TRGOVSKI Li. ST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. \ IJrcdništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 /a četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO Vil. Telefon štev. S-52 LJUBLJANA, dne 21. junija 1924. Telefon štev. 5S2 ŠTEV. 73. Naše kupčijske zveze z Avstrijo in gospodarski izgledi v Avstriji. Med Avstrijo in novonastalimi nacionalnimi državami obstoja mnogo gospodarskih vezij. Kupčijski promet z Avstrijo je trajno živahen. Avstrija od nas mnogo kupuje, zlasti •agrarnega blaga in sirovin. Kakih 30% našega izvoza gre glasom statistike v Avstrijo, ki je ali sama kon-sument ali predela uvoženo blago ali pa je posrednik do končnega potrošnika. Nasproti je velik del našega uvoza avstrijskega izvora. Odločajo tudi stare tradicije, poznavanje našega trga in naših po-ireb v Avstriji, prilaganje našemu okusu in našim plačilnim navadam, pa tudi kupčijska pridnost in dobra eksportna organizacija. Tudi v finančnem pogledu obstojajo jako tesne zveze med nami in dunajskim denarnim trgom. Dunajska organizacija ima pri nas svoje udeležbe posredno in neposredno. Spričo svoje okretnosti in poslovnega zasipanja na zapadu jc dunajska visoka financa cesto tudi posrednik za denar, ki prihaja iz bogatega za-pada, iz Anglije, Francoske, Holandije, Belgije preko Dunaja v naše kraje, ki so ob trajno velikih potrebah sami kapitalno presiromašni in za večje naprave redno potrebujejo inozemskega sodelovanja in oploditve. Imeti more to svoje dobre, pa tudi svoje senčne strani, zlasti tedaj, kadar tujcu ni bilo samo za dobička-nosen posel, ampak tudi za vpliv v drugem pogledu, kakor n. pr. za politično gospodovalnost. Ce je državna oblast dovolj zavedna svoje moči, tujski vpliv ne pride čez dopustno -mejo. Vobče se more reči, da je pri nas javno mnenje napram nemškemu in avstrijskemu kapitalu prijen-Ijivejše nego napram italijanskemu, dasi je nemški element a la longue -in po svojem bistvu gotovo jačji, vztrajnejši in dalekopoteznejši. Italijani se doslej niso ravno izkazali za mojstre v takozvani težki indu--Striji. Imajo vobče sami manj pridobitno aktivnega kapitala in jim tudi nedostaja onih krepkih industrialnih iniciatorjev in podjetnikov, kakor jih imajo Nemci. V Italiji sami je obilno tujega denarja in celo v vodilnih -bankah je dovolj nemškega vpliva, proti kateremu so se celo fašisti zaman poskušali postaviti po robu. Spričo tesnih gospodarskih zvez z Avstrijo, ki jim daje veliko oporo razširjenost poznavanja nemškega -jezika v sedanjem našem rodu, je ^lo potrebno, da pri nas pazno zasledujemo gospodarske, kulturne in Politične dogodke v Avstriji. To je precej lahko, ker je virov in dobrih -informacij na razpolago dovolj. Osobito na Dunaju je velika obilica inteligence vseh vrst. Ta mnogo piše in publicira, struj je veliko, ki so si ostro nasprotne. Tako pa se mnogo stvari izve, katerih pri narodih z manj razvito publicistiko ni tako lahko odkriti in zaslediti.. Poznavanje tujih jezikov je odločne važnosti. Pri nas se učenju tujih jezikov v šoli in privatno posveča premalo pozornosti. Naš naraščaj bo najbrž jezikovno slabejše usposobljen nego sedanji rod. Ce znaš jezike, si zato lahko najboljši nacionalist. Za male narode so tuji jeziki vitalna potreba. Letošnjo spomlad se je razpasla v Avstriji nevarna gospodarska kriza, ki je objela od borze dalje skoro vse stroke gospodarskega življenja. Spretno so znali zajeziti pretečo nevarnost. Življenje se danes zopet umirja in je mogoče vladi nadaljevati smotreno as.anacijsko akcijo. V torek se je vršila na Dunaju glavna skupščina vodilne banke »Kreditanstalt fiir Handel und Ge~ werbe«. Občni zbor, ki je določil na delnico dividende 9000 aK, je bil zanimiv vsled izvajanj predsednika Louis Rotschilda, ki je med drugim izvajal: »Kdor si hoče narediti sodbo o razvoju gospodarskega življenja v Avstriji v splošnem, mora seči nazaj na čas v septembru 1922. Tedaj je stala Avstrija pred prepadom, v katerega bi bila treščila neogibno