Poštnin* platana v gotovini.
Leto. VI, St. 285. V Llublfani, v torek 19. d&cambra 1922. Posam. St. 1 Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168.
Tel. int. št 312. Ček. rac. št ll.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Nov draginjski val.
Ko je kurz našega denarja začel na jesen rasti, smo izrekli precej ostre pomisleke proti nenaravni porasti vrednosti našega denarja. Opozorili smo. da govore ljudje o čudnem sredstvu, ki se ga je po-služil »slavni, g. Plavšič da bi vzdignil vrednost našega denarja. Pravili so. da je z ameriškimi dolarji, ki jih je prejela naša država za težke obresti, predvsem v svrho izboljšanja našega prometa, pokupil vse razpoložljive dinarje v tujini ter s tem umetno zvišal kurz. Že takrat smo izrekli ostro sodbo o takem borzijanskem igraniu z ljudskimi žulji. Pozneje je gosp. Plavšič sam priznal, da se je taka manipulacija v resnici vršila in vendar ni završalo po državi. »Državotvorni elementi« so ta način sanirania naše valute odobravali. seveda, ker se je dalo pri takem zdravljenju pač imenitno »zaslužiti«.
Takrat smo rekli, ko bo dolarjev zmanikalo. ne bo več mogoče nakupovati dinarjev v tujini začeli se bodo zunaj ku-pičiti. posledica bo, da bo dinar zopet padel. pa ker ne bo več dolarjev v državi, bo padel kurz še nižje, kakor ie bil pred Plavšičevim zdravljenjem.
Kaj vidimo danes? Kurz je bil skoro že 3 franke za 100 kron, danes se dobi v Curihu za 100 kron že samo 1.40 fr. Samo še par pik in kurz bo nižji, nego je bil sploh kedaj. Padec se vrši. Kam gremo? Ali veste, kaj pomeni to. če pada vrednost denarja? To je draginja, pričakovati moramo neznosen skok cen navzgor: katastrofa za sloje, ki ne morejo prevaliti visokih cen na ramena drugih, t. j. za vse nameščence privatne ali državne, katastrofa pa tudi za delavstvo, ker vemo, da ono splošno še ne more izbojevati višjih mezd takoj, čim porastejo cene življen-skim porebščinam.
Takoi ko pade vrednost našega denarja. začenjajo tujci kupovati naše produkte. Tovarne ki imajo velike zaloge, bodo dobile naročila iz inozemstva in naša podjetia bodo napravila za enkrat prav lepo kupčijo. Zato te važno, da se delavstvo pravočasno zavzame za višje mezde. Cim podjetnik blago proda do stari ceni, na podlagi starih produkcijskih stroškov, ima že napram delavcem tehten izgovor, da je nesposoben takoi zvišati mezde. Delavski zaupniki morajo podjetnike pravočasno opozoriti na potrebe delavstva. Seveda je tu treba enotnosti, ki pri naših strokovnih organizacijah združenih v »Strokovni komisiji za Slovenjo« ne bo nemogoča.
Toliko v premislek delavstvu, da ga draginiski val. ki se nam obeta, ne najde nepripravlfenega.
Povrnimo se pa k zdravljenju naše Valute. G. Plavšič. toli slavljeni »finančnik« in poleg tega še »zaslužni« interesent
zagrebške železarske veletrgovine Metali um d. d., je torej napravil udarec v vodo. pardon, ne tako. na ogenj je vlil olja! Da je njegov recept čisto zgrešen, vidijo celo državotvorni elementi. Govore že da bo odstopil. Vprašanje pa nastane, kdo bo prevzel njegovo dedščino? človek z navadnimi možgani bi mislil, da bo pri vladnih strankah vseeno prišlo do kakšnega iztreznjenja. Kaj še! Pomislite, kai nameravajo! Plavšiča naj zamenja bankir Levič (pa da ne bi kdo mislil, da je ta Levi ž:dovsko ime!), ki je kakor poroča »Obzor«, dve leti špekuliral v Italiji s padcem dinarja in pri tem zaslužil milijone.
Nehote se spominjamo na tisto basen o kozlu, ki je čuval zelnik. Človek mora res obupati nad takim brezglavim, brezvestnim korakanjem v prepad. Čuditi se pa mora tudi ubogemu, nezavednemu ljudstvu ki mu vlečejo že zadnji košček kože s trupla, na še vendar deloma celo obožuje svoje krvosese, po večini pa samo stoka in ne vidi, da je iz tega prepada samo ena pot: zavedati se je treba svojega položaia in zbrati svoje moči, kar je mogoče le — če smo organizirani.
Boljše bo to šele takrat, ko ne bodo »vladali« nezavednega ljudstva drugi, ampak, ko se bo ljudstvo po svojih strogo demokratično izvedenih organizacijah vladalo samo.
F. U.:
Pred strankinim kongresom.
Ko sem pisal zadnjič o politiki naše stranke po Trboveljskem kongresu, sem zapisal na koncu besede:
»Za vsemi temi mislimi stojim tudi jaz. A prav zato, ker stojim za njimi ,sem moral z vso jasnostjo povedati, da način borbe, ki se bavi preveč z osebami, Idejni borbi ne koristi, ampak škoduje.
Z obžalovanjem se mora ugotoviti, da borilci za ideje niso znali ustvariti vedno idejnih, ampak osebne in lokalne krožke In da jim za-temnjuje ljubezen, strah in sovraštvo objektiven pogled in onemogoča trezno sodbo, ki sta edina zmožna pridobivati.
