narodskih v r reci Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nam-reč v sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., scer 3 fl., za pol leta >; Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiueis. |j2fl. popošti,scerifl.30kr.|| — --- - "'^-j MA' Te čaj XL sredo 11. »i a j a 1853. List 88. iiodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži (Dalje.) Kadar je graben izkopan, se mora to ali toliko visi. da se voda iztekati zvediti : ali je potočje dostojno zamore. To se pa zvé na več viž: i) kjer zemlja ni ravna, seto prav lahko zvé. Ko je namreč dno grabna ci sto počedeno maj h in jez naj se napravi v njem 5 ali pavce visok, da se voda zagradi ; zajezena voda bo kmalo naznanila: ali je potočje dostojno ali ne. Tako naj se poskuša na več krajih grabna. Je pa graben suh, naj se vlije vec ška fov vode va-ni za naj se { Schrottwage). ravno tako skušnjo, ali vzame lvelj (nevel) Da pa lvelj zavolj majhnih neravnin na dnu grabna ne bo napčno kazal, je dobro, da se na dno lvelj. položi letva (lašta), in na to še Če stopi kroglica iz svoje votlíne in se nagne navzdol, je to znamnje, da gra ben dosto visi. Če se da zemljiše drenažiti f je treba, da izveden mož poprej osnovo c elega z eml j iša nacerta, ki se ima na suho djati, preiskati jji t/ioi\au * i\ j t ^ na m i li i\ a n u /j v ui i j a v i o i ^ ni oij xjksřř iij iot« x ai\V/ p u g i a kako je spodnja zemlj a vstvarjena in podobi ob krajih pri čerkah k je j potem se mora nafanjko kam in kako zemlja visi m šijo zemljiše. Take po glavne ce vi se vidijo na zlozena. 3) Zraven teh 5 dd so o, in tako dalje, stranske ali ? susivne Ker ima skozi pokrite podzemeljske cevi voda ce vi (Neben- oder Entwâsserungsdrains) ktere «LV/i lUlU OaUAil |;ui\l Jll/ l/V/ » 1 V UUC» V » 1 IMl/lI — u U v A JLJi 11 I VI CiO^tl UU^OUl U1UO J aiui U iz zemljiša odtekati, je tolikanj bolji, kolikor bolj vodo iz zemlje same sprejemajo in v nabiravnice • ■ • • i • 1 • jV« V • t I • • ✓ ». . . f * 1 5 da je potocje veči, zato stermíni nar veči se zamorejo grabni nagniti naj se ceví položé vselej po ki se najde na ti s tem zemljišu. Kadar se pa zemljiše na suho deva, je treba sledeče vediti. Da pa besedo razjasnimo s podobo peljejo. (Dalje sledi.) Župani glejte kaj delate! naj se ogleduje sledeči obris (Konec.") i) tok b tok (Haupt-Sam imeti 3. Sladko upanje kmali hisico delati in v posest in vsakdanji izgledi, da vsak lahko privoljenje » j « » v n j v v» u v in o i u » i nuujji-Maiu- im vi. i , 111 vđoivuuuji i/^itui , uu * n « r\ launu i v uijuuj u melort des Wassers), kamor se steka vsa voda iz dobi se ženiti, čeravno je se le morebiti pred 3 ali 4 druzih manjših stokov. Tak velik stok zna biti, mesci v sosesko přisel, jih več na napčno pot pripelje. postav po sred prostoru memotekoc potok, kakor je na iditi podob Ki iv t» v v jjuiun ^ tiuiivi ji/ iiw li uuuuMi jl i v » vunu ui iivju v ili i £ ali je kak bajer, kakor se vidi na tedaj tudi razujzdanost. Prevelika in nepremisljena dobrota županov podpírá dostikrat napraviti dolgi od krit ni ne unega ne tega, se morajo Množi že tudi siromaštvo. Slabo izrejeni otroci j to vidi na prostoru D grabni kakor se kteri do desetega leta in se delj časa se le malo delà se odpeljana voda po d perte m kanalu Ž naprej pelj 2~) llazun tega občnega stoka so pogl vadijo y se pridno okoli potepajo, po kerčmah in plesiših i ko c e vi ali drains) bi ravni ce (Haupt ode Sammel ktere sprejemajo stranske cevi, ktere su vse napčnosti nabirajo; in tadi kjer je sola, zato