KRONIKA
3
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
43
1995
KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Uredniški odbor :
dr. Marjai\ Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo
Gastrin, dr. Stane Granda (odgovorni urednik), dr.
Olga Janša-Zorn, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec,
Peter Stres, Kristina Samperl-Purg, dr. Zmago Šmitek,
dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, dr. Maja
Zvanut, dr. Aleš Gabrič, dr. Janez Cvirn (glavni
urednik)
Prevodi :
Katarina Kobilica - angleščina
Niko Hudelja - nemščina
Bibliografska obdelava :
Branko Goropevšek
Uredništvo in uprava :
Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino,
Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, tel. 061 17 69 210
Sofinansirata :
Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike
Slovenije
Računalniški prelom :
MEDIT d.0.0.
Tisk :
Skušek
Na naslovni strani :
Razglednica Kočevja (1909)
(zbirka Ludwiga Krena)
Na podlagi mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo RS
štev. 415-4/92 z dne 5. 3. 1992 gre za proizvod, od katerega se
plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5% po tarifni
številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 5/92)
KAZALO
Ludwig Kren :    Kočevska 600 let nemški jezikovni otok ...........
Adam Lucijan :    Donesek k zgodovini Ortenburžanov
na Dolenjskem........................................................
Stanislav Južnič :    Južna meja "Kočevskega otoka"
v 15. in 16. stoletju ................................................
Stane Granda :    Politične razmere na Kočevskem v letu 1848 .
Vanda Trdan :    Rdeči in črni. Državnozborske
volitve leta 1907 na Kočevskem .........................
Bojan Balkovec :    "Ta sklep mora biti vsakemu Kočevarju
svetinja..." Parlamentrane volitve na
Kočevskem med obema vojnama ......................
Tone Ferenc :    Problemi ponovne poselitve Kočevske
med vojno ...............................................................
Mitja Ferenc :    Štetje prebivalstva in hiš 15. junija 1945 na
območju okrajnega izvršnega ljudskega
odbora v Kočevju ..................................................
Marija Lackner Kundegraber :    Etnografske značilnosti na nekdanjem
Kočevskem nemškem jezikovnem otoku ........
Gojko Zupan :    Endemitska umetnost na Kočevskem
Cerkve in genius loci ............................................
Alojz Cindrič :    Kočevski študenti na Dunajski
univerzi (1365-1917) ..............................................
Petra Svoljšak :    Neodvisna kočevska republika ..........................
Ludwig Kren :    "Soseda, zdaj smo berači"
Korespondenca iz usodnih dni preselitve.......
Seznam krajev in občin okrajnega glavarstva
Kočevje leta 1900.....................................................
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Ludwig Kren*
Kočevska
600 let nemški jezikovni otok
"Rojstna listina" kočevskega nemškega jezikov-
nega otoka sega v leto 1339, podpisal pa jo je (1.
septembra) oglejski patriarh Bertrand. V njej je do-
volil grofu Ottu Ortenburžanu, da nastavi pri ka-
pelici Sv. Jerneja, ki jo je le-ta sezidal pri svoji
podeželski pristavi ("vüla tua in Moswald")!,
kaplana. Tamošnjim prebivalcem, katerim je obisk
svete maše v oddaljeni farni cerkvi - brez dvoma
je to prafama cerkev Sv. Štefana v Ribnici - otež-
kočen, naj kaplan bere maše, jim deli zakramente
in jih tudi pokoplje.
Bolj obširna in informativna je listina, ki jo je
podpisal patriarh Ludvik della Torre v Vidmu 1.
maja 1363. Listina izrecno navaja, da so se na
območju farne cerkve sv. Štefana v Ribnici ("in
Reiffniz") naselili ljudje v "ne malem številu" in to
na področju, ki je bilo dotedaj nenaseljeno in
neobdelano. To ljudstvo si je zgradilo domove in
je začelo v teh bivših gozdovih s poljedelstvom. V
zahvalo Bogu in Devici Mariji, pa tudi v tolažbo
tega ljudstva in njegovih potomcev so bile zgra-
jene cerkve "in Gotsche, Polan, Costei, Ossiwniz et
Goteniz"... Pomen te listine leži med drugim v
tem, da navede naselitev na dotedaj neoblju-
denem področju in da omeni izrecno krajevna
imena, ki so uradno veljala do konca habsburške
monarhije 1918: Gotsche (Gottschee), in Goteniz
* Avtor prispevka Ludwig Kren se je rodil 17. decembra
1920 v Stari Cerkvi na Kočevskem. Po končani realni
gimnaziji v Kočevju je kot pripadnik nemške manjšine
Kočevarjev nadaljeval študij na Privatnem nemškem
učiteljišču ("sa pravom javnosti") v Novem Vrbasu, po
izbruhu vojne pa je v šolskem letu 1941/42 študij nada-
ljeval na učiteljišču v Gradcu (elcspozitura Wagna-Leib-
nitz). Od aprila 1942 do aprila 1944 je služboval kot uči-
telj v naselitvenem območju Kočevarjev (Velika Dolina
pri Brežicah), potem pa je bil mobiliziran v nemško
vojsko. Po vrnitvi iz ujetništva je bil, ker ni mei držav-
ljanstva, provizorično nameščen za učitelja v občini Slo-
venji Plajberk (Windisch Bleiberg), kasneje pa je služ-
boval kot predmetni učitelj (in ravnatelj) na glavnih
šolah v Borovljah (Ferlach) in Celovcu (Klagenfurt). Kot
pisec člankov ali urednik je sodeloval pri številnih pub-
likacijah o zgodovini in kulturi Kočevarjev, ki so jih iz-
dajale zveze rojakov iz Kočevske v Avstriji in Nemčiji.
Od marca 1971 je urednik mesečnika Gottcheer Zeitung.
Živi v Žihpoljah (Maria Rain) blizu Celovca.
Priporočljivo je vzeti "Moswald" kot ledinsko ime, znan-
stveno neoporečno je istovetiti Moswald z današnjim
delom mesta Kočevje - Mahovnik.
(Göttenitz).
Leta 1339 ena cerkev - in to kapelica - 44 let
pozneje pa že 5 cerkva, so dejstva, ki brez dvoma
vzbujajo pozornost. Vendar je treba dodati, da tr-
ditve Valvasorja^, češ da je cesar Karel IV. (1347-
1378) predal grofu Frideriku Ortenburškemu (bratu
zgoraj navedenega Otona in vicedom bamberških
škofov) 300 uporniških Frankov in Turinžanov z
družinami, namesto da bi jih za upornost drugače
kaznoval, kot podložnike, dozdaj ni bilo mogoče
verificirati. Tudi dialektologi, katerih mnenje je
treba zaradi pomanjkanja ustreznih listin posebno
upoštevati, se strinjajo v enem: narečje Kočevarjev
je v glavnem bavarskega izvora in meri na avs-
trijsko Zgornjo Koroško oziroma na Vzhodno Ti-
rolsko, torej na območja, kjer so imeli Orten-
buržani posestva. (Naj omenim v zvezi s tem le
njihov grad Ortenburg pri mestu Spittal ob Dravi,
ki je danes razvalina). Valvasor se ukvarja s Ko-
čevsko in Kočevarji na več mestih svoje Slave.
Glede njihovega jezika meni, da govorijo vsi nem-
ško, a precej grobo, kot kmetje na Frankovskem
(reden alle Teutsch; doch ziemlich grob / wie in
Francken die Bauren...). Da govorijo Kočevarji
nemško, potrjuje tudi cerkveni vir: beograjski škof
Albert Rendjic (sedež v Smederevu), ki je bil ime-
novan za vizitatorja Uskokov ob meji Kranjske, kot
gmotno podlago pa mu je cesar Ferdinand 11.
(1619-1637) podaril župnijo Kočevje. V potrjevalni
listini z 28. maja 1629 namreč zahteva Vatikan od
vizitatorja in imetnika župnije, da je treba tam
nastaviti kaplane, ki obvladajo nemščino ("lingua
teuthonica")^.
Brez dvoma, "veliki gozd na jugozahodu Kranj-
ske" je stopil v luč zgodovine. Toda ne ta gozd,
ampak predvsem kraška tia in pomanjkanje vode
so otežkočili obdelovanje zernlje in povečanje
grude z naraščajočim številom prebivalcev. Krajev-
na imena: SuH Potok (Dürnbach), Beli Kamen
(Weißenstein), Rdeä Kamen (Rotenstein) in Pok-
štajn (Pockstein) nazorno ponazarjajo nerodovitno
grudo, imena Hrib (Büchel), Tand Vrh (Tanz-
^   Prim. Valvazor, Die Ehre des Herzogtums Krain", III.,
Str. 194.
Prim. Wilhelm Baum, Deutsche und Slowenen in Krain,
Klagenfurt 1981, str. 127.
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
bühel). Bukova Gora (Buchberg), Fugled (Hohen-
berg, t. j. "Visoka gora") pa naselbine na obronkih.
Nedvomno je del krajevnih imen slovenskega
izvora, tako samo mesto, v pečatu iz leta 1471
navedeno kot Kotschew (torej Kočev). In Burkard
Zink navede v svoji kroniki, da je leta 1407 prišel
iz mesta Memingen k stricu, ki je bil župnik v vasi
"an der Riegg... ain groß schön dorf..." (torej "ob
reki... velika lepa vas..."), brez dvoma v današnji
Kočevski Reki.
Usodno zarezo v življenju nemškega življa na
Kočevskem predstavlja izid prve svetovne vojne.
Sicer je govornik Jugoslovanskega kluba v dunaj-
skem parlamentu dr. Anton Korošec v Majniški
deklaraciji" zahteval združitev vseh področij, kjer
živijo Slovenci, Hrvati in Srbi v samostojno, svo-
bodno, na demokratičnih principih zgrajeno dr-
žavo pod žezlom Habsburžabov (30. maja 1917).
Toda že 20. julija 1917 so na otoku Krfu zbrani
odposlanci v deklaraciji zahtevali ustanovitev jugo-
slovanske države, kjer naj bi vsi narodi južnih Slo-
vanov živeli popolnoma enakopravni pod žezlom
Karadjordjevičev. In manifest ameriškega predsed-
nika Wilsona, objavljen 8. januarja 1918, je v točki
10 zahteval, da je treba narodom Avstro-Ogrske
odpreti vse možnosti za popolnoma svoboden raz-
voj. Ta točka je bU jasen namig, da za to državo ni
več prostora v Evropi! Reprezentantje mest z nem-
ško večino na takratnem južnem Štajerskem, npr.
Brežic, Celja, Maribora in Ptuja, so se zoperstavili
tej zahtevi'*. Tako duhovništvo Kočevske kot tudi
zastopstvo občine se je uvrstilo v krog tistih, ki so
zagovarjali nadaljnji obstoj monarhije^ Nadvse po-
memben dokument v vrsti vseh teh prizadevanj je
bil manifest "Gottscheerland", ki ga je izdal Nemški
Narodni svet Kočevske 1918. Že 1. decembra 1918
je proklamiral Aleksander Karadjordjevič kot re-
gent zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev;
Avstro-Ogrska, država Habsburžanov, je postala
zgodovina...
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je s 1.
januarjem 1919 iz služb odpustilo vse uradnike
nemškega pokolenja^. V najkrajšem času je bilo
visoko razvito nemško šolstvo v Sloveniji uničeno''.
In "zemljiška reforma" - to se pravi razlastitev - je
zadela predvsem nemške veleposestnike. Nič čud-
nega, če je Ivan Mohorič^ merul, da je zemljiška
^ Prim. Gottscheer Bote, 4. 6. 1918; odgovarjajočo opombo
v tem smislu najdemo tudi v (pol)uradni Laibacher
Zeitung 8. januarja 1918, kjer se ljubljanski župan dr.
Ivan Tavčar protivi tej zamisli.
^   Prim. Gottscheer Bote, 4. 4. in 4. 6. 1918.
^ Prim, odlok 202 centralne vlade SHS z 12. decembra
1918.
' Prim. H. U. Wehler, Nationalitätenpolitik in Jugo-
slawien, Göttingen, 1980, str. 23.
Ivan Mohorič, Entwicklung der Gottscheer Wälder
(übersetzt aus dem Slowenischen von Ernst Stalzer und
Wilhelm Lampeter), Gottscheer Landsmannschaft in
reforma pomembna tudi v narodnostnem oziru,
saj da je z razlastitvijo zemlje vpliv tujih fevdalcev
(v tem primeru Auerspergov) dokončno uničen,
hkrati pa je odvzeta germanizadji na Kočevskem
matericdna podlaga^.
Svetle trenutke v tem vzdušju psihičnega in
fizičnega terorja^'' ter nezaupanja predstavljajo po-
izkusi, kako bi nemški manjšini v Jugoslaviji kot
slovenski manjšini v Avstriji olajšali kulturno de-
javnost na podlagi reciprodtete. Tozadevne ini-
dative so izšle od predstavnikov nemške manjšine
v beograjski Skupščini^^. Prvi tovrsten poizkus se
je leta 1929 izjalovil, toda v tridesetiJi letih so
predstavniki kočevskih Nemcev navezali stike s
predstavniki Slovencev in vladnih krogov na Ko-
roškem, prav tako z uradnimi krogi Slovenije in
centralne vlade v Beogradu^^. A iz Beograda ni
bilo odziva, kakor tudi že poprej ne iz Ljubljane.
S prikljudtvijo Avstrije v marcu 1938 je postal
sosed Jugoslavije nemški rajh. Prikljuatev je bila
dogodek, ki je našel v Jugoslaviji polno razume-
vanja. Med obema državama je vladalo prijateljsko
razmerje, naloga mladine obeh držav pa naj bi
bila, to prijateljsko razmerje ohraniti...l3
Hitler je 6. oktobra 1939 pred nemškim parla-
mentom napovedal "nov red v etnografskih raz-
merah v Evropi', bolj jasne meje pa je mislil dosed
s preseljevanjem narodnosti. To je precej vzne-
mirilo nemške skupine, ki so živele izven meja
Nemdje, brez dvoma tudi Kočevarje. Toda odgo-
vorni so jasno spregovorili: Mi Kočevarji ne vidi-
mo nobenega povoda, da bi zapustili to, kar smo
podedovali od prednikov. Verujemo v obstanek te
domovine, v kateri nismo nobeni "prišleki", ker
gledamo na 600 let bivanja na Kočevskem^^.
Po kapitualdji Jugoslavije in konferend zmago-
valcev na Dunaju (20. aprila 1941) je južni del
Slovenije, približno 45 km^, okupirala Italija. Tudi
"kočevska deželica" je prišla pod italijansko nad-
oblast. "Kočevski Nemd - nemški most na Jadran!",
geslo, ki so ga tako nemški kot slovenski prena-
petneži radi zlorabljali v medsebojnih odtanjih, se
Deutschland.
Za posamezne ukrepe uradnih organov oziroma usta-
nov Kraljestva SHS, poznejše Kraljevine Jugoslavije,
proti nemškemu življu, t.j. proti jugoslovanskim držav-
ljanom nemške narodnosti, se dobijo dokazila med dru-
gim v Državnem arhivu Avstrijske republike na Dunaju
(Österreichisches Staatsarchiv, Wien), n.pr. karton 707,
stran 641, in naprej. V glavnem so to poročila diplo-
matskega predstavništva.
1'^ Prav tam, str. 164.
JI Prav tam, str. 168.
'¦^ Prim. Spomenica vodstva Kočevskih Nemcev mini-
strskemu predsedniku Stojadinoviču z dne 28. avgusta
1937, v: Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, f.
142.
'¦^ Tako ministrski predsednik dr. Stojadinovič, glej Got-
tscheer Kalender 1939, stran 69.
Prim. Gottscheer Kalender 1941, stran 114.
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
je razblinilo kot mehur. Tako kot južne Tirolce je
Hitler tudi Kočevarje žrtvoval zavezniku Musso-
liniju. To pa ga ni oviralo, da je 26. aprila 1941 v
Mariboru trem odgovornim prestavnikom Koče-
varjev zatrdil, kako da sta usoda in bodočnost te
nemške narodnostne skupine v okviru nemškega
rajha zagotovljeni.
Kočevarji so se torej morali odločiti: ali živeti -
kot manjšina - pod Italijo ali se preseliti! Proti
Italiji so predvsem pri starejših ljudeh govorila
čustva, saj je veljala za klasičen primer izdajalca: s
pogodbo iz leta 1882 vezana na Nemčijo in Avstro-
Ogrsko glede medsebojne pomoči v primeru
napada, je 1915 sama napovedala vojno zavezniški
Avstro-Ogrski. Vendar so bile pri odločanju naj-
odločilnejše negativne izkušnje, ki jih je doživljala
manjšina v Jugoslaviji po letu 1918. Neprikrita ne-
naklonjenost javnih organov, pa brezbrižnost, s ka-
tero se je država otresla vseh obveznosti, ki jih je
bila prevzela v manjšinskih pogodbah, je zbegala
Kočevarje^^. Zato je geslo, da kliče Hitler domov v
rajh, tudi na Kočevskem padlo na rodovitna tia^^
Prepričati ljudi, da je glede na nastali položaj
preselitev pač najboljša rešitev, je bila za odgo-
vorne, ki so vodili akcijo, nadvse zahtevno pod-
jetje, saj so morali pregovoriti omahljivce, nasprot-
nike preselitve pa prisiliti k molku, tudi z grož-
njami, češ da je to zadnja možnost, da bodo
italijanske oblasti vse tiste, ki bodo ostali, preselile
v Južno Italijo ali celo v Abesinijo^-^. V krog bob-
narjev, ki so razširjali propagando do takrat nepo-
znanega obseg med Kočevarji, se je vključil z
majem 1941 tudi Gottscheer Zeitung, kjer je v
vodstvu narodnostne skupine za propagando od-
govorni ing. Büsbach pisal razburkaj oče in pre-
težno pretiravajoče članke. Zgleden primer za raz-
merje odgovornih do resnice je Poziv dr. Wollerta
za preselitev, ki ga je objavil v posebni številki
zgoraj ^ omenjenega časopisa dne 17. novembra
1941. Čeprav je bilo takrat preseljevanje že v teku
(začelo se je 14. 11. 1941), je v omenjenem Pozivu
prvič označeno ozemlje, kamor so preselili Koče-
varji: "Takozvani Brežiški thkot ob Spodnji Savi,
Krid in Sotli je naselitveno območje. Je strnjeno ob
rodovitni rečni dolini in zavarovano pred nepri-
jetnimi vremenskimi vplivi, središče mu je mesto
Brežice. Pod popolnoma rednimi pogoji so bili
ljudje, ki so prej stanovali tukaj, preseljeni, tudi te
oskrbuje nemšld rajh. Zagotovljena jim je polna
odškodnina premoženja, ki so ga pustili; v pismih
in drugih poročilih zatrjujejo ti ljudje, da živijo v
Prim, tudi Dokumentation der Vertreibung der
Deutschen aus Ost-Mitteleuropa V. Das Schicksal der
Deutschen in Jugoslawien, štev. 2, str. 9 in dalje.
Prim. Gottscheer Zeitung, 22. 5. 1941, naslovna stran.
Prim. Hans Hermann Frensing, Die Umsiedlung der
Gottscheer Deutschen, München 1970, stran 73; Das
Schicksal der Deutschen in Jugoslawien, str. 31 in dalje.
dobrih okoliščinah in da gledajo z veseljem in
zaupanjem v bodočnost Za celo naselitveno ob-
močje je štokopotezno načrtovanje v teku. Skrbne
priprave so potrebne, tudi ni mogoče, prese-
ljenemu Kočevarju nuditi takoj ob prihodu do-
končne rešitve. Živeti bo treba s provizoriji, važno
pa je, da se ne trosita čas in delovna moč, zato
niso predvidena bivanja v taboriščih. Preselitev naj
dokončno očisti etnografske razmere na področju
Kočevske, pozneje ne bo več možnosti, dobiti
nemško državljanstvo. Nemški rajh pričakuje stis-
njeno preseljevanje Kočevarjev... "
Preseljevanje se je vršilo po železnici. V to-
vornih vagonih, ki so jih priklopili osebnim vago-
nom, je bilo pohištvo, poljedelsko orodje in tretji
del živine, ki ga je smel vsak optant vzeti s seboj.
Živino, ki je ostala doma, pa druge premičnine in
nepremičnine, so optanti (na podlagi 31. avgusta
1941 sklenjene pogodbe z Italijo, ki jo je zastopal
Visoki komisar v Ljubljani) predali državi Italiji, pri
tem pa jim je bila zajamčena ustrezna odškodnina.
Načeloma so posamezne vasi preseljevali hkrati,
njihov prvi dlj pa so bile železniške postaje Sev-
nica, Krško in Brežice. Opozicija v lastnih vrstah^^
je končno utihnila, pri čemer so se nmogi odločili
za preselitev iz psiholoških razlogov. Stiah pred
popolno zapuščenostjo in osamo v domači vasi je
tudi največje omahljivce prisilil, da so se odločili za
preselitev. Tako je na omenjenih železniških
postajah do konca akdje januarja 1942 izstopilo
11.213 ljudi.
Kočevarji so tako čez noč postali nekakšni ob-
rambni kmetje na meji. Nezadovoljstvo z novim
položajem je bilo več kot oatno, razočaranje po-
polno. Ne le, da se je geslo "Domov v rajh!"
izkazalo kot nekakšen skok čez domači plot, saj je
ločilo Kočevsko od novega naselitvenega ozemlja
le nekaj desetin kilometrov, tudi sčasoma se pora-
jajoče spoznanje, da so bili prejšnji prebivala
načrtno^^ in nasilno izseljeni, pregnani s svojih
domov, je potrlo priseljence. Pridružilo se je spo-
znanje, da so bile obljube o velikih posestvih
prazno besedičenje, da so bile obljube o strnjeni
naselitviji neizvedljive. Ko se je vrhovni odgovorni
za Kočevarje v naselitvenem pasu dipl. ing. Lam-
peter s pismom, v katerem je naštel najrazličnejše
pomanjkljivosti, neposredno obrnil na za
preseljevanje pristojno centralo v Berlinu, je bil
zaradi "preskočitve" neposrednih nadrejenih ura-
dov razrešen^'^. S tem je padla zadnja ovira očit-
nemu stremljenju odgovornih, da bi razdvojili na-
^° Prim.   Frensing,   Die   Umsiedlung   der   Gottscheer
Deutschen, str. 78 in dalje.
Prim,   tudi   Tone   Ferenc,   Quellen   zur   National-
sozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien
1941-1945, Maribor 1980, listina štev. 9, str. 31.
^ Prim.   Frensing,   Die   Umsiedlung   der   Gottscheer
Deutschen, str. 135 in dalje.
3 KRONIKA
3
časopis za slovensico krajevno zgodovino
1995;
rodnostno skupino, ki je bila vedno tako ponosna
na svojih 600^ let zgodovine, in "pretalili" njene
pripadnike v "Štajerce"^!. Preimenovanje vasi v na-
selitvenem območju z imeni, id so bila deloma v
rabi na Kočevskem, je bila samo nepotrebna koz-
metika.
Mladino so kmalu vpoklicali k vojakom, starejši
so služili v odredih vermanšafta (Wehrmann-
schaft). S partizansko vojsko, ki je svoje vojaške
podvige precizno načrtovala, se pripadniki ver-
manšafta niso mogH kosati. Tudi prebivalstvo je
bilo na milost in nemilost izpostavljeno partizanski
vojski, ki se je preskrbovala "iz dežele": kot npr.
pri napadu na letališče Cerklje ob Krki v noči od 8.
na 9. juHj 1943, ko so si izbrali našo hišo. Mojim
staršem so jo (skupaj s 6 hektarji zemlje; doma
smo jih pustili 27) dodelili, ker se je oče, star in
bolehen, naveličal delati v kolektivu, kjer so ko-
mandirali mladenia. V teku napada so nam par-
tizani zaplenili vse, od obleke do perila in živil;
vse so naložili na voz, ki je stal v lopi, ga vpregli v
nam dodeljenega konja (bila je breja kobila) in
odgnali s seboj tudi pet krav Lz hleva. S streli so
preluknjali vinske sode. Starši so zaradi tega mo-
rali nekaj časa jesti v kuhinji kolektiva in hoditi
spat k znani družini sredi vasi. Pri takšnih in po-
dobnih vpadih so bile človeške žrtve na dnevnem
redu^2. V oboroženih spopadih ni bilo usmiljenja.
Skupino Kočevarjev, ki se je 11. septembra 1944
predala premočni partizanski enoti v Kozjem, so
likvidirali. Poleg partizanov so ogrožali prebival-
stvo tudi lovski bombniki zavezniških sil.
Čeprav so proti koncu vojne Kočevarji sedeli
na sodu smodnika z gorečo lunto, je še vedno
veljalo geslo "gaulajterja" in uprave: "Nihče ne sme
zapustiti grude!" A predpriprave za umik so tekle.
Vozovi z najbolj potrebnimi stvarmi so ostali v
šupah, vasi naj hi se podale strnjene na pot pod
vodstvom odgovornega vodje za ves trek. Dovo-
ljenje za odhod je prišlo šele 8. maja 1945. Pri-
seljeni Kočevarji so se vključili v umikajočo se
nemško vojsko in med druge vojaške enote. Vsem
je bil skupen cilj, čim prej priti do enot angleške
vojske in se jim predati. To pa je bilo seveda od-
visno tudi od odpora partizanskih enot in od od-
ločnosti, s katero je ta ali ona stran nastopala v
pogajanjih oziroma v spopadih. O teh dnevih in
tednih - moji starši so bili poln mesec na poti -
obširno poročajo razne publikacije^^. Tudi moji
Prim. Das Schicksal der Deutschen in Jugoslawien, štev.
2, str. 25.
Prim. Das Schicksal der Deutschen Jugoslawien, štev. 2,
Str. 27; okoliščine so mi znane, bilo je na Sveti večer leta
1943.
Npr. že večkrat omenjena knjiga Das Schicksal der
Deutschen in Jugoslawien, štev. 28, str. 156-162, štev. 74,
stran 573-583; dalje v samozaložbi izdana dokumentacija
Berichte über Umsiedlung und Vertreibung sowie die
starši so, kot mnogi drugi, nekaj dni preživeli med
ruševinami kolodvora v Gradcu (Graz), od 9. junija
1945 pa so delali v neki vrtnariji. Tiste, ki se niso
mogli odločiti, kam bi se podali, so upravne oblasti
po nalogu poveljnika britanskih sil zbrale v tabo-
riščih. Ta začasna bivališča so stanovalci posto-
poma zapustili, bodisi, da so se napotili v Nemčijo,
ki je od vsega začetka pripoznala begunce kot
lastne državljane, bodisi so se preselili v Ameriko.
Zadnji prebivalci barak so te zapustili v zgodnjih
šestdesetih letih. Natančnega števila smrtnih žrtev
ni büo mogoče ugotoviti. Kot podlaga za Spo-
minsko knjigo (na vpogled je büa leta 1967) so bila
izvedena poizvedovanja z naslednjimi rezultati
(naj navedem, da so izločeni vsi primeri, ki ne pri-
dejo v poštev):
- 79 smrtnih žrtev v okviru nemških oboroženih
sil (padu, umrli v ujetništvu, pogrešani);
- 68 žrtev partizanskih vpadov in padlih članov
enot, ki so se borile proti partizanskim enotam;
- 251 jih je umrlo med 8. majem 1945 in koncem
leta 1946, bodisi na begu bodisi v nasilnih
taboriščih ali pa so na begu izginili brez sledu;
- 86 žrtev, ki stojijo v zvezi z zgoraj naštetimi
kriteriji, vendar je njihova uvrstitev sporna.
Torej 684 smrtnih žrtev, kar je pa le delni
rezultat. Podatki so nepopolni, ker iz 46 krajev
bivše Kočevske ni bilo več odziva. Povedano dru-
gače: kar 26% krajev (s 1040 prebivalci leta 1939)
ni bilo mogoče upoštevati, tako ostane samo ver-
jetnostni račun.
Ker so bili begunci - brezdomci nemškega po-
kolenja - na začetku izrecno izvzeti od pomoči, ki
so jo potrebnim nudile organizacije Združenih na-
rodov, so bili pri premagovanju eksistenčnih pro-
blemov navezani na miloščine. Tu gre posebna
zahvala raznim društvom rojakov po svetu, ki so
beguncem nudili pomoč v času stiske. Na tem
mestu je za boljše razumevanje potreben kratek
ekskurz v zgodovino krošnjarjenja.
Cesar Friderik IJJ. je podelil prebivalcem po
Turkih opustošenih podroaj Kočevske 1492 pra-
vico, da po celotnem cesarstvu trgujejo z izdelki
lastne proizvodnje. Trgovci, ki so stalno bivali v
mestih, so temu nasprotovali. Pod njihovim pri-
tiskom (češ da so večji davkoplačevalci kot kroš-
narji) so oblasti ta privilegij bolj in bolj ožile, zato
so se krošnjarji začeli stalno naseljevati v večjih
krajih. Tako mesto je bilo npr. Dunaj, kjer so tam
živeči Kočevarji že 30. marca 1891 ustanovili
Društvo Nemcev iz Kočevja, najstarejšo zvezo Ko-
čevarjev v Evropi. Splošno naraščanje prebivalstva
v Evropi zaradi izboljšanja življenjskih razmer v
Zeit danach (bearbeitet von Wilhelm Lampeter und
Ludwig Kren), hrsgb. Gottscheer Landsmannschaft in
Deutschland, Schriftenreihen Gottschee, Heft 4/5,
1993/94.
3 KRONIKA
43
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
drugi polovici 19. stoletja se je kazalo tudi na
Kočevskem. Ker pa zemlja ni mogla prehraniti
naraščajočega prebivalstva in je büa industrija
slabo razvita, so se (predvsem mladi) vedno po-
gosteje podajali na pot v "obljubljeno deželo" Ame-
riko. Sprva so se večinoma vrnili z zasluženim
denarjem in doma investirali v gospodarstvo. Ko
pa se je moškim izseljencem pridružil ženski spol,
ko so postale možne poroke med rojaki (in s tem
ustanovitev družin), so izseljenci vedno pogosteje
ostajali v novi domovini. V ZDA, v Clevelandu
(Ohio), so že 20. julija 1889 osnovali društvo Koče-
varjev, ki je najstarejša zveza Kočevarjev sploh.
Geslo vseh teh društev je bila medsebojna pomoč.
Ker nikdar niso bile pretrgane vezi z rodno Ko-
čevsko, so bui izseljenci vedno relativno dobro
informirani o splošnem položaju v rodni deželici.
Četudi je ležala 1945 Evropa v razvalinah, so se
zlasti rojaki v Ameriki trudili, da bi odstranili ovire,
deloma s posredovanjem Rdečega križa, pa tudi
rojakov - Kočevarjev, ki so služili v ameriški vojski
v Evropi (večji odstotek vpoklicanih Kočevarjev je
služil na Daljnem Vzhodu). In ko so poštne zveze
dovolile dostavljanje paketov, so bili prvi CARE-
paketi ne le čudežna popestritev morečega življe-
nja v taboriščih, temveč mnogokrat tudi rešitev v
zadnji minuti.
Kot zaključek naj sledi še kronologija teh zdru-
ženj Kočevarjev sirom sveta. Najstarejše je tisto v
ameriškem Clevelandu. Med delavci, ki jih je
privabila tamkajšnja industrija, so bili Kočevarji že
okoli leta 1880 precej številni. Zaradi trdih delo-
vnih pogojev (delavnik je trajal po 12 ur, plače so
bile skromne), ki so povzročali nesreče in bolezni,
so si že leta 1889 ustanovili društvo, ki je pod-
piralo (in še podpira) svoje tako ali drugače pri-
zadete člane. Društvo, ki deluje še danes, ima od
leta 1927 svoj lastni dom, hkrati pa je lastnik pri-
bližno 25 hektarov velikega zemljišča, na katerem
so postavili ustrezne objekte. V sekcijah se člani
udejstvujejo kulturno (petje, nastopi na odru,
ples), pa tudi v športu. Rojaki v Clevelandu so se
vedno s posebno vnemo zavzeli za interese vseh
kočevskih rojakov. Tako so začetkom leta 1938 od-
ločno podprli iniciativo rojakov v New Yorku, ki
so z vlogami (tako na predstavnike zunanjega mi-
nistrstva ZDA kot na ambasadorja kraljevine
Jugoslavije v Washingtonu) opozarjali na dejstvo,
da so Kočevarji na Kočevskem po (nižjih) javnih
ustanovah prikrajšani za pravice, ki so jim
zagotovljene po zakonu. Po koncu druge svetovne
vojne so kočevski Nemci v Clevelandu ustanovili
Gottscheer Relief of Cleveland, katerega cilj je bil
pomagati Kočevarjem - brezdomcem v Evropi.
Brez Kočevarjev iz Clevelanda ne bi bila pomoč, ki
je potem prišla predvsem tudi iz New Yorka, ruk-
dar tako uspešna. Hkrati se je zgodilo še nekaj:
obe društvi Kočevarjev - drugo podporno društvo
so ustanovili leta 1902, ker so v jugovzhodnem
predelu območja živeči rojaki zaradi slabih pro-
metnih zvez imeH le posamično stike z drugimi ro-
jaki - sta se leta 1954 dokončno združili v Prvo
avstrijsko podporo društvo - Erster Öster-
reicJiischer Unterstützungsverein (EÖUV).
Najstarejše društvo Kočevarjev v Evropi (Ve-
rein der Deutschen aus Gottschee) lahko štejemo
za zibelko kočevskega časopisja. Društvo, ki je leta
1891 začelo izdajati Mitteilungen des Vereins der
Deutschen aus Gottschee (prva številka je izšla 15.
marca 1891, torej še pred formalno ustanovitvijo
društva), je nameravalo z dohodkom, ki naj bi ga
prinašal list, denarno podpirati svoje člane, toda
račun se mu ni izšel. Lzvestja so (razen v letih
1894-97) - kljub deficitu - izhajala do leta 1903, ko
so dokončno utihnila. Število članov tega najsta-
rejšega društva Kočevarjev v Evropi je iz leta v
leto padalo. Očitno se je kočevarski živelj v tem
velemestu povsem integriral, čeprav so iz njegovih
vrst v teku časa izšli tudi po en minister, znan
ginekolog in general, uradnÜd višje in nižje stop-
nje, številni obrtniki, predvsem pa vedno in vedno
trgovci.
Ob prelomu stoletja sta nastali v New Yorku
med tamkajšnjimi Kočevarji v razmeroma kratkem
razdobju kar dve društvi. Moški zbor (1. aprila
1900) in Podporno društvo za obolele (24. aprila
1901). Skupnost, iz katere so vzklila tekom de-
setletji mnogotera društva, usmerjena bolj na
skupno uživanje prostega časa, si je leta 1924 z
Gottscheer Hali pridobila središče za svoja udej-
stvovanja. Tu se jo po koncu druge svetovne voj-
ne tudi rodila misel, da bi z vsemi močmi poma-
gali rojakom - brezdomcem v Evropi. Gottscheer
Relief Association je postala žarišče pomoa, ki je
prišla iz Amerike; Adolf Schauer, rojak iz vasi Go-
renja Topla Reber v Rogu, živeč od leta 1921 v
ZDA, je bU neutrudni zagovornik nesrečnežev v
Evropi. V sklopu s katoliškim združenjem
N.C.W.C. se je zgoraj omenjeni Relief (inkor-
poriran 15. aprila 1946) prizadeval za omilitev
strogih imigracijskih predpisov, Id so do tedaj one-
mogočali priseljevanje oseb nemškega pokolenja.
Ko so te ovire s podpisom Trumana pod modi-
ficirani zakon (16. junija 1950) padle, se je začela
množična selitev Kočevarjev v ZDA. Od tega časa
dalje je Gottscheer Relief nekakšna strešna orga-
nizacija za društva v New Yorku in se trudi pred-
vsem za koordinacijo. Dvakrat na leto pa nastopa
tudi kot "organizator": na prvo nedeljo junija pri
veleprireditvi Gottscheer Volksfest (gre za neka-
kšno veselico), ki se je vedno udeleži približno
4000 ljudi, ob tretjem vikendu v septembru pa pri
povorki Steuben Parade, Id je največja mani-
festacija nemškega življa v Ameriki in kot taka
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
privabi leto za letom na tisoče gledalcev. Obe
prireditvi sta, kar Evropejec hitro opazi, precej
ameriškega kova.
Kočevarjem - rojakom, ki so bili po koncu prve
svetovne vojne izgnani iz nove države Srbov,
Hrvatov in Slovencev, tistim, ki so kot uradniki
nemškega pokolenja izgubili svoja delovna mesta,
pa tudi tistim, ki so bui optirali za Avstrijo, je
nudilo prvo gmotno pomoč društvo Kočevarjev v
mestu Gradec (Graz); hkrati jim je pomagalo pri
iskanju zaposlitve. Ustanovili so ga 18. maja 1919
pod imenom Gottscheerland in Graz (Kočevska v
Gradcu). Leta 1952 so ga obnovili kot Hüfsverein
für die Gottscheer und Deutschkrainer (Podporno
društvo Kočevarjev in nemških Kranjcev). Od kon-
ca petdesetih let je - kakor vsa združenja v Nem-
čiji in Avstriji z eno izjemo - društvo deluje kot
združenje rojakov iz Kočevske za območje avstrij-
ske Štajerske ("gottscheer Landsmarmschaft").
Graško združenje je v letu svoje ustanovitve
(1919) ustanovilo svojo podružnico tudi Celovcu
(Klagenfurt). Želelo je poskrbeti tudi za tiste ro-
jake, ki so se iz zgoraj navedenih razlogov preselili
na avstrijsko Koroško. Leta 1928 se je podružnica
osamosvojila, postala s 25. oktobrom 1952 Hilfs-
verein in s 6. decembrom 1959 Landsmannschaft.
Srečno naključje je hotelo, da so se na Koroškem
naselili sposobni Kočevarji, ki so se z velikim ela-
nom in obilico entuziazma vrgli na kulturno delo,
ki je glasno odmevalo med njihovimi rojaki sirom
po svetu:
- junija 1955 je v Celovcu izšla prva številka ob-
novljene Gottscheer Zeitung, katere glas je 3.
decembra 1941, sredi preseljevanja Kočevarjev,
nesrečno utihnil;
- leta 1962 so predstavniki društva prevzeli v
oskrbo cerkev Sv. Urha v mestnem delu Ce-
lovca (Krastowitz); zaradi opreme in predmetov
iz domovine je postala cerkvica nekakšen spo-
minski kraj. Nakup zemljišča okrog cerkve
omogoča prosto gibanje, kar je predpogoj za
prirejanje romarske nedelje z žegnanjem na
prvo nedeljo avgusta, zdaj že od leta 1963
naprej;
- od leta 1966 poteka na gradu Krastowitz Kul-
turni teden Kočevarjev (v tednu pred romarsko
nedeljo). Na predavanjih in ekskurzijah se
udeleženci seznanjajo z zgodovino in kul-
turnim bogastvom Kočevske, pa tudi Koroške;
- pevke in pevci koroškega združenja so si posta-
vili cUj, podati starodavne kočevarske narodne
pesmi na najbolj izviren način in z globokim
spoštovanjem narečja. (M Kočevarji pravimo,
da imamo "jezik": unsere Gottscheer Sprache).
Hkrati si zbor prizadeva, da bi ohranil izvirno
kočevarsko nošo glede na barvo, kroj in se-
stavo. Uspehi zbora v Avstriji, Italiji in Nemčiji,
pa tudi v ZDA in Kanadi, so dokazali, da je na
pravi pot.
V Nemčiji so 17. avgusta 1952 ustanovili
Landsmannschaft der deutschen Umsiedler aus
der Gottschee (Zveza rojakov nemških preseljen-
cev iz Kočevske). Velike razdalje so bile vzrok de-
centralizacije in leta 1959 so nastale sekcije v de-
želah Baden-Württemberg (s sedežem v Stutt-
gartu), Bayern (München) in Nord-West (Köln).
Od vsega začetka so dobivala ta združenja znatno
podporo s strani državnih ustanov, tudi zaradi
ustreznega paragrafa v ustavi Nemčije, ki je za-
jamal izseljencem (pregnanim) nemoteno nego
njihovih kulturnih dobrin ter previdno integracijo.
Leta 1975 si je to združenje v Nemčiji ustvarilo
spominski kraj v severnem Schwarzwaldu (Wild-
bad-Aichelberg); spominski kraj premore vodnjak
v rekreacijskem parku in lepo urejeno domovinsko
sobo. Združenje si je pridobilo veliko zaslug z
izdajanjem številnih publikacij, ki se ukvarjajo z
zgodovino (tudi z najnovejšo) in kulturo Koče-
varjev. Zaslužno pa je tudi, da se vsako leto se-
stanejo za kulturno delo odgovorni v zvezah
Avstrije in Nemčije.
Kitchener je od leta 1953 sedež zveze Alpine
Club, v Torontu pa domuje Gottscheer Relief
Association, ki so jo ustanovili že leta leta 1955.
Obe zvezi sta lastnici domov, zadnja pa premore
tudi 5 hektarov veliko zemljišče okoli doma.
Društvo Gottscheer Gedenkstätte v Gradcu (Graz),
ki so ga ustanovili 1963, ima od leta 1967 v lasti
kapelico v graškem predelu Mariatrost. Zgradba
služi članom za maše in spominska srečanja, ki so
vsako leto na nedeljo Sv. Jerneja. Vsakoletno
srečanje kočevskih rojakov v Avstriji je na zadnjo
nedeljo aprila. Od časa do časa pa se javi skupnost
Kočevarjev v mestu Milwaukee.
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Adam Lucijan
Donesek k zgodovini Ortenburžanov na Dolenjskem
Kratka razprava o nekaterih nerešenih
oz. manj znariih vprašanjih dolenjske sred-
njeveške zgodovine
Dinastična rodbina, ki se imenuje po koroškem
Ortenburgu, se v virih pojavi na koncu 11. sto-
letja^. Za začetnika rodu velja Adalbert I?, ki je
kot freisinški vicedom imel na Lumskem polju
manjšo posest z gradom Ortenburg, po katerem se
v nekaterih listinah tudi imenuje^^ Po Tyrollerju^
je Adalbert iz vrste grofov, ki se imenujejo po
Lumski pokrajini. Imel je dva sinova. Starejši sin
Adalbert 11.^ je (po TyroUerju) umrl brez potom-
cev, po Gewinn^ je začetnik Tirolskih, po Haupt-
mannu'^ pa je začetnik Čmograjskih, od katerih je
bil njegov sin Majnhard v svaštvu z Višnje-
^ Šele od konca 11. stoletja naprej latiko govorimo o
kolikor toliko z viri podprti genealogiji rodbine. Nemalo
zgodovinarjev se je lotevalo prav genealogije Orten-
buržanov, a vsi so za čas pred 11. stoletjem izredno
nezanesljivi, tako tudi t. i. temeljna literatura in viri,
npr. J. F. Huschberg (Geschichte des herzoglichen und
gräflichen Gesammthauses Ortenburg, Sulzbach 1828),
K. Tangl (Die Grafen von Ortenburg in Kärnten, AfÖG
1864, 1866), J. Gewin (Blüte und Niedergang Hoch-
adeliger Geschlechter im Mittelalter, Gravenhage 1955),
C. Trotter (Zur Abstammung Friedrichs, des ange-
blichen Stammvaters der kärntnerischen Grafen von
Ortenburg, MIÖG 31; Zur Frage der Herkunft der
kärntischen Grafen von Ortenburg, MIÖG 30), F.
Tyroller (Genealogie des altbayeischen Adels im Hoch-
mittelalter, Göttingen 1962 /Taf. 16 - Anfänge der
Grafen von Ortenburg in Kärnten), in drugi.
^ Ženitna pogodba med freisinškim vicedomom Adal-
bertom in Berto Andeško (Perhta de Walda, /=Peters-
wahl), gl. hst. dat. c. 1070 (T. Bitterauf, Die Traditionen
des Hochstifts Freising, II. Band /926-1283/, München
1909, št. 1469 /k pred 1073/; E. Oefele, Geschichte der
Grafen von Andechs, Innsbruck 1877, 233-234 /k 1071/;
O. von Dungern, Genealogisches Handbuch zur
bairisch-österreichischen Geschichte, Das Haus der
Grafen von Andechs, 20, Taf. 1 /C. Trotter), itd..
3 Tangi 1864, 237-238 (list. 1093 /Ughelli, Italia sacra, Tom.
V, 59 - Adalberti d' Othemburg'; list. 1093 /Neugart,
God. diplom. Alemaniae, Tom. II, 38, št. 829 - Adal-
bertus de Hortenburc).
^   Tyroller, n. d., 225 - 226.
"Adalpreht et frater eius Otto, predicte Perhte filii" v list.
1091-1098 (Bitterauf, n. d., št. 1480, (Gewin, n. d.,131, 138
k C. 1098).
°    Gewin, n. d., 131.
L. Hauptmann, Krain, Erläuterungen zum historischen
Atlas der österreichischen Alpenländer I, 4, Wien 1929,
400-401.
gorskimi^ ter se občasno imenoval tudi po Šum-
berku, gradu, ki je nekoč stal blizu Višnje gore. Če
je ta veja imela na Dolenjskem kako posest (ev.
ženina dota?), viri ne povedo. Sicer pa so Čmo-
grajski na koncu 12. stoletja izumrli, večino nji-
hove posesti pa so podedovali njihovi sorodniki
grofje Goriški. Oton I., mlajši sin Adalberta L, je
nadaljevalec glavne linije Ortenburžanov^. Od so-
rodnikov po očetu, grofov Lumskih, je podedoval
grofovsld naslov in verjetno tudi nekaj posesti^O. V
prvi polovici 13. stoletja je živel njegov pravnuk
grof Herman II., ki ima največ zaslug za občutno
povečanje grofije in ga štejemo za tvorca t.i.
ortenburške ekspanzije na Kranjskem. Med dru-
gim je na Gorenjskem razširil posest, ki jo je sicer
imel že njegov stric grof Henrik II. Ortenburški^^.
Občutno je oškodoval briksenško škofijo, saj ji je
odvzel dobršen del ozemlja med reko Savo in
Karavankami^^ q^ grofov Goriških je z zapadlo
zastavo leta 1253^^ pridobil posest v širši okolici
Nakla, glede na nejasno dikdjo listine pa verjetno
precej več. Herman II. je moral biti precej okruten
človek, brezkompromisen in, kadar je šlo za koristi
njegovega rodu, brez milosti. Njegova mati je bila
iz rodu Vovbrških in v prepirih z Vovbržani za
njeno dediščino, je izsilil od njih marsikatero po-
sest^*. Strmškega grofa Viljema je imel dlje časa
zaprtega in ga je izpustil po mnogih posredo-
vanjih; toda šele potem, ko je slednji pristal na vse
° L. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU, zv. 250,
Zagreb 1930.
" P. Stih, Goriški grofje ter njihovi ministeriah in militi v
Istri in na Kranjskem, Ljubljana 1994, 3. Katalog, 2/9.
Šumberk, 140-141.
Tyroller, n. d.. Taf. 16 - Anfäge der Grafen von Orten-
burg in Kärnten.
11 List. 1185 3/12; L. Santifaller, Die Urkunden der Brixner
Hochstifts-Archive /845-1295/, Innsbruck 1929, 54.
1^ Gospodarska in pohtična kriza briksenške škofije iz prve
polovice 13. stoletja je omogočila, da so se različni fev-
dalci brez posebnega tveganja okoriščali z briksenško
posestjo, tako npr. Goriški (1241 30/4, UBKr 11/112) in
celo nekateri vitezi prav nizkega ranga. V slednjem
sporu je posredoval grof Herman II. Ortenburški, ki si
je v listini zagotovil iz briksenških posesti poplačati vse
stroške, ki bi jih imel iz takega posredovanja (1245 11/4,
UBKr 11/131).
13 List. 1252 22/12 (UBKr 11/196).
1"^ List. 1239 28/1 (MHDC IV/2171), list. 1239 16/9 (MHDC
IV/2182).
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
njegove zahteve^^. Posledica tega je bila, da so
Strmški izgubili Lož oz. loško gospostvo, ki pa ga
niso dobili Ortenburžani (ti so ga izsilili šele
kasneje), temveč ga je prevzel fevdni gospod,
oglejski patriarh^^. Ob drugih težavah je bü to
glavni vzrok za gospodarski propad rodbine
strmških grofov, ki si niso nikoü več opomogli. V
prvi polovici 14. stoletja so Ortenburžani od zad-
njih Strmških kupili tudi strmški grad in grofijo, Id
pa je že imela značaj navadnega gospostva, gro-
fovske pravice so Strmški prej prodali deželnemu
knezu^^ Drugj poskus priti na Dolenjsko je bil za
Ortenburžane uspešnejši. S pomočjo spretne (in
srečne) ženitne politike je Herman II. prišel do ve-
likega kosa turjaške dolenjske posesti. Herman je
svojo hčer poročil s Konradom Turjaškim, ki je
kmalu umrl brez potomcev^*^. Iz te zveze sta Or-
tenburžanom ostali gospostvi Ribnica in Čuš-
perk^^. V strokovni javnosti je že dlje časa pri-
sotno vprašanje, ali so Turjaški s Konradom res-
nično izumrli v moški črti? Tako, denimo, trdi
Otorepec^'', ki navaja Herberta Turjaškega iz leta
1260 kot oglejskega vazala^^. Isti se dve leti kas-
neje omenja kot "miles"^^. D. Kos^'^ sodi, da gre za
vejo od ev. nezakonskega otroka gosposke rodbine
ali za stransko vejo rodbine Turjaških, ko se je
neki član rodbine poročil z nesvobodno mini-
sterialko. Predvsem prevzem grba in nekaterih
alodov govori za kontinuiteto rodbine, ki je more-
biti le gospodarsko propadla, propad pa so precej
verjetno povzročili prav Ortenburžani. Le tako si
lahko predstavljamo, da so Turjaški, ki so izgubili
celo rodbinski grad^^ in zašli med ministerialiteto
deželnega kneza^^, v prvi polovici 14. stoletja mo-
čan nasprotnik Ortenburžanov, leta 1318 pa je
bratoma Otonu in Herbertu Turjaškima kralj Fri-
derik podelil v fevd "ober hus ze Ursperg und daz
nider und swaz si da hant gebuwen oder noch
buvv^en wellent"^^. Kakorkoli, od sorodstva s pokoj-
15 List. 1244 9/5 (MHDC IV/2285).
1^ List. 1244 9/5 (MHDC, Ergänzungsheft V17), list. 1245
5/11 (MHDC IV/2320).
17 List. 1311 19/2 (MHDC VIIl/13), list. 1311 20/2 (MHDC
VIIl/14), list. 1320 28/9 (HHStAW - Lackner (n. d., 183)
navaja, da je tedaj imel grof Oton Ortenburški v pečatu
na grbu prvič strmško zvezdo nad klasičnim orten-
burškim grbom), 1329 (Tangi 1866, 160).
18 List. 1248 9/5 (UBKr 11/156).
1^ List. 1263 25/4 (UBKr 11/317).
B. Otorepec, Iz zgodovine Turjaškega gradu. Kronika
21/1973, 147-152.
21 List. 1260 1/9 (UBKr 11/270).
22 List. 1262 (UBKr 11/311).
23 D. Kos, Med gradom in mestom, Ljubljana 1994, 42.
24 List. 1261 24/11 (UBKr 11/290), list. 1261 30/11 (UBKr
11/291), A. Dopsch, Ein Verzeichnis des Besitzes der
Herzoge von Kärnten in Krain und der Mark /von 1311/
(MIÖG 1901, 461-465), Otorepec, n. d., 148.
25 List. 1270 24/11; F. Schumi, Archiv für Heimatkunde, I.
Bd., Laibach 1882/3, 235-236.
26 Otorepec, n. d., 148.
nim Konradom Turjaškim sta Ortenburžanom na
Dolenjskem ostala gradova in gospostvi Čušperk
in Ribnica. Iz virov, ki so se nam ohranili iz 13.
stoletja ni mogoče niti približno ugotoviti velikost
obeh gospostev. Iz 13. stoletja se nam je ohranila
zanimiva listina, točneje iz leta 12632^, ki sicer na-
vaja vso ortenburško posest, ki sta si jo razdelila
grofa Friderik in Henrik, sinova tedaj že umrlega
Ortenburžana Hermana II. med drugim beremo
tudi " ... item castra Zobelsperch et Reiuenz cum
hominibus et bonis et omnibus attinendis a flu-
mine quod Zevra didtur usque ad aquam que
Chulp vulgariter nuncupatur ...", a kot je videti iz
dtata, le na splošno navaja posest do Kolpe. Po
tem sodeč je ortenburška posest na tem ozemlju
dosegla že dosegla velikost, ki jo je imela v 14.
stoletju.
V prvi polovid 14. stoletja so na čelu orten-
burške hiše stali trije Friderikovi sinovi, Majnhard,
Albreht in Oton grofje Ortenburški. Vodilna oseb-
nost rodbine je bü prav gotovo Majnhard, usta-
novitelj t. i. ortenburške Majnhardinske linije. Med
drugim je bü generalni kapitan v Furlaniji2^ in
kranjski deželni glavar29. Lz nekaj kasnejših listin
je razvidno, da je njegova linija upravljala z do-
lenjsko posestjo. Po smrti grofa Majnharda
1332/3^° sta dolenjsko posest upravljala njegova
sinova Majnhard II. in Herman, ki pa sta kmalu
umrla, prvi leta 1337^1, drugi leto dni kasneje32 g
tem je ta linija zaključena. Z izumrtjem Majn-
hardinske linije in zamenjavo deželnega gospoda
pa so nastopüi za Ortenburžane problemi, id so
bui povezani z nasledstvom predvsem deželne po-
sesti, ki so jo imeli v fevdu ali zakupu. Leta 1335^^
je umrl Albreht, brat že pokojnega Majnharda L,
živel je le še Oton, ki je bü tedaj senior rodbine.
Ta si je kmalu po smrti brata Albrehta dal od
oglejskega patriarha potrditi ortenburško dolenjsko
posest. Dve patriarhovi listini iz leta 1336 navajata
potrditev gradov Ortneka, Poljan, Kostela in Cuš-
perka s sodnijami ki drugimi priükHnami, torej
27 List. 1263 25/4 (UBKr 11/317).
28 List. 1301 5/7 (MHDC VH/94).
29 List. 1331 19/10 (ARS).
Lackner, n. d.
31 List. 1337 20/2 (Tangi 1866, 148). V listini se Majnhard II.
zadnjič omenja kot živ. Poročen je bil z Belingerijo,
hčerlco Zumfredina de la Turre, nečakinjo oglejskega
patriarha Pagana (list. 1320 1/1, Tangi 1866, 148-149).
Otrok nista imela (Tangi 1866, 148-149).
32 Zadnjo listino je grof Herman izdal 24./1 1338 (MHDC
X/72), listina dat. 1338 17/2 (MHDC X/74) ga skupaj z
bratom Majnhardom II. omenja že kot pokojnega.
Poročen je bil z Adelajdo Schaumburško (list. 1301 8/12 -
Tangi 1866, 151-152), brez potomcev (Tangi 1866, 152).
33 Tangi 1866, 176. Grof Albreht Ortenburški se zadnjič
omenja v dveh listinah z datumom 1334 4/9 (MHDC
IX/675, 676). Spomladi leta 1335 se v ortenburških
listinah ne omenja več.
43
3 KRONIKA
1995
časopis 23 slovensko krajevno zgodovino
cela gospostva^^. Tedaj sta bili listini za Habs-
buržane, novopečene deželne gospode, pač inter-
nega značaja. Sele po smrti grofa Hermana Orten-
burškega leta 1338 so se zganili. Z današnje časov-
ne distance se dobro vidi, zakaj se je grofu Otonu
tako mudilo, da se mu potrdi posest v fevd, če-
prav za to tedaj ni bilo nobene potrebe. Glede
hierarhičnih odnosov v sami rodbini so itak veljale
interne pogodbe, na katere ne fevdni in ne deželni
gospod nista imela vpliva. Že jeseni leta 1338^^ je
bila izstavljena listina, s katero sta habsburški voj-
vodi, nova deželna gospoda, potrdila Ortenbur-
žanom za ceno odpovedi odvetništvu nad stiškim
samostanom dolenjske (in še nekatere druge) fev-
de. Od dolenjskih posesti so imenoma so našteti
gradovi in gospostva: Ortnek, Kostel, Poljane in
Cušperk. Iz te listine se zrcali tudi narava te po-
sesti. Mnogim se postopek vidi kot "pravno nečist
akt", kot npr. Lacknerju''^, z njim se strinja tudi D.
Kos. A je zadeva dokaj jasna, saj gre za deželne
fevde. Omenil sem že, da so Ortenburžani stoletje
prej od Turjaških dobili gospostvi in gradova Rib-
nico in Čušperk. Oba sta navedena skupaj z
ohlapno lokaüzadjo v ortenburški listini iz leta
1263^^, iz katere je videti, da gre za večji kos
ozemlja. Druge take posesti na Dolenjskem Orten-
buržani še dolgo niso imeli. Lož npr. so pridobili
šele v 14. stoletju^^. Ob natančnejšem pregledu
ohranjenih listin lahko postavimo trditev, da je
bilo ribniško gospostvo z gradom vred prej tur-
jaški alod, Čušperk pa deželni fevd. Le tako si lah-
ko razlagamo kasnejše dogodke. Čušperško (pra)-
gospostvo so v času politično-gospodarske reor-
ganizadje grofije na začetku 14^ stoletja Orten-
buržani razdelili na gospostva Čušperk, Ortnek,
Poljane in Kostel. Habsburžani so ob svojem pr-
vem nastopu na Kranjskem dobro vedeli, kakšne
narave je razmeroma velika ortenburška dolenjska
posest. Ta je bua v času prizadevanj, da dosežejo
Jadransko morje, za Habsburžane velikega pome-
na. Zato so tudi razmeroma drago oddali svoje
(deželne) fevde^^. Slednje stvari so bile jasne tudi
¦^'^ Dve listini z istim datumom. V prvi patriarh Bertrand
potrjuje Ortenburžanu gradove Ortnek, Poljane in
Kostel s sodnijami in drugimi pritiklinami (Ust. 1336
24/6, MHSt 1854, 231-232, št. 76), v drugi pa grad Čuš-
perk s sodnijo in drugimi pritiklinami (list. 1336 24/6,
MHSt 1854, 232, št. 77).
3= List. 1338 7/8 (Tangi 1866, 150).
36 Lackner, n. d., 184.
D. Kos, n. d., 16, 48.
37 List. 1263 25/4 (UBKr 11/317). ... item castra Zobelsperch
et Reiuenz cun hominibus et bonis et omnibus attienciis
a flumine quod Zevra dicitur usque ad aquam que
Chulp vulgariter nuncupatur. ...
38 D. Kos, n. d., 29.
Ortenburžani so se morali odpovedati odvetništvu v
Stični (list. 1338 7/8, Tangi 1866, 150), kjer so se že
dodobra zasidrali. Prim, ortenburška prizadevanja glede
župnije v Šentvidu pri Stični (list. c. 1334 - c. 1337 5/12,
močnim Ortenburžanom, ki so se zavedali pravic
deželnega kneza in so pristali na novo podelitev
fevdov leta 1338. Oglejski patriarhi, ki so bili dolga
leta vsaj naslovno deželni gospodje, so lahko po-
deljevali v fevd tako deželne kot svoje lastne fev-
de (alode). Ko so postali deželni gospodje Habs-
buržani so pač oni imeli pravico podeljevati de-
želno posest, patriarhu pa je ta pravica ugasnila.
Oglejski je bil npr. strateško še pomembnejši grad
Lož s prostranim gospostvom, ki pa se ga Habs-
buržani niso dotaknili, saj niso imeli do njega ni-
kakršnih pravic. Enako lahko sklepamo tudi za rib-
niško gospostvo. Ker je bilo gospostvo z gradom
vred nekdaj turjaški alod in so ga kot takega pre-
vzeli tudi Ortenburžani, se ga Habsburžani, novi
deželni gospodje, pustili pri miru.
Glede na popolno ortenburško avtonomnost
pri formiranju in organizadji kočevske krajine lah-
ko mimo trdimo, da gre tudi pri Kočevski vsaj ge-
neralno za nekdanji turjaški alod, izločen iz rib-
niškega gospostva. Kočevske Habsburžani Orten-
buržanom niso nikoli oporekali. Ta je nedvomno
bila že od prej, seveda bolj na redko, poseljena s
Slovend, a kolonizadja v prvi polovid 14. stoletja
je bila tako močna, da se je ohranil prvotni značaj
novih kolonistov. Ti so se zavedali svojega nem-
škega porekla in ohranjali svoj, za okolico tuj jezik,
ki se je vsled izoliranosti od nemštva in nemškega
jezika kasneje obogatil s slovenskim izrazoslovjem
in se na koncu popačil do absurda oziroma je kot
zanimiv in poučen jezikovni okoliš obstal do naj-
novejše dobe. Ostanek prednemške naselitve v 14.
stoletju je najbolj viden na ledinskih imenih, ki ka-
kor osameld štrlijo iz v pretežni meri ponemčene
pokrajine. Rekel sem že, da gre za močne kolo-
nizadjske tokove, saj iz gorenjskih primerov, kjer
so v nekaterih primerih zemljiški gospodje prav-
tako kolonizirali Nemce (freisinško Sorsko polje.
Selška dolina, ortenburška Kropa itd.), lahko skle-
pamo na večinsko nemško sestavo prebivalstva na
Kočevskem. Na Gorenjskem sicer ni detaljnejših
raziskav starejših nemških naselitvenih otokov, a je
jasno, da je močno poseljena slovenska okolica, ki
tudi kulturno ni bila inferioma, vsrkala nove nase-
ljence. Le v posebno odročnih delih (Sorica, Danje)
se je še dolgo obdržal jezik, ki so ga kolonisti pri-
nesli s seboj'1'^. Na tem mestu sicer ne želim na-
čenjati vprašanj zgodnje poselitve Dolenjske, ven-
dar naj vseeno povem, da je iz dosedanjih raz-
iskav videti, da je drugi kolonizadjski val (če kot
Koblar v IMK 1901).
F. Planina, Poljanska in Selška dolina, Ljubljana 1962,
136 ss. V danes že poslovenjenih krajih se je nekdanje
nemštvo ohranilo v nekaterih običajih (romanje v
Innichen) in predvsem v še danes pretežno nemških
ledinskih imenih.
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino

1995
prvega štejemo ev. prvotno naselitev) po vsej ver-
jetnosti prišel s koroških ozemelj fevdalcev, ki so v
svoji lasti imeli tudi dolenjske pokrajine. Ob po-
manjkanju pisanih virov bi si v tem primeru uteg-
nili pomagati z angažiranjem drugih znanstvenih
disciplin, pomembno vlogo bi utegnilo odigrati
primerjalno jezikoslovje in etnologija, kajti zgodo-
vinski spomin potomcev nekdanjih kolonistov se
je v veliki večini primerov (razen jezika na Kočev-
skem) popolnoma izgubu oziroma je
podlegel političnim tokovom in po-
trebam. Na tem mestu naj omenim
sicer   šibak   a   zanimiv   dokaz   o
koroški kolonizaciji na Dolenjskem.
Že Simonič^i je ugotavljal glede na
podobnost   imen   verjetno   orten-
burško kolonizacijo na Kočevskem iz
osrednje Koroške. Na približno enak
način se v zrcalu starejše zgodovine
vidi ev. kolonizacija, ki je potekala v
11. oziroma na začetku 12. stoletja
na Dolenjskem. Ta je v mnogočem
povezana s t. i. Hemi-nim rodom,
rodbino, ki je nekoč  obvladovala
velik   del   slovenskega   ozemlja^^
Imena nekdaj slovenskih krajev blizu
Osojskega in Vrbskega jezera in na
Dolenjskem so si tz-redno podobna.
Severno   oz.    severovzhodno   od
Beljaka     so     zaporedoma     kraji
Sentrupert, Trebnje in Ainödt, ki so vsaj glede
omemb v virih znatno starejšega datuma kot
istoimenski kraji na Dolenjskemu^ Enako Ribnica
ob Vrbskem jezeru^^. Ali lahko res zgoraj izrečeno
mnenje odpravimo z mislijo, da gre za pogoste
splošnoslovenske  toponime?  Ali  celo  predslo-
vanske? Pri tem mislim na etimologijo toponima
Ribnica, ki ima morda za osnovo predrimski
(venetski?) Rieven, ki pomeni pobočje, breg^^ g
tem se nam razodene marsikateri podobni topo-
nim, ki v bližini nima, denimo, rib. Ker dolenjska
Ribnica nima ne rib, niti ne leži na kakem
markantnejšem bregu, je povsem mogoče, da so
ime prinesli ev. kolonisti (s Koroškega?) s seboj. Po
Hauptmannu ribniški okoliš ne spada v obseg
41 I. Simonie, Zgodovina kočevskega ozemlja. Kočevski
zbornik, 1939, 50 ss.
42 L. Hauptmann: Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU, knjiga
250, Razreda historičko-fUologičkoga i filozofičko-juri-
dičkoga 112, Zagreb 1935.
Za posamezne kraje oz. cerkve gl. E. Klebel, Zur
Geschichte der Pfarren und Kirchenkärntens, Sonder-
abdruck aus Carinthia I.
44 List. 977 8/9 (MHDC III/146) - ... curtem quae dicitur
Ribniza ... .
45 G. Darms etc, Langenscheidts Wörterbuch Rätoro-
manisch, 1989, 206.
nekdanje Hemine posesti46. Pri tem se odpira
vprašanje izvora Turjaških4'', ki bi zaradi velike
alodialne posesti, ki so jo imeli na Dolenjskem,
utegnili pripadati nekemu dinastičnemu rodu, ki je
bil starejši od oglejske oblasti na Kranjskem, ali pa
so od takega rodu pridobili dolenjsko posest, kar
je manj verjetno. Vse se zdi, da gre za Hemin rod,
čeprav direktnih dokazov za to nimamo.
46 L. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, zemljevid na str.
216, legenda na str. 217, zemljevid med stranema 232 in
233.
47 Glede imena Turjak gl. B. Otorepec, Iz zgodovine tur-
jaškega gradu. Kronika 21/1973, 147. Starejša zgodovina
Turjaških je zaradi akutnega pomanjkanja virov popol-
noma neznana. Kdaj je bil grad zgrajen, ni znano. D.
Kos (n. d., 42) postavlja kot zadnjo mejo prvo polovico
12. stoletja. Zgradil naj bi ga rod svobodnih gospodov,
ki se je priselil verj. iz Bavarske. Najstarejši znani
- 1 Turjačan Engelbert se prvič omenja leta 1162 (list. 1162
3/5, UBKr 1/125). Ena od možnosti je tudi, da se je
priženil v rod Višnjegorskih, kjer se generacijo kasneje
pojavi ime Engelbert. Ker se neki Engelbert Turjaški
omenja še daljnega leta 1220 (Ust. 1220 7/4, UBKr 11/34)
oz. 1224 (list. 1224 26/4 - 8/5, F. Kos, M. Kos, Gradivo za
zgodovino Slovencev v srednjem veku, V. del, Ljubljana
1928, št.310), se zdi, da gre za dva Engelberta, očeta in
sina. Brat ah sin slednjega je bil Konrad Turjaški (list.
1234, UBKr 11/85), zadnji svojega rodu in ima ime
verjetno po Konradu Žovneškem (svaku?), ki je bil tiste
čase rodu Turjaških zelo blizu. Žovneški imenuje v
Ustini iz leta 1241 (list. 1241 8/5, UBKr 11/113) Herberta
Turjaškega fevdnik (fideli nostro) in ne sorodnik. Tako
lahko razmeroma enostavno ločimo gosposki in mini-
sterialski rod na Turjaku. Glede na velike alodialne
posesti, neodvisne od oglejskega patriarha, lahko skle-
pamo, da gre za še starejšo posest, mogoče prav He-
minega rodu, katerega katastrofa je še za nekaj deset-
letij starejša od nominacije oglejskega patriarha kot go-
spoda Kranjske.
10
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Nasploh je za ta del Kranjske žal značilno
akutno pomanjkanje virov predvsem za čas pred
13. stoletjem. Historična pokrajina, ki jo za starejša
obdobja na tem prostoru le slutimo, se nam jas-
neje odpre šele na začetku 13. stoletja, ko se v
virih pojavi ribniški okraj (... in dominio nostro in
Rewenicz48) in Ribnica kot naselje (in Reiuencz^^)
in grad (castra ... Reiuenz^O). Podatki za cerkveno
zgodovino teh krajev so bolj siromašni, saj se
ribniški ikar (vikari ze Reyuncz^l) in Štefanova
cerkev (Reyfnicz ... Sand Stephan ... chirchen^^)
omenjata šele sredi 14. stoletja. Po Höfflerju segajo
začetki župnijske organizacije v teh krajih k prafari
v Starem trgu pri Ložu, v čas nekaj pred letom
120053. Yjo nekaj pred sredino 13. stoletja pridejo
na Dolenjsko Ortenburžani, že obstaja župnija v
Poljanah (... ecclesia parrochialis in Poelan)54. Ne
glede na vrzel v virih nimamo razloga, da ne bi
pomislili istočasno na obstoj župnije v Ribnici. Ali
bi v urejenem okolju, ki ga je obvladoval grad kot
upravni sedež, lahko spregledali cerkev oziroma
župnijo, saj le-ta leži med Starim trgom in Polja-
nami in se iz kasnejših listin vidi, da pravzaprav
nikoli ni bila odvisna od npr. Poljan? Konrad
Turjaški, ki je živel v prvi polovici 13. stoletja, je
bival na Turjaku kot zadnji svojega rodu. Težko je
verjeti, da bi vsaj strjeno naseljena območja svojih
posestev ne skušal tudi cerkveno povezati. Če se
vrnemo k zgornji trditvi o cerkveni neodvisnosti
Ribnice od Poljan, potem je na dlani, da je že
tedaj v Ribnici bila ne le cerkev, temveč tudi žu-
pnija (vikariat?). Ribniška župnija v naslednjih
dobrih sto letih postane cerkveno središče tega
dela Dolenjske55. To je sicer bila že prej, relativno
skromno poseljena Kočevska, ki je tvorila velik del
ribniške župnije, pa je cerkveno organizacijsko
zrasla šele v drugi polovid 14. stoletja. S tem ne
trdim, da na tem področju pred ortenburško
(do)kolordzadjo ozenilja ni bilo cerkva, so pa
morale biti glede na število prebivalstva redke in
se v virih skrivajo pod plaščem ribniškega vika-
riata. S povečanim ortenburškim zanimanjem za ta
okoliš se počasi intenzivirajo tudi kolonizadjski
tokovi oz. bolje rečeno dokolonizadja, ki sega še v
čase Majnhardinske linije Ortenburžanov, a ne
preneha z izumrtjem linije. Albertind, predvsem
grof Oton Ortenburški, nadaljuje z naselitveno po-
litiko svojih umrlih bratrancev in v svojstvu dežel-
nega glavarja Kranjske doseže tudi od patriarha
potrjeno cerkveno organizadjo na že povečini
nemško naseljeni Kočevski^^. Tudi sicer so si Or-
tenburžani skoraj popolnoma prisvojili tudi Cer-
kev. V Ogleju so bili dovolj močni, da so v Fur-
laniji vsaj naslovno, na Kranjskem pa tudi de-
jansko prevzeli oglejske posvetne funkdje^^, od
patriarha so izsilili tudi Lož^^ s pomembno veliko
okolico, ki je ob ortenburškem snežniškem gos-
postvu^^ pomenila velikansko kontrolirano ozemlje
na Dolenjskem. Dolenjska in gorenjska posest
Ortenburžanov je daleč prekašala njihovo koroško
premoženje, zato bi jih lahko poimenovali tudi (in
predvsem) po Kranjski. Zadnji Ortenburžan Fri-
derik je leta 1395^'' prejel pravico krvnega sodstva
in postal tudi državni namestnik^l. Ortenburška
posest se je, več ali manj zaokrožena, počasi
spreminjala v nekakšno državno enoto, ki je bila
tudi gospodarsko urejena, kar nam pokažeta
ohranjena rudniški (na Gorenjskem) in gozdni red
za Kočevsko^^. Z izumrtjem dinastije se je
ortenburška posest vključila v sosednjo celjsko ter
se po celjskem nenadnem koncu leta 1456 stopila
z ostalo slovensko zemljo. V spomin na
Ortenburžane je ostal le t. i. kočevski jezikovni
otok, ki ga je v spletu nesrečnih okoliščin zbrisal
vihar svetovne vojne.