Z obžalovanjem se mora ugotoviti, da odseva iz naših časopisnih organov le prečesto borba, narekovana vsaj toliko po malenkostnih osebnih afektih, kakor po idejah.«
Z ozirom na to ugotovitev je zahteval so-drug tajnik in glavni urednik »Napreja«, ki se je čutil ž njo prizadetega, naj mu povem konkretno, kdaj je bil oseben ali fanatičen. Odgovarjal bom le na prvo, ker je drugo pač črta značaja, o kateri sodi vsak po svojem opazovanju in ki je zame vse prej nego temna črta. V svojem odgovoru moram najprej povdariti, da ni v celem mojem članku, zlasti tudi ne v uvodoma citiranih besedah trditve, da so bili merodajni za delovanje kogarkoli, najmanj pa za delovanje so-druga tajnika osebni in ne načelni motivi. Trdil pa sem in trdim še danes, da ima nastopanje, čigar glavni zaščitnik je v resnici sodrug tajnik, za posledico, da se duhovi ne ločijo idejno, ampak po čisto drugih vidikih, izmed katerih osebna nasprotja ne igrajo zadnje vloge. Olavnl vzrok zato je iskati v tem, da je sodrug tajnik popolnoma nesposoben — da bi se znal oživeti tudi v tuje misli in da bi svojo okolico pslholo-gično razumel. Zato zadevajo njegovi udarci pravične in krivične, zadevajo m pravi in nepravi
strani in se zadirajo enakomerno — kakor nanese pač razpoloženje — v greh in v zaslugo.
Ker pa ljudje po veliki večini niso tako stoični, da bi mirno prenesli nezaslužen udarec
— jih odbije vsak tak udarec od organizacije proč in napravi iz njih , — ne idejne, ampak vse drugačne nasprotnike.
Čitatelji »Napreja« menda ne bodo zahtevali, da jih mučim dolgo z dokazi, da je tako, ker lahko najdejo takih dokazov vsak dan vi »Napreiu«. Da pa ne bo kdo dejal, da se konkretnih slučajev nalašč izogibljem, bom dva vendarle navedel.
Pri volitvah v občinski svet ljubljanski so ostali naši gospodarski organizatorji in sodelavci, če ne iz ljubezni do sedanjega kurza v stranki, pa iz ljubezni do stranke — kolikor morem posneti iz kandidatne liste, oflclelni listi zvesti. V, zahvalo zato je pisal »Naprej« po volitvah v pavšalno prezirljivem tonu o »konzumarjih«, kar bi ne bil smel, ako bi tam ne imel več nego enega sodelavca, ki bi ga ne imel povoda žaliti«
V 281. številki »Napreja« čitam med dnevnimi vestmi notico »Svoboda«. Ta notica loči ostro med starimi in novimi — osebami. Stare riše v najbolj črnih in v najbolj krivičnih barvah
— povdarjam, da celo v tem slučaju krivičnih, barvah, če bi se opirala vsaka trditev v tej notici na kak konkreten dogodek. Kdor izbere namreč iz obleke svojega nasprotnika posamezne madeže in jih lepo skupaj zloži, oni del obleke« ki je ostal čist, pa odreže, pri svoji obleki pa napravi ravno nasprotno — temu res ni težko napraviti razločka med stranko dobrih ljudi in med stranko slabih ljudi.
Kdor pa gleda na solnčne in senčne strani skozi belo, nepokvarjeno steklo, ta bo odklonil take blazne poizkuse., o katerih se da trditi z vso gotovostjo le to, da ustvarjajo osebne krožke, ne idejnih, svojega cilja pa ne morejo nikdar doseči, ker se po takih vidikih ljudje ne dajo grupirati.
Pred kratkim sem čital v našem časopisu v; medsebojni polemiki o argumentaciji s pasjim bičem. Tako argumentacijo se da izzvati le s podobnimi polemikami. Pri vseh teh žalostnih dejstvih pa zahteva glavni urednik »Napreja« od mene še dokazov za mojo tTditev, da osebni afekti njegovo idejno propagando vsaj močno motijo.-------
Kar pa glavni urednik »Napreja« še ni sam zakrivil, to je zakrivil v še večji meri »Napre-jev« mariborski dopisnik — za katerega pisavo pa je žmvni urednik tudi odgovoren, zlasti ker jo vkljub mnogobrojnim protestom še vedno ščiti.
* čltatelje »Napreja« prosim, da si prečrtajo mariborske dopise »Napreja« iz zadnjega časa in da primerjajo z njimi moie polemike v »Volk-stimme« — pa bodo imeli pred seboj nazoren dokaz, kako se vodi idejna borba in kako se ne vodi.
Mesto, da bi bil dopisnik »Napreja« vesel, ako se ustvarja v trenju misli idejno soglasje — mu je tega očividno žal, ker ni glavno, kaj .bo zmagalo, ampak kdo bo zmagal. Ker je glavno, da bi sq borba ne ustavila pri tistih osebah, —. ki se obmetavajo medsebojno z očitki neiskrenosti in laži — za katerih večino pa moramo biti po moji misli veseli, da jih imamo v socialističnih vrstah in ki bodo obdržali v naših vrstah trajno svoje mesto, čeprav izgledajo v borbi, ▼ katero jih ie ta metoda boja zapletla, na videz tako majhni. Na nadaljnje polemike o tej stvari ne bom odgovarjal, ker bi moral odgovarjati pač le z besedami: Kar je zapisano, je zapisano. Stavim pa pred strankinim kongresom na sodruge delegate vprašanje: Kaj mislijo oni o tej stvari?. Ali želijo, da se te metode nadaljujejo?
