari. temveč tudi po vseh sosednih cerkvah. ¡Saj je prav, da so mu zvonili, a krivično je. da niso zvonili tudi Leniču in dokaz, da v cerkvi le ni enakopravnosti. Pokopali so Ileniča naprednjaki. Klerikalec .Pavel Majerle, ki ima neko pooblastilo, jie priletel par dni pozneje gledat, če je kaj Leničevega premoženja ostalo zanj. Dokler Lenič in bil pokopan, se ni nič brigal zanj. Toda Pavel Majerle je prišel prepozno, kajti
Ilenič je pol ure pred smrtjo izročil vse svoje premoženje naprednjaku g. Petru Majerlu!
Kobilce. Najprvo so se pokazale na Krasu, kjer so povzročile lani veliko škodo. Nato pa so se začele pomikati tudi v Vipavsko dolino in res jih je sedaj na nekaterih krajih že polno. Lani so uničevali kobilice na Krasu tudi šolski otroci pod nadzorstvom u-čiteljev, deželni odbor je bil poslal par kmetijskih uradnikov na Kras, letos pa se ne Suje še nič d pokomčevanju kobilic, dasi se je v deželnem zboru sprejelo posebno podporo v ta namen. Laski liberalci v deželni hiši menda čakajo, da prilete kobilice tudi v Furlanijo, potem' bo pa vse na nogah v svrho pokončevanja kobilic pa v Furlaniji, ne med Slovenci.
Avstrijska enakopravnost. —
“Volksrat'’ za X. okraj na Dunaju je razposlal te dni okrožnice. v katerih poziva trgovce in podjetnike v navedenem okraju, naj nemudoma odpuste vse češke uslužbence in naj takoj odstranijo vse morebitne češke napise. Dunajsko državno pravdništvo pa vsega tega ne vidi. — Dne 4. m. m. j'e pa sklenil okravini za-sfop X. mestnega okraja, da morajo vsi trgovci in obrtniki v i-menovanem okraju odstraniti češke napise. Radovedni smo, ka.j bi storila vlada, če bi Pj/ublj a riški občinski svet sklenil, da morajo izginiti iz Ljubljane vsi nemški napisi. Skoro gotovo bi se pokazala dvojna avstrijka mera.
Semanjska sleparja zopet na delu. Ko je šel dne 4. m. m. popoldne posestnik Ivan Weber iz Kočevske Reke iz Kočevja s semnja, se mu pridruži nek neznanec in ga nekoliko časa spremiija. Kmalu pride pa nasproti nek drug neznanec ter ju slovenijo popraša, če nista našla kake denarnice. Ko ta dva odgovorita, da ne. jima reče: “Pa se mi pustita preiskati^” kar se je takoj zgodilo. Najprvo je “izguibitelj'’ preiskal Webrovega spremljevalca, potem je prišla vrsta pa na tega. Ko mu vzame iz ižepa listnico, Ijio da v roko spremljevalcu, ki je Webru stopil ta čas, ko je oni svoj posel se nadaljeval, za hrbet. Končavši preiskavo, je konstatoval, da nima nihče izmed nju njegove denarnice ter vzel listnico onemu iz rok in jo zopet dal Webru nazaj. Weber je šel, nič' hudega sluteč, svojo pot dalje, ta dva pa sta ostala za njim. Ko mož pogleda, čez dlje časa v listnico, je našel v nji mesto svojih 450 K, nek papir, katerega mu je bil spremljevalec med preiskavo za hrbtom zamenil z bankovci.
Železniška nesreča v Istri. Pri
podaji Vodnjan pred Puljem' se je pripetila velika nesreča. Za-tvornica ni bila zaprta in dva voza sta hotela iti čez železnico. Pri-drdral je med tem vlak, na ovinku ni videl vozov strojevodja, ter zagrabil voza. Mrtva je bila takoj 18 letna Lucija Delcaro, katero je vlak strahovito razmesaril, Damiani Andrej je umrl v (bolnišnici v Pulju. Mati na drugem vozu je lahko ranjena.