Nekatere kratice:
AfÓG     Archiv für Österreichiche Geschichte
ARS       Arhiv republike Slovenije v Ljubljani,
kronološka vrsta listin
Bd.        Band
HHStAW Haus-,  Hof-  und  Staatsarchiv  Wien,
Allgemeine Urkundereihe
IMK       Izvestja muzejskega društva za Kranjsko
JAZU     Jugoslavenska   akademija   znanosti   i
umjetnosti, Zagreb
list.        listina
MHIXZ   Monumenta Jiistorica ducatus Carinthiae
MHSt     Mittheilungen des Historischen Vereines
für Steiermark
48 List. 1220 7/4 (UBKr IV34).
49 List. 1241 8/5 (UBKr 11/113).
50 List. 1263 25/4 (MHDC IV/595).
51 List. 1340 6/8 (HHStAW).
52 List. 1353 3/4 (ARS).
53 J. Höffler,  O prvih cerkvah in pražupnijah na Sloven-
skem, Ljubljana 1986, 20.
54 List. 1348 9/5 (UBKr 11/120).
55 Höffler, n. d., 39 ss.
56 List. 1363 1/5 (HHStAW, obj. F. Schumi, Archiv für
Heimatkunde, I. Band, Laibach 1882/3, 30).
57 S. Adam, Cerkvene razmere na področju nekdanje ra-
dovljiške pražupnije do nastanka ljubljanske škofije leta
1461, 19 ss.
58 Lackner, n. d., 184 s (list. 1342 31/10, HHStAW).
59 v drugi polovici 14. stoletja je snežniški grad in gos-
postvo vsaj delno obvladovala veja gorjanskih Lam-
bergov, ki so bili povečini ortenburški fevdniki (list.
1392 13/3 v ARS,list. 1392 10/8 v ARS, Ust. 1393 20/5 v
ARS, list 1393 29/3 v ARS, ...). Osrednja osebnost
rodbine je bil Viljem II. Lamberger, ortenburški kastelan
na Waldenbergu pri Radovljici. Leta 1403 so Lam-
bergerji postali edini lastniki gradu in gospostva (Ust.
1403 24/4 v ARS).
60 List. 1395 21/5 (MHDC X/1014).
61 Lackner, n. d., 188ss.
62 Adam, n. d., 21.
U
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
MIÖG    Mitteilungen  des  Instituts  für  Oster-    UBKr
reichische Geschichtforschung Taf.
n. d.       navedeno delo Tom.
Urkundenbuch des Herzogtums Krain
Tafel
Tomus
Koroški Ortenburžani
Linija Majnharda ČmograjsJcega po Hauptmannu (Istrsld Ortenburžani).
12
43
3 KRONIKA
1995 i
časopis za slovensko krajevno zgodovino
ZUSAMMENFASSUNG
Ein Beitrag zur Geschichte der Orten-
burger in Dolenjska
Kurze Abhandlung über einige ungelöste
bzw. weniger bekannte Fragen der mittel-
alterlichen Geschichte von Dolenjska
Dolenjska (Unterkrain) war im Mittelalter
ziemlich dünn besiedelt. Darum begannen die
dynastischen Familien, die über größere Be-
sitzungen in Dolenjska verfügten, schon früh das
Land zu kolonisieren, so etwa das Geschlecht der
Weichselburg bzw. der Nachkommen von Hemma
vor allem das Gebiet um Trebnje (Treffen), als
letzte aber die von Ortenburg und zwar die
Gottschee. Letztere gehörte aller Wahrschein-
lichkeit nach zunächst dem Geschlecht von
Hemma, später hatten sie die Auersperger als
Allodium inne. Nach dem Tode Konrads von
Auersperg fielen die Herrschaften Čušperk
(Zobelsberg) und Ribnica (Reifnitz) - zu letzterer
gehörte auch die Gottschee - den Ortenburgem
zu. Im 14. Jahrhundert siedelten die Ortenburger
deutsche Bauern aus ihren Kärntner Besitzungen
in der Gottschee an und bauten eine Verwaltungs-
und Kirchenorganisation auf. Die interessante,
überwiegend deutschsprachige Insel blieb bis in
die jüngste Vergangenheit weiterbestehen.
13
3 KRONIKA
•s
: J
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Stanislav Južnič
Južna meja "Kočevarskega otoka" v 15. in 16. stoletju
Kočevsko je bilo gotovo nekoč močno gozdnato
in malo obljudeno. Ortenburžani so vanjo med leti
1339-1363 in pozneje v 15. stoletju naselili nemško
govoreče podložnike s svojih zahodnokoroških in
vzhodnokoroških posesti. Ob Kolpi so naseljevali
kmete s hrvaškega in slovenskega etičnega pod-
ročja, gotovo pa tudi nekaj Nemcev^.
Ogledali si bomo najstarejše urbarialne doku-
mente o podložnikih na Kočevskem (iz let: 1498,
1564, 1568 in 1574)2 ter v Kostelu (iz let: 1494,
1530? in 1570)3.
Deželnoknežji gospostvi Kočevje in Kostel
Nikolaj Piers (Pirš) je ostal oskrbnik Fridrih-
štajna tudi ko je cesar Friderik III. prevzel posest
od vdove Ulrika II. Celjskega. Nikolajev nečak Sig-
mund Piers je 30. 5. 1478 kupil od cesarja deželno
sodišče v Kočevju^. Istega leta je dobil v zastavo
tudi urad (Kočevska) Reka. 25. 8. 1503 je z dovo-
ljenjem cesarja prepustil oskrbništvo Fridrihštajna
svojemu najstarejšemu sinu Mihaelu. S. Piers je
1 Ivan Simonie, Zgodovina kočevskega ozemlja. Kočevski ^
Zbornik, 1939, 72.
2 Urbar Register des ambts Riegkh vnd Sichelberg ge- ;
horund, so von ro. ko. mt. reformieren vnd raten j
beritten   vnd   verschriben   worden   ist,   anno   etc. j
collationiert LXXXXVIII, leto 1498, Komisija za fevdne '
zadeve, šk. 23. Besedi "vnd Sichelberg" sta bili zapisani z
drugačno pisavo. Urbar gospodstva Kočevje za leto 1564
(ARS, Vic. Arhiv, fase. 1/46, šk. 80, lit. G, V/5). Nepa-
ginirano. Urbar gospodstva Kočevje za leto 1568 (ARS,
Vic. Arhiv, v fase. 1/46, šk 80, lit. G, V/5). 149 strani ve-
zanih v knjigo. Peter dr. prof. Wolsegger, Das Urbarium ;
der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574, MMK III :
(1890) Str. 140-183 in IV (1891) str. 13-45. Urbar kočevske i
grofije 15. 3. 1574.
Vermercht das Urbar register zum Costei, num. 2, 1494
(ARS, Vicedom arhiv, fase. 1/48, lit. G. XVV4). Urbar za
Kostel iz leta 1520. Po Umek, 1982, str. 317 naj bi bil v j
ARS, Vic. Arhiv, fase. 48, lit.G, XVI/2. Urbar am Costei
Geraut Graffenwardt an der KuUp Hans Langemantl. ;
(Dopisano z drugo pisavo: original urbar sine dato no. :
2.) Napačno datiran 1603, verjetno zapisan okoli leta ;
1530 (ARS, Vic. Arhiv, fase. 1/43, šk. 75, Lit. C). Urbar
und  Landtgerecht  der  Herrschaft  Graffenwarth  zu i
Costei, 1570, (ARS, Vic. Arhiv, fase. 1/48, lit. G. XVV3, šk
83). Urbarja gospodstva Kostel za leti 1603 in 1694 sta
ohranjena le v izvlečkih. !
^   Anton Skubic (1876-1940), Zgodovina Ribnice in Rib-
niške pokrajine, Buenos Aires, 1976, str. 342-343.
umrl po letu 1506^.
Od leta 1491 do smrti leta 1497 je imel ko-
čevsko gospostvo v zakupu Gašper Ravbar (Rau-
ber). Obenem je gospodaril tudi v Postojni od leta
1490 in v Kostelu od leta 1493. Njegovi trije sinovi^
so leta 1497 zakup prepustili Viljemu Turjaškemu
(Auerspergu).
3. 2. 1507 je na Kočevskem gospodaril baron
Nikolaj Thum, od leta 1510 tudi vazal freisinških
škofov v Klevevžu na Dolenjskem. S svojim oskrb-
nikom Jurijem Strženom nista ustrahovala le svojih
tlačanov, temveč tudi sosednje Kostelce in njiho-
vega zastavnega gospoda Mihaela Prambergerja.
Tako sta Thum in Stržen leta 1515 storila žalosten
konec na gradu Fridrihštajn pod maščevalno tla-
čansko roko"^.
Thumu in njegovim naslednikom se je do leta
1537 posrečilo kar za trikrat povečati vrednost
gospostva Kočevje, predvsem s poviševanjem tla-
čanskih dajatev in s kolonizacijo^. Thuma je na-
sledila mladoletna hči Ana, ki je umrla leta 1553.
Poročila se je z Žovneškim^ baronom Ivanom Un-
gnadom (1493-1654), stotnikom, celjskim vicedo-
mom, hrvaškim banom in vodjo kranjskih pro-
testantov^*'. Ungnad je prevzel gospodstvo Kočev-
je s pismom 10. 4. 1524 in ga obdržal 23 let.
Sredi 16. stoletja (1547) je za zasluge v boju
proti Turkom zakup gospostva Kočevje dobU Šte-
fan Ursini, grof Blagaj, kot nadomestilo za izgub-
ljeno posest pri Karlovcu. Leta 1619 je bilo Ko-
čevsko prodano Khislom.
Habsburžani so imeli v Kostelu in na Kočev-
skem svoje oskrbnike ali pa so dajali graščini v
najem. V času, ki ga obravnavamo, so bili zastavni
gospodje Kostela: Lichtenbergi (1490), /\ndrej Ho-
henwarth (1493), Sigmund Jurič (1493), Gašper,
Nikolaj in Erazem Ravbar (1493-1497), Mihael (Mi-
ha) Pranberger (tudi Preimberger ali Preinperger,
10. 5. 1504-1515, Martin Frankopan (1520), Jurij
Zrinjski (1527), Gašper, Krištof in N. Tadjolovič
5 Simonič, o.e., str. 75.
^ Simonič, o.e., str. 75.
' Simonič, o.e., str. 76.
^    Simonič, o.e., str. 77.
Ali sovneškim.
10 Wolsegger, o.e., str. 180; Simonič, o.e., str. 76-77.,
14
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
(1528) in baroni Langenmantli (1538-1620).
Janez Viljem in Karel pl. Langenmantl sta 15.
U. 1620 kupila Kostel od cesarja Ferdinanda II.^l,
ki je tiste čase prodajal svoja številna gospostva.
Sredi 17. stoletja so Langenmantli kupili še Thum
unter Reifenburg^^ na Štajerskem. Kostel je ostal
njihova last še leta 168613.
Med leti 1547 in 1619/1620 je büo tako gos-
postvo Kostel kot gospodstvo Kočevje last dežel-
nega kneza. Obe gospostvi sta imeli le kratek čas
iste zastavne gospode, po prodaji leta 1619/1620 pa
sta imeli vseskozi različne lastnike.
V začetku leta 1515 je pl. Pramberger zaplenü
konje in blago podložnikom kočevskega graščaka
Thuma, ki so hoteli pretihotapiti nekaj tovorov soli
čez Kostel. Thumov oskrbnik Stržen z gradu
Fridrihštajn je zbral pri Osünici nekaj sto tla-
čanov. Udaru je na Kostel in pregnal Pram-
bergerja, ki se je moral umakniti na Flrvaško. Tam
mu je Thum še naprej grozü z nasujem^*. Pram-
berger gotovo ni pomagal Thumu med uporom
tlačanov gospodstva Kočevje istega leta 1515.
7. 11. 1613 in 16. 11. 1613 je komisija nadvoj-
vode Ferdmanda iz Gradca določala mejo med
kostelskim in kočevskim gospostvom. Razmejitev
je potekala po sodobni krajevni in jezüsovni meji z
izjemo Srobotnika, ki je pripadel Kočevarjem^^.
7. 12. 1613 je komisija dovoUla kostelskemu
podložniku Klempšetu skupno pašo z vaščani
Morave. Klempšetovo zemljišče je pod Mošerdkom
segalo v Kočevsko gospostvo proti Moravi^^. Leta
1616 je nova komisija ugotovüa, da sta se dala vo-
ditelja komisije iz leta 1613 Ziegelfast in Tancer
podkupovati in zato niso mogli sprejeti njunega
novega urbarja gospostva Kočevje iz leta 161417.
Ob ponovni razmejitvi med 16. 9. 1624 in 18. 9.
1624 je lastnik Kostela Vüjem Langenmanti odloč-
no ugovarjal meji, ki mu je jemala nekatera ob-
mejna zemljišča gospostva Kostel. Razmejitev sta
opravüa komisarja, deželni svetnik Janez Ziegelfest
in sekretar vicedomskega urada Elija Thomas. Upo-
rabljala sta urbar gospodstva Kočevje iz 7. 3. 1574.
Kršitev določb je büa prepovedana pod kaznijo
1000 zlatih dukatovl8. Končno odločitev o novih
mejah je morala izreči notranje avstrijska zbor-
nical9.
Z razmejitvami med kostelskim in kočevskim
gospostvom v letih 1613 in 1624 spori gotovo niso
bui rešeni. Od tod nasüje Janeza Vajkarda Auer-
sperga (1615-1677) proti Francu Adamu baronu
Langenmantlu^O. Avgusta 1673 so kočevarski pod-
ložniki pri prehodu skozi kostelsko mitnico pri
Petrini zavrnili plačuo zapovedane mitnine. Plačali
so le manjši znesek (tretjino). Pozneje je baron
Langenmantl le izterjal dolg, kar kaže, da so bue
razmere bolj urejene kot leta 1515.
Cerkvene razmere
V ribniško naddiakonijo so spadale tudi vse
kočevske župnije in Kostel, ker so nastale na
ozemlju nekdanje ribniške župnije. Ribniški nad-
diakonat je začel delovati po ustanovitvi ljub-
ljanske škofije leta 1461^1.
Okoli leta 1600 je ribniški naddiakonat obsegal
15 župnij in še cerkev pri Novi Štifti. Leta 1633 je
obsegal 13 far. Sredi 18. stoletja je obsegal 40 žup-
nij z ekspoziturami v skupno desetih graščinskih
gospostviJi22.
Ribniški naddiakonat je deloval do leta 1787, ko
so cerkvene pokrajine na novo organizirali v de-
kanije. Ribniško pokrajino so tedaj razdelili na
ribniško in kočevsko dekanijo. Obe skupaj sta
prišle od goriške pod ljubljansko nadškofijo 8. 3.
178723.
Grad Kostel je bü zgrajen v 13. stoletju. Prvič
se omenja v listini iz leta 131324, j^g^-^ gg y
1333 in 1336. V zadnjih dveh Ustinah je navedeno,
da je imel grad že od nekdaj lastno sodišče25.
Nova cerkev v Kostelu se prvič omenja 1. 5.
1363. Najprej je imela župnija sedež v samem
Kostelu26, na gradu ali pod njim v Trgu. Ne
poznamo lege morebitnega župnišča v Trgu. Graj-
ska kapela iz 14. ali 15. stoletja je büa posvečena
sv. Antonu Padovanskemu27. V 16. stoletju so
11 Vladal med leti 1619-1637.
12 Brestanica.
Marija Elizabeta baronica Langenmantl, rojena Para-
deiser, vdova in imetnica gospodstva Kostel, je še 8.11.
1686 sprejela dopis iz Ljubljane (ARS, Dež. stan, fase.
310, šk. 544, str. 746).
14 Jože Žagar-Jagrov, Kostel. Ljudje in zemlja ob Kolpi,
Kočevje, 1983, str. 102.
15 Simonič, o.e., str. 116-117. Pred tem je po urbarjih iz let
1570 in 1574 Srobotnik spadal pod gospodstvo Kostel.
16 Simonič, o.e., str. 118. Klempše iz leta 1613 je bil ver-
jetno prednik kostelskega župnika in pisatelja Pavla
Franea Klapšeta (1688-1772).
Simonič, o.e., str. 121. Ne vemo, katera sprtih strani naj
bi podkupovala komisarje.
18 Žagar, o.e., str. 49-50.
19 Simonič, o.e., str. 122.
20 Inventarium über weillandt dess Wollgebornen Herrn
Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681 (ARS, Zapuš-
činski inventar, Lit.L, fase. XXIX, št. 27. št.l, dokument
št. 25).
Skubie, o.e., str. 92 in 97.
22 Skubie, o.e., str. 40, 54 in 699-700.
23 Skubie, o.e., str. 91 in 97.
24 Skubie, o.e., str. 700.
25 Branko Reisp, Grad Kostel, Maribor, 1990, str. 2.
26 Skubie, o.e., str. 53.
27 Antonio Joannem Abramsberg, Matrieula Regia Parohia
Kostel, Anno 1758, Župnijski urad Fara, str. 5, opisuje
večjo proslavo na god sv. Antona Padovanskega v
kapeli na gradu (in aree). Po drugih virih je bila grajska
kapela posvečena sv. Antonu Puščavniku (Žagar, o.e.,
str. 144 in 146).
15
3 KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
postavili sedanjo cerkev sv.Treh Kraljev v Trgu^^.
Kostelski župnik Ivan Grumel je 5. 1. 1480 in
15. 5. 1480 ostro zahteval nazaj vas Brigo, ki naj bi
jo njegov prednik po krivici izročil župniku iz
(Kočevske) Reke^^. Pozneje se je meja med koče-
varskimi in kostelsko župnijo^O ustalila in se od
krajevne meje loči le pri Srobotniku, ki ni bil nikoli
del kostelske župnije.
Že kmalu po sredi 16. stoletja je bila reforma-
cija trdno zasidrana med fevdalci na območju rib-
niškega naddiakonata v Ribnici, Ortneku, Kočevju,
Kostelu in še posebej na Turjaku. Nove vere so se
oprijeli: Auerspergi, Lambergi, Bemeški, Galli,
Mosconi, Blagaji, LangenmanÜi in drugi. Refor-
maciji so bili na območju ribniškega naddiakonata
naklonjeni mnogi duhovniki, med njimi v Ko-
čevju: Hans Gotschev^er leta 1595-31, Lenart Zigel-
fest, Ivan Schweiger^^, Jernej Silvester in kaplan
Janez Schneller, pozneje nastavljen v Kočevski
reki33, Kočevar Matija Schmalzer^^ v Poljanah ter
Ivan (Janez) Webder v Kostelu.
Tako kot kostelski baron Langenmantl, je tudi
kočevski baron Ungnad podpiral protestantske
pridigarje. Leta 1555 je odložil državne službe, od-
potoval na Nemško in se tam kot vdovec ponovno
poročil s štiri desetletja mlajšo nuno, grofico Barbo
(1534-1665)35.
Tudi Ursini, grofi Blagaji so podpirali prote-
28 Po Žagarju (o.e., str. 140) je bila farna cerkev leta 1526
že pri Fari. Od Fare so se župniki le pred turško ne-
varnostjo umikali v utrjeni grad Kostel. Po Skubicu (o.e.,
53) je Fara postala središče župnije pred letom 1741. Po
Štefanu Tomšiču in Francu Ivancu, Kočevsko okrajno
glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski oris, Ljubljana,
1887, str. 96, je bil sedež župnije vseskozi pri Fari, kar ni
verjetno. Kostelski župnik protestant Janž 0anez)
Weixler je bil med leti 1560-1563 na stanovanju pri
svojih prijateljih protestantih Langenmantlih v gradu,
kjer je imel potem tudi sedež župnije. V 18. stoletju so
bui kostelski graščaki in prifarski župnild v sporu tudi
zato, ker je graščak zahteval vrnitev središča župnije v
trg Kostel.
Fran. Pokoren,^ Nadškofijski arhiv u Ljubljani, Fond
Škofijski arhiv, Šal/7, Fascikl 35, Fara pri Kočevju (v Kos-
Leta 1785 so v severnem delu Kostela ustanovili župnijo
Banja Loka, ki ji danes pripada tudi nekdanja koče-
varska župnija Borovec.
31 August Dimitz, Geschichte Krains, Ljubljana 1875, 3. del,
str. 260.
32 Tudi Janž. Kot katoliški duhovnik v Kočevju prestopil k
protestantom. Pridigal v Metliki, od leta 1569 do smrti
leta 1585 pa v Ljubljani (Mirko Rupel, Slovenski pro-
testantski pisci, Ljubljana, 1966, str. 41).
33 Ferdo Gestrin, Reformacija v Ribnici in okolici. Kronika,
30 (1982), str. 97-98.
3** Skubic, o.e., str. 38. Schmalzer (tudi Schmatzer ali
Smalzl) je bil leta 1581 kaplan v Ribnici, leta 1598 pa
župnik v Poljanah ob Kolpi.
35 SBL, str. 290. Znanih je veliko Trubarjevih pisem Un-
gnadu iz let 1562-1563 v nemški Urach, kjer je leta 1561
ustanovil biblijski zavod. Leta 1561 je Trubar posvetil
Ungnadu Register und summarischen Inhalt.
stante v Kočevju. V času njihovega gospostva je
bil protestant tudi kočevski mestni sodnik Filip
Schweiger, katerega sestra se je poročila s kočev-
skim župnikom Ziglfestom, ki je leta 1613 pridigal
v svoji domači hiši v Kočevju36.
Blagaji so bili obtoženi barantanja s cerkvenimi
benefidji v Kočevju in drugod v svojo in lute-
rarisko korist. Komisijo deželnega kneza, ki naj bi
preverila govorice, sta sestavljala savinjski nad-
diakon Gregor Ursa in vicedom Ludvik Karttil
Swardo. Vendar so ju Kočevarji celo pregnali iz
cerkve, tako da je moral deželni knez naddiakona
zamenjati s stiškim opatom Lavrendjem37.
Adam Langenmantl, kostelski graščak od tride-
setih let do leta 1563, je bil prijatelj nekdanjega
meniha Janeza (Ivana) Wei)derja38, ki je bil na-
stavljen za župnika v Kostelu vsaj že leta 1560.
Weixler je na pobudo pisarja deželnih stanov Ma-
tije Klombnerja začel leta 1561 prevajati v slo-
venski jezik postilo reformatorja in pridigarja Jo-
hanna Spangerberga. Leta 1561 se je Weixler tudi
oženil. Baje mu je zaradi družinskega življenja
primanjkovalo časa za prevajanje.
Leta 1563 je bil Weixler še v Kostelu. 1. 8. 1563
je prevod končaP^. Kmalu za tem je Weixler odšel
v Metliko k Vlahoviču, prvaku luteranskih pas-
torjev v Beli Krajni. Na Vlahovičev nasvet so
kranjski stanovi poslali Weixlerja v Krško. Od tam
ga je pregnal leskovški župnik Plidor pl. Mon-
tagnana, ki je bU novomeški prost med leti 1582-
I6O440.
Leta 1567 je Webder odšel iz Krškega v Novo
Mesto. Vendar so ga že naslednje leto novomeški
meščani napodili skupaj z Vlahovičem^l. Webder
je leta 1571 odšel v Selce nad Kozjakom. Leta 1593
se je kot predikant Slovenske Marke zadrževal v
okolid Novega mesta.
Po Webderjevem odhodu je nadvojvoda Karel
16. 6. 1567 izdal ukaz vicedomu Juriju Höferju naj
župnijo Kostel, ki jo upravlja heretični odpadnik,
dohodke pa uživa graščak Andrej LangenmanÜ,
podeli Matiji Hudikovcu^^ Naročil je tudi, naj se
poskrbi, da LangenmanÜ ne bo oviral prenosa po-
36 Dimitz, o.e., str. 354.
37 Jože Mlinaric, Stiska opatija 1136-1784, Novo mesto,
1995, str. 437-438.
38 Franc Cankar, Kostel ob Kolpi, Kočevje, 1975, str. 8.
3" Weixlerjev prevod postile ni bil natisnjen, saj je prvi
(zimski) del prevedel in izdal Sebastijan Krelj (1538-
1567) leta 1567 v Regensburgu. Krelj je verjetno zapustil
v rokopisu tudi druga dva dela, ki ju je dokončal Jurij
Jurčič (u. 1578) leta 1571. Celoten prevod postüe je bü
natisnjen leta 1578 v Ljubljani.
40 Mlinaric, o.e., str. 1104.
41 Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, Ljubljana,
1891, str. 72.
42 ARS, Vic. Arh. fase. 3, šk. 65, str. 3; Majda Smole, Vice-
domski urad za Kranjsko, 13. stol. - 1747. 1. del: Cer-
kvene zadeve Lit A-F, Publikacije Arhiva SR Slovenije,
Ljubljana, 1985, str. 65.
16
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
pisanega in inventiranega cerkvenega imetja na
novega župnika. Inventar iz tistega časa se ni
ohranil. Dopis ne omenja Webderja. Ni mogoče
razbrati, ali je bilo župnišče in z njim središče
župnije tisti čas že pri Fari ali pa še v Trgu Kostel.
Kljub posegu cesarja so protestanti Langen-
mantli vplivali tudi na Webderjeve naslednike v
Kostelu. Tam je bil leta 1598 in 1601 župnik pro-
testant Jernej Faber (Kovač), kaplan pa leta 1601
katoličan Ivan Spanič. Faber je baje zelo nerodno
živel43. Leta 1598 je prosil za posvetitev nove se-
zidane cerkve onstran Kolpe in pokopališča, ki bi
se rabilo v času povodnji^^. Poročal je tudi o
hrvaških priseljencih - Uskokih. Leta 1587 se je
Fabru rodil sin Matija, ki je bil leta 1610 tudi sam
posvečen v duhovnika. Sprva je služboval pri
proštu v Novem mestu^^.
Ferdinand I. (1503-1564)46 je podpiral naselje-
vanje Uskokov v Kostel med leti 1530-1538 in pro-
tireformadjo na Kranjskem po letu 1540. Protes-
tanti Langenmantli, zakupniJd njegove posesti v
Kostelu, so ga ovirali pri obeh prizadevanjih in
dosegli preselitev Uskokov nižje ob Kolpi.
Fodložruške razmere
Leta 1469 so Turki prvič napadli Kočevje, izro-
pali trg in opustošili okolico. Zato so Kočevje po-
novno pozidali in utrdili na varnejšem desnem
bregu lUnže. Leta 1471 je cesar povzdignil Kočevje
v mesto, kar je bilo potrjeno še leta 149347.
Leta 1491 so Turki ponovno uničili mesto Ko-
čevje, predvsem pa vasi: Skrilj, Muho vas in Tur-
kovo drago. 23. 10. 1492 je cesar Friderik III. v
Linzu zaradi težavnih razmer podelil podložnikom
kočevskega zemljiškega urada poseben patent za
trgovino z lastnimi izdelki po Hrvaškem in dru-
god, ki so ga s pridom izkoriščali tudi Kosteld in
Ribničani48. Leta 1493 je cesar oprostil urad Kočev-
ska Reka vseh davščin zaradi slabih časov49.
Že v času grofov Celjskih se je gospodstvo Ko-
čevje delilo na tri urade: zgornji in spodnji Ko-
čevski urad ter urad Kočevska Reka. Urbar celjskih
grofov iz srede 15. stoletja je izgubljen, prav tako
43 Leopold Podlogar, Iz zgodovine kranjskih trgov, 4.
Kostel, Vrtec, 51 (1921), str. 132; Reisp, o.e., str. 20.
44 Pokoren, o.e.
45 Pokoren, o.e.
46 Ferdinand I., eesar od leta 1556, je naseljeval Uskoke za
boj proti Turkom, ki mu je pomenil preeej več kot pro-
tireformacija, saj naj bi bil celo njegov najstarejši sin in
naslednik Maksimilian II., ki je umrl leta 1575, nagnjen
k protestantizmu (Robert A. Kann, A history of the
habsburg empire 1526-1918, University of California
press, 1977, str. 36-37 in 40),
47 Simonič, o.e., str. 70.
4° Božo Otorepec, Doneski k zgodovini Ribnice in okolice
v srednjem veku. Kronika, 30 (1982), str. 83.
49 Simonič, o.e., str. 68 in 69.
del deželnoknežjega urbarja iz leta 1498 in Thur-
nov urbar iz leta 1507^0.
Leta 1498 je urad Kočevska Reka obsegal tudi
Osilnico in Gerovo. Thum je pozneje Gerovo pre-
dal Zrinjsldm. Gerovo je najstarejša župnija v
Gorskem Kotarju, ustanovljena leta 1404. Po le-
gendi naj bi ime dobila po Geri, ki je s sinom tja
pobegnila pred Turki^l. Vendar je ime Gerovo
odtno starejše od turških vpadov v te kraje.
Ob urbarju za leto 1498 urada Kočevska reka je
bü naknadno vezan še sočasno nastali urbar za
Žumberk, ki je tedaj pripadal Kranjski. Urbarja je
morda pisala ista roka^^. Urbarja za ostala dva
urada Kočevskega gospostva iz leta 1498 sta iz-
gubljena, čeprav sta büa verjetno po tedanji šegi
zapisana v dveh izvodih^^.
Leta 1498 so bui v županstvu (Kočevska) Reka
doma veseli ljudje, saj je imela fara Kočevska reka
kar 14 krčem. Od vsake so plačevali po 30 soldov
letnih dajatev, skupno 3 1/2 funtov denaričev54.
Tlačani iz vsake cele kmetije urada (Kočevska)
Reka so bili dolžni vsako leto: po en dan prevažati
les na grad Fridrihštajn, po en dan ročne tlake po
navodilih oskrbnika in pripeljati po 24 vozov vina.
Za nameček so morali vsako polšje leto za graščino
ujeti v gozdu po 5 poUiov^^. MisUmo si lahko, da
je büa slovita kočevska polharija tod doma že vsaj
pol tisočletja.
Kmetje so lovili polhe tudi na sosednih gos-
postvih. Na posesti Zrinjsldh na Brodu so smeü
kmetje loviti v gozdovih le poUie. Če so kmetje
sekali brez dovoljenja v gozdovih Zrinjsldh, so
dobili dename kazni in po 50 udarcev56. Podobne
kazni so bue gotovo zagrožene tudi za krivolov.
Podložniki urada (Kočevska) Reka so imeli ob-
veznosti in tlako na gradu Fridrihštajn še v 16.
stoletju. Domnevamo, da zapovedanih dolžnosti
niso izpolnjevali posebno vneto, saj so se grofje
Blagaji leta 1571 zelo pritoževali nad stanjem
gradu57.
50 Simonič, o.e., str. 71.
Dragutin Hire, Gorski Kotar: slike, opisi i putopisi, Zag-
reb 1898, pretisak, Tiskara Rijeka, 1993, str. 146.
52 Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberk, SAZU,
Ljubljana, 1991, str. 20-21.
53 Ema Umek, Reformirani urbarji deželnoknežjih gos-
podstev na Kranjskem, Zgodovinski Časopis, 36 (1982),
str. 312-313; Kos, o.e., str. 20 in 87.
54 Sold je v tem času vseboval 0.309 g srebra. 1 funt de-
narič (ti) je veljal 120 soldov (Kos, o.e., str. 165 in 167).
Tako je bila letna obdavčitev krčme okoli 10 g srebra. To
se bili seveda zlati časi za gostilničarje.
55 Urbar 1498, str. 10 in 49 (nepaginirano) in Simonič, o.e.,
str. 74-75.
56 Rudolf Strohal (1856-1936), Uz Lujzinsku eeshr, 1935,
Ponatis: Tiskara Rijeka, 1993, str. 169.
57 Simonič, o.e., str. 89.
17
3 KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Naseljevanje Kostela
Maloštevilni priimki v urbarju iz leta 1494 ne
omogočajo tehtnejše analize pomembnih etničnih
gibanj v Kostelu ob naselitvi Uskokov katoliške
vere iz Cetinske krajine (junija 1531 in neuspešen
poskus avgusta 1539) ter iz Srba in Obrovca (ne-
uspešna naselitev leta 1538). Po poročilu deželnega
glavarja Ivana Kadjanarja^^ deželnim stanovom
23. 6. 1531, so Kosteld naseljevali le 7 od prejšnjih
293 kmetij59.
V urbarju leta 1494 je bila večina tlačanov
gospostva Kostel popisana le z osebnimi imeni.
Prebivald Fare, Slavskega Laza in Trga Kostel za-
radi posebnega statusa župnijske posesti oziroma
Trga niso bili vpisani med tlačani letom 1681^0. Ta-
ko poznamo le 8 kostelskih priimkov iz leta 1494:
Panjani so biH zapisani tudi na Tand gori v
Poljanskem urbarju za leto 1576 ter v urbarju gos-
podstva Metlika za leta 1593, 1610 in 1723. Danes
jih je v Poljanski dolini več kot v Kostelu, kjer so
se ohranili samo kot hišno ime.
Jurkoviče najdemo na vseh območjih uskoške
naselitve. Juriče najdemo tudi v urbarju gospostva
Metlika leta 1610. Trgovca Juraja najdemo v Šujid
pri Ljubljani, v urbarju nemškega viteškega reda
za leto 1490. Piškurje najdemo v urbarju gospostva
Poljane za leto 1576, v urbarju gospostva Vinica za
leto 1674 in v urbarju gospostva Metlika za leto
I7236I.
Marinča najdemo pri Grabrovcu, v urbarju
nemškega viteškega reda za leto 1490 ter v Ko-
privniku (Neslthaal) na Kočevskem leta 1574. Ven-
dar gre za avtohtono kostelsko obliko sicer raz-
širjenega priimka Marinič.
Kajfežev in Snajderjev ni bilo ne v Beli krajini
ne na Kočevskem leta 1574, pa tudi v Gorskem
Kotarju pred 18. stoletjem ne.
Po prvem naselitvenem valu pred organizi-
ranimi uskoškimi naselitvami v tridesetih letih 16.
stoletja, so bUe v kostelskem urbarju za leto 1530?
vpisane 102 osebi. Med njimi so 55 osebam vpisali
priimek in ime, le redkim pa samo priimek brez
imena. Zapis polovice zapisanih priimkov je mo-
goče enadti s poznejšimi kostelskimi ali sicer zna-
nimi priimki. Sedem priimkov se je nanašalo (tudi)
na poklic njihovih nosilcev. Tako so se leta 1530? v
Kostelu pojavili naslednji prihnki, ki jih ni bUo v
urbarju za leto 1494: trije Brigarji (Briški), po dva
Kolmaniča, Krizmoniča, Fabjana, Cimermana, Web-
ra. Hodnika in Klemenača, ter po en Delač, Oža-
nič, Grbac, Krabat (Hrvat), Mauter (Čolnar), Vist-
tier, Tišler, Šuštar in Šnajder
V drugem naselitvenem valu, predvsem junija
1531, se v Kostelu pojavijo naslednji priimki, raz-
vrščeni po pogostosti pojavljanja v zgodovini Kos-
tela: Majetič, Papež, Zdravič, Mline, Klane, Mav-
rovič, Butina (samo rrdin), Mihelčič, Glad, Juraj
Petrina, Maverc, Žmauc, Gotenc, Frisig, Petran,
Kusolt, Mavrin, Klapše (Klempše), Rabe, Pelegrinič,
Maritič, Huete(r) (Klobučar), Kuplenovič, Lhvode-
lai^^, Praps, Nunač, Maltn in Linhart.
Primerjava priimkov
Med vasmi urada Kočevska reka si najprej
oglejmo Moravo, kočevarsko Hameraw in kos-
telsko Omrava. Leta 1498 je imela 6 kmetij, ki jih
HAMERAW (MORAVA, 6 celih kmetij)
1498
Jacob Suppan
Mathe
Nickl Noyman
Juris Wittaiii
Caspar Scholaz
Symon
Merl Osterlin
Peti:(er)
Michel (cela huba)
Clement
Gregor
1564 in (1568)
Jacob Supan na celi hubi
Peter, sin Jacoba
Jacl Thomas Tscheme
Juris Witnie (Jurl Witine)
Paul
Simon Lugs, Mathejev sin Lencz
Leinhardt
Thomas Schwai, Jacob Niel
Urban Schuester (tudi Paul Hueter)
Mathe, sin Mihaela
Hanss Wuttnie, Lucas Lipe (Blas Witine)
1574
Tschne (župan)
sin Mertha Riesche
Lannzova vdova in dedid
vdova Petrovega sina, dedid
Witine
Tscheme
Lux, Lennczov sin
sin Leonhardta
Schwaiger, Niel Riesche
Huetter
sin Matheja
Wittine, Lippe
f' Ubit V noči med 30.1.-31.1.1538 (Dimitz, o.e., str. 163).
5" Podlogar, o.e., str. 103. Kacianarjevo poročilo je bilo
gotovo pretirano da bi laže pridobil potrebna sredstva
za naselitev Uskokov.
Liquidations Extrat oder ausstand register über die von
weillandt Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681 (ARS,
Zapuščinski inventar, Lit.L, fase. XXIX, št. 27/2).
61 Kos, o.e.
""^ Drvodelar je bil eden vodij punta v hrvaškem Zagorju
leta 1573 (V. Simoniti, Prispevki k poznavanju turških
vpadov. I del: V letih od 1570 do 1575, Zgodovinski
časopis 31 (1977), str. 494).
18
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
je obdržala tudi pozneje^^.
Leta 1498 v Moravi popisani tlačani so imeli v
vsem uradu Kočevska reka najmanjši delež zapi-
sanih priimkov, pravzaprav samo 4 od dvanajstih.
Zapis "Supan" za imenom prvega kmeta v Moravi
in v drugih večjih vaseh urada (Kočevska) Reka se
je nanašal na funkdjo in ne na priimek. Leta 1574
je domnevni župan Tschne obdeloval župni grun-
tek.
Izmed štirih priimkov, ki so nam v Moravi
znani leta 1498, so se dve ali tri generadje pozneje
obdržali le še Wutine. Med osebami brez priimka
v Moravi leta 1498 se je verjetno obdržala še dru-
žina župana Jakoba, morda pa tudi katera druga,
ki je sredi 16. stoletja dobila tudi priimek. Na-
sledniki, bržkone vnuki Jurija Witanija iz leta 1498
so imeli leta 1564 poleg izhodiščne polovice kme-
tije še del sosednje, ki so jo delili z Lipeti.
Domnevamo, da so se tlačani iz Morave v prvi
polovid 16. stoletja naselili na novo celo kmetijo
Ograja (Sucheraidt) 3 km proti jugovzhodu.
SUCHERAIDT (OGRAJA), ustanovljena v prvi po-
lovid 16. stoletja:
1564 1568 1574
Miclau Witnie Miclau Wittine Wittine
Jacl in Paul Huetter       isti Huetter in sin Jacoba
V Ograji je bil leta 1564 in 1568 zapisan Miclau
Wutina, leta 1574 pa so zapisali le njegov priimek.
Njegova soseda na drugi polovid kmetije sta bila
leta 1564 in 1568 Jacl in Paul Huetter, leta 1574 pa
že Jacobov sin in Huetter brez vpisanega imena.
Življenje v Ograji ni bilo slabše kot v Moravi,
kjer je podnebje precej ostro in sadje slabo uspeva.
Tako so imeli v Moravi in v Ograji enako veUke
polovice kmetij in sicer po poldrugi oral njiv in
poldrugi oral senožeti^^. Dename dajatve so bile v
Ograji nekaj manjše: leta 1564 21 kr 1 den, torej za
5 kr 2 den manj kot v Moravi. Leta 1568 in 1574
so v Ograji plačevali po 24 šilingov letno od
polovične kmetije, kar je za 6 šilingov manj, kot so
v istem času plačevali v Moravi. Zato so morali
tlačani v Ograji opraviti več tlake za graščino in
sicer po tri dni na leto, v Moravi pa le po en dan.
Leta 1574 so tako v Moravi, kot v Ograji plačevali
še po 3 krajcarje za vino, morali pa so odpeljati
tudi po 10 tovorov lesa na grad Fridrihštajn vsako
leto od vsake cele kmetije.
Morda pa so Ograjo naselili iz 2 km vzhod-
nejšega Zcühova ali iz 4 km vzhodnejše Muhe
vasi. Zdihovo in Muha vas sta spadali pod spodnji
kočevski urad, tako da ne poznamo tamkajšnjih
naseljencev iz leta 1498. Vemo pa, da so 7 let prej,
leta 1491, Turki obe vasi požgali obenem s samim
mestom Kočevje.
FLIEGENDORFF (MUHA VAS), leta 1564:
Andre Witine se je priselil na polovično kmetijo
Andre Vidmaritscha v Muhi vasi med leti 1564-
1568. Do spremembe je namreč prišlo ravno med
obema urbarjema, ki sta nam na razpolago.
Tlačani v Muhi vasi leta 1564,1568 in 1574
1564 1568 1574
Simon Mülner Simon Leonhardt Mülner
Andre Vidmaritsch      Andre Witine Peter Wittene
Mathe Gump
Ambros Mülner
Gasper Sterbenz Gasper Gori Strerbenz
in Ambros Mülner
Mathe Wurczer, isti isti
Hans Knesspler
OBER SCHGRILL (ZDIHOVO), leta 1564
V Zdihovem je bü leta 1564 in 1568 naseljen
Gregor Witine, leta 1574 pa sta ga nasledüa dom-
nevna sinova Ambross in Anndre Witine. V Zdi-
hovem in Muha vasi so imeli po pol orala manj
kot na polovičnih kmetijah v Moravi in Ograji. V
Zdihovem so plačevali prav toliko davka kot v
Ograji, le da so imeli samo po 2 dni tlake. V Muhi
vasi pa so plačevali manj: 17 kr 3 den leta 1564 in
20 šilingov leta 1568 in 1574 ter le po en dan tiake
letno od polovične kmetije. Leta 1570 je imel
Anndre Witine iz Zdihovega v zakupu tudi mlin v
Vimolu na gospostvu Kostel, bržkone pri poz-
nejšem Gorenjem Potoku ali Jastemiku, Id se izliva
v Kolpo pred Žago. Zaradi tega zapisa v kos-
telskem urbarju domnevamo, da je Andrejev do-
mnevni oče Gregor umrl ravno leta 1569 in je leta
1570 že prepustil kmetijo v Moravi sinovoma.
Tlačani v Zdüiovem leta 1564,1568 in 1574
1564                          1568 1574
Andre Vidmaritsch        isti Gaspar
Gregor Witnie      Gregor Witine Ambross, Andre Witine
Urban                         Urban Thomas Huetter
Tako SO Witine (Butine) leta 1564, 1568 in 1574
naseljevali južni del Kočevske v vaseh: Morava (2
osebi, ena tudi leta 1498), Ograja (1), Zdüiovo (2)
in Muha Vas, kamor se je Witine priselü med leti
1565-1567. Te vasi leže v pasu dolgem manj kot 5
km ob kostelski meji^^.
Kmetije so bile polovične, celo pa sem v tabeU posebej
označil.
Oral meri 0,59 ha, tako da so imeli manj kot hektar njiv
in prav toliko travnikov.
65 Tlačani s podobnim priimkom Wittinger so bili zapisani
v Travniku (2), ki leži 20 km proti severovzhodu (W0I-
segger, o.e., str. 167 in 169 in Wolsegger, MMK IV (1891)
str. 16).
19
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1
3
1995
Butine (Wittine) so bili domnevno priseljeni iz
vasi Bitnje med Kranjem in Škofjo Loko, ki je bila
še v Valvasorjevem času naseljena tako s Slovend,
kot z Nemd^^. Nemško poreklo priimka Wittine je
zagovarjal tudi Simonič, ki seveda ni bil nagnjen k
germanizadji kočevske zgodovine^''. Po drugih
domnevah naj bi bili Butine uskoškega porekla^^.
V Moravo bi se morali priseliti precej pred uskoš-
kimi naselitvami, ki jih za 16. stole^e navajajo
avstrijski viri.
Naselitev Eutin v Kostel leta 1614
Celo kmetijo v vasi Laze sta že leta 1494 ob-
delovala Anton in Marko Štefandč. Leta 1530? je
tu na 3/4 kmetije živel Fabjan, na 1/4 kmetije z
mlinom pa Peter. Leta 1570 sta v Lazih (Geraut)
živela Blaž in Kuestel.
Sredi leta 1614 so polovico kmetije v Lazih dali
Blažu Putini (Butini). Oseba je lahko povezana s
tlačanom istega imena, ki je brez priimka zapisana
v Lazih leta 1570 ali pa je kmetija ostala prazna
zaradi nemirne turške meje. Ne vemo kdo je leta
1614 obdeloval drugo polovico kmetije v Lazih. V
17. stoletju je bil v Lazih poleg Butine tudi Klapše,
tako da se je leta 1681 kmetija imenovala po
obeh^^. Tedaj so bili Butine naseljeni tudi v Su-
horju in Banja Loki.
Dokumenti ne povedo od kod se je Blaž Putina
priseHl v Laze. Verjetno je bil rojen v eni ko-
čevarskih vasi ob robu Kostela, kjer so Butine
(Witine) živeli leta 1574.
1. 2. 1614 sta brata Hans Wilhelm in Karl Lan-
gerimantl pisala pet strani dolgo pismo nadvojvodi
Maksimilianu v Gradec. (Ta je sprejem pisanja
potrdil z zaznamkom dne 17. 2. 1614)^0. V tem za-
pisu ni navedena vas, v kateri naj bi Putina dobil
kmetijo v zakupil.
4. 2. 1614 je v poldrugo stran dolgem zapisu
66 Johann Weichard Valvasor, Die Ehre das Hertzogthums
Grain, knjiga II, Laibach-Nürnberg 1689. Delni ponatis v
Ljubljani, 1977, str. 21-22; Kari Julius Schröer, Wörter-
buch der Mundart von Gottschee, Wien, 1870, str. 232-
233; Josef Obergföll, Die Gottscheer Familiennamen,
Festgabe zur Feier des 10 jähr. Bestandes des k. k.
Staatsgymnasiums zu Gottschee am 28, Oktober 1882,
Gottschee 1882, 11.
Ivan Simonie, Migracije na Kočevskem v luči priimkov,
Srpski etnografski zbornik, Ljubljana 1934, str. 109, 111
68
°° Marko Terseglav, Srbsko-hrvaške ljudske pesmi na Slo-
venskem (Uskoška pesemska dediščina v prepletu in v
soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo Bele krajine.
Tradidja-transformacija-inovacija), Doktorska disertacija
na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filo-
zofske fakultete univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1993,
str. 30 in 211.
6^ Liquidations Extrat 1681, o.e., str. 15.
Vsi zapisi o naselitvi Blaža Putine v Laze so shranjeni v:
ARS, Vic. arhiv, šk. 75, C II, II-5, nepaginirano.
Muethhueben, glej Kos, o.e., str. 647.
nadvojvoda v Gradcu potrdil, da lahko Blaža
Putino naselijo v Laze. V dokumentu je zapisano
polno ime naseljenca in zakup polovice kmetije v
Lazih.
28. 6. 1614 so Lz Ljubljane poslali štiri strani
dolg dopis bratom Langenmantiom. Dopis je za-
deval zaostalo plačevanje denarja od kmetij in
denariča za stražo v letu 1608. Naseljenec Putina je
bU naveden na tretji strani dopisa brez osebnega
imena in vasi, v katero se je naselil.
Naselitev Butin v Kostel je veliko bolje doku-
mentirana od naselitve drugih družin. Podoben
dokument imamo le še za osem let pozneje, ko so
28. 10. 1622 deželni stanovi v Ljubljani odobrili na-
selitev Mihaela Krismoniča na gopodstvo KosteF^.
V družini Butina se je ohranila legenda o
predniku, ki Je imel visoko funkdjo oskrbnika na
gradu Köster 3. Ne vemo, ali se legenda nanaša na
Blaža Putino iz leta 1614. Ob naselitvi v Laze
prevzel tudi vojaško obvezo na gradu KosteF^. 91
let pozneje so biU njegovi potomd predstavniki
oblasti v vasi Laze^^.
V likvidadjskem postopku Kostel za leto 1681
so bili naseljend s poslovanjeno obliko priimka
Butine popisani v Lazih, Banja Loki in Suhorju^^.
Leta 1657 jih najdemo tudi v Moravičkih dragah,
leta 1670 pa v Čučku in Delnicah''^. Seveda ne
vemo zagotovo, iz katere izmed kočevarsldh vasi
ob kostelski meji so se Butine selili na jug.
STETZENDORFF (ŠTALCARJL 6 celih kmetij)
1498 1564 in 1568 1574
Gregor Supan Gregor Supan Suppan
Michel Plesche Peter Flesse Plesche
Mert Michel Plesche    Jacob Flesse Plesche
Mert,sin Mateja(Mathe)Mert Hueter Huetter
Clement Pay (Paur)     Jacob Flesse Plesche
Hans Schmidt Hans Schmidt Schmidt
Mathe Pestetz Crustan Jagaus Jagaus
Michel Prechlar Michel Preshlar Prachler
Caspar Stampel Mross Tschrne Tschrne
Cristann Jegans Jacob Jagaus Jagaus
Cristan Karckh    Barthlme Wuetrieh   Wuetrich (Vidrih)
Med leti 1564-1574 so se v Štalcarje naselile
osebe z naslednjimi priimki, ki jih še ni bilo leta
72 ARS, Dež. stan., šk 476, str. 1501-1502.
73 Pričevanje Vasje Butine iz Ljubljane junija 1995.
74 ARS, Dež. Stan., šk. 476, str. 4-5, z dne 1. 2. 1614.
75 ARS, Vic. Arh., šk. 3, str. 341-342. Med leti 1824-1836 je
bil osl<rbnik gradu gospod Joseph Büttner večkrat vpi-
san kot boter pri krstih v matičnih knjigah župnije Fara.
Osebe s tem priimkom so bile leta 1460 naseljene v
Voigtsbergu, 7 km južno od Plauen, pozneje pa tudi
drugod na Saškem (Volkmar Helifritzsch, Familien-
namenbuch des sächsischen Vogtlandes, Berlin, Akad.-
Verl, 1992, str. 64).
76 Liquidations Extrat 1681, o.e., str. 15, 51 in 70.
Anton Burič, Povijesna antroponimija Gorskog Kotara u
Hrvatskoj. Goranska prezimena kroz povijest, Rijeka,
1979, Str. 75.
20
'i
3
1995
KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1498: Vidtih, Šnajder, Hueter, Jakšič in Črne. Ra-
zen prvega so bili vsi v tem času naseljeni tudi v
Kostelu.
Baje so Štalcarje ustanovili naseljenci, ki so se
pisali Stelczer^S. Vendar jih že leta 1498 tu ni bilo,
razen če jih je mogoče povezati s tlačanoma brez
priimkov, županom Gregorjem ali Mertom (Mar-
tinom), sinom Mateja. Leta 1574 so bili tlačani s
priimkom Stelczer naseljeni v Starem Brezju (4),
Kumersdorfu (4), Koprivniku (3), Lazih (3) itd.
Tako se je lahko priimek nanašal tudi na izseljence
iz vasi Stalcarjev v drugo okolje v dobi, ko so
priimki šele nastajali, torej okoli leta 1500. Žal
urbar spodnjega kočevskega urada za leto 1498 s
Koprivnikom (Neslthaal) in sosednjimi vasmi ni
ohranjen in ne vemo, če so bili tam Stelczerji
naseljeni že tedaj.
Pleše, Štamfel, Preshlar (Preklar) in Jehans so
najstarejši znani priimki iz Stalcarjev in okolice.
Prva dva sta postala kmalu pogosta tudi v Kostelu.
Štamfli so se vsaj že v 18. stoletju naselili v Banja
Loko in Kuželj, Pleše pa v Ajbelj.
Leta 1498 priimka Huetter še niso zapisali.
HINTERPERG (NOVI LAZI, 10 celih kmetij)
Leta 1574 so bili Huetterji naseljeni v Štalcarjih,
Gotenici, Moravi, Kočah, Novih Lazih, Ograji
Spodnji Brigi in Zdihovem, pa tudi v Kočevju,
Podstenah, SaUd vasi in Željnah. Huetterje naj-
demo leta 1570 tudi v Kostelu in sicer v Novih
Selih ter v gospodstvu Poljane v Tanči gori in v
Dolu pri Tanči gori, vse razmeroma blizu dom-
nevih rojakov iz urada Kočevska Reka. Istočasno
so bili Huetterji tudi meščani Kostanjevice. Priimek
Hueter (Huter) je zadeval njihovo obrt, saj je
Mathe Huetter že leta 1586/87 tovori! stotine klo-
bukov skozi mitnico na Reki. Njegovi potomci so v
naslednjih letih poleg klobukov tovoriJi tudi platno
in vino preko Reke^l.
Leta 1622 najdemo že slovansko obliko priimka
Klobučar v Gorskem Kotarju v Moravicah in Dra-
gah82. V likvidacijskem izvlečku za gospostvo
Kostel iz leta 1681 je bil priimek Huetter tudi tu
poslovenjen v Klobučar (Klobuczar) v Kaptolu,
Vasi in Petrini, medtem ko ga v Novih selih ni
büo več. Priimek Klobučar je še danes v Kostelu
pogost, medtem ko je nemška veja rodovine, po-
dobno kot v primeru Buüna, na Kočevskem obdr-
1498 1564 (1568) 1574
Thomas Suppan (župan) Thomas Peustl Pürstl
Wolffl Peter Wolf Lasar in Wecz
Caspar Mross, sin Gasparja Gasparjev sin
Clement Wietrich Peter Wuetrich Wüetrich
Mathe Schneider Hans (Gregor) Meisl Meisl
Steffan Durd Stefan Hans Dure (Peter Kheseli, Peter Dure) Kheseü
Cristann Durd Cristan Düren (Steffan Meisl, Durren) Meisl, Durrer
Lucas Noikam brata Lienhardt (Vincenz) in Lucas Losser     Laser
Lonntzl, sin Pavla sin Gregorja Lenze sm Gregorja
Lucas, sin Stefana Lucas, sin Steffana (in Peter Wecz) Andre Stefan
Mathe Mathe (Jact Wuetrich) Wüetrich in vdova
in Paul Pavlovega sina, dediči
Thomas Geen Tomasch Khans (Jakob Khain) Khain
Steffan Hutter Michel Peustl Pürstl
Härmst Hofer Michel Hoffer (Hofer) Hofer
Mert Blesshe Wolthe Zv^e(Tschie), Hans Zi(e)goli Tschiene, Zegoli
Michel Zingkale
Peter Schwersching, Bartlme Tschingl Zegoli, Tschinkhl
Michel Wetz Michel Wecz Wecz (župni gruntek)
Cristann Meman Christian Naukhan Neukhan
Jacob Blesshe^^ Jacob Plesse Flesse
Wolthe Wecz Weczova vdova, dediči^O
78 Simonie, 1934, o.e., str. 124.
79 Leta 1498 je imel Blasshe (Pleše) eelo kmetijo, leta 1564
in 1568 pa le še polovieo, saj so polovieo zasedli Wetzi
(Weezi).
°^ Po Wolseggerju 1891, o.e., str. 15, so v Novih Lazih leta
1574 živeli še kajžarji s priimki: Khain, Wietrieh, Schmid
in Hutter.
81 Perdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na
Slovenskem, Viri za zgodovino Slovencev, SAZU, knj.
57, Ljubljana, 1972, str. 254, 255 in 269.
82 Buric, o.e., str. 130.
21
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
žala nemški zapis priimka.
Večina pol tisočletja starih družin iz Novih
Lazov je v širši okolid kraja prisotna še danes.
Volfi so se ustalili na območju Drage, občasno tudi
v Kostelu. Činkli so znana mestna kočevarska
rodovina, ki se je že pod zadnjim Ortenburžanom
priselila^ pod priimkom Zeng ali Zink^^ in je v
obliki Činkl (Tschinkel) v 16. stoletju še ni v sa-
mem mestu Kočevje. Tschiene so bili že leta 1574
številni v uradu Kočevska Reka, dva prav v Ko-
čevski reki84. Snajderje, Losarje (Ložarje) in Pleše
najdemo že v 18. stoletju tudi v Kostelu. Posebno
zanimiva je rodovina Gasperičev (tudi Gašparičev,
Gašparcev). Gašper (Caspar) je bil leta 1498 tiačan
na polovični kmetiji v Novih Lazih in še ni imel
zapisanega priimka. Leta 1564 in 1568 je njegovo
kmetijo v Novih Lazih obdeloval Mross, sin
Gašperja. Leta 1574 je bil isti zapisan brez imena,
podobno kot Peter, Gašperjev sin v Rogatem vrhu
(Wamperg) pri Mačkovcu v Rogu. Po mnenju
kočevarskih zgodovinarjev so priimke v tej obliki v
18. stoletju sloveruli v Gasperiče, Jakliče, Mihiče,
Miheliče in podobno^^.
Domnevni Gasperič, vpisan brez imena kot
"Caspar Sun", je leta 1574 živel v Novih Lazih ob
kostelski meji. Peter, sin Gašperja je leta 1574 živel
na Rogatem Vrhu v Rogu^^.
V začetku 18. stoletja najdemo Gašparce tudi v
Kostelu in na hrvaški strani Kolpe^^. Kranjska
oblika priimka Gasperič se je ohranila na območju
Štalcarjev še v 20. stoletju.
Sklep
Kolpa v svojem zgomjem toku ni bila nikoli
etnična meja med Hrvati in Slovend, čeprav je bila
pogosto državna meja. Kostelski priimki, narečje in
običaji segajo tudi v Gorski Kotar vse do Delnic in
Brod Moravic.
Meja med gospostvoma Kočevje in Kostel ni-
koli ni bila državna meja. Kljub temu pa je prav to
mejo stoletja povdarjala še razlika v jeziku in
priimkih naseljencev na obeh straneh meje. Kljub
''•^ Simonie, 1934, o.e., str. 131.
84 Simonič, 1934, o.e., str. 125.
85 Josef Obergföll, Die Gottscheer Familiennamen, Fest-
gabe zur Feier des 10 jähr. Bestandes des k.k. Staats-
gymnasiums zu Gottschee am 28, Oktober 1882, Got-
tschee, Str. 13, in Erich Petschauer (1907-1977), Das Jahr-
hundertbuch der Gottscheer, bearbeited von Hermann
Petschauer, Wilhelm Braumüller, Wien, 1980, str. 61.
86 Urbar za (Kočevsko) Reko za leto 1498, str. 25; Wol-
segger, 1890, o.e., str. 161 in 1891, o.e., str. 15.
8' Po prvem ohranjenem zapisu v krstni knjigi župnije
Kostel iz leta 1711 so Gašparci živeli več generacij v
Slovenskem Kužlju na poznejši št. 8. Leta 1730 so se
naselili tudi na drugem bregu Kolpe v vasi Gašparci in
pozneje še drugod po Gorskem Kotarju (Burič, o.e., str.
99-100).
naseljevanju posameznih germanskih dmžin na
območje Kostela v 14. stoletju in preseljevanju po-
sameznih (delov) dmžin čez mejo gospostev, ki ga
je mogoče dokumentirati od 17. stoletja dalje, je
meja med gospostvoma Kostel in Kočevje v no-
vejši dobi dobila značaj meje med dvema naro-
doma.
Kratice:
AF = Arhiv župnije Fara
ARS = Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani
Dež. stan. = ARS, Deželni stanovi za Kranjsko, I.
registratura
MMK = Mitteil, des Musealvereines für Krain
NŠALj = Nadškofijski arhiv v Ljubljani
NUK = Narodna in univerzitetna knjižnica v
Ljubljani
S13L = Slovenski biografski leksikon, Ljubljana,
1925-1932
Vie. arh. = ARS, Vicedomov arhiv
ZUSAMMENFASSUNG
Die Südgrenze der "Gottscheer Insel" im 15.
und 16. Jahrhundert
Die Kolpa stellte in ihrem Oberlauf nie eine
ethnische Grenze zwischen den Kroaten und
Slowenen dar, obwohl sie oft den Charakter der
Staatsgrenze hatte. Die Kosteier Familiennamen,
Mundart und Bräuche reichen auch in den Gorski
kotar bis Delnice und Brod Moravice. Die Grenze
zwischen den Herrschaften Kočevje (Gottschee)
und Kostel (Kostel) war nie eine Staatsgrenze, ob-
wohl die Unterschiede in Sprache und Familien-
namen der Ansiedler auf beiden Seiten der Grenze
dem widersprechen. Trotz der Ansiedlung ein-
zelner germanischer Familien im Gebiet von Kostel
im 14. Jahrhundert und der Übersiedlung ein-
zelner Familienmitglieder über die Grenzen der
Herrschaften hinweg, die seit dem 17. Jahrhundert
bezeugt werden karm, erhielt die Grenze zwischen
den Herrschaften Kostel und Kočevje erst in der
jüngsten Vergangenheit den Charakter einer
Grenze zwischen zwei Nationen.
22
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Stane Granda
Politične razmere na Kočevskem v letu 1848
Leto 1848 označujemo kot pomlad narodov.
Prebudil se je slovenski narod in formuliral svoj
znameniti politični program v treh točkah. Novo-
meška kresija, kamor je spadalo Kočevsko z nem-
škim jezikovnim otokom, največjim na Sloven-
skem, je bila torej nacionalno mešana. Tako kot so
se prebudili Slovenci, naj bi se tudi tamkajšnji
Nemd. Imeli so nekaj svoje inteligence, bolj kot ta,
pa so bili zaradi številčnosti potendalni nosild
narodne zavesti krošnjarji, ki so trgovali po avs-
trijskih in nemških deželah in se seznanjali z no-
vimi idejami. Zanimivo je, da razen nekaj spo-
radičnih vesti, pa še te so predvsem iz spomladi
1849 in iz slovenskih vrst, dejansko nimamo ni-
kakršnih trdnejših vesti o naraščanju nemške
zavesti in kakršnikoli protislovenski agresivnosti.
Ali je bilo tudi dejansko tako ali pa je to posledica
pomanjkanja originalnih dokumentov doslej ni bi-
lo mogoče odgovoriti. V dadaljevanju bomo sku-
šali prispevati k razšdščevanju tega vprašanja. Ar-
hiv okrajne gosposke Kočevje, leta 1848 je imela le
tri uradnike (Turjak 11, Ribnica 13), ni ohranjen
oziroma poznamo le nekaj dopisov novomeški
kresiji oziroma Deželnemu predsedstvu v Ljub-
ljani. Na podlagi številk dopisov domnevamo, da
jih je v letu 1848 odposlal blizu 1400, ohranjenih
pa verjetno ni več kot 20. Na podlagi njih dobimo
vtis, da so bili omenjeni trije uradniki dokaj ne-
marni ali samozadovoljni ali pa je bila oblast kne-
zov tolikšna, da so vse dejansko vodili njihovi
uradniki. Celo poročila o javnem mnenju, to je
oblast 1848. leta dokaj pogosto zanimalo, so s Ko-
čevskega tako pusta in prazna, da nimamo z njimi
kaj početi. Možno je, da so dokumenti iz revo-
ludonamega leta še v arhivu knezov Auerspergov
na Dunaju, čeprav dosedanja poizvedovanja ne
dajejo upanja.i
Ker dajemo splošen pogled na dogajanje na
Kočevskem na drugem mestu,^ se bomo osredo-
točili na osrednja politična dogodka: volitve v
frankfurtski parlament v začetku maja in dunajski
parlament v drugi polovid junija 1848. Naš namen
ni govoriti o volUnem izidu, ker je ta znan, ampak
^    Ustna obvestila dr. Vincenca Rajšpa.
Stane Granda, Dolenjska v revolucionarnem letu
1848/49. Knjiga je tik pred izidom pri Dolenjski založbi
v NovenLmestu.
želimo analizirati dogajanje ob volitvah in prikaza-
ti tukajšnje politične razmere na širšem področju
in ne le kočevskega mesta. Ne bomo se zadrževali
pri tukajšnjem proslavljanju marčnih dunajskih do-
godkov, kot tudi ne pri tukajšnji narodni straži.
Uspelo ji je, da je iz karlovških skladišč dobila orož-
je, sicer pa ni "zagrešila" nobenega dejanja vred-
nega zgodovinskega spomina. Zanimajo nas kar
najširše mase, ljudstvo kot celota. Na podlagi se-
znama volilnih mož bomo spoznali njegove takrat-
ne vodilne ljudi. Če ne bi bUo HiÜerjeve preselitve
Kočevarjev, bi lahko ugotovili, koliko nekdanjih
rodbin je svoj družbeni ugled in položaj ohranilo
do današnjih dni. Povsem brez politične kontinu-
itete nekatere še živeče tamkajšnje rodbine le niso.
Volitve v parlament vseh Nemcev v Frankfurt
so avstrijsko cesarstvo zelo razrahljale. Dunajska
oblast se nameri Nemcev, da bi se združili v eno
državo ali bolje cesarstvo, ni mogla upirati, še zla-
sti, ker je videla v novi veliki državni tvorbi mož-
nost, da se po štiridesetih letih ponovno zavihti na
čelo nemške države. Ker bi ta vključevala tudi
Čehe in večino Slovencev, ker so bili nekdaj dr-
žavljani Svetega rimskega cesarstva nemške narod-
nosti, se avstrijski Slovani nad tem niso nav-
duševali. Postali bi namreč neznatna manjšina.
Obljub nemških in avstrijskih, zlasti dunajskih de-
mokratov ni nihče jemal resno, ker svojega veli-
konemškega nadonalizma niso znali skriti za tan-
kim plaščem verbalne demokradje. Po češkem
vzoru so tudi Slovend dvignili veliko gonjo proti
nemškemu "Bundu". Slednje je bilo za nekatere
njihove sodeželane, ne samo nemške, ki so se
čutili zavezane obema kulturama, nemški in slo-
venski (prvi pa zaradi njenih višjih dosežkov da-
jali prednost), velik šok. Krivico bi jim delali, če bi
jim odiali, da so bili nasprotniki Slovencev. Pre-
pričani so bui, da se morajo Slovend še nekaj de-
setletij razvijati s pomočjo nemške kulture in nem-
škega jezika, da bodo shodili kot samostojen na-
rod. Najbolj znan predstavnik takih nazorov je bil
nekdanji Prešernov gojenec grof Anton /Meksander
Auersperg - pesnik /mastasius Grün. Drugo skupi-
no nasprotnikov slovenske "politike" predstavljajo
ljudje, ki so se sicer šteli za Nemce, bili pa so
Slovencem naklonjeni in tudi pristaši revoludje.
Ljubili so naše prednike, vendar so bili prepričani.
23
3 KRONIKA

Časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
da jim zgodovina ni naklonjena, da se morajo
podrediti nemškim interesom, ker je pač taka naša
usoda, ker jim oviramo nemoteno pot do Jadrana.
Pristaš takih nazorov je bil koroški literat, nekdanji
ljubljanski Čopov dijak in velik častilec Prešerna
Vinzenz Rizzi.^ Največji sovražniki novih razmer
pa so bih okoreli konzervativd. Med njimi so bili
tako Slovend kot tudi drugi sodeželani. Odklanjali
so predvsem družbene spremembe, ki jih je obe-
tala revoludja tako na nadonalnem kot sodalnem
področju. Močno oporo so imeli v delu uradništva,
nekaterih duhovnikih, graščakih, zlasti tistih, ki so
to šele nedavna postaU, pa tudi neprosvetljenih
kmetih. Za najbolj znanega člana te zelo pisane
skupine velja dr. Henrik Costa, človek, ki je bil
nedvomno velik kranjski patriot, ki ima določene
zasluge za naše zgodovinopisje in kulturno živ-
ljenje nasploh. Pripisujejo mu avtorstvo lepaka
Krajnc Krajncem. Verjetno mož le ni bil tako ne-
gativen, kot so o njem sodili nekateri sodobniki, n.
pr. Janez Trdina, zdi se, da je bil bolj žrtev svoje
uradniške službe, ambidoznosti in zagledanosti v
vladajoče sloje. Nasprotni, slovenski pol pred-
stavljajo v prvi vrsti tisti študentje, ki so študirali
na Dunaju in v Gradcu, številni, zlasti mlajši du-
hovniki, nekateri uradniki in seveda tudi raz-
gledanejši kmetje, ki so sami dojeli pomen pre-
lomnih trenutkov ali pa prisluhnili in zaupali tis-
tim, ki so jim bui pripravljeni pomagati. Tem lju-
dem so bili v nemajhno pomoč tudi tisti nas-
protniki starega režima, ki sicer niso sprejeli slo-
venskega političnega programa, so pa stari poli-
tični sistem brezpogojno odklanjali. Med slednjimi
bi na prvem mestu navedli novomeškega okrož-
nega glavarja Antona von Laufensteina.
Na Kočevskem v letu 1848 ni čutiti vidnejših
posameznikov, ki bi povezali tamkajšnje občutno
sodalno nezadovoljstvo s slovenskim političnim
programom. Kočevska je sicer dala enega izmed
velikanov revoludje 1848 pri Slovendh Petra Koz-
lerja, vendar ta odtno ni imel tesnejših vezi s svo-
jim ožjim okoljem. Podobno je bilo tudi z bratom
Ivanom, ortneškim graščakom, ki je bil sicer član
ljubljanskega Slovenskega društva, in bratom Josi-
pom, ki je na Goriškem podpisal znamenito peti-
djo za Zedinjeno Slovenijo. Zdi se, kot da zaradi
svojega "grašdnskega", ne plemiškega porekla, niso
mogli najti stika z dokaj radikalnimi tamkajšnjimi
kmeti. Tudi med duhovšdno kočevske in ribniške
dekanije ni bilo nikogar, ki bi tamkajšnje ljudi po-
peljal za seboj. Njej takrat časi niso bili najbolj na-
klonjeni, za nekatera druga okolja imamo celo po-
ročila o konfliktih; zdi se, da so biH kar zadovoljni,
da se razburjenost njihovih faranov ni obrnila zo-
per njih in so jih lepo pustili pri miru. Ne smemo
namreč spregledati, da je po vsem takratnem ce-
sarstvu odmevajod napad ižanskih kmetov na
tamkajšnji turjaški grad v teh krajih silno odmeval,
da so grašdne Turjak, Ortnek in Ribnica zaprosile
za vojaško zašdto v tistih marčnih dneh, da so
med ljudmi krožile govorice, ki so potrjevale da
strah graščakov ni prazen. Seveda pa so bile go-
vorice, ki so jih številni širili, lahko tudi nevarne.
Tako je župan Planine Johan Lukan prišel aprila v
preiskavo, ker naj bi prebivalstvo ščuval proti
finančni straži. Tukajšnji kraji so bili namreč ob-
mejni, tihotapstvo s sosednjim hrvaškim ozemljem
je cvetelo, in s finančno stražo, nekakšnimi cari-
niki, so bili pogosti spori in celo manjši spopadi.
Govorice so se izkazale za prazne.^ V takih na-
petih razmerah lažje razumemo pasivnost in pre-
vidnost nekaterih izpostavljenih posameznikov.
Pomanjkanje nekakšnega osrednjega, čeprav
neformalnega vodstva je lepo razvidno tako na
volitvah v frankfurtski parlament kot tudi v du-
najskega. Čutiti je nekakšne kmečke skupine, ki pa
so nepovezane in brez trajnejših usmeritev; enkrat
prevladuje ena, drugič druga skupina ljudi.
Volitve v frankfurtski^ in dunajski parlament^
so si v osnovnih potezah zelo podobne, nekaj bist-
venih razlik pa je v podrobnostih. Oboje so bile
posredne. Najprej je bilo treba izvoliti na pra-
volitvah volilne može, na 500 ljudi enega, ti pa so
potem volili poslance. V obeh primerih naj bi
ozemlje razdelili na volilne okraje po 50.000 pre-
bivalcev, ki naj bi izvolili po enega poslanca. Za
frankfurtske so ozemlje delili po stanju 1817, za
dunajske pa po 1843. Zato je bilo dejansko v vo-
lilnih okrajih veliko več ljudi. Za nemški parla-
ment naj bi Dolenjska izvolila tri poslance (Kranj-
ska 7) in prav toliko njihovih namestnikov, za
dunajske štiri (Kranjska 10). Za te niso biH pred-
videni namestniki. PravoUlne enote so bile za prve
volitve na Kranjskem župnije oziroma tudi
kaplanije ali farni vikariati, ki so navzen delovali
kot župnije. Za dunajske volitve so bile pravoUlne
enote  volilni  distrikti  z  250-3000  prebivalcev.
Podrobneje glej Slovenski biografski leksikon III, str.
108-110. Glej tudi Stane Granda, Radovljica v letu 1848.
