informativni
29
glasilo ravenskih železarjev
Leto XXXIV	Ravne	na	Koroškem,	junij	1997	Št.	6
Protihrupna zaščita se ie dokazala
Naši upokojenci budno spremljajo dogajanje v ravenski železarni. Tudi ko so upokojeni že deset ali več let, še vedno vlečejo na uho, kako “gredo šarže”, kako tolčejo kovaška kladiva in sploh, kakšen je srčni utrip njihove - nekdanje življenjske družice. Tako jo doživljajo. Navsezadnje so večino življenja preživeli z njo in v njej, zato tega ne morejo kar tako vreči čez glavo in pozabiti.
Čeprav že pet let ne dobivajo več Informativnega fužinarja, so zelo dobro obveščeni ' tudi o tem, kaj se v železarni dogaja zdaj. “Ustno izročilo” namreč deluje skoraj brezhibno. Kljub temu so veseli, če zvedo kaj neposredno iz ust sedanjih voditeljev železarskih podjetij, v katerih so pred leti sami delali.
Tako seje tudi nekdanjim vodstvenim delavcem Jeklarne dobro zdelo, ko sojih v petek, 23. maja, povabili v železarno, predstavili poslovanje Metala -prikazali so jim tudi film o proizvodnji v njegovih obratih -ter jih popeljali k peči UHP, kjer so lahko na lastna ušesa slišali, kako učinkovita je protihrupna zaščita, ki je začela delovati sredi aprila (o tem smo
v IF že pisali). Tisti, ki stanujejo v bližini železarne, so zanjo že vedeli. Pripovedujejo si namreč anekdoto o tem, kako sta se Jožek in Francka sredi noči zbudila, vsa v strahu, ker nista slišala nobenega hrupa iz železarne. Hotela sta že telefonirati vodstvu Slovenskih železarn, češ, zakaj so ustavili proizvodnjo jekla na Ravnah, potem sta pa izvedela, da je nočnega miru “kriva” protihrupna zaščita.
Zdaj so Jožek in vsi drugi od blizu videli in slišali, kako deluje to evropsko čudo, ki ti pred nosom zmanjša decibele od nemogočega hrupa (ko svojega soseda še gledaš težko, ker ti bobnenje leze v sam mozeg) do znosnega stanja, ko se
da ob zaprti in zatesnjeni kabini, v kateri dela peč s polno paro, čisto spodobno pogovarjati. Nekaj deset ali sto metrov dalje pa tudi dobro spati.
Upokojenci, ki so bili povabljeni v železarno, se vodstvu Metala za povabilo in za predstavitev delovanja protihrupne zaščite zahvaljujejo, hkrati pa mu priporočajo, da bi kdaj odprli vrata tudi “navadnim” upokojencem - tudi mnoge izmed njih zanima, kako zdaj deluje fabriška apoteka - pa tudi drugi deli železarne.
Na sliki: upokojenci in sedanji vodstveni delavci Metala na poti v topilnico.
Mojca Potočnik
Stavka železničarjev je povzročila Metalu veliko škodo
Kronologija stavke
Veljavnost tarifne priloge železniške kolektivne pogodbe je potekla že konec marca, nova pa ni bila podpisana, zato so štirje od petih sindikatov 22. aprila izpeljali opozorilno stavko. Zahtevali so povečanje osnovne plače za 14 odst. in regres v višini povprečne plače na železnici. Stavkovni odbor je potem zaradi neizpolnjenih zahtev stavko zaostril, Vlada RS pa je stavkajočim železničarjem določila število vlakov, ki morajo v skladu z zakonom voziti tudi med stavko (npr. kar 70 -75 odst. vseh vlakov; tudi prazni vlaki oziroma vagoni). Po mnenju stavkovnega odbora pa naj bi železniški promet med stavko urejal dogovor med vodstvom in sindikati Slovenskih železnic (SŽ), ki ga je direktor preklical, ker ni bil v skladu s sklepom vlade.
Pogajanja so bila neuspešna, zato so združeni sindikati 20. maja začeli z enajstdnevno stavko. Sindikati so od ustavnega sodišča zahtevali presojo ustavnosti vladinega sklepa.
Ustavno sodišče je odločilo, da morajo železničarji
upoštevati sklep vlade o najmanjšem obsegu dela med stavko. Ker pa sindikati kljub temu niso omogočili vožnje vseh z zakonom določenih vlakov, je direktor SŽ suspendiral odgovorne, med njimi tudi predsednike železniških sindikatov, predstavnike sindikatov v nadzornem svetu SŽ, člane sveta delavcev idr. Pogajanja med delodajalsko skupino in predstavniki stavkovnega odbora so se nadaljevala šele po umiku suspenzov in zamenjavi vodij pogajalcev. Železniški sindikati so 31. maja zamrznili stavko. Vlada RS je 12. junija predlagala, naj bi se pogajalski skupini dokončno uskladili, ko bosta podpisana kolektivna pogodba za negospodarstvo in socialni sporazum. Kompromisa - predloga nove tarilne priloge - pa vlada ne zavrača.
Posledice stavke
Zaradi upada tovornega prometa za več sto tisoč ton so Slovenske železnice utrpele za okoli 400 mio SIT neposredne škode, gospodarstvo pa za več kot milijardo tolaijev škode.
Centralni stavkovni odbor je po enostranski odpovedi dogovora (s strani vodstva SŽ), po katerem naj bi med stavko vozilo okoli 150 vlakov, kar naj bi bilo dovolj tudi za Luko Koper, sklenil, da bodo vozili le tisti vlaki, kijih bo na zahtevo vodstva SŽ odobril stavkovni odbor. Potniški vlaki so med stavko vozili dokaj normalno, tovorni promet pa je prešel v roke stavkovnega odbora. Le-ta je zatrjeval, da odobri vožnjo vsem vlakom, za katere se nanje podjetja obrnejo neposredno.
Nekaj statističnih podatkov: Uprava je od stavkovnega odbora zahtevala vožnjo nekaj več kot 1670 vlakov (v
številki je zajetih tudi več zahtevkov za nekatere pomembnejše prevoze), ta pa jih je odobril okoli 350. Npr. samo ponoči 30. maja je vozilo 14 tovornih vlakov, po voznem redu bi jih moralo 84, po zakonu pa bi moral stavkovni odbor odobriti vožnjo 51 tovornim vlakom.
Zaradi stavke je stalo skoraj pet tisoč vagonov, po vsej Evropi pa več kot dva tisoč. V Sloveniji pa je na razkladanje zaman čakalo skoraj tisoč vagonov (od tega več kot polovica tujih), med njimi jih je bilo tudi 23 z nevarnimi snovmi. (Posredno in neposredno) škodo zaradi železničarske stavke opazovalci ocenjujejo na nekaj milijard SIT, bila pa je tudi voda na mlin tekmecem slovenskega pristanišča in mnogih izvoznih podjetij.
A. Č.
Zaradi stavke slabši tudi rezultati poslovanja v Metalu
Pomočnik glavnega direktorja Metala Ravne Stanko Petovar, dipl. inž. je o posledicah železničarske stavke za podjetje povedal naslednje:
“Nedavna stavka na Slovenskih železnicah je trenutno ohromila proizvodnjo jekla. Zaradi stanja, v katerem se Metal nahaja, seveda nimamo kritičnih zalog surovin, in so prekinjene dobave jeklenega odpadka privedle do ustavitve obratovanja clektroobločnih peči. V času stavke smo se uspeli dogovoriti s stavkovnim odborom za prevoz dveh kompozicij vagonov z železniške postaje Pliberk do Raven, tako smo nadoknadili proizvodnjo jekla na Ravnah. Za Štore, kjer dobaviteljem ni uspelo dobiti vagonov za kompozicijo, se za prevoz posameznih vagonov nismo mogli dogovoriti. To je povzročilo 2000 ton manj odlitega jekla v maju. Po drugi strani pa smo imeli še višje stroške zaradi kamionskega prevoza vložka ter prevoznih stroškov kompozicij iz Pliberka do Raven. Kljub stavki smo morali železniški prevoz plačati pred prevzemom vagonov.
Ocenjeni stroški v Metalu, nastali zaradi stavke železničarjev v mesecu maju, so 2 milijona DEM. Stavka železničarjev se bo poznala še v junijskih rezultatih Metala. Zaradi nepravočasno dobavljenega blaga se bodo motnje v proizvodnji čutile tudi v odpremi proizvodov kupcem.
Ker stavka še danes ni zaključena, kupci intenzivno razmišljajo o prehodu s tirnega na cestni promet, skupno z njimi pa tudi mi o izbiri zanesljivejše luke, kot je Koper.”
N
O
I
Dolgoročna naložba v trženje
Od 5. do JO. maja je v Hannovru v Nemčiji potekal mednarodni sejem za lesno industrijo LIGNA ’97, kije vsaki dve leti. Na njem se je predstavilo 1500 razstavljalcev iz 33 držav, organizatorji pa so našteli okrog I 20.000 obiskovalcev. Med šestimi podjetji iz I Slovenije so na sejmu s štiričlansko ekipo sodelovali tudi ravenski Noži. To je bil
 | povod za pogovor z vodjo komerciale
Jankom Miklavcem, dipl. inž., kije povedal tudi, kakšne sejemske načrte so si v Nožih ■ zastavili v prihodnje.