starši ali sami zanikerni ali pa od delà zaderžani, na-nje dovelj ne pazijo, ali prepozno v njo pridejo ali cio nauk opusajo j redko dobro poratajo. i & pa starci zbolc 150 ali clo poumerjejo ? se zacnejo krog klatiti in so pri- nosa medická. Njihovi konji so po vsem života kocasti pravljeni za vsako njih zmožnost mogočo hadobijo. Pa in imajo dlako na pet perstov dolgo, zraven tega so tudi starši sami so večidel čmerni, povsod tožijo čez mali in butastega nosa in niso za ježanje (jahanje), pa svoje nadloge in vedno glavo po strani obešajo, ker si h kolam pripreženi so sila berzi, torej se ljudi v tišti pomoci ue vejo. deželi vozijo na kolih. Njih meje segajo do Henetov To naj bo rečeno od tistih le, kteri zunej hiše nič (Venetov) na Adrii. Pravijo, da so nasledniki Medov. znajo, zlasti če Kako pa so iz Medie sem prišli, ne morem izprašati ; nimajo in tudi nobenega rokodelstva ne niso domaće srenje , in ce je hisarjev ze prevec v so vendar sa o vse zna zgoditi v doJgem teku časa. Si seski. gynni se velijo pri Sigurih, kteri nad Masallio Zato rečem še enkrat : Župani, kadar privoljenje (Marseille) stanujejo, kupci, pri Cyprianih pa Lanci íí za napravo novih hiš in za ženitev dajete, (Herodot liber V. c. 9.) kadar ptujce v sosesko s p r e j e m 1 j e te , pomislite da ste prisegli za hasen in prid srenje skerbeti. Glejte kaj delate! 5 lz Leskovc. Mesto svojega komentara postavim tukej o tej povesti Herodotovi menje bistroumnegaspisatelja staro rimske bietet sich die Erinneruns: Starozgođovinski pomenki Kaj pomeni ime „Panonia" ? Razlokil Davoriti Terstenjak. dogodivscine N i e b uh r a : ;,Es an, dass Herodot die fernsten Volker am Ister , jenseits der Vcneter und Liburner, also wohl aus demMunde der Schiffer dieser Nationen Sigynnen nennen hôrte, und genannt (Konec.) wusste, dass Kaufleute aufligurisch so wiirden: wie wenn jene hátten sagen wollen, aus jenen kennen sie nur Kaufleute?" Mebuhr. Gegenden Da so stari narodi dobi imena po terg to nam poterdi edino imé primorja od male Azie do E cr pta kraj sredneg morja ležeče kraj v kteri so rôtn. Gesch. /. 176 J Kar nam medička nosa in pokolenje zmešnjave delà, to se lehko resi nar imenitnisi kupci in ktero se je velelo K starega sveta F prebivali ? ) ziku pomeni d kup kar v hebrejskem je-Reko Kupo so tedaj osobito stari Panonci kupčijsko imenovali, pa tudi cu-dovitno je, da ima Kupa v rečici karlovački B a n i i (Panii) svojo sestrico s staroindičkim imenom! Se dnesnji ÉB den se v iztočni Indii najde posebna kasta kupce- iniani. Neki Erdkunde unter • Ilm er (Mith. kar se v i vce v (Handelskaste) , ktera se velí P mljopisci kakor Canabich (Allgemeine , ker eden nar novejših nemških razlagavcev dr. AdolfScholl pri besedi „Medov" opazko napravi „Wohl der Indier. Aber der Medier blieb bei den Griechen immer die Hau ptbezeichnung fiir die Orienta len". Zastran omenjene medičke noše pa je vredno čuti besede učenega Jungmana (histoi\ lit. ceske stran 17): „Noša starih Cehov je bila do 14. stoletja medički zlo podobna, poljska še je dnesnji den". Tudi nae slavni Safařik to izgovori. (Abkunft der Slaven, stran detn Artikel »Indien«J in Lex 257) pišejo B mitologi kakor V kar pa ni prav 91 in na drugih mestih). Že bistroumni Nemec M a n e r t (Ger m ani en 499 Zvestost, pravičnost niih hva sanskritu velí kupčevati: pan. dobroserčnost so lastnosti, ktere popotniki na lijo. Sledovi njihovih naselbin so se našli tudi v starih časih med divjimi Skiti, in zdaj bomo lehko zapopadli, kako jemogoče, da Herodot