Lep parček. Jakob Schneider iz Beckershausena ob Reni je bil še lansko leto katoliški duhovnik v Braziliji. V Rio de Janeiro je pa umrl lani neki Schneiderjev sorodnik,, ki je zapustil precej veliko premoženje. Dotično zapuščino bi moral duhovnik 'Schneider deliti k svojimi sorodniki v Koblencu. Častiti sorodnik v d uho vibi obleki je pa znal celo stvar tako zasukati, da njegovi sorodniki v Koblencut niso ničesar dobili. Oškodovani so bili za 30.000 mark. Proti sleparskemu duhovniku so sorodniki napravili ovadbo. Iskali so Schneiderja po Braziliji pa ga niso mogli več dobiti ; odkuril jo je bil še o pravem času na Dunaj. Vrgel je proč blagoslovljeno dulrovsko o-bleko. ter se kot navaden civilist nastanil v nekem hotelu z mlado žensko, ki jo je vpisal v hotelj-sko knjigo kot svojo soprogo. — Napravil je bil že kupno pogodbo za neko vilo zunaj Dunaja. — Dne 23. aprila so se zglasili v njegovemi stanovanju v hotelu dunajski' detektivi. Toda gospoda celibatorja niso več dobili v gnezdu, pač pa so zaprli njegovo družico. Ker je pa menda že v zadnjem mesecu nosečnosti, so jo oddali v inkvizicijsko bolnišnico deželnega sodišča. Dne 30. aprila so v Koblencu zaprli tudi gospoda duhovnika, bodočega srečnega očeta.
I	Rojakom naznanje.
V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za ,50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse pošiljat ve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti.
Ako je kaka pomota, dfžavne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.
Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh.
1 ukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piš*poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja , v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo ia vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto.
Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev!
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po
Frank Sakser Go.
82 CORTLANDT ST„	^	NEW YORK, N. Y.
0104 ST. CLAIR AVENUE IN. E., CLEVELAND, O.
in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj
že skozi 18 let.
I
*
!
I
fr
I
fr
I

fr
fr
ti
fr
I
fr
|
fr
f
a
a
aaaa®aaaa aaaaB aaaaa#aa aa aaaaaaaaaaaai
Severova Zdravila so povrnila tisočerim ljudem zdravje, lu so na slično uslugo tudi vam.
^ M
m
LIJ
Sl
a
a
a
a
a
a
a
a
■i
a
a
a
a
a
a
-i
a
a
a
a
a
«i
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Severov
Želodčni
Grenčec
Staro in zanesljivo zdravilo za oslabeli tek, težko prebavo, onemoglost in vsakojako nepreba 'nost.
Priporočljiv kot izdatna tonika in krepilo za priletne ljudi, prebolevnike in osebe nežatga ustroja
Cena $i.oo steklenica.
^ V ARILOI	s* Severovega Želodčnega Brenčeča zamenjati z drugimi
1	^ ' pripravki. Zahtevajte pristnega in pazitie, da je ime “Severa” na-
tisnjeno na steklenici.
Na prodaj v lekarnah in zanesljivih trgovinah. Čuvajte se ponaredb. Čo ne morete dohiti Severovih Zdravil v svojem krajn, pišite nam.
Zdelani možki in ženske
nervozni, onemogli, oslabeli, opešani 'n po trti ljudje najdejo olajšl o, ato zači o uživati.
Sevesov Nervoton
zelo pri jetno in izdatno zdravilo, ki poživlja moč in krepi vse živčevje. Teši čutnice, donaša naravno spanje. Cena $1.00.
Znaki nevarnosti.
Bol v hrbt i, omotica, glavobol, otekli sklepi, us .dliua v vodi se mirajo nem idoma lečiti. aer ue.zogibno vedejo do resnih bolezni.
Mm Mio za ot ¡¡ti ia jotia
vzdržuje >receia' ae organe tel :sna v zdravju in moli terodv-ača nevarne bolez i. Na vodilo za uspešno zdravljenje okr, g vsake steklenice. SOc in #1.00.
