•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1. tel. 04/280 16 00 GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koruška 401)0 Kranj tel.: 04 2H0 10 40. 2X0 JO 17, 2X0 10 10 faks: 04 2X0 10 12 ■ww.abd.si, info "t/hd. ZEISS KAKOVOST ZA VAŠE 0 Č I Cart Z»iss d.o.o., Belnonka 27, 2000 Mortfaot POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska y Bank« Banka 4 poAukam Nižje obrestne men e®IEfiM©miGLAS" Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 37 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 14. maja 2002 Foto: Gorazd Kavčič Državne plače Novi zakon o sistemu plač v javnem sektorju naj bi vrnil pravičnost v porušena razmerja med primerljivimi poklici in skupinami zaposlenih, ki so plačani iz državnega proračuna. Tako vsaj prepričuje vlada, ki v isti sapi priznava, da bodo pogajanja s posameznimi sindikati še naporna. Vendar pa bi tokrat radi opozorili na nekaj drugega. Namreč, da Sava še vedno teče proti jugu. Včasih smo se Slovenci jezili, da vse dobro splava v Beograd. Danes je zadrževalni bazen Ljubljana, kjer se v neštetih uradih, enotah, zavodih, agencijah, bohoti birokracija. Slovenija je imela ob osamosvojitvi dokaj skromno upravo, konec minulega leta pa je bilo v njej zaposlenih že več kot 30.000 ljudi in menda jih bo kmalu še 3000 več. V javnem sektorju, torej v zdravstvu, šolstvu, policiji itd. je zaposlenih približno 150.000 ljudi. In vso to množico je seveda treba plačati. Da je bog sam sebi najprej brado ustvaril oziroma da slovenska "demokracija" nikakor ni poceni, dokazuje primerjava s povprečno bruto plačo v upravi držav OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), kjer znaša le 96 odstotkov povprečne v gospodarstvu, v Sloveniji pa kar 120 odstotkov. Razkorak je tudi v dejavnostih javnega sektorja. Ogromno pove podatek, da plače zaposlenih v slovenskem javnem sektorju za skoraj 30 odstotkov presegajo bruto plače v zasebnem sektorju. Leta samostojne Slovenije, ko so se kovale velike razlike med negospodarstvom in gospodarstvom pa tudi znotraj negospodarstva, so očitno naklonjena porabnikom državnega denarja, ki imajo politične botre in prodorne sindikate. Proizvodni delavci, ki ustvarjajo novo vrednost, jih na žalost nimajo. Kovinarskemu, denimo, je šele po napornih pogajanjih februarja uspelo zvišati mesečno plačo za celih 3500 tolarjev. Zdravniki se o takem drobižu niti pogovarjali ne bi. Pa ne, da bo Slovenija čez nekaj let lahko živela le od prodajanja megle? Helena Jelovčan Stanovanjski diskont Državna stanovanja po nižji ceni Za stanovanje, ki so ga prej vrednotili 9 milijonov tolarjev, država ponuja odkupno ceno 5 milijonov tolarjev. Enkrat . tako, drugič drugače... be, ki iz stanovanjskega sklada prihajajo na Jesenice zadnjim morebitnim kupcem, so skoraj za polovico nižje: za stanovanje, ki so ga prej vrednotili 9 milijonov, je zdaj vredno 5 milijonov. Stanovanjski sklad pravi, da so bile prej razlike zato, ker se je vrednotilo stanovanje, v katerem so živeli železarji, drugače kot stanovanje, v katerih ni bilo zaposlenih v železarni in da je zdaj prišlo do drugačne vrendosti - da so vse izenačili in da ne gre za veliko primerov. Kakorkoli: država dela enkrat tako, drugič drugače. Država tega ne sme početi, če je pravna, točke gor, točke dol, vrednotenje gor, vrednotenje dol. Razumemo njeno veliko željo, da vse proda, ne sme pa delati takih razlik - saj ni zasebni nepremičninski agent! Po njenem še dobri stari pregovor nič več ne drži, da kdor prvi pride, prvi melje. Po njenem so zadnji tisti, ki najbolje meljejo! Jesenice - Pred letom dni je bilo v treh slovenskih železarskih krajih - na Jesenicah, v Štorah in na Ravnah - še okoli 2000 najemnih stanovanj, ki jih najemniki iz različnih vzrokov niso mogli ali želeli odkupiti po "Jazbinškovem" zakonu. Zato so železarska stanovanjska podjetja ta stanovanja želela na vsak način prodati, vendar se še vedno niso vsi odločili za nakup. V najemnih stanovanjih so živeli večinoma starejši, upokojenci, ki ob nizkih pokojninah stanovanj, čeprav po nižji ceni, kot je tržna, niso mogli kupiti. Nato so stanovanjska podjetja prešla na stanovanjski sklad Republike Slovenije. Po sklepu vlade jih je