brez sanacijskega dela v Ženevi. Potek takega dela sliči gibanju valov. Kadar gre gibanje navzdol, ne smemo obupati, to je neogibno, ali v primeri z razmerami koncem leta 1922. je gospodarski razvoj odločno usmerjen navzgor. Avstrija je med redkimi državami, ki ima stabilno valuto od početka sanacije. Brez-dvomno je, da za gospodarsko življenje noben faktor ni večje važnosti, kakor stanje valute. Premočno poudarjanje stvarnih vrednosti ob času inflacije je vodilo do pretiranih tečajev vrednostnih papirjev. V bančni organizaciji se je pojavila preobilica bančnih zavodov. Reakcija je morala priti. Nastopila je ostrejša vsled slučajnih vzrokov. To ne sme motiti celotne sodbe. Resnično je bilo dokaj obžalovanja vrednih pojavov, ali reči se mora, da temelji avstrijske kreditne organizacije od teh stresljajev niso trpeli. Avstrijsko gospodarstvo je zdravo, položaja se ne sme sodih po izjemnih primerih, četudi so vodili do poloma posameznih podjetij.« M. S. Kova naredba glede kompetence ministrstva za trgovino in industrijo in velikih županov. V »Trgovskem listu« št. 42 z dne j». aprila 1924 se je objavila naredba ministrskega sveta z dne 15. februarja 1924, s katero so se pridržati ministrstvu za trgovino in industrijo z ozirom na nameravano likvidacijo T>okrajinskih ministrskih oddelkov vsi važnejši posli, ki jih ti oddelki sedaj opravljajo, velikim županom pa bi se priključili zgolj obrtni referati S tem bi se izvršila stroga centralizacija poslov tega resorta, *kt jo je zasnoval prejšnji minister g. 'dr. Kojič. Ko pa je postal minister za trgovino in industrijo g. dr. Križman, je takoj ustregel upravičenim zahtevam raznih gospodarskih korporacij ter odložil najprej likvidacijo ministrskih oddelkov v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sarajevu na nedoločen čas, sedaj pa je povzročil izpremembo rečene naredbe ministrskega sveta v tem zmislu, da pridejo v pristojnost velikih županov še nadaljnji posli, ki jih je prvotno ministrstvo sebi pridržalo. Po likvidaciji oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani se z novo naredbo prenašajo na velikega župana v Ljubljani in Mariboru naslednji posli: 1. Dovoljevanje in premeščanje letnih in mesečnih sejmov. 2. Posli glede pospeševanja obrti in domače industrije (po Uradu za pospeševanje obrti in po Osrednjem zavodu za žensko domačo obit v Ljubljani). 3. S posebnimi odločbami ministrstva se smejo prenesti na velikega župana še posli glede nadzorstva nad Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, nadzorstva nad delniškimi družbami, zavarovalnicami in regulativnimi hranilnicami, nadzorstva nad borzo v Ljubljani ter glede postavljanja državnih komisarjev. Z uvodoma citirano naredbo ministrskega sveta se je pridržalo ministrstvu tudi odobravanje zgradb industrijskih in tvorniških podjetij sploh. Ta naredba se je deloma iz-premenila z določbo čl. 137 fin. zakona za leto 1924/25, s katero se je minister za trgovino in industrijo pooblastil, da sme vkljub veljavnim zakonom edino izdajati dovolitve za ustanavljanje industrijskih in tvorniških podjetij, kolikor se tičejo narodne obrane. Pojem industrijskih in tvorničnih podjetij se jemlje po odredbah srbskega obrtnega zakona iz leta 1910. Natančnejša navodila predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico. Ker ministrstvo teh navodil še ni izdalo, poslujejo obrtna oblastva še dalje po predpisih sedaj v Sloveniji veljavnega obrtnega reda. Tudi kompetenca ljubljanskega oddelka za trgovino in industrijo se ne iz-preminja, dokler ministrstvo ne odredi končne likvidacije. I. Š. Naša industrijska politika. (Nadaljevanje.) Če vidi veliki kapital, da se investicija rentira, posebno v državah z bogatimi surovinami, najde vedno spodbude za osnovanje novih podjetij in na ta način naravno ostaja kapital v zemlji, kjer se investira. Razvoj industrije ima za posledico razvoj prometa; velika podjetja gradijo nove železniške proge, reke se regulirajo, gradijo se kanali, ladje za