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
. F. Severa Co. ca5T't
rs
HEJ
LEJ
LüJ
a
.0
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
t®
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
fti
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
ODVETNIK
PATENTI i
GIRL STROVE!
1009-140 Washington st.
Tel. 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra Unijska Gostilna,^*
Stastny
mrzel in gorak prigri- Ifto zek. : Pod vodstvom
2005 Blue Island Ave.
delikA Dvorana za druStvene in linijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim keglišeem ib sreze Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Bine Island Ave. Chicago Ul
3
S Kedar |
potrebu ete obleke ali obače, za ss ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Nai večja zaloga moške obleke, srajc klo- fc* bukov in spodnega perila na zapadni strani. iU	U
^	Cene zmerne. Unijsko blago.
43	Izdelujemo obleke po naročilu.	^
S J.	J.	DVORAK	& Co.|
43 --:-----------—=-----------
#3	1853-55	Blue	Island	Ave.	^
Telefon Canal	1198. )	jfc
8
nr .\ «: cnroPortF
)
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 W, 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spisi:
Vinjete .	 $1.80
Jakob Ruda.......................—-60
Za narodov blagor...............$1.00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi.............$1.00
lliša Marije Pomočnice.........$1.00
Gospa Judit.....................$1.00
Nina ..........................$1-00
Krpanova kobila................$2.00
Hlapec Jernej...................—•75
Zgodbe .........................$1.00
Za (križen ....................$1.50
Ob zori .......................$1.50
Kersnikovi spisi:
Cyklamen. I. snopič............$1.25
Agitator, II. snopič...........$1.25
Na žerinjah, III. snopič.......$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič------$1.25
Roši jin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
Jara gospoda. VI. snopič....	. .. .$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII.	sno-
pič 		....$2.50
Berite novice, IX. snopič...	....$1.75
Trdinatovi spisi:	
Bahovi huzarji		... .$1.5»
Bajke in povesti, I. zvezek.	....$1.00
.. II		....$1.00
	 III- .. -	....$1.00
- iv. „ .	....—.80
„ „ v. „ .	....$1.25
Jurčičevi spisi:	
I. zvezek 		... .—.60
II		....—.60
HI 			—.60
iv . 			—.60
v. , 						—.60
VI „ 				—.60
VII , 	*.		—.60
VHI „ 			—.60
IX. „ 		.. . .—.60
X. , 		... .—.60
XI		....—.60
Sienkiewiczovi spisi:
Rodbina polaneških v 3 delih____$5.00
Mali vitez v	3	delih...........$3.50
Potop I. in II.	zvezek..........$3.20
Križarji v 4	delih.............$2.60
Za kruhom .......................—.15
Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ............,.........$1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo .......................—.60
Jagode...........................—.60
Lešniki ........................—.60
Zimski večeri ..................—.60
Črni bratje ....................—-25
Andrej Hofer ...................—-20
Princ Evgen Savojski............. i—.25
Viljem baron Tegetthoff.........—.30
V	tujih službah ..............—.50
Na bojišču .....................— t0
Marjetica ......................—-50
V	gorskem zakotju ............—.15
Ilijada ........................—-75
Krištof Kolumb .................—-25
Uporniki .......................—-60
Vojska na daljnem vzhodu.,------$2.40
Zadnja kmečka vojska............—.80
Odkritje Amerike ...............$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj........—.90
Materina Žrtev .................—.50
Repoštev .......................—.20
Babica .........................—-60
Robinzon .......................—-60
Pri povesti o Petru velikem.....—.80
Pod turškim jarmom..............—.20
Štiri povesti ..................—-20
Izdajavec ......................—.60
Križem sveta ......................—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00
Miklova Zala ...................—-40
Zmaj iz Bozne...................—-50
Pri stricu .....................—-40
V	delu je rešitev.............—-30
Knez črni Jurij ................—-20
Nikolaj Zrinjski ................—.20
Na krivih potih.................—.40
Domači zdravnik ................—.60
Navodilo za spisovanje raznih pisem .............................—.80
Pravila dostojnosti ............—.20
Slovenski pravnik, vez..........$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5 delov ............................$7.50
Kitajci in Japonci..............—.60
Ročni slovensko-angleški in an-
gleško-slovensjki slovar ....—.60
Avstralija in nje otoki.........—.75