Po težki preizkušnji, ki so nam jih prinesle ljubljanske volitve, smo pričakovali iztreznjenja.
Teža ljubljanskega dokaza ne leži v majhnem številu glasov, ampak v tem, da je ž njimi dokazano, da gleda sedanje vodstvo stranke na stvari s popolnoma napačnimi očali.
Kot argument, da je bila moja sodba tudi v tem slučaju trezna in realna, sodba sodruga glavnega urednika pa ne, naj navajam dejstvo,
da sva stavila s sodrugom glavnim urednikom z 10 proti 1 na maksimalno številko 300 glasov.
Zato zaupam svoji sodbi zopet bolj in mislim, da sodim prav. uko trdim, da je velika zmota, ako kdo misli, da je odobrilo naših tristo ljubljanskih volilcev pisavo in taktiko, proti kateri se tukaj obračam in da ni bilo med njimi več nego polovico takih, ki so šli le iz zvestobe do stranke z-a staro zastavo in se niso dali na noben način odgnati, ki pa nestrpno čakajo iztrez-njenja in izpremembe kurza. In če trdim, da gremo nevzdržno v razkroj, če nam strankin zbor ne prinese iztreznjenja. Ko je padel v kupo razočaranja, ki so ga prinesle ljubljanske volitve mnogim, žarek veselja nad sijajno zmago na Koroškem — smo čitali v ljubljanskih in mariborskih strankinih časopisih poizkuse, da bi pripisali sebi zaslugo za to zmago. —
V resnici pa je sreča Koroške edino v tem, da je tako daleč od vseli tistih, ki reklamirajo njene lavorike zase.
TAJNIK:
Vsaj nekaj malo odgovora.
Kakor je zapeljivo, vendar se ini zdi, da na tale članek ne bom mnogo odgovarjal. Ce bi bil socializem na Slovenskem odvisen samo od ene osebe, je boljše. da ga ni. ker socializem brez družbe sploh ni mogoč. Sodrugi naj premišljujejo sami. Vendar — vsaj nekaj v naglici.
Sodrugu F. U. ne manjka izobrazbe, pač pa vere v socializem. Zato dela kompromise med vsemi izini. Njegov namen in cilj je velika stranka, ne boljša človeška družba. Zato je prezrl pozitivno stran ljubljanskih volitev, da se nam je namreč v boju proti vsem posrečilo izbiti iz rok sovražnikov najhujše orožje, njih lažiide-ale. narodnost in vero. ter tudi komunistom pokazati kai razredni boi je in kaj ni. Tudi dvoživke smo razkrinkali in prihodnjič ne bo več takih kandidatov, ki bi pri delavcih zasluženi denar dajali v kapitalistične volilne fonde. Program smo pojasnili in — kar je veliko več — posvetili. ker smo na vseh shodih volilce opozarjali. naj nas ne volijo, če ne priznavajo našega programa. Za to pozitivno delo so nam hvaležni proletarci doma in na tujem, v kolikor ga poznajo, s. F. U. pa čaka — iztreznjenja. Želimo mu, da se ga dočaka!
V svoji neveri nam je s. F. U. mnogo škodoval, ne samo. ker ni nič pomagal, temveč tudi z govoricami, da ne bo več nego 300 glasov. Našel se je človek, ki je stavil stokratni znesek proti tej trditvi, zdaj pa črtamo, da je s. F. U. stavil 10 proti 1 in da je v tem dokaz njegove pravilne presoje. Toda na volilni dan zjutraj je proglasil svojo žalostno stavo za zgubljeno in plačal stava ker ie imel drugačno sodbo! Če bi bil slišal, kar je bilo povedimo na zadnji seji pred volitvami, ne bi bil predrugačil svoje sodbe! Ali pa če bi bil vedel, kako so nasprotniki agitirali s podpisi tistih »stranki zvestih gosp. organizatorjev«, češ, Naprejeva lista ne bo dobila sploh nič. še niih kandidati delajo za nas in nam dajejo po 200 in 1000 kron. Ne samo nezavedneže. še celo razumno ženo predsednika organizacije so s tem shujskali. ker jo ie bilo sram. da ie njen mož med tako bando! Pa Kvas? Pa Rakovčeva? Pa milijoni? Pa nasilje? Ali veste, kai se nravi boriti se s praznimi rokami proti zlatim kanonom nasprotnikov in lastnih pristašev?! Kai bo z iz-treznjenjem. s. F. U.? Tam. kjer je centrala in 6 prodajalcu tiste organizacije, ki bi po Vašem nauku imela podpirati stranko tam politična organizacija niti voJi!-ga imenika ni imela! In vsega tega je kriv tajnik ki zahteva, naj podpirajo stranko svobodni konsumski nastavljenci po svoji proletarski dolžnosti, ne pa njih šef; po svoii vsak dan drugačni mijosti.