1| VELIKO ZANIMANJE ZA RAVENSKE NOŽE V HANNOVRU
V Nožih ocenjujejo, da je I zanje sodelovanje na sejmu _^^B LIGNA (mednarodni sejem za
Ml lesno industrijo) - poleg pri-I sotnosti na sejmu DRUPA
U^^B (mednarodni sejem za papirno I industrijo) - zelo pomembno.
Letos so se ga zato udeležili že drugič.
— Njihov razstavni prostor I (na fotografiji) je pritegnil I številne interesente - med I njimi so bili tako predstavniki I lesnopredelovalne industrije in proizvodnje strojev, ki | vgrajuje industrijske nože, kot tudi končni uporabniki in agenti. Za ravenske nože so se zanimali obiskovalci iz različnih držav 'in območij (Južna Afrika, Malezija, Evropa itd.). Predstavniki Nožev so se na sejmu sestali z nekaterimi dosedanjimi kupci, navezali pa so tudi stike z mnogimi novimi potencialnimi naročniki. Dober obisk je bil tudi rezultat t. i. predsejemskih dejavnosti, s katerimi so poslovne partnerje in potencialne kupce obvestili o svoji udeležbi na Ligni. "Na sejem ne moreš in ne smeš oditi nepripravljen, " poudarja Janko Miklavc. Zato se je prodajna ekipa Nožev tudi vrnila iz Hannovra s seznamom 194 podjetij, ki so se resno zanimala za njihove izdelke. Kot kažejo izkušnje, se od 10 do 20 odst. stikov, stkanih na sejmih, konča tudi z dolgoročnim sodelovanjem. Seveda pa so sedaj nujne t. i. posejemske dejavnosti, kot so zahvala za povpraševanje, izdelava ponudbe, povabilo na obisk ipd.
Predstavniki Nožev (v Hannovru so bili poleg Janka Miklavca še direktorica Ivana Klančnik, tehnični direktor Darko Ravlan in komercialistka Marija Lah) so si ogledali tudi ponudbo tekmecev. Sejmi so namreč tudi odlična priložnost za oceno položaja, ki ga posamezno podjetje v določeni panogi zavzema. In kaj so komercialisti Nožev ugotovili?
“Noti Ravne so eden od šestih največjih proizvajalcev industrijskih nožev na svetu. Smo na ravni svetovne konkurence in eno od redkih podjetij, ki se lahko pohvalijo s certifikatom kakovosti ISO 9001, ” razlaga Janko Miklavc.
SODELOVANJE NA SPECIALIZIRANIH SEJMIH JE NAJBOLJ USPEŠNO
V Nožih se zavedajo, da je udeležba na sejmih dolgoročna naložba v trženje, ki učinke pokaže šele čez čas. (Sejem DRUPA je bil npr. že pred štirimi leti, vendar zaradi posejemskih dejavnosti še zdaj pridobivajo naročnike.)
Udeležbo na sejmih v Nožih skrbno načrtujejo; zlasti za večje sejme je treba s pripravami začeti že nekaj let prej (za sejem DRUPA leta 2000 so že morali poslati predprijavo). Vsako leto se kot razstavljalci udeležijo od dveh do štirih sejmov, kot obiskovalci pa tudi po več.
Poleg sejma LIGNA ’97 so Noži Ravne letos (v okviru Slovenskih železarn) sodelovali tudi na sejmu ZEPS 1NTERMETAL v Zenici. Izrabili so priložnost in obiskali svoje nekdanje kupce ter iskali nove partnerje. Da ne zanemarjajo domačega trga, bodo dokazali z udeležbo na grafičnem sejmu GIB, ki bo junija v Mariboru. Septembra bodo skupaj z agentom za Daljni vzhod že tretjič sodelovali na sejmu VVOODMAC AS1A v Singapurju. Daljni vzhod je namreč eden od treh naj večjih svetovnih trgov za nože za les. Prihodnjo jesen pa Noži tudi ne bodo manjkali na sejmu plastične industrije K ’98 v nemškem Diisseldorfu.
Na Ravnah so ugotovili, da je za njih najbolj uspešna udeležba na specializiranih sejmih. Tudi zaradi sejemskih aktivnosti pričakujejo, da bodo uresničili letošnji načrt realizacije, ki je za 10 odst. višji od lanske prodaje. Čeprav zdaj za cilji zaostajajo za osem odst., jih bodo skušali doseči. Zavedajo pa se, daje na trgu - poleg ustrezne cene izdelkov, njihove kakovosti in doseganja dobavnih rokov - vse bolj pomembno tudi t. i. servisiranje kupcev, s katerimi jim prodajalec pomaga izboljšati poslovanje v tehnološkem smislu. Goli kupoprodajni odnos mora prerasti v partnerstvo.
A. Č.
Energetika Ravne
med energetsko najbolj učinkovitimi slovenskimi podjetji
Gospodarski vestnik in Agencija RS za učinkovito rabo energije sta letos prvič izvedla natečaj za priznanje Energetsko učinkovito podjetje/Energetsko učinkovita ustanova. Za priznanje so se lahko potegovala podjetja in ustanove, ki so od leta 1992 z organizacijskimi ali tehnološko-naložbenimi ukrepi pripomogla k varčnejši rabi energije in s tem tudi k manjšemu onesnaževanju okolja. Na natečaj se je prijavilo 12 podjetij: TP Jestvina Koper, Revoz iz Novega mesta, Talum iz Kidričevega, KILI - Kemična industrija Liboje, Litostroj -Proizvodno-tehnični servis iz Ljubljane, SZ-ŽJ-Fiprom z Jesenic, Unitech LTH-OL Škofja Loka, TVT - Podjetje za proizvodnjo tirnih vozil iz Maribora, Opekarna Novo mesto, Tosama Domžale, Iskrainvest iz Ljubljane in Energetika Ravne.
Energetika Ravne je na natečaju kandidirala z naslednjimi projekti učinkovite rabe energije, energetskega svetovanja in inženiringa oziroma učinkovite oskrbe z energijo:
• Energetska zasnova Mežiške doline (vodja projekta dipl. inž. Mojca Kert -Kos): obsega celovito načrtovanje oskrbe in rabe energije na območju občine Ravne - Prevalje, najprimernejše scenarije in organizacijske ukrepe za izvedbo.
• Energetski pregled podjetja SZ-Metal Ravne (vodja projekta dipl. inž. Mojca Kert - Kos)
• Energetski pregled podjetja SZ-Jcklolivarna Ravne (vodja projekta dipl. inž.
Andrej Žlebnik)
• Energetski pregled podjetja SŽ-Stroji in tehnološka oprema Ravne (vodja projekta inž. Anton Vučko): vsi trije energetski pregledi preverjajo rabo energije v industriji in navajajo prednostne organizacijske in naložbene ukrepe za sanacijo razmer, vključujejo pa tudi oceno naložb in izračun o povrnitvi vloženih finančnih sredstev.
• Optimizacija sistema daljinskega ogrevanja mesta Ravne (vodja projekta dipl. inž. Andrej Žlebnik): izhaja iz projekta Energetska zasnova Mežiške doline in navaja scenarije obnove distribucijskega omrežja sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo na Ravnah.
• Optimizacija proizvodnje, distribucije in porabe toplotne energije v Železarni Ravne (vodja projekta dipl. inž. Mojca Kert - Kos): predstavljena je rekonstrukcija kotlarne, zaradi katere se bo poraba goriva v procesu proizvodnje vroče vode za ogrevanje mesta in železarne zmanjšala za 13 odst. Investicija bo končana predvidoma do začetka kurilne sezone 1997/98.
• Soproizvodnja električne in toplotne energije (vodja projekta dipl. inž. Mojca Kert -Kos): ker so na območju Železarne Ravne hkratne potrebe po električni in toplotni energiji, je zaradi večje izkoriščenosti primarnega goriva smotrno razmišljati o postavitvi kogeneracijskega postroja. Izdelana je že študija o kogeneracijskem postroju s plinsko turbino, utilizatorjem in hladilnikom toplote, ki pa ne daje najboljših rezultatov. V podjetju zato preučujejo možnost postavitve štirih plinskih motorjev, ki omogočajo fleksibilnejše obratovanje in prilagajanje toplotnim potrebam daljinskega ogrevalnega sistema.
• Optimizacija proizvodnje in porabe komprimiranega zraka (vodja projekta inž.
Anton Vučko): projekt je že izveden; o njem je bil objavljen članek v februarski številki Fužinarja.
Kot je povedala vodja razvoja v Energetiki Ravne dipl. inž. Mojca Kert -Kos, so se na razpis prijavili z razvojnimi projekti, ki so še v fazi izvajanja (izjema je projekt o izkoriščanju odpadne toplote kompresorjev), zato tudi niso mogli upati na priznanje, saj je komisija ocenjevala predvsem konkretne rezultate. Vendar že obseg in vsebina projektov dokazujeta, da je cilj podjetja energetska učinkovitost, za kar ima velike zasluge predvsem njegov direktor dipl. inž. Franc Rus.