Radovljiški zbornik 1995, str. 148-149. i
4 Zgodovinski arhiv ljubljana. Enota za Dolenjsko in Belo
krajino. Novomeška kresija 1848, 331/P
5 Po zaslugi Vasilija Melika, Frankfurtske volitve 1848 na
Slovenskem. Zgodovinski časopis 2- 3, 1948-1949, str. 69-
134 so te najbolje obdelane pri Slovencih od vseh na-
rodov nekdanjega avstrijskega cesarstva. Tudi arhivsko
gradivo je dobro ohranjeno, žal ne za pravolitve. Pra-
volilni zapisniki so bili očitno vrnjeni okrajnim uradom
ali občinam in se tam izgubili.
° Podobne študije kot za frankfurtske za dunajske nima-
mo. O volitvah poslancev je arhivsko gradivo ohranjeno
v Avstrijskem državnem arhivu. Arhiv avstrijskega par-
lamenta 1848/49. Tudi tu manjka pravolilni material, ki
je bil vrnjen občinam in kasneje izgubljen. Žal se za
Dolenjsko ni ohranilo niti obsežno statistično gradivo, ki
je verjetno propadlo v arhivu avstrijskega notranjega
ministrstva.
24
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Namesto fara in župnikov so imele večjo vlogo ob-
čine oziroma župani. Za mesta nad 20.000 prebi-
valcev so bila drugačna določila. Župnik je moral
biti na frankfurtskih pravolitvah navzoč zaradi
ugotavljanja upravičenosti. Tako pravolitve kot vo-
litve so vodili volilni komisarji, ki jih je imenovala
oblast. Formalno so vodili volitve volilni odbori.
Ne da bi se spuščali v številne, čeprav ne ne-
pomembne podrobnosti v zvezi z volitvami, mora-
mo ugotoviti, da so bile tiste v dunajski parlament
v organizacijskem pogledu, zlasti glede formu-
larjev, bili so le nemški, veliko bolje pripravljene.
Volilno pravico je imel v obeh primerih seveda
le moški, ki je bil samostojen državljan, star 24 let.
Pri frankfurtskih je to pomenilo, da ga ne vzdržuje
drug in da ni v "služečem razmerju" (delavec,
hlapec, kmečki sin, ki še ni lastnik kmetije). Za
dunajske volitve so po nemirih v prestolnici delav-
cem dali volilno pravico, vendar že prepozno, da
bi to lahko po naših deželah upoštevali. Oboje vo-
litve so bile pismene, volilec je moral sam napisati
na list koga voli. Frankfurtske volitve so bile javne,
dunajske bi morale biti tajne, vendar se to v šte-
vilnih primerih, zlasti na Kranjskem in posebno na
Dolenjskem, ni izvedlo. Za frankfurtske volitve je
bila potrebna relativna večina za volilnega moža in
absolutna za poslanca ne glede na volilno ude-
ležbo. Za dunajske volitve je bila potrebna abso-
lutna večina za volilnega moža in poslanca, ki je
moral biti star 30 let. Ob teh volitvah je bila za-
htevana 75% udeležba izvoljenih volilnih mož. Vo-
lilna udeležba ne pri enih ne drugih volitvah ni bi-
la obvezna. Pravolitve za frankfurtski parlament so
bue 2. maja, volitve 5. maja. Enak postopek za du-
najske je bil izveden 15. ali 16. junija in 20. junija.
Volitve v dunajski parlament so bile pod močnim
vtisom branja cesarjevega patenta z dne 23. maja,
ki je obljubljal, da bo s 1. januarjem 1849 konec
fevdalnega sistema. Odlok so brali v času pra-
volitev in bili deležni hude kmečke nejevolje. V
istem tednu so bile tudi pravolitve in volitve v
razširjene kranjske deželne stanove.
Pravolilne enote za frankfurtske volitve.
V volilnem okraju je 68. 416 prebivalcev. Volilni
okraj obsega naslednje fare oziroma cerkvene eno-
te, ki so hkrati pravolilne enote: Senturje, Kopanje,
Skodjan, Turjak, Rob, Krka, Videm, Zagradec,
Smihel, Ambrus, Vel. Lašče, *Sv. Gregor, *Gora,
Sodražica, *Ribnica, *Dolenja vas. Struge, *Polom,
Hinje, *Topla Reber, Loški Potok, *Dolenja vas,
*Poljane, *Crmošnjice, *Planina, *Draga, *Osilnica,
*Grčarice,* Stara Cerkev, *Stari Log,* Kočevje,
*Gotenica, *Kočevska Reka, ^Borovec, *Banja
Loka, *Fara, *Mozelj, Škrilj, *Koprivnik, *Nemška
Loka, * Spodnji Log, * Stari trg, * Sinji Vrh.
Pravolilne enote za dunajske vobtve.
V volilnem okraju je 55. 248 prebivalcev. Volilni
okraj obsega naslednje fare, ki niso vedno pra-
volilne enote: *Kočevje, "Stari Trg, *Koprivnik,
"Kočevska Reka, "Stara Cerkev, "Fara, "Stari Log,
"Mozelj, "Osilnica, "Draga, Črnomelj, "Črmošnjice,
"Sinji Vrh, Vinica, "Poljane, "Banja Loka, "Spodnji
Log, "Borovec, "Planina, "Polom, "Topla Reber,
"Grčarice, "Gotenica, "Nemška Loka, "Skrilj, "Rib-
nica, "Dolenja vas, "Sv. Gregor, "Gora.^
Fare oziroma crkvene enote, ki so označene z "
so bile obakrat v volilnem okraju Kočevje. Pri-
merjava nam pove, da pri volitvah v dunajski par-
lament ni bilo v obravnavanem volilnem okraju
področja, ki je gravitiralo na Turjak oziroma je
imelo boljše povezave s Suho krajino, s Črnomljem
in Vinico, zato pa se je ob dunajskih volitvah
okrepil 'belokranjski element"
Zastavljeni cilj oziroma enega izmed njih, pri-
merjavo volilnih mož ob obeh volitvah, bi lahko v
celoti dosegli, če bi imeli primerljive podatke. Teh
pa ni predvsem iz dveh oziroma treh razlogov: ab-
stinenca pri pravoHtvah in volitvah, neohranjenost
statističnih podatkov, ki so bili izdelani ob volitvah
in predvsem teritorialne spremebe pri oblikovanju
kočevskega volinega okraja za dunajski parlament.
Na podlagi doslej opravljenih arhivskih raziskav
lahko ugotovimo, da se nerazumljiva površnost in
nemarnost državnih uradnikov obravnavanega
področja ob volitvah kaže tudi kot nesposobnost
razumevanja navodil predpostavljenih oblasti, tako
tistih na sedežu novomeškega okrožja kot deželnih
v Ljubljani.
Volitve v frankfurtski parlament običajno neka-
teri lahkomiselno interpretirajo zgolj kot odločanje
med nemštvom in slovenstvom, kot izkazovanje
narodne zavesti. Resnica je veliko bolj zapletena,
kar najbolj neposredno pove ravno kočevski pri-
mer. V tem volilnem okraju niso volili kar v 15
pravolilnih enotah: Poljanah, Črmošnjicah, Planini,
Banjaloki, Kostelu, Zagradcu, Krki, Ambrusu, Vid-
mu, Kopanju, Šentjurju, Škodjanu, Turjaku, Robu
in Gori. Prve tri župnije so namreč kočevarske,
nemške. Torej pri interpretadji volilnih rezultatov
ne smemo nasesti ne takratnim pojasnjevalcem -
državnim uradnikom, ki se v številnih primerih
sklicujejo na slovensko protifrankfurtsko propa-
gando, ne naši želji, da bi našim prednikom pri-
pisali večjo nadonalno zavest, kot so jo dejansko
imeli. Izidi pravolitev so rezultat nadonalne za-
vesti, pa tudi sodalnih in lokalnih razmer. Pod
slednje mislimo razpoloženje neke sredine, ki se je
pogosto ravnala po svojih formakiih ali nefor-
Arhiv R. Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V, •
1336/P
25
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
43
1995
malnih voditeljih kot tudi mnenju in obnašanju
lokalnih veljakov. Vso zapletenost vsebine izida
pravolitev nam še bolj plastično prikaže dejstvo,
da nikjer(!) na slovenskem etničnem ozemlju, kjer
so bile volitve v frankhirtski parlament, ni glaso-
valo s slovenskimi glasovnicami, (ki so odraz na-
rodne zavesti), toliko volilcev kot v kočevskem vo-
lilnem okraju. Poglejmo si konkretno glasovanje
na podlagi glasovnic.
Mož je nekatere podpisal v slovensken jeziku, sebe ne.
26
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Z X SO označeni nepismeni ali bolje, tisti, ki se niso znali ali upali podpisati. Tudi nekateri "pismeni" so
namreč svoj podpis narisali, ne pa napisali. Zato kakšnih daljnosežnih zaključkov iz gornjih podatkov ne
gre povzemati. Znak ? pomeni, da nismo prepričani v pravilno branje. Priimke smo le transkribirali,
Ulepiča (Ullepich) pa smo ponašili.
Iz gornjega seznama je razvidno, da je gla-
sovalo 88 volilnih mož. Vseh izvoljenih je bilo sicer
93, biti pa bi jih moralo 131.^
Vasilij Melik, Frankfurtske volitve, str. 92.
Za lažjo interpretacijo gornje tabele dodajmo še
naslednja imena. Volitvam je predsedoval okrožni
komisar Samitz v sodelovanju z okrajnim komi-
sarjem in upokojenim civilnim sodnikom Venclom
27
3 KRONIKA
i
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995!
Chertek-om. Člani volilnega odbora so bui: Mathi-
as Wolf, Franz Tscheme, Georg Kren in Johan
Tscheme iz Kočevja, Josef PetscJie iz Mooswalda,
Josef Perz iz Stare Cerkve, Johan Verderber iz
Koprivnilca in Josef Kunz kot aktuar.
Jzid volitev za poslanca je bil naslednji: Mihael
Ambrož je dobil 15 glasov, dr. Vinzenz ScJu-ott 64,
Anton Laschan - okrožni komisar iz Beljaka (!) 9.
Kot namestniki poslanca so dobili: Schrott 24,
dr. tCarl Ulepič 57, Laschan 5 in dr. Matej Kaučič iz
Ljubljane 2. Zmagal je torej dr. Vinzenz Schrott in
dr. Ulepič je bil njegov namestnik.!"
Ohranjeni arhivski podatki odpirajo številna
vprašanja o takratnem dogajanju v kočevskem vo-
lilnem okraju. Na vsa niti ni mogoče odgovoriti.
Pomagali si bomo še z analizo glasovnic.
Slovenskih je 27. 15 volilnih mož je volilo za
poslanca Ambroža, 12 Sciirotta. Vsi, ki so volili
Ambroža za poslanca, so dali Schrottu svoj glas
kot namestniku. Med tistimi, ki so glasovali za
Schrotta kot poslanca, je dalo 10 glas Ulepiču in 2
Kaučiču. Ambroževi glasovi so iz far Ribnica (8),
Loški Potok (4), Sodražica (2) in Velikih Lašč (1).
Kot poslanec je bil Schrott naveden na slovenskih
glasovnicah iz lübnice (2), Velikih Lašč (4), Hinj
(4), ter Šmihela in Sv. Gregorja. Zanj so bili torej
vsi volilni možje iz Suhe krajine.
Iz tabele je razvidno, da nekateri volilni možje
niso bili pismeni, številni pa so se očitno znali
zgolj podpisati. Ker ni bilo tiskanih glasovnic z
imeni kandidatov, ampak je bilo treJ^a napisati
približno: "Jest zdolei podpisan volim za našiga
poslanca za piihodni nemški shod u Frankfurt
gospoda Mihaela Ambroža, komesarja u Smled-
niku in za negoviga namestnika dra gospoda Vin-
cenca^^ Shrota u Lublani. Kočeuje na 5 ti dan vilki
traun 848" in se podpisati, je bila potrebna po-
moč navzočih. Seveda je bilo možno tako še do-
datno vplivati na že itak javno glasovanje. Tako je
na podlagi primerjav glasovalnih listkov mogoče
sklepati, da je Janez Petelin napisal glasovnice za
sebe ter Vesela, Finka, Miheliča in Šobra. Očitno je
kar napisal listke, saj je vse štiri podpisal Tanko.
Kot priča podkrižanju se je vsem štirim sopodpisal
neki V. Klemenčič, ki sicer ni bil volilni mož in ne
vemo kaj je delal na volitvah, pri Finku in Veselu
pa je nastopila še druga priča podkrižanja Andrej
Lakner iz Knežje Lipe. Mikulič je napisal volilni
list tudi za J. Koširja. Pri slednjem sta bili priči
podkrižanja že omenjena Klemenčič in LaJČner.
Tanko je verjetno napisal glasovnico tudi za Puc-
Ija. Ista roka, mogoče celo Verderber, ki je sicer
glasoval nemško, je napisala voUne liste za Ober-
starja, Andolška in Prijatelja. Pri slednjem sta Ver-
derber kot podpisovalec in Klemenčič kot priča.
Juvanzl3 je napisal verjetno devet slovenskih gla-
sovnic. Poleg sebe še za Petka ter J. Levstika, ki je
glasoval enako kot on, Marolta, podpisal ga je
Košir, Klemenčič je bü zopet priča, A. Turka, J.
Levstika in Skulja. Glede na glasove teh volilnih
mož je Juvanz pisal po njihovi želji, bü je uslužen,
mogoče "aktivist" glede jezUca, ne pa oseb. Kozüia
je napisal glasovnico še za sofarana Miheliča. Neki
Janes Olipič, priimek podpisuje v gajici, kar ima
lahko politični pomen, je napisal glasovnico za Ro-
bido, ki ga je tudi podpisal in bü skupaj z nekim
G. Perzem, ki je glasoval v nemškem jeziku, priča;
Valdana, J. Turka, Strekala in Mehka - vsem je bü
tudi njüiov podpisovalec in Jüsrati z A. Levstikom
priča ter mogoče Koširja. J. Kozina je verjetno svo-
jo državljansko dolžnost izpolnil sam. Iz naštetih
podrobnosti je težko ugotoviti kakšno organizadjo
pri pisanju glasovnic, saj je vidna predvsem med-
sebojna pomoč. Nekoliko bolj pritegneta Klemen-
dč in Olipič. Slednji je bü kaplan s Tople Rebri. Bü
je tudi član Zgodovinskega društva za Kranjsko^^
Njegovo verjetno pisanje glasovnic v slovenskem
jeziku vzbuja upanje, da gre za nekega duhov-
nika, kakršne poznamo z Gorenjske, vendar nje-
gova nemška glasovnica pove, da je tudi on zgolj
pomagal tistim, ki so hoteli glasovati slovensko. Ni
bü več med mlajšimi, mladost je značilna za nje-
gove nacionalno radikalnejše sobrate, saj je točno
mesec dni kasneje dopolnil 45 let.^^ identitete V.
Klemendča ne moremo ugotoviti. Na podlagi iz-
redno izpisane pisave lahko zapišemo, da je iz-
obražen, da obvlada latinico in gotico, da nekajkrat
navede svojo funkdjo v slovenskem jezü<;u, kar ni
nepomembno v pomanjkanju konkretnejšui podat-
kov.
Na podlagi vsega povedanega smemo povzeti,
da je tolikšno števuo slovenskih glasovnic, kolücor
nam je doslej znano, največ na Slovenskem, ne-
dvomno odraz poHtičnega razpoloženja, h kate-
remu sta svoj delež prispevala kaplan Olipič in
neznani Klemendč. Ne gre spregledati dejstva, da
je Ambrož služboval nekaj let pred revoludjo v
Ribnid, da je bü zagovornik slovenskega urado-
vanja in nedvomno najbolj popularen slovenski
politik med kranjskimi kmeti, vendar seže slo-
vensko glasovanje preko meja njegove popular-
nosti (Suha krajina). Ne gre povsem, vsaj načelno,
ker dokumentov ni, zanemariti tudi vpliva aH po-
sledic znamenitega ribniškega šolstva. Glasovanje
za dr. Vincenca Schrotta, doma je moral biti s Ko-
10 Podatki iz zapisnika volitev, ki so mu priložene tudi
glasovnice. Iz njih smo sestavili gornjo tabelo.
11 Nekateri so napisali kar Ceneta.
Transkribirano z glasovnice Janeza Petelina.
13 On piše Cene Srott.
14 Provinzialhandbuch des Laibacher Gouvernement - Ge-
bietes im Königreiche Illyrien für das Jahr 1848, str. 304.
l'' Catalogus   cleri   diocesis   Labacencis   ineunte   anno
MDCCCXLVIII, Str. 78.
28
43
3 KRONIKA
1995
časopis za siovensico krajevno zgodovino
čevskega, predsednika apeladjskega sodnika Lz Be-
netk, ki je pobegnil pred tamkajšnjo revoludjo ter
živel v času volitev na EXinaju, in davčnega urad-
nika dr. Karla Ulepiča iz Idrije, rojenega v Žu-
žemberku, ne smemo gledati kot nemška kandi-
data. Uživala sta nedvomno podporo oblasti, ki sta
ji bila tudi ves čas revoludje lojalna, morala pa sta
biti precej popularna. Ulepič se je neposredno po
volitvah kočevskemu namestniškemu mandatu od-
povedal, ker je bil na enak položaj izvoljen tudi v
Postojni.l6 Bolj zanimiva sta glasova za dr. Kav-
dča, uglednega ljubljanskega advokata, demokrata,
zagovornika slovenskih političnih zahtev 1848 in
enega najboljših kranjskih poslancev 1848/49 v du-
najskem parlamentu. Tu bi bilo mogoče iskati Ube-
ralnejše politične nazore, čeprav je bolj verjetno,
da gre tudi za neposredne izkušnje z njim pri
obeh volildh. Kmetje so namreč dobre in uspešne
advokate vedno cenili. Vsekakor pa so slovenske
glasovnice na frankfurtskih volitvah, zlasti pa gla-
sovi za Ambroža in Kavdča, eden najboljših poka-
zateljev zmedenosti takratne, zlasti kranjske slo-
venske politike. Ni nastajala v področju kočev-
skega volilnega okraja, le odseva jo najbolje. Tisti
Slovend, ki so imeli vsebinsko kvalitetnejše zveze
z odločnejšimi Slovend v Ljubljani (Kranj), so re-
agirali drugače. Če priključimo kočevskemu še no-
vomeški primer, kjer so kmetje prišli 5. maja na
volišče, niso pa hoteli voliti, moramo ugotoviti, da
se je Dolenjcem zdelo, da morajo nekaj proti
Frankfurtu ukreniti, niso pa povsem vedeli kaj in
še manj kako.
Nemški večinski del glasovnic naše analize slo-
venskih v veliki meri potrjuje. Nesporno je ob-
stajal določen pritisk aH javno nmenje glede izvo-
litve Schrotta in Ulepiča. 9 belokranjskih glasov za
Prešernovega prijatelja dr. Antona Laschana^^^ ki
je bü z znametimi 8 glasovi izvoljen v Novem
mestu, nekdanjega uslužbenca novomeškega ok-
rožja, v času volitev okrožnega komisarjiav Belja-
ku, kaže verjetno bolj na odmev propagande, ki so
jo zanj delali v novomeškem volilnem okraju, kot
pa neke lastne izkušnje z njim. Nenazadnje mu je
lahko pomagal tudi sorodnik, verjetno brat, ki je
bil okrožni komisar v Novem mestu. Glede pisanja
glasovnic, pa je podoba naslednja. Za Hima, Trau-
nea. Kaplana jih je napisal zelo verjetno isti. Dom-
nevamo, da je to Johann Verderber. Vso zaple-
tenost takih analiz pa pokaže dejstvo, da se ta
mož, ki nastopa kot podpisovalec (!) in priča na
nekaterih glasovnicah na lastnem nemškem volil-
nem listku pojavlja kot nepismen. Je podkrižan.
Poleg njegovega podpisovalca imena in priimka se
pojavlja še druga priča v osebi nam "znanega" Kle-
menača. Ali se je možu zdelo, da je tako njegov
glas več vreden ali pa je rekel podpisovalcu in
piscu volilnih izjav, Id mu je ena ostala: "Če si jo
že napisal, me pa še podpiši, skupaj s Klemen-
dčem bodita pa še prid." Kar 5 volilriih mož iz
Starega Trga, ne pa vsi, čeprav so glasovali enako,
je podpisalo glasovnice z enako pisavo. Da bi jih
bi jih prinesli s seboj že izpolnjene ni verjetno. Ista
pisava je na glasovnicah Kobeta Lz Sinjega vrha ter
Ruglta(?) in Žagarja iz Osünice. Kar 20 glasovnic,
mogoče še kakšno več, pa je napisala ista oseba.
Na podlagi primerjave te pisave s tisto v volilnem
zapisniku lahko zapišemo, da imamo opraviti z
istim človekom. Verjetno je to aktuar Josef Kunz.
Pri Verdeberju in Kurreju se je ovekovečil tudi kot
podpisnik in skupaj z Klemendčem kot priča. Po
šematizmu ne moremo ugotoviti, kje je bil za-
poslen, lahko da pri knezu Auerspergu. Kar 17
"njegovih" glasovnic je za par Schrott - Ulepič,
vendar je med njimi^ tudi Jakličev glas za par
Schrott - Laschan in Štebenčev za par Laschan -
Schrott. Ti dve izjemi dovoljujeta sklep, da volilni
listi niso bili pripravljeni vnaprej in da verjetno
niso vsiljevali, koga naj volijo. Nedvomno pa pri
volitvah ni potekala medsebojna pomoč volilnih
mož le pri pisanju glasovnic, ampak so si škilili
preko ramen tudi pri formuladji stavkov. Večina
se jih začenja z: "Ich Endesgefertigte..." Manjši del
z: "Ich wähle...", kajti v obeh primerih je več rok
Seveda pa so nekateri sami napisali vse in so le
poslušali kaj morajo napisati. Tako začenja Andrej
Sturm: "Ich wünsche..." Za kaplana Janeza OHpiča,
za katerega domnevamo, da je napisal nekaj slo-
venskih glasovnic, sam pa glasoval z nemško, ne
moremo ugotoviti, da je pri nemških pomagal, ra-
zen kot priča tistim, ki so storili enako. Ob vo-
litvah v nemški parlament v Frankfurtu v kočev-
skem volilnem okraju nedvomno zasledimo s slo-
venskimi glasovnicami in glasovi za Ambroža slo-
vensko nadonalno zavest. Ne gre spregledati tudi
slovenske petidje kmetov Lz Loškega potoka vla-
darju v maju 1848^8 v kateri zahtevajo poleg od-
prave fevdalnih obveznosti in drugih olajšanj svo-
jega položaja "da se v slovenskih deželah izpo-
polni slovenski jezik in de bodo slovenske šole
deležne večje podpore". Zahtevali so tudi sloven-
sko uradovanje in slovenske objave zakonov.!^
Ker pa poudarjanje nadonalne zavesti na ozemlju
kočevskega volilnega okraja v nadaljevanju poli-
tičnega dogajanja v revoludonamem letu 1848/49
precej pogrešamo, moramo našo ugotovitev rela-
tivLzLrati z dejstvom, da so uveljavljanje kranjskega
jezika (!) v tem času podpirali tudi deželni stanovi.
16 Arhiv R. Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V,
1101/P.
Vasilij Melik, Frankfurtske volitve, str. 107.
18 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1928,
str. 866.
1^ Bogo Grafenaure, slovenski kmet v letu 1848. zgo-
dovinski časopis 2-3, 1948-1949, str. 36-37.
29
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Zato ni nujno, da vidimo za zahtevami po slo-
venskih volilnih listih le "slovensko", ampak tudi
"kranjsko" politiko. Izrazito kmečko gledanje na
velike spremembe, Id se na Dolenjskem izraža
zlasti na pravolitvah v Leskovcu pri Krškem, pri
volitvah na Mirni in v Novem mestu, se tu kaže
predvsem v odklanjanju volitev in mogoče neude-
ležbi petih volilnih mož. Tudi glasovi za Ambroža
nimajo le nadonalnega pomena, ampak tudi sod-
alnega. Mož je bil znan kot kmetom naklonjen,
pošten, kar se je izkazalo še posebno na volitvah v
dunajski parlament. Takrat so zanj glasovali še v
volilnih okrajih Višnja Gora, Škofja Loka, Radov-
ljica. Domnevamo, da sta na negativen odnos
kmetov do volitev vplivala predvsem klasično
kmečko nezaupanje v novotarije in pričakovanje,
da jim bo izpod tlačanskega jarma pomagal le
cesar.
V času do volitev v dunajski parlament so se
politične razmere v deželah s slovenskim prebi-
valstvom zelo spremenile. Dolenjska, ki je bila že
tako najbolj nemima med vsemi slovenskimi po-
krajinami, se je na eni strani, zlasti s svojim
vzhodnim delom, vključevala v nadonalno giba-
nje, vse bolj pa jo je kot celoto začel prevevati
nemir, ker ni bilo cesarjevega odloka, ki bi
Kranjski tako kot je sosednjim deželam, obljubil
odpravo fevdalizma. Pod njim so prav Dolenja
najbolj trpeli.
Poročila z dolenjskega podeželja, omenili smo
že, da so prav iz takratnega kočevskega upravnega
okraja najslabša, zato sklepamo po analogijah s so-
sednimi področji, so si enotna v tem, da se
ljudstva polašča čedalje hujša nestrpnost, ker ni od
nikoder pričakovanih sprememb. Siti naj bi bili že
obljub in zahtevali hitre spremembe na boljše. Jas-
no je, da fevdalnih obveznosti niso izpolnjevali, da
so jemali pravico v svoje roke, da so prekomerno
sekali v knežjih gozdovih pri Kočevski Reki^O in
dmgod, kjer so imeli služnostne pravice. Zanimivo
je, da knezi Auerspergi zaradi tega niso delali to-
likšnega cirkusa kot nekateri dmgi, ki so nazadnje
prisili celo sam dvor, da je interveniral pri oblasteh
zaradi kmečkega ravnanja z graščinskimi gozdovi.
Lokalnih oblasti ne samo, da niso spoštovali, am-
pak so jih naravnost ignorirali. Ljubljanske oblasti
so poročila z Dolenjske tako prestrašila, kako da so
dale 14. maja natisniti dvojezični lepak v katerem
so prebivalcem Kranjske sporočali, da so ukrenile
že vse potrebno, da bi cesar izdal sklep, po ka-
terem naj bi bilo 31. decembra 1848 konec fev-
dalnih obveznosti. Zaradi nujnosti in strahu so
lepak namesto preko Novega mesta, kar bi bilo
normalno in pravilno, poslali na konkretne okrajne
urade kar neposredno, in sicer v Lašče, kjer so bili
uradniki okraja Turjak 40 izvodov, v Ribnico ravno
toliko in v Kočevje 50.^1 Pravih uspehov pri po-
miritvi ni bilo. Novomeška kresija je 26. maja skle-
nila poslati v Kočevje vojake. Tam so bili od 27.
maja do 4. julija. Čeprav jih je bilo le 10 in so
morali s svojo navzočnostjo le zastraševati ljudi in
dvigati ugled oblasti, so naredili 45 gld in 30 kr
stroškov mestu.22 V takih nemirnih razmerah
kmetje seveda niso bili dovzetni za nadonalne
ideje. Po znamenitem obisku Dunajske Slovenije v
Ljubljani, so se sredi maja njeni kranjski člani, ki
so ostali doma, napotili med podeželsko prebi-
valstvo in ga pridobivali za ideje zedinjene Slove-
nije. Čeprav so jih marsikje povezovali tudi z anti-
fevdalrdmi sporočili, po sedaj znanih podatkih ne
na Kočevskem, ne na bližnjih okrajnih gosposkah
ni bilo pravih rezultatov. Zdi se, kot da bi slo-
vensko navdušenje, ki je tu cvetelo aprila in začet-
kom maja, naglo plahnelo. Sodalno nezadovoljstvo
je zavzemalo vse šiiši obseg. Ko so ljubljanske
osrednje oblasti poizvedovale, na kakšen odmev so
naleteli posland Slovenije pri podeželskem prebi-
valstvu, je ribniški okrajni komisar in sodnik spo-
ročil 30. maja v Ljubljano, da jih tam ni bilo.
Hkrati je dodal, da ljudje stavijo vse samo na
cesarja, da bi njihove nastope razumeli, kot da jih
hočejo odvrniti od vladarja. Zatrdil je, da so raz-
mere take, da jih ne bi mogel zašdtiti pred nji-
hovimi grobostmi.23 Na primem ozemlja kočev-
skega volilnega okraja lahko tudi neposredno opa-
zujemo šibak ali nikakršen pomen ljubljanskega
Slovenskega dmštva izven Ljubljane. Poleg že
omenjenega Ivana Kozlerja je bilo v njem še 9
mož, med njimi graščak Jožef Rudež iz Ribnice, že
omenjeni okrajni komisar Wenzel Chertek ter 7
župnikov in kaplanov. ^4
Za pomladne in poletne mesece revoludo-
namega leta 1848/49 je znadlna izredna politična
dinamika, ki si jo danes težko zamišljamo. Zave-
dati se moramo, da so bile sodalne spremembe
predvidene za najširše ljudske mase, da ima meš-
čanska revoludja na podeželju povsem dmgačne
pojave in oblike, kot pa na primer v Ljubljani, da
ne govorimo o Gradcu in zlasti Dunaju. Od ljudi
so bile usmerjene proti cesarski prestolnid in
prvemu avstrijskemu parlamentu, ki naj bi v njem
zasedal. Ne tako majhen del naših ljudi, zlasti
tistih, ki jim je bil politični razvoj prepočasen in
niso dojeli bistva političnih sprememb, ki naj bi jih
2" Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in
Belo krajino. Novomeška kresija 1848,1115/P
21 Arhiv R .Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V,
ad 990/P.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo
krajino. Novomeška kresija 1848, fase. 2.
23 Arhiv R. Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V,
ad 1281 (Z 32).
24 Arhiv R. Slovenije, Arhiv Slovenskega društva 1848,
fase. 2.
30
3
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Slovenska glasovnica Antona Prijatelja za frankhirtske volitve. Napisal jo je verjetno Johann Verderber
(Kočevar?), ki ga je tudi podpisal (Nftg = Namensunterfertiger = podpisovalec priimka) Na lastni
nemški glasovnici je Verderber označen kot nepismen.
prinesla meščanska revolucija, je še vedno priča-
koval rešitev od vladarja. Nanj naslavlja svoje
prošnje in k njemu pošilja deputadje, ki naj bi
izprosile hitro rešitev svojih razmer. Druga, v
bistvu večja skupina pa stavi veliko na parlament,
ki naj bi določil obliko odprave fevdalnega siste-
ma, zlasti vprašanje plačevanja odškodnine zem-
ljiškim gospodom za odpravljene dajatve in obvez-
nosti. Ti se udeležujejo volitev, hočejo pa dosed,
da bodo izvoljeni le kmetje oziroma taki, ki jim ti
zaupajo. Ne gre spregledati tudi tistih, ki bi še
vedno radi ohranili, če že ne privilegije, pa vsaj
oblast. Vse zgoraj povedano lepo ilustrirajo tudi
volitve v dunajski parlament. Tabela je narejena
na podlagi glasovnic, zato so zaradi nedüjivosti
možne manjše, upajmo nebistvene napake. Volilni
izidi so pobrani iz uradnih zapisnikov, kar je vzrok
za nekatere napake pri seštevanju glasov.25
25 Avstrijski  državni  arhiv.  Oesterreichischer  Reichstag
1848/1849, fase. 47.
31
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
43
1995
32
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Legenda: O - Okrajna gosposka. Podatki o pripadnosti volilnega moža posameznemu okraju so prene-
seni iz seznama, ki je samostojna priloga volilnega zapisnika, datirana v Kočevju 1. julija 1848.
k - Kočevje, r - Ribnica, ž - Žužemberk, p - Poljane, t - Turjak, u - Krupa
26 Priimke pišejo silno različno. Očitno je temu volilnemu možu nekdo prišepnil Fluck, on pa je le poznal besedo Pflug.
33
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Primerjava seznamov volilni mož z obeh sezna-
mov nam pove, da jih je kar 31 bilo obakrat iz-
voljenih. To so A. Lakner, M. Perz, G. Erkr, S. Fitz,
A. Sturm, G. Muchizh, M. Handler, J. Verderber,
M. Jaklizh, J. Hirsch, A. Jakizh, A. Röthl, M.
Stanizh, M. Tanko, L. Leustik, M. Maurin, P.
Ruppe, J. Kobe, M. Köfler, J. Putzel, J. Kosina, M.
Mihellizh, M. Wolf, J. Maierle, J. Pezhe, M. Hand-
ler, J. Schleimer, J. Loser, J. Rode, J. Hönigman. Po
rodbinskih priimkih lahko domnevamo, da so med
ugledne sodile Oberstar, Fink, Koschir, Kosina,
Levstik, Perz, Muhič, Tanko, Žagar, Stampfl... ker
so bui verjetno isti ljudje izvoljeni tudi za volilne
može za volitev poslanca v razširjene deželne sta-
nove, lahko govorimo celo o trikratni izvolitvi ne-
katerih mož. S tem se nam odkriva takratna pode-
želska družbena elita spoštovanih, verjetno ne vse-
lej bogatih vendar vplivnih mož. Ti so krojili javno
mnenje in vplivali na ravnanje posameznikov in
celih sosesk.
Že na prvi pogled ugotovimo Lz seznama vo-
lilnih mož za volitve v dunajski parlament precej-
šnjo abstinenco, zlasti v slovenskem predelu ko-
čevskega volilnega okraja, čeprav se zavedamo, da
so bili nekateri slovenski upravni okraji le delno
navzoči. To nam potrjujejo tudi volitve v višnje-
gorskem volilnem okraju. Zakaj se je toliko tukaj-
šnjih volilcev odločilo za odklonitev voUtev ne ve-
mo. Domnevamo, da je vzrok v velikem nezado-
voljstvu zaradi seznanjanja z vsebino cesarskega
patenta z dne 23. maja, ki je številne, ki so pri-
čakovali takojšnjo in brezplačno odpravo fevdalnih
obveznosti zelo razočaral.
Gornja tabela je dober pokazatelj političnih raz-
mer tudi po "zaslugi" kočevskega okrajnega komi-
sarja in sodnika Barthknäja Päuerja 0emej Bauer
?). 18. junija 1848 je poslal pismo vodstvu nad-
rejene oblasti v Novem mestu, da so bile prejšnji
dan volitve v razširjene deželne stanove in da so
volilni možje kljub njegovemu nasprotovanju
hkrati oddajali tudi glasovnice za dunajski par-
lament. S tem posredno zvemo, da so bili isti
ljudje izvoljeni tako za volitve na deželni kot dr-
žavni ravni. Volitev v dunajski parlament kljub
temu ni mogel izpeljati, ker niso prišli vsi volilni
možje, katerih je bUo Lzvoljenih 97. 20. junija so
formalno izpeljali postopek in ugotovili, da jih je
skupaj glasovalo 94.^7 Ker ni nihče dobil absolutne
večine, bi morali volitve takoj ponoviti, vendar ni
bilo dovolj navzočih volilnih mož. Kljub neuspelim
volitvam si velja rezultat pobliže ogledat. Naš stari
znanec dr. Vinzenc Schrott je dobil 41 glasov,
Johan Wiederwohl, posestnik in trgovec pa 34. V
bistvu je glasovanje potekalo v merjenju moči med
pristaši uglednega birokrata in kmečkim veljakom.
9*7
Uspeli smo zbrati podatke le za 92 volilnih mož.
Schrotta so podprli predvsem volilci kočevskega
okraja, kjer je premagal Wiederwohla. Slednji bi
lahko zmagal že v prvem krogu volitev, če ne bi iz
Krupe dali njemu le toliko glasov kot "svojemu "
Bohtetu in če ne bi Ribničani dali svojemu No-
vaku kar osemkrat več. Kmečki "tabor" ni bil eno-
ten. Pomembna je ugotovitev, da sega Wieder-
wohlova popularnost tudi v nekočevarski prostor.
Iz glasov ostalim spoznamo še nekatere kmečke
voditelje. Nesrečni okrajni komisar je zatrjeval, da
je moral pristati tudi na zahtevo volilnih mož, da
izvolijo namestnika poslancu. Čeprav se je zelo
verjetno debelo zlagal, je izid izredno zanimiv. Vo-
lilni boj je potekal med pristašema dveh Koče-
varjev: Wiederwohla, ki je prepričljivo zmagal in
verjetno radikalnejšega Georga Stamfla Lz Dolenje
Brige, ki pa sploh ni prišel volit, čeprav je bil vo-
lilni mož. Schrott ni dobil niti glasu. Ker naj bi po
mnenju številnih kmetov namestniki tudi nadzirali
poslanca, je naše mnenje o kmečkem dojemanju
volitev, njihovi politizaciji, še dodatno potrjeno.
Kmečka kontrola mora biti! Podobno je bilo tudi
drugod na Slovenskem, ne le Kranjskem. Nacio-
nalnega vprašanja ne zasledimo. Vse glasovnice so
nemške. Le Jurij Warce je na rob svoje zapisal
"Jurij iz Kuta".
Päuer je hitro ugotovil, da ga je polomil. Kot je
v takih primerih običajno, pa je hitro naredil ne
eno, ampak še več napak. Poslanec naj bi bil po
prvotnih načrtih že 26. junija na Dunaju. Bal se je
tudi radikalnih kmetov in njihove nejevolje, če ne
bodo zastopani na Dunaju, ko se bo odločalo o
njihovi usodi. Ne da bi počakal na pismena na-
vodila, je 1. julija izvedel nove volitve poslanca.
Zbralo se je 79 volilnih mož, kar je bilo dovolj. Z
47 glasovi je zmagal kmečki kandidat Wiederwohl.
Zanj so glasovali vsi Ribničani, pri volilnih možeh
iz Krupe je zmagal Schrott, zanj so biU vsi iz
Poljan, odločili pa so Kočevarji. Izradno zanimive
so volitve namestnika, kjer dobi Novak dvakrat
toliko glasov kot Schrott. Bivši ribniški favorit je
tokrat dobil tako kočevarske glasove, kot tudi one
volivnih mož iz Krupe. Ker pa kmečki "tabor" ni
bil organiziran, je glasove za namestnika preveč
razdrobil. Novak ni dobil (za naše raziskovanje)
"potrebne" večine, saj so bile volitve namestnika
poslanca za dunajski parlament predvsem zahteva
kmetov in posledica nepoznavanja volilnih pravil s
strani državnih uradnikov. Nesrečni okrajni komi-
sar je namreč resnično zahteval, da morajo navzoči
volilni možje še enkrat voliti namestnika, ker prva
volitev ni uspela. Glasovalo je 77 volilnih mož,
dvema je bilo očitno že vsega dovolj. Tokrat je
zmagal Schrott. Novaka so podprli skoraj vsi nje-
govi Ribničani, dobil je nekaj glasov Kočevarjev,
kar zvesti so mu bili iz Krupe, proti njemu so bili
vsi Poljanci. Schrottovo "zmago" nad kmetom, ki
34
3 KRONIKA
19951
časopis za slovensko krajevno zgodovino
to seveda ni, saj volitve namestnika niso bile
potrebne, je potrebno ocenjevati v luči zmage
kmečkega Wiedervk'ohla. Zato lahko ugotovimo, da
je pri drugih volitvah kmečki radikalizem v po-
rastu, kar se kaže delno tako v volilni abstinenci
kot volinih izidih
Polično dogajanje, ki ga nam kažejo volilni re-
zultati, kažejo na politično ali bolje sodalno zavest
prebivalcev kočevskega volilnega okraja, odkrivajo
s selitvijo in cepitvijo kmečkih glasov šibko ozi-
roma skoraj nikakšnjo organizadjo. Kronski dokaz
je dejstvo, da Wiederwohl mandata ni sprejel. Ker
volitev namestnika ni bila legalna, so bile potrebne
nove volitve. 28. avgusta se je zbralo 73^8 volilnih
mož, kar je na meji predpisane udeležbe. Z 61
glasovi je zmagal dr. Victor Moritz Fluck, komorni
prokurator v Innsbrucku. Njegov zmago lahko raz-
ložimo na dva načina. Možno je, da so bili volilni
možje že vsega siti ali pa, da so uvideli, da so v
parlamentu dejansko potrebni izobraženi ljudje.
Da slednjemu ne verjamemo, da je bolj verjetno,
da je velik del kmetov že zajela apatija, nam go-
vori 11 glasov za ljubljanskega guberialnega svet-
nika Friedricha Creizbergerja viteza pl. Kreizberga,
nekronega voditelja kranjskih konzervativcev. Bil
je strahotno ambidozen, za poslanca se je vsiljeval,
kjer je mogel. Skoraj hkrati je namreč kandidiral
tudi v Škofji Loki in Radovljid. Lahko, da je koga
podkupil ali pa ukazal uradnikom, (tistim, ki ga
niso podpirali, se je kasneje kruto maščeval), da
pridobijo zanj potrebne glasove. Kljub vsemu je
nerazumljivo, da so zanj glasovali taki radikali kot
Rački, Jurkovič, Schneberger, pa tudi Žagar in A.
Stampfl. Dogajanje v kočevskem volilnem okraju
nedvomno kaže, kako hitro je revoludonami po-
žar naraščal in kako hitro je temu plamenu zmanj-
kalo netiva Prav na kočevskem primeru se jasno
pokažejo iluzije tistih, ki so pričakovali od naših
kmetov, da bodo podprli oktobrsko vstajo na Du-
naju.
Edini glas za Schrotta, dal ga je F. Braune, ki je
predsedoval volilnemu odboru pri prvih in drugih
volitvah, verjetno kaže na njegovega velikega pri-
staša in možnega organizatorja njegovih kandi-
datur. Schrott si je namreč dejansko veliko bolj
želel sedeti v dunajskem kot frankfurtskem par-
lamentu. Tega ni skrival ne javno, ne zasebno.
Pregled političnih razmer na Kočevskem v re-
voludonamem letu 1848 je zaradi pomanjkanja
neposrednih in pomanjkljivih dokumentov seveda
nepopoln. Šibkosti posrednega ugotavljanja zgo-
dovinskih dejstev se zavedamo, vendar trenutno
druge poti ni. Nedvomno so nemajhno presne-
čenje tamkajšnje nemško- slovenske razmere. Kako
daleč je tukajšnje dogajanje od n. pr. Ptuja, kjer
pride celo do fizičnih obračunavanj. Kljub vsemu
pa se ni mogoče znebiti vtisa, da je büo marsikje v
sosešdni, zlasti v Beli krajini ter širšem zaledju
Ribnice v nadonalnem pogledu huje. Zelo zgovor-
no je v tem pogledu uradno porodlo, ki govori o
vtisu ki ga je povzrodla zamenjava na prestolu, ko
je v začetku decembra nesposobnega cesarja Fer-
dinanda zamenjal mladi Franc Jožef. Medtem, ko
so nekateri uradniki sestavljali več strani dolge
traktate, je odgovorni kočevski uradnik suhoparno
in le v nekaj vrsticah odgovoru, da tamkajšnji
ljudje o spremembi na prestolu nimajo mnenja, da
si ga bodo ustvarili potem, ko bodo čutui njene
posledice.29 Čeprav je s tem dopisom v bistvu po-
vedal več o sebi, kot svojüi preprostih sodržav-
ljanih, smo prepričani, da je bUo nepatetično po-
rodlo najbliže resnid. Iz gornje analize je namreč
jasno razvidno, kdaj je kmete kočevskega volilnega
okraja, - prav v teh teritorialnih povezavah velja
za enega stalnih jeder kmečkih nemirov, tudi v 19.
stoletju, - že zajela politična apatija.
ZUSAMMENFASSUNG
Die politischen Verhältnisse im Jahre
1848 im Kočevje-Gebiet
Das Kočevje-Gebiet (die Gottschee) ist jenes
Gebiet in Slowenien bzw. im ehemaligen Herzog-
tum Krain, das einerseits gekennzeichnet ist durch
die größte deutsche etJmische Insel auf slo-
wenischem ethnischem Territorium, andererseits
aber durch die Auersperger, die Grundherren, die
in Kočevje das Verwaltungs- und Wirtschafts-
zentrum üires umfangreichen Grundbesitzes und
seit 1791 das Zentrum üires Herzogtums hatten.
Wegen der Natur und des Inhalts der historischen
QueUen beschränkt sich die Abhandlung nicht
ausschüeßüch auf dieses Gebiet, sondern schließt
noch jenes Territorium ein, das die beiden
Wahlbezirke zu den Wahlen zum Franlcfurter und
später zum Wiener Parlament umfaßte. Letztere
waren jedoch nicht identisch. Bei den ersten
Wahlen Verden der Gottscheer Bezirksobrigkeit
als Kern noch einige Verwaltungseinheiten mit
slowenischer Bevölkerung angeschlossen. Bei den
Wahlen zum Frarücfurter Parlament war das vor
aUem das Gebiet, das nördlich von der Stadt
2^ Podatke imamo za 72 volUnih mož.
2^ Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo
krajino. Novomeška kresija 1848, 1334/P.
35
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Kočevje  liegt,  bei  den  Wahlen  zum  Wiener
Parlament aber jenes im Südosten, das Bestandteil
der benachbarten Bela krajina war. Gerade wegen
der Mischung des deutschen und slowenischen
Elements wird den Ausdrucksformen des natio-
nalen  Bewußtseins  und   der  Erforschung  der !
eventuellen Intoleranz besonderes Augenmerk ge-
schenkt. Der überwiegende Teil der Wahlmänner i
stammte aus der bäuerlichen Schicht, die stark i
unter dem Feudalismus zu leiden hatte, der in
diesem Gebiet nicht nur eine harte Realität war,
sondern eine der drastischsten Formen auf slo- '
wenischem ethnischem Territorium annahm. Das :
Kočevje-Gebiet   mit   den   benachbarten   slowe- :
nischen Gebieten was eines der Zentren der
slowenischen Bauernaufstände. Der letzte größere
Bauernaufstand im Jahre 1809 war gegen die
Franzosen gerichtet, die ihn mit blutigen Repres- :
salien und Bränden unterdrückten.
Wegen des Quellenmangels beruht die Ab-
handlung praktisch nur auf dem Wahlmaterial, i
vor allem auf Wahlzetteln für die Wahlen zum \
Frankfurter und Wiener Parlament, die sich zur
Gänze im Archiv der Republik Slowenien bzw. im j
Österreichischen Staatsarchiv erhalten haben. Auf
dieser Grundlage wurden auch die beiden Ta-
bellen über die  konkrete Abgabe von Wahl-
stimmen zusammengestellt.
Aus den Wahlen zum Frankfurter Parlament
Anfang Mai ging bereits beim ersten Durchgang
Dr. Vinzenz Schrott als Sieger hervor. Er war
Jurist,  Vorsitzender  des  Appelationsgerichts  in !
Venedig, verließ wegen der Revolution die Stadt j
und nahm seinen Wohnsitz in Wien. Er stammte
aus dem Kočevje-Gebiet und genoß aus Gründen,
die nur vermutet werden können, eine große '
Popularität. Als sein Stellvertreter wurde Dr. Karl ]
Ullepitsch aus Žužemberk (Seisenberg), Finanz- i
beamter in Idrija (Idria) erwählt. Eine Besonderheit
der Wahlen zum Frankfurter Parlament ist die
hohe Zahl (27) der slowenischen Wahlzettel. Auf \
ihnen gibt es 15 Stimmen für den ehemaligen ¦
Bezirksbeamten   in   Ribnica   (Reifnitz)   Mihael ;
Ambrož, 12 jedoch für den siegreichen Schrott. :
Daß die slowenischen Wahlzettel Ausdruck des :
slowenischen Nationabewußtseins sind, ist nicht j
ganz zu bestreiten. Dennoch darf damit nicht j
übertrieben werden. Man muß dabei in Betracht
ziehen,   daß   sich   der  Verwendung   der   slo-
wenischen Sprache zwar niemand widersetzte, die
Möglichkeit dafür war aber auf den mündlichen
Gebrauch im Verwaltungsverfahren beschränkt. Es
kommt die Devise von der Gleichberechtigung der ;
Nationen   zum   Ausdruck,   eine   breitere   Ver- j
Wendung  der  slowenischen  Sprache  wird  in
deutscher Sprache auch von den Krainer Land-
ständen  sovde  von  zahlreichen  in  Slowenien i
lebenden Nichtslowenen unterstützt. Ambrož ist
als Beamter bekannt dafür, daß er für die Ver-
wendung seiner Muttersprache eintritt. Es darf
aber auch die Tatsache nicht übersehen werden,
daß er sich entschieden für die Interessen der
bäuerlichen Bevölkerung einsetzt. Der Sieg von
Schrott als Abgeordneten und von Ullepitsch als
seinen Stellvertreter kann nicht als ein deutscher
bezeichnet werden, sondern eher als Sieg der
Regierungsanhänger. Liberalere, dem öster-
reichischen Bürgertum nahestehendende Ideen,
können mit ein wenig Phantasie in den Stimmen
für Laschan und Kavčič vermutet werden. Das
nationale Bewußtsein kommt also auf slowenischer
und nicht auf deutscher Seite zum Ausdruck.
Unter den Wahlmännem ist aufgrund der gegen-
seitigen Hilfe beim Ausfüllen von Stimmzetteln
(viele waren Analphabeten) eine große Solidarität
zu verzeichnen, keineswegs ein nationaler oder
sprachlicher Haß. Der bäuerliche Radikalismus
oder die Auflehnung gegen die Behörden kom-
men vor allem in Form von Wahlabstinenz zum
Ausdruck. Dazu griffen verhältnismäßig zahlreiche
Urwahleinheiten sowohl mit slowenischer als auch
deutscher (!) Bevölkerung.
Bei den Wahlen zum Wiener Parlament in der
zweiten Junihälfte gab es keine slowenischen
Stimmzettel. Praktisch ein Viertel der Wahlmänner
hatte diese Funktion bereits bei den Wahlen zum
Frankfurter Parlament ausgeübt. Da die Wahl-
männer am 17. Juni auch die Wahlen der Vertreter
der Landstände durchführen sollten, gaben sie
damals ihre Stimmen auch für das Wiener
Parlament ab, obwohl sie das erst drei Tage später
hätten tun dürfen. Der dortige für die Wahlen
zuständige Staatsbeamte erlaubte sich allerlei Frei-
heiten und Vertraulichkeiten, und bewies zugleich,
daß er von den Bauern ignoriert wurde, er selbst
hatte die Wahlbestimmungen nicht einmal genau
durchgelesen. Der Wahlkampf verlief zwischen
den Anhängern des Bürokraten Schrott und den
Bauemführem. Bei der Feststellung des Wahl-
ausgangs am 20. Juni zeigte es sich, daß Schrott
nicht die notwendige Mehrheit bekam, ebenso-
wenig der bäuerliche Kandidat, weil einzelne
Männergruppen ihre eigenen örtlichen Bauem-
führer forderten. Da am 20. Juni die Zahl der
anwesenden Wahlmänner nicht ausreichte, um die
Wahlen gleich zu wiederholen, schritt man erst
am 1. Juli zu den Wahlen. Die bäuerlichen Stim-
men konzentrierten sich ohne Rücksicht auf die
Nationalität auf den Bauemführer, Grundbesitzer
und Kaufmann Wiederwohl. Die Bauern sollten so
vde das erste Mal auch die Wahl seines Stell-
vertreters fordern. Dabei gewann bei dem ersten
Wahlgang niemand die notwendige Mehrheit und
die Wahl wurde wiederholt. Schrott besiegte dies-
36
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
mal den bäuerlichen Kandidaten slowenischer
Herkunft, der sowohl von den Slowenen als auch
von den Deutschen unterstützt wurde. In der Tat
waren keine nationalen Unterschiede festzustellen.
Im Vordergrund stand die bäuerliche, feudale
Untertänigkeit, vor allem die Forderung nach ihrer
Abschaffung. Wiederwohl erkannte den Wahl-
ausgang nicht an, darum mußten die Wahlmänner
am 28. August wieder zur Wahl schreiten. Diesmal
wurde nur der Abgeordnete gewählt. Ohne echte
Konkurrenz siegte der hohe Finanzbeamte Dr.
Victor Moritz Fluck von Leidenkron, Gubemialrat
und Kammerprokurator in Innsbruck, der wahr-
scheinlich aus dem Kočevje-Gebiet stammte. So-
wohl aus der geringen Wahlbeteiligung der Wahl-
männer als auch aus der Stimmenabgabe der letz-
teren, zum Großteil Grundbesitzer, weht ein ganz
anderer Wind als bei den vorausgegangenen
Wahlen. Gegen das Bestreben, die Leute davon zu
überzeugen, daß eine gebildete Persönlichkeit ins
Parlament gewählt werden müßte, sprechen vor
allem die Stimmen für Ritter Kreizberg, Gubemial-
rat aus Ljubljana, zugleich hervorragendster Ver-
treter der konservativsten Kräfte in Krain. Fast mit
Sicherheit kann festgestellt werden, daß die
Bauem bereits von politischer Apathie erfaßt wur-
den und daß sie es, auch wegen der schleppenden
Parlamentsverhandlungen, satt hatten. Das hatte
zur Folge, daß sich diejenigen, die im Oktober mit
der Hilfe der Bauem für die Aufständischen in
Wien rechneten, im großen Irrtum befanden. Der
revolutionäre Elan der ländlichen Bevölkemng be-
gann bereits lange vor Kundlichs Vorschlag im
Wiener Parlament zu schwanden.
37
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995;
Vanda Trdan 1
Rdeči in črni
Državnozborske volitve leta 1907 na Kočevskem
v odboru za volilno reformo so nemško-na-
donalni posland, sklicujoč se na gospodarsko moč
nemškega prebivalstva, 1906 uspeli dosed potr-
ditev posebnega "nemškega volilnega okraja na
Kranjskem" (Slovend so v povračilo zanj dobili še
sedmi slovenski mandat na Spodnjem Štajerskem).
Nemški volilni okraj je obsegal vse občine, ki so
imele po statistiki občevalnega jezika leta 1900
nemško večino, ne glede na meje sodnih okrajev.
"Razen 21 takih občin v kočevskem sodnem okra-
ju, so bile priključene še občina Smuka iz žu-
žemberškega. Poljane in Črmošnjice iz novo-
meškega ter Planina iz čmomeljskega. Občine s
slovensko večino v kočevskem sodnem okraju (Ba-
nja Loka, Fara, Osilnica) so bile, čeprav brez
direktne teritorialne povezave, priključene sloven-
skemu laščansko-ribniškemu volilnemu okraju. Ni-
so pa združili s kočevskimi občinami v en volilni
okraj (dasi so razpravljali o tem) edine preostale
nemške obdne na Kranjskem, teritorialno povsem
oddaljene Bele ped - ta je slej ko prej volila v
slovenskih volilnih okrajih". ^
Ko so Nemd na Kranjskem tako z združenimi
močmi osvojili poslanski mandat in izsilili formi-
ranje dodatnega, dvanajstega volilnega okraja, pa
so začeli vied vsak na svojo stran. Odtno so sledili
zgledu svojih slovenskih sosedov ali "krojnarjev",
kot so jim pravili. Šeststo let življenja poleg na-
roda, ki v pomembnih trenutkih ni - in še danes
ne zna - nastopal kot celota z enotrdm stališčem, je
tudi Kočevarjem zapustil neizbrisne sledi v načinu
političnega razmišljanja. Politika je Kočevarje raz-
bila na dva, močno nasprotujoča si tabora.
"Ta narodič, kakršen je danes, je neka po-
sebnost. Iz vsega njegovega dejanja in nehanja se
Kočevar lahko šteje za juda med Slovenci. Vse
njegovo veselje je trgovati in potovati... Valvasor
pravi, da so zelo pobožni. Takšni so bili morda
nekdaj danes pa to ne drži več. Kor vsak žid ima
npr tudi Kočevar malo sočutja do človeka"? Sled-
nje so v času boja za izvolitev kandidata, ki bi bil
vreden zastopati kočevski volilni okraj v dunaj-
skem parlamentu, dokazovali ob sleherni prilož-
nosti. Kočevska je postala bojišče dveh različno
mislečih kandidatov oz. njihovih privržencev, ki so
sicer ob vsaki priložnosti res dokazovali domiš-
ljavost in bojevitost, na celi črti pa ovrgli slovensko
hipotezo o boječnosti, vojaški nesposobnosti in
flegmatičnem temperamentu "židov".^
Lov za kandidati
Kočevarji so se mrzlično lotili iskanja pri-
mernega kandidata. Našli so tri, pa se jim tudi
odpovedali. Uradni kandidat je bil grof Barbo,
neuradna pa profesor Rudolf Peerz iz Ljubljane, ki
ga je kandidiral del kočevskega udteljstva, in pro-
fesor Hans Tschinkel iz Prage kot kandidat nem-
ške ljudske stranke. Prvemu so se Kočevarji odpo-
vedali, ker je bil tujec, za prof. Tschinkla razlog ni
bil naveden, prof. Peerzu pa: "...Zadržujemo dih in
zbrano poslušamo patetične besede, ki sledijo zdaj:
Naš inšpektor Peerz naj bi potai poslanec! Možje
kočevske dežele, ne odrivajte sreče od sebe! M
učitelji izgubimo Peerza kot inšpektorja zelo neradi
(!?). On je naš prijatelj naš brat Toda mi, kočevski
učitelji, ljubimo našo zvesto domovino nad vse in
ji moramo zato poiskati REŠITELJA".'^ Kot šolnika
ga namreč čaka še lepa prihodnost, v politiki pa
ga ne gre jemati resno. Prvi krog lova za kandidati
je bil torej neuspešen. Toda vsi so upali, da bo v
drugo šlo bolje.
Ko so 23. januarja 1907 v Kočevju ustanovili
Kmečko zvezo, ki naj bi "bi organizirala krščansko
misleče prebivalstvo in omogočila močnejšo pove-
zavo nemških kmetov iz Kočevja'^, so člani na
ustanovnem zborovanju potrdili kot edinega kan-
didata za poslanski mandat profesorja Josefa
Obergfölla. Tedaj 54. letni gimnazijski profesor
Obergföll se je sicer rodil v Zgornji Avstriji, toda
spričo svojega 32. letnega delovanja na Kočevskem
se je čutil za pravega Kočevarja. Dobro je poznal
Kočevsko in o njej napisal mnogo spisov in se-
1    Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, str.
103.
Kočevski zbornik. Razprave o Kočevski in njenih ljudeh.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1939,
str. 167.
^   Kočevski zbornik, str. 41.
4   Gottscheer Bote, 4. 1. 1907, št. 1.
^   Gottscheer Bote, 4. 4. 1907, št. 10.
38
1
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
V Starem Logu je zmagal prof. Obergföll
39
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
stavkov. Bil je vsestranski. Do 1907. leta je pripadal
vsem društvom in odborom za javni blagor kot
njihov aktivni član. Med drugim je bil član občin-
skega sveta, uprave hranilnice, odbora za gradnjo
šol, gradbenih odborov za preskrbo z vodo in elek-
trifikacijo, odbora za strokovno šolo, odbora za
obrtno izpopolnjevanje, sanitarnega odbora kočev-
ske bolnišnice, delovnega odbora za nemško ljud-
sko pesem v Kočevju, podpornega društva za nem-
ške kočevske dijake, društva Nemški študentski
dom, cerkvenega društva in krajevnega šolskega
sveta. Bil je tudi zaslužen za posebne ugodnosti in
olajšave v korist kočevskih krošnjarjev. Poleg vse-
ga navedenega je našel še čas za poezijo - bil je
avtor pesmi Od izvira Rinže do obrežja Kolpe.
"Poleg tega poseduje profesor Obergföll kot 54-
letnik bogate življenjske izkušnje in ni se nam
treba bati, da bi nam s svojimi nastopi v državnem
zboru lahko delal sramoto. Profesor Obergföll je
skozi in skozi naklonjen krščanstvu; zato ga pri-
staši gibanja 'Stran od Rima' ne marajo, nam,
krščanskim kmetom pa je ravno zato Ijub".^
Medtem ko se je katoliško usmerjeni del vo-
lilcev odločil za profesorja Obergfölla, so liberalno
usmerjeni kočevski volici ponudil poslanski man-
dat knezu Auerpergu na Dunaju, ki je kandida-
turo tudi sprejeP. Tako je kočevski volilni okraj
dobil dva kandidata; nobeden od njiju ni bil do-
mačin (kar je bU prej glavni očitek kandidaturi
grofa Barba!), oba pa sta bila za Kočevsko po-
membna. Profesor Obergföll je zastopal krščansko
socialno kmečko zvezo, knez Auersperg pa libe-
ralno strujo.
Strasti se razvnemajo
Zdaj so bili na potezi voUlci. "Visoka politika" je
deželico razcepila na dva tabora: na "črne" oz.
pristaše kmečke zveze in na "rdeče" oz. pristaše
nemške obrambne organizacije Südmarke. Volilno
6   Gotscheer Bote, 4. 4. 1907, št. 10.
Knez Kari Maria Aleksander Auersperg se je rodil 26.
februarja 1859 na Dunaju in tam preživel mladost kot
tovariš prestolonaslednika Rudolfa. V Pragi je končal
študij prava, nato pa kot enoletni prostovoljec stopil v
vojsko (bil je konjeniški častnik). Ko je 1890. leta umrl
njegov stric Kari Wilhelm, je nasledil naziv kočevskega
vojvode. Bil je zaslužen za gradnjo železnice čez ko-
čevsko ozemlje, za delovanje kočevske višje gimnazije
in poljedelske podružnice. 1900. leta je bil uradni pred-
stavnik avstrijske vlade na svetovni razstavi v Parizu.
Knez Kari je bil državni knez, osmi auersperški knez na
Kočevskem in četrti kočevski vojvoda. (Prim. Gottscheer
Zeitung, 27. 10. 1927, št. 31). Do 1907. leta je bil pod-
predsednik avstrijskega gornjega doma, nato pa posla-
nec v dunajskem parlamentu. Cesar Franc Jožef mu je
podelil naslov tajnega svetnika in viteza zlatega runa.
Med prvo svetovno vojno se je kot prostovoljec javil v
vojsko in deloval kot polkovnik na vzhodni fronti v
Galiciji. Umrl je oktobra 1927. leta.
agitacijo v korist prof. Obergfölla je prevzel ko-
čevski časopis Gottscheer Bote, ki je pod tem
imenom izhajal od 1904. leta dvakrat do trikrat
mesečno. Bil je pravi agitatorski Ust, ki je izrabil
vse pomanjkljivosti in napake nasprotnika in nje-
govih pristašev. Na vse mogoče načine je omalo-
ževal delovanje kneza Auerperga, vendar pa
hkrati poudarjal, da bi bila zmaga profesorja
Obergfölla pomembna predvsem zaradi tega, ker
bi z njo Kočevska imela na Dunaju dva svoja
predstavnika: kneza Auersperga v gosposki in pro-
fesorja Obergfölla v poslanski zbornici. List je
voHlce prepričeval, da ima knez na svojih pred-
volilnih zborovanjih veliko poslušalcev le zaradi
tega, ker so si prišli ljudje ogledati njega, njegovih
besed pa da itak ne razumejo... Saj je vendar
jasno, da bi knez rad naredil iz Kočevske živalski
vrt z lovskim revirjem!^
"Prepričevalne metode" kočevskih agitatorjev v
korist enega ali drugega kandidata so bile pisane.
Ljudje so se naenkrat znašli v navzkrižnem ognju
"visoke" politike, ki jih je prepričevala, da bo prav
njihov poslanec na Dunaju za Kočevsko delal
čudeže. V razgreti politični situaciji pa so tako eni
kot drugi od besed kmalu prešli k dejanjem. Got-
tscheer Bote je tako že na začetku aprila 1907
ugotavljal: "Žalostni dogodek se je zgodil proti ve-
čeru na velikonočni ponedeljek Na srečo je vanj
posegla žandarmerija, tako da ni bilo hudih
posledic. Trije možje iz Novega Loga, vsi spo-
štovanja vredni, so se odpravili domov. Pri malo
obiskani gostilni so opazili nečaka, starega štu-
denta. Študentarija je seveda rdeča. Starejši stric je
študenta povabil na sprehod. Ta pa, liberalec,
kakršen je, je vprašal stnca, kd mu je neštetokrat
stisnil v roko petaka, kaj je. Že je začelo dišati po
pretepu. Fantu je prišlo na pomoč nekaj - že od
prej sodstvu znanih - fantov in kmalu so bili strici
premagani. Ker so slišali hrup, je več srčnih mož
priskočilo sbicem na pomoč; tedaj pa je posegla
vmes žandarmerija. Zdaj je študent dobil svoje".^
Tudi izseljevanje je bilo uspešna prepričevalna
metoda. Tako je bilo nekemu volilcu obljubljeno,
da sin ne bo dobil štipendije, če oče ne bo volil
liberalcev. V drugem primeru pa so "rdeči" gladko
zavrnili prošnjo strtega očeta, ki mu je umrla hči,
da bi nosili krsto na pogrebu - ker je bil oče "črn".
Šele "črni" iz sosednje vasi so mu pomagali. V
tretjem primeru je prišlo do napada na "črnega"
pred županovimi očmi. In s tako druščino naj člo-
Isti list je ob njegovi smrti zapisal: "Knez Kari Auer-
sperg, katerega preudarno delovanje in neutrudno de-
lovno vnemo je prehitro končala smrt, je še za njego-
vega življenja kronal razveseljiv dvig vzornega gospo-
darstva. V zgodovini razvoja gozdarstva v nekdanji ko-
čevski Vojvodini bo knezovo ime vedno na častnem
mestu."
^   G. Bote, 11. 4. 1907, št. 11.
40
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
vek sklepa prijateljstva? Nikoli in nikdar, se je
pridušal Gottscheer Bote.
V političnih sporih so po svoje sodelovali tudi
otroci: "Čuden junak v Novem Logu: 21. tega me-
seca je prišel R. M. močno nalit s sejma domov.
Ker doma ni imel obstanka, se je sprehajal po vasi
gor in dol in oprezal na vse strani, kje bo naletel
na kakšnega enako mislečega; a našel ni nikogar,
ki bi mu pomagal udrihati po "črnih bratih". Pa je
tako, z rokami opletajoč po zraku, na vse strani
udrihajoč po kmečki zvezi in hvaleč "Südmarko"
naletel na dekletce, ki mu je zaklicalo: "Živela
kmečka zveza!". Na te besede je začel vpiti: "Dol s
"črnimi"! in podobno, naslednji dan pa je šel k
učitelju v Stari Log in mu povedal, da so ga otroci
iz Novega Loga žalili. Zato so bili skoraj vsi učenci
iz Novega Loga, katerih starši so bili v krnečld
zvezi, po pouku zaprti, ker naj bi vpiR "Živela
kmečka zveza!". Ce človek sam daje tako slab
zgled, pa res ni junaško dejanje naznanjati otro-
ke"!^o
Tarče rdečih napadov so bUi tudi duhovniki.
Tako se je koprivniški župnik Schuer ravno vrnil s
pogreba in stopil v zakristijo, ko je zaslišal vpitje
dveh mulcev pred cerkvijo: "Črni mora ven!" Da bi
se izognil sporu, jo je župnik ubral domov kar čez
sosednje vrtove in plotove. V Srednji vasi pa je
"rdeča mularija" obmetavala cerkveno dvorišče in
šolo z rdečo barvo. Hrup so zganjali celo noč.^^
Odločitev
Oba tabora sta tekmovala tudi v izmišljanju
žaljivk in nadimkov. Sinonimi za "črne" so bili: črni
hudiči (duhovniki), farji, podleži, barabe, pobož-
njaki, stremuhi in - Slovenci! A tudi "Slovend" niso
zaostajali: rdeča družba, rded piskad, bumbarji,
veseljaki in kričad, ulična drhal, banda in svojat.^^
Vsa ta pisana druščina se je 14. maja 1907 znašla
na volitvah in odločila takole:
Profesor Obergföll je dobu 31,95% (zmagal je v
štirih naseljih na severu - Polom, Smuka, Stari
Log, Mala Gora - in v dveh na skrajnem vzhodu -
Poljane, Črmošnjice - Kočevske, knez Auersperg
pa 68,05% glasov.
"Liberalizem se širi... in zdaj je prišel knez
Auersperg. Že zato je izvoljen, ker je kočevski
vojvoda, tako se dela. Poleg tega je še osebno zelo
ljubezniv človek, je vse dvakrat prepotoval, raz-
ložil..."^^ "Rded" so slavili. "Srednja vas: Po vo-
litvah so se dvignili rdeči kričaa in maiširali pod
Knez Kari Maha Aleksander Auersperg (1859-1927)
10
G. Bote, 26. 3. 1907, št. 9.
Volilni rezultati:
11 G. Bote, 26. 4. 1907, št. 13.
12 Po G. Bote.
13 G. Bote, 19. 5. 1907, št. 16.
41
KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Gottscher Bote je podprl kandidaturo profesorja Josefa Obergfölla
42
1995;
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Pogled na Kočevje iz zraka
rdečo zastavo. Ob večerih so se vršili pravi spek-
takli. Zdaj bodo naši knežji sobratje in sestre spet
bolj mirni v besedi in dejanju".^^
Delitve ostanejo
Volitve so sicer prinesle politično odločitev, ni-
so pa odnesle sporov, še manj delitve na dva ta-
bora, ki so jo pravzaprav povzročile. Ljudje so se
še naprej prepirali, razcep pa se je samo še
poglabljal. "Strankarsko" so se opredelile ne samo
vasi, pač pa tudi gostilne, kovačije, bolnišnice in
ostale ponudnice storitev za javni blagor. Kdaj so
'črni' dobri? Ko gre 'rdečim' slabo. Primer:
Tukajšnji rdeči bučman, ki bi 'črne' najraje v žlid
vode utopil, je zbolel Na največje začudenje vseh
je šel v bolnišnico 'črnih' usmßjenih bratov v
Kandijo. Saj le 'črni' zastonj čistijo 'rdeče' želodce.
O, ti črni hudia! Ni res, gospod J. S. ?"^^
"Stari Log: Ker so tukajšnji kovači krščansko
orientirani, je peljal znani rdeči 'cof svoje konje
podkovati v tri ure oddaljeno vas Kakšna za-
bava"!^^
"Kaj mi bodo stoli, ko ni nobenega gosta, vzdihuje
tukajšnji 'rdeä" gostilničar. Pa pride mimo 'črni'.
Urno pograbi enega od stolov, zdirja z njim pred
hišo in z najprijaznejšim obrazom povabi 'črne',
naj sedejo. A zaman '7^^
Tako se je končala zgodba o nemškem volil-
nem mandatu na Kranjskem. Prinesla je razprtije
med Kočevarje. Te so se potem le še stopnjevale.
14 G. Bote, 19. 5. 1907, št. 16.
15 G. Bote, 4. 7. 1907, št. 19.
17 Isti.
Kočevarji pa so v političnem smislu znova na-
stopili enotno 1918. leta, ko se je njihov položaj
močno ^remenil.
ZUSAMMENFASSUNG
Die "Roten" und die "Schwarzen"
Die  Reichsratswahlen  von   1907  in  der
Gottschee
Die Reichsratswahlreform von 1907 schuf in
Krain ein besonderes deutsches Reichsratsmandat
für die Gottschee. Der deutsche Wahlbezirk um-
faßte alle Gemeinden in der Gottschee, die nach
der Volkszählung im Jahre 1900 eine deutsche
Mehrheit aufwiesen, ungeachtet der Grenzen der
Gerichtsbezirke. Vor den Wahlen von 1907 spaltete
sich die bisher mehr oder weniger einheitliche
Gottscheer Wählerschaft in zwei gegnerische po-
litische Lager. Die "Roten", Anhänger der
deutschen Abwehrorganisation "Südmark", stellten
den Gymnasialprofessor Obergföll als Kandidaten
auf, Kandidat der "Schwarzen", der katholisch
orientierten Wähler, war Fürst Karl Maria Auer-
sperg, der bei den Wahlen als Sieger hervorging.
Die politische Teilung, so wie sie sich unter den
Gottscheer Wählern vor den Reich-sratswahlen im
Jahre 1907 abgezeichnet hatte, blieb bis zum
Untergang der Monarchie bestehen. Zu einem
einheitlicheren Auftritt der Gottscheer Deutschen
kam es erst in der veränderten politischen
Situation im Jahre 1918.