rečni, morski in transoceanski promet in delajo se pristanišča. Cvetoče industije niso vezane na državno podporo, nasprotno, država lahko pridobi, največjih koristi. Navedimo samo slučaj, da država v koncesiji, ki jo da privatnim podjet« ju za gradbo železniške proge, pridrži sebi pravico reguliranja tarifov, nadzor nad prometom in končno, da po preteku gotovega časa železnica pripada državi — na ta način država lahko brez rizika in investicij koristi celemu narodu. Z /inšpekcijo rada« in propisi za nadzor nad podjetji tujih državljanov se doseči more: obligatorno postav-ljenje domačih moči v upravo podjetja, omejitev izvoza radi osiguranja domačih potreb. Država po svojih organih lahko intenzivno^ posebno v vojni, pazi na državne interese. Kaj dela naša država v tem pogledu? Namesto, da s tujim kapitalom izkoriščamo svoje surovine, vidimo ozkosrčno postopanje proti vsem tujcem. Tuj kapital se principijelno odklanja. Pri osnovanju delniških družb mora biti nad polovico akcij v naših rokah. Ker pa naš narod nima denarja za riskantna podjetja, se težko ustanavljajo delniške družbe z industrijskimi cilji. Ali vedno se se najde način, da se pride do potrebnega števila akcij, ki so v rokah naših državljanov, in naša administracija molče dovoljuje ustanovljanje takih delniških družb, četudi je skoro ves kapital tuj. Brez-dvoma bi bilo mnogo koristneje dopuščati osnovanje industrije s. tujim kapitalom, pa potem uvesti kontrolo nad temi podjetji. Če imamo med našimi državljani strokovnjake, če 8e vstvari podjeten duh, se bo dobil tudi narodni kapital, s katerim bomo osnovali svojo narodno industrijo. V svojem članku v »Trgovinskem Glasniku« od 15. februarja t. 1.: »Kje morajo biti industrije, ki delajo za zaščito države«, pride g. Savič do zaključka, da morajo biti industrije, ki delajo v vojni za zaščito države, v krajih, ki so sovražniku najmanj dostopni, torej v središču države. Takih pod- jetij ne morejo posamezniki osnovati, kjer hočejo, temveč je zato potrebno dovoljenje Ministrstva vojne in mornarice in Ministrstva trgovine, ker ni vse eno za zaščito države, kdo ustanavlja take industrije in kdo bo v njih zaposlen. Naravno se smejo taka dovoljenja dati le domačim strokovnjakom, da jih ustanavljajo na mestu, katero določa Glavni generalni štab v dogovoru z Ministrstvom trgovine. V tem smislu je treba dopolniti tozadevne zakone. Pomisljenju pisatelja omenjenega članka ti predpisi ne veljajo samo za podjetja, ki se bodo osnovala, temveč tudi za podjetja, ki že obstojajo in katera bi se mogla zaposlovati za zaščito države, dasi ležijo blizu meje. Taka podjetja se morajo premestiti v središče države po odobrenju lastnika in s pomočjo države oziroma po odkupu od strani države. G. Savič našteva več podjetij za izdelavo železa, jekla, žveplene kisline, špirita itd., katera bi se morala z delovnimi močmi vred premestiti v notranjost države. Če se zahteva, da se industrije za državno zaščito, ki so v državni upravi, premestijo radi večje varnosti, kakor smodnišnica v Kamniku, ali železniške delavnice v Mariboru, ki ležijo tik naše severne meje, je to opravičeno. Drugače je to s privatnimi podjetji. Industrijsko podjetje predstavlja privatno lastnino, s katero lastnik razpolaga in to mu je zajamčeno v ustavi sami. Nevarno bi bilo, če bi država posegla v temljne državne principe. Razen tega bi bilo jako težko razdeliti podjetja v taka, ki delajo v vojni za državno zaščito in ona, katera tega ne delajo. Verjetno je, da vsaka industrija v slučaju vojne dela za obrambo države in skoro vsako podjetje se more — to je pokazala svetovna vojna — usposobiti za izdelavo vojnih sredstev. Na ta način bi moglo priti do tega, da bodo industrije, ki zdaj cveto na mejah naše države, kakor v Sloveniji, Dalmaciji, Bački, Banatu, Baranji in na Hrvaškem, uničene in dvomljivo je, če bi ta industrija mogla uspevati, v notranjosti države. Glavni razlog za ustanavljanje in razvoj industrije je, da obstoje v dotičnem kraju vsi pogoji za