Prijave je obravnavala komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Gospodarskega vestnika, Agencije RS za učinkovito rabo energije, Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, Gospodarske zbornice Slovenije, Fakultete za strojništvo v
OSKRBA Z ENERGIJO v aprilu 1997
Dobava primarnih energentov je bila v aprilu v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Odstopanja porabe zemeljskega plina, ki je eden glavnih primarnih energentov, od mesečnega načrta so podana za posamezna podjetja v tabeli.
V aprilu je bila poraba zemeljskega plina nekoliko večja v Energetiki, še bolj	pa	v	družbi
Stroji in tehnološka oprema, kjer je za več kot dvakrat presegla načrtovano porabo.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 41 m3 in od zunanjih dobaviteljev 18,6 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 59,6 m3. Za sežig pa smo skupno zbrali 34.000 kg odpadnega olja, in sicer: 7.400 kg od družb železarne	ter	26.600
kg s cepljenjem emulzij. Od zunanjih dobaviteljev tokrat nismo dobili olja za sežig.
Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti smo opravili načrtovane preventivne preglede in vzdrževalna dela na energetskih napravah in omrežju.
Na podlagi naročil smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Miran Fužir, dipl. inž.
POPRAVEK Požar na transformatorju so pogasili gasilci Gasilskega zavoda Ravne in
ne PGD Ravne, kot je bilo pomotoma objavljeno v prejšnji številki Informativnega fužinarja na str. 6. Za napako se opravičujemo. Uredništvo
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sin3)	PORABA (Sm3)	INDEKS
SŽ - METAL Ravne, d. 0. 0.	2.257.500	2.272.987	100,69
SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. 0. 0.	77.200	77.989	101,02
SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d. 0. 0.	32.900	76.625	232,9
ENERGETIKA Ravne, d. 0. 0.	862.280	1.046.477	121,36
SKUPAJ	3.229.880	3.474.078	107,56
Ljubljani, Fakultete za elektrotehniko v Mariboru in ljubljanskega predstavništva Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo.
Natečaj se je končal s predstavitvijo nagrajenih kandidatov in slovesno podelitvijo priznanj 14. maja na posvetu Varstvo okolja in učinkovita raba energije v podjetjih v okviru sejma Energetika 97 v Mariboru. Komisija, kiji je predsedoval dr. Peter Novak, je priznanji Energetsko učinkovito podjetje podelila novomeškemu Revozu in domžalski Tosami, priporočilo pa koprski Jestvini. Posebne pozornosti so vredni dosežki Revoza, saj mu je uspelo v treh letih porabo elektrike na izdelano vozilo znižati za dobro četrtino, še bolj pa porabo vode in tekočih goriv.
A. Č.
KOTLJE
BODO OGREVALI
S PLINOM
Že dolgo je znano, da toplovodno ogrevanje v Kotljah povzroča velike izgube, naprave in toplovod pa so tudi že dotrajani, zato se je bilo treba odločiti, kako zagotoviti zanesljivo in cenovno sprejemljivo ogrevanje v tem kraju.
Po temeljitih analizah in posvetih so se strokovnjaki odločili, da je za Kotlje najboljše in najprimernejše ogrevanje s plinom, kot ga že imajo Kotlje 2. Lastniki individualnih hiš si bodo morali oskrbeti lastne plinske ali kombinirane kotle, bloke in večje stavbe, kot so šola in vrtec, župnišče, gasilski in kulturni dom, pa bodo ogrevali iz kotlovnic prek sedanje toplovodne napeljave.
V družbi Energetika Ravne, d. o. o. so pripravili projekt obnove ogrevanja v Kotljah, pripravili so predstavitev naprav za ogrevanje s plinom, prevzeli so svetovanje porabnikom v individualnih hišah, njihova želja pa je, da bi bila v njihovih rokah tudi izvedba in pozneje servisiranje grelnih naprav.
O tem, kako poteka akcija svetovanja v Kotljah, sem se pogovarjala s strokovnjakom iz Energetike
Robertom Jamškom.
“Da bi ugotovili, kakšne so možnosti prehoda na ogrevanje s plinom, kakšni stroški bodo spremljali ta prehod in kaj bodo morali v posameznih hišah spremeniti, dopolniti oz. preurediti, smo se odločili, da gremo na teren in si vsako hišo, katere lastnik se za to odloči, ogledamo. Po ogledu se z lastnikom oziroma s stranko pogovorimo. On nam pove, kakšne so njegove želje, mi pa mu svetujemo, kam naj postavi plinski kotel, ali se mu izplača priključiti tudi pripravo za ogrevanje sanitarne vode in ali naj bo to akumulacijski ali pretočni bojler.
Ne propagiramo, ampak svetujemo, da postavijo v svojo kurilnico plinski kotel firme Junkers ali UnicaI. Prvi nima akumulacijskega bojlerja, temveč samo pretočnega, drugi pa ima v programu kotel za ogrevanje z akumulacijskim in s pretočnim bojlerjem.
Akumulacijski bojler ima 60 I rezervne tople vode, v pretočnem pa se voda ogreva sproti. Pretočni bojler ne sme biti oddaljen od pipe več kot 5 m, zadošča pa istočasno za odvzem vode na eni pipi in enem tušu.
Drugi problem, ki smo ga ugotovili pri dosedanjih ogledih hiš, so dimniki. V večini hiš so zidani “šidlasti” dimniki s tuljavo, proizvajalec
kotlov pa priporoča, da se v tuljavo vstavi cev iz prokrona, in to zaradi kondenza, ki nastaja zaradi nizke temperature dimnih plinov.
Tisti, ki bodo morali zgraditi nov dimnik, bodo v kar najkrajšem času dobili dovoljenje za gradnjo na občini.
Ko se s stranko pogovorimo, uskladimo njene želje z možnostmi, ki jih narekuje stroka, izdelamo skico, popis materiala in pripravimo predračun, da stranka vidi, koliko jo bo naložba stala. ”
Z akcijo ogledov in svetovanja so v Energetiki začeli v ponedeljek, 2. junija, in so si v dobrem tednu ogledali 50 hiš, tretjino vseh prijavljenih. Razen Jamška v akciji sodelujejo še dipl. inž. Mojca Kert - Kos, dipl. inž. Andrej Žlebnik in Maks Seraftni.
“Menim, da je naša akcija za ves kraj in za posameznike, ki se morajo odločiti za nov način ogrevanja, zelo dobrodošla in koristna. Pri vseh, ki jih obiščemo, smo tudi lepo sprejeti. Mi jim svetujemo, kako pa bodo naše nasvete upoštevali, je odvisno od vsakega posameznika.
Morda se kdo sprašuje, zakaj priporočamo kotle prej omenjenih proizvajalcev. Naj povem, da sta to kakovostna proizvajalca; na isti kakovostni ravni je
še francoska Jirma, vendar ta pri nas nima organizirane servisne službe, tako kakor Junkers in Unica!. Zanju bo zagotavljala servis Energetika, ki je zainteresirana, da bi prevzela celoten projekt prenove ogrevanja v Kotljah. V tem primeru bi se odpovedala dobičku od popusta oziroma rabata, ki ga prizna proizvajalec opreme, in bi vse to prenesla na stranke.
Dosegli smo tudi, da se bo proizvajalka priporočenih kotlov, firma Junkers, v okviru vseslovenske predstavitvene akcije ustavila tudi v Kotljah. Njihov infomobil z vsemi tehničnimi dosežki bo na ogled pred Itoluljsko kotlarno v nedeljo, 22. junija, od 9. do 19. ure. ”
Akcija za prenovo ogrevanja v Kotljah je torej že v popolnem zagonu. V Energetiki upajo, da se bodo dela kmalu začela in da bodo že pred kurilno sezono zgradili primarni plinovod in priključili nanj vsaj nekaj hiš. Drugi pa se, potem ko so se posvetovali s strokovnjakom, lahko začnejo pripravljati na investicijo, pri kateri jim bo pomagala tudi občina.
Mojca Potočnik
TISKOVNA KONFERENCA
Koncern Slovenske železarne - mačeha ravenskih družb
V četrtek, 22. maja 1997, je vodstvo Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI), ki deluje v družbah Železarne Ravne, sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je predstavnikom javnih občil poročalo o kritičnih razmerah v nekaterih železarskih družbah na Ravnah, predvsem v Jeklolivarni, ter o možnostih lastninjenja v teh družbah.
Stavka v Jeklolivarni -voda na mlin vodstvu SZ
Znano je, da so razmere v Jeklolivarni Ravne že več mesecev zelo težavne, zadnji čas pa skrajno napete. Težave v tej družbi se niso začele včeraj, temveč trajajo že vrsto let, saj livarska proizvodnja ne ustvarja velike akumulacije, razen tega pa jo na Ravnah bremenijo še nekatere investicije, ki zaradi izgube vojaškega programa in neuspešnega tržnega prestrukturiranja ne omogočajo pričakovanih rezultatov.
Sanacijo v Jeklolivarni so začeli med prvimi, in to zelo rigorozno, z drastičnim zmanjšanjem števila zaposlenih. Posledica tega niso bili boljši poslovni rezultati, temveč težave pri obvladovanju proizvodnje. Šele po nekaj letih so se proizvodne ekipe ponovno toliko usposobile in izpopolnile (število zaposlenih se je znova nekoliko povečalo), daje proizvodnja začela potekati normalno, rezultati pa so se izboljšali.