govori od indosloven- 501) je Herodotove Sigynne za Slavjane spoznal, če- ravno ni drugih k Ap med Skiti, kteri vendar v semitiško fami! spadajo CHerod. IV. 59.), kako St rab o (Strabo l. XI.) govori od poglavitne mesta pejskih Bosfoi Pha nag to je Panagoria, in ad Afrudite A p tur o s (vec o tem městu in tej boginji glej Kopitar Glagol Clozia. stran XXX. in LXXVI), ktero Rit ter (stran 57 59) za ravno tisto z indičko Majo spozna. Iztočno in-dičkim Panianom se vsaki v Indio potujoči priporočí, ker ga oni na vse kraje, kamor si le želí, srečno spravijo. temeljitih (positivnih) dokazov imel. ka kor historicko primero. Ali on je mislil, da je ti pervi narod keltiško preselovanje pregnalo, in sam sebe vpraša: „kam? ali nazaj čez Dunaj ali v planine Retov ?" Jaz mislim nikam or, marveč je tukej ostal do dnešnjega dneva. Po germanskem preselovanju je samo bil pritok od severa proti jugu velikega slavenskega na- rodskega morja, ktero je v predhistorički dobi svoje valove od juga proti severu gnalo. Življenje v Carigradu (Dalje.) Vernimo se nazaj v sredisče mesta. Tù je med Totih iztočno-indičkih Pa nia no v potomki so naši Pa- tem vse živo na delu. Skoz terg se ne more priti. Prah li o n c i kupci Sigynni Znamenito je, da so se se driguje kakor oblak na vsakem voglu. Škropivci hite se treh indickih kast imena pri Sloveneih ohranile: Lne zopet tlak skropiti. Od ene straní se veleva, da naj se kaste Parias v psovki: „ti para i« imé kaste Š u ognejo ^mmm , iz pota, iz druge se poganjajo in tišé naprej; v dra, S un dra, v ktero so spadali sluzevni in roko- sredi ulic hodi orozeno vojastvo, in rije, tira in raz delci ÍÍ^HHl^H^fl^^^^l^^^^BMBHBBBBMBBIHiHH 5 55 in imé kaste Panianov v lastnih imenih : „Š u n d e ru in v psovki: tira vse, kar mu je na potu. Tu grozí člověku velblud, da ga bode pogazi!7 ondi spet dirja čil konj, dêre se razljuten černic in preti z golim nožem , s kterira varje velik ti šunder, ti šundravec" v prečudenju: „E Pane!" „ti panan ti!" to je, ----- —... v— « ^.........., „ . gatec ti!" Pane deno! Wie stattlich, kako po velikem! svojo gospó, ki želí tù skoz iti; ondi dalej ti bo reží Tudi to je čudovitno, da ravno pri Sloveucih sta- pes in kaže zobé memoidočim. Razprejo se ljudjé na jerskih, krajnskih in koroških se nar več najde indič- ulicah in zabliščé se ljuti noži, udari termoglavec na pre kega življa, v jeziku slovenskem sanskritskih korenih, piravca, ali naglo priskočijo vojaki, ki prederejo skoz iiiiiožico z orožjem v roci, in srečno razorožijo protiv- Severni Slaveni so se bolj odptujili. kar je velika da- nike ter jih peljejo v tamnico. lečina storila. Med tem so se začelo že vra d n a opravila. Sni- Daîje me v mojem mnenju: da je Panonia toliko , dili so se svetovavci v seraju, sodniki sedé v svojih sod- kot dežela kupcov, poterdijo še sledeče verste He- nicah. Turški velikaši ijubijo čezmerno lišp, sjajnost, rodotove; „Ali o tem, kar proti severu od te dežele nečimernost in blišečo slavo; zato tudi. kadar v narodnih povestih pa spominkov na indicko mitologio. 