43
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Bojan Balkovec
"Ta sklep mora biti vsakemu Kočevarju svetinja..."*
Parlamentarne volitve na Kočevskem med obema
vojnama
Pred prvo svetovno vojno je tvorilo področje,
ki so ga naseljevali Kočevarji, posebno volilno eno-
to, ki je volila svojega poslanca. To volilno ozemlje
je bilo ustanovljeno posebej za nemške volivce na
Kočevskem, saj so bile njegove meje določene mi-
mo običajnih pravil. ^ Med Kočevarji je bila med
leti 1919 in 1929 osrednja politična organizacija
Gottscheer Bauernpartei - GBP (Kočevarska kmeč-
ka stranka), ki sta jo vodila Arko in Eppich.
Ivan Sajovic
Gottscheer Zeitung, 20. januar 1925.
Vasilij Melik, Vohtve na Slovenskem 1861-1918, Slo-
venska matica, Ljubljana 1965.
Leta 1920 je Začasno narodno predstavništvo
(ZNP) izdelalo volilni zakon za volitve v usta-
vodajno skupščino. V zakonu so zapisali, da pri-
padniki manjšin, ki imajo pravice do opdje, ni-
majo volilne pravice. Tako naj bi volilne pravice
ne imeli tudi kočevski Nemd. Sodalistični poslanec
v ZNP dr. Dragotin Lončar je predlagal, da bi
omejili volilno pravico le tistim tujerodnim držav-
ljanom, ki so državljanstvo pridobili po letu 1890.
Lončarju sta pritrdila njegova strankarska sodruga
Anton Kristan in Milan Korun, Id sta opozarjala na
možne posledice pri plebisdtu na Koroškem. Lon-
čarjev predlog so podpirali tudi slovenski demo-
krati, nekaj hrvaških in srbskih demokratov, so-
daHsti in del Narodnega kluba. Ostalo je le pri
Lončarjevih predlogih, ki jih ZNP ni sprejelo.^
Tako na volitvah v Ustavodajno skupščino poleg
ostalih manjšin tudi Nemd niso smeH voliti. Od
vobtev leta 1923 naprej pa so svojo volilno pravico
izkoriščali tudi Nemd.
Kljub temu, da na prvih volitvah v novi državi
Nemd niso sodelovali, je njihov kočevski časopis
Gottscheer Zeitung objavil volilne rezultate v do-
mačem okraju. Več kot polovico glasov v okraju je
dobila SLS. Volilni sistem ni predvidel okrajnih
kandidatov, tako da Kočevska ni imela "svojega"
poslanca v Beogradu.
Rezultati volitev v okraju Kočevje leta 1920
Februarja 1923 so se pričeli na nove skup-
ščinske voUtve pripravljati tudi Nemd v Kočevju.
11. februarja je bil sestanek vodstva stranke o ka-
2   Stenografske beležke ZNP, zvezek V, 113. seja, 17. 7.
1920, str. 270-272, in Slovenski narod 21. 7. 1920.
44
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
terem je Gottscheer Zeitung poročal 20. februarja.
Vodstvo stranke se je odločilo, da se bo stranka pri
odločitvi o nastopanju na volitvah podredila navo-
dilom Nemške stranke iz Novega Sada. Če se
Nemška stranka ne bi odločila o nemških glasovih
v Kočevju, je bilo GBP dovoljeno, da se sama
odloči, kateri od slovenskih strank bodo Nemd
dali glasove. GBP se je kasneje odločila, da bo svo-
je pristaše pozvala, naj glasujejo za radikale. Ti so
imeli v Kočevju enega svojih močnejših centrov v
Sloveniji. Za radikale so se odločili v upanju, da
bodo ti ostali vladna stranka. Od vladne stranke si
lahko vedno obetaš kakšno korist.
Zadnji dan marca 1923 je Gottscheer Zeitung
objavil rezultate volitev. Pri tem je navedel le re-
zultate v krajih, ki so bili pomembni za Kočevarje
oz. kot so zapisali v Kočevarski deželi. Ti kraji so
bili Borovec, Cvišlerji, Knežja Lipa, Kočevje, Ko-
čevska Reka, Koprivnik, Livold, Morava, Mozelj,
Mala Gora, Stara Cerkev, Stari Log, Črmošnjice in
Smuka. To so bil kraji v okraju Kočevje, ki so jim
na koncu dodali še dva kraja v novomeškem
okraju. Z izjemo Cvišlerjev, Livolda in Mozlja je v
ostalih krajih največ glasov dobila radikalna lista.
To je povsem ustrezalo odlodtvi GBP, naj dajo Ko-
čevarji svoj glas radikalom. Leta 1922 je bila spre-
menjena volilna zakonodaja, ki je po novem dolo-
čala, da ima vsak okraj svojega poslanca. Poslanec
iz kočevskega okraja je leta 1923 postal kandidat
SLS Karel Skulj, župnik iz Dolenje vasi pri Ribnid,
ki je dobil 4250 glasov od 7358. S 1185 glasovi je
bil radikalni kandidat drugi najuspešnejši v kočev-
skem okraju.
Josip Eppich
V dvajsetih letih so bile za Kočevarje, če sodi-
mo po pisanju Gottscheer Zeitung, zelo pomemb-
ne volitve leta 1925. Kočevarji so bui razočarani
nad radikali, ki so jhn zaupali svoje glasove na
prejšnjih volitvah. Predvsem pa so svojo slabo
voljo stresali na domačina, radikala, dr. Ivana Sa-
jovica. Tako so se 11. januarja 1925 odborniki GBP
odloäH, da naj tokrat kočevarski volüd svoje gla-
sove dajo SLS. Kakšen je bil odnos do volitev in
strankin pogled na njeno odlodtev nam najbolje
kaže tekst, ki ga je 20. januarja 1925 objavil
Gottscheer Zeitung. Časopis je bralce obveščal o
odlodtvi GBP naj Kočevarji glasujejo za SLS.
"Dieser Beschduß muß jedem Gottscheer ein Heilig-
tum sein, da wt nur so unser Volkstum
dokumentieren können. Glaubt daher dem IDr.
Sajovic nicht! Erinnert euch an die Wahlen im
Jahre 1923! Viel versprochen, nicht gehalten ...
Wählet daher im Interesse des Gottscheer Landes
die Kandidaten der Volkspartei Jeder Gottscheer,
des seine Kugel in eine andere Kiste wirft als in
die Kiste der Volkspartei, ist ein Volksverräter.'"
Štirinajstega februarja 1925 je Gottscheer
Zeitung objavil rezultate volitev v kočevarskih kra-
jih. Seznam prinaša rezultate v 16 krajih (Borovec,
Cvišlerji, Črmošnjice, Draga, Gotenica, Kočevje,
Kočevska Reka, Knežja Lipa, Koprivnik, Livold,
Mala Gora, Morava, Mozelj, Stara Cerkev, Stari
Log in Smuka). Za razliko od seznama iz leta 1923
so tokrat uporabili nemška oz. kočevarska imena
krajev. Na volitvah je kandidiralo 9 list. Gottscheer
Zeitung je navedel le imena kandidatov oz. no-
silcev 4 list (Škulj za klerikalce, Sajovic za skupno
listo liberalcev in radikalov, Pucelj za kmetijce in
Prepeluh za republikance), pri ostalih pa le nji-
hovo zaporedno številko. V Dragi in Črmošnjicah
so največ glasov dobili slovenski republikand,
drugje pa klerikald. V celem okraju Kočevje je
zmagala SLS pred skupno listo liberalcev in ra-
dikalov. Obe sta skupaj dobili skoraj 80% glasov.
Za poslanca je bil zopet izvoljen Karel Škulj. Dvaj-
setega februarja 1925 se je Skulj zahvaM svojim
volivcem tudi v časopisu Gottscheer Zeitung.
Leta 1927 so bile nove volitve v beograjsko
skupščino. Tudi tokrat se je GBP odločila, da bodo
Kočevarji svoje glasove dali SLS. Kočevarje je o
tem obvestil Gottscheer Zeitung 10. septembra
1927. Ob tem je časopis tudi zapisal, da bodo Ko-
čevarji svojih 1800 glasov oddali po pameti.
Dvajsetega septembra 1927 je Gottscheer Zeitung
objavil izide volitev. Navedel je podatke s 17 vo-
lišč, kjer so volili Kočevarji (Borovec, Cvišlerji, Go-
tenica, Knežja Lipa, Kočevje I, Kočevje H, Ko-
čevska Reka, Koprivnik, Livold, Mala Gora, Mo-
rava, Mozelj, Stara Cerkev, Stari Log, Draga,
Črmošnjice in Smuka). Na vseh voliščih je dobila
največ glasov SLS. Ob objavi izidov je časopis
45
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Kočevje
pohvalil volivce za njihovo modro odločitev. Ob-
javljena je bila tudi zahvala Škulja, ki je bil po-
novno izvoljen za poslanca kočevskega okraja.
Skupaj je na vseh voliščih v okraju Kočevje
zmagala SLS, ki je dobila skoraj 3/4 vseh glasov v
okraju. Sledili sta ji listi kmetijcev in liberalcev, ki
sta dobili nekaj več kot desetino glasov. Ostali dve
listi, komunistična in socialistična, sta skupaj dobili
2 odstotka glasov.
Jeseni 1931 je kralj Aleksander omilil diktaturo.
Z Oktroirano ustavo je ponovno uvedel parlament
ter predpisal novo volilno zakonodajo. Kandidirale
so lahko le vsedržavne liste, ki so imele kandidata
v vsakem okraju v državi. Novembra 1931 je kralj
Aleksander obnovil parlamentarno življenje v dr-
žavi. V volilni boj so se spustili tudi kočevski
Nemd.
Gottscheer Zeitung je 20. oktobra 1931 pisal, da
bodo jugoslovanski Nemd podprli vladno kandi-
datno Msto, ki je edina kandidirala. Tudi Jutro je
svoje bralce obvestilo o namerah Kočevarjev, da
bodo polnoštevikio odšli na volišča in glasovali za
vladno listo. Okrajni kandidat za kočevski okraj je
bil nekdanji vodja kmetijcev, poslanec in minister
Ivan Pucelj iz Velikih Lašč. Kočevarski voditelj
Arko pa je bil Pucljev namestnik.^ Tako kot so
Nemd želeli svojega predstavnika v Beogradu, je
tudi vlada želela pokazati, kako uživa podporo
vseh slojev in skupin prebivalstva. Arko je s sode-
lavcema Alojzom Kressetom in Gustavom Verder-
berjem obiskal mnoge kraje na Kočevskem in se
predstavljal volivcem. Na volitvah je sodelovala le
ena vsedržavna lista in dr. Pucelj je bil seveda
izvoljen. Kot vsi časopisi je tudi Gottscheer
Zeitung volitve ocenjeval kot uspešne.
Maja 1935 so bili volüd znova poklicani na
volišča. 10. marca je bU v Kočevju sestanek, kjer so
govorUi o kandidatih za kočevski okraj na listi
Jevtiča. Kot možne kandidate so predlagali Ivana
Arka, trgovca iz Ribnice, njegov namestnik bi bil
Anton Lovšin, notar iz Kočevja; Franca Hočevarja,
posestnika iz Strug, z namestnikom Francem Oraž-
mom, posestnikom iz Dolenje vasi; dr. Ivana Lov-
rendča, odvetnika iz Ljubljane, njegov namestnik
naj bi bil Franc Schifferer, občinski svetnik in
posestnik iz Šalke vasi; in dr. Ivana Sajovica, od-
vetnika iz Kočevja z namestnikom Alojzom Peter-
linom, udteljem iz Kočevja.^ Naslednji pomemben
sestanek v Kočevju je bil 18. aprila. Na njem so se
odločili, da bo kočevarski kandidat dr. Lovrendč.^
O odlodtvi Kočevarjev, da bodo glasovali za Lov-
rendča, je 30. aprila pisalo tudi Jutro. To novico je
povzemalo po Deutscher Zeitung. Na isti strani
Jutra zasledimo tudi novico iz Velikih Lašč. Kot
kandidata za kočevski okraj sta bila na Usti Jevtiča
prijavljena tudi Ivan Arko in dr. Sajovic, saj je
voUlni zakon dovoljeval, da se v enem okraju na
posamezno Usto veže več okrajnih kandidatov. V
Velikih Laščah so Franc Hočevar, Anton Jeras,
Ivan Arko, Alojzij Steblaj in Fr. Lunder podpisaU
sporazum, da Hočevar odstopa od svoje kandidatu
in bo pozval svoje voUvce, naj glasujejo za Arka.
Jutro, 24. oktober 1931.
Gottscheer Zeitung, 20. marec 1935.
Gottscheer Zeitung, 20. april 1935.
46
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Ivan Arko
Dogovor so sklenili in podpisali zaradi resne
nevarnosti, da bo lahko za poslanca izvoljen Lov-
renčič, ki so mu kočevski Nemd sklenili dati svoje
glasove oz. da bi preprečili odločilen vpliv Nemcev
na Lovrendčevo izvolitev. Gottscheer Zeitung je 1.
maja 1935 Kočevarje pozval, naj na volitvah volijo
dr. Ivana Lovrendča v kočevskem okraju, v črno-
maljskem dr. Koceta, v novomeškem okraju dr.
Jožefa Rezka in v Dragi dr. Bogdana Koritnika.
Desetega maja 1935 je Gottscheer Zeitung ob-
javil volilne rezultate iz občin Kočevje, Kočevje -
okolica. Kočevska Reka, Koprivnik, Mozelj in Stari
Log. V občini Kočevje je največ glasov dobu dr.
Sajovic, sledila sta mu dr. Lovrendč in Arko. V
ostalih naštetih občinah je največ glasov dobil Lov-
rendč. Med tremi Jevtičevimi kandidati je bil za
poslanca v kočevskem okraju izvoljen Lovrendč. V
že omenjeni preglednid rezultatov je Gottscheer
Zeitung predstavil le rezultate treh Jevtičevih kan-
didatov in število glasov za Mačkovo listo. Odtno
se jim ni zdelo vredno objaviti rezultatov Maksi-
movičeve in Ljotičeve Ušle, ki sta resnid na ljubo
igrali skoraj nepomembno vlogo.
V komentarju k volitvam Gottscheer Zeitung
20. maja 1935 opozarja na boljšo volilno udeležbo
Nemcev v primerjavi s Slovend. Opozarja tudi na
nekatere težave nemške manjšine na Kočevskem,
ki so še vedno nerešene, posebej omenja pomanj-
kanje nemških šol. V isti številki časopisa zasle-
dimo tudi Lovrendčevo zahvalo nemškim voliv-
cem za podporo.
Dvajset let in enajst dni po razglasitvi skupne
države Jugoslovanov, so bile zadnje parlamentarne
volitve v prvi jugoslovanski državi. Nemška skup-
nost na Kočevskem se je odločila, da bo podprla
vladno Usto Milana Stojadinoviča.^ Glasovanje za
to listo naj bi bilo tako v interesu Nemdje kot v
interesu Kraljevine Jugoslavije. Na dan obletnice
združitve južnih Slovanov je Gottscheer Zeitung
bralcem sporočil: "Volksgenossen' Haltet das
grosse Ziel vor Augen! Geschlossen für die Liste
Dr. Stojadinovic. Ueber alle Bedenken hinweg
wählen wir auf der Regierungliste den Kandidaten
Alois Rigler Für den Beztk Novo mesto gilt
Senator Kulovec, für den Bezirk Čabar Vlacko Križ
in den Bezirk Črnomelj dr Juraj Koce. Nemd so
doživeli že veliko obljub, a malo rezultatov. Vo-
litve 11. decembra 1938 je časopis označil kot po-
membne za vse, tako za Nemce kot za ostale Jugo-
slovane. BUe naj bU preizkusni kamen za njihovo
politično pot. Volitve naj bi pokazale tudi pravi
odnos Nemcev do države. S tem bi razblinili dvo-
me o njUiovi zvestobi državi. Tako bi lahko tudi
zahtevali uresnidtev svojUi pravic. Za Stojadino-
vičevo listo je potrebno glasovati tudi zato, ker je
utemeljitelj prijateljstva med Nemdjo in
Jugoslavijo.8
Mačku Nemd niso bili pri srcu, tako kot niso
bUi tudi njegovemu predhodniku Radiču. Mačku
so odtaU njegovo naslanjanje na Frandjo in Rusijo
s dljem skupne, enotne vseslovanske politike.^ Pri
tem so zagotovo predvidevali, da bi bUa ta politika
6   Gottscheer Zeitung, 10. november 1938.
Gottscheer Zeitung, 1. december 1938.
8 Prav tam. "Der U. Dezember soll uns der Sieg uns
selbst über un.wren gerechten Unmut und über
persönliche Rachsucht bringen und dadurch soll 11.
Dezember die größte Niederlage jener Gegner werden,
die unsere Staatstreue verdächtigt haben, damit sie uns
unsere Rechte nehmen können ".
^   Gottscheer Zeitung, 10. december 1938.
47
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
protinemška. Pri Mačku se zbira vsa opozicija, je
Gottscheer Zeitung zapisal ob predvolilnem zboro-
vanju, 28. novembra 1938 v Kočevju.
Po volitvah je Gottscheer Zeitung 20. decembra
1938 objavil rezultate za Stojadinovičevo listo in
opozicijo. Manjkajo rezultati za Ljotičevo listo. Ob-
javili so rezultate v občinah Črmošnjice, Grčarice,
Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnik, Mozelj in Stari
Log. Povsod je premočno zmagala Stojadinovičeva
lista.
Kočevski Nemd so aktivno sodelovali na
volitvah leta 1923, 1925, 1927, 1931, 1935 in 1938.
Pri tem niso kandidirali s svojo listo, pač pa so
vedno podpirali nenemško listo, leta 19^ radikale,
kasneje v dvajsetih letih pa SLS. Za vsa trideseta
leta je značilno, da so se Kočevarji vedno odločili
podpirati vladno listo oz. njene kandidate. Pri tem
ni büo pomembno dejstvo, da so leta 1931 in 1935
vladno listo v Sloveniji predstavljale liberalne
stranke, leta 1938 pa klerikald. Za pravega koče-
varskega kandidata ünamo lahko le dr. Hansa
Arka, ki je bü leta 1931 namestruk Ivana Puclja na
Živkovičevi listi v kočevskem okraju. Liste, ki so
jih Kočevarji podpirali, so na vseh volitvah dobüe
največ glasov v kočevskem okraju.
ZUSAMMENFASSUNG
"Dieser Beschluß muß jedem Gottscheer
ein Heiligtum sein..."
Der vorliegende Beitrag setzt sich mit den
Wahlen im ersten jugoslawischen Staat aus-
einander. Es werden die Vorbereitungen auf die
Wahlen und die Wahlergebnisse in den Ort-
schaften behandelt, in denen die Gottscheer Deut-
schen lebten.
Das Wahlgesetz aus dem Jahre 1920 räumte
der deutschen Minderheit kein Wahlrecht ein.
Zum ersten Mal konnte sie sich an den Wahlen im
Jahre 1923 beteüigen und darauf an den späteren
Wahlen im ersten jugoslawischen Staat (1925, 1927,
1931, 1935 und 1938). Die Gott:scheer konnten an
die 2000 Wahlstimmen für die Liste abgeben, die
sie unterstützen woUten. Im Jahre 1923 unter-
stützten sie die Radikalen, später, in den zwan-
ziger Jahren, die Slowenische VoUcspartei (Slo-
venska ljudska stranka), in den dreißiger dagegen
stets die Regierungspartei (Živkovič, Jevtič rmd
Stojadinovič). Die von den Gottscheem gewählte
Liste bekam die meisten Stimmen immer im
Gottscheer Bezirk. Die zentrale politische Or-
ganisation der Gottscheer in den zwanziger JaJiren
war die Gottscheer Bauernpartei. Die Gottscheer
Zeitung berichtete ausführlich über die Wahl-
aktivitäten unter den Gottscheem.
Kočevje
48
3
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Tone Ferenc
Problemi ponovne poselitve Kočevske med vojno
Po začetku druge svetovne vojne je Adolf
Hitler v svojem govoru v nemškem državnem
zboru 6. oktobra 1939 napovedal velike spre-
membe v narodnostni sestavi zasedenih pokrajin
in drugi dan podpisal odlok o utrjevanju nemštva.
Pri tem je mislil na množično izganjanje ne-
nemških ljudi in množično preseljevanje in nase-
ljevanje Nemcev. To spreminjanje narodnostne
sestave so nacisti začeli s pošiljanjem Zidov v geto,
množičnim izganjanjem Poljakov iz zahodne Pru-
sije in Povartja ter preseljevanjem južnotirolskih
Nemcev. Razen preselitve tirolskih Nemcev, s ka-
tero je Hitler hotel dokazati "večno prijateljstvo"
Benitu MussoHniju in fašistični ItaHji (meddržavna
pogodba o preselitvi 23. 6. 1939), naj bi preselili v
nemški rajh ali na zasedena območja le tiste manj-
še nemške narodne skupine, za katere se je bilo
bati, da bi lahko slej ko prej izgubile svojo nemško
narodno zavest in "utonile" v tujem narodu. Kaže,
da so se nadsti najbolj bali za svoje sonarodnjake
v Sovjetski zvezi in v baltiških državah (še preden
si je te priključila Sovjetska zveza) ter Romuniji
(samo iz južne Bukovine in Dobrudže in ne iz
Banata) in so s temi državami sklenili tudi toza-
devne meddržavne pogodbe. ^
1 Robert L. Koehl, RKFDV, German Resettlement and
Population Policy 1939-1945. A history of the Reich
Commission for the Strenghthening of Germandom.
Cambridge 1957; Conrad F. Latour, Südtirol und die
Achse Berlin - Rom 1938-1945. Stuttgart 1962; Czeslaw
Madajczyk, Generalna gubernia w planach hitlerowskih.
Warszawa 1961; Martin Broszat, Nationalsozialistische
Polenpolitik 1939-1945. Stuttgart 1961; Tone Ferenc: Na-
cistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-
1945. Maribor 1968 (dalje: Ferenc, Nacistična raznaro-
dovalna politika); isti, Quellen zur nationalsozialisti-
schen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941-
1945 - Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Slove-
niji 1941-1945. Maribor 1980; Hans-Hermann Frensing,
Die Umsiedlung der Gottscheer Deutschen. Das Ende
einer südostdeutschen Volksgruppe. München 1970 (da-
lje: Frensing, Die Umsiedlung); Herbert Otterstädt,
Gottschee, verlorene Heimat deutscher Waldbauern.
Freilassing 1962; Erich Petschauer, Das Jahrhundertbuch
der Gottscheer. Bearbeitet von Hermann Petschauer.
Wien 1980 (dalje: Petschauer, Das Jahrhundertbuch der
Gottscheer); Dokumentatiom der Vertreibung der
Deutschen aus Ost-Mitteleuropa. Bd. V, Das Schicksal
der Deutschen in Jugoslawien. Düsseldorf 1961; Mitja
Ferenc, Kočevska. Izgubljena dediščina kočevskih Nem-
Nimamo podatkov, da bi nacisti že leta 1939 ali
1940 predvidevali tudi preselitev Nemcev iz Kra-
ljevine Jugoslavije. Vendar je takratno vodstvo ko-
čevskih Nemcev skupaj z nekaterimi organi iz
nemškega rajha odklanjalo možnost o preselitvi
svojih sonarodnjakov iz Kočevske.^ Morda so tudi
v Berlinu nemški jezikovni otok na Kočevskem še
pojmovali kot steber nemškega "mostu do Jadrana"
(Adria-Brücke), kot so se izražali zlasti narod-
nostno zelo radikalni nemški publidsti pred letom
1918 in tudi kasneje.^
Hitler se v svoji velikopotezni prostorski politiki
ni mogel ozirati na nemški jezikovni otok na Ko-
čevskem in ga je skupaj z večino Dolenjske in No-
tranjske ter Ljubljano v svojih navodilih o razko-
sanju Jugoslavije z dne 3. in 12. aprila 1941 priso-
dil fašistični Italiji. Njegovega sklepa nista spre-
menila niti zelo vidno množično izražanje privr-
ženosti kočevskih Nemcev Hitlerju in nemškemu
rajhu (o tem pričata zlasti fotografsko gradivo in
Gottscheer Zeitung iz leta 1941), ki je zelo motilo
italijanskega okupatorja, niti prošnje njihovih od-
poslancev pri nekaterih nemških uradih za nem-
ško okupadjo Kočevske. Morda bi se dalo kaj spre-
meniti, če bi bila Kočevska bliže Gorenjski ali
Spodnji Štajerski, a je bila predaleč. Sicer si je
Nemdja po želji štajerskih in koroških nadstov in
Hitlerjevi volji vzela že itak več slovenskega ozem-
lja, kot si ga je v letih 1939-1941 zagotavljala v raz-
nih izjavah nemških nadstičnih funkdonarjev nas-
proti italijanskim.
Nihče še ni pojasnil, zakaj je pri vodstvu ko-
čevskih Nemcev prišlo tako naglo do spremembe
stališč glede preselitve svojih sonarodnjekov v pri-
merjavi z odklonilnim stališčem iz jeseni 1939, ko
so bili odločeni, da ostanejo. Kajti njihovo vodstvo
se je že 23. aprila 1941 v Brucku na Muri dogo-
vorilo z nemškim državnim komisarjem za utrje-
vanje nemštva Heinrichom Himmlerjem za prese-
litev in je ta dogovor čez tri dni v Mariboru potr-
cev. Gottschee. Das verlorene Kulturerbe der Gottscheer
Deutschen. Ljubljana 1993 (dalje: Ferenc, Kočevska).
2 Tone Ferenc, Poročilo o razmerah na Kočevskem spo-
mladi 1940. Zgodovinski časopis, 48/1994, št. 1, sh-. 105.
^ Dušan Biber, Nemci v Jugoslaviji in nacizem 1933-1939.
Ljubljana 1964.
49
3 KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
dil še Hitler, ko je sprejel njihovo odposlanstvo ter
mu tudi on obljubil ugodnejši način preselitve: na-
mesto prek preselitvenih taborišč "Volksdeutsche
Mittelstelle", skozi katera je morala večina nemških
preseljencev, naravnost na posestva Slovencev (in
tudi Hrvatov) v Posavju in Obsotelju, katerih iz-
gon so nacisti takrat že predvidevali. Se je vodstvo
kočevskih Nemcev takrat samo tako naglo odločilo
za preselitev svojih sonarodnjakov ali je za to
dobilo kakšen namig iz nemškega rajha? Zanimiv
je podatek iz zapisnika nemške medministrske
koriference na Dunaju 18. in 19. aprila 1941: "Ko si
bo Italija priključila južni del Slovenije, bo pri-
dobila tudi nemške ljudi. Italijariska vlada se
strinja s tem, da se ti voUcsdeutscherji pre-
selijo v rajh. (Podčrtal T. F.) Za preselitev naj bi
veljale določbe nemško-italijanske pogodbe o pre-
selitvi volksdeutscherjev iz Južne Tirolske."^ Če ta
podatek drži, pomeni, da je nemška vlada kaj
kmalu po okupaciji Slovenije sklenila izseliti kočev-
ske Nemce z italijanskega zasedbenega območja.
O tem, zakaj se je večina kočevskih Nemcev
odločila za preselitev in kako se je nanjo pri-
pravljala, je že precej znanega.^ Skladno s pogod-
bo o preselitvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške po-
krajine (iz občine Draga v čabarskem okraju), ki
sta jo 31. avgusta 1941 v Rimu podpisali nemška
in italijanska vlada, je po podatkih nemškega po-
oblaščenca za preselitev dr. Heinricha VVoUerta
optiralo za preselitev 12.147 ali okoli 95 % kočev-
skih Nemcev.6 Ko so optante rasno in zdravstveno
pregledali ter ugotavljali tudi njihovo ustreznost za
kmetovanje na naselitvenem območju ter jih veliko
večino tudi potrdili za naselitev v Posavju in Ob-
sotelju, so jih med 14. novembrom 1941 in 22.
januarjem 1942 s 135 vlaki tudi tja odpeljali.''
Vzporedno z meddržavnimi pogajanji o prese-
litvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške pokrajine so
v Rimu tekla tudi pogajanja za prodajo in nakup
njihove nepremične imovine in dveh tretjin živine,
ki jo bodo preseljena zapustili v dotedanji do-
movini. Ker italijanski vladi ni bilo za to, da se to
reši po uradni državni poti, se je za nakup najprej
odločila Splošna anonimna družba za nepremič-
nine (Sodeta anonima immobiliare generale) v
Rimu. Z nemško preselitveno zaupniško družbo
(Deutsche Umsiedlungs-Treuhand-Gesellschaft) iz
Berlina, ki je zastopala bodoče nemške preseljence
v kupoprodajnem postopku, se je že 14. septembra
in 1. novembra 1941 dogovorila, da odkupi okoli
50.610 ha zemlje kočevskih in ljubljanskih Nemcev
4   Arhiv Vojaškega zgodovinskega inštituta JLA v Beo-
gradu, mikrofilm iz Londona, H 297846.
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 554-678;
Frensing,   Die   Umsiedlung;   Petschauer:   Das   Jahr-
hundertbuch der Gottscheer, str. 121-148.
6   Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 606.
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 621-622.
po pavšalni ceni 3000 lir za hektar, vendar bodo
pri končnem določanju prodajne oziroma kupne
cene upoštevali razmerje med gozdno in drugo
površino, ki naj bi znašalo 46 % : 54 %. Če bi bil
delež gozdne površine za več kot 10 % manjši od
omenjenega, se bo ustrezno znižala pavšalna pro-
dajna oziroma kupna cena za hektar. Stavbno in
drugo imetje naj bi se ocenilo posebej po dejanski
vrednosti. Rok za končno plačilo naj bi bil deset
let.
Približno v tistem času pa je zanimanje za od-
kup imetja kočevskih in ljubljanskih Nemcev izra-
zila tudi Italijanska anonimna družba za viskozo
(Sodeta Nazionale italiana anonima viscosa - SNIA
Viscosa) iz Milana. 30. novembra 1941 sta obe
družbi ustanovili Agrami zavod za nepremičnine
"Emona" (Istituto agrario immobiliare "Emona") z
začetno glavnico 30 milijonov lir, razdeljenih na 30
milijonov delnic, od katerih jih je prva imela dve
tretjini in dmga eno tretjino. Mimogrede: v prvi je
imel tretjino vloženega kapitala Vatikan; bil je torej
le posredno udeležen pri zavodu "Emona". Sedež
glavnega urada zavoda "Emona" je bil v Rimu,
najbrž pri dmžbi ustanoviteljid, tam sta bili tudi
upravno in tehnično ravnateljstvo, medtem ko so
bUe nekatere službe v Ljubljani in Kočevju, manjši
uradi pa tudi dmgod. V Kočevju sta bili npr.
agrarna (vodja Giovanni Puppini) in gozdna služ-
ba (vodja Giulio Doveri). Skupno je bilo pri za-
vodu "Emona" zaposlenih okoli 50 italijanskih
uslužbencev. Na Kočevskem je zavod "Emona"
prevzel okoli 40.349 ha ali 55 % celotne površine,
največji odstotek je bil v občini Mozelj (70 %) in
najmanjši v obdni Čmomelj (31%).^
Po izselitvi kočevskih Nemcev je ostala vedna
nemškega jezikovnega otoka skoraj brez prebi-
valstva, saj je na njem ostalo le okoli pet tisoč
oseb, vednoma Slovencev. Tako zavod "Emona"
kot italijanska dvilna uprava za Ljubljansko po-
krajino sta se zavedali, da takšen del gospodarsko
že itak revne pokrajine ne more ostati brez pre-
bivalcev in bodo njegove nepremičnine ter živina
izpostavljene propadanju in uničenju. Dan pred
odhodom poslednjega vlaka s kočevskimi Nemd
proti Posavju in Obsotelju je visoki komisar za
Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli z odredbo št.
9-42 ustanovil komisijo za ponovno poselitev ("ri-
popolamento") Kočevske. Poleg predsednika Cira
Moserija, ki je bil italijanski "strokovnjak" v 111. -
kmetijskem oddelku visokega komisariata, so bili v
komisiji še štirje Italijani, in to vodja urada za pri-
seljevanje in kolonizadjo Pladdo Lombardo, sode-
lavec zakonodajnega urada Nino De Petris, okrajni
8 Podatki iz arhivskega gradiva zavoda "Emona" v Arhivu
Republike Slovenije, II. dislocirana enota, bivši arhiv
Inštituta za novejšo zgodovino, arhivski fond "Emona";
dalje: ARS-II (INZ), Emona.
50
43
KRONIKA
1995 i
časopis za slovensko krajevno zgodovino
glavar iz Kočevja Giovanni Sisgoreo in vodja teh-
ničnoimovinskega oddelka zavoda Emona Mano
Natili, ter pet Slovencev, in to načelnik kmetij-
skega oddelka visokega komisariata Anton Podgor-
nik ter dr. Josip Lavrič, Filip Uratrdk, Karel Čeč in
Franc Skrbeč, poslednji štirje iz ustreznih organov
korporadjskega sistema v Ljubljanski pokrajini.
Komisija je delovala v okviru Lombardovega urada
in je na več sejah obravnavala program in potek
ponovne poselitve.^
Visoki komisar Grazioli je teden dni po usta-
novitvi komisije za ponovno poselitev Kočevske
objavil razglas, naj se tisti, ki bi radi najeli, pri-
dobili ali upravljali trgovine, obrtne delavnice in
opravljali javna dela v tistih krajih, ki so jih za-
pustili nemški ljudje, do 15. februarja 1942 prijavijo
na ustreznih obrazdh pri okrajnih glavarstvih No-
vo mesto in Črnomelj ali pri uradih zavoda "Emo-
na" v Ljubljani, Kočevju, Mozlju, Koprivniku, Sta-
rem Logu, Kočevski Reki in Črmošnjicah, kjer
bodo tudi dobili ustrezna pojasnila.!*^
Komisija za ponovno poselitev Kočevske je za-
čela delati 26. januarja 1942, ko se je zbrala na prvi
seji, ki jo je vodil sam Grazioli. On je bil namreč
zagovornik dmprejšnje ponovne poselitve Kočev-
ske, in to z begund z drugih zasedenih obmodj
Slovenije. Do februarja 1942 so namreč v Ljub-
ljanski pokrajini našteli 12.903 priseljence po 11.
aprilu 1941, od tega na Kočevskem 645.^1 S po-
novno poselitvijo Kočevske je Grazioli hotel rešiti
pereče vprašanje njihove nastanitve. Se pred od-
hodom prvega vlaka z nemškimi preseljend je po-
vedal predstavnikom omenjene rimske družbe za
nepremičnine, "da si prizadeva odhajajoče družine
nadomestiti s slovenskimi družinami, ki so se v
poslednjem času priselile v našo pokrajino."!^ Če-
prav so mu ti odgovarjali, da je težko obravnavati
to vprašanje, ker se še ne ve, kakšno bo imetje, ki
ga bodo pridobili,!^ je vztrajal pri dmprejšnjem
prihodu slovenskih beguncev z nemškega in mad-
žarskega zasedbenega območja na Kočevsko.
Tudi na prvi seji komisije je Grazioli prešel
takoj k vprašanju, "Jd mu je zelo pri srcu, in to k
nastanitvi beguncev, ki prihajajo z nemškega za-
sedbenega območja. Ti so dveh vrst, v eni so
poljedeld in v drugi obrtniki, trgovd itd." Nato je
^ Službeni list za Ljubljansko pokrajino 1942, št. 10, 4. 2.
1942, odločba visokega komisarja za Ljubljansko pokra-
jino št. 9 o ustanovitvi naselitvene komisije za Kočevsko
21. 1. 1942.
10 Slovenec 4. 2. 1942; ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Grazi-
olijev razglas 28. 1. 1942.
11 ARS-II (INZ), visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, f.
144-11, Infiltrazione clandestina di persone nel territorio
della Provincia di Lubiana, 2. 3. 1942.
12 ARS-II (INZ), Emona, f. 1211, poročilo Maria Natilija v
Rim 11. 11. 1941.
13 ARS-II (INZ), Emona, f. 1211, poročilo Maria Natilija v
Rim 15. 11. 1941.
povedal, da bo zavod Emona odplačeval imetje
nemških preseljencev deset let in "da bo torej
laJiko dosed sporazum za desetletno odplačevanje
imetja, ki ga bo dal na voljo tem beguncem, ki so
ostali brez strehe, zemlje in denarja, tj. da bi jim
omogočil polno življenje." Povedal je tudi, da je
Emona dobila od Slovencev, ki že od prej pre-
bivajo v pokrajini, okoli dva tisoč prošenj. Seveda
so ti najbolj dobrodošli za Emono, ker imajo denar
za odkup. "Potrebno je, da se EMONA žrtvuje za
begunce. Svetoval ji bom, kako jim naj pomaga," je
priporočal Grazioli in nadaljeval: "Lahko bi iz
Italije poslali italijanske kmete na to osvo-
bojeno zemljo. Hočem pa nastaniti begunce
in rešiti tako težak problem za našo pokra-
jino." (Podčrtal T. F.) Nato je Grazioli navedel
osem točk glede postopka pri obravnavanju pro-
šenj za naselitev na Kočevskem. V četrti točki je
povedal: "Treba je poznati pogoje, ki jih bo po-
stavila EMONA. Ti pogoji bodo najprej začasni in
nato dokončni. Treba bo poznati način prodaje,
cene in pogoje plačila." O financiranju je Grazioli
povedal v osmi točki: "Financiranje bo po načinu
zemljiškega kredita. Če posojilni zavodi Ljub-
ljanske pokrajine ne bodo ustregli, bomo naročili,
naj posredujejo naši."
V razpravi je Moseri sodil, da je pri naselitvi
prosilcev na posestva treba dati veliko prednost
poljedelcem, ker je tamkajšnje poljedelstvo težav-
no in je zemlja slabe kakovosti. Fašističrd "stro-
kovnjak" pri Pokrajinski delavski zvezi Elio Va-
gliano pa je navajal podatek, da je pri Rdečem
križu okoli 1100 in pri Emoni 1100-1200 prošenj
beguncev, da ima Borza dela sklad sto tisoč lir
letno za priseljence. V razpravi pa so se pokazala
tudi nasprotja med zastopnikom Emone, ki je od-
krito povedal, da njegov zavod ne more biti
dobrodelna ustanova, in GrazioMjem, ki je seveda
trdovratno zasledoval cilj: na čimlažji način rešiti
vprašanje nastanitve slovenskih beguncev. Grozil
je, da EMONI ne bo dovolil čezmernega dobička.
"On vedno zaupa temu, kar so govorili voditelji
EMONE, da ona ni prišla v Ljubljansko pokrajino
za to, da bi ustvarjala velike dobičke."l*
Da se je Grazioliju res mudilo z rešitvijo vpra-
šanja nastanitve slovenskih beguncev, priča tudi
to, da je bila že drugi dan nova seja komisije za
ponovno poselitev Kočevske. Vendar na njej ni
bilo Graziolija in so navzod obravnavali osnutek
že omenjenega razglasa z dne 28. januarja 1942 in
postopek za reševanje prošenj za naselitev. Za-
stopnik Emone Natili je nasprotoval temu, da bi se
komisija vmešavala v pristojnosti njegovega zavo-
da, npr. da bi določala cene in druge pogoje. Ma-
seri pa je navedel prednostni red za naselitev: 1.
1^ ARS-II (INZ), Emona), f. 1216, zapisnik 1. seje komisije
za naselitev Kočevske 26. 1. 1942.
51
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino

1995
kmečki sinovi, 2. begunci in 3. poljedelski in gozd-
ni delavci (t. i. kajžarji). Moseriju in tudi Natiliju je
šlo tudi za to ali celo predvsem za to, da bi bili
novi naseljenci zmožni obdelovati polja in oprav-
ljati gozdna dela, da se akdja ponovne poselitve
Kočevske ne bi omejila na golo nastaiiitev begun-
cev v hišah preseljenih kočevskih Nemcev, polja
pa bi ostala neobdelana. Komisija se je dogovorila,
da je rok za vlaganje prošenj do 15. februarja 1942,
pri čemer je upoštevala to, da je treba spomladi
1942 začeti s poljskimi opravili. Zato bo tudi takoj
začela obravnavati že prispele prošnje.^^
Zapisnikov o nadaljnjem delu Moserijeve komi-
sije (še) nisem našel. Nisem (še) našel niti podat-
kov, koliko prošenj je prispelo do 15. februarja
1942, tj. do razpisanega roka za vlaganje prošenj.
Vemo pa, da je Emona v drugi polovid februarja
že začela naseljevati ljudi na Kočevskem. "Dne 23.
februarja se je začelo nameščanje kmečkih družin
v naše hiše," se začne porodlo iz Kočevja 4. marca
1942 in se nadaljuje: "Načrt nameščanja upošteva
vse okraje in določeno število vasi, med njimi naj-
oddaljenejše od sedežev okrajev in zato bolj te-
žavne za nadziranje. Gre za vasi, v katerih je bilo
največ tatvin, kjer je bUo težko držati hiše zaprte,
kjer so večino hiš obiskali tatovi in čestokrat od-
nesli kovinske dele kuhinj. Nalašč smo izbrali tak-
šne vasi za nastanitev kmečkih družin, da bi tako
vasi in hiše, ki jih naše osebje težko nadzira, na-
selili in onemogočili žalostne neprijetnosti." Dne
23. februarja so naseljevali Grčarice in Gotenico in
v okraju Mozelj vas Livold, drugi dan so začeli
naseljevati v okraju Stari Log vas Smuko in v
okraju Kočevje vas Cvišlarji, tretji dan so nase-
ljevali v okraju Koprivnik, 27. in 28. februarja pa v
okraju Čmomelj vasi Poljane in Blatnik. To delo
sta opravila zlasti profesorja Giovanni Basa iz Trsta
in Francesco Saia iz Torina. Precej naseljencev ni
hotelo vstopiti v dodeljeno jim hišo iz bojazni, da
jim lahko Emona po mili volji zaračuna najem-
riino. In kdo so bili prvi naseljend? "Vedna tistih,
ki so vzeli v posest naše hiše, so ljudje iz sosednjih
vasi, kjer ni bilo preselitve. Se več, gre za dmžine,
ki se žele okrepiti, ker imajo premalo zemlje, da bi
se na njej lahko zaposlila cela dražina. Zato, ker v
Sloveniji dejansko še velja zakon o majoratu, po-
meni, da dmgorojeni nimajo pravice deliti očeto-
vega posestva. Zato oni iščejo v naših hišah način,
kako bi si ustvarili neodvisno podeželsko ognjišče.
Zelo redki, skoraj nihče od priseljencev iz
nemške Sloverüje se ni pojavil v kraju, ki
smo jim ga določili, čeprav smo jih povabili
pisno." (Podčrtal T. F.) Poročilo navaja tudi to, da
mnogo prosilcev skrbi, da bi jim Emona dala v
najem le hišo in ne tudi obdelovalne zemlje in se
15 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, zapisnik 2. seje komisije za
naselitev Kočevske 27. 1. 1942.
bodo vselili v hišo, ko jim bo Emona dodelila v
najem tudi obdelovalno zemljo. Nekateri tudi niso
hoteli podpisati začasne pogodbe, ker bi ta veljala
le tri mesece. Emona še namreč ni pripravila po-
gojev za najem posestev, začasno najemnino za
hiše pa je določila od 20 do 90 lir mesečno, pač
glede na velikost in kakovost hiše. Poročilo tudi
navaja, da za nekatere kraje ni bilo zanimanja, za
nekatere pa preveč, npr. za Kočevske Poljane s 24
hišami celo 70 prosilcev in je le ena hiša ostala
nenastanjena. Kot zvemo iz poročila, je bila Emona
le pogojno zadovoljna z začetkom naseljevanja Ko-
čevske:
"Če bi morda začeli delati v mimejšem ob-
dobju, bi bili uspehi boljši od doseženih. Vendarle,
če upoštevamo neugodne pogoje, v katerih se
nahajamo, neprehodnost cest, politično neugodje,
miselnost kmeta, ki je trmast glede hitrega skle-
panja kakršnih koli pogodb, ker je navajen, da se
cele dneve in tedne pogaja, preden sklene po-
godbo, menimo, da smo dosegli uspeh, ki si ne
zasluži omalovaževanja."l6
Zadovoljen pa nikakor ni mogel biti visoki
komisar Grazioli, ki je s ponovno poselitvijo Ko-
čevske hotel rešiti težko vprašanje nastanitve be-
guncev. Iz podatkov, ki so nam na voljo, ni mo-
goče natančneje ugotoviti, kakšen je bil delež
beguncev med naseljend. Vendar iz poročil lahko
razberemo, da ni bil velik. Treba je namreč razu-
meti, da vedna beguncev ni bila kmečkega stanu,
da sta jih nemški in madžarski okupator izgnala iz
nadonalnopolitičnih razlogov in so upali, da se po
vojni vrnejo domov.
Kako je potekalo nadaljnje naseljevanje na Ko-
čevskem, zvemo iz desetih poročilih, ki kažejo
takšno podobo:
Od 2. do 16. maja se število naseljenih dmžin
ni mnogo povečalo. Le v okraju Črmošnjice je bilo
7 družin več in je tako skupno število do 16.
16 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Kočevje 4. 3. 1942, Na-
seljevanje kmečkih družin v naše hiše.
17 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, poročila I-X, od 14. 3. do
16. 5. 1942 o nastanitvah v okraju Kočevje.
52
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
maja 1942 naseljenih družin 1353.
Iz omenjenih poročil zvemo, da se je največ
družin (266) naselilo med 28. marcem in 4. aprilom
in da se je v vsem tem času največ družin na-
stanilo v Emoninih okrajih Črmošnjice (370) in Ko-
čevje (358), najmanj pa v okraju Koprivnik (79) in
Draga (84).
V rednih poročilih Colombu in Moseriju, ki jih
je bilo skupno deset, je Emona tožila o prepo-
časnem ritmu naseljevanja. Upoštevala je namreč,
da bi morali naseljenci opraviti spomladansko se-
tev žitaric in sajenje krompirja. Tako že prvo po-
ročilo 14. marca navaja: "Po vsem tem, kar smo že
prikazali, sodimo, da naseljevanje družin nima
tistega ritma, ki bi ga moralo imeti, predvsem zato,
da bi družine prišle na kraj in bile pripravljene
delati v času setve."!^ Podobno Emona navaja v
svojem drugem poročilu: "Ritem naseljevanja je
zato še vedno prepočasen, da bi bili pripravljeni
do časa setve. (...) Naseljevanje je treba pospešiti v
tem poslednjem ugodnem času, ki se ga lahko
podaljša še do 10. aprila: vse ukrepe, ki jih
spodbuja vlada, bi zato morali izvesti takoj."!^
Podobne ugotovitve so tudi v naslednjih poročilih.
Ko se je naseljevanje bližalo h koncu, je Mose-
rijeva komisija na seji 2. maja 1942 ugotavljala, da
je büo vloženih več kot 2DÓ0 prošenj, podpisanih
pogodb okoli 1300, medtem ko komisija ne pozna
pravega števila naseljenih oseb in "pravijo, da jih
je okoli 600 do 700." Nato je Moseri povedal:
"Vprašanje ponovne poselitve Kočevske je težko
tudi v normalnih časih in si lahko predstavljamo,
kako je zapleteno in težko zaradi pomanjkanja
mnogih stvari in zaradi nekaterih pogojev in raz-
mer." Med ovirami, ki naj bi se okoli 23. februarja
začele postavljati pred ponovno poselitev Kočev-
ske, je Moseri navedel omejitve gibanja in prenos
policijskih pristojnosti na vojsko. "Osebe, ki so
vložile prošnje," je nadaljeval, "izvirajo večinoma iz
razdvajanja družin (mlajši sinovi). Mislili smo, da
bodo begund predstavljali dobre elemente, ki ima-
jo sredstva itd., pa je od njih zelo malo prošenj.^O
Vendarle je nekaj družin beguncev, ki so prišle z
orodjem, zalogami itd., in so se že nastanile v
vasicah pri Kočevju. Težave so se hitro pokazale
do srede februarja, proti koncu marca pa so na-
stopili novi dogodki v zvezi s krajo živine in ko so
uporniki prijeli in ustrelili italijanske funkdonarje
EMONE." Nato je Moseri navajal probleme z ži-
vino - Emona je namreč od okoli 5.000 glav goveje
živine nemških preseljencev dobila okoli 2700 glav.
1^ ARS-II (INZ), Emona, L. 1216, 2. poročilo o naselitvi
okraja Kočevje, 14. 3. 1942.
1^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 2. poročilo o naselitvi
okraja Kočevje, 22. 3. 1942.
2° ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, zapisnik seje komisije za
poselitev Kočevske 2. 5. 1942.
nastanjenih v okoli 150 vaseh. Komisija je obrav-
navala še vprašanje najemniških pogodb in semen.
Glede vpliva opravljene ponovne poselitve Kočev-
ske na obdelovanje poljedelskih površin je komi-
sija ugotavljala tole: "Prihajamo do sklepa, da bo
dolina pri Kočevju oddana v najem in obdelana,
medtem ko bo težavneje za druge bolj oddaljene
vasice, ko npr. za Koprivnik, Stari Log, Kočevsko
Reko nimamo nobenega prosilca." Kot kaže sta-
tistika, je tudi tam bilo nekaj prosilcev.^l
Z>. Aldo Samaritani, tehnični direktor Emone
Če je res bilo samo od 600 do 700 družin, ki so
se do 2. maja 1942 naselile na Kočevskem, pomeni,
da je to bila približno polovica tistih, ki jim je Mo-
serijeva komisija ugodno rešila prošnje in jim je
Emona tudi odkazala hišo oziroma zemljo. Emona
je po dolgi in hudi zimi, kakršna je res bila 1941-
42, šele 25. aprila začela odkazovati obdelovalno
zemljo naseljencem, za kar je uporabila 15 slo-
venskih zemljemercev.. "25. aprila smo dodelili 947
haktarov njivske površine, razdeljene na 338 kosov
s povprečno velikostjo 2,5 ha vsakemu najemniku."
Do začetka maja je Emona sklenila 747
najemniških pogodb za 1186 ha, 66 a in 73 m'
zemlje. Slo je za okoH 40 ha njiv, že posejanih z
žitaricami, okoli 660 ha je bilo treba še posejati.
21 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 7. poročilo o naselitvi
okraja Kočevje, 2. 5. 1942.
53
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
43
1995
okoli 343 ha je bilo travnikov, okoli 68 ha pašnikov
in okoli 10 ha drugih površin. Po Emoninih
okrajih so bile razmere takšne:^^
Na družino, ki je sklerula z Emono najemno
pogodbo, je torej prišel povprečno nekaj več kot
poldrugi hektar zemlje. Če upoštevamo, da so
Nemci zapustili na Kočevskem 40.348 ha, 63 a in
64 m zemlje, je ta ponovna poselitev Kočevske,
vsaj kar se tiče obdelovalne zemlje, zajela le
majhen del.
Da je Grazioliju spodletel poskus s ponovno
poselitvijo Kočevske rešiti težko vprašanje nasta-
nitve beguncev, kažejo tudi podatki iz 5. poročila
Emone o naselitvi okraja Kočevje iz srede aprila
1942.23 Takrat je bila podoba takšna:
Sredi aprila 1942 je Emona tudi izračunala,
koliko delovnih moči ima povprečno družina v
posameznem okraju. Pri tem je upoštevala od-
raslega moškega kot celo (1) delovno moč, odraslo
žensko kot 0,60 delovne moči in otroke med 14 in
18 leti kot 0,30 delovne moči. Podoba po okrajih je
bila zelo različna: od povprečno 1,48 moči na dru-
žino v okraju Stari Log do 2,78 moči v okraju
Črmošnjice.24
Do istega časa, tj. do 18. aprila, so od hiš, ki jih
je Emona določila za nastanitev naseljencev, ti
zasedli le del. Ta je bil razHčen po okrajih: v Ko-
22 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 8. poročilo o naseUtvi
okraja Kočevje, 5. 5. 1942.
23 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 5. poročilo o naselitvi
okraja Kočevje, 15. 4. 1942.
24 Prav tam.
čevju 75 %, Kočevski Reki 28%, Mozlju 50%, Ko-
privniku 24%, Črmošnjicah 60%, Starem Logu 40
% in Dragi 90 %.25 v arhivskem fondu Emone se
je ohranil pregled vasi in količin žita in krompirja,
ki bi ga morali odrajtati zakupniki. Gre za 170 vasi
v sedmih Emoninih okrajih in 381 q žita ter 493 q
krompirja. Navedena je tudi višina zakupnine za
vsako vas.
Nemški preseljena so večino žitnega pridelka
LZ leta 1941 porabili, nekaj pa ga tudi odpeljali s
seboj, tako kot precej živine (vsak preseljenec tre-
tjino). Zaradi priprav na preselitev in zgodnje
zime niso opravili jesenske setve. Zato je Emona
za pomladansko setev, ki naj bi jo opravili novi
naseljend, potrebovala okoli 300 q koruze, 400 q
fižola, 400 q ječmena in 250 q ovsa ter precej
umetnih gnojil, npr. 300 q pepelikastega sulfata in
500 q kaldjevega nitrata.26^ Kljub temu da ponovna
poselitev Kočevske ni potekala z želenim tempom,
je pri pomladanski setvi primanjkovalo vsega po-
trebnega: "Povsod so začeli obdelovati zemljo, ven-
dar je to težko zaradi pomanjkanja ali pičlosti se-
men, orodja, živine in denarja pri novih polje-
delskih družinah," je poročala Emona.27 Da bi olaj-
šala delo naseljencev, je Emona proti koncu aprila
na sedežih svojih okrajev priredila živinske sem-
nje. Vendar je od 286 ponujenih glav živine pro-
dala svojim najemnikom le 30 glav/8
Emona je razmeroma pozno, šele 24. marca
1942, razglasila pogoje za sklepanje zakupniških
pogodb. Tisti, ki bodo vzeli v zakup manj kot dva
hektara zemljišča, bodo poleg zakupnine v naravi
za zemljišče morali odrajtati tudi najemnino za
hišo, medtem ko bodo tisti, ki bodo vzeli v zakup
več kot dva hektara zamljišča, dali samo zakup-
nino v naravi. Zakupnino v naravi pa je Emona
določila samo za žito in krompir po hektaru njiv,
in to različno za posamezne Emonine okraje, npr.
za žito od 1,5, q do 6 q in za krompir od najmenj
1 q do največ 6,5 q. Največjo zakupnino je
predvidela za kočevski okraj. V razglasu je tudi
napovedala, da bo zakupnino za travnike in paš-
nike dolodla pozneje. Interesente je opozorila, naj
pohitijo s prijavo, "ker je hiš samo omejeno število
in je število prosilcev mnogo večje," naj prinesejo s
seboj vse orodje sredstva in semena, naj si glede
na svoje možnosti izberejo ustrezno posestvo, če
želijo postati njegovi lastniki, in naj razmislijo, kje
bi si lahko preskrbeli tudi izvenkmečko delo, ker
se bodo aprila začela tudi velika gozdna dela.29
25 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 6. poročUo o naselitvi
okraja Kočevje, 20. 4. 1942.
26 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, pismo Emone kme-
tijskemu oddelku v.k. 24. 3. 1942.
27 Glej op. 25!
^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 9. poročuo o naselitvi
okraja Kočevje, 8. 5. 1942.
2^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, v. k. za Lj. p., f. 144, Il
54
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Štiri dni pred tem razglasom je nekdo, najbrž
inženir Jože Suhadolrdk, napisal študijo o kolo-
nizaciji kočevskega območja. Povedal je, da polje-
deld nimajo radi zakupniških odnosov, ker so sto-
letja navajeni delati na svoji zemlji. Izjemoma so
pripravljeni skleniti tudi zakupniško pogodbo,
vendar za daljši rok. Na kočevskem pa takšen rok
ne bi mogel biti krajši od pet let. Pisec je tudi
načelno proti zakupništvu, ker favorizira gmotno
šibke ljudi. "Kolonizadja, ki se opira izključno na
sodalno šibke ljudi kot zakupnike, ni možna, ker ti
ne bi mogH gospodariti in bi s svojim neza-
dovoljstvom kaj hitro podlegli agitadji, ki sloni na
geslih sodalnega radikalizma, ta pa že sedaj niso
neznana kandidatom za dsto zakupništvo." Nato
pisec navaja tisto, kar govori za nakup zemljišč in
"mogočo trdno kolonizadjo vsega območja". Na-
vaja: "Iz predloženih prijav se vidi, da je večina
tistih, ki se zanimajo za nakup zemlje, iz sosednjih
slovenskih občin." Svetuje prodajo zemljišč intere-
sentom in na njihov pristanek na zložbo že ob
nakupu. "Na ta način bi se lahko ponovno poselili
tisti kraji, za katere je dovolj ali celo preveč inte-
resentov. Ko pa bi bili ti utrjeni, bi se lahko našli
interesenti tudi za odročne kraje, za katere jih
danes primanjkuje.^^
Kak mesec pozneje je nastala študija inženirja
Jožeta Suhadolnika, ki so jo dobili tudi nekateri
italijanski uradi in tudi glavno ravnateljstvo Emo-
ne v Rimu. V začetku se je SuhadoJnik vprašal,
zakaj je na Kočevskem toliko neobdelane zemlje in
nato skušal pojasniti, zakaj ni ustrezne kolo-
nizadje. Najprej je navedel terenske in klimatske
razmere, slabo plodovitost zemlje, zaradi česar ima
tamkajšnje poljedelstvo za cilj predvsem lastno
vzdrževanje in prideluje vednoma krompir, koru-
zo in zelje. Nato je kritično ocenil delovanje Emo-
ne: "Njen aparat je bil že od začetka slabo orga-
niziran, predvsem pa prepozno, zato ker je Emona
prišla na teren, ko se je izseljevanje (Nemcev - op.
T. F.) že začelo. Ob izseljevanju je bila največja
skrb "Emone", da bi Nemd zapustili res toliko
živine, kot je določala pogodba. Nemd so kmalu
zvito ugotovili, da "Emona" nima na voljo dobro
organiziranega aparata, sposobnega, da bi opravljal
potreben nadzor, in so zamenjavali svoje živali.
Ob njihovem izseljevanju cesto ni bil navzoč no-
ben predstavnik "Emone" in so Nemd lahko vzeli
iz svojih hiš tudi mnoge stvari, za katere po
pogodbi niso imeli pravice. (...) V Kočevje so pri-
hajali mnogi poljedeld, poizvedovali so in vedna
se je resno zariimala, da bi se naselila na Ko-
čevskem; imela je vse kakovosti in pogoje za
kolonizadjo, samo da izjemoma ni imela denarja.
Mnogi med njimi pa so imeli toliko denarja, da bi
lahko takoj kupili posestvo. "Emona" pa je slabo
razumela to veliko zanimanje in povpraševanje."
Suhadolnik je nato poleg mlahavega odnosa do
interesentov kritiziral Emonino zamudo pri dolo-
čanju cene za odkup posestev oziroma za zalcup-
nino in časovno omejenost zakupništrdh odnosov,
kar seveda povzroča negotovost interesentov. Na-
vedel je, kaj bi Emona morala storiti, da bi uspela
kolonizadja. Navedel je tudi, da so Nemd živeli
razmeroma dobro, vendar ne toliko od poljedel-
stva, temveč predvsem od gozda in krošnjarjenja,
imeli pa so tudi majhne družine, Emona pa inte-
resentom ne nudi gozda.
"Vse te ugodne okoliščine so sedaj propadle. In
če upoštevamo vse prej naštete nesrečne oko-
liščine, ki so pripeljale do tega, da ti kraji niso bili
poseljeni že do pomladi, smemo skleniti, da bi
"Emona" dosegla velik uspeh, če bi lahko do srede
marca dala v zakup vse poljedelske hiše, kot je
objavila v časnikih," se konča Suhadolčeva štu-
dija.3i
Kočevski urad Emone pa se je že sredi feb-
ruarja pritoževal svojemu glavnemu ravnatelju
Gualdiju v Rkn, da Moserijeva komisija ovira Emo-
nina prizadevanja za ponovno poselitev Kočevske
in za pravočasen začetek pomladanskih poljedel-
skih opravil. Kaže, da se mu je delo komisije zdelo
prepočasno in preveč zapleteno. Komisija je nam-
reč vsaj v začetku prošnje za poselitev pošiljala v
preverjanje prosilcev polidjskemu ravnateljstvu -
kvesturi v Ljubljani.32
Suhadolčeva kritika Emone je 28. aprila pri-
peljala v Kočevje Moserija. To namreč zvemo iz
poročila vodje agrarnega urada Emone iz Kočevja
Giuseppa Puppinija glavnemu ravnateljstvu v
Rim: "Telefonsko napovedan je včeraj prispel v
Kočevje dott. Moseri. Pravi namen obiska je pri-
jateljska preiskava na kraju samem o dejavnosti
Emone v zvezi s SUHADOLČEVO rotečo spo-
menico." Moseri je povedal, da je govoril z zvez-
nim tajnikom fašistične stranke (ta je namreč tudi
prejel Suhadolčevo študijo), z vodjem Združenja
poljedelcev in drugimi. Tudi oni niso soglašali, da
Emona sklepa le začasne zakupniške pogodbe in
da je šele po enem mesecu, 16. marca, razglasila
pogoje za zakup njiv, ni še objavila pogojev za
zakup travnikov in pašnikov. Moseri je šele v Ko-
čevju zvedel, da so v Rimu že določili najvišjo
zakupnino tudi za travnike (150 lir za ha) in
ripopolamento   delle   terre   lasciate   dagli   allogeni i
tedeschi; Slovenec 24. 3. 1942, Zopetna naselitev ozem- |
Ija, ki so ga zapustiU Nemd.
30 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Colonizzazione del ter- i
ritorio di Kočevje, 20. 3. 1942, 4 str. i
31 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Jože Suhadolc, Colo-
nizzazione di Kočevje. 7 str., nedatirano. Slovenskega
izvirnika (še) nisem našel.
32 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Appunto per il direttore
generale. Kočevje 16. 2. 1942.
55
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
43
1995
56
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgorjovino
pašnike (50 lir za ha). Mosen se je zavzel za njeno
znižanje, ker to zahtevajo politične razmere.33
Moserijev obisk Kočevja je namreč sodil v že pre-
cej spremenjene, za italijanskega okupatorja po-
slabšane razmere.
Že sredi ponovnega naseljevanja Kočevske so
se tam začele nemirne razmere, ki so zbujale tudi
vedno večjo vznemirjenost Emone. Po defenziv-
nem načrtu 11. armadnega zbora "Primavera", ki
ga je konec januarja 1942 ukazalo izdelati po-
veljstvo 2. italijanske armade na Sušaku, so se
manjše posadke italijanskih oboroženih sil v drugi
polovid marca začele umikati v večje kraje in jih
utrjevati.34 Med večjimi kraji na Kočevskem je
tako 20. marca izgubila svojo posadko tudi Draga.
Ob ofenzivni dejavnosti enot 3. grupe partizanskih
odredov Slovenije od konca aprila do druge polo-
vice maja 1942 pa je na Kočevskem ostala le moč-
na posadka v Kočevju. Najprej je namreč dejav-
nost Notranjskega partizanskega odreda konec
aprila prisilila k umiku italijanske posadke južno
od Kočevja (med Moravo in Kolpo), nato pa tudi
zahodno (območje Kočevske Reke) in vzhodno od
njega (Mozelj, Koprivnik, Stari Log). V drugi polo-
vid maja je Dolenjski partizanski odred pregnal
italijanske posadke iz doHne med Dolenjskimi Top-
licami in Črmošnjicami.35
Na partizanskem ozemlju je Emonino imetje
postalo glavna oskrbovalna baza za naraščajoče
partizanske enote. Vedno pogostejši so bili odgoni
živine iz njenih hlevov (npr. v nod na 18. 3. na
Smuki, v nod na 29. 3. v Dolgi vasi) in partizani
so usmrtili nekaj Emoninih delavcev - sicer italijan-
skih fašistov (Walterja Vanninija, Giovannija Beza,
Alda Dobrillo in Umberta Nana). V že omenjenem
Puppinijevem poročilu v Rim 29. aprila beremo:
"Naznanjamo, da se od včeraj (28. aprila) večina
Emonine živine nahaja med našimi četami (Kočev-
je je najbolj izpostavljena točka) in slovenskimi in
hrvaškimi uporniškimi tolpami. Brez sleherne, tudi
navidezne zašdte italijanskih posadk. Tudi danes
bo prispela živina iz Starega Loga, Koprivnika in
Kočevske Reke. To pa povečuje težavnost progra-
ma preskrbe s krmo, posebno še, če se bodo raz-
mere še poslabšale in se bodo delava upirali iti po
krmo." Naznanil je prihod nekega živinorejskega
strokovnjaka iz Rima in sklenil: "Zdi se ustrezno.
33 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Puppinijevo poročilo glav-
nemu ravnateljstvu Emone v Rim 29. 4. 1942.
34 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945.
1. knjiga: Država v državi. Ljubljana 1987, str. 54-93
(dalje: Ferenc, Ljudska oblast, 1); isti: Fašisti brez krinke.
Dokumenti 1941-1942. Maribor 1987, str. 86-87, dok 50,
60, 64 in 65 (dalje: Ferenc, Fašisti brez krinke), ita-
lijanska izdaja La provincia "italiana" di Lubiana. Docu-
menti 1941-1942. Udine 1994.
35 Ferenc, Ljudska oblast, 1, str. 108-132 in 173-176; Ferenc,
Fašisti brez krinke, dok. 71, 73 in 74.
da bi se že zdaj čimbolj dogovorili za odvoz v
Italijo in razdelitev več kot 1000 glav govedi."36
Tisti čas so se italijanske posadke umikale z
območja med Kočevjem in Kolpo in poveljstvo 11.
armadnega zbora v Ljubljani je 30. aprila raz-
glasilo Kočevsko in še obrobno območje (Ribnica,
Loški Potok) za cono "nenormalnih razmer". V
nemirnih razmerah, ko je že konec marca umak-
nila svoje okrajne urade iz Mozlja, Starega Loga,
Koprivnika in Kočevske Reke,37 je Emona 2. maja
napravila načrt za odvoz živine v Italijo, na Pri-
morsko in Ljubljano. Skupno naj bi odpeljali s Ko-
čevskega 1514 glav (939 v Italijo in na Primorsko
in 577 v Ljubljano) in bi Emoni ostalo na Kočev-
skem le 223 glav, ne upoštevajoč 147 glav iz okra-
jev Draga in Črmošnjice, s katerima Emonin urad
v Kočevju najbrž ni imel več neposrednega stika.
Partizani so iz Emoninih hlevov odpeljali okoli 545
glav goveje živine.38
Nemirne razmere na Kočevskem so ohromile in
nato prekinile tudi ponovno poselitev. Emona je v
že omenjenem 8. poročilu o naseljevanju okraja
Kočevje navedla: "Zanimivo je in koristno pou-
dariti, da je z začetkom uporniškega gibanja (ki
sovpada s prisiljenim umikom okrajev) upadlo šte-
vilo pogodb od več kot 200 na samo 67 tedensko.
Toda potem je delo potekalo ohromljeno, zahva-
ljujoč osebju, ki je še delalo kljub ne majhnim
nevarnostim, dokler ni bila od poslednjih dogod-
kov in nedavnih ukrepov ukinjena vsaka dejav-
nost." Navedla je tudi število odpovedi zakupnih
pogodb, in to 33, največ iz okrajev Koprivnik (12)
in Stari Log (11). Ko je navedla podatke o dote-
danjem poteku ponovne poselitve, je zapisala: 'To-
da odredba 29. aprila označuje nenormalne raz-
mere, glede varnosti, za razne cone Ljubljanske
pokrajine, vključno z obdnami Kočevska Reka,
Stari Log, Ribnica itd. Tako cela cona Kočevske, v
kateri se nahaja in deluje Emona. V tej coni se
je dvilom prepovedano gibati iz kraja kraj
tako podnevi kot ponoči s kakršnim koli
motornim vozilom. Ta prepoved grozi ohromiti
vsakršno dejavnost Emone in zelo škodi njenim
interesom, kolikor te nenormalne razmere ne bodo
kmalu končane. (...) Ustavitev vsakršne poljedelske
dejavnosti v teh dneh ima za posledico dejansko
neuporabnost zemljišč za ciklus pomladanskih in
letnih kultur. Nemožnosti setve sledi "in primis"
hud udarec možnosti preskrbe cone in slednjič,
tudi nemožnost, da bi zakupniki plačali Emoni
pogodbeno zakupnino."39
36 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Glej op. 33!
37 ARS-II (INZ), pov. 11. arm. zbora, f. 661-in, program od-
voza živine s Kočevskega, 2. 5. 1942.
38 ARS-II (INZ), pov. XI. arm. zbora, f. 661/III, program
odvoza živine iz Kočevske, 2. 5. 1942.
3^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 8. poročilo o naseljevanju
okraja Kočevje, 5. 5. 1942.
57
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
v naslednjem, 9. poročilu o naseljevanju okraja
Kočevje je Emona že natančneje opredelila vzroke
za odpovedi zakupa in k že omenjenim 33
odpovedim dodala: "Toda prej navedene odpovedi
so tiste, ki smo jih dobili: vendar pa kaže, da je
mnogo takih zakupnikov, ki sploh niso prišli v vas
in niso vzeli posesti, niti hiše niti zemlje."40 V
poslednjem poročilu o naseljevanju okraja Kočevje
iz srede maja Emona piše: "Politično-vojaške
razmere se neprestano slabšajo: med Kočevjem in
hrvaško mejo se je ustvarila manevrska cona med
našimi grenadirji in uporniškimi tolpami. Od
častnikov, ki se vračajo iz velikih policijskih
operacij, zvemo, da so vasi izpraznjene, živina
oropana, polja neobdelana."*^
Zavod "Emona" in italijanske civilne in vojaške
oblasti so ugotavljale, da večina slovenskih ljudi,
zaposlenih pri Emoni na Kočevskem (po nekem
podatku jih je bilo okoli 200), sodeluje v narodno-
osvobodilnem gibanju. Tako je okrajni glavar Gio-
vanni Sisgoreo 12. maja v Kočevju opozoril usluž-
bence Emone, da ne smejo več trpeti ob sebi
slovenskih ljudi, ki se gibljejo svobodno pod
Emoninim plaščem. Tudi Emonini uslužbenci sami
so ugotavljali, da razen okoli 80 družin zakup-
nikov, ki so pribežale v Kočevje, vsi drugi zakup-
niki hočeš nočeš sodelujejo s partizani.'!^ Italijan-
sko vodilno osebje Emone je visoki komisar Grazi-
oli 21. maja "obdaril" z 20 brzostrelkami in 15 puš-
kami z ustreznim strelivom.
K prekinitvi italijanskih prizadevanj za ponov-
no poselitev Kočevske je po svoje pripomogel tudi
odlok izvršnega odbora Osvobodilne fronte slo-
venskega naroda 14. junija 1942 "o dodeljevanju in
upravljanju zemlje izseljenih Kočevarjev na osvo-
bojenem slovenskem ozemlju." Ta je v prvem čle-
nu določil, da z zemljo izseljenih kočevskih Nem-
cev na osvobojenem slovenskem ozemlju razpo-
laga Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V
drugem členu daje to zemljo Slovencem v brez-
plačno uporabo. V tretjem členu napoveduje, da
bo izvršni odbor OF postavil gospodarske komisije
za določena območja. Za konkretne razmere je
najbolj zanimiv četrti člen, ki pravi: "Kdor je doslej
zemljo izseljenih Kočevarjev na osvobojenem
ozemlju prevzel pod kakršnim koli naslovom v
obdelavo odnosno v uporabo (to je, se naselil na
določenem posestvu ali obdelal kos zemlje, ne da
bi se naselil itd.), temu se zemlja dodeli v brez-
plačno uporabo v prevzetem obsegu." Peti člen je
določal, da bodo nedodeljeno zemljo upravljale
gospodarske   komisije   po   navodilih   izvršnega
odbora OF.43
Kako so obdelovali Emonino zemljo na neka-
terih območjih Kočevske pod partizansko upravo
do velike itcóijanske ofenzive poleti in jeseni 1943,
je že precej znanega.** Kaj je bilo s to zemljo
pozneje, pa bo treba še raziskati.
Ko so Emonini uslužbenci ugotovili, da so jim
nemirne razmere razbile ponovno poselitev Kočev-
ske s sloveirskimi zakupniki, so začeli razmišljati
o kolonizaciji italijanskega življa. K temu jih je
najbrž spodbudil prihod italijanske divizije "Mace-
rata" na Kočevsko, ki je nato sodelovala v veliki
vojaški ofenzivi poleti in jeseni 1942 in ostala sko-
raj leto dni na Kočevskem. Ker so nato pripeljali v
Ljubljansko pokrajino še več vojaških enot, so
Emonini uslužbenci lahko slutili, da se bliža hud
vihar tudi za Kočevsko in izboljšanje razmer za
italijanskega okupatorja.