dotično industrijo in to ne samo motorna in delovna sila, potrebne surovine in prometna sredstva, temveč tudi volja podjetnika samega, da osnuje v tem kraju svojo industrijo. Ne more se dekretirati, da' privatna oseba ustanavlja ali premešča svoje podjetje na mesto, določeno-od države. Isto tako je preveč brutalno določati, da se delavna moč premesti iz rodnega kraja, kjer ima vse življenske pogoje, v tuje kraje.. Dr. M. Obersnel: K vprašanju carinske zaščite naše železne industrije. II. Izven vsakega dvoma je, da gospodarska poliiika naše države tega propadanja domače železne industrije ne sme več puščati v ne-mar. Prevažni interesi gospodarskega in socialnega značaja zahtevajo njeno intervencijo. Naj se sodi kakorkoli o znanih nazorih, da bi se naša obmejna železna industrna morala preseliti v notranjost države, to je gotovo, da bi propast naših starih podjetij za nedogledno dobo onemogočila vsak ugoden razvoj nacionalne železne industrije, bodisi na starih ali pa na novih temeljih. Prospevanje in ugoden razvoj domače železne industrije je pa brez dvoma neobhoden pogoj naše gospodarske osamosvojitve. Korenito se bo mogel sedanji položaj seveda šele tedaj izboljšati, ko bo vsa smer državnega udejstvovanja na gospodarskem polju jasno in točno zasledovala svoj smoter, da omogoči razvoj vseh produktivnih sil našega naroda do najvišje dosegljive stopnje. Za to bo potreben skrbno premišljen narodnogospodarski program, treba bo mnogo stvarnega zakonodajnega dela in smotrenega sodelovanja uprave. Ne le carinska, temveč tudi davčna, kreditna, tarifna in socialna politika bo morala zasledovati navedeni smoter. Zlasti za industrijo, Ki je izraz razvitega dospodarstva, ne zadoščajo zemeljski zakladi, vodne sile in drugi ugodni pogoji, ki nam jih je dala narava, pridružiti se jim mora tudi ugodnost onih pogojev, katere ustvarja državni in družabni ustroj. Le v takem ozračju bo avtomatično pričela razvijati vse svoje sile tudi privatna iniciativa, conditio sine qua non za vsak gospodarski napredek, osobito pa za razvoj na polju naše bodoče železne industrije, kjer bodo potrebne ogromne investicije. Tak preokret se ne more izvršiti od danes do jutri; da se doseže in da se pokažejo uspehi, bo treba mnogo dela in mnogo časa, morda desetletij. Položaj naše železne industrije pa zahteva nujne pomoči. Pregloboko že segajo posledice večletnih neugodnih razmer; trajno slabo in neredno obratovanje pa mora upropastiti tudi največje in nujtrdneje osnovano podjetje. Naša industrija železa in jekla bo le tedaj dočakala čase, če se ji z najnujnejšimi sredstvi gospodarske politike omogoči, da vzdrži prehodno dobo. Nujno je potrebna zlasti carinska zaščita. 7. njo bi se domačim podjetjem vsaj v izvestnih mejah zagotovil notranji trg; uvoz inozemskega železa in jekla naj bi se z njo vsaj toliko omejil, da bi domača podjetja lahko živela. S tem bi se položaj naše železne industrije vsaj deloma izravnal s položajem inozemskih podjetij, ki se povsod v prvi vrsti naslanjajo na svoj domači trg in ki zato tudi ugodneje proizvajajo in ceneje izvažajo. Če se vsaj v izvestnih granicah uvoz inozemskega železa in jekla omeji, bo omogočeno s tem zopet rednejše obratovanje naših podjetij in s tem bo tudi ustvar_ jena možnost, da se znižajo njihovi produkcijski stroški. Carinska zaščita je nepopularna stvar in baš v naši državi zadeva ob največje težkoče. Očita se ji po-draževalna tendenca, nasprotujoča interesom konsuma, pripisuje se ji pa tudi škodljiv vpliv za industrijo samo, kateri da jemlje vzpodbudo za iehnično in organizatorično izpopolnjevanje obratov. Toda največja težkoča je ta, da nima industrijska zaščitna smer zadostnih tradicij v zgodovini gospodarske politike naše države odnosno predvojne kraljevine Srbije. Ni namen te razprave, da bi obravnaval v njej razloge, ki govore s stališča gospodarsko-politične teorije za zaščitne carine in proti njim. Praktična gospodarska politika mora po mojem mnenju v prvi vrsti vpoštevoti