Zdaj pa k najvažnejšemu. V moji nezmožnosti je krivda, da Vas nisem mogel prepričati, da ie progresivni davek res tisto sredstvo s katerim postane stranka neodvisna od vseh milostnih podpor. Toda prepričal Vas je — odpor Mariborčanov. Ta odpor ie povzročila moja »odbi-jalna sposobnost«. Vse tiste, ki ljubijo progresivni davek, sem odbil iz stranke, končno jih ie bilo že za cel kongres in na tem kongresu so sklenili svojo ljubezen do progresivnega davka. Tu je začela Vaša idejna borba za progresivni davek in vse kaže. da boste imeli uspeh. Cesticam! Samo ne morem si kaj. da ne bi pripomnil. da je kongres leta 1919. naročil načelstvu. naj ta davek uvede, leta 1920. sklenil. da morajo plačevati ta davek vsi zavedni sodrugi. leta 1921. pa sklenil. da ga moraio plačevati sploh vsi. tudi manj zavedni. Kako pridete do tega. da ga najza-vednejšim šele zdai razlagate? Sam ste na to odgovoril Mariborčanom z besedami; »Besede morajo postati manjše, de-ianja na večja!« Nekaj podobnega napiš;te tudi tistim »zvestim« Ljubljančanom, samo drugače, pri teh niti besede niso več velike (pod njih vodstvom gosp. org. ne marajo več razrednega boja)!
Kakor Kvasovo trpljenje, bo tudi tale polemika pomagala k — iztreznierju. Stalni čitatelji se bodo naučili ločiti tajnika od kongresa in sitnost od dolžnosti Potem se tudi moja sitnost izpremeni v — slavospeve.
BANČNIH ŠKANDALOV NI KONCA NE KRAJA!
»Pokret« dne 16. t. m. porača o zagrebškem »Gospodarskem društvu«, ki je pooblaščeno od vlade, preskrbovati pasivne kraje naše države z živili. V to svr-ho je dobilo društvo večje vsote, ki iih je vložilo v »Slavensko banko«. Pasivnih krajev pa’ ni oskrbovala temveč se je vedno izgovarjala na slab promet, na pomanjkanje vagonov itd., pa da zaradi tega ne more stopiti v akcijo. Zadeva je sedaj pojasnjena. Te dni je hotelo društvo razpolagati s svojim imetjem, pa se je obrnilo na »Slavensko banko«, naj mu izplača 56 milijonov kron. Toda dogodilo se ie nekai neverjetnega. Minister dr. Žerjav ie ukazal »Slavenski banki«, nai vsote ne izplača. »Gospodarskemu društvu« pa. naj vsote od »Slavenske banke« ne tirja! Nastala so sedaj dirkanja v Belgrad. ker so se ljudje pri »Gospodarskem društvu« pričeli razburjati, češ, kai naj ima opraviti z njegovimi agendami ministrstvo za socialno politiko. »Pokret« poroča, da banka ne more izplačati omenjene vsote ker ie g. Praprotnik denar založil v nemobll-ne posle, zato pa da ga rešuje dr. Žerjav. Pasivni kraii bodo pa seveda še čakali na »preskrbovanje z živili«. Ker piše o škandalu nacionalistični list, potem si lahko mislimo, da ne more biti zadeva ljuba našim »državotvorcem« ter da občutno smrdi. »Pokret« kliče na pomoč vlado, ki naj takoj prime krivce ter jih kaznuje, drugače da bo ljudstvo samo sodilo In ima to pot Čisto prav nacionalistično glasilo!
POSLANSKA IMUNITETA JIM JE HUMBUG!
Iz »Slobodnega Doma« posnemamo, da so v Leooglavi 7. t. m. orožniki aretirali poslanca Franja Vrtara. pr' staša Radičeve stranke ter ga odvedli vzapore. kjer je moral prenočiti, Nato so ga odvedli v Ivanec. kjer mu 'e napravil doigo pridigo okrajni glavar Edo Suljak, ki je
med drugim dejal, da sme delati z ljudmi njegovega kova kar hoče. ko bo prišel Radič na krmilo, nai ga pa magari obesi, če hoče! Poslal ga ie z močno eskorto v Varaždin, kjer so ga ponovno zaslišali in nato izpustili. Tako delajo zastopniki režima čeprav ima vsak poslanec pravico, sestajati se v vsakem času z volilci ter jim poročati o političnem položaju v zaprtem prostoru ali pa na prostem!
PAŠIČEVA VELESRBSKA VLADA
Pašič je sestavil novo vlado takole: ministrski predsednik: Nikola Pašič, ministrstvo za izenačenje zakonov: Marko Triikovič, ministrstvo prosvete. Miša Trifunovič. ministrstvo za notranje stvari: Milorad Vujičič, ministrstvo za zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčrč, ministrstvo za pravosodje: dr. Laza Markovič, ministrstvo za promet: dr. Velizar Jankovič, ministrstvo za vojno in mornarico: general Pešič, ministrstvo za socialno politiko: Ninko Perič, ministrstvo za šume in rude: dr. Milan Srskič, ministrtvo za javna dela: Nikola Uzunovič, ministrstvo za finance: dr. Milan Stojadinovič, ministrstvo za narodno zdravje: Slavko Miletič, ministrstvo za vere: Ljuba Jovanovič, ministrstvo za agrarno reformo: Krsta Miletič, ministrstvo za pošto in brzojav: Velja Vukičevič. Ministrstvo za trgovino in industrijo ie ostalo še nezasedeno, ravno-tako tudi ministrstvo za kmetijstvo. Ministra brez portfelja sta še dr. Gjivo Su-dHo (za Hrvaško) in dr. Niko Zupanič (za Slovenijo).
BIVŠI MINISTRI PRED SVOJIM ODSTOPOM.