Razporoka ......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči .	.......................—-75
Ruska moderna ..................$2.00
Ben hur ........................$2.25
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Vaška kronika ..................—-85
Sfepni kralj Lear ..............—.60
Straža .........................$1.25
Islandski ribič ................—-60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi ........................$1.00
Slučaji osode ..................—.75
Beračica .......................—-20
Mladost ........................—.40
Božična noč .........t..........— 40
Knezova knjižica:
1.	zvezek ..................—.40
II.	„	  —.40
VII.	„	 —.50
IX.	.......................—.40
X.	.......................—.40
XI.	„	 —.40
XII.	„	 —.40
XV.	„	 —.75
Tavčarjeve povesti:
l.	zvezek .........$1.35
II.	„	 $1.35
III.	„	 $1.35
IV.............................$1.35
V. ..........................$1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča ..............—.40
Ana Karanina ..................$3.20
Kazaki ........................—.80
Venec slov. povesti:
III.	zvezek ...............—.60
IV.	„	  —.60
V.	„	  —.60
VI.	.......................—.60
VII.	„	 —.60
VIII.	„	 —.60
IX...........................—.60
Zabavna knjižnica:
13.	zvezek ...................—.50
14.	„	...........'........—.30
15.	„	 —.60
16-	  —.75
17.	„	  —.40
20.	„ ............—.75
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
I. zvezek ...................—.40
II. ...........................$1.00
'	Razni drugi spisi in prevodi:
Opatov praporščak .............—.35
Momenti .......................$1.50
Spomini........................$1.00
Iz naših krajev .............. $1.25
Obsojenci .....................$1.25
Igračke .......................$1.00
Tilho in drugi ................$1.00
Reformacija ...................—.50
Spolne bolezni ................—.25
Dadbra gospodinja..............$1.50
Primož Trubar....................50c
Dobra kuharica.,...............$3.00
Medvedji lov ..................—.50
Kapitan Žar ...................—.60
Na divjem zapadu ..............—.60
Džungl ........................$1.00
Na rakovo nogo...................50c
Srce ........................  $1.00
Slovenski fantje v Boznl, 2 zvez.
po...........................—.75
Marica ........................—.40
Spominski listi ...............—.25
Burska vojska .................—.30
Avstrijski junaki .............—.75
Znamenje štirih ...............—.30
Veliki trgovec .................—.60
General Lavdon. ..............—.30
Kirdžali ........................—.80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele in črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto.....................—.30
Strahovalci dveh kron 2 zvez... .$1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje...................—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš ........................—.75
Doktor Holman ..................—.25
Tartariniz Taraskona..............60c
Trije inušketirji ..............$2.50
in Dvajset let pozneje..........$3.00
O te ženske ....................$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
„ II.............$2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
Preko morja ....................—.40
Korotan ske povesti ............—.60
Čez trnje do sreče...............—.60
V	znamenju življenja...........—.75
Bolgarija In Srbija..............—.75
Utrinki ........................$1.00
Dolina krvi.....................$2.10
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt .....................—.80
V	naravi .....................—.60
Zadnji rodbine Benalje...........—.75
Iz nižin življenja..............'.—.50
Blagor na vrtu cvetočih..........—.75
Dve noveli .....................—.50
Rdeči smeh .....................—-75
Mali lord .......................—.80
Kratka zgodovina..................50c
Kako pišejo ženske..............$1.50
Navihanci.......................$1.25
Znanci..........................$1.00
Jari junaki ....................$1.25
Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po.............—.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25
Zarnik I. zvezek.................—.50
Solnce in senca ................—.15
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva qjnta. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne rode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
j Vsak slovenski delavec j mora citati svoje glasilo | I t. j. “Glas Svobode!” j
Družabni razredi v času francoske revolucije
SPISAL K. KAUTSKY. — POSLOVENIL A. H. S.