Dne 9. junija je Giuseppe Medici iz glavnega
ravnateljstva Emone v Rimu, najbrž na obisku v
Ljubljani, napisal beležko za Puppinija. Ta se
začne: "V tem obdobju postanka je treba pripraviti
organski načrt o delu, ki ga je treba opraviti v
prihodnosti. Naročil mu je, da kot vodja agrarne
službe pripravi ustrezen kader za sklenitev zakup-
niških pogodb, da bi pridelovali semenski krompir
in lan. Do konca meseca naj pripravi program za
pridelavo teh dveh kultur na Kočevskem.*^
Puppini je 18. junija poročal ljubljanskemu
uradu Emone: "Po redkili novicah, ki so do sedaj
dospele iz kočevske cone, ki so jo zasedli uporniki,
domnevamo, da je ta cona ponovno skoraj nena-
seljena. Naravno je, da so mnogi ubiti ali še bodo
ubiti in zelo mnogi bodo ob naši ponovni zasedbi
zapustili Slovenijo, boječ se upravičene kazni, ker
so hočeš nočeš sodelovali z upornimi tolpami.
S perspektivo ponovne zasedbe za nas zanimi-
vega dela pokrajine in prihodnje obnove dela je
treba misliti na ponovno poselitev Kočevske, ne
glede na kakršen koli program agrarne krepitve,
gozdnih del in zakupa ali prodaje zemlje. Zdi se
ustrezno in bilo bi potrebno, da bi pristojni
organi zdaj začeli obravnavati vprašanje no-
ve ponovne poselitve Kočevske, proučujoč na
podlagi vseh možnih elementov možnost ali ne-
možnost najti, za brzdanje upora, zadostno število
družin za Kočevsko, brez katerih ni mogoče obde-
lovati zemlje, brez tega bi storili škodo prehrani,
lahko sicer za Narod, toda težko za prehrambno
avtonomijo pokrajine, in ne bi izkoriščali gozdov, s
čimer bi zelo škodili Narodu v vojni." Ko je opo-
*0 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 9. poročilo o naseljevanju
okraja Kočevje, 8. 5. 1942.
*1 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 10. poročilo o naseljevanju
okraja Kočevje, okoli 16. 5. 1942.
*2 Prav tam.
*3 Slovenski poročevalec, III-24, 16. 6. 1942, izdaja na osvo-
bojenem ozemlju; Dokumenti ljudske revoludje v Slo-
veniji 1941-1945, 2. knjiga, dok. 72.
** Ferenc, Ljudska oblast, 1, str. 327-332.
*^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Appunto per il dott.
Puppini 9. 6. 1942.
58
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
zoril na potrebo po hitrem reševanju tega vpra-
šanja, je povedal: "Misli se samo na dejstvo,
povsem možno, da bo resno vodena raziskava
ugotovila, da ni mogoče ponovno poseliti Kočev-
ske s slovenskimi družinami zaradi pomanjkanja
njihovega števila, politike in agrara (to pa je
treba zelo upoštevati pri novi poselitvi): tre-
ba je misliti na drugačno rešitev, Id vpleta vpra-
šanja in navodila zelo visoke politike." Opozoril je,
da mora v komisiji, ki se bo ukvarjala z vpra-
šanjem ponovne poselitve Kočevske, obvezno so-
delovati Emonin predstavnik.^^
Ne vemo, ali je Puppini dobil na to pismo
kakšen odgovor iz Rima ali Ljubljane. 30. junija je
namreč že nekoliko nestrpen pisal glavnemu rav-
nateljstvu Emone v Rimu:
Problem ponovne poselitve Kočevske je temelj-
nega pomena in odločitev o njej je edini element,
na katerem sme temeljiti "vsak program za ope-
racije pri realizaciji dobrin in pri razvijanju jesen-
ske setve (glej 5. stran pisma glavnega ravna-
teljstva 22. junija, št. 1211). Odločitev o slovenski
ali italijanski ponovni poselitvi je torej za našo
prihodnjo dejavnost enaka igli na busoli, brez
katere ni mogoče pluti." Svari pred predolgo raz-
pravo o eni ali drugi kolonizaciji in predlaga po-
govor o njej, ko bo upravni ravnatelj Aldo Sama-
ritani kmalu pripotoval v Ljubljano. Do takrat naj
bi zbrali tudi mnenja krajevnih oblasti.^^
Ne vemo, ali so v Ljubljani res imeli sestanek o
ponovni poselitvi Kočevske. Najbrž ga niso imeli,
ker se je že čez štirinajst dni začela velika vojaška
ofenziva in so bile omejene možnosti gibanja. 16.
julija je namreš poveljstvo 11. armadnega zbora v
Ljubljani s štirimi divizijami in tremi bojnimi sku-
pinami začelo svojo veliko, skoraj štiri mesece tra-
jajočo ofenzivo. Ta je najprej zajela Krim in Mo-
krec in nato območje med cesto Velike Lašče -
Ribnica - Kočevje - Brod na Kolpi in rapalsko
državno mejo. Ob Kolpi se je obrnila na sever in
"oastila" Kočevski Rog in Suho krajino ter se ob
nemško-italijanski meji obrnila na vzhod ter "pre-
česala" območje med njo in reko Krko. Sledile so
faze ponovno v Kočevski Rog, Belo krajino, Po-
kolpje in Gorjance.^^
Sest dni po začetku te ofenzive, 22. julija, je
Puppini ponovno pisal v Rim. Pismo je začel ta-
46 ARS, Komisija za ugotavljanje zločinov ol<upatorjev in
njihovih pomagačev za Slovenijo (dalje: KUZOP), f. 16,
Puppinijevo pismo ljubljanskemu uradu in glavnemu
ravnateljstvu Emone v Rimu št. 2852, dne 18. 6. 1942.
ARS, KUZOP, f. 16, Puppinijevo pismo glavnemu rav-
nateljstvu Emone št. 2938, dne 30. 6. 1942.
4° Metod Mikuž, Italijanska ofanziva protiv narodno-oslo-
bodilačke vojske Slovenije od 16 jula do 4 novembra
1942 godine. Vojnoistoriski glasnik 1/1950, str. 50-81; T.
Ferenc, Ljudska oblast, 1, str. 387-530; isti: Fašisti brez
krinke, dok 87, 90, 91, 93 in 94.
kole: 'V študiji za načrtovano italijansko koloni-
zadjo najbolj rodovitnih con Kočevske sem se
znašel pred problemom celovite vkljudtve v zem-
ljišča, ki so postala Emonina last, parcel, ki so last
Slovencev ali Nemcev, ki so se izselili v Ameriko."
Za primer je navedel primer Male Gore in za
ponazoritev na karti z različnimi barvami označil
parcele v različni lasti. Navedel je 56 ha, 34 a, 06
m^ slovenskih zemljišč, 6 ha, 11 a, 02 m^ zemljišč
ameriških Nemcev in 151 ha, 87 a, 71 m^ zemljišč
Emone. "Ostane takorekoč območje okoli 150
hektarov za italijansko kolonizadjo, pri kateri se
lahko izvleče okoli 15 posestev." Predlagal je, da bi
povsod, kjer sta še slovenska in nemška posest,
ustvarili eno ali več con za "izmenjavo" (zone "di
permuta"). Izmenjava naj bi z odlokom visokega
komisarja postala obvezna. "Cone za izmenjavo"
naj bi postale potrebne le v primeru, "če bi trpeli
sobivanje italijanskega in slovenskega prebivalstva
v isti vasi". Za to naj bi uporabili enako
zakonodajo, kot so jo v Italiji pri ustvarjanju ob-
modj za celovito izboljšanje zemlje ("Bonifica Inte-
grale"). "Če se bo tukaj pokazala ta potreba, bo
moral slovenski lastnik zemljo zamenjati ali pro-
dati. In če je on bandit, jo bo morala Vlada za-
pleniti: to bi v zelo velikem številu primerov
(glede na razširjenost komunističnega tolovajstva)
olajšalo reševanje problema." Na koncu pisma je
Puppini že prišel do sklepa, da "s conami za iz-
menjavo" ne bi mogli rešiti problema italijanske
kolonizadje.49
Ko je glavno ravnateljstvo v Rimu prejelo to
Puppinijevo študijo, mu je njen tehnični ravnatelj
Aldo Samaritani 27. julija pisal: "Prejeli smo zani-
mivo študijo o vprašanju zložbe in italijanske kolo-
nizadje ter smo pozorno proudM dokazilni primer
vasi Mala Gora." Nato mu je povedal, da je primer
ameriških Nemcev rešen z odredbo visokega
komisarja št. 44, objavljeno v Službenem listu
57/42. Glede parcel, ki so slovenska last, sodi, da je
to vprašanje treba reševah z upoštevanjem dveh
pogledov - tehničnega in političnega. S tehničnega
pogleda je nujna potreba po izmeni ali kakor koli
z nakupom teh parcel, da bi izoblikovali sklenjena
posestva. S političnega pogleda še ne morejo po-
znati navodil oblasti, na katera pa bo seveda vpli-
val potek operadj. "Sledili bomo vprašanju s poli-
tičnim pogledom za najboljšo rešitev." Na koncu je
Samaritani zaprosil Puppinija, naj izdela študijo še
za druge dokazilne primere, zlasti še za vasi, za
katere lahko domneva, da bodo deloma ali popol-
49 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, ARS, KUZOP, f. 16, Pup-
pinijevo pismo glavnemu ravnateljstvu Emone v Rim,
št. 3065, dne 22.7.1942. Na katastrski mapi Male Gore je
Puppini t.i. "coni za izmenjavo" določil na skrajnem se-
verovzhodnem in skrajnem jugozahodnem delu katas-
trske občine.
59
3 KRONIKA

časopis 28 slovensko krajevno zgodovino
1995
noma ponisene, pri čemer pa naj ne upošteva
posestev ameriških Nemcev, naj jih smatra, da so
že odkupljena.^0
Samaritaniju v Rimu ni bilo treba dolgo čakati
na Puppinijevo novo študijo o ponovni poselitvi
Kočevske. V "študiji o ponovni poselitvi Slovenije
in njenem gospodarstvu v prihodnosti", ki jo je
napisal 28. julija, je Puppini najprej sodil, da ne
gre ustanavljati "con za izmenjavo", temveč "kraje
za izmenjavo". Za vzrok spremembe navaja tole:
"Medtem ko bi se italijansko prebivalstvo lahko
zbralo na boljši zemlji v kočevski dolini, bi se slo-
vensko prebivalstvo moralo razseliti po vaseh, ki
so glede bivanja in rodovitnosti zemlje manj pri-
vlačne za italijanske koloniste." Za Puppinija pa se
problem razširi, kajti ravno v obmejne, bolj odroč-
ne, manj dostopne cone, Id pa so bogatejše z
gozdovi, bi prišlo to nezanesljivo slovensko prebi-
valstvo, ki je lahek plen komunizma in nadona-
lizma. "Na srečo (v tem pogledu) so zaradi rušenj
celih vasi, ki so jih storile italijanske enote, in to
večinoma ravno tistih izpraznjenih vasi, ki so po-
stale gnezda upornikov, in ker so ta rušenja šele
na začetku in se bodo razširila na vse obdobje
operadj, bo ostalo le malo za bivanje primernih
krajev: navajajo, kot se predvideva. Kočevsko Reko
Moravo, Koprivnik in ne verjamejo, da jih bo več."
Nato je Puppini navedel nekaj predvidenih
dejstev, ko bo vojska končala svojo ofenzivo, in to:
"1. boj proti komunističnemu tolovajstvu vodi k
izjemnemu razredčenju delovnih mod za poljedel-
ska in gozdna dela,
2. sistematično porušenje velikih in malih bival-
nih središč pelje k potrebi, kjer se namerava ostati
pri poljedelskem izkoriščanju mnogih con, po
zgraditvi novih hiš kolonistov in to dalje k na-
ložbam kapitala, popolnoma neprimernega z gos-
podarskimi možnostnu teh obmodj,
3. vedno bolj priznana potreba po ita-
lijanski ponovni poselitvi Slovenije, impo-
nira, da bi to uresničili na boljši zemlji, ob
najbolj dostopnih poteh in v najbolj spre-
jetnljivih conah."
Puppini nato izraža domnevo, da se je glede
na stanje katastra iz leta 1823 gozd zelo razširil.
Vendar tega širjenja ne bi zadrževali ali ustavljali.
Končno Puppini povdari:
"Gredoč od razloga do razloga, pridemo do
enega samega sklepa: ohranjajoč cone z bolj
rodovitimni območji, po naravi in legah, ki
bodo zaupane obdelavi italijanskega polje-
delstva, ostane vse drugo ozemlje opuščeno
ali preudarno prepuščeno gozdu.
Ljubljanska pokrajina ima danes svoj položaj v
avtonomnem režimu, ki ga ne zna niti hoče ceniti.
in je zato precej možno, da ji bodo končno
odvzete dovoljene prednosti, ki jih je Italija dala
Sloveniji ob prikljudtvi. Torej bo Ljubljanska po-
krajina lahko postala pokrajina Kraljevine Italije,
dsto navadna provinca Kraljevine Italije. Kot tajca
in ker bo (kot srečna) obljudena z Italijani, mora
priti v okvir splošnega gospodarstva Naroda, kate-
rega del tvori.
Italija potrebuje žito, vendar ni zanesljivo, da
lahko v Ljubljanski pokrajini upa na žitno gospo-
darstvo: Italija potrebuje les in Ljubljanska po-
krajina je lahko predvsem usmerjena k te-
mu dopolnilnemu gospodarstvu, za katerega
predstavlja dobre agrarne in vremenske zna-
čilnosti.
Kot sklep, do koder se hoče omejiti ta poskus
na kočevskem območju, na katerem deluje EMO-
NA, je treba najboljša agrarna območja nameniti
poselitvi Italijanov in vse drugo ozemlje prepustiti
pametnemu gozdarstvu z ustvarjanjem velikih
gozdnih kompleksov, ki bi mogli segati do hrvaške
meje."51
Puppini je torej izključil vsako možnost po-
novne poselitve Kočevske s slovenskimi ljudmi in
predvidel razveljavljenje še tiste zelo skromne
avtonomije, ki jo je Ljubljanska pokrajina dobila s
kraljevim ukazom 3. maja 1941. Na Kočevsko so-
dijo torej samo še italijanski naseljend. Tisti čas, ko
se je Puppini ukvarjal s to možnostjo, so med
Rimom, Sušakom (poveljstvom 2. italijanske arma-
de) in Ljubljano izmenjali nekaj pisem o mno-
žičnem izgonu nekaj deset tisoč Slovencev. Vendar
rdso vedeli, kje naj jih v Italiji nastanijo.^2 jri dni
po Puppinijevi študiji je v Gorid 31. julija govoril
Mussolini in grozil Slovencem z "neupogljivim za-
konom Rima".^3 2a njim je to na sestanku s
svojimi generali 2. avgusta v Kočevju ponovil
general Mario Robotti.^* Dne 4. oziroma 5. avgusta
so Mussolinijeve grozilne besede objavili časniki.^^
V takšnem vzdušju je Puppini pohitel z izdelavo
nove študije.
^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Samaritanijevo pismo
Puppiniju, št. 1351, dne 27. 7. 1942.
^1 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Appunto sul ripopola-
mento della Slovenia e la sua economia nel futuro, 28.
7. 1942, 4 str. Puppini je na zemljevidu za tri območja
prikazal število Emoninih hiš, število hiš civilnih
zakupnikov, število hiš v najemu vojske in število po-
rušenih hiš. Na območju Kočevske Reke je imela Emona
v petih krajih 212 hiš, od tega so jih 40 imeli civilni
zakupniki, 35 jih je imela v najemu vojska in 19 jih je
bilo porušenih. Na območju Kočevja je imela Emona v
16 krajih 540 hiš, od tega 226 civilni zakupniki, 14 v
najemu vojska, 4 pa so bile porušene. V Koprivniku je
imela Emona 54 hiš, od teh 22 civilni zakupniki, 2 v
najemu vojska, 8 pa jih je bilo porušenih. Seveda veljajo
ta števila le za kraje, ki jih je označil Puppini in ne za
-o druge.
Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 79.
Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 93.
Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 94.
55 n Piccolo 4. 8. 1942 in Slovenec 5. 8. 1942.
60
_3_
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Dne 7. avgnsta, ko je italijanska vojska v
ofenzivi že dosegla Kolpo in požgala kar precej
vasi, je Puppini napisal študijo Nova politična
orientacija z ozirom na Slovenijo in nje posledice
za gospodarsko delovanje družbe "Emona". Ko je
navedel Mussolinijeve grožnje iz Gorice, je nave-
del: "lz drugega, neposrednega in merodajnega
vira se zdi, da se je Duce v svojem goriškem
poročilu takole izrazil: "Prišel je trenutek, ko
ne smemo imeti več usmüjenja. Nisem na-
sproten preselitvi vseh Slovencev ter ustva-
ritvi poleg politično-teritorialne meje še ras-
ne meje s preselitvijo italijanskih državlja-
nov v Slovenijo."
Po tretjem, prav tako merodajnem viru, je bilo
določeno, "da bodo Slovenijo naselUi bivši
bojevniki, vojni ranjenci ter rodbine pad-
lih.""56
Ko je Puppini, ponovil "tri dejstva odločilne
važnosti za bodoče smernice v Sloveniji" iz prejš-
nje študije, je povedal: "Glede prve točke ne
obstajajo nikaki dvomi: poleg vojnih operadj ter
tem sledečih pobojev upornikov se bo do skraj-
nosti pospešila deportadja vseh moških od 18. do
60. leta v koncentradjska taborišča; sledilo bo tudi
intemiranje žensk. Zdi se, da so v tem pogledu že
izdani točni ukazi.
V osvetlitev druge točke smo po nabranih in
kolikor mogoče kontroliranih vesteh sestavili situa-
djski načrt, ki ga prilagamo: vasi, označene z
rdečim križem, ne obstajajo več, ali pa samo v
prav majhni meri; za skupino severno od Kočev-
ske Reke (Handlerji, Koče, Mlaka) je skoraj zane-
sljivo, da bo razrušena. Predvsem pa je treba pou-
dariti, da se je delovanje naših oboroženih sU
omejilo na zahodne predele province, ker se za
sedaj ni izvršila nobena operadja vzhodno od
modre črte, ki je označena na karti (Onek in
Mačkovec je razrušilo topništvo). V Koprivniku je
še slovenska republika, v Starem Logu komanda
slovenske Osvobodilne fronte. Ko se bo začel
napad na ta ozemlja, se bo pričelo tudi z uni-
čevanjem vasi v teh predelih. "^^
Nato je Puppini ponovno, tokrat tudi na karti,
ki je pa (še) nisem našel, prikazal poljedelsko-goz-
darske spremembe kočevske okolice med leti 1823
in 1942, ki so bile zanj presenetljive glede agre-
O vskladitvi rasnih mej s političnimi mejami in o
kolonizaciji Italijanov uradni zapisnik Mussolinijevega
sestanka v Gorici 31. 7. 1942 sicer ne govori, je pa te
Mussolinijeve besede navedel general Robotti v Kočevju
2. avgusta 1942 (glej Ferenc, Fašisti brez krinke, dok.
94.). Puppini jih je torej zvedel od vojakov, navzočih na
Robbotijevem sestanku v Kočevju.
Italijanska vojska je ofenzivno operacijo na Kočevskem
vzhodno od ceste Ribnica - Kočevje - Brod na Kolpi
izvedla med 14. in 23. avgustom 1942. Glej Ferenc,
Ljudska oblast, 1, str. 426-461, isti. Fašisti brez krinke,
dok. 87.
sivnosti gozda, in povedal, da so takšen zemljevid
izdelali že za vso Kočevsko. Nato je napovedal:
"Z nestankom človeka ter uničenjem vasi se bo
te zemlje polastil gozd, ker mu pravzprav pripada
po naravni ter gospodarski nujnosti.
Kakor je bilo v predhodnem poročilu ome-
njeno, Italiji ne bi bilo niti možno in koristno ta
pojav zadrževati ali zaustaviti: naselitev Slovenije z
italijanskim življem bo imela svoj pomen kot rim-
ska kolonija, t.j. kot rasna postojanka na zavo-
jevanem ozemlju. Zato bo ta dotok italijanske krvi
zelo omejen ter bodo italijanski delovni sili dode-
ljena le najboljša (natančneje: manj revna) po-
sestva Slovenije. BUa bi pač nenavadna nagrada za
bivšega bojevnika, če bi ga poslali z njegovo
rodbino v Inlauf ali na Smuko."
Ko je nato Puppini napovedal, da bo vse drugo
območje prepuščeno še večjemu širjenju gozda in
razdelitvi Emonine posesti v "delniške komplekse
vebke površine" (3 do 5 tisoč ha), je navedel poda-
tek, da območje, ki je določeno za naselitev Ita-
lijanov, obsega okoli 2200 ha (1200 ha njiv, 550 ha
travnikov in 450 ha pašnikov) in bo nanj mogoče
naseliti okoli 110 italijansldh družin; vsal<a naj bi
imela okoli 25 ha zemlje (ob njivah, travnUdh in
pašrdldh tudi 5 ha gozda). Ko je izračunal, da bi
naj imela vsaka družina povprečno tri moške in tri
ženske delovne mod, in da bi njeni dohodki
znašali okoli 50.716 Hr na leto, je ponovno pou-
daril, "da predstavlja teh 111 posestev le
zadnji (malopomemben) odrastek celote ita-
lijanske kolonizacije v Sloveniji".
Prav na koncu je Puppini svojo študijo povzel
v tri sklepe:
a) ozemlje, ki se odstopi zavodu za naselitev,
b) gozdovi ter predeli za pogozditev, ki se pro-
dajajo podjetjem ali privatnikom v velikih deležih:
ta prodaja se lahko izvede po izkoriščanju glasom
že veljavnUi pogodb ("SAICI" in "Foresta")^», izve-
de pa se lahko veljavno tudi še pred izkoriščanjem
gozdov v obliki, ki naj bi zagotavljala kupcu spo-
štovanje podpisanih pogodb;
c) morebitna poljedelska zemljišča naj se pro-
dajo privatnikom.59
Kot zvemo iz Puppinijeve študije, naj bi bUa
italijanska kolonija na Kočevskem samo južni od-
rastek neke večje italijanske kolonije v Ljubljanski
pokrajini. Da ni bua poselitev Kočevske samo
58 Italijanski podjetji iz Torviscose in Genove, ki sta z
Emono sklenih pogodbi za izkoriščanje gozda.
59 ARS, KUZOP, f. 16, ARS-II (INZ), Emona, f. 1216,
Giuseppe Puppini: II nuovo orientamento politico verso
la Slovenia nei suoi riflessi suU attivita economica dell'
Emona, 9 strani; slovenski prevod iz septembra 1943 v
ARS-II (INZ), lOOF, f. 495-n, 6 str. Glej tudi op. 68 in
69! Glej tudi Branko Korošec, Usoda kočevske zemlje
med vojno. Obzornik 1983, št. 11, str. 780-785 in št. 12,
str. 860-867.
61
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
43
1995
Puppinijeva skrb, kaže še neki drugi vir. Gre za
izdelek Emoninega vodje prodajne službe inženirja
Francesca Inghillerija iz Ljubljane Predlog za štu-
dijo o priselitvi regionalnih in etničnih jeder, pred-
vsem iz Istre in Severne Benečije z dne 4. julija
1942. Sklicujoč se na svojo prejšnjo študijo o izde-
lavi ankete o gospodarskih podatkih Kočevske,^^ jg
ponovil "določeno pesimistično predvidevanje gle-
de možnosti demografskega nasičenja teh con s
širjenjem obstoječega jedra ali s priselitvijo." Sodil
je, da bi bila koristna demografska obnova cone in
krajev bivših Kočevarjev z družinskimi jedri, ki bi
bila podobna glede na izvor in etnični rod. De-
mografsko obnovo bi lahko izpeljali s Slovend iz
istega, tj. kočevskega okraja, ali pa "s priselitvijo
sorodnih etničnih jeder, kot so Slovend - Italijani
iz tržaške in goriške pokrajine in iz podgorskega
pasu Furlanije. Opozarja, da ne bi smeli imeti
pomislekov glede Istranov, ki so še v Italiji ali pa
so bili že v času Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini,
razen seveda protifašističriih beguncev. "Če v Ljub-
ljanski pokrajini ne bo mogoče dobiti ljudi, ustrez-
nih za ponovno poselitev ali za podeželsko demo-
grafsko nasičenje, ne bi smeli dobiti drugih kot iz
sorodnih skupin, ki živijo v Italiji in so že stremeli
po rodovitni zemlji Slovenije (opravljena primer-
java s kraškimi conami Goriške in Istre) in ki bodo
tu našli življenjske in klimatske razmere, podobne
tistim, v katerih so živeU preje".^!
Da je büo poleti 1942 pri italijanskih ljudeh v
Ljubljanski pokrajini res sovražno vzdušje do Slo-
vencev, priča tudi predlog visokega komisarja Gra-
ziolija 24. avgusta notranjemu ministrstvu za izgon
Slovencev in naselitev Italijanov. Ta se glasi: "Za
nadomestitev slovenskega prebivalstva z italijan-
skim prebivalstvom je treba dolodti: 1) kam je
treba preseliti slovensko prebivalstvo; 2) kje je
treba vzeti ustrezno italijansko prebivalstvo, pri
čemer je treba upoštevati, da je najprimernejše
severno in centralno; 3) če se predvsem namerava
"italijanizirati" obmejni pas, je treba dolodti njego-
vo globino (20 do 30 kilometrov); 4) ali se name-
rava preseliti vse slovensko prebivalstvo. V tem
primeru bi bilo treba primemo začeti v slovenski
coni, ki sega čez staro mejo." Vendar je že sam
Grazioli dvomil, da bi ta program lahko začeli
uresničevati v vojnih razmerah.^2
Puppini je predvideval pravilno, da bo italijan-
ska vojska v ofenzivi pomšila mnogo vasi. Zlasti
^ Relazione dell avv. Inghilleri sui criteri per lo studio
particolare dell' economia di centri urbani e zone
agricole; nedatirano poročilo v ARS-II (INZ), Emona, f.
1216, 5 str.
^1 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Francesco Inghilleri: Pro-
posta di studio per una immigrazione di nuclei
regionali ed etnici, in prevalenza dall' Istria ed alto
Veneto, 4. 7. 1942, 3 str.
"2 Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 99.
SO Zgorele vse odročne vasi, iz katerih so se od-
selili vsi kočevski Nemd in v katerih ni živelo
večje število Slovencev. Iz obsežnega poročila
Emone z dne 18. junija 1943 zvemo tudi o tem:
"Medtem sta partizanska akdja in odgovor naših
čet povzročila zelo hude posledice za Emonino
imetje in za delovne možnosti:
a) cele vasi so razmšene ali hudo poškodovane;
po nedavnem štetju, ki so ga opravile vojaške
oblasti, so 21. aprila t. 1. v 57 vaseh naštele 786
pomšenih in 561 poškodovanih Emoninih hiš; ne
motimo se, če sodimo, da je pomšenih ali ne-
uporabnih več kot polovica podeželskih hiš;^^
b) goveja živina je popolnoma razkropljena:
545 glav so pokradli uporniki, 614 glav so odpeljali
v rešitev v Italijo, ostanek so odpeljali na dogone v
pokrajini in prodali;
c) del zakupnikov, ki so začeli s pomladnimi
deli, so prijeli uporniki, del pa jih je ubitih ali
interniranih; območja so izpraznjena, pridelek sko-
raj popolnoma uničen; izgubljenih okoli 1,900.000
členov zakupa;
d) gozdna dela, ki bi po prizadevanjih EMONE
s sodelovanjem dveh koncesijskih dmžb, tj. SAICI
(Sodeta Anonima Agricola Industriale per la Pro-
duzione Italiana di Cellulosa) iz Torviscose in
dmžba "Foresta" iz Genove, morala zagotoviti okoli
200.000 m^ lesa, so se omejila na poslednje mesece
in na posek le 20.000 m^."
Glede ponovne poselitve poročilo sodi:
"Prevladujoče načelo v Sloveniji za obdelavo
zemlje je mala posest: vsak program za ponovno
poselitev mora temeljiti na tej predpostavki.
Toda za nakup imetja so potrebna finančna
sredstva in na drugi strani je za njeno uživanje
treba zagotoviti mimo posest zemlje in miren
potek dela.
^3 Gre najbrž za t.i. planimetrijo, ki so jo izdelah v po-
veljstvu pehotne divizije "Macerata" v Kočevju spomla-
di 1943 in je v ARS-II (INZ), pov. 11. arm. zbora, f. 819,
Planimetria delle localita occupate dalla df. Macerata
(allegati al foglio 807 del 21-III-43 dal Btg. misto genio).
Glej tudi Mitja Ferenc, Kočevska izgubljena dediščina
kočevskih Nemcev. Ljubljana 1993, str. 67. Računamo,
da je bilo od okoli 178 vasi, v katerih so prej živeli ko-
čevski Nemci, porušenih ali požganih okoli 100 vasi.
Glavno ravnateljstvo Emone v Rimu je že 5. oktobra
1942 obširno poročalo ministrstvu za finance o veliki
škodi, ki jo je utrpela Emona zaradi dogodkov spomladi
in poleti 1942. Na strani 18 navaja tudi "ustavitev ope-
racije ponovne posehtve" in pravi: "Zaradi nemožnosti
dohoda v kraje, ni mogoče opraviti novih dodelitev
zemlje. S koloni, ki smo jih že namestih na posestva,
smo izgubili vse stike. Večinoma so pod nadzorstvom
upornikov." (ARS-II (INZ), Emona f. 1234, poročilo glav.
ravnat. Emone 5. 10. 1942) To pomeni, da velika
italijanska ofenziva ni nič olajšala Emoninega položaja.
62
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Pogled v Kočevje pozimi 1941/42
Naše prepričanje, ki je utemeljeno, je takšno;^
a) pripeljati v cono ljudi, ki so doma iz Šta-
jerskega in Koroškega, posebno tiste, ki so tam
imeli zemljiško posest, in opraviti natančno izbiro
ter pri njej uporabiti duhovščino, ki je, kljub red-
kim izjemam, pokazala duh sodelovanja z Italijo,
posebno v protikomunističnem boju;
b) s tako izbranimi družinami postopoma po-
novno poseliti vasi, ki še nudijo pogoje za
stanovanja, začenši s tistimi, ki so že tam ali so
zelo blizu sedanjim postojankam, in nato posto-
poma polkrožno proti obrobju;
c) zavezati vsako družino ali skupino družin,
da preskrbi človeka ali ljudi za ustanovitev po-
sadke Prostovoljne protikomunistične milice (bele
garde), vključene v majhen oddelek karabinjerjev,
čmosrajčnikov ali vojakov za trdno zagotovitev
vamosti."64
Tisti čas se je s ponovno poselitvijo Kočevske
ponovno ukvarjal Puppini. Dne 10. junija 1943 je
poročal v Rim o "ponovni poselitvi kočevske cone"
in povedal, da se za to zelo zanimata dva visoka
častnika fašistične milice, in to konzul Giovanni
Rocca za cono Morava - Kočevska Reka (bil je
poveljnik 2. legije črnih srajc v Moravi) itd. ter
konzul Gardini za cono Stara Cerkev in obrobne
vasi; zanima se tudi politični tajnik fašistične
stranke "in mnoge druge osebe." Vsak pa ima
svoja navodila in svoje zamisli za izvedbo. Kot je
že omenil v svojem 2. poročilu o agrarni dejav-
nosti, gre za preselitev družin iz Emoninih požga-
nih vasi. Za to uslugo sta za svoje ljudi zaprosila
tudi župan iz Ambrusa in politični tajnik iz Velikih
Lašč. Tako preseljenim družinam naj bi za eno
agrarno leto daü zastonj v uporabo poleg hiše za
prehrano družine tudi nekaj njiv, travnik in
sadovnjak. Sodi, da bi takšna ponovna poselitev
imela ugodne posledice za poljedelsko in gozdno
dejavnost, je končal svoje pismo Puppini.^^
Na ta predlog je Puppiniju odgovoril ljubljan-
ski urad Emone. Najprej se je dotaknil vprašanja
ponovne poselitve. Zdelo se mu je neprimerno, da
bi se ob takšnem stanju hiš, ukvarjali z daljno-
sežnimi načelnimi programi. Pač pa je Puppiniju
dovolil: 1) da v kočevski dolini zadrži neko število
hiš v raznih vaseh za prodajo, ker bo zanje laže
najti kupce, ki imajo kapital za naložbe; 2) pri-
64 ARS, KUZOP, f. 16, poročilo Emone 18. 6. 1943, 18 str.
65 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Puppinijevo poročilo št.
1472, dne 10. 6. 1943.
63
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
dobiti neko število dmžin v conah, ki mejijo na
kmečko posest, da se bodo tam ukvarjale s polje-
delstvom; 3) zagotoviti prihod družin v bolj ne-
všečne cone, ki bodo delovna sila za gozdna dela
in se bodo občasno lahko pečala tudi s polje-
delstvom. Poudaril pa je, da je Emona sama oško-
dovanka in zato ne more nuditi zastonjskih uslug
pogorelcem.66
Čez štiri dni, 23. junija, je ljubljanski urad
Emone v zvezi s ponovno poselitvijo Kočevske
pisal glavnemu ravnateljstvu v Rim o "zanimivem
poskusu zakupne pogodbe." Pismo je napisal V.
(najbrž Luigi Vicentini, vodja upravne službe):
"Tukaj sem se včeraj skupaj z dott. Puppinijem
srečal z organizatorjem mladine Salezijancev, od-
ločnim salezijanskim očetom, ki mu je pri srcu pri-
prava nekaterih taborov za poljedelska dela štu-
dentov, njihovih kolegov in kongregacij, tako da bi
ob dela prostih dneh imeli študijske tečaje.
Ponudila sva, da bomo ustanovili prvi tabor v
vasi Gorenje. Jedro bo tvorilo trideset študentov, ki
bodo delali pod vodstvom desetarja, skupino bo
vodil kaplan, tehnično vodstvo dela bo imelo naše
osebje, ki bo tudi beležilo delovne ure za štiri-
najstdnevno plačilo. Študentje bodo iz poljedelskih
družin in zato lahko predvidevamo, da so vešči
poljedelskih del. Poskrbeli bomo za najemnino od-
visnih hiš po ceni 40 lir mesečno. Iz naših skladišč
bomo nabavili žimnice in dali v uporabo potrebne
lesene zložljive postelje.
Poveljstva v Kočevju vidijo zadevo koristno
tudi zato, ker bodo tako ustanovljeno jedro ob pri-
ložnosti pretvorili v belo gardo.
Računamo, da bomo po ustanovitvi tega prve-
ga agrarnega tabora ustanovili še dmge v kočevski
coni."67
Kaže, da so študentski tabor v Gorenjem res
ustanovili. Dne 22. julija je namreč Puppini v
svojem 3. poročilu o agrarni dejavnosti na Kočev-
skem zapisal: "Vprašanje delovne sile smo rešili
bodisi z delom črnih srajc, ki imajo zasedeno cono,
bodisi z ustanovitvijo slovenskih univerzitetnih
študentov v vasi Gorenje." Iz pregleda razmestitve
čmosrajčniških enot na Kočevskem se vidi, da so
imele tudi 4 t.i. agrame posadke (Mlaka, Gorenje,
Konča vas in Mahovnik).
Kmalu se je približal padec fašizma v Italiji 25.
julija in nato 8. septembra brezpogojna vdaja
italijanskih oboroženih sil. Kaj se je dogajalo po
slednjem datumu pri Emoninem kočevskem ura-
du, zvemo iz dnevnika njegovega uslužbenca
Maria Mariottija.
Dne 8. septembra ob enajstih zvečer jim je
ljubljanski urad svetoval "odhod vsega italijan-
skega osebja z železnico v Ljubljano." Dmgi dan
jim je sporočil pisno: "Zaradi dogodkov, ki so se
zgodili v Italiji, smo prisiljeni ustaviti vsakršno de-
javnost v Ljubljanski pokrajini." Po celonočni mr-
zlični pripravi na odhod so zjutraj zvedeli, vlaki ne
vozijo zaradi pretrgane proge. Zato so se odločili,
da se umaknejo iz Kočevja skupaj z vojsko. Ob
pol dveh popoldne so se z dvema avtomobiloma
odpravili proti Ribnici. Vendar so se morali ustaviti
še pred Dolenjo vasjo, kjer so jim razoroženi
karabinjerji iz te vasi povedali, da partizani v Do-
lenji vasi zahtevajo razorožitev. To pa je pol-
kovnik, ki je vodu kočevsko kolono, odklonil. Zato
se je okoli šestih zvečer začel boj, ki je trajal do
štirih zjutraj. Partizani so začeli razoroževati vo-
jake, ki so nato odhajali proti Dolenji vasi in dalje
proti Ribnici. Ker je bila cesta proti Ribnici raz-
mšena, so se Emonini uslužbenci z avtomobiloma
napotili proti Gotenici, vendar so jim partizani
kmalu odvzeli avtomobila. Mariotti se je odločil, da
se vme v Kočevje in sta se mu pridmžUa Ferraccio
Bemacchia in Giovanni Cossalter. Dne 11. sep-
tembra ob enajstih dopoldne so odšli peš v Ko-
čevje, kamor so prispeli ob dveh popoldne. Kaže,
da so bili edini italijanski uslužbenci Emone v
Kočevju. Tam jih je uslužbenec SAICI in aktivist
OF Piščanec vključil v delo.
Mariotti je 16. septembra vpisal v svoj dnevnik:
"Meni so zaupali, da rešujem in zbiram doku-
mente Emone, predvsem najpomembnejše." 18.
septembra pa je zapisal tole: "V tem obdobju so na
nekem sestanku, ki ga je priredilo partizansko po-
veljstvo, prebirali dokument dott. Puppinija, ki
obravnava kolonizacijo Slovenije."^^
Šlo je za Puppinijev načrt z dne 7. avgusta
1942. Seveda je zbudil veliko zanimanje in so ga v
Kočevju tudi prevedli v slovenščino. Dne 9. ok-
tobra sta terenski in okrožni odbor OF tri izvode
prevoda poslala izvršnemu odbora OF.^^ Ne
vemo, ali so v izvršnem odbora OF kaj obrav-
navali prispeli prevod Puppinijevega načrta. Naj-
ARS-II (INZ), Emona, pismo urada Emone iz Ljubljane
Puppiniju 19. 6. 1943.
6" ARS-II (INZ), Emona, f. 1226, pismo ljubljanskega urada
Emone glavnemu ravnateljstvu v Rimu, št. 2437, dne 23.
6. 1943.
68 ARS-II (INZ), Emona, f. 1232, Dnevnik Mariotija sep-
tembra in oktobra 1943.
69 ARS-II (INZ), lOOF, f. 435-11, pismo TOOF in OOOF
Kočevje 9. 10. 1943 s priloženimi 3 izvodi slovenskega
prevoda Puppinijevega načrta 7. 8. 1942. Dne 20. ok-
tobra 1943 se je oglasil tudi odsek za narodno vzgojo in
prosveto v upravni komisiji za osvobojeno slovensko
ozemlje, ki ga je vodil Jožko Zemljak, s pismom "kul-
turnemu referentu" (?): "Tov. P. (Ivo Pirkovič - op. T. F.),
ki ima na skrbi pregled vsega arhiva, kar ga je ostalo po
italijanskih oblasteh, nam sporoča: "V Kočevju so civilne
oblasti pridržale baje (!) neke načrte o preseljevanju Slo-
vencev." Ako vam je mogoče ugotoviti resničnost te
sumnje, pošljite na naš odsek ali vse zadevajoče gradivo
oziroma akte ali nam napravite vsaj prepise. Ako pa
sumnja ni resnična, nam sporočite tudi to." (Prav tam)
64
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
brž ga niti niso utegnili. 22. in 23. oktobra so se
partizani umaknili iz Kočevja pred nemško vojsko, ;
ki je v ofenzivi "Prelom oblakov" (Wolkenbruch"
prodirala od Broda na Kolpi na sever.^0 Dne 24. '
oktobra je nemška vojska (44. grenadirska divizija
"Hoch- und Deutschmeister") prodrla v Kočevje,
vzpostavila   polidjsko-domobransko   postojanko.
Nemška vojska in polidja sta 1. novembra 1943
postavili novega župana profesorja Franca Uršiča
in Rupnikova pokrajinska uprava nato slovensko
okrajno glavarstvo. Uršič je za komisarja Emone
imenoval kočevskega Nemca dr. Karla Tschinkla.
Ta pa se je po partizanskem napadu na Kočevje,
ki je bil od 9. do 12. decembra 1943, dne 18. \
decembra umaknil v Ljubljano in izjavü, da se ne \
misli več vrniti v Kočevje. 7. januarja 1944 sta
Tschinkl in Mariotti v Ljubljani Mariu Natiliju
poročala o dogajanju v Kočevju pod partizansko i
zasedbo in po njej do partizanskega napada na :
Kočevje. Tudi tedaj je Mariotti povedal: "Partizani ^
so našli načrt dott. Puppinija za kolonizadjo Slo-
venije in ga je partizanski vodja bral na sestanku.
Pripovedovali so, da načrt predvideva ponovno
poselitev Slovenije z italijansldmi ljudmi po depor-
tadji Slovencev. (...) Ko so se partizani umil<ali,
niso nameravali unidti našega arhiva. Urad je ostal
nedotaknjen. "''1 ;
Polidjsko-domobranske postojanke v Kočevju i
nekaj partizanskih napadov ni moglo pregnati, i
Bila pa je zelo osamljena, saj do 19. marca 1944, ko i
so domobrand vzpostavili svojo postojanko v Rib- I
nid, vse do Velikih Lašč ni bilo nobene posto-
janke. Zato se je vse Emonino gospodarjenje do
konca nemško-domobranske zasedbe 3. maja 1945 j
omejevalo na mesto Kočevje in najbližjo okolico.
Dne 10. novembra 1943 je dr. Friedrich Rainer
kot vrhovni komisar za operadjsko cono "Jad-
ransko primorje", v katero je sodila tudi Ljub-
ljanska pokrajina, v ustnem pogovoru dovolil ;
nemškemu pooblaščencu za preselitev dr. Hein- ,
richu Wollertu, da "prostovoljno" prevzame funk- j
djo Emoninega komisaričnega upravnika, priprav- i
Ijen pa je tudi, da ga na to mesto tudi uradno j
''O o tej ofenzivi glej Tone Ferenc, Kapitulacija Italije in
narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943.
Maribor 1967, str. 375-382 in 456-566.
71 ARS-II (INZ), Emona, f. 1217, zapisek pogovora dr. K.
Tschinkla in M. Mariottija z M. Natilijem 7. 1. 1944, f.
1219, poročilo dr. K. Tschinkla 7. 1. 1944 v nemščini. V
poročilu Položaj v Kočevju in kočevskem okraju, ki ga
je nekdo 8. novembra 1943 napisal v Ljubljani, je tudi
podatek o Emoni: "V kočevskem okraju je ostalo letos
mnogo sveta neobdelanega, ker Emona ni dobila za-
dostno število reflektantov za svet. Del sveta je obdelala
Emona sama. Ko so prišli partizani, so začeli sicer
pospravljati poljske pridelke, vendar je danes če vedno
neizkopanega mnogo krompirja, korenja, repe in zelja,
kar bo treba nujno pospraviti." (ARS-II, INZ, Pokrajinska
delavska zveza, f. 95-III).
imenuje.''^ Dr. WoUert je nekajkrat izjavil, da ga je
za komisaričnega upravnika Emone imenoval tudi
Himmler. IDr. Wollert je sam ustno (npr. na
sestankih v Rimu in Florend) ali pisno ter prek
svojih uradnikov do začetka junija 1944 vzdrževal
stike z glavnim ravnateljstvom Emone v Rimu. V
Ljubljani pa je pod njegovim vodstvom delal glav-
ni pooblaščenec dr. Rudolf Rinaldini, navzoč pa je
bil tudi nam že znani Mario Natui. V Kočevju pa
je bü do konca vojne zastopnik Emone tamkajšnji
župan Uršič, vendar so se dr. Wollert in njegovi
uradniki pritoževali, da zaradi prezaposlenosti le
malo skrbi za interese Emone.
Ob vse hujši stiski, kam z nemškimi preseljend,
ki so v taboriščih Volksdeutsche Mittelstelle še
čakali na naselitev ali se umikali iz vzhodne Ev-
rope, so v glavnem štabnem uradu državnega ko-
misarja za utrjevanje nemštva, ki se je iz Berlina
preselü v Schweiklberg v Sleziji, začeli misliti na
ponovno poselitev Kočevske z Nemd. Ne vemo,
na katero pobudo je nemški pooblaščenec za pre-
selitev (Deutsche IJmsiedlungsbevoUmachtigte) dr.
Heinrich Wollert v Ljubljani 7. januarja 1944 izde-
lal elaborat o vprašanju ponovne poselitve Ko-
čevske. Najprej je opisal zemljepisne razmere
Kočevske (L), nato sestavo tal (II.), dotedanje nem-
ško prebivalstvo in njegovo poklicno sestavo (III.)
in končno prihodnjo poselitev (IV.). V tem
poslednjem delu je zapisal:
"Glede prihodnje poseUtve gre upoštevati tele
izkušnje:
1) Kočevska je gozdnata dežela; kolikor je njiv-
skih površki, so jih morali v stoletja trajajočem
boju z gozdom izkrdti. Njivske površine so ostale
skalnate m dajo le na posebno ugodnih ravninskih
območjih zadosten pridelek.
2) Dosedanje nemško prebivalstvo si je moralo
ob pomanjkanju normalnega gozdnega gospo-
darstva in zadostnih njivskih pridelkov svojo
prelirano zagotavljati dodatno
a) s krošnjarstvom,
b) z dodatki iz nakazü odseljenih družinskih
članov.
Zdi se, da te gospodarske osnove za krepitev
nemštva v jugovzhodni Evropi niso ustrezne, da
bi se ponovno dolgoročno ukvarjali s kmečko ko-
lonizadjo. Novi naselitveni načrt mora zato izhajati
iz naslonitve na zemljepisne in gospodarske da-
nosti gozdnega bogastva na eni strani in nenehno
naraščajočega povpraševanja po lesu in lesni pro-
izvodnji na drugi strani. Prihodnji nemški nase-
ljenec na kočevskem območju bo moral tako svojo
gospodarsko osnovo najti v velikopotezno orgarii-
ziranem in nerazdrobljenem gozdnem gospodar-
''2 ARS-II (INZ), Deutsche Umsiedlungsbevollmächtigte
Laibach (dalje: DUB), f. 1299, Wollertov zapisek pogo-
vora z dr. Rainerjem 30. U. 1943.
65
3 KRONIKA
43
časopis za siovensico krajevno zgodovino
1995
stvu in ob njem zgrajeni lesni industriji."
Ko je dr. Wollert opisal še gospodarske razmere
na Kočevskem v Kraljevini Jugoslaviji, ko je ag-
rarna reforma prekinila uspešni razvoj Auersper-
govega gospodarjenja z gozdom in lesom, je
sklenil: "Namesto tradicionalne kmečke koloniza-
cije, ki je peljala k dokončni odselitvi in izkore-
ninjajoči krošnjarski dejavnosti, bi nastopila načrt-
na industrijska kolonizadja tako, da bi naseljend s
svojimi družinami na lastni kmetiji z dodatno živi-
norejo - podobno kot na würtemberskem indus-
trijskem območju - dobili odpornost proti krizi,
medtem ko bi presežne mod samo delo in kruh
našle v industrijskih obratih kočevske dežele." Prav
na koncu je, glede na izkušnje, še ponudil usluge
svojega urada pri načrtovanju takšne nemške
kolonizadje.73
Da so tisti čas nekje res mislili na možnost
ponovne poselitve z Nemd, priča tudi to, da je
nemška družba Deutsche-Umsiedlungs-Treuhand-
Gesellschaft (DUT), ki je v imenu kočevskih in
ljubljanskih Nemcev odprodala njihovo imetje
Emoni, najbrž na Himmlerjev ukaz ustavila pro-
dajo nepremičnin Emoni in da se je precej go-
vorilo o možni vrnitvi kočevskih Nemcev na
Kočevsko. 2. marca 1944 je dr. Wollert v pismu dr.
Heinrichu Kulemannu, ki je bil eden glavnih
predstavnikov DUT (dr. Wollert je bU tudi
uslužbenec DUT) v Dobroslawitzu, omenil, "da
danes čestokrat preseljend in tudi prebivald Ljub-
ljanske pokrajine izjavljajo, da bi bila možna vrni-
tev preseljencev." Je pa do nje izrazil neugodno
stališče: "Prepričan sem, da vrnitev v nobenem
pogledu ne ustreza politiki glavnega štabnega ura-
da (državnega komisarja za utrjevanje nemštva -
op. T.F.)". Dobro je namreč poznal razmere: "S
spremembo političnega položaja tako v Italiji kot
tudi z njim povezanimi razmerami v Ljubljanski
pokrajini, predvsem torej zaradi partizanske dejav-
nosti, ni bilo več mogoče opravljati ugotavljanj,
potrebnih za izvedbo pogodbe, posebno še za pre-
nos nepremičninskega premoženja."''^
Dr. Kulemann pa je 17. marca 1944 v pismu
državnemu ministru za finance glede izvajanja
pogodb z Emono napisal tudi tole: "Državni vodja
SS si je pridržal pravico, da v Ljubljanski pokrajini
ponovno naseli Volksdeutscherje z drugih obmodj.
Če se bo to res zgodilo, potem bodo nepremičnine
preseljenih Volksdeutscherjev, ki so v Ljubljanski
pokrajini, posebno na Kočevskem, na voljo držav-
nemu komisarju (za utrjevanje nemštva - op. T .F.)
oziroma nam, upoštevane neposredno kot nase-
litveni objekti za naselitev Volksdeutscherjev. Pri
takšnem razvoju ne bi bilo smiselno, da bi jih
najprej prodali Emoni in jih nato od nje spet
odkupili. Ustavitev prodaje Emoni je sedaj ome-
jena do 31. 3. 1944 in bo predvidoma podaljšana
do 30. 6. 1944."75
Dne 3. maja 1944 je dr. Kulemann pisal dr.
WoUertu v Ljubljano v zadevi "Ljubljanska pokra-
jina kot novo naselitveno območje". V pismu je
povedal, da je bil prejšnji teden v Schweiklbergu,
kjer je vprašal vodjo 1. urada v glavnem štabnem
uradu dr. Güntherja Stiera, "ali je že padel sklep,
da bo Ljubljanska pokrajina novo naselitveno
območje." Dr. Stier je odgovoril, da se to še ni
zgodilo, je pa povedal, da bi bilo v pripravi
zanimivo vedeti, koliko objektov je na voljo in
kakšni so, da bi jih dali na voljo naseljencem. Zato
je dr. Kulemann v pismu dr. Wollertu vprašal: a)
koliko objektov je še na voljo DUT na temelju
preselitvenih pooblastil, b) koliko objektov je še v
posesti Emone in jih ta še dalje upravlja. Poročilo
naj bi imelo podatke o številu objektov za roko-
delce, obrtnike in mestno posest, glede polje-
delstva naj bi bili podatki tudi o hektarih še proste
zemlje.76 Morda so tudi zaradi te zadeve konec
aprila 1944 klicali dr. Wollerta, ki se je takrat mudil
pri glavnem ravnateljstvu Emone v Rimu, v
Schvveiklberg in dalje v Hitlerjev glavni stan v
Rastenburg, kjer je imel pogovor s Flimmlerjem.
Ker iz Ljubljane ni bilo dolgo časa nobenega
odgovora na Kulemannovo pismo, je ta 6. junija
1944 pisno posredoval za odgovor. V Wollertovi
odsotnosti ga je 14. junija napisal dr. Arthur
Brauer in opremil z želenimi podatki. Glede po-
jasnil k podatkom, pa je povedal, da jih bo dr.
Wollert osebno izročil dr. Kulemannu ob svojem
prihodnjem obisku. O tem je dr. Brauer še isti dan
pisal dr. Wollertu v Berlin: "Kot Vam je znano, je
DUT iz Dobroslawitz s pismom z dne 5 pr. meseca
o zadevi: Ljubljanska pokrajina kot novo naselit-
veno območje, prosila za nekatere podatke. Zato
sem pripravil pregled današnjega stanja nepre-
mičnin. Primerek tega pregleda prilagam k temu
pisanju. Pojasnil k njemu pa nisem napravil, ker
jih vi hočete temu gospodu dr. Kulemannu pred-
ložiti osebno. Izvirnik bom poslal DUT."77 V raz-
meroma dobro ohranjenem gradivu Wollertovega
urada Brauerjevega izdelka nisem našel.
Emona je od maja 1942 dalje večkrat poročala,
da je večina njenih poljedelskih obratov na parti-
zanskem ozemlju, kar je tudi bilo res vse do konca
vojne. Zato nas zanima, kakšen je bil odnos par-
73 ARS-II (INZ), DUB, f. 1298, Wollertov elaborat o Ko-
čevski 7. 1. 1944, 5 str.
74 ARS-II (INZ), DUB, f. 1298, WoUertovo poročilo dr.
Kulemannu 2. 3. 1944.
75 ARS-II (INZ), DUB, f. 1298, Kulemannovo pismo drž.
fin. ministru 17. 3. 1944.
76 ARS-II (INZ), DUB, f. 1303, Kulemanovo pismo dr.
Wollertu 5. 5. 1944.
77 ARS-II (INZ), DUB, f. 1303, Kulemannovo pismo dr.
Wollertu 6. 6. 1944, pismo DUB dr. Kulemannu 14. 6.
1944.
66
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
tizanskih civilnih upravnih organov do Emoninih
zakupnikov. Pustila jim je v obdelovanje zemljo in
drugo, če so sklenili zakupniško pogodbo pred 14.
junijem 1942; to pa so bili skoraj vsi. Ko je
upravna komisija za osvobojeno slovensko ozemlje
3. februarja 1944 izdala okrožnico, ki je bila v
nasprotju s tem načelom, se je 10. aprila 1944 pri-
tožil glavni javni tožilec. Predsedstvo Slovenskega
narodnoosvobodilnega sveta je pritožbi ugodilo in
odredilo: "Prizadetim osebam, ki so zerrüjo izse-
ljenih Kočevarjev na kakršen koli način prevzele
do 14. junija 1942 v obdelovanje oz. v uporabo in
jim je bila ta zemlja na osnovi izpodbijane okrož-
nice Upravne komisije odvzeta, se jim mora na
njihovo zahtevo vrniti. V kolikor so užitniki, ki se
jim na temelju te odredbe ta zemlja vzame in vrne
prvotnim užitnikom, zemljo že obdelali, jim mora-
jo užitniki, ki na podlagi te odredbe pridejo zopet
v njeno posest, dati primemo odškodnino." Pred-
sedstvo SNOS je v tej odredbi določilo tudi način
poravnave odškodnine in pooblastilo komisijo za
upravo narodne imovine, da to izvede.^^
Z vprašanjem, kaj storiti z zemljo izseljenih
kočevsldh Nemcev, so se nekoliko ukvarjali tudi v
partizanskih ustanovah. Gozdar Jože Žagar iz gos-
podarskega odseka pri predsedstvu SNOS je 25.
januarja 1945 v Čmomlju napisal elaborat Osnutek
gospodarstva na Kočevskem takoj po osvoboditvi.
Potem ko je zemljepisno označil Kočevsko, je na-
vedel podatek, da sta od okoli 160 vasi in mesta
Kočevje popolnoma uničeni 102 vasi, deloma
uničenih 10 vasi, medtem ko je ohranjenih celih še
43 vasi in mesto Kočevje. Elal^oratu je priložil tudi
zemljevid z označenimi popolnoma in deloma uni-
čenimi vasmi na Kočevskem. Nato je predvidel, da
bi Kočevska ostala gospodarsko samostojna enota,
v kateri naj bi bili živinoreja in gozdarstvo glavni
gospodarski panogi. Gospodarsko naj bi se
Kočevska delila na šest odsekov ali bazenov, ki bi
zavzemali površino glavnih dolin in bili povezani
z mestom Kočevjem. Ti bazeni bi bili: 1) Kočevje -
Mozelj, 2) Gotenica - Kočevska Reka, 3) Črmoš-
njice - Kočevske Poljane, 4) Stari Log, 5) Kopriv-
nik, 6) Podpreska. Elaborat je tudi predvidel, kak-
šne ukrepe naj bi sprejeU tajsoj po osvoboditvi. Na
okoli 32.000 ha pašnikov bi se lahko paslo najmanj
10 tisoč glav živine. Vsak bazen naj bi imel nekaj
planšarij in obnovil nekaj požganih vasi za plan-
šarje. Elaborat je navedel, katere planšarije bi usta-
novili in katere vasi bi obnovili v vsakem bazenu.
Za okoli 38.000 ha gozda je navedel, da že
obstajajo gospodarski načrti in je naštel ukrepe, ki
bi jih morali sprejeti takoj po osvoboditvi. Z načrti
o gozdarstvu po vojni se je ukvarjal oddelek
oziroma odsek za gozdarstvo pri predsedstvu
78
ARS-II (INZ), predsedstvo SNOS, f. 449-11, odredba
predsedstva SNOS 18. 5. 1944.
SNOS, vendar nas to tukaj ne zanima. Za obnovo
požganih vasi je Žagar predvidel 8 večjih vasi.
Opozoril je tudi na velik pomen turizma na ne-
katerih kočevskih območjih.''^
Žagarjev elaborat pa je najbrž tudi poslednji
načrt o ponovni poselitvi Kočevske, ki ga je kdo
izdelal v vojnem času. Kako je bilo po vojni z
imovino kočevskih Nemcev, je stvar posebne raz-
prave, ki se tudi že pripravlja.
Proslava Hitlerjevega rojstnega dneva v Kočevju
20. aprila 1941
ZUSAMMENFASSUNG
Die Probleme der Wiederbesiedlung des
Kočevje-Gebietes (Die Gottschee) während
des Zweiten Weltkriegs
Nach der Umsiedlung von ca. 12.000 Deut-
schen aus der Gottschee von Mitte November 1941
bis zur zweiten Januarhälfte 1942 wurden ihre
Liegenschaften von der italienischen Immobilien-
gesellschaft "Emona" aufgekauft. Letztere brauchte
bis zur endgültigen Entscheidung über das Schick-
sal dieser Liegenschaften Mieter und Pächter zur
Bestellung von Feldem, Versorgung von Vieh
usw. Das entsprach dem Wunsch des hohen
Kommissars für die Ljubljanaer Provinz Emilio
Grazioli, die Wohnungsfrage von ca. 12.000 slo-
wenischen Flüchtlingen zu lösen, die zwischen
April 1941 und Febmar 1942 das deutsche und
ungarische Besatzungsgebiet verlassen hatten oder
von   dort   vertrieben   worden   waren.   Damm
79
ARS-II (INZ), predsedstvo SNOS, f. 473/1, Jože Žagar,
Osnutek gospodarstva na Kočevskem takoj po osvo-
boditvi, Črnomelj 25. 1. 1945, 6 str. Žagarjev zemljevid
požganih vasi glej na 56. strani.
67
KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
gründete Grazioli eine Kommission, die in
Zusammenarbeit mit "Emona" die Wieder-
besiedlung des Kočevje-Gebietes ("ripopolamento")
durchführen sollte. Nach bisher noch nicht ganz
gesicherten Angaben gab es mehr als 2.000
Interessenten, darunter relativ wenige Flüchtlinge.
Unter den Anmeldungen herrschten solche aus
der bäuerlichen Bevölkerung der Dörfer von
Kočevje und Umgebung vor, die ihre Existenz-
grundlage verbessern wollten. Bis zum 2. Mai 1942
übergab "Emona" 1.346 Häuser an Pächter und
legte auch Naturalabgaben für die Nutzung von
Äckern und Gärten und Geldabgaben für die
Nutzung von Wiesen und Weiden fest. Dennoch
bezogen auch von diesen nicht alle die Häuser der
übersiedelten Gottscheer Deutschen. Diese von
Anfang an sich schleppende Wiederbesiedlung des
Kočevje-Gebietes wurde fast zur Gänze durch die
Partisanenoffensive verhindert, die im Mai 1942 als
Antwort auf die defensive italienische Operation
"Primavera" zur Befreiung eines umfassenden Ge-
bietes führte. Im Juni 1942 folgte der Erlaß der
Befreiungsfront des slowenischen Volkes (Osvobo-
dilna fronta slovenskega naroda), nach welchem
die Befreiungsfront selbst über Grund und Boden
der übersiedelten Deutschen verfügen konnte, um
sie den Slowenen zur freien Nutzung zu über-
lassen. Als die italienische Armee Häuser und
Dörfer im Kočevje-Gebiet in großer Zahl in Brand
zu setzen anfing, um zu verhindern, daß die
Partisanen dort eine Unterkunft fänden, begannen
die italienischen Beamten der "Emona" Vorschläge
und Pläne zu entwerfen über eine Wieder-
besiedlung des Kočevje-Gebietes mit italienischen
Ansiedlem und über die Beforstung eines großen
Teils dieses Gebietes. So schlug etwa Francesco
Inghüleri eine Wiederansiedlung mit Ansiedlem
aus dem slowenischen und Julischen Veneüen,
Giovanni Puppini aber mit Italienem, wobei die
italienische Kolonie im Kočevje-Gebiet nur "einen
südlichen Ausläufer der italienischen Kolonie in
Slowenien" bilden sollte. Das ist die Zeit eines
regen Briefverkehrs zwischen Rom, Sušak und
Ljubljana über eine Massenvertreibung der
Slowenen nach Italien, eine Zeit, wo Benito
Mussolini am 31. Juli in Görz den Slowenen mit
dem eisemen Gesetz Roms drohte und sagte, daß
er nicht gegen ihre massenhafte Austreibung habe,
und schließlich eine Zeit, als GrazioH am 24.
August 1942 dem Innenministerium eine
verstärkte Italianisiemng und faschistische
Indoktriniemng der Provinz vorschlug sowie eine
massenhafte Ubersiedlung von Slowenen nach
Italien und die italienische Kolonisation der
Provinz. Die für Italien ungünstige Frontlage, die
darauffolgende Kapitulation der italienischen
Streitkräfte und die Besetzung des überwiegenden
Teils des Kocevje-Gebiets durch die Partisanen
haben diese Vorschläge und Pläne sowie die
Aktivitäten der "Emona" verhindert. Durch die
ungünstige Lage für das Deutsche Reich wurden
auch die Nazis vor die Frage gestellt, wo die
deutschen Umsiedler aus den Umsiedlungslagem
der Volksdeutschen Mittelstelle und die deutschen
Flüchlinge aus Osteuropa untergebracht werden
sollten. Damm erwogen im Frühjahr 1944 der
Reichskommissar für die Festigung des Deutsch-
tums Heinrich Himmler und sein Hauptstab in
Schweiklberg die Möglichkeit für eine Wieder-
ansiedlung des Kocevje-Gebiets mit Deutschen. Es
wurde auch die Idee einer Heimkehr der
Gottscheer Deutschen in das Kočevje-Gebiet er-
wogen. Deutsche Stellen in Ljubljana, vor allem
der deutsche Beauftragte für Übersiedlung Dr.
Heinrich Wollert, welche die Verhältnisse im
Kočevje-Gebiet alle sehr gut kannten, waren
diesen Ideen nicht gewogen. Mit der Frage, was
mit dem Kočevjer Gmnd und Boden nach dem
Krieg geschehen solle, setzten sich auch einige
Partisanenstellen auseinander.
68
.3
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Mitja Ferenc
Štetje prebivalstva in hiš 15. julija 1945 na območju
okrajnega izvršnega ljudskega odbora v Kočevju
Za ugotavljanje posledic 2. svetovne vojne,
predvsem glede števila prebivalcev in usode na-
selij na posameznih območjih, se v literaturi naj-
pogosteje uporablja primerjava s stanjem ob po-
pisu prebivalstva 1. 1948. Za nekatera območja
slovenske dežele, ki so v teh treh letih doživela
mnoge spremembe (nadaljnje propadanje, izselje-
vanje, kolonizacija) pa je to časovno obdobje pre-
dolgo, da bi nam lahko ponudilo zanesljivo po-
dobo stanja ob zaključku 2. svetovne vojne. Zato
moramo uporabljati druge vire. Eden od teh je
popis oz. Seznam krajev in naselij, ki ga je vodil
Statistični urad pri Predsedstvu SNOS. Med ob-
močji, ki jih je vojna vihra zelo prizadela, je prav
gotovo Kočevska.
Po naročilu Statističnega urada Slovenije so ju-
lija 1945 izvedli štetje prebivalstva in his} Štetje so
opravili po stanju dne 15. julija 1945.^ V Zgodo-
vinskem arhivu Ljubljana sta se v fondu Okraj-
nega ljudskega odbora Kočevje (dalje OLO Ko-
čevje) ohranila dva razbčna seznama.^ Prvi je su-
mami in vsebuje podatke za 197 krajev oz. naselij
44 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (dalje
KNOO) ter ima naslov Seznam krajev in naselij / s
področja okrajnega izvršnega odbora v Kočevju.
Podatki so izpolnjeni z roko, na vrhu prve strani
pa je napisano Koncept, stanje z dne 15. Vil. 1945
in številka 7902/XVm-2. Vseh 13 listov je tiskanih.
Na zgornjem robu lista je bil pod imenom Pred-
sedstvo Narodne vlade Slovenije/Statistični urad
Slovenije prazen prostor za navedbo okrožja,
okraja, KNOO in sedeža odbora. Listi so hneli od-
delke: zaporedno številko, ime kraja oz. naselja,
število hiš in število prebivalcev ter prostor za
opombe. Oddelek "število hiš" je bil razdeljen na
1 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Mestni ljudski od-
bor (MLO) Ljubljana, Tajništvo, o. 360.
v poročilu, ki nima podpisa - verjetno pa je delo
statističnega referata mestnega odbora OF, je zapisano:
"Za 15. julij 1945 smo po naročilu Statističnega urada
Slovenije kot okrožni statističarji vzporedno z ostalimi
okrožji izvedli štetje prebivalcev in hiš..."
2 v Arhivu RepubUke Slovenije ni gradiva Statističnega
urada pri Predsedstvu SNOS, ni niti nobenih podatkov
o štetju julija 1945 v arhivu Zavoda Republike Slovenije
za statistiko.
3 ZAL, OLO Kočevje, o. 1090.
"stanovanjske in ostale (šol, domov, župnišč itd.)",
pri obeh pa je bil prostor za navedbo "uporabnih,
poškodovanih ali uničenih in skupno". Oddelek
"število prebivalcev" se je delil na "skupno" in "za-
časno odsotnih". V članku sem za analizo uporab-
ljal podatke s prvega seznama.
Drugi seznam pa obsega 60 listov posameznih
KNOO OLO Kočevje s skupno 310 naselji. Listi
niso tiskani temveč dklostilirani. Vsi listi imajo
enak naslov: Seznam krajev in naselij. Le nekaj
listov ima podpis tajnika, predsednika KNOO ali
njegov žig. Vsi so izpolnjeni z roko, le eden je
izpolnjen s pisalnim strojem. Pri dveh KNOO
manjkajo podatki o številu hiš (za Lapinje v
KNOO Spodnji Log in za 8 vasi v KNOO Stara
Cerkev). Kdaj natančno so izdelali drugi seznam,
ni znano, vsekakor pa septembra 1945 aH kakšen
mesec kasneje. Na Hstu KNOO Podpreska je
datum 1. 1. 1946, na Hstu KNOO Sušje pa opomba,
da seznam pošiljajo ponovno (27. 10. 45). Liste so
KNOO pošiljaH odseku za statistiko pri OLO
Kočevje, vendar razen iz dveh poročil ni razvidno
kdaj, vsekakor pa kasneje kot pri prvem seznamu,
saj je prilagojen upravno-teritorialrii razdeHtvi Slo-
venije iz septembra 1945 in s tem novim mejam
OLO Kočevje in KNOO. Številke v obeh seznamih
se ne ujemajo - možno je, da so podatke oz. stanje
sproti ažuriraU. V drugem seznamu so pri neka-
terih KNOO tudi podatki o poškodbah aH uni-
čenju posameznih cerkva.
Zadnji popis prebivalstva v t.im. Ljubljariski po-
krajini po stanju 31. juHja 1941 je izvedla itaHjan-
ska okupatorska oblast, vendar so znani le sumar-
ni podatki po občinah, medtem, ko so se popisni
Hsti za okraj Kočevje ohraniH le za nekatere občine.
Štetje prebivalcev in hiš juHja 1945 je bilo
opravljeno tri mesece po koncu 2. svetovne vojne.
Rok za izvedbo je bil 15 dni, brez prepotrebnih
priprav prebivalstva in usposobitve popisovalcev.
Popisovalci so popisovaH le število oseb, ne glede
na spol, starost, socialno pripadnost, narodnost in
druge lastnosti prebivalstva, ki so običajno vsebina
takšnih popisov. Štetje je tako ugotovilo le skupno
število prebivalcev posameznega naselja in število
69
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
začasno odsotnih oseb.^ So pa - po poročilu Sta-
tističnega urada Mestnega odbora Osvobodilne
fronte (MOOF) Ljubljana sodeč, predvidevali po-
noven popis septembra, po novi upravno-terito-
rialni razdelitvi slovenskega ozemlja. Zaradi pre-
majhnega števila popisovalcev in njihove premajh-
ne usposobljenosti ter zaradi prekratkih priprav na
popis, štetje prebivalstva gotovo ni povsem natan-
čno, vendar vseeno pomeni dragocen vir za okraj
Kočevje, ki je med vojno doživel zaradi odselitve
večinskega prebivalstva veliko opustošenost. Se
bolj pomembni za Kočevsko so podatki o številu
hiš. V popisu je namreč navedeno število uporab-
nih in število uničenih in poškodovanih hiš. Prav
takšno razdelitev uporablja popis za skupino osta-
lih hiš (šol, domov, župnišč, itd.).
Upravno-teritorialna razdelitev območja
V letu 1944 je bila Kočevska del ribniškega
okrožja, ki je bilo zelo veliko. Segalo je od Kolpe
do Ljubljane in je bilo razdeljeno na sedem okra-
jev (rajonov): Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški
Potok, Banja Loka, Velike Lašče in Barje. 8. ok-
tobra 1944 se je okrožni odbor OF Ribnica združil
z okrožnim odborom OF Notranjska in se pre-
imenoval v okrožni odbor OF Notranjsko - Rib-
nica. Ta je na svoji prvi seji sklenil, da se manjši
okraji združijo v večje, tako, da bi bilo v novem
okrožju le 6 okrajev: Ribnica, Kočevje, Velike Laš-
če, Cerknica, Logatec, Vrhnika. Združitev vseh
okrajev v nove, razen okrajev Barje in Velike
Lašče, ki sta ostala ločena, so izvedli do novembra
1944.5 Okraja Banja Loka in Kočevje so združili v
okraj Kočevje. Novi okraj je imel izvoljeno narod-
noosvobodilno skupščino. Predsednik izvršnega
odbora je postal Alojz Rauh, tajnik pa Vilko Kajfež.
Okraji Ribnica, Loški Potok in Sodražica so se
združiH v okraj Ribnica. Ker volitev zaradi okupa-
torjevega nadzora ni bilo mogoče izvesti, je
oblastvene funkcije opravljal odbor OF, ki mu je
načeloval Franc Malešič.^
Upravna razdelitev Slovenije iz novembra 1944
je slovensko ozemlje razdeUla na 9 okrožij (okrož-
no mesto Ljubljana, ljubljansko, novomeško, celj-
sko, mariborsko okrožje, okrožno mesto Trst, tržaš-
ko, goriško, celovško in beljaško okrožje).^ Kočev-
4 Janez Kos, Štetje prebivalstva in hiš 15.7.1945 na ob-
močju okrožnega mesta Ljubljana, Kronika, 23/2-3,
Ljubljana 1985, str. 227-231.
5 Ivanka Zajc-Cizelj, Partizansko gospodarstvo v Ribni-
škem okrožju 1944-1945. Kronika, letnik 30, št. 2, Ljub-
ljana 1982, str. 160-169.
6 ZAL, NME. šk. Predsedstvo SNOS 1944, mapa Izgradnja
narodne oblasti. Dopis Odseka za izgradnjo narodne
oblasti pri Predsedstvu SNOS glavnemu javnemu to-
žilcu pri Predsedstvu SNOS, 23. 11. 1944.