Belgrajski listi poročajo, da je n-nančni minister dr. Kumanudi takoa, ko je zvedel, da ne bo več minister, določil 36 milijonov dinarjev za invalidske podpore, 120 milijonov dinarjev pa je vrnil Narodni banki na račun dolga. Podobne ukaze so podpisali tudi ostali ministri, kakor hitro so zvedeli, da jih bo g. Pašič »odpihnil«. Vsi ti so zelo radovedni, kako bodo prišli radikalci do denarja, ker imajo v finančnem odboru samo 9 zastopnikov med 32 člani, brez dovoljenja finančnega odbora pa se ne sme izdati niti vinarja. Toda g. Pašič si bo znal gotovo pomagati tudi iz te zadrege, obetajo radikalski listi. Tu se nam zdi, da imajo prav. Pri nas je itak vse mogoče!
UMOR PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE.
Med slovesno otvoritvijo razstave slik v umetniškem salonu v Varšavi 15. t. m. je akademični slikar Eligius Niewia-domski oddal tri strele na predsednika poljske republike Narutovvizca. ki je umrl čez nekaj minut na licu mesta. Atentator-ia so prijeli, predsednikovo truplo pa prepeljali v palačo Belvedere, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Predsednikove oosle je prevzel maršal Seima Ratai. ki bo sklical narodno skupščino v svrho volitve novega predsednika.
BAVARSKI KOMUNISTI V SLUŽBI REAKCIJE.
Proletarska javnost Nemčije stoji pod vtisom odkritja zveze bavarskih komunistov z najbolj reakcionarnim krilom bavarske buržoazije. Ta odkritja je povzročila nacionalistična zveza »Oberland« po listu »Mtinchener-Augsburger Abendzeitung«-Njen član Romer. po poklicu častnik, tr.a-jor je izjavil, da ie izročil 26. jullia t. J-komunističnemu poslancu Grafu 150-000 mark v svrho komunistične propagande.
Do odkritja le prišlo ker se bavarskim komunistom ni posrečilo razbijanje delavskega pokreta. pa so nostali nadležno breme bavarske buržoazije.
Politične vesti.
+ V bližnjih dneh bomo že zvedeli, kdaj se bodo vršile volitve v narodno skupščino in kdai bo potem sklicana nova narodna skupščina. Stara narodna skupščina bo te dni razpuščena. Radikalci se že na vse kriDlje pripravljalo na volitve. Sestavili so že volilni proglas na svoje pristaše.
+ Iz sarajevske »Kritike« posnemajoča se ie v Splitu. Pribičevičevi trdnjavi, dogodilo silno čudo. Cariniki so se dali prijeti kot defravdanti. Gre za malenkostno vsoto 1,500.000 kron.
-f Komunistična stranka v wurtten-berškem parlamentu je imela dva poslanca. ki sta stopila v socialistični klub. Komunistična stranka je namreč v popolnem razsulu. Komunisti se vračajo v socialistične vrste.
+ Amsterdamska strokovna komisija je imenovala za svojega tretiega tainika poleg sodr. Ouedegeesta in Fimmna sodr. JohannaSassenbacha izBerlina kateremu so pridelili nekega angleškega podtajnika. Sassenbach se je že preselil iz Berlina v Amsterdam.
Dnevne vesti.
Pokojninski zavod za nameščence
nam poroča: Volitev delegatov je razpisana na dan 5. februarja 1923. Imeniki volilcev so razpoloženi od dne 19. decembra 1922 do 2- januarja 1923; reklamacijski rok določen do vštevši 2. januaria 1923. Kandidatne liste, ki so pri volilni komisiji na razpolago, je treba vložiti do 2. jan. 1923 dopoldne do 10. ure. Razglas bo objavljen v Uradnem listu za Slovenijo in v Dalmatinskem Glasniku. Sicer pa se opozarja na knjigo »Pokojninsko zavarovanje nameščencev«, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, ki prinaša statut, pokojninski zakon in umesten komentar.
Prva mednarodna razstava časopisov je bila svečano otvorjena 11. t. m. v Pragi. Razstavo je priredila tvrdka L. Pavlik; odprta ostane do 19. t. m.
Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd, se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina in Komp., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja.
Ljublla»@,
Upokojencem državne železnice naznanjamo da se je odposlanec »Konzorcija« kateri je nesel legitimacije v svrho podaljšanja za leto 1923.. že vrnil. Prosimo tovariše, da prispevajo mali z.nesek za pokritje tozadevnih stroškov v njihovo korist. — Konzorcij »Uookoienca«.
Razstava slik. Z današnjim dnem je pri tvrdki K. Till na Kongresnem trgu 8 stalna prodajna razstava umotvorov naših umetnikov. Ogledovanje je brezplačno in brezobvezno.
8z strani«.
Ljubljanski informacijski krožek se snide danes ob običajni uri v uredništvu "Napreia«.
Odborova seja krajevne colifčne organizacije SS.I v SnodnJi Š*ški se bo vršila v torek. 19. t. m. točno ob 19. v »Zadružnem domu«. Dnevni red važen, ude-
ležba dolžnost. — Članski sestanek se bo pa vršH v sredo, 20. t. m. ob 19. istotam.
Predsednik.
Trbovlje. V četrtek dne 21. t. m. se bo vršilo v »Delavskem domu« ob 16. predavanje sodr. Zvon. Bernota: Socialistični svetovni nazor.
Jesenice, članski sestanek krajevne organizacije SSJ na Jpsenicah se bo vršil v sredo. 20. t. m. v »Delavskem domu« na Savi. Začetek ob 7. zvečer. Dnevni red:
1. Naš strankin zbor. 2. Vol'tev delegata za strankin zbor. 3. Raznoterosti.
Iz strok, gibanja.