kupil stanovanjski sklad in za to najel kredit, kupnina pa je šla za poplačilo kratkoročnih obveznosti slovenskih železarn. Stanovanja so bila prej državna in tudi poslej so državna. To je pomembno zato, ker so se pri zadnjih nakupih stanovanj pojavile bistvene razlike. Zadnje ponud- Darinka Sedej »port Zgodovinski dan za Lesce V novem gasilsko-stanovanjskem objektu so prostore dobili leski gasilci in radovljiški gorski reševalci. Za največje presenečenje je poskrbel predsednik Turističnega društva Lesce Zlatko Kavčič, ki je gasilcem pripeljal tudi novo gasilsko vozilo. skrbel predsednik Krajevne skupnosti Lesce in Turističnega društva Lesce Zlatko Kavčič, ki je gasilcem lastnoročno pripeljal novo gasilsko vozilo kot darilo Turističnega društva Lesce. Gorskim reševalcem pa je v imenu Turističnega društva podaril bon za 300 tisoč tolarjev. S tem pa presenečenj še ni bilo konec, saj je Kavčič gasilcem in gorskim reševalcem obljubil, da bo Krajevna skupnost Lesce pet let krila vse tekoče stroške bivanja v novih prostorih. Gasilski dom je na koncu blagoslovil leski župnik Štefan Babic. U. P., foto: Gorazd Kavčič Lesce - Minulo soboto je bil za Lesce, kot je dejal predsednik Krajevne skupnosti Lesce Zlatko Kavčič, zgodovinski dan. Odprli Začenja se čas nogometa Brdo - Pretekli teden so se na Brdu pri Kranju in v Ljubljani začele zadnje priprave slovenske nogometne reprezentance pred odhodom na svetovno prvenstvo v Koreji in na Japonskem. Naši nogometaši bodo odigrali ta teden pred odhodom prijateljsko tekmo z Gano. Priprave na Brdu so naporne. Srečko Katanec namreč ne pozna milosti. Na sliki: Milan Osterc. J.K., foto: Gorazd Kavčič so namreč nov gasilsko-stano-vanjski objekt, v katerem so nove prostore dobili leski gasilci, Gorska reševalna služba Radovljica, v objektu pa je tudi 18 stanovanj. Slovesnosti, v okviru katere so pripravili gasilsko parado in na koncu seveda veselico, so se udeležili številni ugledni gostje, poleg župana Janka S. Stuška še župani Žirovnice, Nakla in Tržiča, poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Dušan Polajnar, predsednik Pla- ninske zveze Slovenije Franc Ekar in drugi. Tako gasilci kot gorski reševalci so doslej delali v nemogočih razmerah, gasilci so po denacionalizaciji ostali brez gasilskega doma, gorski reševalci pa so se stiskali v radovljiški graščini. Večino denarja za nove prostore, ki jih bosta obe organizaciji imeli v brezplačnem najemu, dokler bosta obstajali, je prispevala Občina Radovljica, medtem ko je bil investitor stanovanjskega dela radovljiški Alpdom. Za največje presenečenje pa je v soboto po- EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. =ECO O/H 0453177 00 9770352666018 ^^^^ ^^^^z. Suša v državnem proračunu Vlada bo za 15 milijard zmanjšala izdatke državnega proračuna, v katerem naj bi se letos zbralo za 40 milijard tolarjev manj denarja, kot so predvidevali. Za 25 dni je ustavljeno sprejemanje obveznosti v breme proračuna. Ljubljana - Na predlog ministra za finance Antona Ropa, ki nadomešča predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki je na obisku v Združenih državah Amerike in ima težave z zdravjem, je vlada pretekli teden sprejela varčevalne ukrepe pri državnem proračunu. V vladi pravijo, da ukrepi niso znak za alarm ali za kakšno posebno stanje v državi in naj bi bili normalni za primere rebalansov državnih proračunov. V nekaterih državah pa rebalansov ne poznajo, ampak uradno povečajo proračunski primanjkljaj. Opozicija pa trdi drugače in meni, da je imela prav, ko je opozarjala na nepreglednost javnih financ in na pretirano in nenadzorovano trošenje države. Vlada je na osnovi analiz Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotovila, da se cilji, ki so bili zapisani v letošnjem proračunu, ne uresničujejo in da so pri nekaterih elementih zaostanki precejšnji. Tako je bila napovedana 3,6-odstotna realna rast družbenega proizvoda, najnovejša napoved pa obeta 3,3 odstotka. Pri realni rasti izvoza blaga in storitev ni velike razlike (napoved 4,8 odstotka, realna ocena 4,7 odstotka), večja pa je pri realni rasti uvoza proizvodov in storitev, kjer je bila napovedana 4,7-odstotna rast, dosežena pa naj bi bila 3,8-odstotna. Manjša bo tudi rast zasebne potrošnje. Planirana je bila na treh odstotkih, dosegla pa naj bi 2,3 odstotka. Precejšen zaostanek je pričakovan pri realni rasti investicij v osnovna sredstva. Planirana proračunska rast je 4,6-odstotna, dosežena pa naj bi bila le 2,9-odstotna. /manjšala se je potrošnja države; kar je pozitivno, povečala pa se je povprečna letna rast cen. Minister za finance Anton Rop je povedal, da so /manjšanja tam, kjer se pobira denar za državni proračun, to pa sta uvoz in domača poraba. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo že manj vplačanih davkov. Višja od napovedane bo tudi inflacija. V državnem proračunu se tako letos ne bo /bralo 1.223 milijard tolarjev, am- pak realno med 1178 in 1183 milijardami, kar je za 40 milijard manj od pričakovanj. Pretekli teden je bil sprejet prvi ukrep, s katerim naj bi privarčevali 15 milijard tolarjev. Ustavljeno je bilo prevzemanje novih obvez- eden, sedaj pa sta po dva ali celo več) bosta politični osebi, za strokovno plat pa bodo odgovorni generalni direktorji, generalni sekretarji in direktorji organov v sestavi (tudi teh naj bi bilo manj), ki bodo upravni managerji. Državna Minister za finance Anton Rop (v sredini) je v odsotnosti predsednika vlade predlagal sprejem varčevalnih ukrepov. nosti v breme državnega proračuna in sicer pri izdatkih za blago in storitve, pri subvencijah, pri nakupu in gradnji osnovnih sredstev in pri investicijskih transferih. Prepoved bo veljala 25 dni, po Zakonu o javnih financah pa se lahko ukrep podaljša še za 20 dni. Posledice bodo občutile gospodarske družbe in službe, ki poslujejo z državo in njihovo delo plačuje državni proračun. Ločeni politika in stroka Vlada je pretekli teden sprejela paket predlogov zakonov za reformo javne uprave. Zakoni so v tretji obravnavi in bodo predvidoma obravnavani še ta mesec. To so predlog zakona o državni upravi, predlog zakona o inšpekcijskem nadzoru, predlog zakona o javnih agencijah in predlog zakona o javnih uslužbencih. Predlog zakona o državni upravi uvaja nov koncept vodenja ministrstev z jasno ločnico med politično in strokovno strukturo. Minister in državni sekretar (v vsakem ministrstvu naj bi bila le Strožje do cen komunalnih storitev Ljubljana - Oblikovanje cen komunalnih storitev (oskrba s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda) je bilo 26. maja leta 2000 preneseno v pristojnost občin. Ker so občine pretirano navijale cene, zlasti v prvem četrtletju lanskega leta, in s tem dvigovale inflacijo, je bila maja sprejeta uredba o predhodni prijavi cen komunalnih storitev. Po tej uredbi se cene storitev, povezanih z vodo, smele povečati za 28 odstotkov nad povečanjem cen življenjskih potrebščin, pri odvozu odpadkov in kanalščini pa lahko do 39 odstotkov nad povprečnim povišanjem cen življenjskih potrebščin. Ker tudi ta omejitev ni bila zadostna, je vlada pretekli teden sprejela novo uredbo, s katero je raven povišanja cen zbila na 10 oziroma 15 odstotkov pri cenah vode, kanalščine in komunalnih odpadkov glede na povišanje cen življenjskih potrebščin med lanskim januarjem do datuma predhodne prijave zvišanja cen. Ker večina občin nima ustreznih služb za analiziranje in določanje cen komunalnih storitev, bo vlada pripravila ustrezna izhodišča /. navodili. J.K. "Neevropske" poteze Evrope Ljubljana - "Ob Dnevu Evrope so vsi mogoči slovenski politiki, ki želijo Slovenijo stlačiti v evropski okvir, zaželeli predvsem samemu sebi veliko uspeha in toplih stolčkov v novi slovenski prestolnici - Bruslju," je zapisal v i/javi za javnost Zmago pl. Jelinčič, vodja poslanske skupine in predsednik Slovenska nacionalne stranke. Ob tem pa je naštel, da je prav ob Dnevu Evrope slovenski parlament umaknil iz postopka Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega je/ika, da je dobra soseda Italija odpovedala odprtje razstave dragocenih del s slovenske obale, ići jih je pokradla v času fašizma in znova skrila, daje druga dobra soseda Avstrija s cest zmetala slovenske kažipote in jih nadomestila neslovenskimi, ki Evropejce namesto v Slovenijo vodijo v Slowcnicn in daje Slovenija tretjino bančnega kapitala Nove Ljubljanske banke prepustila v