4 Tracije) je , ne vé nihččí kaj gotovega povedati, kakšní zboi j bi mislil člověk , da °rejo grejo v na svatbo , eden pelje ljudi tam prebivajo. Zakaj unkraj Dunaja je že neskončna za sabo množico služabnikov in osedlanih kónj tako, da zajezé cele ulice. Na vajisču dirjajo turški mládenči na izurjenih ko- puscava. Samo od enega edinega naroda unkaj Dunaja sem zvedel, da je njegovo imé Sigynni, in njihova 151 njih in se vadijo o streljanju in metanja koplja. Iz druge ločbe z strani luke na Top-hanu se razlega grom topov. Oddelk in domi gled gos podarst f bertníšívo turškega topništva se vadi v orožju ljenje. (Taka je tudi naša slovenska kemija" rajnega Ver to v ca). Spisal jo je Šmidt v ja,« ivpuioMu ov »«mi » uiu^ju. „ rvt/in ij a íojlic^a v ví l U V U <• 7 • Opi»»! JO JO O III I U I V V luki na brodovih je se bolj živo, bi rekel, ka- dvéh deiih; pretresovavci jo močno hvalijo. Druga knjiga samem; tu je šum, hrum, ropot, rožlanje kor v městu vpitje, krik in škripanje brez konca in kraja. ? se imenuje anatomie kladi botanik 1 fi si olo g 1 n berilo zapopadaj tenje rast Med tem je solnce visoko splavalo in njegovi žarki Sostavil jo je po različnih francoskih in nemških pisate pritiskajo na glavo; zdaj se iz novega čuje glas hodzev, ljih gosp. B ki kličejo Mohamedane k molitvi; ko Turki to čujo 7 p0~ puščajo delo in vsako zabavo in hité v džamije. Kaj so Turci tako pobožni in bogaboječi ljudjé, bo marsikdo misiil, ki so tako marljivi za službo božjo in verske obrede. Kakor povsod tako tudi o tem ni Turku za jedno in resnico, ampak za ljudsko hvalo; zato so tudi tako okruti, kervoločni, posebno proti kristianom, kakor vidimo iz njih ravnaoja v Bosni. (Dalje sledi.) y» Še vy in ji 200 obrazov pridjal misli izdati tri znamenite pise iz za puscine slavnega Gogola, namreč: Gogolovo spisateljsko spoved , misli o liturgii m jega zvezka „mertvih dus pet oddelkov druže u tret Novičar iz slovenskih krajev Xq. "A9 Ormoka 5. maja. Pomlad mila z vsimî dolgem mudenju ven- svojimi veselicami se nam je po dar prikazala, zaceliti rane, ki jih je predolga zima # y drugi Slovanski popotnik. polovici šolskega leta bo profesor na živa priča silnih zimskih nadlog so vpadeni obrazi na prizadjala kmetom, in dvigniti up zlo zlo ze potlačeni. peštanskem vseučilišču, gospod Ferenc, razlagal no- iih kmetov, zlasti v vinskih goricah, pa tudi njih gla vejšo zgodovino slovanskega slovstva. dovuih živinčet. Usmiljenja vredni so tudi solski otročičL A 'i* Ruski car je daroval knjižnici nàrodnega českega kteri le revno oblečeni, morajo dostikrat dolgo dolgo pot muzeja več imenitnih knjig, ktere je poslanců na Dunaj v g0lo iti in od zjutra do večera s krajeom suhega kruha poslal. zadovoljni biti. Ne bilo bi tedaj čuda, ako bi ta Us Pavlina Vilkonska, znana poljska pisateljka majhna množica o tacih revnih okolšinah veselje do šole misli izdati povedko v dveh zvezkih pod naslovom: nje ljudstvo*4. 5? Zda zgubila ker težave dolge poti so toiikauj huji če uboga mladina mora še z praznim trebuhom v šolo in iz šole Maria Pavlova je slavnému českemu pisatelju iti! Blagoserčni prijatli šolske mladine in ljudske omike! gosp. Hanka-tu prelepo zlato uro za njegovo marljivost ker vémo , da vas je dosto, prevdarite enmalo; je li bi v spisovanju poslala. se ne dalo ti nadlogi pomagati? je li bi se ne dala za Andrej Đaludiunski, ki je cerkveno povest- take otroke, ktere hvaievredna ukaželjnost v šolo vodi. nico v rusinske m jeziku spisal, je umerl. milostná m iza pogerniti,da bi opoldne saj kaj gorkega # Na Dunaju se pripravljajo mladi umetniki Kra- vžili, ker revčiki ne morejo domu? Če bi verli domo rodei zložili le kaj malega za to, bi se dala taka milo Ijodvorski rokopis s podobami izdati. Trenkwald in Svoboda sta v ti namen podobě narisala. Českemu darna naprava osnovati, ki bi rodila stoterni sad. Vém originalu se bodo tudi presíave v drugih jezikih pridjale. scer dobro, da na kmetih se ne more tako bogato daro V/ ¥ Slike Leuchtenberske galerije