7 ZAL, NME, šk Predsedstvo SNOS 1944. Upravna raz-
ska z okraji Novo mesto-okolica, Čmomelj, Rib-
nica, Žužemberk in Kočevje je sodila v novomeško
okrožje.8
Na prvem zasedanju SNOS od 19. do 20. feb-
marja 1944 so sprejeli odlok o razpisu volitev v
krajevne, okrajne in okrožne NOO. Ta odlok in
odlok Predsedstva SNOS o krajih, okrajih in
okrožjih ter njihovih narodnoosvobodilnih odborih
z dne 21. maja 1944^ sta pravna podlaga za
delovanje in razvoj ljudskih odborov, ki so bili
spomladi in poleti 1944 izvoljeni na osvobojenem
ozemlju. Kjer pa NOO niso bili izvoljeni, so odbori
OF poleg političnih funkcij obdržali še oblastvene
funkcije.
Na osvobojenem ozemlju je bilo v kočevskem
okraju 10. aprila 1944 izvoljenih 39 KNOO. Prva
okrajna skupščina, na kateri je bUo prisotnih 45
izvoljenih delegatov, je zasedala 28. maja 1944 v
Vasi in izvolila prvi okrajni izvršni ljudski odbor.
Po osvoboditvi so v kočevskem okraju izvolili še 5
KNOO, tako da je v lehi 1945 okraj štel 44 KNOO.
3. septembra 1945 so priključili okrajni NOO OF
Ribnica okraju Kočevje in določili sedež v Kočevju.
Po izvršeni zdmžitvi je okraj Kočevje štel 63
KNOO in 2 KOOF, v katerih so naknadno izvolili
KNOO.IO
Razdelitev popisanega območja
Za popis oz. štetje julija 1945 je OILO Kočevje
razdelil območje na 4 sektorje: Kočevje, Mozelj,
Banja Loka in Kočevska Reka.
V sektor Kočevje je sodilo 10 KNOO, in to
Kočevje, Mahovnik, Mlaka, Stara Cerkev, Slo-
venska vas, Koblerji, Rudnik, Željne, Dolga vas in
Smuka. V njih je büo vključenih 50 krajev oz.
naselij. Od teh Rudnik in Corpus Christi pred
vojno nista obstajala, slednje pa je bilo tudi raz-
delitev Slovenije.
8 Občine Draga, Trava in Osilnica po tej razdelitvi še niso
sodile v slovensko ozemlje, saj še niso omenjene v rib-
niškem ali kočevskem okraju. Živko Šifrer v članku
Upravna razdelitev Slovenije, Prikazi in študije, IV/8,
Ljubljana 1958, na strani 9 piše, da je takoj po vojski do
septembra 1945 veljala razdelitev, ki je bila napravljena
že med narodnoosvobodilnim bojem in da so bile pri
tem Sloveniji priključene občine Draga, Osilnica in
Trava. Peter Cerovac v članku Upravno - teritorialno
oblikovanje SR Slovenije z upravno teritorialnimi enota-
mi 1945-1964, Prikazi in študije, X/7-8, Ljubljana 1964, na
strani 14 piše, da je ozemlje navedenih občin prejela
Slovenija od republike Hrvaške takoj ob osvoboditvi. V
arhivskih virih nisem našel podatka, kdaj so bile te tri
občine vključene v slovensko ozemlje.
9 Uradni list SNOS, št. 2/44.
ZAL, OLO Kočevje, o. 566. Dopis OILO Kočevje oblast-
nemu ljudskemu odboru Ljubljana 26. 10. 1949, v zvezi
z materialom za razstavo ljudskih odborov v Sloveniji.
Glej tudi Tone Ferenc: Ljudska oblast na Slovenskem
1941-1945. 3. knjiga: Mi volimo. Ljubljana 1991.
70
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
deljeno med dva KNOO, tako, da je sektor dejan-
sko štel 49 krajev in naselij.
Sektor Mozelj je zajemal 7 KNOO: Mozelj,
Spodnji Log, Muha vas, Škrilj, Kolpska dolina.
Nemška Loka, Koprivnik s 50 kraji oz. naselji.
Sektor Banja Loka je obsegal 17 KNOO:
Banja Loka, Nova Sela, Sela, Kostel, Dren, Vrh,
Slavski Laz, Fara, Potok, Vas, Jakšiči, Pirče, Grivac,
Kuželj, Jesenov Vrt, Ajbelj in Podstene s 57 naselji.
V sektor Kočevska Reka je sodüo 10 ICNOO:
Kočevska Reka, Morava, Vecenbah, Novi Lazi, Gor-
nja Briga, Dolnja Briga, Mlaka pri Kočevski Reki,
Gotenica, Bosljiva Loka in Osilnica s 39 naselji.
Seznam 197. oz 196 krajev in naselij OILO Ko-
čevje je geografsko obsegal 7 od 13 predvojnih ob-
čin okraja Kočevje, in to: Kočevje, Kočevje - oko-
lica. Stari Log, Mozelj, Koprivnik, Kočevska Reka
in Fara ter občino Osilnica iz okraja Čabar v bivši
Savski banovini. Upošteval je tudi Žago Rog, Trav-
nik in Ribnik iz občine Črmošnjice okraja Novo
mesto. Površina 8 občin je bila 618,61 km^. Če
kraje in naselja (oznaka kot jo navaja popis) pri-
merjamo s stanjem 1. julija 1939^1, so razlike na-
slednje:
Seznam iz 1945 navaja nekatere kraje, ki pred
vojno niso obstajali: Corpus Christi (večji del v
KNOO Mahovnik, manjši v KNOO Rudnik), Rud-
nik (v KNOO Rudnik). Kot naselja upošteva tudi
tista, ki pred vojno niso bila samostojna in so bila
del večjih naselij: v iCNOO Gotenica Mrzli Stu-
denec (sodil h Gotenid), v KNOO Smuka Kot in
Krislerji (Smuka), v KNOO Gornja Briga Ajbik
(Borovec), v ICNOO Fara Grbac, v KOSIOO Škrilj
Trsje, v KNOO Kostel Jelovica, v KNOO Banja
Loka Friškova JDraga. Naselji Golene in Oskrt v
KNOO Vas sta bili pred vojno eno naselje Gotenc-
Oskrt, naselji Gornja in Dolnja Žaga v KNOO
Kostel pa tudi eno naselje z imenom Zaga. Naselje
Videm, ki je v popisu sodil k KNOO Spodnji Log,
je bilo pred vojno del naselja Prerigelj v občini
Koprivnik, ki je v popisu upoštevan v KNOO Ko-
privnik. Predvojni zaselek Luža, ki je sodil k
naselju Rded Kamen, v popisu ni omenjen.
Sedeži KNOO so bUi v naselju, po katerem se
je KNOO imenoval, razen pri KNOO Kolpska do-
Una (sedež v Lazah), Dren (Poden), Vecenbah
(Dolnji Vecenbah), Bosljiva Loka (Mirtovid).
Velikost KNOO
V vsak KNOO je sodilo povprečno 4,48 naselja.
Število KNOO, ki so zajemali le eno naselje, je bilo
8 (Kočevje, Slovenska vas. Nova Sela, Potok, Vas,
11
Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični po-
datki. Upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik
krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma,
Ljubljana 1939.
Kočevska Reka, Morava, Dolnja Briga), 6 KNOO
(Mahovnik, Mlaka, Dolga vas, Grivac, Jesenov Vrt,
Gotenica) je zajemalo po dve naselji.
Po hi naselja je imelo 10 KNOO (Rudnik, Mu-
ha vas, Slavski Laz, Fara, Pirče, Ajbelj, Podstene,
Vecenbah, Novi Lazi, Maka), po štiri naselja 6
KNOO (Stara Cerkev, Koblerji, Banja Loka, Dren,
Vrh, Jakšid). Po pet naselij je sodilo v 5 ICNOO
(Željne, Kolpska dolina, Sela, Kuželj, Bosljiva Lo-
ka), po sedem naselij v 2 KNOO (Skrilj, Nemška
Loka). Osem naselij sta imela dva KNOO (Mozelj,
Gornja Briga), devet naselij le Kostel. V 2 KNOO
(Spodnji Log, Koprivnik) je sodilo po 10 naselij, 13
naselij je sodilo v KNOO Osilnica, 26 pa v ICNOO
Smuka. Največji obseg so imeli tisti KNOO, kjer so
bile vasi med vojno uničene. Daleč najobsežnejši je
bil KNOO Smuka, saj je obsegal celotno predvojno
obdno Stari Log oz. skoraj šestino ozernlja OILO
Kočevje. Na območju predvojnih občin Stari Log,
Mozelj, Koprivnik in Osilnica, ki so med 2. sve-
tovno vojno po popisu sodeč utrpele največjo ško-
do, je bilo le 10 KNOO, torej manj kot četrtina,
njihovo ozemlje skupaj je bilo večje od polovice
okraja. Skupaj je bilo v teh 10 ICNOO združenih
95 naselij oz. skoraj polovica, medtem, ko je v
drugih 34 KNOO bilo 101 naselje.
V sektor Kočevje so sodile predvojne občine
Kočevje, Kočevje - okolica in Stari Log, v sektor
Mozelj občine Mozelj (KNOO Mozelj, Škrilj, Muha
vas. Spodnji Log in Kolpska dolina), Koprivnik
(KNOO Koprivnik, Nemška Loka) (v sektorju sta
zajeti tudi naselji Travnik in Ribnik iz občine
Črmošnjice, ki je sodila v novomeški okraj) in iz
obdne Kočevska Reka naselji Ograja in Rogati
Hrib, v sektor Banja Loka občina Fara, v sektor
Kočevska Reka pa občina Kočevska Reka brez
naselij Ograja in Rogati Hrib in občina Osilnica,
brez naselij Žurge, Pungert, Črni Potok.
Poškodovane oziroma uničene hiše in
naselja
Popis julija 1945 je na območju OILO Kočevje
naštel 3719 stanovanjskih hiš. Od teh je bilo 2082
poškodovanih ali uničenih (55,9%) in 1632 upo-
rabnih.
V sektorju Kočevje je bilo od 1731 stano-
vanjskih hiš poškodovanih ali uničenih 1028 hiš
(59,4%), sektor Mozelj je imel od 753 hiš 599
(79,5%) poškodovanih ali uničenih, v sektorju
Banja Loka je bilo takšnih hiš le 63 (12,2%) od 517,
sektor Kočevska Reka pa je beležil 392 poško-
dovanih ali uničenih hiš od 718 (54,6%). Kar 65 od
196 naselij in zaselkov (33%) je bilo uničenih in ni
knelo niti ene uporabne hiše več. Med nekdaj več-
jimi vasmi so to bile: Mala Gora (58 poškodovanih
ali uničenih hiš), Cvišlerji (42), Onek (37), Dolnja
71
3 KRONIKA
časopis 23 slovensko krajevno zgodovino
1995
Topla Reber (30), Kočarji (35), Rajndol (39), Knežja
Lipa (30), Hrib (43), Rajhenav (44), Borovec (31).
Vse so bile z območja, s katerega so se izselili
kočevski Nemd. Kar 51 oz. 54 naselij (če upošte-
vam še Ribnik, Travtiik in Žago Rog) od 65 naselij
in zaselkov (83%) je bilo s tega območja.^^
V celoti neuporabna za naselitev so bila torej
vsa "nemška" naselja in vasi blizu Osilnice. Smuka
je imela le 1 uporabno hišo od 72, pred vojno
največja vas in sedež obdne Stari Log pa je imel le
4 od 124.
50 naselij ni imelo nobene poškodovane ali uni-
čene hiše, oz. so štela skupaj 427 uporabnih hiš.
Vendar je treba povdariti, da gre tu za manjša
naselja s po nekaj hišami. Največja so bila Vas
(33), Kuželj (28), Fara (27), Slavski Laz (24), Potok
(21), Grivac (19), Pirče (18), Bosljiva Loka (17),
Ribjek (16), Corpus Christi in Jesenov Vrt (po 12),
sledita 2 naselji s po 11 hišami, (1 naselje z 10, 3
po 9, 2 po 8, 3 po 7, 1 po 6, 5 po 5, 5 po 4, 7 po 3,
7 po 2, 8 po 1 hišo. Od teh 50 naselij so bila na
nekdanjem nemškem jezikovnem območju le
naselja Ograja (7), Ajbik (2) in zaselek Videm (1).
Od 44 KNOO je bilo 20 zunaj nekdanjega
nemškega jezikovnega območja (sektor Banja Loka
v celoti in KNOO Kolpska dolina v sektorju
Mozelj in KNOO Osilnica ter Bosljiva Loka v
sektorju Kočevska Reka). Od teh je le KNOO
Osilnica imel odstotek poškodovanih in uničenih
hiš nad povprečjem OILO Kočevje (58%). Kar 9 od
13 naselij tega KNOO ni imelo nobene uporabne
hiše (Malinišče, Padovo, Bezgovica, Bezgarji, Beld,
Papeži, Čadd, Podvrh, Križmani), 5 KNOO ni
imelo nobene poškodovane ali uničene hiše (Kolp-
ska dolina, Slavski Vrh, Potok, Vas in Bosljiva
Loka). Vendar so ti obsegali le 15 naselij in 153 hiš.
V tistih KNOO (24), iz katerih so se med vojno
izselili kočevski Nemd, je bUo število uničenih in
poškodovariih hiš večje. Od 2996 jih je bilo 1057
12 Naselja iz seznama, ki niso imela nobene uporabne hiše,
so bila: Onek, Cvišlerji (obe KNOO Željne), Beli Kamen,
Novi Log, Vrbovec, Kleč, Gorenja Topla Reber, Dolenja
Topla Reber, šenberk. Cesta, Fugled, Žiben, Trnovec,
Novi Breg, Stari Breg, Grintovec, Rigelj, Žaga Rog, Kris-
lerji. Kunce, Rdeči Kamen, Komolec, Kukovo (vsa
KNOO Smuka), Kočarji, Kačji Potok, Rajndol, Verderb
(vsa KNOO Mozelj), Remergrund, Ramsrigelj, Turn,
Gornji Pokštajn, Dolnji Pokštajn, Lapinje, Kožice (vsa
KNOO Spodnji Log), Kumrova vas, Tanči Vrh, Svetli
Potok, Studeno, Gornja Loka, Prerigelj (vsa KNOO
Nemška Loka), Hrib, Rajhenav, Golobinjek, Staro Brezje,
Laze, Podstene, Travnik, Ribnik, Gornji Mačkovec (vsa
KNOO Koprivnik), Iskrba (KNOO Novi Lazi), Borovec,
Pleš, Ravne, Draga (KNOO Gornja Briga). Vsa nave-
dena so z območja nekdanjega nemškega jezikovnega
območja. Zunaj tega območja je bilo le še 11 naselij z
nobeno uporabno hišo: Malinišče, Padovo, Bezgovica,
Bezgarji, Belci, Papeži, Čačiči, Podvrh, Križmani (vsa
KNOO Osilnica) in Rake (KNOO Kuželj) ter Kuželič
(KNOO Pirče). Zadnji dve sta skupaj imeli le 5 hiš.
uporabnih in 1939 (64,7%)) uničenih ali poškodo-
vanih. Še najmanj prizadeti so bui KNOO Mlaka
(6%), Mahovnik (10%), Rudnik (16,5%), Slovenska
vas (19,6%) in Kočevje (30%), torej kraji okoli Ko-
čevja. Vendar je teh pet KNOO štelo le 7 naselij.
Presenetljivo veUk je odstotek v KNOO Stara Cer-
kev, ki je tudi blizu Kočevja. To si lahko pojasni-
mo s tem, da je KNOO obsegal tudi nekoliko od-
daljeno Malo Goro, kjer je bilo vseh 58 hiš uni-
čenih aH poškodovanih. Med drugimi "nemškimi"
KNOO so HneH manj kot polovico uporabnih hiš
le še Kočevska Reka, Vecenbah in Gotenica, a so
šteH le 6 naseHj.
Nekatera območja OILO Kočevja so ostala ta-
korekoč brez uporabne hiše aH pa le z redkimi
hišami. Zgoraj je omenjen sektor Mozelj, kjer sta le
KNOO Muha vas in Škrilj imela uporabno le
vsako drugo aH tretjo hišo, medtem ko je v drugih
štHih KNOO (Mozelj, Spodnji Log, Nemška Loka
in Koprivrdk, büo uporabnih skupaj manj kot 100
hiš oz. je büo neuporabnih kar 582.
Prebivalci
Skupno je na območju okrajnega ILO Kočevje
juHja 1945 živelo 8337 prebivalcev, od katerih pa je
büo 1377 začasno odsotrdh.
Po števuu prebivalcev so odstopaH KNOO Ko-
čevje (1161 prebivalcev). Rudnik (735) in OsUnica
(779). 8 KNOO je imelo števuo prebivalcev od 200-
300, 9 KNOO od 150-200, 14 KNOO od 100-150, 8
KNOO od 50-100 m 2 KNOO do 50 prebivalcev
(Muha vas 21 in Nemška Loka 48).
Ob popisu prebivalstva 1. 1931 je na območju
kasnejšega OILO Kočevje na okoH 618,6 km^
prebivalo 17.189 prebivalcev (seštel po obdnah), t.j.
okoH 27,8 prebivalcev na km^. Po štetju juHja 1945.
leta pa je na km^ prebivalo le še okoH 13,5 pre-
bivalcev, torej za polovico manj. V sektorju Ko-
čevje je prebivalo 3522 oseb (od teh 453 odsotnih),
Mozlju 752 (105 odsotnih). Banja Loki 2275 (427
odsotnih). Kočevski Reki 1808 (389 odsotmh).
Med 65 naselji, ki so imela le uničene aH po-
škodovane hiše, je büo naseljenih le 8 vasi v
KNOO OsUnica (Mahnišče, Padovo, Bezgovica,
Bezgarji, Beld, Papeži, Čadd, Podvrh in Križmani).
Naselja, ki so imela še uporabne hiše pa v njih
ni büo prebivalcev, so bua Mačkovec (6 uporabnih
hiš od 18), Turkova Draga (4 od 9).
Popis prebivalstva 15. marca 1948 je na ozem-
lju, ki ga je zajemal popis iz juHja 1945, naštel
10.528 prebivalcev oz. 2191 oseb več (26,2%). V
dveh letüi in 8 mesedh se je števuo prebivalcev
povečalo več kot za četrtino.
72
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Ostala poslopja
Glede ostalih hiš (šol, domov, župnišč itd.) je
bilo stanje naslednje: na obravnavanem območju
je bilo takšnih hiš 77 v 35 naseljih. Od teh je bilo
45 poškodovanih oz. uničenih, 32 pa uporabnih. S
pregleda po posameznih naseljih je razvidno, da
popis ni upošteval cerkva in da gre skoraj v vseh
primerih za gasilski dom, šolo ali župnišče. Največ
poškodovanih in uničenih poslopij je bilo v sek-
torjih Kočevje (20 od 27) in Kočevska Reka (16 od
24), v sektorjih Mozelj in Banja Loka pa je bilo
takšnih hiš manj (8 od 18 in 1 od 8). Cela so ostala
poslopja v Kočevju (3), Stari Cerkvi (2), Mahov-
niku (1) in Smuki (1).
V drugem seznamu je pri opombah pri dveh
KNOO navedeno tudi stanje cerkva. KNOO Ko-
privnik je imel delno poškodovan gasilski dom in
šolo v Koprivniku, v Vajpogu podrto parno žago,
v Hribu je bil požgan gasilski dom, cerkev je stala,
v Starem Brezju sta bila požgana tako gasilski dom
kot cerkev. V Lazah je cerkev stala, v Ovčjaku je
bila šola požgana, V Gradcu je bila cerkev poru-
šena. V opombah tudi preberemo, da je bUo v
Koprivniku 50 ujetnikov. KNOO Smuka je imel
porušene cerkve v Pugledu, Kleču, Dolenji Topli
Rebri in Starem Bregu (v zadnjih dveh naseljih sta
bilo porušeni tudi soü), delno porušene oziroma
uničene pa so büe cerkve v Belem Kamnu oz.
Kukovem, Tmovcu, Vrbovcu, Starem Logu. V sle-
dnjem sta bila porušena tudi župnišče in šola. Za
KNOO Trava zvemo, da so bili prebivalci Starega
in Novega Kota raztreseni po vseh vaseh sektorja
Draga in jih je popis upošteval pri tistem KNOO,
kjer so živeli.
Statistika dela OILO Kočevje, ki je sodilo v
nekdanje nemško jezikovno območje
Na nekdanje nemško jezikovno območje na
Kočevskem niso sodila vsa naselja (55) sektorja Ba-
nja Loka, v sektorju Mozelj naselji Trsje in Reber
KNOO Škrilj in vsa naselja (5) KNOO Kolpska
dolina, v sektorju Kočevska Reka pa vsa naselja (5)
KNOO Bosljiva Loka in vsa naselja (13) KNOO
Osilnica.
Od 2982 stanovanjskih hiš je bilo 1923 hiš
(64,5%) poškodovanih ali uničenih. Število prebi-
valcev je bilo 4936, od teh je bilo 662 (13,4%) za-
časno odsotnih. Kar 70% prebivalcev (3457) je pre-
bivalo na območju nekdanjih občin Kočevje in Ko-
čevje - okolica, 1,3%) v občini Stari Log.
Zanimiva bi bila seveda primerjava števila hiš
in prebivalcev, če bi se nam ohranili popisni Usti
štetja z dne 31. 7. 1941 za vsa naselja na Kočev-
skem. Primerjavo stanja po občinah nam pokaže
SDodnia tabela.
LEGENDA
1941 podatki iz štetja 31.7.1941
ŠT. HIŠ       število hiš
ŠT. PREB.    število prebivalcev
IZSELJENO število izseljenih kočevskih Nemcev
OSTALO     število prebivalcev, ki so ostali na
Kočevskem
1945 podatki iz štetja 15.7.1945
Sku skupno število stanovanjskih hiš
Po, Un        število   poškodovanih   in   uničenih
stanovanjskih hiš
Štetje iz 1945. sem prilagodil upravni razdelitvi
1. 1939. Naselji Rogati Hrib in Ograja sem odštel
sektorju Mozelj in prištel sektorju Kočevska Reka.
Naselje Videm sem odštel KNOO Spodnji Log (ob-
čina Mozelj) in ga prištel KNOO Nemška Loka (ob-
čina Koprivnik). Iz KNOO Koprivnik sem izločil na-
selji Travnik in Ribnik, ki sta sodili v občino Čr-
mošnjice, iz KNOO Smuka pa naselje Žaga Rog, ki
je prav tako sodilo tja. Od naselij KNOO Rudnik
sem Šalko vas upošteval pri občini Kočevje - oko-
lica. Rudnik in Corpus Christi pa pri občini Ko-
čevje.
13
Podatki popisa z dne 31. 7. 1941 se pri občinah Kočevje
in Kočevje-okolica razlikujejo od števila v publikaciji
Demografska statistika. Prebivalstvo Slovenije 1931 in
1941, Ljubljana 1945, ki ga je izdal Statistični urad Slo-
venije pri Predsedstvu NVS za 1 osebo. Ker sta občini
Kočevje in Kočevje-okolica v zbirnem popisu obravna-
vani skupaj, v publikaciji pa ločeno, sem kot podatek
uporabil števili iz publikacije.
73
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
43
1995
STATISTIKA 44 KNOO OILO KOČEVJE NA PODLAGI PODATKOV O ŠTETJU PREBIVALSTVA IN HIŠ
Z DNE 15. JULIJA 1945
LEGENDA:
1 - število uporabnih stanovanjskih hiš
2 - število poškodovanih ali uničenih stanovanjskih hiš
3 - skupno število stanovanjskih hiš
% - odstotek poškodovanih ali uničenih stanovanjskih hiš
4 - skupno število prebivalcev
5 - število začasno odsotnih prebivalcev
14
Seštevek prebivalcev v popisu je za 20 oseb višji, kar je posledica računske napake.
74
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
ZUSAMMENFASSUNG
Die Volks- und Häuserzählung vom 15.
Juli 1945 im Gebiet des Bezirks-
Volksvollzugsausschusses (Okrajni izvršni
ljudski odbor) in Kočevje (Gottschee).
Im Auftrag des Statistischen Amtes Sloweniens
(Statistični urad Slovenije) wurde im Juli 1945 eine
Zählung von Bevölkerung und Häusern durch-
geführt. Zweifelsohne entsprechen die Ergebnisse
der Zählung aus verschiedenen Gründen nicht
dem tatsächlichen Stand, dennoch stellen sie eine
kostbare Quelle für den Bezirk Kočevje dar, der
wegen der Auswanderung der Mehrheits-
bevölkerung eine große Verödung erfuhr. Der
Bezirk zählte 196 Orte und Ortschaften bzw. 7
von 13 Vorkriegsgemeinden des Bezirkes Kočevje
sowie die Gemeinde Osünica aus dem Bezirk
Čabar mit einer Gesamtfläche von ca. 618,6 km^.
Im Zeitabschnitt von der Befreiung bis zum 3.
September 1945 zählte der Bezirk Kočevje 44
örtliche Volksbefreiungsausschüsse (krajevni na-
rodnoosvobodilni odbori, KNOO). Den größten
Umfang hatten die KNOO auf den Gebieten, wo
die Dörfer während des Krieges zerstört worden
waren. So umfaßte der KNOO Smuk die gesamte
Vorkriegsgemeinde Stari Log bzw. knapp ein
Sechstel der Bezirks Kočevje.
Im Juli 1945 zählte der Bezirk 3719 Wohn-
häuser, von denen 55,9% beschädigt oder zerstört
waren. In jenem Teil des Bezirks (116 Ortschaften),
wo bis zur Aussiedlung in den Jahren 1941 und
1942 die Gottscheer Deutschen lebten, war der
Anteil an beschädigten oder zerstörten Häusern
noch größer (64,7%). Nicht weniger als 54 von 65
Ortschaften, die kein einziges bewohnbares Haus
hatten, waren "deutsch" gewesen. Von den 20
KNOO außerhalb des ehemaligen deutschen
Sprachgebietes lag lediglich bei dem KNOO
Osilnica der Anteil an beschädigten und zerstörten
Häusern unter dem Bezirksdurchschnitt (58%).
Einige Gegenden des Bezirks Kočevje blieben
sozusagen mit wenigen Ausnahmen ohne be-
wohnbare Häuser. Auf dem Gebiet der Vor-
kriegsgemeinden Mozelj und Koprivnik war nur
in den KNOO Muha vas und Škrilj jedes zweite
oder dritte Haus bewohnbar, während in den
anderen vier KNOO (Mozelj, Spodnji Log, Nem-
ška Loka und Koprivnik) insgesamt weniger als
100 Häuser bewohnbar, dagegen 582 unbewohn-
bar waren. Im KNOO Smuk waren nur 5% der
Häuser in bewohnbarem Zustand geblieben. Bei
der Zählung vom Juli 1945 wurden noch 77
andere Gebäude (Schulen, Heime, Pfarrhäuser
usw.) in 35 Ortschaften erfaßt. Davon waren 45
beschädigt bzw. zerstört.
Zur Zeit der Zählung lebten im Gebiet des
Bezirks Kočevje 8337 Einwohner, von denen 1377
zeitweilig abwesend waren. Bei der Volkszählung
von 1931 lebten im Gebiet des späteren Bezirks-
Volksvollzugsausschusses Kočevje 17.189 Einwoh-
ner, d.i. 27,8 Einwohner pro km^, im JuU 1945 aber
nur noch 13,5 Einwohner, also um die Hälfte
weniger. Bis zur Volkszählung am 15. März 1948
stieg die Bevölkerungszahl um mehr als ein Viertel
an.
75
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Marija Lackner Kundegraber*
Etnografske posebnosti v nekdanjem Kočevskem
nemškem jezikovnem otoku
Naselitvo območje Kočevarjev je bilo na jugu
Slovenije, v tistem delu dežele, ki sega pod ime-
nom Dolenjska do hrvaške meje na kraški reki
Kolpi in njenem pritoku Čabranki, ki prihaja od
severo-severo-zahoda.
Od zunanjih poselitev, ki so po končani no-
tranji kolonizaciji nastale v Srednjem veku na jugu
sklenjenega nemškega jezikovnega prostora, je Ko-
čevsko najmlajša in obenem najvzhodnejša, razen
tega je bila največji in po številu prebivalstva naj-
močnejši jezikovni otok, ki je bil ustanovljen iz-
hajajoč iz bavarskega prostora. Dialektologija je že
dolgo tega ovrgla napačna izročila o izvoru nase-
ljencev, ki so v Kočevarjih videla potomce Gotov
ali Vandalov, ki naj bi jih zaneslo sem, ali pa po-
tomce 300 družin iz Turinškega, ki naj bi jih bili
zaradi upornosti pregnali v te odročne kraje
(HAUFFEN 1895, 8 isL). Zgodovinsko ozadje, raz-
mere gospostva in maloštevilni dokumenti, ki se te
naselbine dotikajo, kažejo na naseljevanje približno
od leta 1320 sem in na Zahodno Koroško in
Vzhodno Tirolsko kot prvotno domovino večine
naseljencev (PETSCHAUER 1980, 27 isl.).
Koroška grofovska rodbina Ortenburžanov je
od leta 1247 posedovala velike predele na jugu
Kranjske, ki jih je dobila v fevd od oglejskega
patriarha. V neobljudeno, komaj prehodno ob-
močje južno od Ribnice so pripeljali naseljence,
najprej verjetno iz drugih lastnih predelov Do-
lenjske in sosednjih področij, kot prepričljivo piše
Erich Petschaeuer (PETSCHAUER 1980, 28 isl.). To
pomeni redko slovensko poselitev, ki se je sprva
verjetno začenjala vzdolž starejših prehodnih poti
do Kolpe, kar bi lahko razložilo tudi slovenska
imena krajev in področij. Pri tem je treba upo-
števati, da se je jezikovna meja izblikovala bržkone
zelo postopno, v nekakšnem stalnem izravnavanju.
Ustrezen primer za to domnevo so krajevna imena
Slovenska vas (Windischdorf) severno od mesta
Kočevje in Nemška vas (Deutschdorf) južno od
Ribnice.
Naseljevanje nemških kmetov se je očitno
začelo po sklenitvi ljubljanskega miru med Orten-
burškimi grofi in Turjačani leta 1320. Tedaj so
Ortenburžani pripeljali sem naseljence iz svojih
zahodnokoroških in vzhodnotirolskih posesti. Za
ta izvor govori tudi kočevsko narečje, kot ugo-
tavljajo jezikoslovci od konca 19. stoletja sem.^
Prvi dokument z imenom neke kočevske vasi,
namreč Mooswald (Mahovnik) nosi datum 1339 in
veliko pove: Mooswald namreč leži v središču
nekdanjega jezikovnega otoka, v glavni dolini,
skozi katero je verjetno že prej vodila tovorna pot
od Ribnice proti doUni Kolpe, ki ji še danes sledi
glavna prometnica proti jugu, na Hrvaško. Lega
Mahovrdka je pomembna tudi zaradi preskrbe z
vodo, saj skozi to osrednje področje, na katerem je
nastalo tudi poznejše mesto Kočevje, teče eden od
redkih vodotokov, tipična kraška reka Rinža, razen
tega so na tem področju tudi izviri, ki so bili mor-
da odločilni pri izbiri naselitvenega mesta: Reber-
brunn, Rosenbrunn, Kaltenbrunn. Oglejski patriarh
Bertrand je z listino grofu Ottu Ortenburškemu
dovolil, da nastavi pri novo zgrajeni kapeli v Ma-
hovriiku kaplana in zgradi tam pokopališče, ker je
župna cerkev - Ribnica - preveč oddaljena (GRO-
THE 1931, 211).
Druga listina v latinskem jeziku od 1. maja
1363 priča o napredovanju kolonizacije. Našteta so
naselja: Gotsche, Polan, Costei, Ossiwniz et Gote-
niz, prvi in zadnji kraj sta kočevski naselji v tako-
imenovanem Oberlandu in Hinterlandu; razen te-
ga dva gradova v bližini Kolpe, namreč Pölan (po-
Etnologinja dr. Marija Lackner Kundegraber je v letih
1955-1970 delala kot znanstvena sodelavka Öster-
reichisches Museum für Volkskunde na Dunaju. Po ^re-
slitvi v Gradec se je posvetila postavitvi oddelka Šta-
jerskega deželnega muzeja Joaneum na gradu Stainz,
od leta 1981 do upokojitve pa je bila vodja Steirischen
Volkskundemuseum v Gradcu. Bila je študentka Vik-
torja Geramba in Hansa Korena. Med službovanjem na
Dunaju se je na pobudo Leopolda Schmidta začela
ukvarjati z raziskovanjem Kočevarjev. Od začetka šest-
desetih let je o njih napisala vrsto razprav in člankov.
Kot upokojenka živi v Ulmu in se še vedno intenzivno
ukvarja z raziskavami Kočevarjev. Članek, ki ga objav-
ljamo, je prevod avtoričinega članka VolkskundUche
Besonderheiten in der einstigen deutschen Sprachnisel
Gottschee, objavljenega v reviji Germanistische
Linguistik 124-125, 1994.
SCHRÖER je kot prvi kritično razmišljal o izvoru
naseljencev v zvezi s kočevarskim narečjem (SCHRÖER
1868, 181). HAUFFEN je že z gotovostjo domneval
bavarsko poreklo naseljencev (HAUFFEN 1894, 14).
76
43
3 KRONIKA
1995
časopis za siovensico krajevno zgodovino
zneje Vomschloß, slovensko Predgrad) in Kostel
(ki se imenuje tudi Grafenwarth), ter slovenska vas
Osilnica ob sotočju Kolpe in Čabranke.
Za leto 1407 je izpričano, da se je augsburšld
župan Burkhard Zirj<: mudil pri bratu svojega
očeta, župniku "in einem dorf, genant an der
Riegg" (v vasi, imenovani na reki), v "velila, lepi
vasi, h kateri spada še pet drugih, ki se imenujejo:
Göttenitz, Pausenbrunnen itd. " ("groß schön dorf
und gehören wol fünf ander dörfer darzu, die
haißen: Göttenitz, Pausenbrunnen etc."; GROTHE
1931, 213). Torej se je naseljevanje nadaljevalo;
Reka (Rieg) je bila ena od zgodnjih župnij, že leta
1375 je imenovan dušni pastir, leta 1377 mu je
sledil Martin Zink iz Švabskega.^
Zal za ostala kočevska področja doslej še ni bilo
najdeno ustrezno dokumentarno gradivo, da bi
lahko dokazali nastanek drugih krajev v 14. sto-
letju.3 Za najvzhodnejšo dolino, Moschnitze z
glavnim krajem Čermošnjice (Tschermoschnitz) se
predpostavlja zgodnjo naselitev, ki sega morda še
v 13. stoletje. Vasi v tej dolini z dobro zemljo
nosijo slovenska imena, nemško doseljevanje se je
odvijalo predvsem v višjih legah. Do širitve nase-
litve v notranjosti območja, to je na področju Ko-
čevskega Roga (Homwald)4 je večinoma prišlo šele
v 16. stoletju, govorimo lahko o notranji koloni-
zaciji v obliki zelo majhnih naselij (W1DMER 1931,
55). Dogajalo se je v času, ko so turški vpadi že
ogrožali deželo. Takrat so bili zgrajeni številni ta-
bori ob cerkvah in postaje za opozorilne kresove.
Hudo gospodarsko in osebno obremenitev za pre-
bivalce Kočevske pa tudi drugih kranjskih področij
je predstavljala obveznost mejne robote na Hrvaš-
kem, na območju, ki si je pridobilo neslaven sloves
po takratnem dogajanju: Senj, Otočac, Brinje, Go-
mirje, Tunje, Ogulin, Karlovac (WIDMER 1931, 96
isl.).
23. oktobra 1492 je cesar Friderik III izdal kroš-
njarski patent, ki je - vedno znova obnovljen -
ostal gospodarsko pomemben vse do konca avstro-
ogrske monarhije (PETSCHAUER 1980, 57). Naj-
prej je dajal pravico trgovanja z lastnimi izdelki.
2 ZINK je prišel s soprogo Friderika Ortenburžana, Mar-
gareto von Teck iz Memmingena. Zdi pa se, da ni bil
edini Švab, ki je prišel z Margareto (GROTHE 1931,
213).
^ Iskanje v arhivu oglejskega patriarhata, ki je shranjen v
Vidmu, bi moral opraviti specialist za srednjeveško
zgodovino. Zdi se mi, da bi tako iskanje lahko bilo
kronano z uspehom!
4 V dokumentih iz dunajskih in graških arhivov, ki jih je
objavU GEORG WIDMER, sledi, da je proti koncu 16.
stoletja nastalo veliko število majcenih naselbin z eno
hubo ali do tremi hubami, najprej v obliki samotnih
kmetij, za katere so izkrčili pragozd. Nekatera od teh
gozdnih naselij tudi v 20. stoletju niso imela več kot tri
hiše (WIDMER 1931, 55).
namreč s platnom in lesenimi predmeti. Potrebni
les so dajali gozdovi, ki so bržkone ostali last zem-
ljiškega gospoda, ki pa so jih kmetje lahko upo-
rabljali v skladu z gozdnimi redovi. Deleži in
gozdne pravice so bili dedni, smelo se jih je tudi
prodati, zastaviti ali dati v zakup (WIDMER 1931,
19 in 29-33).
Vendar se je tekom stoletij gospodarski položaj
stalno slabšal, ne le zaradi stalne turške nevarnosti,
temveč tudi zaradi vedno večjih zahtev menjajočih
se zemljiških gospodov, kar je leta 1515 pripeljalo
do vstaje.^ Leta 1641 je kočevska grofija prišla v
posest Turjaških grofov, stare kranjske plemiške
rodbine, katere matični grad Turjak (Auersperg)
stoji na pol poti med Ljubljano in Kočevjem.
Šele 19. stoletje je spet prineslo odločilne do-
godke. Leta 1809 so na Kranjsko prodrle Napole-
onove čete in zasedle tudi Kočevsko, kjer je zaradi
zahtevane kontribucije prišlo do kmečke vstaje, ki
je imela za posledico izropanje mesta Kočevje.
Okoli sredine stoletja je število prebivalstva do-
seglo najvišjo številko 26.000 oseb (SCHRODER
1868, 167). Od leta 1880 naprej se je število prebi-
valstva stalno zniževalo, začelo se je namreč moč-
no izseljevanje v Ameriko, obenem pa se je zaradi
rudnika rjavega premoga, ki je bü odprt leta 1892,
začelo doseljevanje slovenskih rudarjev v okolico
mesta Kočevje.
Na podlagi razrdh iniciativ so nastali nemška
nižja gimnazija, Id je bua od 1907 naprej kom-
pletna državna gimnazija, ter strokovna šola za
lesno industrijo, ki naj bi služUa podpiranju in iz-
boljševanju stare domače obrti.
Konec prve svetovne vojne je za Kočevarje po-
menu počasno izgubo skoraj celotnega nemškega
šolstva in celo vrsto političnih in gospodarskih te-
žav. Kljub temu pa so lahko leta 1930 v veUkem
okviru praznovali šeststoletnico naselitve. Leto
1941 je po vkorakanju Nemčije v Jugoslavijo z iz-
selitvijo Kočevarjev prineslo začetek konca kulture,
ki se je ohranjala in samostojno razvijala dolga
stoletja.6
Kočevarji v stoletjih svojega življenja na Kranj-
5 Kranjski zgodovinopisec AUGUST DIMITZ je poudarjal
vlogo Kočevarjev pri izbruhu nemirov ki so se z
zahtevo po "stari pravdi" razširilo po celem Kranjskem
in Štajerskem. Še leta 1515 je vstaja prišla do južne in
vzhodne Štajerske na področju Lipnice (Leibnitz) in
Gleisdorfa (DIMITZ 1875, 21 isl. PETSCHAUER, 1980, 60.
POSCH, STRAKA, PFERSCHY 1976, 23).
6 Tragični potek dogajanja od nemškega napada na
Jugoslavijo aprila 1941 do preselitve na slovensko
Spodnjo Štajersko v naslednji zimi pretresljivo prikazuje
po številnih pričanjih ERICH PETSCHAUER. Do
preselitve je prišlo na podlagi "dogovora vlade
nemškega reicha in italijanske vlade z dne 31. avgusta
1941", priprave nanjo so tekle že dolgo prej
(PETSCHAUER 1980, 125 isl.).
77
3 KRONIKA

časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
skem niso samo govorili starinsko narečje, temveč
so vse do 20. stoletja v svoji matenalni kulturi in v
svojem ustnem izročilu ohranili srednjeveške pre-
ostanke in motive.
Po svojih hišah in hišni opremi se seveda niso
razlikovali od svojih slovenskih sosedov. Saj so
gradnjo vedno znova določali predpisi zemljiškega
gospoda, razen tega so ljudje takrat gradili z gra-
divom, ki je bilo na razpolago. V nasprotju z na-
pačnimi razlagami pri Kočevarjih ni moč ugotoviti
vzhodnoalpske črne kuhinje, temveč je bila običaj-
na kmečka peč, ki sega prvotno iz veže (Vorhaus,
koč. hauš), kjer je kurišče, v sobo. Ta peč služi
gretju, kuhanju in pečenju in izpolnjuje vse na-
mene, ki naj jih ognjišče ima. Kdaj je ta oblika
nastala, je neznano. Toda nedvomno je pri Slo-
vencih zelo razširjena. O tem, kakšna ognjišča so
poznali Kočevarji, ko so se naselili na Dolenjskem,
vemo enako malo kot o tistih, ki so jih našli pri
svojih sosedih.'' Iz starih časov ni slikovnega
materiala, arhivskega materiala pa do danes ni
nihče iskal.
Večina kočevarskih naselij je imela cerkev ali
kapelo.^ Skupaj z vasmi so propadle tudi te, razen
tega so tudi še po drugi svetovni vojni uničili
veliko cerkva in kapel.^ Med njimi je bilo lepo
število gotskih zgradb, poslikanih s freskami,
opremljenih z delno bogatimi baročnimi oltarji. Po-
sebna skupina vaških cerkva je imela lesene ravne
stropove, ki so bili bodisi patronirani, bodisi po-
slikani na baročni način. Strop v Mali Gori (Mal-
gem) je bil datiran 1623, kot slikarja sta se pod-
pisala Pale Melz in E. Enickmon (=Hönigmarm).
Vsaj v tem primeru je bU torej Kočevar tudi eden
od slikarjev. Konec petdesetih let so cerkev zažgali
in povsem uničili, kot so mi ob nekem obisku
prepričljivo pripovedovali ljudje. Ohranjena pa je
cerkev v Klinji vasi (Klindorf) z ravnim stropom iz
konca 17. stoletja. Takih lesenih stropov kot v Mali
Gori je sicer v Sloveniji, pa tudi na Koroškem in
Štajerskem dosti. Najstarejši patronirani stropovi
Poskusila sem prikazati vprašanje ognjišča v kočevarski
hiši v širši povezavi, vendar v svojem delu nisem mogla
predložiti kakih trdnih rezultatov (KUNDEGRABER
1984, 328-342).
^ Zgodnja poročila o kočevarskih cerkvah ne vsebujejo
umetnostnozgodovinskih podatkov. Vendar je lahko
slovenski umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR
še leta 1947 evidentiral precej veliko število cerkva. To
dokumentacijo je leta 1967 izdal Urad za spomeniško
varstvo v Ljubljani v hektografirani obliki. Delo je
neprecenljive vrednosti, ker zajema še veliko število
cerkva, ki so bile v naslednjih letih na barbarski način
uničene (ZADNIKAR 1967).
^ ZADNIKAR je v svojih spominih posvetil poglavje tudi
svojemu delu na Kočevskem in pri tem prikazal usodo
posameznih cerkva na podlagi primerjave fotografij
(ZADNIKAR 1991).
imajo jasne gotske vzorce in so nastali še v 15.
stoletju.lO
Pri orodjih in delu Kočevarjev je v več pri-
merih mogoče dokazati ohranitev starinskih poja-
vov, pri čemer je določeno vlogo morda imela tudi
krajina. Pri transportu sena, ki so ga pridobivali
pretežno na težavnem terenu, so si pomagali s
celo vrsto preprostih orodij. Vsakič so si naravnost
iz narave pripravili nosilno šibo, ki so ji delno
osmukali listje, jo položili na tla, obložili s senom,
zvezali ali stisnili in odnesli. Nosilna palica pa je
bila že pripravljeno orodje, s katerim so nosili z
vrvjo zvezano seno. Podobno kot v alpskih pre-
delih so poznali tudi vrv in ruto za seno. Mreža za
seno je bila v starih časih spletena iz lipovega ličja.
Zaradi velikega števila dolin na travnikih in seno-
žetih so seno nosili vsaj do voza na bližnji poljski
poti, če že ne ravno do senika. Ker so boljša tla
uporabljali v prvi vrsti za njive, je bilo prido-
bivanje in transportiranje sena eno najbolj težav-
nih opravil kočevskih kmetov in neredko tudi
kmetic (KUNDEGRABER 1968, 62 isl.).
Na starejših upodobitvah Kočevarjev držijo
moški v rokah takoimenovani "Putscherle", skoraj
kot atribut, po katerem naj bi jih prepoznavali.
Gre za sodček, zvezan iz dog aH izdolben iz enega
kosa lesa z vstavljenim dnom, ki je vse do izselitve
služil kot posoda za osvežilno pijačo, iz katere so
tudi pili. Razen tega je ta posoda za pijačo bila
eden najbolj priljubljenih izdelkov kočevarske do-
mače obrti, zaradi posebne kakovosti so jo, vezano
s številnimi lesenimi obroči, na veliko prodajali.
Navado jemanja pijače s seboj na pot, na popo-
tovanje, na romanje v majhnih sodčkih lahko za
srednji vek razberemo z velikega števila gotskih,
celo romanskih umetnin, recimo vidimo, da je sv.
Jožef obesil tak sodček v hlevčku v Betiehemu na
steno, aH ga nosi s seboj na begu v Egipt, ali vidi-
mo, da iz takega sodčka pijejo spreniljevalci sv.
Treh Kraljev au ga jemljejo apostoli s seboj na pot,
ko odhajajo v tujino.
Valvasor, ki se mu imamo zahvaliti za naj-
starejšo upodobitev Kočevarjev, v svoji "Slavi Voj-
vodine Kranjske" leta 1689 moške prav tako upo-
dablja s tem sodčkom kot Belsazar Hacquet okoli
leta 1800. Toda slikovni viri za predmet sam segajo
nazaj do 12. stoletja: na slavnih bronastih vratih
bazilike San Zeno v Veroni sv. Jožef potuje s
sodčkom tako kot na romanskem kasetiranem stro-
pu v Zillisu v Graubündenu. Žejne spremljevalce
sv. Treh Kraljev vidimo n. pr. v cerkvici sv. Cecilije
1" Žal mi knjiga o poslikanih lesenih stropovih v Sloveniji,
ki je izšla pred nekaj leti in ki upošteva primerjalno
gradivo, ni dostopna. Novejše izdaje DEHIO za
Koroško in Štajersko vsebujejo informacije o stanju v
teh deželah.
78
J
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Kočevska narodna noša (H. Grothe: Die Deutsciie
Sprachinsel in Gottchee)
pri Murauu na Štajerskem ali v cerkvi v Nadlesku
na Notranjskem (Nadlesk pri Starem trgu pri
Ložu). Kako zelo razširjena je bila taka posoda pri
delu, nam dokazujejo tudi prizori Lz znamenite
knjige ur vojvode Berryja: tako pri delu v vino-
gradu kot tudi pri delu na polju so delavci odložili
tak sodček. Sv. Otmar, ki ga častijo predvsem v
alemanskem prostoru, pa ima sodček take vrste
kot atribut. Razširjenost in uporabo te starinske
posode bi lahko potrdili še z mnogimi drugimi
slikovnimi dokazi (KUNDEGRABER 1972, 148 isl.).
Druga naprava, ki so jo Kočevarji uporabljali
na razne načine in je bila tudi zelo razširjen iz-
delek domače obrti, so bile nečke s tankimi ste-
nami, takoimenovani "Mauterle", ki so ga Lzdolbü
iz enega kosa bukovine. Nečke so izdelovali v
različnih velikostih, velike za peko in predvsem
tudi v manjši priročni obliki, z dolžino okoli 70 do
80 cm (KUNDEGRABER 1980, 32 isl.). V teh manj-
ših so čistili žito, nosili kamenje, mesili manjše ko-
ličine testa, mati je vanje položila novorojenca, če
je prejšnji otrok še ležal v zibelki, ali pa, da ga ne
bi poležala, če ga je vzela s seboj v posteljo.
Navado kopanja dojenčka v nečkah pa lahko spet
razberemo z gotskih tabelnih slik, n. pr. vidimo tak
prizor na takoim. Albrehctovem oltarju v JQos-
temeubugru pri Dunaju iz časa okoH leta 1440
(KUNDEGRABER 1991, 36). Te nečke niso le
skrbno izdolbli, temveč so jih tudi bogato okrasili z
vpraskanimi vzorci, v katerih so prav tako ohra-
njeni stari ornamenti.
Morda najbolj zanimivo in zgovorno pričevanje
srednjeveške tradicije v materialni kulturi je sta-
rejša ženska pražnja noša, ki so jo nosile Koče-
varke vse do 19. stoletja, ko jo je počasi izpodrinil
novejši kroj. Pri kočevarski moški in ženski noši je
za opazovalca najprej opazno, da je skoraj bela. To
je prvič povezano z dejstvom, da je razen gor-
njega oblačila - pri moških in ženskah poldolge jo-
pe iz zelenkstega sukna - celotna noša narejena iz
nebarvanega platna. V tej zvezi bi rada opozorila
na to, da belo platno nikakor ni kaka slovanska
nacionalna značilnost, kot lahko včasih beremo,
temveč da se je nebarvano platno pač lahko ohra-
nilo na kulturnih rezidualnih področjih kot naj-
enostavnejši in najprvotnejši material sploh, razen
živalskih kož in volne seveda. Da nosijo sosednji
Belokranjci prav tako bele noše, je pač povezano z
istimi naravnimi in gospodarskimi pogoji, ki so
pripeljali do podobnega rezultata.
Prvotna ženska obleka je bua pravzaprav
srajčna obleka, kar pove tudi narečno ime "Pfoit",
ki spada, kot je znano, k značilno bavarskemu
besednemu zakladu. Ta stara obleka je pri Koče-
varicah ohranila kroj po modi iz časa gotike. V ne-
prekinjeno rezani obleki brez šiva v pasu je v krilu
enakomerno razporejeno všitih osem klinastih
vstavkov, ki dajejo obleki na spodnjem robu širino
skoraj osem metrov. Ker so obleko po dolžini
nagubali z nešteto drobnimi gubicami, je ta zaple-
teni kroj opazovalcu na prvi pogled prikrit. Pri-
merjave z drugimi nošami in modami so pokazale,
da obstaja samo ena pokrajina noš, kjer so ostale
ohranjene podobne značilnosti, namreč pri Cičih v
Istri in na bližnjem Goriškem, vendar se pojavljajo
isti kroji pri moških, ženskih in otroških nošah v
talnih najdbah na južnem Švedskem, Danskem in
pri vikinških najdbah na Grönlandiji. Razen tega
je isti kroj razviden Lz mnogih slikovnih virov
(KUNDEGRABER 1970, 23 isl.).
Drug relikt srednjeveške mode v noši Kočevaric
je prečno gubanje rokavov, ki so ga prvotno do-
segli s "krišpanjem"; s tem je mišljen naguban
videz, ki so ga dosegli tako, da so s še vlažnim ali
mokrim kosom perila ali obleke tolkli po deski.
Tudi Slovenci južno od kočevskega jezikovnega
otoka v okolid Predgrada poznajo to tehniko, za
katero pa je potrebna velika mera spretnosti. Preč-
no nagubane so prvotno nosili tudi ženske noga-
vice. Prečno nagubane nogavice, ki so običajne tu-
79
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Lesena hiša na Kočevstcem v 20. letih 20. stoletja (foto Josef Domig, privatni
arhiv dr V. Michitscha, Villach /Beljak)
di drugod, na primer na Tirolskem, izvirajo ver-
jetno iz časa, ko so nogavice še šivali iz platna.
Prečno nagubane rokave pa lahko, tako kot kroj
srajčne obleke, spoznamo na mnogih upodobitvah
gotskega, celo že romanskega stila (KUNDE-
GRABER 1966, 40 isl.).
Medtem ko lahko kroj jope, ki se nosi še danes
ob slavnostnih priložnostih, izpeljemo iz baročne
mode, so nosili v vzhodni dolini kočevskega nase-
litvenega območja, v Mošenicah, jopo, ki izdaja
svoj izvor iz enostavnega ogrinjala z odprtino za
glavo, iz ponča. To oblačilo so na straneh zapirali s
trakovi, čez pa so nosili usnjen pas. Pri tem opisu
človek pomisli tudi na gornja oblačila menihov,
škapulirje, ki imajo podoben osnovni kroj. Na vsak
način imamo opravka s potomcem nekega gor-
njega oblačila prastare noše. Mosenice se tudi v
ženski noši razlikujejo od siceršnjih delov Koče-
vske, kot je razvidno iz poročila iz leta 1838. Tam
so namreč ženske nosile platneno krilo in kratko
bluzo, oboje prav tako iz belega platna, vendar po
kroju močno sorodno nošam Belokranjk (KUNDE-
GRABER 1969, 281 isl. in KUNDEGRABER 1991, 49
isl.).
Ti primeri iz kmečke materialne kulture riaj
zadoščajo, kajti duhovno izročilo Kočevarjev je na-
ravnost neizrecno bogato in raznoliko. Najbolj pre-
pričljivo lahko to enkratno dediščino prikažemo ob
ljudski pesmi, ki je zajemala vsa področja člo-
veškega življenja. Ta pesem dokazuje, da ljudje
čutijo potrebo, da praznovanja in slavja, pa tudi
vsakdanje življenje z njegovim delom in trudom,
uokvirijo s pesmijo in vsako situacijo izrazijo tudi
na glasbeni način. Ta izredno veliki pomen pesmi
bo verjetno tudi posledica dejstva, da v starih ča-
sih na Kočevskem praktično ni bilo instrumentov;
nobeno od starih poročil ne govori o instrumentih,
vsa pa omenjajo veselje do petja.
Na srečo so od konca stoletja, ko so na pobudo
avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje začeli z
zapisovanjem pesmi, s tem delom nadaljevali
mnogi zbiralci, ki so spoznali pomen kočevarske
ljudske pesmi za celotno raziskovanje ljudskih pes-
mi. Prvi zbiralci so seveda zapisovali ljudske pesmi
že pred sredino 19. stoletja in objavljali predvsem
narečne primere.^! Veliko število balad, nabožnih
pesmi, pesmi iz raznih šeg ter šaljivk so zbrali Ko-
čevarji, predvsem učitelji, ki so delovali kot po-
močniki Adolfa Hauffna in njegovega učenca
Hansa Tschinkla. Prvi veliki rezultat tega zbiranja
je prišel leta 1926 v Nemški arhiv ljudskih pesmi
(Deutsches Volksliedarchiv) v Freiburgu v Breis-
gauu in je predstavljal vzpodbudo za pomembne
^1 RUDESH 1823, 273 isl. je objavil tri balade, med njimi
tudi slavno "Schöne Meererin". Izdajatelj časopisa je
povzel uvodno pripombo gospoda von Rudesha in po-
zval k "nadaljnjemu raziskovanju kočevarskega jezika,
kočevarskih šeg in navad, ker na dobrodošel način
osvetljujejo marskikateri pogled na domačo pradav-
lüno."
80
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
raziskave posameznih balad. Po preselitvi in begu,
torej po koncu druge svetovne vojne, so spet za-
čeli pospešeno zbirati. Od leta 1969 naprej so izšli
trije obsežni zvezki z več kot 600 pesmimi, od teh
mnoge v več, včasih mnogih različicah.l^
Tudi v ljudski pesmi se je ohranilo veliko sta-
rinskega: baJadne snovi, od katerih so nekatere
bile morda znane še iz prvotne domovine, stare
oblike v melodiki in zgradbi, v kratkih kiticah,
ozkem vodenju melodije, tonskem in pevskem
načinu, ne nazadnje tudi v formulam podobnih
frazah. V primerjalnih študijah niso šH vsi vedno
tako daleč kot Friedrich Panzer, ki je že leta 1901
najbolj znano in v neštetih inačicah ohranjeno
balado o "Schöne Meererin" povezoval s srednje-
visokonemško pesmijo o Kudrun (PANZER 1901,
277, 400 isl.). Cela vrsta študij o posameznih ba-
ladah Ericha Seemanna, in Zmage Kumer pa kaže
na visoko starost, veliko razširjenost in v nekaterih
primerih na povezave s slovenskimi pesmimi,
preko jezikovnih meja. Očitno sta si obe narod-
nostni skupnosti živahno izmenjevali pesemsko
gradivo; v vseh primerih ni mogoče z gotovostjo
ugotoviti izvora melodije in besedila. Vendar je
razumljivo, da je v teku šeststoletnega sosedstva
prišlo do izmenjave kulturnega blaga. Presenetljivo
slabo pa so zastopane visokonemške pesmi, kljub
krošnjarjenju moških, ki so na svojih potovanjih
gotovo slišali marsikatero pesem. Vendar se zdi, da
so izročilo ohranjale predvsem žeriske, ki pa nikoli
niso zapustile svoje odročne domovine. Pogled v
tri zvezke kočevarskih narodnih pesmi nam
pokaže tudi, da so zapisovalci pesmi zapisovali
predvsem po petju ali pripovedovanju žena in
deklet!
Zbiranje kočevarskega pripovedništva se je - v
primerjavi z drugimi nemškimi pokrajinami - za-
čelo sorazmerno pozno. Z začetki znanstvenega
zanimanja za kočevarsko narečje v drugi polovid
19. stoletja je začel Kari Julius Schröer poleg ljud-
skih pesmi zapisovati tudi pripovedi. Adolf Häuf-
ten je v svoji monografiji o Kočevski eno poglavje
posvetil "pravljicam, sagam in ljudskim pripo-
vedim" in že vzpostavljal širše povezave. Wilhelm
Tschinkel, sam rojen Kočevar, je dolga desetletja
zbiral narodno blago in ga končno preložil v
knjižni obliki leta 1932.13
12 žal doslej obljubljeni četrti zvezek - komentarji - še ni
izšel, od njega si lahko obetamo pomembne vpoglede v
razširjenost in starost posameznih pesmi.
13 TSCHINKEL 1932. Tschinklu je dal pobudo za njegovo
delo njegov stric HANS TSCHINKEL, učenec ADOLFA
HAUFFENA, ki je avtor "Slovnice kočevarskega narečja"
(Halle na Saali 1908) in ki je vodil zbiranje kočevarskih
pesmi po naročilu ministrstva za uk in bogočastje.
Razen tega je bil WILHELM TSCHINKEL sodelavec
časopisa za avstrijsko narodopisje na Dunaju in je v tem
Poleg zelo razširjenih pripovednih motivov naj-
demo motive iz alpskega prostora, motive, ki so
pogojeni bodisi zgodovinsko bodisi zemljepisno.
Motivi posameznih sag so ohranjeni tudi v baladni
obliki; lahko bi tudi rekli, da gre za pripovedovane
balade.
Sage o 'belih ženah", "divjih ženah", ki živijo v
jami, v "Vragnloch", prikazujejo te žene kot po-
močrtice pri delu, predvsem pri žetvi in pri pletju
prosa. Kot plačilo za delo zahtevajo samo mleko in
kruh ali snop prosa. V enem primeru se te po-
močnice imenujejo "Schöpferlein", to je z imenom,
ki v siceršnji kočevarski jezikovni rabi pripada sa-
mo trem sojenicam, ki so prisotne pri rojstvu otro-
ka in vplivajo na njegovo prihodnjo usodo
(WOLFRAM 1980. 65 isl).
V pripovedih igrajo l<ače veliko vlogo. Motivi
sami na sebi so zelo razširjeni, vendar kažejo kra-
jinsko pogojene elemente, torej so preneseni na
krajevne razmere. Predvsem gre za motiv odre-
šitve: deklico ali lepega mladeniča v podobi bele
ali velike kače je treba odrešiti z udarcem s šibo, s
poroko ali tako, da se kad iztrga ključ. Saga o
liačjem sinu združuje več motivov. ZaJsonca, ki se
jima želja o otrocih ne uresniči, dobita namesto
otroka kačo, ki je odrešena v poročni nod. Ista
zgodba je ohranjena tudi v baladi o "scheane
Mare" (BREDNICH, SUPPAN 1969, 41 isl.). Dej-
stvo, da je refren balade slovenski vzklik (Bog po-
magaj), kaže na slovensko ljudsko pesem podobne
vsebine. V nemškem jezikovnem prostoru sta
znana tako kačji ženin kot tudi kačja deklica. Kača
kot otrok pa se pojavlja že leta 1660 v "Historia
rerum noricarum et foriouliensium" goriškega je-
zuita p. Martina Baucerja, tudi Valvasor je zgodbo
prevzel.
Kača kot stražarka zaklada, čudežna lastnost
kačje kronice in kamna "Siedelstein" so zelo raz-
širjeni. Posebno vlogo igra na Kočevskem še za-
khnjanje kač, pri čemer postane zaklinjalec sam na
koncu žrtev kač (HAUFFEN 1895, 97 isl.).
Tudi pripovedi o Turkih so spadale v pri-
povedni zaklad Kočevarjev; gre za zgodbe o rešitvi
iz turške stiske, z eno izjemo: zgodbo o ugrabitvi
neveste, h kateri so pripadajočo balado zapisali že
leta 1838. Pot bega ugrabiteljev je opisana z močno
lokalno naslonitvijo, v glavnem se pokriva s staro
potjo na Hrvaško. Ali je možno, da je nekoč de-
jansko prišlo do ugrabitve in da je prav zato ostala
v ljudskem spominu? Nemško izročilo o ugrabljeni
nevesti je kot ozadje zelo neverjetno; vendar je
bila ugrabitev neveste v južnih balkanskih deželah
dosti običajna.
Velika skupina sag o gradnji cerkva pozna del-
no zelo razširjene, čudežne motive, kot je, da žival
časopisu delno tudi objavljal rezultate svojega zbiranja.
81
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino

1995
pokaže mesto ali da neka ptica izrazi željo, naj
stoji cerkev na določenem mestu. S krajino tesno
povezane pa so tiste sage, ki poročajo o tem, da so
neko cerkev zgradili na luknji v hribu, v kateri je
prebival hudič ali iz katere so prihajale hude ne-
vihte. Toda kraške luknje in jame so igrale vlogo
tudi v vsakdanjih pripovedih, ne nazadnje tudi v
strahotah okoli leta 1945, o katerih se je vedno
šušljalo, katerih dejanski obseg pa se je razvedel
šele leta 1990: žal to niso sage, temveč zgodo-
vinsko dejstvo, kot so pokazala časopisna in tele-
vizijska poročila.
Ustrezno krajinski strukturi z gozdovi pokritega
krasa obstajajo tudi sage o podzemskih jezerih in
vodotoldh; vsaj zadnji dejansko obstajajo in so
torej resnično jedro takih zgodb. Kraški pojavi so
za človeka vedno bili skrivnostni, zato ne sme
čuditi, da so na primer pripovedovali, da je vo-
lovski jarem, ki je izginil v ponoru reke Rinže,
prišel na dan v Kolpi. Poskusi barvanja vode Rinže
so potrdili to podzemsko povezavo.
Skoraj povsod po Evropi je razširjena predstava
o maši duhov. Na Kočevskem so zapisali štiri take
sage, peto so mi pripovedovali leta 1986. V treh
objavljenih in v tisti, ki sem jo slišala, so umrli
brez glave; glava velja kot sedež življenja, zato je
brezglavost takorekoč značilnost mrtvih, ki se
vračajo.
Tudi Kočevarji so imeU svoje butalske zgodbe,
ki so bile locirane v vasi Rogati hrib (Homberg);
naivni Pawl je bil tam neke vrste Eulenspiegel, ki
je dobesedno razumel vsako naročilo. Danes je Ro-
gati hrib, nekoč vas z 41 hišami in cerkvijo, izgiriil
brez sledu. Veliko razširjenost zgodbic o prebi-
valcih te vasi je izpričal že Hauffen (HAUFFEN
1895, 111 isl).
K splošnemu pripovednemu zakladu spadajo
tudi pri Kočevarjih znane zgodbe o potovanjih
gospoda Jezusa s Petrom, ki jil-i lahko klasificiramo
kot anekdotae legende (HAUFFEN 1895, 108 isl.).
Richard Wolfram je po 2. svetovni vojni pred-
vsem po begunskih taboriščih Kočevarjev v Avstriji
nabral veliko materiala o ljudskih šegah in ga izdal
med leti 1955 in 1977 v desetih sestavkih, ki so
končno izšli tudi kot zbornik (WOLFRAM 1980).
Primerjave z bližnjo okolico, s slovansko soseščino
ter z avstrijskimi in nemškimi šegami kažejo isto,
kar velja tudi za dmga področja kočevarske ljud-
ske kulture, zraščanje tistega, kar so prinesli s se-
boj, s tistim, kar so našli pri sosedih, in tistim, kar
je nanovo nastalo tekom stoletij in nosi pečat kra-
jine in posebnih življenjskih okoliščin.
Da je Kočevska izginila zaradi nesrečnega poli-
tičnega razvoja, pomeni izgubo svojske in bogate
kulture ter večjega dela tistih ljudi, ki so bili nosild
te kulture: sorazmemo majhno je namreč število
tistih Kočevarjev, ki so ostali v Avstriji in Nemdji,
večina je šla v Ameriko, predvsem v Združene dr-
žave, pa tudi v Kanado, v Argentino in Avstralijo.
Kot pridni, sposobni ljudje so si spet zgradili novo
eksistenco. Njihovo staro domovino je danes delno
spet prekril gozd, od mnogih vasi v goščavi komaj
še najdemo zidove, na mestu dmgih vasi pa mor-
da še stoji kaka hiša ali hlev. Samo mesto Kočevje
se je povečalo po velikosti in številu prebivalcev.
Izgubilo pa je svoj stari čar. Renesančni grad, ki je
bil poškodovan ob koncu vojne, je bil podrt, staro
mestno pokopališče so zravnali z zernljo. Šele v
Pivska sodčka (Osterreishisches Museum für Volkskunde, Wien)
82
3
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
zadnjih letih so se stvari spremenile: danes negu-
jejo spomin na nekdanje prebivalce, iščejo in tudi
najdejo prijateljske vezi s Kočevarji.
Zdi se, da se je mlajša generacija nekaj naučila
iz grenkih izkušenj preteklosti. Naj bo zgodovina
učiteljica tudi za bodoče dni!
Prevedla: Doris Debenjak
Literatura:
POSCH, STRAKA, PFERSCHY 1976 = Atlas zur Geschichte
des steirischen Bauerntums. Wissenschaftliche Leitung
FRITZ POSCH. Kartographische Bearbeitung MAN-
FRED STRAKA. Redaktion GERHARD PFERSCHY.
(Veröffentlichungen des Steiermarkischen Landes-
archives 8). Graz 1976.
BODAMER-LACKNER 1976 = ULRIKE BODAMER-LACK-
NER: Melodik im Gottscheer Volkslied. In: Gottscheer
Zeitung 73 (60) Folge 1, 5-6.
BREDNICH, KUMER, SUPPAN 1969, 1972, 1984 =
Gottscheer Volkslieder. Gesamtausgabe. Auf Grund der
Sammlung HANS TSCHINKEL und der Vorarbeiten
von ERICH SEEMANN mit Unterstützung des
Deutschen Volksliedarchives herausgegeben von ROLF
WILH. BREDNICH, ZMAGA KUMER und WOLFGANG
SUPPAN. Band I Volksballaden. Mainz 1969. Band II
Geistliche Lieder. Mainz 1972. Band III Weltliche Lieder,
Volkstanze, Nachträge zu Band I. Mainz 1984.
DIMITZ 1875 = AUGUST DIMITZ: Geschichte Krains von
der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Mit besonderer
Rücksicht auf Kulturentwicklung. Zweiter Theil: Vom
Regierungsantritte Maximilians I. (1493) bis zum Tode
Kaiser Ferdinands I. (1564). Laibach 1875.
ELZE 1861 = THEODOR ELZE: Gotschee und die
Gotschewer. Eine Skizze. Separat-Abdruck aus dem
"dritten Jahreshefte des Vereines des krain. Landes-
Museums". Laibach 1861.
GROTHE 1931 = HUGO GROTHE: Die deutsche Sprach-
insel Gottschee in Slowenien. Ein Beitrag zur Deutsch-
tumskunde des europäischen Südostens. (Deutschtum
und Ausland 40/41). Münster in Westfalen 1931.
HAUFFEN 1895 = ADOLF HAUFFEN: Die deutsche
Sprachinsel Gottschee. Geschichte und Mundart,
Lebensverhältnisse, Sitten und Gebräuche, Sagen,
Märchen und Lieder. (Quellen und Forschungen zur
Geschichte, Litteratur und Sprache Österreichs und
seiner Kronlander 3.). Graz 1895.
KLUN 1854 = V(inzenz) F(errerius) KLUN: Die Gottscheer.
In: Anzeiger für Kunde der deutschen Vorzeit. Neue
Folge 2. Jahrgang Nr. 3. Nürnberg 1854, 51-54.
KLUN 1855 = V(inzenz) F(errerius) KLUN: Im Gottscheer
Dialekte. In: Die deutschen Mundarten 2. Nürnberg
1855, 86-87.
KOS 1941 = FRANC K. KOS: Ornamentika lesenih posli-
kanih stropov v cerkvah na Slovenskem. Donesek k
povezanosti visoke in ljudske umetnosti. Separat-
abdruck aus Zbornik za umetnostno zgodovino XVI-
XIX. Ljubljana 1941. (Die Ornamentik der hölzernen
bemalten Decken in den Kirchen in Slowenien.)
KUNDEGRABER 1963 = MARL\ KUNDEGRABER: BibUo-
graphie zur Gottscheer Volkskunde. In: Jahrbuch für
ostdeutsche Volkskunde 7. 1962''63, 233-272.
KUNDEGRABER 1966 = MARL\ KUNDEGRABER: Zur
Altersfrage der Gottscheer Volkstracht. In: Zur Kultur-
geschichte Innerösterreichs. Universitätsprofessor Dr.
HANNS KOREN zur VoUendung des 60. Lebensjahres
dargebracht. (Zeitschrift des Historischen Vereines für
Steiermark, Sonderband 11). Graz 1966, 35-44.
KUNDEGRABER 1968 = MARIA KUNDEGRABER: Vom
Heutragen und Heuziehen in Gottschee. In: Jahrbuch
für ostdeutsche Volkskunde 11. 1968, 62-85.
KUNDEGRABER 1969 = MARL\ KUNDEGRABER: Her-
kunft und Bedeutung eines Obergewandes aus PöUandl
(Kočevske Poljane). (Alpes Orientales V. Acta quintum
conventus de Ethnographia Alpium orientalium
tractantis. Graecii Slovenorum 29. III. 1967 - 1. IV. 1967.
MILKO MATICETOV iuvante, redegit NIKO KURET.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za
filološke in literarne vede. Dela 24). Ljubljana 1969, 281-
288.
KUNDEGRABER 1970 = MARL\ KUNDEGRABER: Die
Gottscheer Frauenfesttracht, ein Relikt mittelalterlicher
Mode. In: Waffen- und Kostümkunde. Zeitschrift der
Gesellschaft für histortxhe Waffen- und Kostümkunde
29. 1970, 19-31.
KUNDEGRABER 1972 = MARL\ KUNDEGRABER:
Gottscheer Putscherleinmittelalterliche Trink- und
Pilgerfäßchen. In: Volkskunde. Fakten und Analysen.
Festgabe für LEOPOLD SCHMIDT zum 60. Geburtstag.
Im Auftrage des Vereins für Volkskunde und unter
Mitwirkung von HANNS KOREN, KARL LUGMAYER,
FRANZ MARESCH und RICHARD PITTIONI heraus-
gegeben von KLAUS BEITL. (Sonderschriften des Ver-
eines für Volks-kunde in Wien 2). Wien 1972, 143-154.
KUNDEGRABER 1980 = Sonderausstellung Volkskunde der
Gottscheer. Die Sammlung des Österreichischen
Museums für Volkskunde aus der ehemaligen
deutschen Sprachinsel Gottschee in Slowenien. Katalog:
Dr. MARL\ KUNDEGRABER. Wien und Stainz 1980.