(Nadaljevanje.)
X.
Druge velesile.
iPredno zaključimo popis družabnih! razredov na 'Francoskem pred revolucijo, je dobro, če ob kratkem pregledamo stališča drugih' fevdalnih elementov napram Franciji, če pogledamo kako je bilo plieirVtvo in dvori izvan Francije, ker vse to je'zelo vplivalo na francoski revolucijonami razvoj.
Kakor neverjeten je bil razkol med monarhijo in plemstvom na Francoskem, nedolgo pred' revolucijo. toliko bolj je neverjetno, da je celo ,po revoluciji izbruhnil podoben razkol v eVropejski ¡monarhiji in da so saimo začasni interesi najbolj omejene narave doprinesli konflikte med elementi, kojith splošni in trajajoči interesi so zahtevali nekako zvezo med seboj. V tej zaključujoči razpravi hočemo navesti samo nekaj važnejših konfliktov.
Habsburški kralj, Jožef H. se je podal na delo v svojih pokrajinah s veliko eneržijo, ne da bi kaj premišljeval, ker pred vsem je hotel ustanoviti celo vrsto radikalnih reform, v vrsti s novim despotizmom. V poslanski zbornici je ¿obro pomel in je podjarmil priviligirance in splošnost pod vsvojo birokracijo. T istem času se je to imenovalo restoraci-ja “enakosti pred zakonom”, da-siravno takrat zakon ni. bil nič druzega kot volja avtokrata. — Plemstvo je moralo plačati daA’-ke, med tem ko je bilo prej davkov prosto, poleg tega pa je zgubilo neomejeno pravico nacl_k>me-tom ; duhovščina posebno redovniki so zgubili velikanska posestva, plemeniči-uradniki, ki so i-meli urade v zakupu so zgubili te pravice in velikanske dohodke. To uradno plemstvo je bilo posebno flideno v Belgiji, ki je bila takrat last Habsburžanov. Posledica te Jožefove reformacije je b ji a ta, da se je začelo plemstvo zgražati nad njim ter da je postajalo čim dalje bolj nevoljno. ¡Godrnjali so in se upirali in koneč-no je, prišlo tako daleč, da so se na Ogrskem in Belgiji leta 1780 z orožjem uprli. Pruska vlada je storila vse, kar bi bolj podkurilo punt, samo da oslabi Avstrijo. Praški poslanec na Dunaju, Herr Jacobi, je bil.a- bližnem sorodstvu s vodji opozicije in jih je spodbujal. da store vse potrebno, samo da zanetijo upor in javni punt proti cesarju.
Razburkanost in razdivjanost ogrskega plemstva se da lahko raztolmačiti. To plemstvo je še vedno imelo dovolj lastne moči. da so branili svoje interese in niso potrebovali monarhije, da bi um pomagala. Bilo je plemstvo in ne vlada, ki je zatrla kmečki punt z leta 1784—1785. Položaj v Belgiji na je bil povsem drugačen. Oudotno fevdalno plemstvo je bilo slabotno in njegova pozicija ravno tako podkopana kot ona njihovih' sosedov na Francoskem. In vkljub temu slab položaj plemstva na Francoskem jim še ni odprl oči. Brez pomisleka, so takoj po naskoku Bastile in 4. avgustu sprejeli kooperacije demokratov za. ustajo in >so Belgijo enostavno proglasili za neodvisno republiko-. Dne 7. januarja 179-0 so se zastopniki raznih pokrajin v Belgiji zbrali in proglasili “Združene države Belgijske”, seveda ne po ameriškem vzorcu, marveč po starem fevdalnem^
Takoj po dosegi “prostosti” j-e nastal razkol -med privil igiranei in zastopniki ljudstva, ki so hoteli slediti francoskemu zgledu. Še več! Prusija j<j pustila svoje zaveznike na cedilu. Namesto, da hi Avstriji napovedala vojno, je sklenila s Habsburško monarhijo zvezo s- pogodbo v Reichenbachu dne 27. julija 1790. T tem času pa je Jožef II.. ki se je vpognil mnogim točkam, umrl. Njegov naslednik, Leopold II. je 'bil pripravljen napraviti koncesije’ in rezultat je -bilo to, da je bila O-grska kmalu ulgnana in punt zadušen. a nepodpiran upor na Belgijskem1 pa je bil z lahka zadušen. To se je zgodilo leta 1791 — 1792.