Lastnik je, namesto da bi to pozitivno gibanje podprl, zamenjal vodstvo družbe in sklenil ukiniti proizvodnjo v srednji livarni ter čistilnici, kjer so vgrajene odpraševalne naprave, oba obrata pa imata tudi obratovalno dovoljenje.
Po nekaj mesecih so se razmere v Jeklolivarni še poslabšale in predstavnik lastnika se je odločil za zamenjavo njenega vodstva. Zaupniki SKEI v Jeklolivarni so 15. maja sklenili z novim vršilcem dolžnosti direktorja uprave Jeklolivarne dipl. inž. Milanom Košeljnikom dogovor v zvezi z reševanjem konfliktov in razmer v tej družbi.
Dogovorili so se, da si bo vodstvo ob podpori SKEI, drugih delavcev in družb na Ravnah prizadevalo za trajno rešitev problematike v Jeklolivarni.
Ker je težko zbrati denar za plače, je SKEI pristal na to, da dobijo delavci 10 odstotkov plače v bonih, 90 odstotkov plače ter povračilo prevoznih stroškov pa v denarju, in to do 22. v mesecu.
Uprava družbe bo takoj sprejela kratkoročne ukrepe, s katerimi bo skušala preprečiti negativne posledice odločitev prejšnjega vodstva, zaposlene pa
bo seznanila z novim sanacijskim programom, ki ga mora sprejeti skupščina, to je Uprava koncerna SŽ; ta mora Jeklolivarni zagotoviti finančno pomoč, v nasprotnem primeru pa bo vodstvo družbe ukrepalo v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi in stečaju.
V primeru, da se vodstvo družbe odloči za zmanjšanje plač, je potrebno osebno izjavljanje zaposlenih.
Sindikat je od poslovodstva zahteval prerazporeditev nekaterih vodstvenih kadrov v družbi, od lastnika pa, da mora takoj razrešiti prejšnjega direktorja in člana uprave.
Dogovor naj bi veljal tri mesece, podpisali pa so ga v. d. direktorja Milan Košeljnik ter sindikalni zaupniki Jaroš Kodrun, Franc Orter, Ljubiša Topalovič, Hugo Osojnik, Miran Rogelšek in sekretar Janko Dežman.
Ko je prevzel vodstvo Jeklolivarne novi v. d. direktorja, so začeli znova uvajati proizvodnjo v srednji livarni. Pokazalo se je, da naročil ni primanjkovalo, temveč so jih zavračali, ker so imeli posebne namene v zvezi s tem, tudi izguba v tem delu proizvodnje je bila morda namišljena.
Vodstvo ravenske podružnice SKEI je prepričano, da je bila sanacija Jeklolivarne doslej neuspešna predvsem zaradi politike Slovenskih železarn, ki Ravnam nikoli ni bila naklonjena, zato so v težavnem položaju tudi druge železarske družbe na Ravnah. Nujno je, da se začnejo skupno in organizirano boriti za obstoj, predvsem pa je potrebna večja solidarnost med njimi.
Akcije nameravajo v tem sindikatu organizirati in voditi tako, da bodo dosegli dolgoročno korist za vse, nikakor pa nočejo z nepremišljenimi stavkami uničevati posameznih družb ali programov. To po njihovem mnenju počne sindikat Neodvisnost; ta je s stavko, ki je trajala od 19. do 23. maja, povzročil Jeklolivami in zaposlenim v njej veliko škodo, ki je družbo pripeljala še bliže stečaju. To pa ustreza politiki ljubljanskega vodstva SŽ.
Predelovalci jekla -brez pomoči države
Po mnenju predstavnikov ravenskega SKEI so v škripcih tudi druge družbe Železarne Ravne, to pa zato, ker so dobile malo ali nič od sanacijskega denarja, ki ga je za Slovenske železarne prispevala država. Na Ravne je prišla kvečjemu desetina od 500 mio DEM, od tega pa je bil le majhen del aktivnih sredstev, namenjenih za investicije v Metalu, ki pa so mu v zameno za to pripojili štorsko Jeklo. Razen tega so ravenski železarji doživeli boleče dezinvesticije, kot sta prodaja počitniškega doma v Portorožu in z lastnimi rokami zgrajenega RTC Ivarčko jezero. Izgubili so tudi DTK in Športni park na Ravnah.
Družbi, ki dobro poslujeta, Nože in Armature je nameravalo bivše vodstvo SŽ prodati oziroma spraviti v tuje roke. Kot je dejal predstavnik SKEI iz Armatur Sandi Pungartnik, želi nemški partner Krombach postati lastnik Armatur na ta način, da bi dokapitaliziral minilivarno, vendar je 3 milijone mark za to tovarno daleč prenizka cena, kakor so SŽ nameravale tudi Nože prodati za manj kot polovično ceno.
Vse ravenske družbe v strateških načrtih do leta 2005 zagovarjajo koncept medsebojne povezanosti in kar največje fmalizacije ravenskega jekla. Metal je že zdaj tretji proizvajalec orodnega jekla v Evropi, Noži sodijo med največje svetovne proizvajalce industrijskih nožev, v svetovnem vrhu je proizvodnja valjev, ravenska strojna industrija je na visoki kakovostni ravni, kljub temu pa ji ne zaupajo izdelave nove kovaške stiskalnice, ker tega dela ne more sama kreditirati. Morda bodo lahko izdelovalci podsklopov, dobiček od cene, ki jo bo postavil tuji partner, pa bo šel v tujino.
Taka politika ni dobra, saj država odjeda kruh lastnim ljudem, ki so potem odvisni od njene podpore, lahko pa bi s svojim delom in znanjem zaslužili zase in še za druge. Pa še njihov delavski ponos ne bi bil prizadet.
Bodo železarji solastniki svojih podjetij?
Vodstvo ravenskega SKEI meni, da je bila dosedanja sanacija Slovenskih železarn vsaj za družbe Železarne Ravne neuspešna in napačno izpeljana.
Rezultat se je pokazal le v kadrovskem delu sanacije, saj so število zaposlenih zmanjšali na polovico, vse druge poteze - od razbitja Železarne Ravne do priključitve Jekla Metalu - so bile zgrešene in za Ravne škodljive.
Za vse ravenske družbe je nujna dokapitalizacija, saj so močno podkapitalizirane in brez dodatnih obratnih sredstev zelo težko poslujejo, brez investicijskih sredstev pa bodo tudi zelo kmalu zaostale za konkurenco. Toda dokapitalizacija - če jo bo država odobrila - ne sme biti izvedena tako kot dosedanja pomoč - sredstva morajo biti strogo namenska, in jih morajo dobiti res tiste družbe, za katere so namenjena.
Ravenski SKEI tudi zahteva, da se Slovenske železarne lastninsko preoblikujejo. Družbe z omejeno odgovornostjo naj postanejo delniške družbe, njihovi solastniki pa naj bodo tudi delavci in upokojenci. Zadolžnice, ki so jih dobili zaposleni v Železarni Ravne za prenizke plače, znašajo brez revalorizacije in obresti okoli 18 odstotkov vrednosti teh družb, država pa je že ob začetku sanacije zagotovila, da bodo zaposleni postali 20-odstotni lastniki družb SŽ.
Sindikati se ne strinjajo s predlogom Uprave SŽ, naj bi privatizacija potekala na ravni koncerna. Delavci naj bodo solastniki tiste družbe, v kateri so (bili) zaposleni, koncern pa naj v prihodnje deluje le v obliki servisa oziroma holdinga.
Tisti, ki so zainteresirani, pa naj bi vlagali tudi vanj.
Mojca Potočnik
VEČ ZA PIHALNI ORKESTER
Ravenski pihalni orkester je znan po svojem kakovostnem igranju doma in v tujini. Zlate medalje pobira na državnih in mednarodnih tekmovanjih, letos se bo znova udeležil svetovnega tekmovanja pihalnih orkestrov na Nizozemskem. Stroški udeležbe so visoki, dokupiti je treba instrumente in drugo opremo, obnavljali so glasbeni dom. Gospodarstvo je v težavah, še posebno ravensko, zato se Pihalni orkester železarjev Ravne obrača na vse svoje člane, da pristanejo na povišanje članarine od sedanjih 150 na 300 tolarjev. Kdor se s predlogom ne strinja, naj pošlje pisno izjavo kadrovski službi svojega podjetja.
RAZISKOVALNO DELO VEDNO BOLJ PRIVLAČI TUDI DIJAKE
23. maja je bila na Gimnaziji Ravne skromna slovesnost, na kateri so razglasili rezultate
letošnjega razpisa za gibanje Mladi raziskovalci Koroške (MRK).