Čevljarski pomočn!ki. pozori Ljubljanska podružnica čevljarskih pomočnikov skl:cuje v ponedeljek. 18. t. m. člansko zborovanje ob ool 8. zvečer v Šelen-bugovi ulici 6. Radi izredne važnosti tega zborovania poživljamo vse v to stroko spadajoče pomočnike iz Ljubljane in okolice. da se ga zanesljivo in ob določeni uri udeleže. — Odbor.
Ko je bila celjska stavka končana, je postal neki klerikalni zaupnik, ki se je par dni pred izbruhom stavke prelevil v socialista, mojster z mesečno plačo. Tak privlačni oportunizem so upe-ljali tudi drugi gg. delodajalci. Zanesli so ta sistem celo v male obrti- N. pr. pekovski pomočnik pekarne Kiirbisch (2 pomočnika, 3 vajenci) je dobil po končani pek. stavki nalog, da preneha biti strokovno organiziran član, ker je imenovan za mojstra. Seveda je gospod Blaževič vrgel prepričanje v koš ter postal mojster. Obenem se je požvižgal na zakon o prepovedi nočnega dela v pek. obrti, ker g. Kiirbisch tako hoče. Pri tvrdki Vošnak je pa zaposlen pomočnik, ki je obenem kmet. Tudi socialno! Pomočniki, ki so brezposelni in brez imetja pa ostanejo na cesti. Lepo je urejen delovni trg v Celju! Kdo je kriv, naj povejo konsu-menti.
Vestnik
Osrednja knjižnica »Svobode« v Ljubljani, Židovska ul- 1, I. nadstropje (Nad drogerijo A. Kanc) je odprta vsak dan od 5. do 7. zvečer in vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Vse delavstvo opozarjamo, naj pridno poseča svojo knjižnico, ki nudi vsem veliko izbiro dobrih knjig. Posebno povdarjamo zelo bogat slovenski kakor tudi nemški po-učno-znanslveni oddelek, ki obsega nad tisoč socialno-političnih in naravoslovnih spisov. — V izobrazbi je moč!
Redna skupščina L- N. P. V nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne se je vršila v ljubljanski mestni posvetovalnici redna skupščina L. N. P. Po delegatih je bilo zastopanih 11 klubov. Predsednik g. Šircelj je otvoril skupščino, pozdravil gg. delegate klubov in zastopnika Športne zveze g. J- Gorca. Prešel je takoj k poročilu tajnika. Poročilo zadnje skupščine se je soglasno sprejelo. Nato je podal še poročilo o poslovnem letu 1922. Po enourni živahni debati se je poročilo tajnika kakor tudi blagajnika soglasno sprejelo. Gg. revizorja sta poročala, da sta našla blagajno knjigo z vsemi prilogami v redu ter sta predlagala dosedanjemu in prejšnjemu blagajniku zaupnico. G. dr- Kropivnik je stavil protipredlog, da se da celokupnemu odboru absolutorij. Protipredlog je bil soglasno sprejet. Kot najbolj važna točka dnevnega reda so bile volitve. Za predsednika ie bil soglasno izvoljen g. E. Betetto, ki je zeto agilen delavec na športnem polju v Sloveniji. Novoizvoljeni predsednik je prevzel ta-
koj funkcijo in se zahvalil za poverjeno mu mesto. Pozival je vse gg. odbornike, naj ga podpirajo v vseh ozirih za pro-cvit športa, na kar je zaključil skupščino ob 13.15.
Tudi divjak ie izprevidel. Približno 80 let je minilo od takrat. Ameriški rdeče-kožni Indijanci — takrat še pravo d vje pleme — so poslali k predsedniku Združenih ameriških držav iz-med sebe naiodi.č-neiše člane kot Dosebno poslanstvo svojega plemena, da bi ga zaprosili zaščite in podpore. Voditelj tega odnoslanstva, razsoden divjak, je dejal državnemu predsedniku med drugim to le: Pros.mo te za pluge in drugo kmetijsko orodie. Prosimo te za kovače ki fih bodo umeli popravljati. Toda oče in starejšina vse bo zaman, ako veliki svet 16 zveznih ognjišč (t. i. 16 zveznih držav) ne določi, da ne sme nihče Droda’ati žsrania ali kakršnekoli žganju Dodobne nihče tvojim divjim, neizobraženim rdečim bratom. Oče, prodajanje te pi-iače je jako škodlj vo za nas. Prepovedana ie sicer po vaseh, ni pa prepovedana po trgih in mestih, kier marsikateri izmed naših lovcev za ta striiD ne proda samo svojih kož, nego tudi puško in vse svoje imetje ter se gol vrne k rodbini. Oče. tvoji otroci niso leni ali dovoz tega strupa je storil, da so obubožali. Tvoji otroci nima-io še one moči. niti onega stroeega reda, ki ga imate vi. Ko so vaši pradedje prišli v. našo deželo, ie bilo našega clemena mnogo: med nami ie vladala sreča in blaginia. Ali od one ure. ko smo spoznali ta ognjeni strup, se število našega naroda manjša in — sreča nas zapušča...« Po »Zdravju«.
DopSsi.
Litija. »Jutro« je priobčilo dne 14. t-m. dopis iz Ribnice o vztrajnih ribniških kvartopircih. Bil sem nekega večera v Litiji in sem zabredel v precej skrito gostilno, Iger sem videl pravcati in popolni Monte Carlo. Litijski kvartopirci se ne boje niti starih ženic, da bi jih prepodile. Ribničani pa naj se obrnejo na kako »višjo« litijsko osebnost, morda bodo zvedeli kaj več, kako se kvartopiri po litijskih gostilnah.