dejanski položaj in ta je za nas podan v dejstvu, da je železna industrija pri nas zapisana poginu, ako ji naša gospodarska politika ne nudi nujne in zadostne pomoči proti nevarnostim, nastalim iz povojnih gospodarskih razmer in iz povojne gospodarske politike sosednjega in bližnjega inozemstva. Nujna in zadostna pomoč pa je v danih razmerah le mogoča v obliki carinske zaščite, ki naj omeji inozemski uvoz. onih proizvodov, ki bi se v zadostni množini lahko izdelovali v naši državi. Produkcija premoga v Bolgariji. bolgarsko ministrstvo trgovine, industrije in dela je objavilo pred kratkim statistiko produkcije premoga v letu. V poštev prihajajo privatni in državni premogovniki, prvih 25, drugih troje, in sicer v Per-niku, Marici in Bobovem Dolu. Celotna množina v prošlem letu izko- Leta....................... 1919 Državni premogovniki 550.326 Zasebni premogovniki 28.999 panega premoga znaša 1,075.418 ton, ki se ra/dele sledeče: Državni premogovniki 967.397 ton, zasebni premogovniki 108.021 toh. Koliko se je v prošlih letih izkopalo premoga v Bolgariji, kaže sledeči pregled: 1920 1921 1922 1923 711.686 871.939 940.949 967.397 48.833 70.081 90.486 108.021 Skupaj 579.325 760.519 942.020 1,031.435 1,075.418 Razlika produkcije letošnjega leta napram lanskemu je prav neznatna; znaša le 44.000 ton, t. j. 4% več. Večji del vsega premoga se izkoplje v državnih premogovnikih. Samo na premogovnik v Perniku odpade 91%. Kolike važnosti za bolgarsko državo je, da ima glavna premogovna ležišča v svoji upravi in lasti, izhaja že iz tega, da državne železnice konsumirajo polovico vsega izkopanega premoga. V letu 1923 železnice niso nabavile nobenega privatnega premoga, državnega pa so porabile 450.000 ton. Od 356.000 fon, ki jih potrebuje industrija, je dobavila država sama 267.000 ton. Železnice in industrija v Bolgariji je torej popolnoma odvisna od državnih premogovnikov. Občutno zmanjšanje njihove produkcije ali kak zastoj bi pomenil katastrofo za bolgarsko narodno gospodarstvo. Nujno je zato potrebna decentralizacija in nakup premoga v privatnih premogovnikih. To ne bi imelo samo te dobre posledice, da bi ne bilo treba iz glavnega založišča v Per- niku prevažati premoga na velike daliave v drugih predelih države, temveč bi zasebna premogokopna podjetja vzpodbudilo k intenzivnejši produkciji. Poraba premoga v letu 1923 se je razdelila sledeče: 'Železnice Industrije Zasebniki Srbija Uprava Rudniki Ostalo Skupno 459.184 356.035 78.551' 24.379 98.275 31.006 5.466 ton, ton, ion, 0 ton, ■1 ton, 8 ton, 3 ton, 1,056.566-8 ton. Produkcija zasebnih rudnikov je slabotna, a stalno narašča. Pomanjkanje kapitala je glavna ovira njihovemu razvoju. Medtem ko je Bolgarija pred vojno importirala mnogo premoga, ji danes tega ni več treba. Pri intenzivni in raeijonelni izrabi njenih premogovnih ležišč bi za-mogla celo izvažati. V prošlem letu se je izvodila le malenkostna množina 3541 ton. Trgovina. Kongres trgovcev z lesom in razstava lesa. — V času od 20. oktobra do 2. novembra t. 1. se vrši v Lyon-u velik mednarodni kongres trgovcev z lesom in lesne industrije. Ob priliki kongresa se otvori tudi razstava. Natančnejše podatke o kongresu in razstavi priobčuje na zahtevo privatna trgovska agentura (Agence - Commerciale Privilegice) Lyon, 44 Rue Victor Hugo, kjer posluje naš ugledni rojak g. Andric. Zastopstvo za razpečavanje zobotrebcev v Kumuniji želi prevzeti neka ru-munska tvrdka v Bukarešti. Interesentom je njen naslov v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. Novo poslopje za štajersko obrtniško in industrijsko zbornico v Gradcu. Štajerska trgovska, obrtniška in industrijska zbornica v Gradcu se je dne 17. junija t. 1. preselila v novo preurejene prostore bivšega zavoda za pospeševanje obrti, ki se je spojil z zbornico. Poslopje, ki se nahaja v Burggasse 13, se je primerno prezidalo in preuredilo za zbornične namene. Slovesne otvoritve zborničnega poslovanja v novih prostorih se je poleg zastopnikov lokalnih