Za najvišje ocene in uvrstitev na državno tekmovanje se je letos potegovalo 29 raziskovalnih nalog, ki jih je pripravilo 41 mladih raziskovalcev in raziskovalk. Večina (23) jih je dijakov in dijakinj Gimnazije Ravne, 14 jih obiskuje Šolski center Slovenj Gradec, štiri dijakinje pa se šolajo na Srednji šoli Muta. Pri raziskovalnem delu jim je pomagalo 16 mentorjev s srednjih šol in iz ustanov. Naloge z zelo različnih področij (od sociologije, psihologije, geografije, zgodovine, slovenskega jezika, religije, prava, veterine, biologije, ekologije, zdravstva do poslovne tehnike in tekstilnokonfekcijske tehnologije) je najprej ocenilo 34 ocenjevalcev in recenzentov s srednjih šol, iz podjetij in raznih ustanov, sredi maja pa sta javne
“Mladinsko raziskovalno delo ni pravo raziskovalno delo. To še zlasti velja za originalnost in natančnost preverjanja dejstev, na katerih je delo zasnovano. Mladi pa lahko z nevsakdanjim pristopom k problemu, izvajanjem poizkusov in oblikovanjem zaključkov prikažejo v osnovi sicer znana dejstva v novi luči in s tem pripomorejo h kvaliteti pridobljenega znanja. Mnogo pa lahko prispevajo k delu domišljija, ostrina misli in kritičen duh mladega človeka.”
Edvard Kobal
zagovore raziskovalnih poročil poslušali še dve tričlanski ocenjevalni komisiji.
Za državno tekmovanje oziroma Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki bo oktobra v Ljubljani, sta komisiji predlagali sedem nalog.
Prva komisija je najvišjo oceno prisodila nalogi Gospodarski kriminal med vplivnimi in uglednimi avtorice Natalije Rehar s Šolskega centra Slovenj Gradec (mentorica Dora Najrajter, prof.). Na državno tekmovanje odhajajo tudi gimnazijki Petra Rus in Ajda Vasle (z nalogo Sleng dijakov na Gimnaziji Ravne na Koroškem, izdelano pod mentorstvom profesoric Andreje Pezdirc Vehovar in
Irene Oder) ter slovenjgraški dijakinji Marija Javornik in Vida Potočnik (z raziskavo Slovenj Gradec - turistični kraj da ali ne, katere mentorici sta bili profesorici Gabrijela Kotnik in Marija Rotovnik). Omenjene naloge so se uvrstile na prvo, tretje in peto mesto med 15 nalogami v prvi skupini; drugo in četrto mesto pa sta zasedli nalogi dijakinj muške srednje šole, ki pa sta bili že predstavljeni na letošnjem srečanju in delovnem tekmovanju dijakov tekstilnih in usnjarskih šol iz Slovenije. Kakšni so bili šivalni stroji nekoč, sta pod mentorstvom Irene Smid, dipl. inf,, raziskovali Silva Priteržnik in Simona Klemenc (na fotografiji). Erika Sušck in Petra Meh pa sta svoje raziskovalno delo poimenovali Optimiranje krojnih slik s pomočjo računalnika (mentorica Nataša Grum, inž,).
Druga komisija je za nadaljnje tekmovanje predlagala štiri najbolje ocenjena raziskovalna poročila. Avtorji vseh so dijak in dijakinje ravenske gimnazije. Najvišjo oceno v drugi skupini nalog (in tudi od vseh raziskav - 9,25) sta dobili nalogi Vanje Šisernik Vpliv oglaševanja na rezultate volitev v državni zbor leta 1996 (mentorica Renata Boštjan, prof.) in Nike Švare Sonce vzhaja na Zahodu (mentorica Tončka Verovnik, prof). Na tretje mesto se je s Primerjavo reda in nereda v kontekstu človekovega spoznavanja uvrstil Gaber Komar, njegova mentorica je bila prof. Tončku Verovnik. Metka Jostl in Sonja Galer pa sta avtorici poročila Način življenja Romov v občini Trebnje, pri delu ju je usmerjala prof. Renata Boštjan.
Letošnji razpis MRK, tokrat že četrti po vrsti, se je sklenil zelo prijetno: mladi raziskovalci in njihovi mentorji so se zadnji majski dan odpeljali na nagradno ekskurzijo na Dunaj.
Menjaj znanje, ne sanje!
BORZA ZNANJA TUDI V SLOVENJ GRADCU 4. junija so v Slovenj Gradcu
uradno in slovesno odprli četrto Borzo znanja v Sloveniji. Deluje v okviru Centra za izobraževanje KOR - CIS, na Gosposvetski cesti 4 (v poslovni stavbi Lesne).
Borza znanja je informacijsko središče, v katerem zbirajo, urejajo in posredujejo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Če se želite nečesa naučiti, boste mogoče prav na Borzi znanja našli podatke o ljudeh, ki to znanje imajo, oziroma če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam bodo na Borzi znanja posredovali podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Borza znanja daje podatke o ponudnikih in porabnikih znanj brezplačne. Ne odloča o tem, kdaj in kje njeni člani izmenjujejo znanja in informacije. Ne zagotavlja kakovosti učnih storitev, želi pa si povratno informacijo o zadovoljstvu s ponudnikom oziroma povpraševalcem. Tudi o načinu oddolžitve za učenje se člani borze sami dogovarjajo. Ponudbo Borze znanja spremljajo tudi nekatera občila javnega obveščanja (npr. Teletekst Televizije Slovenije, str. 303 in 304, Večer - vsak torek, Delo - prvi petek v mesecu v rubriki Šolstvo itd.).
Borzo znanja so zasnovali v Andragoškem centru v Ljubljani leta 1992, od lani pa deluje tudi še v Novem mestu in Mariboru. Borza znanja v Slovenj Gradcu je sicer del projekta Razvoj vseživljenjskega učenja v Mestni občini Slovenj Gradec, a bo “pokrivala” celotno Koroško. Kot kažejo nekajletne izkušnje, so tovrstna informacijska središča s posredovanjem podatkov pomagala že več tisoč članom. Zakaj ne bi tudi vam?
Pokličite tel. št. (0602) 42 997 ali 45 180.
A. Č.
AMD - AVTO MOTO, d. o. o„ RAVNE NA KOROŠKEM
VARNO v prometu in na cesti z NAŠO POMOČJO
Ravne lastno opremljeno učilnico in sedež na Ravnali.
V lovu za kandidati je prevladala nelojalna konkurenca. Kvaliteta, izkušnje, sodobna oprema in resno delo
niso več vodilo in motiv pri odločitvi, katero avto šolo izbrati!
Mladi radi izbirajo bližnjico, hitro in poceni brez obiskovanja predavanj!
Reklamni triki ponujajo veliko, resnica je drugačna! Poskušamo razumeti, če se tako odločajo mladi, še ne 18-letni bodoči vozniki, ker v njihovi zavesti največkrat še ni strahu pred morijo na cesti! Čudimo pa se, da enako razmišlja marsikateri oče ali mati, ko gre za odločitev, v kateri avto šoli in kako do prvih izkušenj in nasvetov na poti do vozniškega izpita.
Odločitev je vaša!
Velja razmisliti, ponujamo pomoč!
Z vzgojo voznikov se ukvarjamo že več kot 40 let. Usposobili smo prek 10.000 dobrih voznikov. Trudimo se biti najboljši. Bližnjic in trikov ne poznamo.
Zavedamo se poslanstva, ki ga opravljamo, zato trdno vztrajamo pri temeljnih načelih: učimo za življenje, ne le za izpit!
Razmere na cestah zahtevajo le vsestranske, teoretično in praktično usposobljene, dobre in vzgojene voznike. Takšni pa zagotovo prihaja jo iz naše avto šole.
Vpisi v tečaj
Redni: • vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 16. uri.
Izredni: • takoj, ko je prijavljenih pet ali več kandidatov.
Prijave in informacije
V pisarni AVTO MOTO vsak dan od 7. do 14. ure, v ponedeljek in sredo do 17. ure in po telefonu 287-170.
Spoštovani!
Dovolimo si predvidevati, da je v vaši družini ali bližini še nekdo, ki želi postati voznik motornega vozila.
Ker želimo skromno prispevati k večji prometni varnosti, se želimo njemu in vam predstaviti.
Vsem voznikom, posebej še bodočim, ponujamo pomoč!
Zakaj?
Na slovenskih cestah ugasne v krvi na mrzlem asfaltu letno povprečno 400 življenj, ob 5000 poškodovanih!
Kje so vzroki?
Veliko jih je: od slabih cest, vedno močnejših avtomobilov, do družbenega okolja.
Med vsemi pa je najpomembnejši človek!
- Morda premalo vemo in znamo?
- Morda smo brezbrižni do tuje in svoje usode, takoj ko sedemo za volan?
Izobraževan je voznikov je postalo trgovina!
Zal v to trgovino vstopimo le enkrat v življen ju!
Slab nakup pa kasneje na cesti drago plaču jemo!
Čez noč je nastala poplava novih avto šol. V Sloveniji okrog 250, na Ravnah se jih drenja kar šest. Resnici na ljubo ima le naša avto šola AVTO MOTO pri AMD
K
U
L
T
U
R
•r-'
K
R
0 N
1
K
A
Maj je bil v Mežiški dolini pravi mesec kulture. Začel seje z jutranjo prvomajsko budnico pihalnih orkestrov na Ravnah in v okolici, na Prevaljah, v Mežici in Črni, nadaljeval pa s številnimi prireditvami, ki so se vrstile ves mesec.
3. 5. so se na Strojni s kulturno prireditvijo, na kateri so nastopili domačini (pevski zbor in igralci) in Šentanelski pavri, spomnili pesnika Blaža Mavrela ob 20-letnici njegove smrti.