je ukazal ruski car Vati, kakor v mestih ; vendar je marsikdo v stanu fl n 1 1 1 1 - m rnm m 1 1 i • I • t 1 1 I V # . • -w—v m iz Munakovega v Petro grad prenesti. m tudi pri volji, na oltar rodoljubja kak dar položiti. Dajte Gospod Babukič je spisal ilirsko slovnico to rec premisliti! mm « til , .11 • v 1 _ s skladoslovjem vred, ki bo te dní iz tiska prišla; gosp Po tem ovinku, s kterim sim sprožil gotovo po Ma zuran ić prestavljaLanjevo zgodo vino a ustrian- trebno stvar, se vernem spet k popisu velicih nadlog skega cesarstva; ravno ti pisatelj vreduje z gospo- letošnje zime. dom Veberom po volji matice ilirske Gundulice Kmet 5 ki je ze komaj pričakoval, da bo zamogel vega Ozmana, kteremu bo slovnik in razlaga pridjana. gladno živinče na pašo gnati, si ni vedil več pomoci Mirko Bogovič pripravlja časopis „Kolo" za tisk in i 6 čim bi živino redil ? ko je iznovega debel sneg padel. M. Ban je dal na stroške matice tiskati delo pod na- Nar starejši možje ne pomnijo tacega pomanjkanja živin slovom Dubrovnik. to slovnik se ravno v Šu le ka teško Zagrebu tiska ? pricakovani ske piče, zlasti sena in slame. Kaj je bilo početi? in strešnico in šibje rezati, da časopisi ga mocno strehe so začeli tergati za to dosto hvalijo. latinsko slovnico za latinske, in Golub je přestavil M o č- streh sedaj rebra kaže z medio živinico vred. Koliko pa Gosp. Ma zuran i č je predelal Diinebierovo so imeli medli govedini kaj pokladati ni ko vo računico za realne sole in algebro za višji gimnazij. taka piča zdá vsak lahko presodi. Tudi pri nas i» Pravni ško česko slovstvo se mocno pomno- seje pogrezovala zemlja, sosebno v vinskih goricah 5 žuje; ministerstvo pravosodja izdaja priročne knjige, ka- vderlo se je semtertje po več oralov vinograda s kajžo kor: kazenski zakonik, sodniški civilni red, deržavljanski vred na sosedno zemljiše. Pri sv. Tomažu se je prime-zakonik. Od dr. Rieger-ja je přišel drugi zvezek J?polit i š ke ga gospodarstva u 'I» rilo, da se je ponoći, ko je družina spala, cela hiša pogreznila več sežnjev navzdol, brez da bi bila, razun Kolarov velki spis „Sta raitalia" je že skoraj nekterih razpok, hiša scer kakošne škode terpela ; vsak si natisnjen. lahko misli začudenje stanovavcov, ko so zjutro vstali y* V Peštu bo prišla skoraj na svitlo zgodovinska m cez pra g na drugo mesto iz hiše stopili! nemška povedka od našega rojaka, znanega pesnika Lev i čni ka pod naslovom: „Černohorec ali ter-pljenje kristjanov na Turškem". Na Českem se je izdala zbirka najlepših pri- nila Kar je narava po dolgem zimskem spanju zakas ? ? si prizadeva pa sedaj pospesiti. Kamor pogledaš , vse deia; z lepo zelenim pertorn je pokrita i*' 't* vse je živo dig zemlja in zbudili so se veseli pěvci po gojzdih in liva z razlago vred, sostavljenih od gg. Marka, Za- dah. ki prepevajo pomladansko hvalno pesem. Narava hradnika, Hnojka, Rehaka, Helega, Hrona, ŠtuJca in je sopet zbujena in iz obilnega njenega zaklada se raz-nekterih drugih. Pridjanih je tudi nekoliko najizverstnih, vijajo že darovi njeni. Sadno drevje obeta bogati pri- iz druzih jezikov prestavljenih pridig. delk in posebnega pomina vredno je letos, da breskva Na,Ruskem in sicer v Moskvi ste prišle dvé in češnja evetè s hruško in jablano vied. Gosence so imenitui knjigi na svitlo; perva pod naslovom: zakladi večidel poginile ? da bi le pogostni vetrovi sadunos 152 iiicam ne škodili! Po naših nogradih vse mergoli ko Ljubljane. V pondelk je fciln očitna p resku paćev, vendar se je bati, da bi mnogo vinorejcov, sosebno