ob-lastev in konzulatov udeležil tudi trgovinski minister dr. Schurff, ki je v svojem nagovoru povdarjal, da si je graška zbornica po svojem vzglednem poslovanju pridobila visok ugled ne le v Avstriji sami, ampak tudi v inozemstvu. — Od naše strani moramo ob tej priliki omeniti, da je bila graška zbornica do zdaj vedno najljubeznivejše ustrezala vsem željam in prošnjam gospodarskih krogov iz Slovenije, vsled česar se tudi naš list pridržuje iskrenim čestitkam, ki so se graški zbprnici izražale ob priliki preselitve v nove prostore. Trgovina z vinom v Dalmacij. Po uradnih poročilih je bila trgovina z vinom v Dalmaciji slaba. Prodale so se le manjše količine vina za domači kon-zum. Cene so na otokih srednje Dalmacije padle in se gibljejo po vrsti vina in kraju od 370 do 600 Din. Padanje cen za premog na Češkoslovaškem. Cena za premog premogovnika v Kladnem se je z dnem 1. junija t. 1. znižala za 20% in znaša za 1 q 2.26 do 3.40 ČK. V pomislek. Letošnji Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 15. do 25. avgusta, je zopet deležen najvišjega odlikovanja pokroviteljstva Njegovega Veličanstva Kralja. Ze ob priliki lanskoletnega velesejma se je Njegovo Veličanstvo Kralj živo zanimal za prilike naše industrije, obrti in trgovine, se pohvalno izrazil in zagotovil, da nas letos zopet počasti s svojim najvišjiin obiskom. Apeliramo na vse razstavljalce, da svoje izložbe čim najlepše urede, da se pokaže najvišjemu pokrovitelju razvoj privrede. Lanskoletna vest o visokem pokroviteljstvu je vzradostila vse kroge in bila povod velike udeležbe kupcev in posetnikov iz vseh krajev naše države. • Letošnji velesejem obeta biti sijajna narodno-gospo-darska manifestacija; zastopana mora biti vsa slovenska industrija, obrt in veletrgovina. Prijavite se vsi takoj, da vsi polnoštevilno manifestiramo za razvoj našega narodnega gospodarstva. Ne pokažimo se tudi nevrednih velikega zanimanja kupcev - obiskovalcev Srbov in Hrvatov za naš velesejem, ki ga posetijo v največjem številu. Trgovska korespondenca z inozemstvom. — Neka veleugledna ljubljanska veletrgovina je dobila na slovensko pismo od ene največjih tržaških tvrdk nastopni odgovor: »Ihre \verten Korres-pondenžen vom 12. und 18. corr. hoefl. bestaetigend, wollen wir Ilinen nicht verheimlichen, dass uns die Schriftspra-che, deren Sie sich im Verkehre mit uns bedienefl, nicht gelaeufig ist. — Unsere Geschaftsfiihrung tragt frei von jedem politischen Einsclilage deu laulenden Bediirfnissen strenge Rechnung, doch da unsere ausgebreitete Kličntel im SHS Staate sich ausnahmslos der deutschen oder fallweise der franzSsichen Sprache bedient, so bitteu wir Sie hofl., uns un-ser Operat zu erleichtern, indem Sie in einer uns zugšinglichen Spraclien Ihre Korrespondenz pflegen.« Priobčujemo ta odgovor, ki jasno kaže, da naši gospodarski krogi pri odpravi trgovske korespondence v narodnostnem oziru ne iz-popolnujejo v polnem obsegu svoje dolžnosti. Opozarjamo jih torej ponovno na izvajanja v članku: »Dopisujte z inozemstvom v slovenskem jeziku! , ki smo ga. priobčili dne 31. maja t. 1. v štev. 64. Trboveljski prem in dni dobavlja DRUŽBA »ILIRUAc, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 2^ Plačilo tudi na obroke I Industrija. Nov zakonski osnutek. V ministrstvu; trgovine in industrije se izdeluje osma-tek zakona o zaščiti industrijskih pse-izvodov in o njihovem zavarovanju ub-prevažanju v inozemstvo. Občni zbori. »Tekstilana«, tovarna* sukna d. d. v Kočevju ima svoj prvi redni občni zbor dne 28. junija 1924. ofr 11. uri v prostorih Merkantilne banka v Kočevju. —’ Dne 5. julija 1924. inia-svoj občni zbor ob 17. uri v. prostorih Splošnega kreditnega društva v Ljubljani Tiskarski in litografični zavod itd. L Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. Naša državna naročila na Madžarskem. Peštanska državna tovarna lokomotiv je začela pred kratkim izdelovati večje, število lokomotiv za našo državo. Naročenih je za enkrat 80 lokomotiv večjega, in 100 manjšega