belgijske roke in kjer se bo kmalu govorilo flamsko ali francosko, kot je primer v Revo/.u in v Hcnklu. Zato v Slovenski nacionalni stranki ne verjamemo v enakopravnost Slovenije z državami, članicami Evropske unije, je zapisano v izjavi. EU je velika priložnost za slovenske posameznike, ki si želijo ustvariti lastno politično kariero. Sporočilo je jasno: Slovenska nacionalna stranka ni proti enakopravni povezavi držav v Evropski uniji, ampak je proti ne-okolonializmu, ki ga i/.vaja EU pod pritiskom ZDA. Stranka ni evroskeptična, ampak zgolj evro-realistična. J.K. uprava je del izvršilne oblasti in mora biti strokovna, politično nevtralna in nepristranska. Uradni jezik v upravi je slovenščina, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi italijanščina oziroma madžarščina. V predlogu zakona so našteta ministrstva, ki naj bi jih imeli v Sloveniji. To so ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za informacijsko družbo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za kulturo, ministrstvo /a notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo /a okolje, prostor in energijo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za promet, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za zunanje zadeve. Organe v sestavi (Policija. Generalštab itd.) bo določila vla- Predsednik v posojenem avtomobilu Ljubljana - Na pisanje tednika Demokracija o uporabi "novega službenega avtomobila BMW X5" predsednika državnega zbora Boruta Pahorja so se v kabinetu predsednika odzvali s pojasnilom, daje avtomobil last policije oziroma Ministrstva za notranje zadeve, ki gaje izjemoma posodilo državnemu zboru za protokolarne obveznosti predsednika državnega zbora oziroma poti zunaj Ljubljane. Dosedanje službeno vozilo BMVV 740i, letnik 1997, ima prevoženih 240.000 kilometrov in zaradi pogostih okvar ni več uporabno za te namene. Tako je ugotovil tudi servis Tehnounion as. Popravilo ne bi zagotovilo zanesljivosti, stalo pa bi nad milijon tolarjev. Predsednik Borut Pahor je proti nakupu dragega avtomobila in predlaga cenejšega od dosedanjega B M W 7401. J.K. Uspel referendum v Martuljku Gozd Martuljek - V nedeljo je bil v Gozd Martuljku krajevni referendum za izključitev Martuljka in Srednjega vrha iz krajevne skupnosti Kranjska Gora. Referenduma se je od 574 volivcev udeležilo 289 krajanov ali nekaj več kot polovica volivcev. Za izključitev in ustanovitev lastne krajevne skupnosti Gozd Martuljek je glasovalo 252 krajanov ali 87 odstotkov volivcev, kar pomeni, da so krajani Gozd Martuljka in Srednjega vrha res zainteresirani za ustanovitev lastne krajevne skupnosti. D.S. da z uredbo. Državna uprava mora biti organizirana teritorialno in njene enote so upravne enote. Tako upravne enote kot nadrejena ministrstva bodo imela, vsaka na svojem področju, tudi nadzor nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti. Pristojno ministrstvo mora na primer opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni skladen z ustavo in zakoni. Zakon o javnih uslužbencih, ki naj bi ga državni zbor prav tako sprejel ta mesec, pa urejuje položaj javnih uslužbencev. To bodo po novem vsi, ki bodo sklenili delovno razmerje v javnem sektorju, ki obsega države organe in organe lokalnih skupnosti, javne agencije, jav- ne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode, druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, in javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski ali prevladujoč delež država ali lokalna skupnost. Jože Košnjek Izjava Aktiva novinarjev Gorenjske l/vršni odbor Aktiva Društva novinarjev Slovenije za Gorenjsko, je na svoji prvi seji 10. maja, v skladu z usmeritvami aktiva na občnem zboru, sklenil spremljati položaj svojih članov pri opravljanju novinarskega poklica. Če sta svoboda javne besede in korekten odnos do javnega obveščanja oz. novinarjev ene temeljnih značilnosti demokratične družbe, potem je te vrednote potrebno spoštovati in varovati ter sproti opozarjati na nedopustna odstopanja. Zlasti to velja za pravico do svobodnega in neodvisnega obveščanja, katerega predpogoj je avtonomija novinarskega dela. Temeljno načelo javnega obveščanja naj bo in ostane: "Novica je