Vsekako pa je revolucionarna epizoda dobro pretresla belgijsko ljudstvo. Belgija se ni dala več umiriti in novo, pravo- Tevolncijo-namo gibanje je začelo vreti med narodom. Konsekventno je Belgi-
ja z lahka pala v roke Francozov, ko hitro so slednji prestopili njene meje (1702). Ko bi Belgija sama vživala mir v svojih .mejah, bi ¡bila trdna pomoč za operacijo proti-revolucije proti Franciji in bi bila ?elo nevarna francoski re-voluciji. Namesto tega je kratkovidna pohlepnost aristokracije, duhovščine in uradnega plemstva zasukala isto v nekako pribežališče za Francijo.
¡Plemiči na Švedskem so bili skoro večji razgrajači kot pa Madžari in Belgijci. S vrsto coup d’ etatov je Gustav III. oropal plemiče njihovih privilegijev' ter jim krčil njihove pravice, dokler si -ni konečno leta 1789 podjarmil neomejeno oblast. Svojo moč in dohodke, dohajajoče mu iz padea .plemstva ni porabil za povzdigo očetnjave, ampak za otročje in dragocene nenavadne dogodke.
Kot gledališka jufiak, z jednim očesom za dramatičen efekt, in-sp riran s ridikulozno megalomanijo, se jie hotel kazati da je tranM monarhijskega interesa v Evropi. da! je Herkules, ki bo zaprl hidrant revolucije. ¡Pridig,j-val je križarsko vojsko za ¡Francijo ; hotel je celo sam voditi ¡bro-dovje doli po Seinu do Pariza in uničiti z jednim udarcev gnezdo revolucije. V letu 1791 je potoval \/ Aix. da konsp-irira s Francoskimi izgnanci v dosego resto-racije stare monarhije. Toda, zarota švedskih plemičev proti Gustavu je v njegovi odsotnosti dozorela. Zarotniki so bili prepričani. da dobe zopet svoje privilegije nazaj edino le tedaj, če odstavijo kralja. Dne 17. marca 1792 je kroglja- zarotnika Anekarstro-ma pretrgala vsako nit .proti-revolucije. To se je zgodilo skoro eno leto predno so republikanci na Francoskem izvršili vojni zakon proti Louisu NA7!. (21. jan. 1798), ker je on v teku vojske konspiriral s sovražnikom dežele. Iz tega pa zopet vidimo, da je plemstvo .pokazalo sanskulotom kako kraljeve glave padajajo pod giljotino (nožem).
Pokazalo se je tudi. da so bili državni diplomati onega časa bolj kratkovidni. bolj preslepljeni vsled pohlepa, kot pa plemstvo. Njihova koalicija proti revoluciji nam očividno kaže, kaj pomeni beseda “reakeijonama masa” in če bolj nabližje pogledamo to “maso” vidimo največji kontrast in najgloblje delitve.