s nj a 6 učencov kmetijstva, kteri, razun enega zlo pre-večih, perve kope doveršiti ne moglo, ker je v nogra- plasenega , so se dobro obnesli. — Včera j je bil občni dih že vse v ocepi in zavolj delà na vsih krajih skor po zbor kmetijske družbe v Ljubljani, pri kterem seje nobeni ceni kop ni dobiti N kaj lepo. Bog daj ! (Konec sledí.) brajdah kaže terta veliko gosp. družbenikov snidilo. Poćastil je zbor s svojo nazočuostjo tudi naš prečastiti deželni poglavar Maribora 8. maja. ^ V križovem tednu je naš gimnazij obiskal c. k. šolski svetovavec g. Miroslav Rigler in se štiri dní tukaj mudil. Pohajal je učenja . iMl v>da čudil, kakosoučeDci vsih učenikov iz vsakega šolskega predmeta, se vé tudi učitelja slovenscine. Zlo se je sedmega in osmega razreda že dobro starosloven šcino brali in analizirali, ceravno ni se tri mesce, kar so se je učiti začeli. S pohvalo je zapustil naš gimnazij in se v Celje podal, od ondot pa pride v Ljubljano. Mi smo že enkrat željo izrekli, da bi nam kdo šolsko slovensko slovnico spisal. Veselilo bo slovenske domo- rodce zvediti, da je gosp. A. Janezic, nas nevtrud-ijivi slovenski spisovatelj in verli urednik „slov. Bcele", ktera v svojem letošnjem tečaju zares sam sladki med donaša in podpore krepke od vsih rodoljubivih Sloven-cev zasluži, slovensko slovnico v slovenskem jeziku po gosp. Metelkovih pravilih doveršil. Tej bo pri-djana zgodovina slovenske li ter a ture, verh tega tudi starocirilska in glagolitiška abeceda i da se bodo naši slov. dijaki obojih abeced lehko navadili. Veselí nas, da visokopoštovani ar spisovatelj, kteremu slovensko slovstvo že več izverstnih in občekoristnih knji zahvaluje, se je tega posla lotil in po Metelkovih pravi lih slovnico sostavil, kteri so nad vsimi slovenskimi gra £ g. Metelkotu v raz matikarji nar bolje naravni in filozoficki. Čujemo, da je spisovatelj svoj rokopis sodbo poslal, in upamo da izverstni mojster bo delu ver-lega učenca tisto doveršenost dal, ktera bo slovnico prikladno storila za šolsko rablenje, ker g. Metelko kakor večletni učitelj z bistrim ocesom nar ložej opazijo metodičke pomanjkljivosti, v ktere bi sami hotli, lehko zagazimo. mivmladi učitelji, brez da Zeleti bi samo bilo , da hi visoko ministerstvo to knjigo, kakor hitro bo izšla, v sole vpeljati bbgovolilo, o čemur ne dvojimo, ker vi- soko ministerstvo poznamo in vidimo zmiraj pravedno ponižnim željam Slovencev. t Kakor iz Dunaja čujemo, je tudi naš slavni rojak Berilo slovensko" za gornji srimna 2r. dr. Miklošič že y> » zij izdelal in da ga do konca kovati smemo. Kakor se irlasi bode s solskim letom 1855 leta 1854 gotovo priča se po novi šolski postavi in osnovi, ktera se zdaj izde luje iz sih predmetov V • . • ti začelo, in v tišti dobi bo gosp. grof Chor i nsky in se vdeleževal pomenkov. Tudi iz bližnjega Štajarskega sta prišla dva družbi prijazna osp. fajmoštra. Popis zbornih sklepov v prihodnje. or » Novicar iz mnogih krajev t Nova cerkev, ki se ima na Dunaji zidati v spo minek srečne otetbe Njih veličanstva , se bo nek postavila na prost kraj med mestno in predmestno planjavo (glacis), ki je med rnestnima vratama „Schottenthor" in Fischerthor". 5? Na Dunaji se je dosihmal za-njo nabralo 528.324 fl., 217 cekinov in še več druzega denarja,— v druzih deželah austrianskega sesarstva pa je bilo do konca aprila nabranih čez 237.000 fl. — Praz nih praviic se nikodar ne manjka ne v govoru ljudi ne v spisih časnikov; ena taka goska je te dní plavala po nekterih časopisih, da je austrianska vlada od nemške