4. 5. je založba Fužinar Ravne pri Riflu v Šentanelu predstavila knjigo Majde Senica -Vujanovič Mavrica nad Šentanelom. O knjigi in avtorici sta govorili mag. Andreja Čibron -Kodrin in prof. Mojca Potočnik, pesmi so brale članice KD Šentanel Sabina Kotnik, Renata Piko in Anka Plevnik ter avtorica, pel je trio Siničke iz Maribora, na klavirje igrala prof. Dragica Rakuša, na citre pa Mateja Kumprej.
Knjigo pesmi, ki izžarevajo ljubezen do domačega kraja in ljudi ter njihovih šeg in navad, izdajatelji priporočajo vsem, ki imajo radi Koroško. Ilustracije prof. Stanka Lodranta so prijetno dopolnilo pesmim.
8. 5. so v Likovnem salonu na Ravnah odprli razstavo fotografij Maksa Dolinška Zaustavljene podobe časa. O razstavi in avtorju so govorili direktorica Koroškega muzeja mag. Karla Oder, kustos Marko Košan in župan Maks Večko. Pel je oktet TRO.
8., 14. in 22. 5. je na Ravnah potekala likovna šola, ki jo je vodil prof. Ervin Kralj iz Maribora.
9. 5. je bil v prevaljski cerkvi koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Ščeka.
11. 5. so pri Riflu v Šentanelu počastili občinski praznik s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali domača folklorna skupina, Šentanelski pavri, Ljubljanski madrigalisti ter otroci in mladina s petjem in recitacijami.
11. 5. je gledališka skupina KUD Leše gostovala v Razborju z Malimi oglasi Rudija Mlinarja.
16.	5. so v Kotljah proslavili 90-Ietnico šole s kulturnim sporedom, ki so ga pripravile učiteljice z učenci te štirirazredne podružnične šole. Izdali so tudi glasilo, v katerem učenci predstavljajo zgodovino šole.
Direktor Energetike (lipi. inž. Franc Rus in najstarejši godbenik Vili Naveršnik sta odprla novi Glasbeni dom
9. 5. je v Mežici gledališka skupina Gimnazije Ravne uprizorila Evo - priredbo Dorstove drame Evgen.
10. 5. je bil v športni dvorani na Ravnah koncert Pihalnega orkestra ravenskih železarjev ob 95-letnici obstoja. Na sporedu so bile tudi skladbe, ki jih bo orkester igral julija na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem.
10.	5. je bil v Strojnski Reki koncert domačega pevskega zbora, kije naslednji dan mistopil še na Strojni.
16. 5. je bil na Prevaljah 26. letni koncert moškega zbora Vres, ki ga vodi Almira Rogina.
17. 5. so na Ravnah s koncertom Pihalnega orkestra ravenskih železarjev uradno odprli novi Glasbeni dom. Govorila sta župan Maks Večko in Franc Rus, predsednik gradbenega odbora. Plesala je folklorna skupina iz Šentanela.
18. 5. je bila na Poljani osrednja proslava ob občinskem prazniku. Igral je Pihalni orkester DPD
ca o ta NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI
Huber, K.: Seidenmalerei. - Freiburg : Christophorus, 1996 Kenda,V.: Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov. - Maribor : EPF, 1997
Kermauner, T.: Krščanstvo, civilna družba in slovenstvo. - Ljubljana : Salve, 1996
Kermauner, T.: Navzočnost božjega v slovenskem slikarstvu. - Celje : Mohorjeva družba, 1996
Kunzmann, P.: DTV atlas filozofije. - Ljubljana : DZS, 1997 Kuss, E.M.: Das grosse Buch der Seidenmalerei. - Augsburg : Augustus Veri., 1996
Lacroix, N.: Masaža. - Ljubljana : Pisanica, 1996
Langford, M.: Fotografija. - Ljubljana : Pisanica, 1996
Lekič, K.: Zdravje iz ljubezni. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996
Lorencon, R.: Elektronski elementi in vezja. - Ljubljana : Studio
Maya, 1996
Mahnič, V.: Programiranje v Oberonu. - Ljubljana : BI-T1M, 1996 Makarovič, J.: Evropske korenine slovenske ustvarjalnosti. - Maribor : Obzorja, 1997
Marinko, J.: Antična arhitektura. - Ljubljana : Družina, 1997 Martin, J.: The encyclopedia of coloured pencil techniques. -London : Headline, 1995
Mead, G.H.: Um, sebstvo, družba. - Ljubljana : Krtina, 1997 Mediji in volitve : Zbornik. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 1996
Merzelj, F. : Žagarstvo. - Ljubljana : Kmečki glas, 1996 Mlakar,	G.: Meje, posestne	in državne. -	Nazarje :	Epsi, 1996
Moatti,	C.: Iskanje starega	Rima. - Ljubljana : DZS,	1996
Motorno vozilo. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1997 Noordhuis, K.T.: Garten : Das grosse Handbuch ftirs ganze Jahr. -Erlangcn : K,Mueller, 1996
Novo življenje po numerološki spremembi. - Ljubljana : Potencial, 1996 Plečnik,	J.: Dunajske risbe (slikovno gradivo).	- Ljubljana	:	Rokus, 1994
Položaj	žensk v Sloveniji v	devetdesetih. -	Ljubljana	:	Vlada RS,
Urad za žensko politiko, 1997
Rathbone, A.: Windows NT 4 za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1996 Reja drobnice. - Ljubljana : Kmečki glas, 1996 Rutar, D.: Psihologija skozi psihoanalizo. - Ljubljana : Jutro, 1996 Simpson, I.: The encyclopedia of drawing techniques. - London : Headline, 1994
Temelji MBA : vrhunska dognanja najboljših ameriških univerzitetnih programov... . - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1996 Thibodeau, G.A.: Anatomy & phisiology. - St. Louis : Mosby, 1996 Toulet, E.: Kinematograf : izum stoletja. - Ljubljana : DZS, 1996 Ule, A.: Mali leksikon logike. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1997
Uršič, D.: Inoviranje podjetja. - Maribor : Studio Linea, 1996 Verdet, J. P.: Nebo : red in nered. - Ljubljana : DZS, 1996 Verhoef-Verhallen, E.: Encyclopedia of dogs. - Lisse : Rebo Productions, 1996
Walsh, A. E.: Java za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1996
Izbor: Darja Molnar
Svoboda Prevalje, pel otroški zbor OŠ Koroških jeklarjev pod vodstvom Suzane Makič, nastopala sta še trobentač Jure Gradišnik in recitatorka Špela Šavc, slavnostni govornik je bil župan Maks Večko.
20. 5. je bilo v Črni 32. medobčinsko srečanje otroških in mladinskih zborov iz Mežiške doline z naslovom Naše pesmi naj donijo.
21. 5. je oktet TRO nastopil na 3. muzejskem sejmu v Ljubljani.
21. in 22. 5. je bila v Črni 7. revija pevskih zborov, ki delujejo v šolah s prilagojenim programom in v zavodih za usposabljanje z naslovom Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo. Prvi dan seje tega vseslovenskega srečanja udeležil tudi slovenski minister za kulturo Jožef Školč, kije zatem obiskal še Dravograd, kjer so slovesno odprli novo knjižnico.
Revija v Črni pa je izzvenela nadvse prisrčno, udeležilo se je je kar 36 skupin, ki so prikazale, kaj se da z velikim trudom in ljubeznijo otrok ter njihovih vzgojiteljev naučiti, četudi so določene sposobnosti učencev manjše kot pri povprečni mladini.
22.5. so Lešani prevaljskim tekmovalcem za bralno značko uprizorili Male oglase Rudija Mlinarja.
22. 5. je v Kulturnem domu na Ravnah gostovalo SLG Celje.
Dvakrat je uprizorilo komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva.
23. 5. je ženski zbor Karantanija pel jubilantom STO na Rimskem vrelcu.
23. 5. zvečer je bil v Družbenem domu na Prevaljah letni koncert mešanega in moškega zbora DU Prevalje. Nastopil je še plesni par Pavlinič.
23. in 24. 5. so si otroci od Črne do Raven lahko ogledali lutkovno igrico Povodnjak in makov škrat.
Gostovalo je Mavrično gledališče Jane Stržinar iz Ljubljane.
24. 5. sta pihalna orkestra Rudnika Mežica in DPD Svoboda Prevalje sodelovala na tekmovanju slovenskih
godb v 3. težavnostni stopnji v Šežani. Oba sta dobila zlato listino Zveze slovenskih godb pri ZKO Slovenije.
25. 5. je oktet TRO sodeloval na koncertu zborov iz Mislinjske doline v Šentjanžu pri Dravogradu.
30. 5. sta mešani in moški zbor DU Prevalje pela na društvenem občnem zboru na Prevaljah.
31. 5. je bil pri Riflu v Šentanelu koncert ženskega
zbora Manko Golar iz Gornje Radgone in Šentanelskih pavrov.
31. 5. je moški zbor Vres nastopil na srečanju Koroška poje v Slovenj Gradcu.
31. 5. je bil v Glasbenem domu na Ravnah drugi koncert Hudournikov - koroškega gibanja za ustvarjalnost mladih. Nastopili so dijaki in študenti -instrumentalisti, pesniki in baletna plesalka.