Začetek francoske revolucije je našel celo Evropo na robu svetovne vojske. Katarini II., ruski carici, se je -posrečilo pregovoriti cesarja Jožefa, da je šel ž njo v vojsko proti Tubiiji. obljubujoč mu. da si Turčijo med seboj razdelita. Rusija je začela vojsko proti Turčiji leta 1787 in Avstrija pa leto kasneje, (1788). Razume se, da Prusija bi bila sedaj tudi rada svoje grabežljive parklje vmes posegla, posebno še, če pomislimo. da je praski kralj Friderik II. imel nekak spor s Jožefom in da ni rad videl, da bi se Avstrija pomogla na Balkanu. (Je si Avstriji pribori kako turško pokrajino mora toliko zgubiti na praski meji, si je mislil Friderik. Ce pa drugače ne, mora dati Au-strijiaPoljakomJ Galicijo inlPoljska pa naj bi Prusiji prepustila gotove distrikte, med temi mesti Thorn in Danzig. Razume se, da Austrija kaj tacega gotovo ne bi prostovoljno storila in zato se je Prusija pripravljala za vojsko in je .gledala- okoli po zaveznikih. Najbližji seveda so bili Poljaki, katerim je hotela še en kos zemlje odtrgati.
Profesor Ton Sjlbel popisuje v “Gescbichte der Revolutionszeit” zelo natančno- o vplivu druge in tretje delitve poljske kraljevine. Njegova .zgodovina temelji deloma 'na lUaterjalu iz arbivo-v, do katerih je težko priti. Vendar pa se mora reči, da„iprofesor je bil površen in pristranski, sosebno pri tem ko vidi v katastrofi viseči nad Poljsko konsekvence velike in težke krivde in riše grozno sliko nizkotnosti poljskega -plemstva in kako so izžemali in izkoriščali poljsko ljudstvo. Von Svbelu, pruskemu profesorju ne bomo vzeli za zlo zato, kar se postavlja za svetovnega sodnika, katerega se pokliče da sodi nedolžnost in krivico historičnih' faktorjev večne morale, znam.enite za vse čase in vse- narode. To je
)
namreč navada med zgodovinopisci, vendar po naših mislih se postavlja “večna pravica” našega “svetovnega sodnika” v slabo luč, ce pravi, da so Poljaki občutili posledice njihove “velike in težke krivde” zato ker se niso zadovoljili ,s delitvijo, katero so planirale Prusija, Avstrija, Rusija in vse drage države v Evropi. Mi smp mnenja, da plemstvo vsepovsod je bistveno 'kazalo iste moralne kakovosti kot i drugi, edino morda s to razliko, da poljski .plemiči so^ bili edini, 'ki niso rabili robčkov, — poteze, katera zgleda Ton iSybeln, da je štela pri “krivdi”. Edina razlika med Poljaki in njihovimi sosedi je bilo to, da Poljska ni razvila onih faktorjev, kateri so drugod' formirali proti-t,ežo proti plemstvu. S tem hočemo namreč reči, da Poljska ni razvila dovolj močne, centralizirane državne uprave ali mlogoene buržuazije, tako da bi se ekonomična in politična evolucija, ki nikakor ni pustila- Poljsko nedotaknjeno. utrdila. Poljska je bila -pred vsem ekonomično in politično nazadnjaška in zato se je imela zahvaliti svojim mogočnim' sosedom. pred vsem pa Rusiji. Z dejanjem in besedo so sistematično podžigali “elemente punta in nereda .po vsej Poljski in so sproti iztrgali, izpulili vsako kal, ki bi morda zrastla v večjo ekonomično in politično deblo. Ce je bilo potrebno, zagrabili so tudi po o-rožju in tako je prišlo, da je pred 50G leti največje neodvisno kraljestvo v Evropi, ki je zadalo smrtni udarec Križarjem in njih izkoriščanju. postalo sedaj odvisno od dragih še predno je izginilo iz zemljevida. Mutualna zavist evropejskih1 v lasti je podaljšala navidezni obstoj Poljske, drugače je bila že itak v rokah drugih.