nedotakljiva, komen- tarje svoboden!", kar pomeni, da ima vsak, ki meni, da je bila pri poročanju storjena napaka, pravico do zakonsko varovanega popravka, komentar pa je neločljivi del svobode izražanja mnenj, torej demokracije. Izvršni odbor tudi ugotavlja, da nekateri nosilci javnih dolžnosti še vedno kršijo pravico do obveščenosti v javnih zadevah. V skladu s temi načeli je izvršni odbor aktiva gorenjskih novinarjev sklenil, da bo sproti opozarjal na najbolj nedopustna odstopanja in pritiske na novinarje, saj tudi na Gorenjskem z odnosi na področju javnega obveščanja ne moremo biti zadovoljni. Primera župana občine Železniki Mihaela Prevca, ki je nezadovoljen s poročilom s seje občinskega sveta od uredništva Dnevnika zahteval zamenjavo novinarja Primoža Kneza, nato pa mu prepovedal vstop v občino in prenehal pošiljati gradiva za seje, ali pa žalitev novinarke Gorenjskega glasa Darinke Se-dej, ki si jo je na seji občinskega sveta dovoliia občinska uradnica občine Jesenice Božena Ronncr in jo šele pod grožnjo tožbe preklicala in se zanjo opravičila, sta primera povsem nesprejemljivega odnosa do novinarjev in javnega obveščanja. Za izvršni odbor Aktiva novinarjev Gorenjske predsednik Štefan Zargi Vlada vabi učitelje na pogovor Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES je zamrzil pogajanja z vlado. Tudi stavke ni preklical. Ljubljana - Vlada je zavrnila zahtevo sindikata vzgoje in izobraževanja SVIZ po povišanju plač, ker je bil po njenem mnenju do začetka maja, namreč 26. aprila, sprejet Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Povišanje plač je bilo namreč odvisno od časa sprejema tega zakona. Vendar vlada ne zavrača možnosti odstranitve plačnih nesorazmerij v šolstvu inje zato sindikat SVIZ povabila na nadaljevanje pogajanj. V zdravstvu očitno še nekaj časa ne bo miru. Zdravniški sindikat FIDES se je odločil, da ne bo stavkal, vendar zamrznjene stavke ni preklical. Po- gajanja z vlado je zamrznil. "Minister za zdravje nas je pripravil do tega, da bomo vodili dolgotrajno pozicijsko vojno proti zdravstveni oblasti. Čas bo pokazal, kdo se resnično zavzema za interese bolnika," pravijo v sindikatu FIDES. Zdrvaniki bodo skušali ljudem povedati, kaj se v resnici dogaja v zdravstvu. "Ni namreč mogoče kar naprej prodajati zgodbe o uspehu, hkrati pa krivdo za vse slabosti zvračati na zdravnike," je povedal predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin. Zdravniki bodo ostali lojalni bolniku in Hipokratovi prisegi. Jože Košnjek Razgiban maj na Koroški Beli Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Belaje pripravilo program dejavnosti za mesec maj. Vanj sodi tudi nagradni izlet ob koncu šolskega leta, ki bo na sporedu 8. junija dopoldan z obiskom Hiše otrok in umetnosti v Ljubljani. Prevoz bo zastonj, starši pa bodo morali prispevati le za vstopnino. Razen izleta so 11. maja odprli razstavo ročnih del po tečaju Senčni vez. (odprta bo do 19. maja), 12. maja pa je bil v dvorani Kulturnega hrama na Koroški Beli koncert otroškega pevskega zbora Drob- tinice, ki deluje pri Farnem kulturnem društvu. Zborovodja je Melita Čušin. 16. maja bo na Koroški Beli uprizoritev komedije Poslednji mož, 24. maja pa bodo jeseniški gimnazijci zaigrali igro Shakespeare malo drugače. 17., 18. in 19. maja bo šola za animatorje pod vodstvom dr. Jane Kalin, od 10. maja dalje pa potekajo kuharska delavnica, likovna delavnica, ura pravljic in zbiranje izdelkov za razstavo. 18. maja pa bodo že običajna mala romanja na Mevkuž, v Grabče in v Zgornje Gorje. J.K. Torek, 14. maja 2002 • •••••• AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN V Lescah zgradili nov poslovno-stanovanjski objekt Gasilci, reševalci in stanovalci pod eno streho Na mestu podrtije, ki ni bila v ponos v kraju, je zrasel lep objekt, v katerem so prostore dobili leski gasilci in gorska reševalna služba, pridobili pa so tudi 18 stanovanj. Kupci so zvečine družine iz radovljiške, blejske in bohinjske občine. Lesce - Minulo soboto so "na žagi" v Lescah tudi uradno predali namenu nov stanovanjsko-poslovni objekt, v katerem so pod eno streho dobili prostore leski gasilci in gorska reševalna služba, v objektu pa je tudi 18 