M. P.
PLAVANJE Skupina dečkov in deklic Fužinaija je od 16. do 18. maja nastopila na mitingu v Neheim - Hustnu v Nemčiji in skupno osvojila kar 17 medalj, od tega 4 zlate, 8 srebrnih in 5 bronastih. Najuspešnejša zbiralka odličij je bila med deklicami Tanja Gologranc, ki je osvojila 8 medalj. Štiri je dobil Jernej Gigerl, po dve Uroš Valcl in Tonja Kos, eno pa Mojca Črešnar. Sočasno je skupina najmlajših plavalcev ravenskega kluba sodelovala na mitingu v Zalaegerszegu na Madžarskem. V kategoriji dečkov sije Aleš Logar priplaval 2., Rok Oto 3. ter Aljaž Borko 3. in 4. mesto.
Na močnem mednarodnem mitingu na Dunaju, od 23. do 25. maja, kjer je nastopilo prek 400 plavalcev in plavalk iz desetih držav, je plavalka Fužinarja Lidija Breznikar potrdila normo za nastop na evropskih olimpijskih igrah mladih, ki bodo v Lisboni na Portugalskem. V disciplini 400 m mešano je dosegla odličen čas 5:09,72 in v absolutni kategoriji članic osvojila
5.	mesto. Poleg tega je še dvakrat nastopila v A - finalu in obakrat osvojila sedmi mesti na 200 m mešano in 200 m prsno. Matjaž Čepelnik je bil šesti v velikem finalu na 100 m prsno, Miha Tisovnik pa je zmagal med kadeti na 200 m hrbtno.
ODBOJKA Ravenska odbojka je doživela nov velik uspeh v državnem merilu. Istega dne, 17. maja, ko so na finalnem tekmovanju državnega prvenstva osnovnošolskih ekip, ki je bilo na Ravnah in v Mežici, osvojili 1. mesto mladi odbojkarji z OŠ Koroških jeklarjev pred OŠ Prežihovega Voranca, so si na zaključnem turnirju na Ravnah naslov državnega prvaka priigrali tudi mladinci Fužinarja. Med tremi finalisti so bili ravenski odbojkarji, ki jih vodi trener Adi Umaut, prepričljivo boljši od svojih tekmecev Salonita iz Kanala in Olimpije Brezovice. Po končanem turnirju so izbrali tri najboljše igralce, ki so bili deležni posebnih priznanj. Najboljši so bili: podajalec Goran Jelen, bloker David Slatinšek in napadalec Bogdan Kotnik (vsi Fužinar). Naslov prvaka Slovenije so si priigrali: Jelen, Dirntiš, Kotnik, Janko, Verbič, Mori, Pušnik, Homan, Krpač, Slatinšek, Sobočan in Mcrkač.
V Žužemberku je bil 31. maja finalni turnir starejših dečkov za državno prvenstvo. Naslov prvaka so si priigrali mladi odbojkarji Salonita iz Kanala, ki so v finalni igri premagali Fužinar s 3:1.
KARATE Karateisti ravenskega kluba so 10. maja sodelovali na tumiiju v Litiji in v disciplini kata osvojili pet prvih mest. V posamičnih nastopih so zmagali: Ron Škalič med malčki, Nuša Škalič med st. deklicami, Jani Krebs med st. dečki in Bojan Breznik med člani. Peto zmago so si karateisti Raven priborili v disciplini kata sinhronizirano (ekipno), kjer so zmagali pred tekmovalci Savinje Vojnik in Litije. Od ostalih karateistov ravenskega kluba sta drugo mesto v svojih kategorijah osvojila Sladžana Marjanovič in Milenko Cvijetinovič, tretji pa je bil Lovro Hovnik.
KEGLJANJE V finalu članskega državnega prvenstva kegljaških dvojic, ki je bilo v maju za moške v Kranju in Medvodah ter za ženske na Jesenicah, sta odlični uvrstitvi dosegli dvojici koroških klubov. Na odlično 4. mesto sta se uvrstili kegljavki Balmica iz Slovenj Gradca Darinka Verhovnik in Bernarda Žvikart, deveta pa sta bila kegljača Fužinarja Alojz Strašek in Danilo Vovk.
NAMIZNI TENIS Prizadevni delavci Fužinarja Inter diskonta so tudi letos, ko mineva 50 let, odkar smo na Ravnah pričeli igrati z belo žogico, že tretjič pripravili odprto mednarodno prvenstvo Raven v namiznem tenisu. Turnir, ki je bil tokrat 24. maja v dvorani OŠ Prežihovega Voranca, je bil izjemno kakovosten, saj je nastopilo 45 igralcev in igralk iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Pričakovano sta prvi mesti osvojila tačas najboljša slovenska igralca, Gregor Komac, član Krke iz Novega mesta, in igralka ljubljanskega Kajuha Slovana Biljana Todorovič. Komac je v polfinalu ugnal Ravenčana Bojana Paviča, ki že vrsto let nastopa za ljubljansko Vesno, v finalu pa še klubskega soigralca Marjana Hribarja. V četrtfinale se je prebil tudi domačin Darko Jamšek, nekdanji odlični igralec Fužinarja, ki pa sedaj nastopa za avstrijski Wolfsberg. Vstop med štiri najboljše igralce na turnirju mu je preprečil madžarski igralec Tibor Szarka, ki je po zmagi nad Pavičem osvojil 3. mesto na turnirju.
Todorovičeva je v polfinalu zlahka odpravila Velenjčanko Steblovnikovo, sicer igralko Fužinarja Inter diskonta, v finalni igri pa je premagala še Madžarko Silvio Beck. Na izvrstno 3. mesto se je po zmagi nad Beckejevo uvrstila Karmen Steblovnik.
Dan pred turnirjem “Ravne 97” je bil tradicionalni dvoboj med ekipami ravenskega kluba in Madžari iz Szombathelyja. Srečali sta se po dve moški in ena ženska ekipa, zmagali pa so domači igralci in igralke s skupnim rezultatom 17:10.
ATLETIKA Atleta KAK Ravne Zoran Planinšec in Mojca Vavče sta konec maja nastopila v slovenski mladinski reprezentanci, ki je sodelovala na troboju Italija, Nemčija in Slovenija v Bressanoni v Italiji. Planinšec je nastopil v teku na 800 m in osvojil 3. mesto z letošnjim najboljšim mladinskim rezultatom v Sloveniji - 1:55,11. Vavčetovaje bila na 100 m peta.
Trije atleti ravenskega kluba so pod vodstvom trenerja Uroša Verhovnika nastopili z reprezentanco Slovenije na pokalu Savaria v madžarskem Zazaegerszegu, kjer so poleg naše izbrane vrste tekmovali še atleti in atletinje iz Hrvaške, Madžarske in avstrijske Štajerske. Vsi trije so med svojimi vrstniki zmagali, tako Mojca Vavče v teku na 100 m, Zoran Planinšec na 400 m in Pavel Pori na 3000 m.
NOGOMET V I. in 11. slovenski ligi je bilo prvenstvo sklenjeno 1. junija. Korotan si je z zmago v zadnjem, 36., krogu v Murski Soboti zagotovil
S
P
O
R
T
uvrstitev na odlično 6. mesto v ligi deseterice, naslov prvaka pa je pripadel Mariboru Braniku. Med drugoligaši so 1. mesto osvojili nogometaši SET Vevče pred Dravo s Ptuja in Dravograjčani.
V I. nogometni ligi MNZ Maribor je bilo prvenstvo končano 7. junija. Prvo mesto in napredovanje v višjo ligo so si priigrali nogometaši Belle Viole iz Maribora pred Staršami in Peco iz Črne. Fužinar je osvojil 6. mesto.
LOKOSTRELSTVO Lokostrelsko društvo Koroške je 31. maja in 1. junija izvedlo ob Ivarčkem jezeru izbirno tekmovanje za nastop na evropskem prvenstvu in svetovnih igrah. V disciplini arrowhead je nastopilo 41 udeležencev iz vse Slovenije, doseženi pa so bili kar štirje novi državni rekordi. Od tekmovalcev ravenskega društva je najboljšo uvrstitev dosegel Jože Ravnjak, ki je bil v compound slogu med člani drugi. Samo Šteharnik je osvojil 7., Marko Jamnik pa 16. mesto. Med mladinci je v prostem slogu zmagal Ravenčan Matjaž Škafar.
Ivo Mlakar
PLEZALNI TABOR NA VELEBITU(VELINAC IN PAKLENICA)
Alpinisti z Raven na Koroškem smo v času od 26. aprila do 3. maja izvedli tabor na hrvaškem Velebitu. Prvotni cilj je bilo pogorje Dabri, vendar smo ga zaradi snega, ki nam je onemogočil nadaljevanje poti, spremenili. Pet se nas je odločilo, da se utaborimo bolj stran od civilizacije, in sicer na bližnjem travniku, pri gospodu Budaku pod goro Velinac (965 m) nad mestom Karlobag, medtem ko sta Edi Motaln in Edi Krebs odšla naprej v Paklenico.
Drugih težav na samem taboru, razen enega dneva dežja in enega dneva burje, ki nam je povzročila precej nevšečnosti, saj nam je zlomilo dva šotora, ni bilo.