tipa. Istočasno se tam> popravljajo za našo državo tudi stare to-komotive, ki se v večjem številu vsak dan prepeljujejo v Pešto. Ustanavljanje sladkornih tovarn v Italiji. Ustanavljanje sladkornih tovam v lombardski nižini je zavzela v zadnfife časih naravnost mrzličen značaj. Le w teku tega leta je bilo ustanovljenih II novih sladkornih tovarn, v letu 1925 pa jih zrase zopet pet. Težkoče »Mesne industrije Eggcn-berg« pri Gradcu. Po poročilih iz Gradca se nahaja »Mesna industrija Eggen-berg« pred polomom, ker so nastale-ostre diference med upniki in tem podjetjem. Direktorja Tonika so zaprli, ker je obdolžen goljufije. Njegov namestnik je pobegnil. 'M * KUPUJMO IN PODPIRAJMO izvrstno Kolinsko cikorijo | domači izdelek. gg Obrt. Obrtni red. Osnutek edinstvenega za~ kona o obrtnem redu je glede splošnega! dela dovršen. Vlada namerava osnutefe poslati vsem zbornicam in interesentom^ da se o njem izjavijo in hkratu izrazijo svoje zahteve in želje. Predno se osntfc-tek predloži Narodni skupščini se vrše o njem še ankete v Ljubljani, Zagreba, Splitu, Sarajevu iu Beogradu. Kongres obrtnikov. Obrtniška zbornica v Beogradu sklicuje za čas od 28. da 30. junija t. 1. v Beograd kongres, ki se bo pečal z ustanovitvijo obrtne bank«, povišanjem kreditov za obrtnike m vprašanjem pospeševanja obrti. Obrtno industrijska razstava v Sarajevu. V Sarajevu se vrši od 27. junija dto 6. julija 1924. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra obrtuo-industrijf-ska razstava, katere namen je, nuditi činat popolnejšo sliko obrtne in industrijske: podjetnosti v Bosni in Hercegovini. Ilazr-stava bo vsebovala sledeče glavne skns--pine: Domača industrija, proizvo*R obrtništva, vajeniška dela, industrija,, izdelki strokovnih institucij, dela umetnikov, slikarjev in rezbarjev. Za posek-nike je zagotovljen popust na železnicah,. kraljevine SHS. Denarstvo. Ameriški kapital na Čehoslovašken*-, Ameriško podjetje »Grey 356.5? za 2. polovico nov. 20 6 358.76 za 1. polovico dec. 20 7 360.22 za 2. polovico dec. 20 8 361.69 od 1. januarja 1925 do 31. marca 20 9 363.14 Nedvomni Prodaja po teh cenah začne 14. maja t. L 1 funt šterlingov ima 20 šilingov, 1 šiling ima 12 pensov. Hiša in gostilna Enonadstropna hiša s staro gostilno, pripravna tudi za vsako drugo obrt, ob deželni cesti, v bližini železniške postaje v Kočevju, se proda. K hiši spada: gospodarska poslopja, lep sadni vrt, njive, travniki in gozd. — Pojasnila daje tiskarna J. Pav liček v Kočevju. znaki »Pravega : FRANCKOVEGA: kavnega pridatka« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlin' ček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi sFRANCK; z mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusa in izdatnosti. — ""^••■•■■■■■•■■■•••BaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaa*«« AVTO bencin, pnevmatika olje, mast, vso poprajta in vožnjo. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. NA VELIKO 1 Priporočamo : galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne ia balančne najceneje pri JOSIP PETELINE i Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. S HIIMIIIMiailHIIB BotaičM ulita Veletrgovina Osvald flobeit. Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9 priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto »Kalodont-Elida« ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah. *« i Razglednice f 311 vseh vrst, pisemski, kancelijski, konceptni, trgovski, svilen, a krep, gladilni, stekleni, ovojni, ■ maščobni, pergament, kredenč- jjjj ni in tafet (barvan) papir, pa- n Pirnate servijete, vpisalne knji- ® žice, notese ter barvice pri- § poroča veletrgovina Osvald Dobeic, * Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. ■ ■HIINIIIHHIIHIIlS gBBffiHBBBSJereHIBHBISaffiERSS!*: Vabilo XV. rednemu letnemu občnemu zboru Trgovskega društva v Celju, ki se vrši due 26. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v rdeči sobi »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — 2. Poročilo funkcionarjev: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in d) revizorjev. — 3. Volitev funkcionarjev. — 4. Ureditev razmere z gremijem radi društvenega tajnika. — 5. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen radi nezadostnega števila članov, se vrši eno uro kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Ivan Zupančič 1. r. predsednik. l)UGOEKSIM( Trgovska druiba. Vekoslav Pelc A. dr. Kk.port LJUBI«) ANA. Impor« Vegova ulica S Glavno HUtopsIvo m Slovenijo in zaloga milna M UNION* Osijek TRGOVINA ipccarlliklin, kolondolnlm, materUalnlm blagom, talnimi, poljskimi pridelki, losom ln loanlnd Is* dolld na debelo In drobno lili Naznanilo. Cenj. interesentom naznanjamo, da smo svoj vodovodno - inštalacijski oddelek razširili tudi na inštalacijo centralnih kurjav, parnih kuhinj in sušilnic. Kakor za vse druge oddelke, razpolagamo tudi za centralno kurjavo s prvovrstnimi monterji ter izkušenim tehničnim vodstvom. Naročila se izvršujejo točno, solidno in po najnižjih cenah. B B JUGOMETALIJA g r. s. x o. z. splošna kovinarska industrija LJUBLJANA Kolodvorska ulica 18. Telefon 729. t-i » » Veletrgovina kolonija! i?e špecerijske robe p % g m ar o Ivan Jelačit i Ljubljana B S n u u žaio;a svele pražene kave, ,3 latih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba Zahtevajte tanik! a a m ti w e m d GlflHBil8iB[SBBBHBBSE3E3f33SIBEš!3 j ŽLICE, VILICE, i _ kuhinjske in žepne nože, jedil- ■ ■ no orodje, pipce, škarje, žepna J| ogledala, ustnike za cigarete, ■ pipe - mornarice, merila (po- ■ šeti), »Ilirija«, »Jadran« čistilo, J leščilo, mast in apretura za ■ usnje, olje za šivalne stroje, ■ črnilo in gumi - arabikum na debelo pri tvrdki ■ Osvald Dobeic, Ljubljana, j Sv. Jakoba trg št. 9. T A. V1CEI Maribor, Glavni frg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni* nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno I Priporočamo: Jos. Peteline! LJUBLJANA, 8v. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh « opremah Gritzner, Adler za b rodbinsko in obrtno rabo, J istotam igle, olje ter vse po- ■ sameine dele za vse sisteme, b En gr osi i •■■■■■■■■•■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■•■■•(■C Jermena za cepe, j gože, biče (gajžle), jermena za : čevlje, tržaške bičevnike, mot- • voz (špaga), šmis, čevljarsko j prejo, čopiče za belenje in j pleskanje ter razne krtače ku- • pite najceneje v veletrgovini • Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. J Jakoba trg 9. "I , - T T T- T 't T -T r, .▼ .V, v t jV r Mi smo znižali ceno našim la jeiuRDOffl im Din 145 - za 1 ki. Na veliko odgovarjaj'oči popust. Nabavno središče za poljedelske stroje: Krunoslav Stj jakovlič k. d. Glavno zastopstvo: International Karvester Company of America, Chicago. Zagreb, Martičeva uilca 14, vogal Radišine ulice. Brzojavi: Pol j ost roj. o ■v—> L ►- Stroški pri vporabi bencina Vozi lir oz Adaptiraj tvoj avto, traktor alf stabilni motor z patent. ,,Hag'Generatorjem" Prospekt Ln reference daje Jugo-Hag LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 Telefon št. S60 |jJj|j|l||j^ Stroški pri vporabi oglja MERAKL barve, mastila« lake« klej« emajl« kit ln zajamčeno čisti flrnež najboljše vrste nudi MEDIČ - ZANKI. 5115;* Maribor podružnica Ljubljana centrala Novi Sad skladlSče Tvornice: Ljubljana - Medvode M Mer Piana Trgovina Zevljev tar Iptdjalna tvrdka za ortopedUna in anato-mitna obuvala. Sprejema vsa naročila za Levile po meri in popravila ■V Tehtnice vseh vrst najceneje izdeluje in popravlja novo ustanovljena tvrdka LOVRO ROZMAN, Ljubljana ii Križevniška ulica št. 9. i fl TRGOVSKA BANKA D. D. UUBUANA | PODRUŽNICE: | Duni^ska c. -4 (v lastni stavbi). _______ KAPITAL In REZERVE Din 18,500,000*— '.y V - * i Inrfaje vse banSa« posl« najtočnejs ta najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Maribor, Novo mulo Rakek, Slovenj gradse Slovenska Bistrica Telefoni: 139, 140. 498 Konjice MeZa-Dravograd ( Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.