stanovanj. Investitorja sta bila dva, za poslovni del stavbe je večino denarja prispevala Občina Radovljica, investitor stanovanjskega dela pa je bil Alpdom Radovljica. Namesto traku so prerezali prusik župan Janko S. Stušek, direktor Alp-doma Jože Kapus in načelnik gorskih reševalcev Tone Smolej. Na mestu novega objekta je vrsto let stala podrtija, v kateri so sosednji stanovalci imeli drvarnice in garaže in ki ni bila v ponos v kraju. Razprave, kako urediti ta prostor ob vrtcu in restavraciji Center, so trajale več let, dokončno obliko pa so dobile potem, ko so leski gasilci izgubili svoj dom v Verigi. Tako je Občina Radovljica sklenila zgraditi nov, sodoben poslovno-stanovanjski objekt, v katerem naj bi prostore dobili gasilci, poleg njih pa že Gorsko reševalna služba Radovljica. V stavbi pa naj bi /gradili tudi nekaj stanovanj za prodajo na trgu. Za glavnega investitorja je bila izbrana družba Alpdom Radovljica, z deli pa so pričeli maja lani. Kot je povedal direktor Alpdoma Jože Kapus, je bil začetek gradnje težaven, saj so morali odstraniti drvarnice in prestaviti vse komunal- ne vode, upoštevati pa so morali tudi bližino vrtca in restavracije. Kljub temu so naložbo zaključili v samo enajstih mesecih in prejšnjo soboto so objekt tudi uradno predali namenu. Gasilci končno na svojem Poslovni del objekta obsega 309 kvadratnih metrov, od tega so leski gasilci pridobili 223 kvadratnih metrov, gorski reševalci pa 85 kvadratnih metrov. Kot je povedal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Lesce Janko S. Stušek, so bili gasilci prisiljeni poiskati nove prostore, kajti nekdanji gasilski dom v Verigi je bil v postopku denacionalizacije vrnjen nekdanjih lastnikom. Po Stu-škovih besedah je bil to edinstven primer v Sloveniji, da so gasilci ostali brez doma. Najemnina, ki so jo morali plačevati, je znašala 400 tisočakov, za nameček pa so bile razmere za delo nemogoče, kajti na dvorišču je zasebnik začel z gospodarsko dejavnostjo, kar je gasilcem povzročalo težave pri intervencijah. Zato je bila gradnja novega gasilskega doma nujna. Gasilci so v novem objektu pridobili garažo za dve vozili, pisarno, učilnico, tuše in sanitarije, v bodoče pa bodo zgradili še skladiščni prostor. Novih prostorov pa so se močno razveselili tudi člani Gorske reševalne službe Radovljica. Po besedah njihovega načelnika Toneta Smoleja so bile razme-X _____ re za delo v radovljiški graščini, kjer so imeli prostore doslej, nemogoče. Zlasti ob intervencijah so imeli kopico težav, saj je promet po Linhartovem trgu samo enosmeren, v prihodnje pa bodo trg sploh zaprli za promet. V novem objektu v Lescah bodo pogoji za delo bistveno boljši, kajti objekt stoji v bližini letališča, kar bo Zlatko Kavčič, ki je tako predsednik Krajevne skupnosti Lesce kot Turističnega društva Lesce, je poskrbel za največje presenečenje, saj je lastnoročno pripeljal vzorčni gasilski avto, kakršenga bo Turistično društvo Lesce podarilo gasilcem (dobili naj bi v dveh mesecih). Gorskim reševalcem pa so podarili darilni bon za 300 tisočakov. Razmere za delo radovljiških gorskih rešavlcev so bile v radovljiški graščini komaj kaj boljše kot v bivaku v planinah, je dejal župan Janko S. Stušek. Nič bolje se ni godilo niti gasilcem, ki so ostali brez gasilskega doma. Za obe organizaciji se je v novih prostorih začela na novo pisati zgodovina. • ••Ti ..... . i 'uii.umcn .tniauhflb omogočilo pristajanje helikopterja v primeru intervencij, blizu je tudi magistralna cesta. Reševalci imajo v novi stavbi urejen prostor za vozilo in shranjevanje opreme, sejni prostor oziroma učilnico s sodobno avdio- in vizualno opremo ter sanitarije. "Dobili smo ti-to, o čemer mnogi rodovi samo sanjajo, lahko rečem, da smo opravili stoletno delo," je dejal Smolej. Po njegovem mnenju je hiša vzorčnega pomena za Slovenijo, saj gre za sodelovanje med gasilci, reševalci, stanovalci, občino in krajem. Večino od potrelv nih 55 milijonov tolarjev za grad- Narobe svet: kdor zadnji pride, se mu najbolje izide Z grožnjami do kupnin, zdaj pa stanovanjski diskont Najemniki železarskih stanovanj, ki so jih kupili v začetku letošnjega leta, so izvedeli, da zdaj prodaja stanovanjskih sklad zadnja