Litija. Neki JDSar je dobival in še dobiva »Avtonomista«. Naročnino zanj inu je plačeval glavni pristaš SLS. Naročnina bo potekla in dasi bi jo lahko obnovil JDSar sam, opozarja SLSarja na obnovitev. In zdaj se pričkata oba za naročnino, podlegel pa bo najbrže SLSar, ki se je celo že izrazil, da je »Avtonomist« politično komunistični list. (Vsak naj bo gospodar svoje zemlje — opomba poročevalca.)
»Aiemka«, roman iz peresa pisateljice Eme Božičevičeve je izšel v založbi Josipa Miličiča v Mariboru, Ruška cesta 45. Delo se dobiva v vseh knjigarnah ter stane samo 4 Din.
Ivan Pregelj: Plebanus Joanes. Izdala Naša Založba v Trstu 1921. 8° str. 200. Naslovno risal Tone Kralj. Cena 23 Din. Posebne razmere, v katere so bili pahnjeni primorski Slovenci, so rodile živo potrebo po književni založbi, ki naj postane osrednje žarišče vsega slov. književnega gibanja in umetniškega ustvarjanja v Primorju. Ustanovila se je Naša Založba v Trstu, ki si je nadela nalogo združiti vse književno-tvorne sile in zadostiti kulturnim potrebam našega ljudstva z deli. ki se odlikujejo po svoji vrednosti in aktualnosti. V »Jadranskem Almana-
France Kremen.
(Jimmie Higgins.)
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Ta roman je izdala lansko leto v slovenskem jeziku »Leposlovna in znanstvena knjižnica Slovenske narodne podporne jednote« v Chicagu. Ker pa knjige zaradi ameriške valute ne more nihče kupiti — velja 1 dolar — smo se odločili ponatisniti jo, da spoznajo tudi naši Slovenci ta slavni časovni roman najboljšega socialističnega pisatelja.
Tako kakor dejanja smo morali tudi osebe pustiti v ameriški okolici, iz katere nam jih ameriški pisatelj kaže. Imena smo pa morali posloveniti. Ne samo, da bi jih naši Neameri-kanci napačno izgovarjali, ampak bi sploh bilo nemogoče iz-preminjati jih, kakor zahteva slovenščina v posameznih razmerjih : J i m m i e j u kaj očitati, z j i m m i e j e m hoditi, po Jimmiejevem zgledu se ravnati, vse to so spake, ki jih slovenščina ne prenese. Še manj pa prenese še hujše spake, ki bi nastale, če bi imen sploh ne sklanjali in pisali: očitati Jimmie, hoditi z Jimmie, ravnati se po zgledu Jimmie. Tako delajo naši birokrati, ki se nemškega uradovanja še v »svobodni« Jugoslaviji ne morejo otresti. Nemci imen navadno nič ne sklanjajo — pomagajo si s členom. Zato so se nemški uradniki strašno jezili, če je kdo rekel »Črnetov klobuk »namesto »klobuk od Črnfe« (der Hut des Tschernč) in naši uradniki so se jim udali zaradi ljubega kruhka, pa tudi iz komod-nosti. Če naših imen niso sklanjali, jim ni bilo treba toliko premišljevati, kako naj v nemške akte napišejo »Koščeva hiša«. Ali se imenuje hišni posestnik »Koščev«, ali »Košč«, ali Kosec? Naš kmet bi že vedel, uradnik pa ne more vedeti; med ljudstvo ni hodil, šole so bile pa nemške, odkod naj bi poznal slovenščino? San' je še dandanes ne pozna, čeprav je »slovenski narodnjak« in »državotvorni element«. Naše učiteljice hvalijo še zdaj bodisi pridno Mici črne, bodisi m a j h -noTonči Vrabec in veleslovenski nadzornik jim tega ne prečita, ne čuti, da bi bilo treba reči Micko Črnetovo in Tončko Vrabčevo-
Ce torej naši uradniki In učitelji nimajo lottko čuta Za Jezik, kolikor ga ima naše preprosto ljudstvo, potem nam bodo čitatelji pač oprostili, da tako na široko utemeljujemo, zakaj smo dali junakom tega romana domačo obleko. Ta roman pojde iz rok v roke. Ljudstvo bo po tem uvodu spoznalo, da je njegova slovenščina boljša nego uradna. Držalo se bo svoje, ne uradne. Birokrate pa, ki hočejo vse boljše vedeti, bo s Cankarjevimi besedami vprašalo: Kdo si, ki me učiš slovenščine? Ali si se je naučil na Dunaju, kjer si 12 semestrov bi-, ljardiral in popival?
France Kremen !n kandidat
»France, ali pojdeva v kino?«
Tako je vprašala Liza svojega soproga, ko sta sedela pri mizi in srebala kavo. France je položil skodelico z vročo kavo, katero je bil že nastavil na usta, zopet na mizo in strmel v svojo ženo. Rekel ni nič; v treh letih in pol, odkar je oženjen, se je naučil, da človeku ni treba vsega povedati, kar mu pride na misel. Spomnil se je prepada, ki leži med moškim in ženskim razumom. Nemogoče je, da bi si človek zaželel gledati junaka v kinematografu, kako skače skozi okno v drugem nadstropju ali kako ga vlečejo izpod ekpresnega vlaka, v momentu, ko pretresa svet naj večja kriza v zgodovini!