Leta 1772 je že prišlo tako daleč, da so Prusija, Rusija in Avstrija v skupnem sporazumu med seboj razdelili večji del -poljskega kraljestva. T letu 1775 so vele v lasti prisilile ostanek Poljske, da si izdela “republikansko” u-.stavo in da se podvrže njihovi protek-eiji. Ta ustava pa je napravila sistematično upravo nemogočo in je .povzdignila anarhizem do principa. Od tistega časa naprej pa je imela tam Rusija neomejeno vlado in sicer deloma vsled tega, ker je podkupila glar ve plemstva, katere je ustava napravila vse možne J deloma pa vsled teroriziranja. Toda ko so bile Katarinine čete doli na Turškem in tam imele dovolj opravka, so si mislili poljski rodoljubi, da je prišel ugodni čas, ko se znebijo ruskega- jarma. Tej misli je sledila takoj formulacija nove u-stave, ki bi odstranila vsaj deloma fevdalno anarhijo. Prusija, ki je hotela škodovati Avstriji, jih je spodbujala, da store energične korake. Seveda Prusija je prežala sedaj po Galiciji in ne samo po -mestih' Th-orn in Danzigu. Konečno. dne 20. sušca 1790 je Prusija celo sklenila formalno pogodbo s Poljsko, da na podlagi iste ena dragi /pomagati v slučaji napada od zunaj. Istočasno, kakor smo videli, je Prusija sklenila nekako zvezo s ustaši na Ogrskem in v Belgiji.
Angleška je bila v zvezi s Prusijo. ker prva je videla v Rusiji silo. Ikoje rast bi interferirala s kupčijami in trgovino v Baltih kem morju kakor tudi na iztoku. |!Samo ena velesila, ki bi znala škodovati je bila in ta je Francija. katera je bila zvezana s Avstrijo vsled rodbinske vezi.
Lahko si je misliti kako vesel je bil praski dvor, ko je zvedel, da revolucija je storila to monarhijo nezmožno za kako vojsko, sk.j za tisti čas. Tako malo je Prusija razumela važnost 'revolucije, tako slepa je postala vsled pohlepa po rasti, da je pozdravljala majanje francoskega prestola, češ. saj sedaj je pot odprta, da si pridobi kos Poljske. Praska vlada se ni samo veselila francoske
revolucije, temveč ji je celo pomagala. Pruski poslane v Parizu, grof Goltz, je stopil v najožjo .zvezo si demokratično stranko v narodni -skupščini. Oh- neki -priliki je pruski kralj čestital Betonu, ipošlancu levice, zaradi nekega demokratičnega govora in se je sam1 osebno zanimal in potegoval za to, da se kralju c— francoskemu — odvzame pravica odločiti, naj li. bo vojska ali mdr. Ko bi se to zgodilo, potem se Prusija ne bi rabila bati nobenega napada -od strani Francozov, Da ne bi Goltza preveč kompromitiral, mu je dal »Juda Ephraima za pomočnika, Ta Ephraim je bil ona oseba. ki je delovala ¡v Belgiji v prid Prusije.
P9ložaj v letu 1790 je bil zelo ugoden za Prusijo — monarhija v Franciji ni bila v stanu voditi vojske; v ¡Belgiji je 'bil punt zma-gonosen:	Madžari so bali trdo-
glavno uporni; hrbet 'Prusije so branili Polaki (in Švedi) in Rusija in Avstrija pa ste imeli dovolj opravka s Turkom!, ki se je branil na čudovite načine. T tem položaju je bila Avstrija takore-koč ¡brez obrambe pred Prusijo, ki je bila zvezana s bogato Anglijo. Pruski kralj Friderik II. je kar koprnel po vojski.
T temi času pa je vročekrvni in strašni Jožef umrl in previdni Leopold, ki mu je sledil, je bil precej pretkan. Da se je uda], je razorožil svoje sovražnike, pomiril Ogrsko, prenehal vojt-ho s Turki in sklenil pogodbo s Prusijo v Reichenbachu dne 27. julija 1790. S tem, da je sprejel pruske predloge, je oropal Prusijo vsake namere za vojsko začeti.
Konec prihodnjič.
TAIN’EXPELLET
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih b »lečinah, nevralgi ji, prehlajen ju itd. poskusi vdrg-nenje z
PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York.
Pazte pa varstveno znamko z sidrom.
/temu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svete, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
B. K. Šimonek obozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.