stanovanja po znatno nižji, celo polovični ceni. Najprej z grožnjami do kupnin, zdaj pa stanovanjski diskont? Če je to res, bo vsaj ena najemnica zaradi groženj in zavajanja tožila državo. Jesenice - Po vseslovenskem odkupu stanovanj po "Jazbinško-vem" zakonu je v železarskih središčih - tako v Štorah, na Ravnah in na Jesenicah - ostalo neodkup-ljenih še približno 2000 stanovanj, ki jih najemniki niso mogli kupiti. Zato ne, ker niso imeli denarja, predvsem starejši in upokojeni železarji z nizkimi pokojninami finančno odkupa nikakor niso zmogli. Železarska stanovanjska podjetja - na Jesenicah je to Meting - ŽJ, d.o.o. - so nato na vsak način in po navodilih države, ki je bila lastnica slovenskih železarn, ta najemna stanovanja želela prodati. Tako se je lani začela kruta zgodba z odkupom železarskih stanovanj, ki so večinoma v slabem stanju, saj nikoli niso bila dobro vzdrževana, kljub temu da so stanovalci plačevali kar visoko najemnino. Vsekakor toliko let, da so stanovanja v resnici že stokrat preplačana. Kupite, če ne... Ko se je začela zgodba prisilnega odkupa najemnih stanovanj, so se prvi vzdignili sindikati na vseh treh lokacijah in se zavzeli za najemnike. Sindikati so najprej ostro obsodili državo, kajti naravnost silila je najemnike k odkupu, zamerili, daje odkup tega slabega stanovanjskega fonda tako drag in da ni nobenih popustov. Pogoji so bili za nekatere sindikaliste kata- strofalni glede na socialno stanje najemnikov. Na Ravnah so i/računali, da je treba za stanovanje velikosti 55 kvadratnih metrov odšteti skoraj 3 milijone, daje za sedem let obročnega plačevanja znašala anuiteta 46 tisoč tolarjev, kar je v nekaterih primerih več kot polovica železarske pokojnine. Zahtevali so plačevanje po položnicah, kar je bistveno drugače kot odtegljaji, saj položnico lahko plačuje vsa družina. Sindikat Neodvisnost Jesenice -na Jesenicah je bilo pod prisilno prodajo okoli 600 stanovanj - je prosil ministrico za gospodarstvo, naj posreduje. Prišla je in obljubila popust, ustrezno rešitev problema in zamrznila prodajo. Na Ravnah je bila zamrznjena, jeseniški Meting jo je nadaljeval. Jeseniški Maeting je nasploh pošiljal dopise, daje najemnikom ledenela kri v žilah: če ne boste kupili, bomo stanovanje prodali na prostem trgu. To maniro uporabljajo še danes, kljub kritikam, naj bodo za božjo voljo v dopisih vsaj malo vljudni, če že človeški ne znajo biti. Po občinah so nato načrtovali, da bi stanovanjska podjetja železarn prešla v neprofitne občinske stanovanjske organizacije, a iz te moke ni bilo kruha. Država je novembra lani s sklepom vlade temeljito presenetila: stanovanjska železarska podjetja je prodala stanovanjskemu skladu Slovenije, kupnina se je namenila za odplačilo kratkoročnih kreditov Slo- venskih železarn, zavarovanih s poroštvi države. Najemna železarska stanovanja so torej prešla na stanovanjski sklad Republike Slovenije, prodaja se je nadaljevala, kajti država je zainteresirana, da se vsa stanovanja prodajo. Ne nazadnje ima tako z, njimi najmanj problemov, še posebej, ker stanovanja niso najbolj kvalitetna. Ostalo je še kar nekaj stanovanj, ki niso prodana, prodaja teče. Tako je tudi najemnica z Jesenic od jeseniškega Metinga - kjer so vedno bili in so še zelo skrivnostni, kar se tiče kakšnih številk, še posebej pa zdaj, ko so pod "upravo" stanovanjskega sklada - lani julija prejela nekakšno obvestilo, da ji ob koncu leta najemniška pogodba poteče. V dopisu pravijo, da soji poslali ponudbo za odkup in da so se odločili, da zaradi prodaje železarskih stanovanj oziroma zaradi možnega sklepanja kupoprodajnih pogodb podaljšujejo njeno pogodbo do konca leta. A pazite: po tem roku pa je velika verjetnost, da z najemniki, ki stanovanja ne bodo kupili, nč bomo podaljšali najemne pogodbe, kar pomeni, da boste stanovanje morali izprazniti, mi, kot lastniki, pa ga bomo prodali na prostem trgu. Ali prodajajo po znižani ceni? Ta zadnji stavek ni nič drugega kot navadna grožnja. Kaj pomeni velika verjetnost? Ali boste ali ne boste podaljšali pogodbo? Ali boste s policijo hodili po Jesenicah in deložirali pol Jesenic? Sramota za stanovanjsko podjetje, da si sploh upa poslati taka obvestila. Ne zaradi