KUNDEGRABER 1984 = MARIA KUNDEGRABER: Die
Frage einer "Gottscheer Rauchstube". In: Heimat als
Erbe und Auftrag. Beitrage zur Volkskunde und Kultur-
geschichte. Festschrift für KURT CONRAD zum 65.
Geburtstag. Herausgegeben von ROTRAUT ACKER-
SUTTER für das Salzburger Landesinstitut für Volks-
kunde und die Salzburger Heimatpflege. Salzburg 1984,
328-342.
KUNDEGRABER 1991 = MARL\ KUNDEGRABER: Razvoj
kočevske noše. Die Entwicklung der Gottscheer Tracht.
Kočevje in Ljubljana 1991.
PANZER 1901 = FRIEDRICH PANZER: Hilde- Grudrun.
83
3 KRONIKA
1
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Eine sagen- und literaturgeschichtliche Untersuchung.
Halle a.d.S. 1901.
PETSCHAUER 1980 = ERICH PETSCHAUER: Das Jahr-
hundertbuch der Gottscheer. Bearbeitet von HER-
MANN PETSCHAUER. Wien 1980.
OOSEF) HERR VON RUDESH 1823 = HERR VON
RUDESH: Weitere Nachrichteri über die Gottscheer im
Herzogthume Krain. In: Vorzeit und Gegenwart. Ein
periodisches Werk für Geschichte, Literatur, Kunst und
Dichtung 1. 1823, 263-278.
SCHRÖER 1868 = KARL JULIUS SCHRÖER: Ein Ausflug
nach Gottschee. Beitrag zur Erforschung der Gottscheer
Mundart. In: Sitzungsberichte der kais. Akademie der
Wissenschaften, Philosophisch historische Klasse 60.
Wien 1868, 165-288.
SCHRÖER 1870 = KARL JULIUS SCHRÖER: Weitere Mit-
teilungen über die Mundart von. Gottschee. In:
Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissen-
schaften, Philosophisch historische Klasse 65. Wien 1870,
391-510.
TSCHINKEL 1973, 1976 = WALTER TSCHINKEL: Wörter-
buch der Gottscheer Mundart, 2 Bände. (Studien zur
österreichisch-bairischen Dialektkunde 7). Wien 1973
und 1976.
TSCHINKEL 1932 = WILHELM TSCHINKEL: Gottscheer
Volkstum in Sitte, Brauch, Märchen, Sagen, Legenden
und anderen volkstumlichen Überlieferungen. Kočevje
1932.
WIDMER 1931 = GEORG WIDMER: Urkund-liche Beiträge
zur Geschichte des Gottscheer-ländchens (1406-1627).
Wien 1931.
WOLFRAM 1980 = RICHARD WOLFRAM: Brauchtum und
Volksglaube in der Gottschee. (Veröffentlichungen des
Öterreichischen Museums für Volkskunde 19). Wien
1980.
ZADNIKAR 1967 = MARIJAN ZADNKAR: Gradivo za
umetnostno topografijo Kočevske. Popisal, zbral in
uredil. Ljubljana 1967. (Hektographiert) (Material zu
einer Kunsttopographie des Gottscheerlandes).
ZADNIKAR 1991 = MARIJAN ZADNIKAR: Z mojih poti.
Spomini slovenskega umetnostnega zgodovinarja in
konservatorja. Ljubljana 1991. (Von meinen Wegen.
Erinnerungen des slowenischen KunsThistorikers und
Konservators.).
84
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Gojko Zupan
Endemitska umetnost na Kočevskem
Cerkve in genius loci
Na Kočevskem^ so ohranjeni le posamezni kul-
üimi spomeniki. Njihova likovna vrednost je
skromna. Profanih likovnih spomenikov do konca
19. stol. skoraj ni; razvaljena gradova Kostel in
Fridrihštajn sta zgodovinski slikovitosti navkljub
bolj domena arheologov. Arheologi so odkrili iz-
jemen depo bronastega orodja, drugih, večjih raz-
iskav še ni bilo. Številna vojskovanja in revščina so
uničili redke gradove, utrdbe in dvorce, ki so za-
beleženi zgolj v pisnih virih. Pregled umet-
nostnega dogajanja na teh tleh zato temelji na
obstoječih ter dokumentiranih sakralnih stavbah in
njihovi opremi. Popisanih je bilo 126 objektov:
cerkva in kapeP. Kar 77 teh stavb je uničila zadnja
vojna vihra in povojna rušenja v opuščenih ko-
čevskih vaseh^.
Provincialnosti in odmaknjenosti od vodilnih
likovnih tokov navkljub je bilo Kočevsko vedno
izziv za raziskovalce. Konservativni, nemško vpli-
vani značaj območja je izjemno zanimiv za pri-
merjave s sosednjimi regijami, kjer prevladuje in je
prevladoval slovenski živelj. Odmevi vodilnih
tokov in ambidoznejših gradenj izven Kočevske
pomenijo za ta teritorij napredne in sveže vetrove.
Severnjaški, močnejši vplivi se v kulturni dediščini
prepletajo z mediteranskimi.
Umetnostni zgodovinar France Stele je proni-
djivo ovrednotil likovni značaj tega dela Slovenije
leta 19334. Stele je svoje ugotovitve objavil v pub-
1 Območje Kočevskega (=Kočevska) je v različnih raz-
pravah različno veliko. Pogosto je kot meja vzeto ob-
močje poselitve Kočevskih Nemcev. (Glej katalog: Ko-
čevska Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nem-
cev). Redkeje jemljejo upravno mejo nekdanje občine. V
besedilu se omejujem na tretjo, cerkvenoupravno mejo
dekanije Kočevje.
2 Natančneje so posamezne stavbe opisane v knjigi
Cerkve na Kočevskem nekoč in danes, Kočevje, 1993.
Uvod knjige je napisal France M. Dolinar, topografijo
sva na podlagi gradiva, ki ga je več let zbiral Mitja Fe-
renc in s pomočjo terenskih ogledov (pomlad in poletje
1993) napisala Mitja Ferenc in Gojko Zupan. V doku-
mentaciji Uprave za kulturno dediščino so obširnejši
opisi posameznih stavb. Objekti predstavljajo skoraj 5%
vseh slovenskih sakralnih stavb.
3 Dokumentirano je 77 rušenj do leta 1980.
France STELE, Umetnost Dolenjske: Kulturno geo-
grafski poskus k problemu slovenske umetnostne zgo-
dovine. Etnolog V in VL Ljubljana, 1933. s. 177-200.
likadji z značilnim naslovom Etnolog in s tem
opredelil značaja pisanja. Ugotovil je, da se ob
zemljepisnem položaju v obravnavanem delu Slo-
venije kaže posebno razpoloženje rase in njena
tradidja. Zapisal je, da so nujne topografske raz-
iskave umetnostnih zgodovinarjev in etnologov, ki
bodo osvetlile vse detajle in ne zgolj vrhunske
izdelke.
Viktor Steska je pred prelomom stoletja pisal
prve okvirne topografije^, po drugi svetovni vojni
je sakralne spomenike skupaj s sodelavd raz-
iskoval Marijan Zadnikar^, urbanistično shemo Ko-
čevja je predstavil Stane Bemik^. Posebej je o ko-
čevski ustvarjalnosti pisal še Ivan Komelj^. Izčrpno
je zgodovinske vire in terenske raziskave v prvo in
edino celostno zgodovinsko prezentadjo kočev-
skega ozemlja zaokrožil Mitja Ferenc^.
Cas je znotraj Kočevskega tekel počasneje.
Gozdno območje je bilo neposeljeno, posamezni
zaselki so stali ob redkih poteh in rekah. Rob
krščanske Evrope je v srednjem veku, od srede 14.
st. naprej, poseljevala zmes Slovencev in trmastih
Nemcev. Vsaka novost se je tu uveljavila več
desetletij kasneje kot v ostali Sloveniji. Posamezne
značilnosti arhitekture, kiparstva in slikarstva ka-
žejo podobnost z Belo krajino, druge so slične
koroškim in tirolskim virom. Kolonizadjski vpliv s
Tirolske in Koroške je opaznejši v tlorisnih shemah
vasi in v postavitvah cerkva na izpostavljene robo-
ve naselij, včasih na poudarjen otok sredi vasi.
"Slovenska" tipika s skrito kontinuiteto gradišč in
refugijev odseva v cerkvah na vrhu gričev ali na
Viktor STESKA, Doneski k zgodovini kočevske fare.
Zgodovinski zbornik. Priloga Ljubljanskemu škofij-
skemu listu VIH/30, VIII/31, IX/31, IX/37, X/38, Ljubljana,
od 1895-1897.
6 Marijan ZADNIKAR, Gradivo za umetnostno topo-
grafijo Kočevske, Zavod za spomeniško varstvo SRS,
Ljubljana, 1968.
7 Stane BERNIK, Kočevje Urbanistično-arhitekturni oris;
topografsko gradivo, Ljubljana, 1969.
Samostojno poglavje pod naslovom Umetnostni spo-
meniki Kočevske je Dr. Ivan Komelj napisal za knjigo
Kočevsko, Kočevje 1956.
9 Mitja FERENC, Izgubljena kulturna dediščina kočev-
skih Nemcev, Ljubljana, 1993. Ob katalogu je po-
membna informacija razstava z dodatnimi opisi na
panojih.
85
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Uničena notranjost s slavoločno steno podružnične cerkve sv. Trojice, RajndoJ,
17. stol. (foto Josef Domig, 1924).
razglednih pomolih. Pri gradnji in krašenju cerkva
je šlo cesto za podzavestne odločitve, kjer je
vplivala sestava prebivalstva. V podobno revni Beli
krajini se je v arhitekturi, najbolj v stavbnih
lupinah, v poznem 17. stol. razživel barok. Na ob-
močju Kočevja se je pojavil nekaj kasneje zgolj v
redkih reprezentančnih prezidavah in nekaj čebu-
lastih kapah _ zvonikov ob romarskih poteh. Za-
snova Nove Štifte je odmevala na Vinjem vrhu. V
vmesnem prostoru je podobno obliko dobil le par
kapel. Še danes najbolj znani, akademsko šolani
kipar področja teše kipe s sekiro; njegovi kolegi
izven regije rezbarijo z dleti^". Če bi v likovni
pregled vključili zgolj vrhunske izdelke, ki izvirajo
z območja ali so zašli na Kočevsko, bi büa slika
ustvarjalnosti izkrivljena. Na drugi strani običajni
likovni izdelki Kočevskega redko presegajo nivo
ljudske umetnosti. Vsi so dragocena priča medse-
bojnih oplajanj "vrhunskega ustvarjanja" in želja
ter zmogljivosti province. Likovnost med Rinžo in
Kolpo je zastala, enako kot je obstal razvoj rastlinja
v hladnih kraških vrtačah. Biologom so pasovi
endemičnega ledenodobnega rastlinja dragocen
laboratorij. Enako se je pokazalo pri pričah
umetnostne preteklosti, ki so vez med posamez-
nimi minulimi dobami. Zato sem avtohtono li-
kovno ustvarjalnost Kočevskega poimenoval Ende-
mitska umetnost.
Gradbeniki so zidali skromno. Racionalnost je
opazna v kanmitih apnenčastih zidovih^^ razvalin,
ki jih ne prekrivajo več ometi. Starejših, domnevno
lesenih sakralnih stavb ni več^^. Zamenjali so jih
ometani ali kamniti zunanji zidovi. Standardne tlo-
rise sestavljajo: odprta lopa na zahodni strani,
manjša pravokotna ladja in ožji, trishano zaključen
ali zaobljen prezbiterij. Le redki prezbiteriji imajo
gotski talni zidec^^.
Stopnjevanje kvadraste ladje z ravnim lesenim
stropom v zidan in obokan prezbiterij je pravilo, ki
je v prostoru med Ribnico in Osilnico vladalo do
poznega 18. stol. Strehe so bile dvokapne. Strešne
tramove in strope ter skodlasto kritino so ljudje
sami tesali iz lesa okoliških gozdov. Vešče mojstre
so poiskali le za klesanje okenskih okvirov, vrat in
obočnih reber. V Sloveniji so kamnoseki za čle-
nitve najraje uporabljali peščenjak ali tuf. Na Ko-
čevskem so za obočne člene skoraj brez izjeme
dolbli lehnjak. Tradicija form je bila trdoživa. Kam-
niti členi so še v sedemnajstem stoletju, ki je
drugje rojeval baročno življenje, ostajali gotsko po-
rezani. Sakralni objekti so se razlikovali od sta-
lo
Kipar Stane Jarm; jeseni 1995 je postavljena njegova raz-
stava v galeriji v Kostanjevici.
Apnenec so nalomili v najbližjem kamnolomu ali kar pri
pripravi terena za gradnjo.
Domneve potrjujejo stanovanjske hiše, kjer so lesene
stene prekrili z ometi in fotografije starejših lesenih
svetišč. Do danes so bili ohranjeni celo leseni, le z
ometom prekriti oboki - npr. Polom.
Kapela Sv. Krvi v Mozlju ima ohranjen zidec z zgor-
njim, porezanim robom iz kosov klesanega lehnjaka.
86
3
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Skica oltarja sv. Ane, delavniška tradicija
družine Rutar in farm. Spodnji Vecenbati, 19.
stol. (Janez farm).
novanjskih hiš zaradi zvončnici^, dvignjenih sten
z odprtinama za zvonova in samostojno streho.
Odprte zvončnice nad vhodnimi vrati so v devet-
najstem stoletju običajno zamenjali zvoniki z vitko,
korenasto neogotsko kapo. Skodle so se umaknile
pločevini, opečnim in betonskim strešnikom. Višin-
ski zagon zvonikov ni presegel višin najvišjih
smrek. Redka čokata pritličja stolpov so običajno
znak starejših zidav in utrjenih taborskih stolpov
in ne ambidoznejših form^^
Samosvoji patrodniji so najstarejši dokaz časov-
ne rasti posameznih cerkva. Natančno raziskavo te
teme še čakamo. Okvirne analize potrjujejo do
sedaj znana zgodovinska dejstva. Stavbe so najprej
gradili v večjih središčih (Kočevje) in ob poteh
(Mozelj). Pred sredino 14. stol. zidanih cerkva na
ožjem območju ni bilo^^. V arhivih so kot starejše
omenjene sakralne stavbe v Kočevju, Kostelu, Osil-
nid in v Gotenid ter na robu sedanje dekanije v
Poljanah^^. Imena cerkva ob cestnih povezavali so
navezana na zavetnike romarjev (Jakob, Trije
kralji). Kasneje so številnejši zavetniki pred bolez-
nimi (npr. Kozma in Damijan, Valentin). Na glav-
nih oltarjih je sorazmerno malo kmečkih svetnikov
in priprošnjikovl^, ki so redni spremljevald
stranskihl^.
Vzporednica analizam arhitekture je patrodnij
Kostela. Sredi trga Kostel stoji cerkvica sv. Treh
kraljev. Postavljena je v zavetju gradu in ob poti,
v kraju, v katerega so se zatekali romarji^O. Sve-
tišče je gotovo eno starejših s tem patrocinijem v
Sloveniji, nastalo je lahko najprej v drugi polovid
14. stol.21.
Baročni razcvet potrjujejo kapele in cerkve, po-
svečene Frandšku Ksaveriju^^. Značilni patrodnij
18. stol. žal ni našel odmeva v smelem valovanju
arhitekturnih plaščev. Centralno zasnovo kapele
na obrobju kočevskega mesta le v odmevih pri-
merjamo z omenjeno Novo Štifto ali Vinjim vrhom
v Beli Krajini. Edino dvostolpno pročelje s če-
bulastimi kapami so postavili v Nemški Loki. Na
novi par stolpov so morali čakati do 20. stoletja.
Oprema cerkva kaže svojo zgodbo. Med ostan-
ki opreme so izdelki, ki izstopajo s starostjo ali
kvaliteto. Kadilnica iz Kostela^^ je najstarejši znan
primer svoje vrste v Sloveniji, enako velja za pre-
delano gotsko monštranco iz Gotenice^^. Svetniška
slika Janeza Kandja, izdelek Fortunata Berganta in
druga s Kristusovo podobo iz kroga Valentina
Metzingerja^^ sta olji, ki sodita v narodne muzeje.
Zlati oltarji sedenmajstega stoletja v Ribjeku in
na Trati v Kočevju so vzporednica izdelkom s so-
sednjih podrodj. Razgledani naročniki so jih naro-
čili izven območja in prepeljali v svoja svetišča.
Nekaj opreme je prišlo iz razpuščenih samostanov
v času jožefinskih reform. Nivoja niso presegli v
devetnajstem stoletju, kljub delavnicam v okolid
Kočevja in Osilnid. Izjema so rokokojsko vitke fi-
14 Zvončnice se razlikujejo od zvonikov na preslico. Imajo
široko, štirikapno streho. Zvončnice so osrednjeslo-
venska značilnost.
Dokazan del tabora je stolp v Mozlju, enako velja za
pritličje zvonika v Dragi in na Fari.
1° Romanski elementi cerkve v Štalcerjih so bolj želja
redkih raziskovalcev kot realna oblika 13. stol.
17 Anton SKUBIC, Zgodovina Ribnice in ribniške pokra-
jine, Buenos Aires, 1976. str. 14.
18 cerkva je bilo posvečenih zavetniku živine sv. Le-
nartu.
19 Notburgo srečamo na več stranskih oltarjih, celo na vi-
tražu v Stari cerkvi. Podobno velja za Izidorja.
2^ Romarji so hodili v Köln, kjer so shranjene relikvije
kraljev. Ena cerkev povečena sv. Trem kraljem je bUa v
Kostelu, druga v Črnem potoku, kar je za skromno raz-
daljo med njima nenavadno.
21 Leto svetnikov I, Ljubljana, 1968, str. 110.
22 Kočevje, Kočevska Reka, Stari Kot, Zadere.
23 Kadilnica je shranjena v zbirki Narodnega muzeja.
24 Monštranca je bila predelana in je datirana 1517.
Shranjena je v cerkveni zbirki.
25 Bergantova slika Janeza Kancija je nastala 1768 in je
stala na stranskem oltarju v Dolgi vasi. Podoba Kristus
Zveličar, nastala po 1750, je bila pritrjena v glavnem
oltarju v Dolgi vasi.
87
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Podrta zunanjost cerkve z zaprto lopo in zvončnico, podružnična cerkev sv. Trojice,
Rajndol, 17. stol (foto Josef Domig, 1924)
gure glavnega oltarja v župni cerkvi v Mozlju, ki
še skrivajo pravega avtorja. Kipi iz Mozlja^^ ter
Kočevske Reke^-^ govore, da je območje imelo
umetnine, ki so uvrščene v vrh slovenske kulturne
dediščine svoje dobe. Posebnost, ki sodi v vsak
pregled slovenskega baroka, sta stranska oltarja v
mozeljski župni cerkvi. Med boljša uvožena izdel-
ka sodita še sliki Jurija Šubica. Na stranskem oltar-
ju v Osilnid je stala oljna podoba Poklona sv. Treh
kraljev in njej nasproti znova zdravnika sv. Kozma
in Damijan^. Odtno sta bili podobi naročeni za
konkreten prostor. Uvoženi, leta 1887 naslikani
sliki sta ostali brez neposrednih naslednikov v
svoji cerkvi in okoüd.
Podobno domnevamo za zvonove, ki so bili
pogosto najbolj dragocen del cerkvene opreme.
Ulili so jih v najbolj znanih livarnah v Ljubljani in
širše. Neposrednih dokazov je malo, ker je avstro-
ogrsko vojaštvo 1917 odneslo skoraj vse bronaste
izdelke. Kar je ostalo, so raznesli v času druge
svetovne vojne.
Notranjosti cerkva so bile poslikane. Dokumen-
tirani primeri segajo od poznega 15. stol. do
našega časa. Prezbiteriji ali ladje v Črnem Potoku,
Klinji vasi, Podstenah, Polomu, Ribjeku in Vidmu
kažejo fragmente oJiranjenih fresk. Na fotografijah
so dokazane slikane stenske dekoradje še v Kočah
ter Novih Lazih. Prizori povezujejo ikonografijo
pisane gotike^^ s poznobaročnimi okrasi. Slikarije
so bile pogosto delo domačih delavnic.
V cerkvi v Klinji vasi so restavratorji na sla-
voloku pred kratkim^'' odkrili podobo viteza na
konju: sv. Jurija. Slikar je barve prilagodil paleti, ki
jo je uporabljal avtor poslikav lesenega stropa. Pri
izbiri podobe viteza v oklepu in z vihrajodm
ogrinjalom se je naslonil na grafične liste poznega
17. stol. Poteza čopiča je dovolj samozavestna.
Kvaliteta slik je malenkost boljša kot stropne deko-
radje ali slabše ohranjena poslikava v Vidmu.
Leto 1995 je na Kočevskem pokazalo še drugo
večjo stensko poslikavo. Prefinjeni podobi sv. Mi-
haela s tehtnico se je v Črnem potoku pridružil
Pohod treh kraljev na nasprotni, severni steni^^.
Freska je oblikovana kot stenska preproga. Prizor
okvirja širok dekorativni pas, ki formira podol-
govat pravokotnik^^. V njem kopiüjajo drug za
drugim štirje konji z velikimi glavami in kmečko
tršatimi oblinami. Dva kralja jezdita skupaj z
oprodo, prvi kralj je razjahal in se verjetno
Kipi sv. Lenarta in obeh prvakov apostolov ter okras
atike in skulpture robnih oltarjev so nastali v neki
ljubljanski delavnici okoli 1764.
Avtor je po mnenju Sergeja Vrišerja Frančišek Duldt iz
leta 1765.
^ Sliki sta shranjeni v Narodni galeriji. V Osilnici sta ko-
piji.
Oboki prezbiterijev so bili namenjeni Kristusu ali pri-
zorom z Marijo, nižje so bile svetniške legende.
Freske, ki so bile delno vidne pod ometi, je očistil re-
stavrator Ivan Bogovčič jeseni 1995. Dokazane so slike
na slavoločni steni, v ladji sledov fresk rüso našli. Po-
dobe še niso retuširane.
Freska je bila očiščena poleti 1995. Dela je tudi tu vodil
Restavratorski centerin g. Ivan Bogovčič. Podatke pa je
posredovala Alenka Železnik, za kar se ji zahvaljujem.
•^^ Prizor je poškodovan, ker so v 19. stol. vzidali dve okni.
Komaj berljiv je tudi sprednji del s prizorom pred He-
rodom.
88
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Vas in dominantna dvostolpna cerkev, župnijska cerkev Žalostne Matere božje, \
Nemška Loka, 1763 (foto Bundesarchiv Koblenz) j
priklonil pred Herodom^^. Ob jezdecih hodi par J
spremljevalcev. Izrazitejši oproda v modrem obla-
čilu spominja na Petra Klepca z dolgimi, rdečimi
dokolenkami. Baročno razgibana je stoja konj, ki se
vzpenjajo. Poznavalci postavljajo nastanek teh po-
dob v pozno 16. stol.34 Za slikarja, ki je slikal te
podobe, se je takoj pojavilo ime: Mojster Martina
Krpana. Velike, okorne figure spominjajo na Kra-
jjgyg35 ilustracije, ki so nastale tri stoletja kasneje.
Verjetno so slikali podobe pred rezbarjenjem
oltarja, največ desetletje pred 1580^^. Ikonografska
posebnost je povezava slikanih prizorov in rez-
Ijanega zlatega oltarja v kontinuirano zgodbo.
Verjetno segajo skromno dokumentirani ostan-
ki slikarij v Polomu enako v pozno 16. stol., čeprav
smo jih optimistični popisovalci postavljali celo v
pozno petnajsto stoletje. Na levi, severni steni je
bU, enako kot v Črnem potoku, naslikan Pohod
kraljev. Dekorativni stenski okrasi so nastajali tudi
v 19. stol. Tradicija figuralnih stenskih slik je
hdoživa in sega celo do zadnje svetovne vojne.
Prezbiterij v Polomu je datiran z letnico 1838, na
stenah pa so razpoznavni Lovrenc, Peter, Pavel,
Štefan, slikani s hladno učinkujočimi barvnimi
Figura Heroda je skoraj do nespoznavnosti uničena. Ver-
jetno ne gre za Marijo z otrokom. V vogalu je naslikano
še Križanje, brez neposredne povezave s Herodom.
Mnenje dr. E. Cevca. Za prijazno oceno se mu zahva-
ljujem.
•^5 Tone Kralj, 1954
^° Datacija oltarja ni natančna, ker so figure večkrat pre-
barvane. Najstarejši grafiti na hrbtni straiü segajo pred
konec 17. stol.
Uničena poslikava Kristusovega rojstva in
podobe apostolov, podružnična cerkev sv. Jurija,
Novi Lazi, 17. stol (foto France Stele 1935)
89
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
.3
1995
Uničen glavni oltar cerkve v Dolgi vasi, bližina
Valentina Metzingerja, okoli 1750 (foto Marijan
Zadnikar, 1948, Arhiv uprave za kulturno
dediščino)
toni. Mediteranska mehkoba je segla v poslikavo
oltarne stene Stare Cerkve^^ in v Kočevje^^.
Vrnimo se k arhitekturi. Središče Kočevskega,
Kočevje ima eno samo višinsko dominanto. Nad ;
mestom vlada od 19. juliju 1903. nova dvostolpna, i
neoromanska cerkev. Nastala je v času prvih topo- j
grafskih popisov V. Steske. Postavili so jo s po- j
močjo knezov Auerspergov kot pendant gradu,
bolje baročni palači, ki je bila ena od številnih
žrtev druge svetovne vojne na tem območju. Sta-
rejša, baročna plemiška cerkev na isti lokaciji je
bila žrtvovana za novo samozavest mesta, ute- ¦
meljeno z železnico in rudnikom. Likovni in sa- j
kralni simbol seva skozi kočevska zvonika vero v J
lepo in božje. Arhitekt Friedrich vitez Schmidt, i
avtor Mestne hiše na Dunaju, je bil pravi avtor \
zvonikov in cerkve za Kočevje in njegovo zlato i
dobo. Kočevski Nemd so iz prestolnice avstro-
ogrske države pripeljali uveljavljenega arhitekta. :
To ni mogel biti Loos ali Plečnik ali Fabiani, i
Načrtovalec je moral biti predstavnik nemškega {
historizma in šablonskih načrtov. Prostorna cerkev ;
Domenico Fabris (1860) se je naslonil na Tizianove
predloge in modne prerafaelite.
3° Avtor fresk v slovenski skupščini, Slavko Pengov, je kot
eno svojih prvih del izpeljal poslikavo apside župne
cerkve v Kočevju. V tradiciji zgodnjekrščanskih moza-
ikov je upodobil Kristusa učitelja med angeli, svetniki in
apostoli.
Fortunat Bergant Podoba Janeza Kantija, Dolga
vas, 1755 (foto Marijan Zadnikar, 1948, Arhiv
uprave za kulturno dediščino)
je bila vrh umetnostnega razvoja na Kočevskem in
njegov labodji spev, bila je zrcalo razvoja indu-
Odstranjerü leseni poslikani strop, podružručna
cerkev sv. Nikolaja, Videm, 16. stol. (foto Marija
Kundegraber, 1961)
90
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Uničeni detajl stropne ßguralne poslikave, podružnična cerkev sv. Andreja, Kleč,
17. stol (foto Bundesarchiv Koblenz)
Freske na severni steni podružnične cerkve sv. Treh kraljev, "Mojster Martina Krpana",
Črni Potok, pozno 16. stol (foto Gojko Zupan, 1995)
91
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
Uničena freska - Glava apostola Petra,
podružnična cerkev sv. Jurija, Novi Lazi,
pozno 16. stol (foto France Stele, 1935)
strije in velikonemške ideje. Razsežno župnijsko
svetišče v Kočevju bi lahko büo sedež škofa^^, če
ne bi desetletje kasneje prišle v deželo hude pre-
izkušnje, prva svetovna vojna, nova slovanska
država in druga svetovna vojna. Cerkev je büa
nenadoma prevelika za spremenjeno funkdjo kraja
in je postala simboličen Dunaj v malem.
Plemeniti F. Schmidt je načrtoval kamnito ko-
čevsko sakralno stavbo, kot bi vedel, da je na
krasu apnenec skoraj edino gradivo za zidavo.
Kamen je bü običajen material časa, z njim se je
Schmidt seznanjal med delom pri müanski stolnid
in ob prenavljanju glavnega pročelja katedrale sv.
Štefana. Zidovi župne cerkve sv. Jerneja so se-
stavljeni iz grobo klesanih kvadrov, ki valove v
duhu slik in pročelij tedanje dobe. Do sedem-
desetih let dvajsetega stoletja so v ožjem in širšem
okolju posnemali takšno zunanjo gradnjo s kam-
nitimi kladami. Stroge forme so dodale severnjaški
nadih. Enak radonalizem je od prvih zgradb štiri-
najstega  stoletja  obvladoval  najbolj  rustücalne
ambiente sakralnih stavb v Sloveniji. Pretanjena
likovnost, enako čuteča kot pri delih najboljših
umetnikov, je ostala vtkana v lokadjah cerkva in
kapel. Vsebina je büa funkdja likovne oblike in ta
njen izraz.
Mala regija ima kljub skromnemu Hkovnemu
nivoju znadlnosti ustvarjanja večjui dežel. Svoje
izdeU<e so prinašali umetniki iz širšega sveta, za-
sledimo furlanska in tirolska imena. Tu so kon-
tinuirano delovale posamezne podobarske delav-
nice; pogosteje v slovenskih vaseh. Svoje izdelke
so prodajale znotraj Kočevskega in vse do Kar-
lovca. Zahtevnejša dela so naročali na zahodu in
severozahodu, praktično nikoli vzhodno^^: v Cerk-
nem, Poljanski dolini, Ljubljani in na Tirolskem.
Ohranjeni ambienti so ostali redka priča pozno-
srednjeveškega nadna gradnje in dekoriranja
sakralnih prostorov. Skromne podružnice z zvon-
čnicami so most, ki povezuje visoko umetnost
večjih krajev in ljudsko umetnost, ki sega do po-
slikav skrinj in dekorativnih bogkovih kotov v
kmečkih izbah. Ambienti z lesenimi poslikanimi
stropi in okornimi oltarji so endemit, ki je nena-
domestljiva priča življenja naših dedov. Nücjer v
Sloveniji ni ohranjeno ali dokumentirano toliko
slikanih stropov. Ob obeh prenovljenih lesenih
dekoradjah v Klinji vasi in Ribjeku bi morali po-
sebej omeniti vsaj Videm, kjer so baročno dekora-
tivno slikarijo uničui ob prenovi v osemdesetüi
letih^l. Isti avtor kot v Klinji vasi je dekoriral
notranjost v Kleču, in podobna delavnica je delala
v Belem kamnu. Bolj samozavestna roka je upo-
rabljala čopič v Ratju in Prevolah.
Naše stoletje je büo čas velikih ujm, ki so na-
sledüe stoletja turških pustošenj. Turki so konti-
nuirano ropali že v 15. stol. Kar niso odnesli oni,
so morali ljudje oddati 1526. za obrambo proti
njim^2. Monštranco iz Gotenice je tedaj gotovo
skril duhovnik, ki ni verjel oblastem in njüiovi gra-
bežljivosti. Ljudje so se zatekali k svetrdkom, v
tabore, ki so jih sami uredili okoli cerkva (Mozelj,
Borovec, Gotenica, Kostel). Branili so svojo duhov-
no identiteto, svoje bližnje in pridelke, ki so jih
uspeli skriti za zidovi. Podoben čustven odnos je
büo iskanje pomod v boleznih ali gradnja cerkva
ob ozdravitvah. Marija Zavetnica in posamezni
svetniki so bui pogosto edkii tolažniki ljudi v
hudih času-i. V kapele in cerkve so prinašali düe-
tantsko slikane vendar prisrčne votivne podobe.
39
Prezbiterij je izjemno širok, v njem je stal neoromanski
baldahin, prostor je bil ločen od cerkve s kamnito
ograjo.
^" Velika razstava umetnostnih izdelkov zagrebške nad-
škofije ni pokazala nobenih vezi. Sveti trag, 900 godina
umjetnosti zagrebačke nadbiskupije 1094-1994, Muzej
Mimara, Zagreb, 1994. /katalog razstave/
Strop bi laho rekonstruirali, ker so ohranjeni barvni
posnetki dekoriranih lesenih kaset.
^ Cesar je 1526 odredil oddajo cerkvenega posodja za voj-
ni davek.
92
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Zunanjost župnijske cerkve sv. Jerneja, Kočevje
(prej sv. Sebastjana in sv. Fabijana) Friedrich
von Schmidt, 1903 (loto Josef Dornig, 1918)
Trdo delo in navezanost na zemljo sta pomagala
skozi viharje.
Med prvo svetovno vojno je avstrijska vojska
odpeljala vse večje zvonove. Hemingwayevske
slutnje so se uresničile. Izgubil se je dragocen del
dediščine, ki je bil v veliki meri vezan na lju-
bljanske zvonarje delavnice Samassa in njihove
predhodnike. Pokrajina si še ni opomogla, ko je
leta 1941 prišla druga svetovna vojna. Najhujši
udarec je bila izselitev Nemcev. Cerkve so ostale
zapuščene, nekaj opreme so prebivald celo odpe-
ljali s seboj proti Brežicam. Del svetniških podob
so shranili v zavetja domačih cerkva. Sledila so
rušenja in požigi Italijanov, Nemcev, partizanov in
celo četnikov. V izpraznjenem prostoru so za njimi
nekulturno gospodarili novi oblastniki. Prizadeta je
bila sakralna arhitektura, še bolj oprema in po-
slikave. Deli te opreme so se izgubljali v širše
okolje Slovenije in čez meje. Pri prenovah včasih
preveč hitimo in za svetlimi zidovi izginjajo dra-
gocene priče preteklosti^S. Kvalitetna prenova
cerkve v Ribjeku in podobno delo v Klinji vasi
kažeta pravo pot, sodelovanje strokovnjakov in
domačinov.
Kočevski genius lod ostaja na pragu 21. stoletja
podoben svoji zapisani zgodovini. Pred gradnjo
nove cerkve v Kočevski Reki je bil razpisan natečaj
za izbrano arhitekturo. Zmagal je projekt doma-
čina, ki ga ne odlikujejo modernistične forme.
Drugi javni natečaj je bil razpisan za kapelo ob
breznu pod Krenom. Izbrana je bila sveža oblika z
zaobljenim prostorom. Lokalni vpliv je sakralni
stavbi že pred izvedbo dodal skromen zvonik in s
tem prilagodil njeno osnovno obliko. Endemitska
miselnost rojeva novo endemitsko umetnost.
43 SkuriU so letve in deske stropa v Žurgih in omenjenega
v Vidmu. Uničili so večino fresk v Vidmu.
ZUSAMMENFASSUNG
Endemische Kunst in der Gottschee
Die Kirchen im genius loci
In der Gottschee sind einzelne, übervviegend
sakrale Kulturdenkmäler erhalten. Ihr Kunstwert
ist bescheiden. Trotz ihrer Abgelegenheit be-
deutete die Gottschee immer eine Heraus-
forderung für die Forscher. Der konservative,
deutschbeeinflußte Charakter dieses Gebietes
eignet sich im besonderen Maße zu einem
Vergleich des Kunstschaffens. Die Zeit verging in
der Gottschee langsamer. Jede Neuheit setzte sich
hier einige Jahrzehnte später durch als im übrigen
Slowenien.
Würde man in eine Ubersicht des Kunst-
schaffens nur die wenigen hervorragenden Kunst-
werke einbeziehen (die Monstranz aus Gote-
nica/Göttenitz, die Statuen von F. Duldt, die Ge-
mälde von Bergant), so ergäbe das ein falsches
Bild des Kunstschaffens in diesem Gebiet. Die
gängigen Kunststücke überschreiten nur selten das
Niveau der Volkskunst. Alle zusammen legen ein
wertvolles Zeugnis ab von der Wechselwirkung
zwischen dem "höchsten Kunstschaffen" und den
Wünschen und Leistungsfähigkeiten der Provinz.
Die bildende Kunst zwischen Rinža und Kolpa
blieb in der Zeit stehen, die Zeugnisse der
künstlerischen Vergangenheit stellen Verbind-
ungen zwischen den einzelnen vergangenen
Epochen her. Aus diesem Grunde nenne ich das
autochthone Kunstschaffen in der Gottschee "en-
demische Kunst". Sie kommt in der bewährten
zentralslowenischen Grundrißschema der Pfarr-
kirchen zum Ausdruck Es beginnt mit einer
93
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
offenen Vorhalle und geht unter einem zwei-
bogigen Erdgeschoß des Glockenturms in ein
quadratförmiges Kirchenschiff über und durch
einen Triumphbogen in ein dreiseitig abschließ-
endes und gewölbtes Presbyterium. Wegen ihrer
ungeschickten Nachahmung der Malereien im
Innern und wegen der bemalten Holzdecken
erirmem die kleinen Kirchen an Bauemtruhen.
Größere Ambitionen kommen in den "goldenen"
Altären des 17. Jahrhunderts und in der Barock-
architektur der seltenen Sakralräume der Pfarr-
kirchen zum Ausdruck. Einen Höhepunkt der
Wünsche und Leistungsfähigkeiten der Gegend
und zugleich einen Schwanengesang stellt die
Pfarrkirche des hl. Bartholomäus in Gottschee dar,
ein Nachhall des Wiener Historizismus.
94
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Alojz Cindrič
Kočevski študenti na Dunajski univerzi (1365-1917)
Gradivo za proučevanje kočevskega
izobraženstva
Vpisne knjige študentov (Hauptmatrikeln), ki
jih hrani Univerzitetni arhiv na Dunaju, so odličen
vir za proučevanje izobraženstva. Pomembnosti
spoznavanja in vrednosti proučevanja ter izdajanja
le-teh se se univerze zavedale že zelo zgodaj. Prve
znanstvene edicije so se pojavile že v začetku 19.
stoletja. Dunajska univerza pa je do sedaj izdala
prvih osem matrik (1365-1714/15).^ Glavne matrike
(Hauptmatrikeln) se za dunajsko Univerzo vodijo
od ustanovitve univerze leta 1365 oz. kontinuirano
od leta 1377 do leta 1917 (izjemoma ne med leti
1794-1804). Shranjene so v Univerzitetnem arhivu
(Universitätsarchiv Wien) ter ohranjene v celoti v
osemindvajsetih rokopisnih zvezkih (knjigah).
Z ustanovno listino dunajske Univerze je bilo
predpisano, da se mora vsak novinec ob prihodu
na Univerzo, najkasneje pa v roku enega meseca,
oglasiti pri rektorju, kjer opravi prisego ter plača
vpisno takso. Rektor aJi njegov pooblaščenec ga je
nato vpisal v matriko. Poslej je pripadal Univerzi,
kar je vključevalo tudi pravice, t. j. bil je deležen
univerzitetnih privilegijev, oproščen vseh dajatev
in davkov ter sodno podvržen univerznemu so-
dišču. To dejanje se je imenovalo imatrikulacija
(Immatriculatio) - vpis. Ob ustanovitvi univerze je
potekal vpis enkrat letno, z albertinsko listino leta
1385 pa dvakrat letno.2 V prvi matriki (1377-1420)
so študenti razvrščeni po fakultetah, kasneje (od
1385) po akademskih nadjah (avstrijska, renska,
madžarska in saška), nato zopet po fakultetah, v
določenih obdobjih pa študente razvrščajo po letih
ali celo mesedh vpisa. Podatki o vpisanih štu-
dentih, ki jih vsebujejo matrike, so v različnih
časovnih obdobjih različni. Na začetku matrike je
navedeno leto oz. semester, sledi ime rektorja z
vsemi naslovi in nazivi ter funkdjami. Študente
navajajo najprej z imenom nato s priimkom, sle-
dijo akademski nazivi, deželni oz. krajevni izvor,
podatki o sodalnem izvoru (status, poklic očeta,
štipendija, šolnina) ter podatki o študiju (fakulteta,
letnik in stopnja študija). Podatki o vpisanih štu-
Franz Gall, Die Matrikel der Universität Wien. Band I.
(1377-1450). Wien, 1956 (Predgovor).
2   Franz Gall, Alma Mater Rudolphina 1365-1965. Wien,
Austria Press, 1965.
dentih v glavnih matrikah po reformnem letu 1848
so bolj sumarični, kajti po tem letu preidejo na
sistem vpisnic (Nationalie) z od države predpi-
sanimi formularji, ki sprašujejo po raznovrstnih
podatkih ter jih študenti sami izpolnjujejo.
Za študente, ki so prihajali s Kočevskega, se v
matrikah običajno navaja kot krajevni izvor Kočev-
je, zapisan v nemški ali latinski obliki (Gottschee,
Gotscheuiensis, Gocze, Chotsche, Cothtscze,
Kotsee, Gotsey, Cocze, Kotschew, etc.). Šele proti
koncu 15. stoletja zasledimo poleg kraja navedeno
tudi deželo - Camiolus in v devetnajstem stoletju
Krain ali Ilirien. V devetnajstem stoletju pa se
poleg Kočevja v matrikah pojavljajo in navajajo
tudi ostali kraji Kočevskega, izjema je kraj Mozelj,
ki je omenjen že leta 1568.
Leta 1489 se je vpisal Nicolaus Speck, pri kate-
rem je navedena dežela Camiolus.
Dežela Camiolus se pri kočevskih študentih
navaja 23-krat. Pri študentu Josepu JackHtschu,
vpisanem leta 1804, se poleg kraja navaja dežela
l6-ain (navedena 53-krat). Leta 1820 pa pri štu-
dentu Jakobu Mordaxu najdemo ime dežele Ilirien.
Zanimiv je tudi podatek pri študentu Thomasu
Creneusu, ki se je vpisal leta 1568 ter je naveden v
okvim avstrijske nadje, kot ime dežele pa je nave-
deno Styms; pri študentu Ferdinandu Wolfseg-
gerju, vpisanem leta 1898, pa je navedeno Osterr.
Za prvo obdobje, nekako do leta 1500, ko ni
podatkov o deželni pripadnosti študentov in ob
upoštevanju dejstva, da je v monarhiji več raz-
ličnih krajev poimenovanih z istim imenom, pri
nekaterih študentih ne moremo z zagotovostjo
trditi, da prihajajo ravno s Kočevskega. Iden-
tifikadjo nam otežuje tudi obdobje samo, saj so
nekateri študenti poimenovani s krstnim imenom
oz. tudi s krstnim imenom očeta. Takih je enajst.
Negotov je tudi izvor trinajstih študentov, in
sicer: sedem jih je imatrikuliranih med študenti
ogrske nadje (v katero so spadali študenti s hrvaš-
kega ozemlja, medtem ko so študente s slo-
venskega ozemlja prištevali k avstrijski naciji). Pri
štirih študentih je nekdo naknadno pripisal za-
znamek "Ungarns". Pri dveh študentih, vpisanih
leta 1665 in 1675, se omenja samo kraj "ex co-
mitatu Gottscheviensi". Vseh trinajst vpisanih štu-
dentov bi glede na kraj lahko uvrstili med Koče-
varje in tudi nekatera rodbinska imena iz Kočev-
95
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
skega urbarja (leta 1574)3 jg ^^^^ primerjati s pri-
imki vpisanih. Študenti pa so lahko prišli iz jugo-
zahodnega dela Kočevskega, ozemlja, na katerem
so si hrvaški plemiči (Frankopani, Zrinjski) pri-
svajali vedno več pravic. Dolgotrajna pravda za-
radi spornega ozernlja se je končala šele ob koncu
18. stoletja.4
Poblematični pa so še trije študenti, ki sem jih
na osnovi priimkov uvrstil med kočevske študente.
Pri dveh sta zapisana samo ime in priimek
(Gotsch, Gotschell) brez kraja in dežele, pri enem
pa je poleg priimka (Gotscher) navedena tudi de-
žela Camiolus. Vse tri donmevno uvrščam med
študente s Kočevskega. Na osnovi podatkov, ki
nam jih nudijo matrike vpisanih ter z upošte-
vanjem in vključevanjem tistih študentov, za ka-
tere ne moremo zagotovo trditi, da izhajajo s ko-
čevskega prostora, se je dunajsko Univerzo v
obravnavanem obdobju vpisalo 161 študentov.
Prvi vpisani študent, pri katerem je naveden
kraj, po katerem bi lahko sodili, da prihaja s Ko-
čevskega, je Johannis Casper. Johannis se je leta
1382 vpisal na dunajsko univerzo, poleg kraja
(Chotsaw) pa je navedena tudi oglejska nadškofija.
Omemba oglejske patriarhije vzbuja domnevo, da
prihaja s Kočevskega, kajti Kočevska je bila v tem
času cerkvenopravno podrejena oglejskemu patri-
arhatu (ukinjen leta 1751).^ Prav tako ima enak
zaznamek študent Vitus Fröstl, vpisan leta 1514
(de Kotsche ex Patriarhatu Acquilegiensis).
Že zelo zgodaj pa zasledimo pri študentih s
Kočevskega priimke. Prvi vpisani študent, pri kate-
rem je naveden priimek, je Petrus Fuchs, vpisan
leta 1424. Priimek Fuchs zasledimo tudi v že ome-
njenem kočevskem urbarju.^ Enake priimke, kot so
priimki vpisanih, je v urbarju moč najti tudi pri
zapisih o okoliških vaseh in zaselkih. Med vpisa-
nimi študenti zasledimo tudi pogosto pojavljanje
istih priimkov, iz česar lahko sklepamo, da neka-
teri študenti izhajajo iz istih družin. Tako se pri-
imek Peer pojavi kar petkrat, priimki Losser,
Remel in Wolfsegger trikrat, petnajst priimkov pa
se pojavi dvakrat.
Kot sem že omenil, se je vpis vršil dvakrat
letno (letni semester 14. aprila in zimski 13.
oktobra), včasih pa se je kakšen študent vpisal tudi
med letom. Leta 1665 in leta 1913 so se iz
Kočevskega vpisali kar po štirje študenti, v osmih
primerih so bili vpisani trije na leto, v enain-
dvajsetih primerih zasledimo po dva vpisana štu-
denta na leto. V prvih treh stoletjih, do leta 17(X),
3 Ivan Simonič, Migracije na Kočevskem v luči priimkov,
v: Etnolog, knj. VII, Ljubljana 1934, str. 107-138.
4 Kočevski zbornik. Razprave o Kočevski in njenih ljudeh.
Ljubljana, 1939, str. 126.
5 Cerkve na Kočevskem nekoč in danes. Kočevje, 1993.
Ivan Simonič, n.d.
se jih je vpisalo približno po trideset na stoletje
(32, 32, 30); med leti 1700-1800 samo 8 štiidentov
(v tem obdobju sta v matrikah velikokrat nave-
dena samo priimek in ime vpisanega študenta). V
letih 1800-1900 se je vpisalo 43 šti:dentov in med
leti 1900-1917 devetnajst študentov.
Pri štiriinsedemdesetih študentih je navedena
tudi smer študija. Tako izvemo, da je 19 študentov
študiralo filozofske študije, osemintrideset jih je
študiralo pravo (eden kameraHstiko), osem medi-
cino, dva farmacijo, štirje teologijo, pri treh štu-
dentih pa je naveden zaznamek parvista (začet-
nik).
Pri treh študentih je zapisan tudi letnik, v
katerega so se vpisali. Tako se je Josep Jacklitsch
vpisal v drugi letnik medicine (1804), Josep Jurko-
witsch v četrti letnik prava leta 1828 in študent
Andreas Urschitsch prav tako pravo leta 1840. Višji
letnik za prvi vpis lahko pomeni, da so študirali
sprva na kakšni drugi univerzi, nato pa se
prepisali na dunajsko Univerzo.
Za prikaz socialnega položaja kočevskih štu-
dentov pridejo v poštev podatki o šolnini, šti-
pendiji, socialnem stanu in poklicu staršev. Podatki
v matrikah so velikokrat pomanjkljivi ali sploh
izpuščeni. Največ podatkov nudijo matrike v pred-
marčnem obdobju. O sodalnem položaju vpisanih
je moč sklepati že iz višine vpisne takse, ki se je
plačevala glede na sodalni in materialni položaj
študenta. Po navadi je bila osnova tedenska vsota,
potrebna za preživetje študenta. Od 161 vpisanih
kočevskih študentov jih je šolnino plačalo 54. Za
plačevanje šolnine so se uporabljali novd različnih
provenienc (groši, krajcarji, goldinarji). Višina vpis-
nine se je razlikovala tudi glede na smer študija;
za filozofske študije je bila najnižja, najvišja pa za
študij medicine. V prvem obdobju je vpisnina
znašala 2 groša (4 kg kruha je bilo moč dobiti za 1
groš)^ in se je kasneje spreminjala. Revni študenti
so bUi povsem oproščeni vpisnine (za take je v
matrikah zaznamek pauper, gratis, nihil, solvit,
arm), kar kaže na sodalno odprtost Univerze. Pri
desetih kočevskih študentih je zaznamek pauper,
pri dveh pa arm (ubog), kar pomeni, da šolnine
niso plačali. Za ostale študente ni podatkov.
Petnajst študentov je prejemalo štipendijo.
Trinajst jih je prejemalo Knafljevo^, dva pa drugo.
Sliko o sodalnem stanu in položaju vpisanih
nam nudijo zaznamki kot: dvis, burger, dedit,
quivis, baron, "aris", navedeni ob imenih štu-
dentov.
V matrikah za predmarčno obdobje zasledimo
tudi poklic, s katerim se je ukvarjal oče vpisanega.
'    Franz Gall, Die Matrikel der Universutät Wien. Wien,
1956 (Predgovor).
Podatki so prevzeti iz knjige dr. P. Vodopivca: Luka
Knafelj in štipendisti njegove ustanove. Ljubljana, 1971.
96
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Dva študnta sta bila sinova graščakov, štirje so
izvirali iz vrst uradništva, dva trgovcev, trije štu-
denti pa so bili sinovi zemljiškega posestnika, goz-
darskega mojstra in kmeta. Pri nekaterih študentih
zasledimo tudi druge podatke. Tako je pri štu-
dentu Juliusu Murglu, vpisanem 1850, navedena
starost 21 let in veroizpoved (katolik), pri Bartho-
lomäusu Lenzeku, ki se je vpisal leta 1851 na
teološko fakulteto, pa je podatek, da stanuje v
Avguštineju (Kloster bei St. Augustin), v katerem
so sicer živeli študenti, ki so študirali teologijo. Pri
študentu Michaeln Vellerju vpisanem leta 1486,
najdemo podatek Canonicus Laibacensis.
Kakšna življenska pot in usoda je spremljala te
študente, ali so študij končali ter koliko se jih je
vrnilo na rodno grudo, je seveda predmet na-
daljnjega proučevanja in raziskovanja, kajti namen
članka je podati izhodiščno informacijo o kočev-
skih študentih na dunajski Univerzi.
Dunajska Univerza (razglednica odposlana leta 1909)
Kočevski študenti na dunajski Urüverzi
V seznamu navajam študente kronološko; po-
leg imena in priimka so navedeni kraj, dežela, leto
vpisa, letnik, fakulteta, socialni status, šolnina, po-
klic očeta, štipendija, signatura matrike M. in na
koncu opomba. Naštetih podatkov ne najdemo pri
vseh študentih, kar je odvisno od zapisa in ob-
dobja. Vprašaj za nekaterimi priimki pomeni:
?   domnevno izhaja iz Kočevskega
??   v matrikah zaveden med študenti Ogrske na-
dje
??? naknadno pripisan zaznamek Ungarns
Okrajšave
dt. - dedit
gr. - gros
er. - krajcar
log. - logicus
methp. - metaphisica
p. - pauper
sol. - solidus
den. - denarius
gramm. - gramatista
parv. - parvista
M. - matrika
syn. - syntaxista
rhet. - rhetor
Johannis-Caspar? de Chotsaw 1382 Januar 21 dt. 2 gr.
M.l
Götschen? Hainricus 1395 April 13 dt. 2 gr. M.l
Caspar de Gocze 1401 Oktober 13 2 gr. M.l
Cristannus de Gotsey 1411 p. M.l
Mathlas de Gotsey 1411 p. M.l
Andree Cristanus de Gotsey 1411 p. M.l
Andreas?? de Chotsche 1424 p. M.2
Fuchs Petrus de Cothtscze 1424 Oktober 13p. M.2
Rasoris Jacobus de Cothtscze 1424 Oktober 13 p. M.2
Gregorius de Goczze 1427 p. M.2
Johannes de Goczze 1427 4 gr. M.2
Thomas de Goczze 1427 4 gr. M.2
Magerlein Fridericus de Gotzsee 1436 November 25 2
gr. M.2
97
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995;
Petritii?? Georgius de Gotzee 1450 3 gr. M.2
Stadler Vitus de Kotsee 1457 April 12 2 gr. M.3
Pfersach Ambrosius de Chocze 1464 4 gr. M.3
Graueriawer?? Georgius de Koczsee 1468 2 gr. M.3
Pistoris?? Johannes de Kotsee 1468 2 gr. M.3
Haseiireich Michael de Gottschee 1471 p. M.3
Fabri?? Petrus de Kottsee 1472, 4 gr. M.3
Has Petrus de Götze 1485 Oktober 13 25 den M.3
Veller Michael de Gottsee 1486 Oktober 13 4 gr. M.3
Canonicus Laibacensis
Veller Caspar de Gottsee 1487 Januar 25 4 gr. M.3
Maegerel Augustinus ex Goottsee 1488 4 gr. M.3
Reemel Petrus Gottshee 1488 4 gr. M.3
Sartoris Caspar ex Gotsee 1488 4 gr. M.3
Speck Nicolaus de Gotsee Camicia 1489 April 8 4 gr.
M.3
Nuschold Georgius de Gotsche 1489 Oktober 13 4 gr.
M.3
Mann?? Vitus de Kottsse 1491 Oktober 13 36 den. M.3
Balthasar??? ex Gotsee 1492 28 den. M.3
Sneller??? Jacobus de Gotzssee 1497 4 gr. M.3
Simon ex Chotsche 1497 Oktober 13 4 gr. M.3
Swatzel??? Leonhardus de Gotzssee 1497, 4 gr. M.3
Steren??? Caspar de Gottze 1498 Oktober 13 4 gr. M.3
Plesche Michael de Gotzse Carniola 1501 Oktober 13
29 den. M.3
Frangk Colomannus de Gotzsche 1503 29 den. M.3
Pardt?? Joannes de Khotzse 1503 Februarii 5 29 den.
M.3
Krabat Balthasar de Gotsche 1511 4 gr. M.3
Comitis Joannes ex Gotsche 1512 Oktober 13 4 gr. M.3
Luxel Caspar ex Gotsche 1512 Oktober 13 4 gr. M.3
Ramel Andreas ex Gotsche 1512 Oktober 13 4 gr. M.3
Räml Georgius de Gotsche 1513 4 gr. M.3
Schneller Martinus de Gotsche 1513 4 gr. M.3
Hoffschneider Leonardus ex Gotsche 1513 Oktober 13
29 den M.3
Fröstl Vitus de Kotsche ex Patriarchatu Acquelegiensi
1514 4 gr. M.3
Pley Joannes de Gotsche 1518 Augush 43 den. M.3
Blasman Joannes de Gotsche 1520 M.4
Prenner Lucas ex Goscheuia 1532 Oktober 13 15 er.
M.4
Graff Jacobus de Gotsche 1533 Oktober 13 15 er. M.4
Linder Joannes ex Schozew 1533 2 sol.den. M.4
Schwaiger Matthias ex Kottshe 1534 15 er. M.4
Weyss Leonardus ex Gotschea Carniola 1536 2 sol.
den. M.4
Peer Nicolaus de Cocze 1538 2 sol. den. M.4
Peer Udalrlcus de Cocze 1538 2 sol. M.4
Ziegelfest Lucas ex Kotschee 1539 Oktober 13 2 sol.
M.4
Schnell Georgius de Gotsche Carniolanus 1541 2 sol.
M.4
Institer Udalricus de Koetzsche 1543 Oktober 13 quivis
dt. 2 sol. M.4
Holtzl Georgius ex Gotsche Carniolanus 1550 Oktober
13 p. dt. M.4
Jancko Mathias Gotschee 1551 dt. nihil M.4
Mieschling Barholomeus Gotscheuiensis 1563 12 er.
M.4
Roge Andreas Gotscheuiensis Camiolus 1564 M.4
Sosius Andreas Gotscheuiensis Carniolus 1564 M.4
Creneus Thomas Gotscheuiensis Styrus 1568 April 21 2
sol. M.4
Marinzell Martinus Mozelj Gotscheuiensis de oppido
Mosel 1568 April 21 2 sol M.4
Kren Ambrosius de Gotschee Carniolus 1571 Oktober
13 2 sol M.4
Craeneus Simon Gotscheinensis 1572 Oktober 13 p. dt.
M.4
Cosier Thomas Gotscheuiensis 1644 November 22 M.6
Kiestnerus Ambrosius Gotscheuiensis 1644 November
22 Teologija - theo! stud M.6
Somidezky Michael Gottzebiensis 1649 November 23
M.6
Holer Stephanus Gotscheuiensis 1654 November 15
Filozofija - synt. M.6
Michor loannes Gottscheuiensis 1657 November 28 M.6
Schlesnik loannes Gotschouiensis 1658 Dezember M.6
Lossar Joannes Gottschebiensis Carniolus 1659
Dezember 6 Filozofija - phys. M.7
Opplanich Georgius Gotscheuiensis Carniolus 1660 -
November 20 M.7
Lesser Jacobus Gotscheviensis Carniolus 1661 November
15 M.7
Kinkoff Joannes-Ignatius Gotscheuiensis 1661
November 16 Filozofija - rhet. M.7
Laser Andreas Gottschebiensis 1661 November 16 parv.
M.7
Peer Matthias Gottsheuiensis 1663 November 28 M.7
Pockbrez Michael Gottsheuiensis 1663 November 28 M.7
Peer Bartholomäus ex comitatu Gottscheviensi 1665
November 25 Filozofija - rhet. M.7
Rommor Joannes Gottscheuiensis 1665 November 25
Filozofija - log. M.7
Schueler Andreas Gottscheuiensis Carniolus 1665 -
November 25 Filozofija - log. M.7
Sirge Lucas Gottscheuiensis Carniolus 1665 November
25 parv. M.7
Puzel Paulus Gotscheuiensis 1668 November 21 gramm.
M.7
Spreutzer Joannes Gotscheuiensis 1668 November 21
M.7
Gotscher Georgius Camiolus 1673 Dezember 5 M.7
Finck Jacobus ex comitatu Gotscheviensi 1675 Dezember
1 M.7
Peer Gegorgius Gotscheuiensis 1675 Dezember 1 M.7
Romor Matthias Gotscheuiensis 1676 November 30
Filozofija - log. M.7
Straus Matthias Gutscheviensis 1680 November 30 M.8
Schlokoina Joannes-Georgius Gotscheviensis 1680
November 30 M.8
Gotsch? Joannes-Josephus 1681 November 30 M.7
98
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Raab Petrus Gotscheuiensis 1682 Dezember 1 M.7
Frölich Joannes Gottsheuiensis Camiolus 1690 M.8
Techak Joannes Gotsoviensis 1691 November 30 M.8
Zinkl Joannes Gotsoviensis 1691 November 30 M.8
Lamberter Matthias Gottscheuiensis Carniolus 1707 -
civis M.8
Henigmann Gottochoviensis Carniolus 1714 Filozofija -
methaph civis M.8
Henigmann Joannes Gottscheviensis Carniolus 1714
Dezember 5 civis M.8
Rom Georg Gotscheuiens Carniolus 1763 Teologija -
M.IO
Huterer Gregorius Gotscheuiens. Carniolus 1778 -
Parvista pauper M.IO
Stini Matha Gotscheuiens Carniolus 1778 Filozofija -
moralista civis M.IO
Kreitzmayer Ignat Gotscher Carniolus 1779 Teologija
pauper - M.ll
Kern Francis Gotschar Carniolus 1780 Pravo Aris. M.ll
Jacklitsch Josep Gotscher Krain 1804 2.anni Pharm.-
studiosi Landrath M.ll
Pfefferer Ant. Gottschee 1804 1 Pravo - Juris discipl.
Comeralis Studii Bürger M.ll
Lakner Franz Gottschee Illyrien 1819 1 anni Pravo
Forstmeister 1 M.ll
Mordax Jakob Gottschee Krain 1820 1 anni Filozofija
Verwalter M.ll
Kreen Georg Gottschee Krain 1826 1 Medicina -
Handelsmann 1829 KS M.ll
Jurkowitsch Joseph Gotscher Krain 1828/9 4 anni Pravo
Bezirkkommisar arm M.ll
Reguard Joseph Gottschee Krain 1830/31 1 anni Pravo
Beamter Stip. M.ll
Roth Johann Thurn pri Kočevju Thum Krain   1834 1
Pravo - Gutsbesitzer 1837 KS M.12
Roth Joseph Turn Thurn Krain 1835 1 Pravo
Gutsbesitzer - Steinberg Stipendist M.12
Urschitsch Andreas Gottschee Krain 1840 4 Pravo -
Landmann arm M.12
Braune Joseph Gotscher. Illyrien 1841/42 1 Pharm. -
Realitetbesitzer 1 M.12
Mediz Georg Koprivnik Nessethal Krain 1842 1
Filozofija - Handelsmann 1850 KS M.13
Murgel Julius Planina Stockendorf Krain 1850 Zimski
sem. Pravo M.14 21 let kath.
Lenzhek Bartholomäus Brezovica Brezowitz Krain 1851
Zimski sem. Teologija M.14 Kloster bei St. Augustin
Mehsesnel Josef Gottschee Krain 1858 Zimski sem.
Pravo M.14
Richter Anton Koprivnik Nessethal Krain 1859 Zimski
sem. Filozofija M.14
Pfeifer Wilhelm Gottschee Krain 1862 Zimski sem.
Pravo KS 1864 M.15
Böhm Ferdinand Črmošnjice Čermošnic Krain 1863
Zimski sem. Medicina KS 1864 M.15
Pfeifer Eduard Gottschee Krain 1865 Zimski sem.
Medicina M.16
Rothl Mathias Koprivnik Nessethal Krain 1866 Zimski
sem. Pravo M.16
Pfeifer Eduard Gottschee Krain 1868 Zimski sem.
Medicina M.16
EkI Karel Gottschee Krain 1871 Zimski sem. Pravo KŠ
1873 M.17
Platnar Johann Gottschee Krain 1871 Zimski sem.
Pravo KŠ 1873 M.17
Röthel Josef Gottschee Krain 1881 Zimski sem. Pravo
M.19
Susteršič Johann Bistrica Bistritz Krain 1881 Zimski
sem. Pravo KŠ 1882/83 M.19
Pfefferer Alfred Gottschee Krain 1882 Zimski sem.
Pravo M.19
Wenedikter Richard Gottschee Krain 1882 Zimski sem.
Pravo M.19
Verderber Alois Gottschee Krain 1883 Zimski sem.
Pravo M.19
Wenedikter Richard Gottschee Krain 1883 Letni sem.
Pravo M.19
Košenina Peter Drage Krain 1884 Zimski sem. Medicina
KŠ 1887/88 M.19
Böhn Ludwig Gottschee Krain 1885 Zimski sem.
Filozofija KŠ 1887/88 M.20
Rom Adalbert Gottschee Krain 1886 Zimski sem. Pravo
M.20
Wenedikter Richard Gottschee Krain 1886 Letni sem.
Pravo M:20
Faber Arthur Gottschee Krain 1888 Letni sem. Medicina
M.20
Michitsch Josef Gotenica Gottenitz Krain 1888 Zimski
sem. Pravo M.20
Kokalj Alois Srednja vas Mitterdorf Krain 1889 Zimski
sem. Pravo M.20
Tschinkl Josef Gottschee Krain 1890 Zimski sem.
Filozofija M.21
Jonke Ferdinand Svetli Potok Lichtenbach Krain 1893
Zimski sem. Pravo M.21
Tschinkl Johann Grčarice pri Kočevju Masern bei
Gottschee Krain 1894 Zimski sem. Filozofija M.21
Logar Henrich Gottschee Krain 1895 Zimski sem. Pravo
M.22
Marn Rudolf-Evgen Draga Suchen Krain 1897 Zimski
sem. Pravo M.22
Tschinkl Johann Grčarice pri Kočevju Masern bei
Gottschee Krain 1898 Letni sem. Filozofija M:22
Wolfsegger Ferdinand Gottschee Osterr. 1898 Zimski
sem. Pravo M.22
Wolfsegger Friedrich Mahovnik Mooswald Krain 1900
Zimski sem. Filozofija M.23
Tomšič Theodor Stari Log pri Kočevju Altlag bei
Gottschee Krain 1901 Zimski sem. Pravo M.23
Sabothy Benus Koprivnik pri Kočevju Nassethal
b.Gottschee Krain 1902 Zimski sem. Pravo KŠ 1904/5
M.23
Wolfsegger Wolgang Mahovnik Mooswald bei
Gottschee Krain 1903 Zimski sem. Medicina KŠ
99
3 KRONIKA
¦3
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
1904/5 M.23
Eckerth Vincenz Mahovnik Mooswald Krain 1905
Zimski sem. FUozofija KŠ 1908/09 M.24
Hofmann Karl Gottschee Krain 1905 Zimski sem.
Medicina M.24
Sabothy Beno Koprivnik Krain 1906 Zimski sem.
Filozofija M.24
Tavčar Josef Gottschee Krain 1906 Zimski sem.
Medicina M.24
Bole Johan Laze pri Planini Krain 1908 Zimski sem.
Pravo M.25
Perz Johann Srednja vas pri Kočevju Mitterdorf bei
Gottschee Krain 1910 Zimski sem. Pravo M.26
Preven Rajko Gottschee Krain 1911 Zimski sem. Pravo
M.26
Zois baron Michelangelo Šalka vas Schalkendorf Krain
1911- Zimski sem. Filozofija M.26
Kresse Franz Šalka vas Schalkendorf Krain 1912 Zimski
sem. Pravo M.27
Perz Franz Srednja vas pri Kočevju Mitterdorf bei
Gottschee Krain 1912 Zimski sem. Pravo M.27
Kraulaud Georg Slovenska vas pri Kočevju
Windischdorf bei Gottschee Krain 1913 Zimski sem.
Pravo M.27
Praemarer Leonhard Gottschee Krain 1913 Zimski sem.
Pravo M.27
Preven Raimund Gottschee Krain 1913 Zimski sem.
Pravo M.27
Ranzinger Franz Gottschee Krain 1913 Zimski sem.
Pravo M.27
Krauland Josef Slovenska vas pri Kočevju Windischdorf
bei Gottschee Krain 1915 Letni sem. Pravo M.28
Abecedni seznam vpisanih šhidentov
Šhidenti so razvrščeni po priimkih, sledita ime ter
leto vpisa.
Prvih enajst študentov je navedeno samo po
imenu oz.krstnim imenom očeta.
Andreas 1424
Andree-Cristanus 1411
Balthesar 1492
Caspar 1401
Cristannus 1411
Gregorius 1427
Johannes 1427
Johannis-Caspar 1382
Mathias 1411
Simon 1497
Thomas 1427
Blasman Joannes 1520
Böhm Ferdinand 1863
Böhn Ludwig 1885
Bole Johan 1908
Braune Joseph 1841/42
Comitis Joannes 1512
Cosier Thomas 1644
Craeneus Simon 1572
Creneus Thomas 1568
Eckerth Vincenz 1905
Ekl Karel 1871
Faber Arthur 1888
Fabri Petrus 1472
Finck Jacobus 1675
Frangk Colomannus 1503
Fröhch loannes 1690
Fröstl Vitus 1514
Fuchs Petrus 1424 Oktober 13
Gotsch? Joannes Josephus 1681
Gotschell? Hainricus 1395
Gotscher Georgius 1673
Graff Jacobus 1533
Grauenawer Georgius 1468
Has Petrus 1485
Hasenreich Michael 1471
Henigmann 1714
Henigmann Joannes 1714
Hoffschneider Leonardus 1513
Hofmann Karl 1905
Höge Andreas 1564
Holer Stephanus 1654
Holtzl Georgius 1550
Huterer Gregorius 1778
Institer Udalricus 1543
Jacklitsch Josep 1804
Jancko Mathias 1551
Jonke Ferdinand 1893
Jurkowitsch Joseph 1828/9
Kern Francis 1780
Kiestnerus Ambrosius 1644
Kinkoff Joannes Ignatius 1661
Kokalj Alois 1889
Kosenina Peter 1884
Krabat Balthasar 1511
Krauland Josef 1915
Kraulaud Georg 1913
Kreen Georg 1826
Kreitzmayer Ignat 1779
Kren Ambrosius 1571
Kresse Franz 1912
Lakner Franz 1819
Lamberter Matthias 1707
Laser Andreas 1661
Lenzhek Bartholomäus 1851
Lesser Jacobus 1661
Linder Joannes 1533
Logar Henrich 1895
Lossar Joannes 1659
Luxel Caspar 1512
Maegerel Augustinus 1488
Magerlein Fridericus 1436
Mann Vitus 1491
Marinzell Martinus 1568
100
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensico krajevno zgodovino
Mam Rudolf Evgen 1897
MedLz Georg 1842
Mehsesnel Josef 1858
Michitsch Josef 1888
Michor Joannes 1657
Mieschling Barholomeus 1563
Mordax Jakob 1820
Murgel Juhus 1850
Nuschold Georgius 1489
Opplanich Georgius 1660
Pardt Joannes 1503
Peer Bartholomäus 1665
Peer Gegorgius 1675
Peer Matthias 1663
Peer Nicolaus 1538
Peer Udalricus 1538
Perz Franz 1912
Perz Johann 1910
Petritii Georgius 1450
Pfefferer Alfred 1882
Pfefferer Ant. 1804
Pfeifer Eduard 1868
Pfeifer Eduard 1865
Pfeifer Wilhelm 1862
Pfersach Ambrosius 1464
Pistoris Johannes 1468
Platnar Johann 1871
Plesche Michael 1501
Pley Joannes 1518
Pockbrez Michael 1663
Praemarer Leonhard 1913
Prenner Lucas 1532
Preven Raimund 1913
Preven Rajko 1911
Puzel Paulus 1668
Raab Petras 1682
Ramel Andreas 1512
Räml Georgius 1513
Ranzinger Franz 1913
Rasoris Jacobus 1424
Reemel Petrus 1488
Reguard Joseph 1830/31
Richter Anton 1859
Rom Adalbert 1886
Rom Georg. 1763
Rommor Joannes 1665
Romor Matthias 1676
Roth Johann 1834
Roth Joseph 1835
Röthel Josef 1881
Rothl Mathias 1866
Sabothy Beno 1906
Sabothy Benus 1902
Sartoris Caspar 1488
Schlesnik loannes 1658
Schlokoina Joannes Georgius 1680
Schnell Georgius 1541
Schneller Martinus 1513
Schueler Andreas 1665
Schwaiger Matthias 1534
Sirge Lucas 1665
Sneller Jacobus 1497
Somidezky Michael 1649
Sosius Andreas 1564
Speck Nicolaus 1489 April 8
Spreutzer Joannes 1668
Stadler Vihis 1457
Steren Caspar 1498
Stini Matha. 1778
Straus Matthias 1680
Susteršič Johann 1881
Swatzel Leonhardus 1497
Tavčar Josef 1906
Techak Joannes 1691
Tomšič Theodor 1901
Tschinkl Johann 1898
Tschinkl Johann 1894
Tschinkl Josef 1890
Urschitsch Andreas 1840
Veller Caspar 1487
Veller Michael 1486
Verderber Alois 1883
Wenedikter Richard 1883
Wenedikter Richard 1886
Wenedikter Richard 1882
Weyss Leonardus 1536
Wolfsegger Ferdinand 1898
Wolfsegger Friedrich 1900
Wolfsegger Wolgang 1903
Ziegelfest Lucas 1539
Zinkl Joannes 1691
Zois baron Michelangelo 1911 j
Primer vpisov dvefi študentov s Kočevskega v
univerzitetni matriki leta 1424
*Petms FUCHS
* Jacobus RASORIS
(Univerzitetni arhiv Dunaj)
101
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995 i
Abecedni seznam krajev na Kočevskem, iz katerih
so prihajali študenti. Mesta Kočevja ne navajam.
Kočevje je do 19. stoletja hkrati tudi sinonim za
celotno Kočevsko.