»Saj veš, Liza«, je dejal mirno, »da maram pomagati na shodu v opernem gledališču.«
»Dobro, pomagaš lahko predpoldne-«
»Da, toda delo bo trajalo ves dan.«
Liza je molčala. Tudi ona se je marsičesa naučila v treh letih in pol, odkar je omožena. Spoznala je, da delavčeva žena nima vsega, kar bi rada; dalje je bila prepričana, da še ni največja nesreča, če je soprog socialistični agitator. Lahko bi zapravljal čas in denar s popivanjem in morda z drugimi ženskami; lahko pa bi tudi izkašljeval svoje življenje kakor njen sosed. Malo sitno je, če se ženi odreče majhna zabava ob nedeljah popoldne, ali zaraditega še ni treba delati burje.
(Dalje prih.)
hu«, ki se nahaja v tisku, bo podala »Naša Založba« pregled primorskega gospodarskega, kulturnega in socialno-politič-nega življenja s prispevki najboljših delavcev.
Emil Adamič, Mladinske pesmi. Enoglasni zbori in samospevi s klavirjem. Izdala in založila Učiteljska tiskarna, 1922. Cena 50 Din. — Zvezek v lični obliki velike četverke in z originalno štiribarvno risbo na naslovni strani vsebuje na 40 straneh 24 enoglasnih pesmi, ki jih je skladatelj Adamič razdelil v dva dela: prvi del pod naslovom »Otroci materi« vsebuje le pesmi, ki jih lahko potjo mladi pevci v zboru ali posamič, drugi del pod naslovom »Mati otrokom« vsebuje rav-notako 12 pesmi, ki naj jih pojo deci odrasli. Besedilu jako primerni napevi in klavirskih parti so vseskoz originalni posebno v pesmih: Bog daj srečo! Krist je vstal, Ga-ga, Trara, pošto pelja, Molitev 2., Pesem slepcev in v Indijo. V zadnji pesmi je klavirsko spremljevanje znabiti nekoliko težko, vendar s pridno vajo bo tudi to zmagljivo.__________________
Gospodarstvo.
= Označenje cen v Izložbah. Vsi prodajalci življenjskih potrebščin na debelo in na drobno tnoraio z ozirom na odredbo v »Uradnem Listu« dne 25. septembra t. L
št. 99 označiti cene posameznim potrebščinam. in sicer tako. da označeno ceno lahko vsakdo, in siceT razločno vidi. Vsaka obratovalnica mora imeti svoi cenov-nik. V slučaju krivde ne more nastopati proti odmerjeni kazni nikdo, tudi ne trgovska organizacija. Od označenja cen so izvzeti samo luksuzni predmeti. Kai se šteje med luksus. je navedno v »Uradnem Listu« z dne 31. januarja 1921, št. 11.
= V Novem Sadu se bo vršila spomladi 1923. leta obrtna razstava. Razstavni prostor meri okoli 160.000 kvadratnih metrov. Svoio udeležbo je dose-daj priglasilo nad 560 tvrdk.
= Produkdia sladkoria v Jugoslaviji bo letos slabša od produkcije lanskega leta. Pesa je namreč slaba zaradi dolgotrajnega deževja in bo dala le okoli 3000 vagonov sladkorja.
= Rumunsko trgovinsko ministrstvo ie omeiilo izvoz živil, izvoz masla, jajc in živega blaga pa sploh prepovedalo.
= Padanje ce« v Avstriji. Takozvana paritetna komisija je ugotovila, da so v času od 15. novembra do 15. decembra padle cene povprečno za 3%.
= Češkoslovaška tvrdka Batla, ki eksportira velike množine čevljev posebno na Dansko in v Jugoslavijo, je morala v znatni meri omejiti delo v svojih to-
varnah. V soboto. 9. t. m. je odpustila 500 delavcev.
= Nemška vlada ie objavila proračun za prvo polletje tekočega poslovnega leta. t. i. od aprila do konca septembra. Proračun izkazuje deficit v znesku 181 mihard mark.
= Letošnji svetovni pridelek pšenice
znaša po neki angleški Statistiki okoli 900 milijonov metrskih stotov. Vštet pa ni pridelek sovjetske Rusije.___________________________
IZJAVA.
Z ozirom na moj svoječasni dopis uredništvu »Napreja«. v katerem se je čutil vsled nekaterih inkriminiranih očitkov prizadet goso. Franc Koren iz Celja, iziavljam tem potom, da omenjeni osebi nimam ničesar očitati ter tudi v kolikor io poznam, smatram da je poštena.
Alojteii Novak, posl. O. U. Z. D. v Ormožu.
Ne zamudite nobene Drilike. šariti svoi listi Če sl socialist, tedai ie tvoi list »Naprej«. Pridobivaj mu nove naročnike!
Odgovorni urednik: Anton Podbevžek. Izdajatelj: Zvonimir Bemot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v LjubljanL
Nikak strup! Nlkaka kemična klana kislina!
Garantirano pristni
^beio! namizni kis dr0"baB0i
prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna
FELIKS S C H M l D L,
Maribor, Korolka cesta 18.
Vsaka hiSnja gospodinja, ki skrbi za sdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDI* • K1&
Mini Mi
trezni in zanesljivi, dobro iz-vežbani (tudi iz dežele) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vprašati je v Ljubljani, Emonska I
Blago za prevleko divanov in druzega pohištva v veliki izberi, dalje raziifoo platno in inte za tapetrike, sedlarje itd.
prlporola tvrdka
A. & E- Skabernč
Znižane cene
cesta 8/1. v pisarni.
iLJubllana, Mastni trg 10.
Naročajte „NAPREJ“
pn
A.šINKOVIC nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mastni trg t0* ■■■■■■■■■■■■