S Stankom Mihevom sva preplezala nekaj novih, prvenstvenih smeri, in sicer MIŠINO (V-, IV+ /1 - II, 170 m), DAVOV GREBEN (IV, A0 / II - III, 270 m), MEDVEDOVO (V+, IV / II - III, 110 m), ime je dobila po medvedu, ki sva ga videla pri dostopu do stene, VETRNI GREBEN (II - lil, 110 m), splezan je bil v burji, PATRONO (IV+ / II - lil, 110 m) in še eno, ki je trenutno brez imena in je ocenjena z II - III, 110 m.
Plezala sta tudi Andrej Špiler in Zdravko Mežnarc. Njuna vzpona sta JEGLIČ (IV, III, 110 m) in POSKOČNA (IV+ / III, 110 m); pri slednjem jima je pomagal nekdanji alpinist in vendarle še alpinist po srcu in duši, Branko Verbole, ki je po dvajsetih letih ponovno prijel za skalo.
V drugem delu tabora sta Edi Krebs in Edi Motaln, ki sta se utaborila v Paklenici, meki plezalcev, opravila šest klasičnih pakleniških vzponov: MOSORAŠKO (V+, 300 m), VELEBITAŠKO (V+, A„, 350 m), KARABORE (VI-, 150 m), ŠALEŠKO
MILAN PAVIČ
V soboto, 31. maja 1997, je bilo na pokopališču Barbara poslednje slovo od 61-letnega Milana Paviča, uglednega koroškega športnika z dušo in srcem, ki je vse življenje posvetil rokometu. Bil je odličen igralec, eden najboljših rokometnih sodnikov v Sloveniji, kasneje trener in nazadnje domala dve desetletji predsednik RK Fužinar. Z njegovim prizadevnim delom so povezani vsi uspehi ravenskega rokometa, vzgojil je številne generacije igralcev in igralk. Tudi ko je bilo najteže, je prav Pavič s svojo prirojeno sposobnostjo obdržal “pokonci” klub in omogočil nadaljnje delo mlajšim ljubiteljem rokometa.
Delo Milana Paviča ostaja zgled mnogim športnim delavcem na Koroškem, saj je njegova dolgoletna dejavnost pri rokometu zapustila nepozabne sledi.
(V, 200 m), PISMO - GLAVA (IV+, 100 m) in ZGREŠENO (V, A„, 100 m).
Udeleženci obeh taborov smo se domov vrnili v soboto, 3. maja, in tako uspešno zaključili prvomajsko plezanje.
Matjaž Šerkezi
KADROVSKA GIBANJA
Konec aprila je bilo v železarskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3983 delavcev.
V zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je aprila delalo 316 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL
RAVNE ŠTORE JEKLOLIVARNA STROJI IN
TEHNOLOŠKA OPREMA NOŽI
ARMATURE MUTA STANOVANJSKO PODJETJE LOGISTIČNI CENTER ZIP
ENERGETIKA RAVNE
TRANSKOR
ŠERPA
VOGARD
EUREST
1207
621
1828
338
944
188
202
21
325
27
110
63
120
82
51
FLUKTUACIJ A
Sklenitve delovnega razmerja
Aprila je delovno razmerje sklenilo 81 delavcev: 77 jih je bilo prerazporejenih znotraj koncema, 4 pa so delovno razmerje sklenili na novo - od tega po 2 za določen čas oziroma za čas pripravništva.
Število zaposlenih seje najbolj povečalo v Logističnem centru (za 76). V Armaturah so zaposlili 2 delavca, v Metalu, Jeklolivami in STO pa po I.
V zasebnih družbah, ki so vključene v prikaz kadrovskih gibanj, aprila niso zaposlili nobenega novega delavca.
Prekinitve delovnega razmerja
Število delavcev, ki so aprila prekinili delovno razmeije, seje povzpelo na 91. Najpogostejši vzroki so bili: razporeditev znotraj koncerna (76), invalidska upokojitev (8), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (3) in potek delovnega razmetja za določen čas (2). Od dveh delavcev, ki sta postala trajna presežka, se je eden že samozaposlil, drugi pa je sedaj brezposeln.
Po številu prekinjenih delovnih razmerij prednjačita STO (45) in Jeklolivama (36), sledijo pa Logistični center (6), Metal (2), Noži (I) in Energetika (1).
Od zasebnih podjetij seje število zaposlenih zmanjšalo le v Šerpi, kjer je enemu delavcu potekla zaposlitev za določen čas.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij sestavila A. Č.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Kot ste opazili, je tokratni Fužinar debelejši za štiri strani. V uredništvu namreč za konec julija in začetek avgusta načrtujemo kolektivni dopust (podobno kot v proizvodnih družbah), zato glasilo avgusta ne bo izšlo. Izšle pa bodo Novice. Obseg izpadle številke smo oziroma bomo razporedili med junijsko in julijsko številko, ki bo dvojna in zato še zajetnejša. Branja torej ne bo manj. Že v preteklosti je v poletnih mesecih izhajala dvojna številka Informativnega fužinarja, tovrstno prakso pa smo ponovili že lani, zato menimo, da boste bralci našo odločitev tudi letos sprejeli z razumevanjem.
ZAHVALI
Ob izgubi našega ljubega moža in očeta Pepija Gradišnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem, znancem in drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in gmotno pomoč.
Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, gospodu Primožiču za poslovilni govor, pevcem za odpete pesmi in godbenikom za odigrane melodije ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala!
Gradišnikovi
Ob izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda Antona Vušnika - Rastka
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala gre g. županu Večku za poslovilne besede, Krajevnima odboroma ZZB NOV Ravne in Prevalje, pevskemu zboru DU Prevalje, prevaljskim godbenikom, predstavnikom STO Ravne, Transkorja in Iverke Otiški vrh za izkazano pozornost spominu na pokojnega.
Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju, posebej dr. Koželjevi in sestri Darinki, ki sta storili vse, da bi ga čim dlje ohranili med nami.
Žena Marjeta, sinova Ivan in Anton z družinama
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo:	glavna in
odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka ir. lektorica prof. Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 25
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 24 - REŠITEV VODORAVNO: VELIKI TRAVEN, IVANA KOBILCA SAMOVAR, DA ESER, DAKAR, POLIR, OR, NO, TRATNIK, VITO, UT, ARAGONIT, JOTA KNUTA GESTA SK, AS, AORTA KLIENT, RN, IN, RE, IDO.
IZŽREBANI REŠEVALCI, ki dobijo komplet knjig ŽIVLJENJE IN DELO DR. FRANCA SUŠNIKA (avtorja Toneta Sušnika) in KOROŠKI ZAPISI (avtorja dr. Franca Sušnika), so: • FRANC JESENEK, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. • OTO KRIČEJ, ENERGETIKA RAVNE, d. o. o. • ANA ŽAGAR, SŽ-STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA RAVNE, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 25: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 1. 7. 1997 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	PRASKA, RIS	ZIDAK	NAJEMNI VOJAK (STARO)	AVT. OZNAKA NIZOZEM- SKE	V FIZIKI DELEC Z ELEKT. NABOJEM	MESTO V DALMA- CIJI	IKO	ZVAR	PRAVO- SLAVNA PODOBA	SLA	OSEBNI ZAIMEK	
JUNIJ			Ž				ALKOHOLNA PIJAČA IZ GROZDJA					TONE NOVAK
RIMSKI BOG LEPOTE			0				SREDO-ZEMSKA RASTLINA OZEK PAS BLAGA					
ZELIŠČE, ZELENA RASTLINA			L	DUŠIK EDVARD	N	1	T	R	0	G	E	N
MOZO- IJAVOST			N		NOVA REVIJA NORDIJSKA BOŽANSTVA			NOBELIJ POL- SVILENA TKANINA			ORGAN VIDA	INDUS- TRIJSKA RASTLINA
	VERDIJE- VA OPERA		1			MESTO V INDIJI REKA V AZIJI						
IF	KOVINA	Z. IME (ROZKA)	R						GLAVNO MESTO GRČIJE	KURENT ANDREJ		
		ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL								SOI.MIZ. ZLOG		
MOLIB- DEN			PRIPAD- NIK ILIROV	VEZNIK			OSTANEK KART					
				KARDEIJ EDVARD			PASMA, PLEME					
EPSKI PESNIK					ČEVIJAR-SKA NIT PERJE PRI REPI						OČE	PROSTOR V CERKVI
MOŠKO IME (TIL)						DALMAT. ŽENSKO IME 18. IN 13. ČRKA				ANDREJ KOKAU 100 m2		
SLOV. PIANIST BERTON-C EIJ				UMET- NOST, SPRET- NOST				A TI ANTSKA VOJAŠKA ORGANIZACIJA				
RIMSKI HIŠNI BOG				POD				DRŽAVNA BIAGAJNA				
Sreča bo tokrat med reševalce križanke razdelila tri drobne knjižice - ROMARKE - Francija Šalija. Avtor, urednik Dolenjske založbe iz Novega mesta, v tej pesniški zbirki opeva tudi Uršljo goro in Brdinje. Sicer pa si lahko oceno Šalijevih pesmi (in kipov) preberete v novi številki Koroškega fužinarja.
IME IN PRIIMEK
PODJETJE OZ. NASLOV