Bistrica Bistritz 1881
Brezovica Brezowitz 1851
Črmošnjice Čermošnic 1863
Draga Suchen 1897
Drage 1884
Gotenica Göttenitz 1888
Grčarice pri Kočevju Masem bei Gottschee Krain 1898
Grčarice pri Kočevju Masem bei Gottschee 1894
Koprivnik 1906
(Grčarice pri Kočevju) Masern bei Gottschee 1898
Koprivnik Nessethal 1866
Koprivnik Nessethal 1859
Koprivnik Nessethal 1842
Koprivnik pri Kočevju Nassethal b.Gottschee 1902
Laze pri Planini 1908
Mahovnik Mooswald 1905
Mahovnik Mooswald 1900
Mahovnik Mooswald bei Gottschee 1903
Mozelj Gotscheuiensis de oppido Mosel 1568 April 21
Planina Stockendorf 1850
Slovenska vas pri Kočevju Windischdorf bei Gottschee 1915
Slovenska vas pri Kočevju Windischdorf bei Gottschee 1913
Srednja vas Mitterdorf 1889
Srednja vas pri Kočevju Mitterdorf bei Gottschee 1912
Srednja vas pri Kočevju Mitterdorf bei Gottschee 1910
Stari Log pri Kočevju Altlag bei Gottschee 1901
Svetu Potok Lichtenbach 1893
Šalka vas Schalkendorf 1912
Šalka vas Schalkendorf 1911
Thum pri Kočevju Thurn 1834
Turn Thurn 1835
ZUSAMMENFASSUNG
Die Gottscheer Studenten an der Wiener
Universität (1365-1917)
Im vorliegenden Beitrag werden die Verzeich-
nisse der Studenten aus der Gottschee ver-
öffentlicht, aus einem Gebiet, das seit sechs Jahr-
hunderten von den Gottscheer Deutschen be-
siedelt war. Der Autor stützt sich dabei auf das
Archivgut, das im Universitätsarchiv in Wien auf-
bewahrt wird. Es besteht aus den Hauptmatrikeln,
wie sie für die Wiener Universität seit ihrer
Gründung im Jahre 1365 bzw. ununterbrochen
von 1377 bis 1917 geführt wurden, mit Ausnahme
der Jahre zwischen 1794 und 1804. Die Haupt-
matrikeln sind in ihrer Gesamtheit in 28 Hand-
schriftenbänden erhalten. Die Angaben über die
immatrikulierten Studenten aus der Gottschee, die
vom Autor kommentiert werden, stellen einen
Ausgangspunkt dar für weitere Untersuchungen
zur Gottscheer Bildungsschicht. Im Beitrag sind
nur Studenten der Wiener Universität, d.h. von
vier Fakultäten erfaßt (die philosophische, die
juridische, die medizinische und die theologische).
Außer Betracht gelassen wurden jene Gottscheer
Studenten, die ihren Wohnsitz außerhalb der
Gottschee hatten. Aufgrund der Angaben aus den
Matrikeln sowie der Berücksichtigung jener Stu-
denten, für die nicht mit Sicherheit behauptet wer-
den kann, daß sie aus der Gottschee starmnten,
kann festgestellt werden, daß im behandelten
Zeitraum 161 Studenten aus der Gottschee an der
Wiener Universität immatrikuliert waren._
102
43
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Petra Svoljšak
Neodvisna kočevska republika
Leto 1918 je bilo leto vojne, upanja, in leto mi-
ni, ki je v evropski (svetovni) red prinesel nove
razsežnosti. Mali veliki narodi so se morali spo-
pasti z novimi političnimi razmerji, v katerih je
vsak iskal svojo priložnost. Nastanek novih držav
na tleh nekdanje avstroogrske monarhije, pa tudi
negotovi rezultati pogajanj o meji nove jugo-
slovanske države, so vlili upanje na morebitno
lastno državo tudi malim narodnostnim skup-
nostim, med njimi kočevskim Nemcem. Ob pre-
vratu so svojo prihodnost iskali v priključitvi k
Avstriji. Ko se je pokazalo, da je zahteva oziroma
želja neuresničijiva, so poskušali ustanoviti lastno
kočevsko državo, "pod zaščito katerekoli nenemške
velike sue," oziroma pod protektoratom Združenih
držav Amerike. Zahtevo kočevskih Nemcev je v
svoji raziskavi omenil že Dušan Biber; ^ posledica
zahteve po lastni državi in govoric, da so Koče-
varji dejansko oklicali samostojno državo, so bile
aretacije in policijske preiskave pri vodilnih možeh
nemške manjšine na Slovenskem. Odpuščeni so
bili avstrijski državni uradniki nemške narodnosti
pri deželni vladi v Ljubljani, ki jih je "ponudila"
avstrijski vladi, razpuščena so bila številna nemška
društva, organizacije, ter podružnice Deutscher
Schulverein in Südmark. Ukinili so nemške srednje
in strokovne ter privatne šole.^
Na tem mestu zatorej ne bomo razčlenjevali te
odločitve nemške manjšine na Slovenskem, temveč
se bomo osredinili na predstavitev zanimivega do-
kumenta o zamisli o kočevski državi, ki so ga ko-
čevski Nemd naslovili na italijansko vlado. Doku-
ment, ki nosi naslov Istanza del Consiglio popolare
della terra di Gotsevia per l'erezione in Stato auto-
nomo sotto il protettorato degli Stati Uniti hrani
Centralni državni arhiv v Rimu (Archivio Centrale
dello Stato), in sicer v fondu Presidenza del Con-
siglio dei Ministri. Guerra Europea 1914-1918 (fase.
19-29-8/204 bis), ki vsebuje dokumente o obdobju
prve svetovne vojne in se obenem nanaša na delo-
vanje predsedstva italijanske vlade. Dokument je
sestavljen iz treh delov v italijankem jeziku: '\z
prošnje, ki so jo kočevski Nemd naslovili na ita-
^    Nemci in nacizem v Jugoslaviji. Cankarjeva založba,
Ljubljana 1966, str. 31.
2    Ibidem, str. 31.
*   Dokumente sta prevedli dr. Eva Holz in Petra Svoljšak.
lijansko vlado in na italijansko delegadjo na mi-
rovni konferend v Parizu (L), iz spomenice Ko-
čevarjev, naslovljene na vlado Združenih držav
Amerike in njihovo Komisijo na Dunaju (II.) ter iz
mnenja italijanske vlade v zvezi s prošnjo oziroma
o južni meji morebitne kočevske republike, ki naj
bi mejila (tako italijanska vlada) na Italijo, nanaša
pa se na priloženi zemljevid, ki pa ga v ome-
njenem fondu ni bilo (III.) Spomenica in prošnja
italijanski vladi sta prevedeni tudi v nemški jezik,
pri čemer je potrebno opozoriti, da se "nemška"
spomenica nekoliko razlikuje od italijanske raz-
lidce, ki je v osrednjem delu nekoliko skrajšana.*
L
Italijanski kraljevski vladi in italijanski dele-
gaciji na pariški mirovni koriferenci.
Nemški narodni svet za Kočevsko je s pomočjo
opolnomočenca predal 1. marca 1919 ameriški ko-
misiji na Dunaju, profesorju Coolidgu, podroben
memorandum, v katerem je zahteva po ustanovit-
vi neodvisne države Kočevske pod protektoratom
neke nenemške velesile (n.pr. Amerike). (Priloga 1).
Ker pa so imeli Kočevarji vedno dobre odnose
z Italijani (Kočevarji so bili v srednji Evropi
poznani kot hgovd z južnim sadjem na veliko in
na drobno, v mirnem času pa so tudi Italijani
prihajali v našo deželo kot trgovd z lesom, oglarji
in opekarji, njihovo premoženje je na našem
ozemlju ostalo nedotaknjeno tudi v letih 1914-
1918), smo se opogumili obrniti se tudi na ita-
lijansko delegadjo na pariški mirovni konferend,
ki naj bi podprla naše zahteve in bi zagovarjala
njihovo izpolnitev na poti mednarodnega dogo-
varjanja.
Oba podpisana sta pooblaščena v imenu
nemškega narodnega sveta za Kočevsko predložiti
to dokumentirano prošnjo, ki predstavlja voljo
vsega kočevskega ljudstva.
Kočevje - Ljubljana, 11. april 1919
V imenu nemškega narodnega sveta za Kočevsko:
Dr. Franz Perz Peter Jonke
103
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
n.
Vladi ZDA, v roke ameriški komisiji (pro-
fesor Coolidge)
Kočevsko področje zavzema 860 kvadratnih
kilometrov ozemlja, t.j. 312 kvadratnih milj. Pred
600 leti je bil tu pragozd v katerem so živeli
volkovi, medvedje in risi. V 14. stoletju sta grof
Ortenburški in njegova soproga, rojena Teck, na to
področje naseUla nemške kmete s Koroškega,
Tirolskega, Frankovskega, Turinškega in Svab-
skega. Tekom časa so ti naseljend ustanovili eno
mesto in 171 krajev, ki imajo 17 far, eno gimnazijo,
eno strokovno šolo za lesno industrijo in sedaj 33
javnih in tri privatne ljudske šole Schulvereina. S
svojimi slovenskimi sosedi in someščani so živeli v
prijateljstvu in slogi^ in so skupaj z njimi branili
deželo Kranjsko pred turškimi vdori. V letih 1808-
1813 je spadala Kranjska in z njo Kočevska pod
francosko nadoblast. Francozi so že takrat spošto-
vali pravico Kočevarjev do samouprave in so jim
dodelili lasten kanton z več merijami.
Kočevska je bila več kot 500 let enotno
upravno telo, šele v petdesetih letih prejšnjega sto-
letja je avstrijska vlada oddelila od okrajnega gla-
varstva in sodnega okraja Kočevje posamezna ob-
robna področja in jih pripojila sosednjim sloven-
skim okrajem. Tako se sedaj nahajajo nemške
občine Poljane (Pöllandl), Črmošnjice (Tscher-
moschnitz) in Smuka (Langeton) v političnem
okraju Novo mesto, občina Planina (Stockendorf)
in katastrska občina Maverlen (Maierle) pa poli-
tičnemu okraju Čmomelj. V sodnem pogledu so
bile kočevske občine podrejene petim sodnim
okrajem: Kočevju, Novemu mestu, Ribnid, Čmom-
Iju in Žužemberku.
Na Kočevskem ni bilo - to potrjuje tudi kranj-
ski kronist Valvasor - skozi stoletja skoraj nobenih
Slovencev. Če so se tu naselili posamezni Slovend,
kot priseljend ali priženjend, so s pomočjo
prijateljske asimiladje sprejeli nemški jezik in se
čutili in priznavali za Nemce. Šele v zadnjem času
lahko ugotovimo nek določen odstotek Slovencev,
ki ga v veliki vedni - kot n. pr. delavd v mdniku -
sestavljajo fluktuirajod elementi. Uradno štetje iz
leta 1910 je poleg 16871^ Nemcev naštelo še 960
Slovencev, kar je 5,68% prebivalcev. Sedaj je
številka 960 Slovencev verjetno že prekoračena,
kajti med vojno so sem naseljevali begunce, pred-
vsem z Goriškega. Od novembra preteklega leta
pa so sem prišK tudi uradniki in službeno osebje
slovenske narodnosti. Kljub temu lahko z goto-
vostjo potrdimo, da številka 5000 Slovencev, ki jih
je naštelo neko privatno štetje v prejšnjem mese-
cu, ne ustreza resnid. Kajti, kot je videti iz pre-
voda, ki je priložen slovenskim popisnim listom.
so kot Slovence šteli tudi osebe, katerih eden od
staršev ali starih staršev je bil Slovenec, pa čeprav
potomd slovenskega jezika sploh niso razumeli.
Poleg tega je to štetje upoštevalo tudi Slovence, ki
so bili tu le začasno (begund, novo naseljeni tirad-
niki), upoštevali so tudi take kraje, ki sicer spa-
dajo v sodni okraj Kočevje, narodno in govomo
pa nikakor ne sodijo v kočevski govorni otok.
Jezik uradov, šole in cerkve je bil od nekdaj
nemški, to se je spremenilo novembra 1918. Ven-
darle so Slovend lahko pri vseh oblasteh uve-
ljavljali svoje pravice, želje in pritožbe v svojem
materinem jeziku. To je izhajalo iz razmer, ker so
bUe, kot je bUo že omenjeno, mnoge nemške ob-
dne pripojene slovenskim okrajem, na dmgi strani
pa je kočevsko okrajno glavarstvo zajemalo tudi
slovenske občine.
Novembra preteklega leta je prišlo do spre-
memb v jezikovnih odnosih.
Vlada novo nastale države Jugoslavije, oziroma
Narodna vlada S.H.S. v Ljubljarü je nepričakovano
zahtevala, da se na Kočevskem uraduje izključno v
slovenskem jeziku. S tem je bil nemški jezik ob
vse pravice, onemogočeno je bilo tekoče delo
sodstva in uprave, kajti nemške občine in stranke
ne razumejo slovenskega jezika.
Ob službo so bili najprej vodilni nemški usluž-
bend, nekaj tednov kasneje pa so iz služb od-
pustili tudi ostale uradnike. Prizanesli niso niti tis-
tim uradrükom, ki so bili tu rojeni ali pa so bili
sem poročeni; tudi te so zamenjali Slovend, če-
prav podobnega postopanja s strani nemško-
avstrijske oblasti ni bilo.
Tudi šolstvo je bilo zelo prizadeto. Sredi šol-
skega leta so bili ukinjeni višji razredi gimnazije in
strokovna šola za lesno industrijo. Zaradi tega so
starši in otrod utrpeli veliko škodo. Odstranili so
inšpektorat za nemško ljudsko šolo na Kočevskem,
vse nemške ljudske šole so podredili slovenski
inšpekdji. Ukinili so nemško šolo v Dragi (Suchen)
in tri schulvereinovske šole v Maverlenu (Maierle),
Rodinah in Werschitzah(?). Nemški otrod iz teh
krajev morajo obiskovati novo ustanovljene slo-
venske šole ali pa bližnje slovenske ljudske šole.
Ljudskošolski udtelji so bili prisiljeni poučevati v
slovenščini, ki pa je večinoma ne obvladajo in se
je tudi ne morejo naudti v za to določenem času.
Na tej osnovi bo narodna vlada izgnala nemške
udtelje.
Kočevske občine so v novembm preteklega leta
poslale prošnjo narodni vladi v Ljubljani, v kateri
so si prizadevale, da bi na Kočevskem do odlodtve
mirovne konference veljal staus quo ante, oziroma,
da bi bilo dovoljeno nemško uradovanje. Hkrati so
pojasnili, da na osnovi Wilsonovih točk tudi zase
zahtevajo pravico do samoodločbe in samouprave.
Na to vlogo do sedaj ni bilo odgovora.
104
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
IŠČOČ pomoa v svoji stiski, so Kočevarji obrnili
svoje poglede proti ZDA in od njih po pravici
pričakujejo, da jim je ne bodo odrekle.
V oktobru preteklega leta je nemški narodni
svet za Kočevsko, ki navzven zastopa koristi nem-
škega prebivalstva, v tem smislu sestavil poziv in
pozneje pripravil spomenico, v kateri je zahteval
priključitev k nemški Avstriji, če pa to ne bi büo
mogoče pa ustanovitev neodvisne repubUke.
Kmalu je postalo jasno, da tehnično priključitev
k nemški Avstriji ni mogoča, pa čeprav bi büo to le
v okviru avstrijske državne zveze. Prav tako se je
bati, da bi jugoslovanska vlada v primeru zapletov
z nemško Avstrijo (Nemčijo) uporabüa Kočevarje
kot talce.
Zahteve nemškega narodnega sveta za Kočev-
sko je odklonüo tudi vodüno slovensko časopisje
in pojasnüo, da je nemogoče prenašati nemško dr-
žavo v okviru jugoslovanske državne zveze. Pri-
padniki slovenske inteligence, ki imajo preko časo-
pisja velü< vpliv na javno mnenje, so proti nam
mobüizirali mnenje prebivalstva, sovražnost in ne-
zaupanje do nas so prenesli tudi med tiste sloje
Slovencev, ki so prej živeli z nami v slogi. V mestu
Kočevje so se zaradi umetno razpihovanega so-
vraštva zgodili obžalovanja vredni primeri nasüja
in izgredov, ki so jih zagrešui slovenski rudarji
(razbijanje šip, zabadanje z noži). Tako sta osebna
varnost in premoženje miroljubnega nemškega
prebivalstva neprestano ogrožena.
Nemški narodni svet za Kočevsko si želi le to,
da bi Kočevska tudi v prihodnje ostala nemška,
oblü<o, v kateri naj bi se to zgodüo (samostojna
država ali kanton po švicarskem zgledu), zaupljivo
prepušča pravičnosti državrdkov, ki bodo na pa-
riški mirovni konferend postavüi temelje svetov-
nemu miru.
Nemški narodni svet za Kočevsko je tudi mne-
nja, da bi samostojna država (republika) Kočevska
lahko najbolje zagotovüa narodno in kulturno
eksistenco Kočevarjev. Glede državnopravne pod-
rejenosti naj ne bi pripadala niti Jugoslaviji niti
nemški Avstriji (Nemdji), po mnenju strokov-
njakov pa bi bila sposobna za samostojno življenje.
Njen državni status bi moral biti mednarodno pri-
znan, podrejen varstvu neke nenemške velesüe,
ker bi büa sicer pod močnim pritiskom sosednje
Jugoslavije, ki bi si jo podredüa.
Upanje, da bo ameriška komisija obiskala tudi
Kočevsko, je pri vseh slojih nemškega prebivalstva
zbudüo živo željo, da bi garandjo za to prevzele
ZDA, mogoče v obliki protektorata. Najbolj upanja
polne so med nami tiste stotine Kočevarjev, ki so
živele v ZDA in ki iz lastne izkušnje poznajo ure-
ditev. Obstaja tudi upravičeno upanje (zaupanje),
da bodo naši rojaki, ki sedaj žive v Ameriki in jih
je več tisoč, ugodili naši želji in s pomočjo po-
slanstva pri državnem departmaju v Washingtonu
izprosüi varstvo za Kočevsko.
Nemški narodni svet za Kočevsko bi bü zelo
navdušen, če bi se ameriška komisija postavila v
položaj razlagalca želja nemškega kočevskega pre-
bivalstva.
Nemški narodni svet za Kočevsko, ki je bü de-
mokratično izvoljen, je prepričan, da povsem zve-
sto in resnicoljubno predstavlja želje in prizade-
vanja prebivalstva in obrača v tem smislu pozor-
nost ameriške komisije na prevod priložene izjave
prebivalcev Brezovice (Bresowitz) in Zadrca (Sa-
derz), ki je büa naslovljena na nemški narodni
svet. Izjava se naslanja na pravico do samoodločbe
in izraža željo, da bi bui pripojeni h kočevskemu
jezüiovnemu področju (okraju). Ta izjava je pose-
bej vredna pozornosti. Glede na priloženi zem-
ljevid namreč oba omenjena kraja ne pripadata
kočevskemu področju - pač pa mejita nanj. Pre-
bivald obeh krajev, tako Nemd kot Slovend, želijo
prikljudtev h Kočevski.
Če pa mnenja nemškega narodnega sveta za
Kočevsko ne bi priznali za avtentično, potem pro-
simo, da se o usodi dežele odlod s splošnim ljud-
skim glasovanjem domačega prebivaktva. Pri gla-
sovanju ne bi smeli sodelovati Slovend, ki so tu le
mimogrede ali pa so jih naselili šele pred nekaj
mesed, eventualno bi lahko glasovali prebivald
Brezovice in Zadrca.
Brez dvoma bo plebisdt izpričal, da je naše
domače prebivalstvo prevladujoče nemško in da je
odločeno živeti v samostojni državi z lastno
upravo in po svojih zakonih. Obenem pa bi tudi
podatke slovenskega privatnega štetja spravü v
pravilne okvire.
Plebisdt bi lahko le tedaj potekal brez pritiskov
in ovir, če bi bili v času njegovega trajanja
onemogočeni nezakoniti ukrepi oblasti in onemo-
gočen teror naščuvardh elementov, posebno v
mestu Kočevju.
Če naj bi izvedli plebisdt, nemški narodni svet
za Kočevsko prosi, da bi na Kočevsko prišla med-
narodna komisija. Pod njenim varstvom bi glaso-
vanje lahko izpeljali.
Obenem pa s tem opozarjamo na vse ukrepe
in spremembe osebja, ki so jih sprejeli proti naši
pravid do samoodločbe in samouprave in ki v
našo škodo spreminjajo narodni značaj naše de-
žele. Zato prosimo, naj se vpliva na jugoslovansko
vlado, da se znova vzpostavi status quo ante, kot
so zahtevale zgoraj omenjene kočevske občine.
N.B. Ta memorandum, ki vsebuje končno ve-
ljavno in neizpodbitno zahtevo vsega prebivalstva
Kočevske, dopolnjuje in popravlja vse prejšnje
spomenice in porodla.
Obenem še prosimo, da se ta memorandum
uporablja kot edina podlaga pri obravnavanju
105
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
kočevskega vprašanja.
Kočevje, 25. novembra 1919
Nemški narodni svet za Kočevsko.
Podpisi
1 Nepremišljene agitacije slovenskih vročeglavcev
so v zadnjem desteletju povzročile posamezne
motnje tega lepega razumevanja.
2 V tej številki skoraj 17000 Nemcev niso upo-
števani tisti prebivald, ki so bili v času štetja, ki
je bilo pozimi, po svetu. To so krošnjarji in
kostanjarji, približno 600 ljudi, poleg teh tudi
niso upoštevali tistih Kočevarjev, ki so bili
razpršeni v Avstro-Ogrski ter tistih, ki so živeli
v Ameriki. Skupaj je to več tisoč ljudi.
Priloga 2
Nekatera dejstva o Kočevski.
Pred 600 leti so jo Nemd izkrčili, kultivirali in
sploh ustanovili na novo.
Ima torej popolnoma avtohtono prebivalstvo,
naselbina je izključno dsto nemška, ima dobre in
jasne meje (glej generalko).
Vrh tega pa:
1 mesto, 171 krajev, 25 obdn, 42 kataskrskih
občin.
Velikost: 860 km^ (primerjaj Andora 540 kiri^,
San Marino 59 km^).
Prebivalstvo: cca 40000, od tega več kot polo-
vica prisotnih v domovini.
1 hranilnica, 12 raifeisnovk.
Poseduje: 1 rudnik rjavega premoga, zelo ob-
sežne gozdove.
Politična ureditev:
3 politični okraji, 5 sodnih okrajev.
Šolstvo: 1 gimnazija, 1 strokovna šola za lesno
industrijo, 1 sirotišnica s šolo, 36 oziroma 33 ljud-
skih šol s 65 razredi, dva otroška vrtca.
Zgodovinski del:
Obstoja od leta 1339, najprej kot grofija, od
1791 kot vojvodstvo. 1809-1814 jo je Napoleon
uredil kot zaokrožen kanton.
Kočevarji želijo zato tudi v bodočnosti živeti
tako kot so biH vajeni v zgodovini, na zao-
kroženem področju z lastno upravo.
Kočevje 11. 4. 1919
Za nemški narodni svet Kočevske
prof. Peter Jonke
m.
ZA PROŠNJO PREBIVALCEV KOČEVSKEGA
N.B. Južna meja ne more biti takoj dokončno
postavljena.
Na priloženem zemljevidu je meja jezikovnega
področja Kočevske označena z modro, področje
gospostva Schneeberg-Snežnik (posestvo princa
Schoeberg-Waldenburg) je označeno z rdečo, z
zeleno je obrobljen severni del gospostva Čabar
(posest H. v. Chizzy), meja med Kranjsko in
Hrvaško oziroma Istro in Hrvaško je označena z
rdečo prekinjeno črto.
Zaledje Reke proti Kranjski oblikuje nepo-
seljeno gorsko področje, brez vode, z najvišjima
vrhoma Risnjak (1520 m) in Snežnik (1688 m).
Med gorskim masivom Risnjak - Snežnik in Ko-
čevskim je le ozka, globoka, vsekana doHna Kolpe
Hi Čabranke z vsekanim Prezidom - Starim trgom
(pri Kolpi - op. P S.)
Zahodna meja gospostva Snežnik je od kočev-
skega jezikovnega teritorija proti Merleiesraut od-
daljena le 8 km. Vzhodna meja gospostva Čabar je
oddaljena le 4 do 5 km.
Del doHne Kolpa - Čabranka, ki je na Kranj-
skem - občina OsUnica (1154 preb.), ki je še pred
25 leti uradovala z okrajnim glavarstvom Kočevje
izključno v nemšdni, pripada sodnemu in poli-
tičnemu okraju Kočevje. Prebivalstvo je vedno ži-
velo v dobrih odnosih s kočevskim prebivalstvom,
in gotovo ne bo nasprotovalo vkljudtvi v ne-
odvisno kočevsko državo. Tudi kraji zahodno od
črte Podpresk - Novi Kot (267 prebivalcev), kot
tildi Stari Kot (167 preb.) m Ambon? (142 preb.), ki
pripadajo nemški obdni Draga, kot tudi Trava
sodnemu okraju Kočevje, bi moraH brez dvoma
privoUti k združitvi s Kočevsko.
Tako ostanejo le manjši hrvaški kraji v dolini
Kolpe-Čabranke - črta Gerovo-Smrečje-Čabar-Pre-
zid-, od tod naprej pa kraji na Kranjslcem od Bab-
nega Polja do Vrha, katerih prikljudtev k ozemlju
gospostva Snežnik in Čabar je sama po sebi umev-
na, tako da bi ozemlje Kočevske mejilo z ItaHjo.
Mesto Reka je zagotovljeno ItaHji le v primeru,
da neposredno zaledje Reke ne bi pripadlo ozem-
lju ItaHji sovražne države, toda bilo bi pod poH-
tičnim m gospodarskim vpHvom ItaHje.
Večje kot je ozemlje zaledja Reke, ki bo izvzeto
iz južnoslovanske (jugoslovanske) prevlade, toUko
bolj gotov je položaj ItaHje na Reki. Ta gotovost je
izjemno okrepljena, če bo za zaledjem Reke obli-
kovano še eno neodvisno ozemlje, ki bo, kot sosed
ItaHje, glede na zgodovinski, gospodarski in kul-
turni razvoj, v naravnem nasprotju z južnoslovan-
skkni državami, moralo težiti k tesni povezavi z
ItaHjo.
106
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Toda tudi v primeru, da Reka ne bi pripadla
Italiji, bi bila Italija prisiljena prizadevati si, da bi
vključila vsaj gospostvo Snežnik. Tudi v tem pri-
meru bi bila neodvisnost Kočevske za Italijo veli-
kega pomena.
Področje Kočevske je zmožno priskrbeti okoli
300.000 m^ lesa in 800 vagonov premoga (carbone
di legna) letno, poleg tega pa tudi okoli 40 vago-
nov lignita dnevno; poleg tega tudi krompir, živi-
no, mleko, fižol, itn. Ti izdelki bodo zagotovljeni
Italiji, če bo Kočevska, neodvisna od južnih držav,
lahko vstopila v trgovske zveze kot svobodna so-
seda Italije; izgubljeni pa bodo za Italijo v primeru,
če bo Kočevska izročena Jugoslovanom.
Prvi zaščitniki Kočevske so bili - pred koloni-
zadjo ozemlja neposeljene - ob koncu 13. stoletja -
oglejski patriarhi. Odtlej ni bila nikoli povsem
preJdnjena zveza med Kočevsko in Italijo, posebno
tesne so bile zveze z Videmsko provinco, od koder
je prišlo tudi nekaj italijanskih družin živeti na
Kočevsko. Prebivalstvo Kočevske bi pozdravilo ita-
lijansko pomoč z neminljivo hvaležnostjo ter bi
predstavljalo pomemben branik na enem izmed
najbolj ogroženih mejnih predelov Kraljevine.
Na koncu naj poudarimo, da bi se lastniki po-
sestev Snežnik in Čabar, kot tudi lastniki gos-
postva Haasberg v Planini, severno od Snežnika
(princ Windischgraetz), zagotovo odločili v korist
Italiji in ne za Jugoslovane, če bi jim bila priznaria
pravica izbire.
P.S.   Dokument je  opremljen  le z žigom
Vrhovnega poveljstva italijanske vojske, vendar ni
podpisan.
ZUSAMMENFASSUNG
Die unabhängige Republik Gottschee
Im Zentralen Staatsarchiv in Rom (Archivio
centrale dello Stato) wird ein interessantes Doku-
ment über die bewegte Zeit am Ende des Ersten
Weltkriegs verwahrt, wo jede Nation oder
Nationalität eine Gelegenheit suchte, sich an der
Gestaltung der neuen europäischen Landkarte zu
beteiligen. Das Dokument mit dem Titel Istanza
del Consiglio popolare della terra di Gotschevia
per V erezione in Stato autonomo sotto il protet-
torato degli Stati Uniti handelt vom Versuch, eine
autonome Gottscheer Republik zu gründen. Die
Gottscheer Deutschen suchten Hilfe und Unter-
stützung bei der italienischen Regierung, bei der
Regierung der Vereinigten Staaten und bei der
amerikanischen Kommission in Wien.
107
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
¦"1-3
1995
Ludwig Kren
"Soseda, zdaj smo berači"
Korespondenca iz usodnih dni preselitve
"Soseda, zdaj smo beraä!". S temi besedami je
kmalu po prihodu v Cerklje, kamor so preselili
vaščane Stare Cerkve, moji materi potožila naša
soseda^. Tudi njej razmere v "novi domovini" niso
bile všeč. Kako bi ji tudi bile. Tako zelo drugačne
od razmer v domači vasi sredi "kočevske deželice"
so bile. In precej so se razlikovale od pričakovanih
in obljubljenih.
Vendar, kot kažejo pisma^, ki jih je naša soseda
redno pošiljala svoji najstarejši hčerki^ v München
(le-ta si je služila kruh v bavarski prestolnici, sama
pa je na domači kmetiji - kot preužitkarica - živela
z zetom Jožetom^), vsaj na začetku njen odnos do
preselitve očitno ni bil povsem negativen. Zaradi
italijanske okupacije se ji je pač zdelo, da je pre-
selitev edina možna rešitev za Kočevarje: "Naj se
naši otroci učijo italijansko?" Toda, bolj kot se je
bližala usodna odločitev, bolj je prihajala v os-
predje močna čustvena navezanost na rodno gru-
do. Če bi imela možnost izbire, se nikoli ne bi pre-
selila. Najrajši bi ostala v domači vasi, toda strah
pred samoto in zapuščenostjo je na koncu popol-
noma prevladal (zato mora "z njimi").
Po preselitvi je seveda globoko razočarana. Ne-
kaj časa sicer upa, da se bodo (če ne prej, kot po
vojni) razmere spet spremnile na bolje. Toda kma-
lu popolnoma obupa. Očitno se ne more navaditi
na novo domovino. Že poleti 1942 za vedno zapre
oči.
Njena pisma, ki jih v prevodu objavljamo, lepo
izražajo občutke velike večine kočevskih Nemcev
pred in po preselitvi.
^   Rojena 19. 8. 1872.
Pisma obsegajo obdobje od aprila/maja 1941 do januarja
1942 in so deloma nedatirana. Pošta kot ustanova ne
funkcionira, rojaki, osebe, ki so slučajno na poti, jih
vzamejo s seboj, prenašajo jih takorekoč od postaje do
postaje (n.pr. iz Stare Cerkve do Maribora, od tod kdo
drug v Gradec in obratno). Mati piše takorekoč na za-
logo, zato se informacije ponavljajo, n.pr. v prvem in
drugem pismu.
3   Rojena 12. 4. 1909.
^   Rojen 19. 1. 1909.
1. Pismo brez datuma^
... nam ni bilo treba bežati, zelo smo se bali
Srbov, nam niso storili zalega in so mimo korakali
skozi vas. Jože (njen zet, op. prevajalca) je že dol-
go doma (bil je tudi vpoklican; op. prev.), šele vče-
raj so se poedini vrrdli, iz naše občine so se vsi
srečno vrriili. Pri nas je zdaj italijansko, govori se,
da bomo preseljeni, tudi Slovenci, pa ne z nami.
Še ni ničesar natančnejšega, morebiti v enem letu.
Pričakovali smo nemške vojake, pa so Italijani pri-
šli. Tako nimamo več posebne radosti tu. Eni naših
gospodov so bili pri Hitlerju, obljubil jim je nagra-
do in rodovitno deželo. Ne delaj si preglavic, glav-
no, da še živimo. Prikladno, da smo blizu želez-
nice; v slučaju, da bo treba iti, bomo, kot pravijo,
smeli vzeti vse s seboj.
Eni imajo težkoče, ker jim je zmanjkalo moke,
mi imamo dovolj hrane.
2. Pismo brez datuma^
... pravijo, da nas bodo preselili, pa še ni do-
končne gotovosti, morebiti šele, ko bo vojne konec
... pri nas je vse tako drago in povsod se sliši, da
dinar nima nobene vrednosti ... Jožetu ni posebno
mar ne eno ne dmgo, četudi ima tukaj (kamor se
je priženil; op. prev.) prav lepe stavbe. Smo že vse
sejali in nasadili. Dobiš zdaj dve pismi morebiti na-
enkrat, moram jih imeti napisani, ker pošte ni in
če se eden naših sosedov poda na pot, da jih
vzame s seboj. Naj te misel ne teži, da mi je težko:
ali naj pošljemo naše otroke v italijanske šole?
3. Pismo (13. junij 1941)
Pri nas se meri sestoj gozdov, dobili smo pre-
merke, vse je treba zabeležiti v formularje, ki smo
jih dobili ... Pravijo, da nas bodo v treh mesecih
z veliko verjetnostjo pisano kratko po končani vojni za
Jugoslavijo.
Očitno pisano zato, ker ni bila gotova, ali je hči dobila
prvo pismo.
108
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
preselili; če se je prej govorilo, da bomo vzeli vse s
seboj, pravijo zdaj, da živila ne. Mnogim je težko,
posebno starejšim. Teta - uateljeva - pravi, da ne
bo šla. Jaz že moram (živi kot vdova v sklopu
družine z zetom, ki se je priženil; op. prev.)
Venomer se mi zdi - in to pravijo tudi drugi - da
se bo morebiti še predrugačilo.
4. Pismo brez datuma
... Otroka (se pravi vnukinji; op. prev.) rasteta,
jesta prav rada zdrob, riž in mehko kuhana jajca,
sedita že sama... Pšenico smo mlatili, bilo je 25
mernikov. Na Veliko Gospojnico smo imeli obuo
obiskov (to je bil dan farnega žegnanja v vasi
Stara Cerkev; op. prev.) Teta v Ljubljani se ne bo
preselila. Rihard ji je pravtako pisal, naj ostane.
Govori se, da pridemo 1. oktobra na vrsto, je pa
spet preloženo, nobeden ne ve nič natančnega. Jaz
moram z njimi (se pravi: sama ne morem ostati;
op. prev.), če ne bo šlo, grem k Francu (Franc je
njen sin, ki bi bil zatoašče, če se ji ne bi dalo živeti
z zetom Jožefom; op. prevajalca), vem pa, da
trajno tudi pri Francetu ne morem ostati. Toda ni
me strah ničesar, saj ni rečeno, da mora biti tako
slabo, kot rm-iogi prerokujejo. (Nisem dobila
nobene karte, nobene pošte; obvestila sem Te z
naslovom, ali naše vasi "Mitterdorf' ne znam slo-
vensko pisati ... In vprašaj pri sosedi H., ali že kaj
ve o preselitvi. Pri nas napovedujejo dan za dne-
vom nemško preselitveno komisijo, pa o njej ni ne
duha ne sluha ...)
5. Pismo (15. november 1941)
... Izposojeni denar sem dobila vrnjen, vplačala
sem ga v hranilnici v Kočevju. Ta in tudi hra-
nilnica v Ribnici bosta z nami preseljeni. Pa ne de-
laj si skrbi, naša vas pride kot zadnja na vrsto. Saj
veš. Kočevska ideželica ni tako majhna, to ne bo
tako hitro šlo. 21 družin jih gre na en transport,
včeraj so se prebivald vasi Onek kot prvi odselili.
To je bil začetek. Mesto Kočevje pride kot zadnje
na vrsto, za njim pa šele naša vas Stara Cerkev
(ker moramo skrbeti za živila mesta). Morebiti smo
koncem januarja na vrsti, pravi Jože, za me je to
malo verjetno. Pa, ne delaj si skrbi. Ljudje si pre-
skrbujejo velike zaboje z močnimi ključavnicami.
Dve kravi bomo vzeli s seboj, mastno svinjo pa
mlade kokoši, oh, to so lepe, vse bele; stare bomo
zaklali. Lepo so jablane obrodile, jabolka mislimo
vzeti s seboj. Medtem so oblasti dovolile otvoritev
nemške šole, H. (najstarejša vnukinja; op. prev.) jo
obišče prav rada. Pridemo v vas Cerldje, kjer je
šola, cerkev in gimnazija. Jože se bo pred nami tja
podal, si vse ogledal in poskrbel za stanovanje, po-
tem pride po nas. Osem ur bomo na poti. Je že
ukazano, da morajo tisti, ki so že tam, skrbeti za
tiste, ki pridejo za njimi, posebno s hrano ob pri-
hodu; žene brez otrok so za to opredeljene. Da
omeriim: Teta - udteljeva - ki se je dolgo obotav-
ljala, se je tudi odločila za preselitev, obenem s
hčerko - udteljico. Prav tako je v vasi Gorenje
(Obrem), kjer so se mnogi zoperstavili preselitvi:
koncem koncev bodo vsi šli... Slabo vreme imamo,
že od 24. oktobra naprej leži sneg, mnogo
prezgodaj zima... Ne delaj si skrbi. Ti bom že
pisala, ko se bomo selili...
6. Pismo (9. december 1941)
Dan za dnevom odhajajo, pravijo da pride naša
vas Stara Cerkev že 4. januarja na vrsto. Tudi mi
smo začeli embalirati. Vse bomo vzeli s seboj:
pohištvo, orodje, kadi in dmgo (spravili bomo
krompir pa še dmgo za prvo potrebo v to poso-
do). Iz okolice Ribnice, pa tudi iz še bolj od-
daljenih krajev, pridejo kupd, katerim prodajamo
eno ali dmgo. Menda imajo v Cerkljah vodovod,
pravijo pa, da so tam hiše brez štedilnikov. Za
gotovo vem, da jih bo mnogo med preseljenimi, ki
ne bodo zadovoljni s tem, kar jim bodo nudile
oblasti tam. Zvedela sem, da smemo vzeti le eno
kravo in le eno svinjo s seboj, menda bodo nam
tam dodelili tudi živino. V vlaku bodo starejši in
otrod sedeli v vagonih 2. razreda (takrat so bili na
železnicah v uporabi vagoni treh različnih razre-
dov; op. prev.), te bodo spremljale strežnice. Vče-
raj in danes so opredeljeni prebivald iz Gotenice
(Göttenitz) in iz Grčaric (Masem); mi bomo praz-
novali Božič še tu, zadnji Božič ...
7. Pismo (6. januar 1942)^
... V soboto, 10. januarja, se bomo ob pol štirih
odpeljali, zato Ti še enkrat pišem iz naše ljube
domovine. Ne vem, a Ti bom mogla takoj pisati
od tam, mnogi so obljubili, da bodo pisali, pa ni
bilo nobenih informadj, pa toliko vem, da večina
preseljenih ni zadovoljna. Za spomin: 24. julija
1884 sem bila prvič v naši cerkvi, bilo je prvo sveto
obhajilo, 7. januarja t. 1. pa zadnjič. Naš župnik je
zaprosil za upokojitev, potem bo prišel za nami.
Venomer se oglašajo Slovend iz okolice, 40 se jih
je že zanimalo za našo hišo, vsi pa pravijo, da je
tukaj lepše kot tam, kamor nas bodo preselili. Vse
preveč so se eni od nas veselili; tisti, ki zdaj
rj
Pismo je v originalu datirano s 6. 1. 1943, kar je očitno
pomota. Iz vsebine je razvidno, da je bilo napisano
januarja 1942.
109
3 KRONIKA
.3
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
zapustijo Kočevsko, so vsi zelo žalostni. Pravijo, da
so hiše boljše kakovosti že vse zasedene; kot iz-
gleda, zaenkrat ne bo vsak od priseljencev prišel v
njemu namenjeno hišo, menda bodo hiše za ene
postavljene šele tekom časa. Jože se nadeja, da bo
kaj boljšega dobil. Pravijo tudi, da bo oblast na
vsak način skrbela za starejše in za otroke. Ena je
pisala naši znanlci Zefi, da ji je bila odkazana hiša,
v kateri ne more stanovati - prav ona je imela
doma v Grčaricah tako lepo hišo - zaenkrat živi pri
bivši sosedi. Naj omenim, da gre liranilnica z
nami, tam bomo potem dvigovali naše imetje v
markah. Pravijo, da bodo preseljeni dobili marke
bolj poceni, če bo res tako. Sosedje iz vasi Koblerji
(Koflem) so se že odselili. Tako se vse izprazni, ne
bi mogla tu ostati, sama. In spet so preložili naš
transport za en dan: odpeljali se bomo 11. januarja
popoldne, v smeri Brežic in ne bo treba prestopiti
... ZADNJE POZDRAVE IZ DOMOVINE ...
8. Osmo pismo (20. januar 1942)^
... Srečno in zdravi smo dospeli. Ni tako, kot je
bilo obljubljeno: Nobeden, da se ne bi pritožil, hiše
v slabem stanju. Vsi skupaj (zakonski par, njih štiri
otroci in stara mama; op. prev.) smo v eni sobi in
srečni, ker v mnogih primerih stanuje več družin
v eni hiši. PRAV SE JIM GODI, SO JIM NASEDLI,
KI SO TOLIKO obljubili, pa da je tako lepo tukaj
in kar nič mrazu, nasprotno, bolj mrzlo kot pri
nas. ... Zdaj ne smeš priti na obisk, nimamo ne
prostora, ne postelje za Tebe, kuhinja je zelo zane-
marjena, v sprednji sobi je nameščena še policija.
Naša (bivša) vas je precej raztrgana, za dve
družini vem (v Stari Cerkvi sta obe imeli gostiHni;
op. prev.), da še nimata strehe nad glavo, in
Lenka, zasebnica, živi v kajži, s slamo kriti, brez
ognjišča. V naši hiši je vpeljana elektrika in tudi
vodovod, tri postelje smo postavili. Dve kravi smo
vzeH s seboj, tako imamo mleko, kurimo, da nam
zima ne more nič. Teta - učiteljeva in njena snaha
sta odšla v Maribor k Herbertu, tetina hčerka, uči-
teljica, noče tukaj ostati. Naša dva bUžnja soseda
sta nekje na enem griču, obe družini sta odločeni,
odklanjati jim odkazani hiši.
Kar čudim se, da sem vse to zdrava prestala
(oseba, ki piše ta pisma, je rojena 19. avgusta 1872;
op. prev.), ta mraz v sobi. Jože se je pritožil pri
županu, uspešno se je pogajal. Če bodo še kuJiinjo
usposobili, potem bo že šlo. Včeraj je bil brat
zasebnice Lenke pri njej (živel je na Štajerskem,
blizu Gradca; op. prev.) in jo je ostro grajal, ker je
zapustila Kočevsko. Bi mar morala sama ostati v
zapuščeni vasi...?
Tudi to pismo je v originalu datirano v leto 1943, kar je
očitno pomota.
110

3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Seznam krajev in občin okrajnega glavarstva
Kočevje leta 1900*
SODNI OKRAJ KOČEVJE:
1. BANJA LOKA
1. Ajbel
2. Banja Loka
3. Briga
4. Drežnik
5. Gorenji Potok
6. Jesenov Vrt
7. Kaptol
8. Kostel
9. Matvoz
10. Nova Sela
11. Podstene
12. Puc
13. Rački Potok
14. Rajšele
15. Selo
16. Stelnik
17. Stružnica
18. Suhor
19. Vimol
20. Zapuže
21. Gorenja Žaga
22. Spodnja Žaga
2. BOROVEC
1. Borovec, Morobitz
2. Draga, Suchen
3. Inlauf, Innlauf
4. Pleš, Plösch
* Leksikon občin za Kranjsko. Izdelan po rezultatih po-
pisa ljudstva dne 3L grudna 1900. Na Dunaju, 1906.
(dalje Leksikon).
Seznam upošteva razpored krajev Leksikona, zato kraji
ponekod niso navedeni po abecednem redu. Imena ob-
čin so izpisana z velikimi črkami, sledijo občinam pripa-
dajoči kraji. Imena krajev so izpisana tako kot v Lek-
sikonu, le da so upoštevana današnja slovnična pravila
in popravljene tiskarske napake. Kjer je v Leksikonu
navedena le nemška oblika kraja, sem pripisal še slo-
vensko obliko, npr, Oberwetzenbach in Unterwetzen-
bach sta Gorenji in Dolenji Vecenbah, Römergrund je
Rimsko itd. Kraji, ki so sodili v nemški jezikovni otok
na Kočevskem, so izpisani dvojezično. Opozoriti velja,
da so predvsem na nekdanjem nemškem jezikovnem
otoku, največ sredi 50. let 20. stoletja veliko krajev
preimenovali, združili ali ukinili (Mitja Ferenc).
5. Ravne, Eben
3. BRIGA
1. Dolenja Briga, Niedertiefenbach
2. Gorenja Briga, Obertiefenbach
3. Preža, Prose
4. Prežulja, Präsuln
4. ČRNI POTOK
1. Črni Potok, Schwarzenbach
2. Zajčje Polje, Hasenfeld
5. DRAGA
1. Draga, Suchen
2. Lazeč, Gehack
3. Novi kot
4. Podpreska, Merleinsrauth
6. FARA
1. Poden
2. Čolnarji
3. Delač
4. Dren
5. Fara
6. Gladloka
7. Grivac
8. Hrib
9. Jakšiči
10. Krkovo
11. Kuželj
12. KužeUč
13. Laze - Ograja
14. Maverc
15. Oskert - Gotenc
16. Padovo
17. Petrina
18. Pirče
19. Planina
20. Potok
21. Sapnik
22. Slavski Laz
23. Štajer
24. Tišenpolj
25. Vas
26. Vrh
111
3 KRONIKA
v3
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
7. GOTENICA
I. Gotenica, Gottenitz
8. KNEŽJA LIPA
1. Knežja lipa, Graflinden
2. Ramsrigelj, Ramsriegel
3. Rimsko, Römergrund
4. Tum, Thum
9. KOČE
1. Koče, Kotschen
2. Handlerji, Handlem
3. Mlaka, Moos
10. KOČEVJE
1. Kočevje, Gottschee
2. Mahovnik, Mooswald
11. KOČEVSKA REKA
1. Kočevska Reka, Rieg
2. Dolenji Vecenbah, JJnterwetzenbach
3. Gorenji Vecenbah, Oberwetzenbach
12. KOPRIVNIK
1. Dolenja Bukova Gora, Unterbuchberg
2. Gorenja Bukova Gora, Oberbuchberg
3. Srednja Bukova Gora, Mitterbuchberg
4. Gradec, Groditz
5. Hrib, Büchel
6. Koprivnik, Neselthal
7. Kumrova vas, Kummerdorf
8. Laze, Neufrisach
9. Gorenja Loka, Oberdeutschau
10. Mačkovec, Oberkatzendorf
II. Ovčjak, Schäflein
12. Rajhenav, Reichenau
13. Slaba gorica, Schlechtbüchel
14. Staro Brezje, Altfriesach
15. Studeno, Bmnnsee
16. Sušje, Suchen
17. Svetli Potok, Lichtenbach
18. Tanca Gora, Tanzbüchel
19. Golobinjek, Taubenbmnn
20. Topli Vrh, Warmberg
21. Podstene, Untersteinwand
13. LIVOLD
1. Dolga vas, Grafenfeld
2. Livold, Lienfeld
14. MALA GORA
1. Grlntovec, Grintowitz
2. Kleč, Kletsch
3. Novi breg, Neubacher
4. Mala Gora, Malgem
5. Rigelj, Riegel
6. Stari breg, Altbacher
7. Tmovec, Tiefenreuther
15. MOZELJ
1. Kočarji, Niederemösel
2. Kuhlarji, Küchlem
3. Mozelj. Mosel
4. Zgomji Pokštanj, Oberpockstein
5. Kačji Potok, Otterbach
6. Rajndol, Reinthal
7. Suhi Potok, Dümbach
8. Dolenja Turkova Draga, Unterfliegendorf
9. Muha vas, Oberfliegendorf
10. Ferderb, Verderb
11. Ferdreng, Verdreng
12. Zdihovo, Oberskrill
13. Škrilj, Unterskrill
16. NEMŠKA LOKA
1. Nemška Loka, Unterdeutschau
2. Prerigelj, Preriegel
17. NOVI LAZI
1. Iskrba, Hirischmben
2. Morava, Mrauen
3. Ograja, Suchenreuther
4. Novi Lazi, Hinterberg
5. Rogati Hrib, Homberg
6. Štalcerji, Stalzem
18. OSILNICA
1. Belica
2. Bezgarji
3. Bezgovica
4. Bosljiva Loka
5. Spodnji Čačiči
6. Zgomji Čačiči
7. Črni Potok
8. Grintovec
9. Križmani
10. Ložec
11. Malinišče
12. Mirtoviči
13. Osilnica
14. Padovo
15. Papeži
16. Podvrh
17. Pungert
18. Ribjek
19. Sela
20. Srobotnik
21. Shojiči
22. Žurgi
19. POLOM
1. Kukovo, Kuckendorf
2. Polom, Ebenthal
3. Seč, Setsch
112
43
3 KRONIKA
1995
časopis za slovensko krajevno zgodovino
4. Vrbovec, Tiefenthal
20. ŽELJNE
1. Onek, Hohenegg
2. Klinja vas, Klindorf
3. Mačkovec, Katzendorf
4. Željne, Seele
5. SaUca vas, Schalkendorf
6. Cvišlerji, Zwischlem
21. SPODNJI LOG
1. Bilpa
2. Kožice
3. Lapinje, Neugereuth
4. Spodnji Log, Unterlag
5. Dolnji Pokštajn, Unterpockstein
22. STARA CERKEV
1. Breg, Rain
2. Gorenje, Obrem
3. Konca vas. Ort
4. Koblerji, Koflem
5. Mlaka, Kemdorf
6. Dolnje Ložine, Niederloschin
7. Gorenje Ložine, Oberloschin
8. Nove Ložine, Neuloschin
9. Slovenska vas, Windischdorf
10. Stara Cerkev, Mitterdorf
23. STARI LOG
1. Beli kamen, Weissenstein
2. Cesta, Winkel
3. Pugled, Hohenberg
4. Novi Log, Neulag
5. Šenberg, Schönberg
6. Stari Log, Altlag
7. Žiben, Oberstein
24. TRAVA
1. Medvedjek, Bärenheim
2. Planina
3. Srednja vas, Mittergrass
4. Stari kot
5. Trava, Obergraß
SODNI OKRAJ VELIKE LAŠČE:
1. KOMPOLJE
1. Kompolje
2. VELIKE LAŠČE
1. Velike Lašče
2. Dolenje Retje
3. Gorenje Retje
4. Srobotnik
5. Strmec
3. LUŽARJI
1. Adamovo
2. Borovec
3. Brankovo
4. Brlog
5. Grm
6. Hlebce
7. Hmstovo
8. Jakičevo
9. Dolenje Kališe
10. Gorenje Kališe
11. Kaplanovo
12. Karlovica
13. Krkovo
14. Kukmaka
15. Logarji
16. Lužarji
17. Opalkovo
18. Plosovo
19. Podkogelj
20. Podsmreka
21. Podstrmec
22. Podulaka
23. Podžaga
24 Pokelo
25. Poznikovo
26. Prhajevo
27. Pušče
28. Stope
29. Ulaka
30. Žaga
4. PODGORA
1. Bmhanja vas
2. Mala vas
3. Podgora
4. Podgorica
5. Zagorica
5. ROB
1. Bavdek
2. Boštetje
3. Bukovica
4. Centa
5. Dednik
6. Gradišče
7. Krvava Peč
8. Mačke
9. Mahorje
10. Marinček
11. Osredek
12. Pečke
13. Podhojni Hrib
14. Purkarče
15. Rob
16. Rupe
17. Sekiršče
113
3 KRONIKA
43
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1995
18. Selo
19. Tomažin
20. Uzmane
21. Zgonče
6. SV. GREGOR
1. Andol
2. Brinošica
3. Brlog
4. Bukovica
5. Čmče
6. Črni Potok
7. Dvorska vas
8. Finkovo
9. Gašpinovo
10. Graben
11. Grebene
12. Hojče
13. Hudi Konec
14. Junce
15. Kot
16. Kožarji
17. Kmče
18. Levstike
19. Marolče
20. Maršiče
21. Medvedjek
22. Novi Pot
23. Perovo
24. Podkraj
25. Dolenje Podpoljane
26. Gorenje Podpoljane
27. Pogled
28. Prapreče
29. Prelesje
30. Pusti Hrib
31. Rigelj
32. Mala Slivica
33. Velika SUvica
34. Sv. Gregor
35. Škrlovica
36. Vintarji
37. Zadnike
38. Zlati Rep
7. TURJAK
1. Čretež
2. Dolšake
3. Gradež
4. Javorje
5. Knej
6. l^perje
7. Male Lašče
8. Laze
9. Mali Ločnik
10. Veliki Ločnik
11. Mali Osolnik
12. Veliki Osolnik
13. Podlog
14. Praznike
15. Rašica
16. Sloka gora
17. Srnjak
18. Ščurke
19. Škamevec
20. Turjak
8. VIDEM
1. Cesta
2. Hočevje
3. nova Gora
4. Podpeč
5. Ponikve
6. Videm
7. Vodice
8. Zdenska vas
SODNI OKRAJ RIBNICA:
1. DANE
1. Bukovica
2. Dane
3. Jelenov Žleb
4. Sajevec
5. Zadolje
2. DOLENJA VAS
1. Blate
2. Dolenja vas
3. Grčarice, Masem
4. Grčarske Ravne, Masereben
5. Kot
6. Nemška vas
7. Prigorica
8. Rakitnica
3. GORA
1. Gora
4. JURJEVICA
1. Breze
2. Jurjevica
3. Kot
5. LOŠKI POTOK
1. Hrib
2. Mali Log
3. Retje
4. Srednja vas
5. Šegova vas
6. Tabor
7. Travnik
114
1
1995
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
6. VELIKE POLJANE
L Dule
2. Ortnek
3. Velike Poljane
4. Skranjek
5. Vrh
6. Žukovo
7. RIBNICA
L Breg
2. Gorenja vas
3. Gorica vas
4. Hrovača
5. Dolenji Lazi
6. Lipovec
7. Makovže
8. Otavice
9. Ribnica
10. Zapuže
8. SODRAŽICA j
1. Globelj
2. Hudi Konec
3. Jelovec
4. Gorenji Lazi
5. Lipovšica
6. Nova Štifta
7. Podklanec
8. Preska
9. Ravni Dol
10. Sinovica
11. Sodražica
12. Vinice
13. Zamostec
14. Zapotok
15. Žigmarice
9. STRUGE
1. Čatež
2. Kolenča vas
3. Lipa
4. Paka
5. Podtabor
6. Potiskavec
7. Pri Cerkvi
8. Rapljevo
9. Tisovec
10. Tržič
10. SUŠJE
1. Slatnik
2. Sušje
3. Žlebič
115
3 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
_3
1995
116
UDK 323.15(497.12 Kočevje) "14/15"
949.712 Kočevje "14/15"
Stanislav JUŽNIČ, mag., SI-61336 Vas, Fara 2
Južna meja "Kočevskega otoka" v 15. in 16. stoletju
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 14-22
Kolpa v svojem zgornjem toku ni bila nikoli etnična meja med Hrvati in Slovenci,
čeprav je bila pogosto državna meja. Meja med gospostvoma Kočevje in Kostel nikoli
ni bila državna meja, dobila pa je značaj meje med obema narodoma.
UDK 324(497.12 Kočevje) "1907"
949.712 Kočevje "1907"
Vanda TRDAN, študentka. Oddelek za zgodovino,
Folozofska fakulteta Ljubljana, SI-61000 Ljubljana
Rdeči in črni
Državnozborske volitve leta 1907 na Kočevskem
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 38-43
Državnozborska volilna reforma 1907 je na Kranjskem ustvarila poseben nemški
državnozborski mandat na Kočevskem. Pred volitvami 1907 so se dotedaj bolj ali manj
enotni kočevski volilci razcepili na dva sovražna si politična tabora. "Rdeči", pristaši
nemške obrambne organizacije Südmark, so postavili kandidaturo prof. Obergfölla,
kanidat "črnih", katoliško usmerjenih volilcev pa je bil knez Kari Maria Auersperg, ki je
na volitvah tudi zmagal. Politična delitev, kakršna je nastala med kočevskimi volilci
pred državnozborskimi volitvami leta 1907, se je ohranila vse do razpada monarhije.
UDK 949.712 Kočevje "13":940.1
929.7 Ortrnburžani
325.3(497.12 Kočevje) "13"
Lucijan ADAM, študent zgodovine, SI-64240 Radovljica, Staneta Žagarja 33
Donesek k zgodovini Ortenburžanov na Dolenjskem
Kratka razprava o nekaterih nerešenih oz. manj znanih vprašanjih dolenjske
srednjeveške zgodovine
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 7-13
Kočevska je bila del ribniškega gospostva, ki so ga kot alod vse do sredine 13. stoletja
imeli Turjačani. Po smrti Konrada Turjaškega je posest pripadla njegovim sorodnikom
Ortenburžanom. Slednji so predvsem v 14. stoletju intenzivno kolonizirali zlasti
Kočevsko. Kolonisti nemške narodnosti so prišli z ortenburških koroških posestev.
Jezikovni otok se je ohranil do najnovejše dobe.
UDK 323.1(497.12 Kočevje) "1848"
Stane GRANDA, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU,
SI-61000 Ljubljana, Novi trg 4
Politične razmere na Kočevskem v letu 1848
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 23-37
Volilna okraja za volitve v frankfurtski in dunajski parlament sta bila nacionalno
mešana. Poleg prebivalcev največjega nemškega jezikovnega otoka na Slovenskem so
glasovali tudi Slovenci. Oboji so bili predvsem kmetje. Na podlagi ohranjenih volilnih
glasovnic je mogoče ugotoviti pojave slovenske nacionalne zavesti. Kar 27 volilnih mož
je za Frankfurt glasovalo s slovenskimi glasovnicami. Kljub temu ni opaziti nacionalne
nestrpnosti. Slednje se še bolj potrdi pri volitvah v dunajski parlament. Te so morale
biti zaradi napak v postopku oziroma odklonitve mandata kar trikrat: 20. junija, 1.
julija in 28. avgusta. Pri prvih in drugih je mogoče opazovati kmečka prizadevanja, da
ne glede na nacionalno pripadnost zmaga njihov kandidat. Pri zadnjih volitvah so
kmetje že siti vsega, apatični in celo oportunistični, saj dajo glasove celo predstavniku
najkonzervativnejših sil na Kranjskem.
UDC 324(497.12 Kočevje) "1907"
949.712 Kočevje "1907"
TRDAN Vanda, History Student, University of Ljubljana, Faculty of Arts,
SL61000 Ljubljana, Aškerčeva 2
The Red and the Black
The 1907 General Election in the Kočevje Region
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 38-43
After the 1907 Bundestag electoral reform, a special seat for the German population of
the Kočevje Region in Carniola was reserved for the general election. Before the 1907
election, the more or less united voters of the Kočevje region split into two opposing
political camps. A candidate for the Red, followers of the German defence organisation
Südmark, was Prof. Obergföll, and a candidate for the Black, Catholic-oriented voters,
was duke Karl Maria Auerperg who later also won the election. Political division that
was created among the voters of the Kočevje region before the 1907 general election
was preserved until the fall of the Hapsburg monarchy in 1918.
UDC 323.15(497.12 Kočevje) "14/15"
949.712 Kočevje "14/15"
JUŽNIČ Stanislav, M.A., SI-61336 Vas, Fara 2
Southern Border of the "Kočevje Language Island" in the 15th and 16th
Centuries
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 14-22
The Kolpa river in its upper current was never an ethnical boundary between the
Croats and the Slovenes, although it was a border between different states several
times in the history. The boundary between the land tenures of Kočevje and Kostel
was never a border between two states but it acquired the character of border between
both nations.
UDC 323.1(497.12 Kočevje) "1848"
GRANDA Stane, Ph.D., Milko Kos Historical Institute, Scientific and Research Centre
of the Slovene Academy of Sciences and Arts, SI-61000 Ljubljana, Novi trg 1
Political Circumstances in the Kočevje Region in 1848
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 23-37
Constituencies for the parliamentary elections in Frankfurt and Vienna were nationally
mixed. In addition to the inhabitants of the largest German-speaking area in Slovenia,
the Slovenes also voted. Most of the Germans and the Slovenes were farmers. Judging
from the preserved ballot papers, the first signs of Slovene national feelings appeared.
In all, 27 candidates ran for the parliament in Frankfurt together with the Slovene
candidates. Yet, no signs of national intolerance could be traced, which became even
more obvious at the elections to the pariiament in Vienna. Due to the procedural
mistakes and a declined mandate, the parhamentary elechons in Vienna had to be
repeated three times, on 20th June, 1st July, and 28th August. At the first and the
second elections the farming population, regardless of nationality, strived to act
together so that their candidate would win. At the last election the farmers were fed
up with everything, indifferent and even opportunistic to a degree that they cast their
votes for a representative of the most conservative powers in Carniola.
UDC 949.712 Kočevje "13":940.1
929.7 Orirrnburžani
325.3(497.12 Kočevje) "13"
ADAM Lucijan, History Student, SI-64240 Radovljica, Staneta Žagarja 33
Some Details on the History of the Lords of Ortenburg in Lower Carniola
A Short Paper on some Unsolved and less Known Questions of Medieval
History of Lower Carniola
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 7-13
The Kočevje region was a part of the Ribnica estate, held as allodial land by the Lords
of Auersperg up to the middle of the 13th century. After Conrad of Auersperg died,
his estate went to his relatives - the Lords of Ortenburg. Particularly in the 14th
century, they began an intensive colonisation of the Kočevje region. German colonists
came from the estates of the Ortenburg family in Carinthia. The German-speaking
island has been preserved in the region to modern times.
UDK 325.2/3(497.12 Kočevje) "1941/1945":314.745
314.745(497.12 Kočevje) "1941/1945":325.2/.3
Tone FERENC, prof. dr., znanstveni svetnik. Inštitut za novejšo zgodovino,
SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1
Problemi ponovne poselitve Kočevske med vojno
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 49-68
Avtor obravnava neuspele načrte za ponovno poselitev Kočevske, s katere so se odselili
Nemci, s Slovenci, Italijani in Nemci med 2. svetovno vojno.
UDK 391/397(497.12 Kočevje)
Maria LACKNER KUNDEGRABER, dr. Obertalfinger Weg 39, Ulm, D-89075
Etnografske posebnosti v nekdanjem kočevskem nemškem jezikovnem otoku
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 76-84
Članek, ki sinetično predstvalja etnografske posebnosti nekdanjega nemškega
jezikovnega otoka na Kočevskem, je prevod avtoričine razprave v reviji Germanische
Linguistik, 124-125, 1994.
UDK 324(497.12 Kočevje) "1918/1941":342.533
342.533(497.12 Kočevje) "1918/1941":324
949.712 Kočevje "1918/1941"
Bojan BALKOVEC, mag. zgodovine, asistent. Filozofska fakulteta Ljubljana,
SI-61000, Aškerčeva 2
"Ta sklep mora biti vsakemu Kočevarju svetinja..."
Parlamentarne volitve na Kočevskem med obema vojnama
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 44-48
Kočevski Nemci so s svojo Gottscheer Bauernpartei, glavno politično organizacijo v
dvajsetih letih, na parlamentarnih volitvah leta 1923 podprli radikalno stranko, katere
kandidat ni bil izvoljen. Leta 1925 in 1927 so glasove oddali SLS, v tridesetih letih pa
vladnim listam Živkoviča, Jevtiča in Stojadinoviča. Kandidati teh listi so bili v
kočevskem okraju tudi izvoljeni. Kočevar dr. Hans Arko je bil leta 1931 namestnik
kandidata Ivana Puclja v kočevskem okraju. O volitvah je pisal kočevarski časopis
Gottscheer Zeitung.
UDK 312(497.12 Kočevje) "1945"
Mitja FERENC, prof. zgodovine, konservator. Zavod Republike Slovenije za varstvo
naravne in kulturne dediščine, SI-61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
Štetje prebivalstva in hiš 15. junija 1945 na območju okrajnega izvršnega
ljudskega odbora v Kočevju
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 69-75
Članek obravnava stanje hiš in prebivalstva na območju okraja Kočevje, na podlagi
štetja prebivalstva in hiš z dne 15. junija 1945. To je ugotovilo polovico manj
prebivalcev kot štetje leta 1931 in 56% uničenih ali poškodovanih stanovanjskih hiš.
Med najbolj opustošenimi območji okraja, so bili tisti, od koder so se leta 1941/42 izselili
kočevski Nemci.
UDC 391/397(497.12 Kočevje)
LACKNER-KUNDEGRABER Maria, Ph.D. Oberttalfinger-Weg 39, D-89075 Ulm
Ethnographical Characteristics of the Former German-speaking Area in the
Kočevje Region
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 76-84
The article, which presents ethnographical characteristics of the former
German-speaking area in the Kočevje region, is a translation of the paper which
appeared in the Germanische Lingvistik, 124-125, 1994.
UDC 325.2/.3(497.12 Kočevje) "1941/1945":314.745
314.745(497.12 Kočevje) "1941/1945":325.2/.3
FERENC Tone, Ph.D., Professor, Scientific Counsellor, Institute of Modern History,
SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1
Some Problems Connected to the Resettlement of the Kočevje Region
During World War 11
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 49-68
The author presents unsuccessful plans for the resettlement of the Kočevje region,
from which the majority of Germans emigrated, by the Slovenes, Italians and Germans
during World War II.
UDC 312(497.12 Kočevje) "1945"
FERENC Mitja, History Teacher, Restorer, Institute of the Republic of Slovenia for the
Preservation of Natural and Cultural Heritage, SI-61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
The Census on July 15, 1945, Covering the District Executive People's
Committee in Kočevje
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 69-75
Based on the census carried out on July 15, 1945, the article deals with the houses and
population of the District Kočevje. In comparison to the 1931 census, the population
had decreased by half in 1945 and 56% of the houses were destroyed or damaged.
Among the places that suffered most were those which saw emigration of the German
population of the Kočevje region in 1941/42.
UDC 324(497.12 Kočevje) "1918/194r':342.533
342.533(497.12 Kočevje) "1918/1941":324
949.712 Kočevje "1918/1941"
BALKOVEC Bojan, M. of History, Assistant Lecturer, University of Ljubljana,
Faculty of Arts, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2
"This Decision Should Be Sacred to Every Inhabitant of the
Kočevje Region ..."
Parliamentary Elections in the Kočevje Region Between the Wars
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 44-48
At the 1923 parliamentary election, the Germans of the Kočevje region and their main
political organisation in the 1920s - Gottscheer Bauernpartei, supported the Radical
party whose candidate was not elected. In 1925 and 1927 they gave their votes to the
Slovene People's Party, and in the 1930s to the governmental lists of Živkovič, Jevtič
and Stojadinovic. The candidates of those Usts were elected in the Kočevje district. In
1931, the candidate Ivan Pucelj in the Kočevje district was replaced by Dr. Hans Arko,
an inhabitant of the Kočevje region. The Gottscheer Zeitung, a newspaper of the
inhabitants of the Kočevje region, covered the elections.
UDK 378.18(497.12 Kočevje) "13/20":378(436.1)
Alojz CINDRIČ, prof. zgodovine in sodologije, bibliotekar, Oddelek za sociologijo.
Filozofska fakulteta, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2
Kočevski študenti na Dunajski univerzi (1365-1917)
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 95-103
Avtor na osnovi gradiva, ki ga hrani Univerzitetni arhiv na Dunaju, objavlja sezname
študentov s Kočevskega. Gradivo predstavljajo glavne vpisne knjige (Hauptmatrikeln),
ki so ohranjene v celoti v osemindvajsetih knjigah. Podatke, ki jih vsebujejo matrike,
avtor komentira ter jih podaja kot izhodiščno informacijo za nadaljnje raziskovanje
kočevskega izobraženstva. V članku so zajeti samo študenti dunajske Univerze, t.j.
štirih fakultet, ki so sestavljale Univerzo (filozofska, pravna, medicinska in teološka).
UDK 726.5(497.12 Kočevje):745/749
Gojko ZUPAN, dipl. arhitekt, konservator. Zavod Republike Slovenije za varstvo
naravne in kulturne dediščine, SI-61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
Endemitska umetnost na Kočevskem
Cerkve in genius loci
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 85-94
Besedilo razlaga značilnosti ohranjene likovne dediščine na Kočevskem. Pretežno
sakralni spomeniki razodevajo domačo delavniško tradicijo na robu ljudske
ustvarjalnosti med pozno gotiko in historizmi 19. stol. ter redke vrhunske izdelke in
povezave z večjimi centri. Naselitvena struktura in zgodovinske okoliščine so poudarile
posebnosti, ki so izražene v počasnejšem pretoku novosti in šablonskemu ohranjanju
starejših prvin. So vmesni člen med etnologijo in umetnostno zgodovino. Svojska
izrazno.st, ki ni zgolj provincialna, je poimenovana endemitska umetnost.
UDK 321.728(497.12 Kočevje) "1918/1919"
Petra SVOLJŠAK, raziskovalna sodelavka. Zgodovinski inštitut Milka Kosa
ZRC SAZU, SI-61000 Ljubljana, Novi trg 4
Neodvisna kočevska republika
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 3, 1995, str. 104-108
V prispevku je objavljen dokument o poskusu ustanovitve neodvisne kočevske
republike po koncu prve svetovne vojne. Dokument hrani Državni centralni arhiv v
Rimu (Archivio centrale dello Stato) in je naslovljen Istanza del Consiglio popolare
della terra di Gotschevia per l'erezione in Stato autonomo sotto il protettorato degh
Stati Uniti.
UDC 378.18(497.12 Kočevje) "13/20":378(436.1)
CINDRIČ Alojz, History and Sociology Teacher, Librarian at the Sociology
Department of the Faculty of Arts in Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2
Students from the Kočevje Region at the University of Vienna (1365-1917)
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 95-103
Based on documents from the University Archives in Vienna, the author published the
lists of students from the Kočevje region. The documents consist of main matriculation
registers (Hauptmatrikeln) which are preserved as a whole in twenty-eight books. The
information about the matriculation registers are commented on. They represent a
source for further research into the inhabitants of the Kočevje region with higher
education. The article deals only with the students from the University of Vienna and
its four faculties (Philosophy, Medicine, Theology and Law).
UDC 321.728(497.12 Kočevje) "1918/1919"
SVOLJŠAK Petra, Research Collaborator, Milko Kos Historical Institute, Scientific and
Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts,
SI-61000 Ljubljana, Novi trg 4
Independent Republic of Kočevje
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 104-108
In the article the author published a document about an attempt to found the
independent republic of Kočevje at the end of World War I. The document is kept in
the State Central Archives in Rome (Archivio centrale dello Stato) under the heading
Istanza del Consiglio popolare della terra di Gotschevia per l'erezione in Stato
autonomo sotto il protettorato degli Stati Uniti.
UDC 726.5(497.12 Kočevje):745/749
ZUPAN Gojko, B. of Architecture, Restorer, Institute of the Republic of Slovenia for
the Preservation of Natural and Cultural Heritage, SI-61000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
Endemic Art in the Kočevje Region
Churches and Genius Loci
Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 3, 1995, p.p. 85-94
The article depicts characteristic features of the preserved art heritage in the Kočevje
region. Most of the monuments are sacral and they reveal local workshop tradition
edging on folk creativity between late Gothic art and Historical styles of the 19th
century, rare precious objects and connections with larger centres. The structure of
settlement and historical circumstances emphasised special features of the region,
revealed in slower acceptance of new styles and stereotyped preservation of older
features. They represent a connection between ethnology and the history of art.
Characteristic expressivity, which is not only provincial, has been called "endemic" art.
Ludwig Kren
Adam Lucijan
Stanislav Južnič
Stane Granda
Vanda Trdan
Bojan Ball<ovec
Tone Ferenc
Mitja Ferenc
Marija Lackner Kundegraber
Gojko Zupan
Alojz Cindrič
Petra Svoljšak
Ludwig Kren
KRONIKA
ISSN 0023-4923