sociale, ki je v tej državi tako ali tako ni več - vsak to razume - ampak že iz vljudnosti in poslovne korektnosti do strank. To je omalovažujoče - če nič drugega. A ta jara kača prodaje železarskih stanovanj kot da nima konca. Najemnica, ki jo tako žalijo, pa zdaj upravičeno sumi, da so jo zavajali. Namreč: pogodbo o nakupu garsonjere je zaradi te grožnje podpisala januarja letos in kupila stanovanje za okoli 4 milijone tolarjev. Vsi, ki so stanovanje kupili tako kot ona, so morali denar stanovanjskemu skladu nakazati do 28. februarja, ko je bil zadnji rok, sicer so se začele zaračunavati obresti. A ni bila dolgo časa srečna, da se ji je vendarle uspelo ukloniti grožnjam in odkupiti stanovanje. Cisto po naključju je izvedela, da so se po tem roku začela stanovanja prodajati po znatno nižji ceni. Celo po polovični ceni. Stanovanjski sklad naj bi namreč najemnikom, ki so z nakupom še kar in kar odlašali, torej zadnjim v vrsti, začel pošiljati ponudbe, ki pa so znatno nižje od tistih, ki jim jih je pred časom pošiljal Meting. Tako je izvedela, da je najemnik za stanovanje na Hruši-ci dobil najprej ponudbo za 4 milijone in 200 tisoč od Metinga, zdaj pa je od stanovanjskega sklada prišla ponudba v višini 2 milijona in 200 tisoč tolarjev - za isto stanovanje. Ali je to res? "Res. Najemnica, ki ji je bilo prej ocenjeno na 9 milijonov, ima zdaj ponudbo za 5 milijonov. Kdorkoli bo to zanikal, laže. A ne le to: zdaj imajo tudi boljše plačilne pogoje. Saj stanovanja menda ja niso sezonska solata. Stanovanja so bila prej državna, zdaj so državna - ta država enkrat tako, drugič drugače," ogorčeno pravi in zaradi zavajanja napoveduje odškodninsko tožbo proti državi. Na Metingu po pričakovanju niso vedeli nič, referentka v Ljubljani, zadolžena za jeseniška železarska stanovanja, je na vprašanje, če je to res, dejala, da "no, ni ravno tako," in nas napotila do Nevenke Fajdiga, zadolžene za stike z. javnostjo. Nevenka Fajdiga je dejala: 'železarska stanovanjska podjetja so po vrednosti točki ločila stanovanja - ugodnejšo točko so imeli tisti, ki so bili zaposleni v železarni. Mi smo tistim, ki niso imeli železarskih stanovanj, določili drugačno vrednost - po letu dni in najbrž res prihaja do razlik, ki pa zadevajo le nekaj najemnikov." Torej je - res! Darinka Sedej njo poslovnega dela objekta je prispevala občina, gasilci in reševalci so prispevali dva milijona tolarjev in bodo objekt imeli v brezplačnem najemu, dokler bodo delovali, je povedal župan Janko S. Stušek. Če bi katera ob obeh organizacij prenehala delovati, bodo prostori postali last občine. Nov dom za 18 družin V objektu pa je nov dom dobilo tudi 18 družin, /večine iz radovljiške, blejske in bohinjske občine, je povedal direktor Alpdoma Jože Kapus. Stanovanja so velika od 50 do 100 kvadratnih metrov, njihova cena pa se je gibala med 1090 in 1300 evri za kvadratni meter. Po Kapusovih besedah gre za visokokakovoslno gradnjo, stanovanja ogreva plin, pri gradnji pa so v veliki meri upoštevali tudi želje bodočih stanovalcev. Ob objektu je tudi 12 pokritih parkirnih mest in 15 parkirišč. Glavna izvajalca vseh del sta bila Saning International iz Kranja in Dolenj-grad iz Grosupljega. Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič (^IMiS^MGLAS' Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Nov most v Zgornji Radovni - Zaradi velikih poplav in hudourniških nanosov Krmarice in Kotarice v Zgornji Radovni je lani nastala huda škoda. Vendar pa je občina Kranjska Gora zaradi stalnega poplavljanja ceste, ki vodi v Zgornjo Radovno, domačinom obljubila, da jim bo zgradila most. Zdaj je obljubo izpolnila in cesta bo vseskozi prevozna. V času, ko sta hudournika podivjala in imela presenetljivo veliko rušilno moč, je bila cesta vseskozi polna drevja, peska in vaščani so morali po drugih poteh, da so prišli do svojih domov. Z novim mostom je dolgoročno ta problem urejen. Foto: D.S. Praznik slovenske vojske Kranj - Slovenska vojska praznuje 15. maja enajsto obletnico delovanja. V vojašnici Kranj bodo ta jubilej označili že danes z dnevom odprtih vrat. Obiskovalcem bodo med 8. in 12. uro predstavili delo in življenje v enotah ter njihovo opremo in oborožitev. Na taktično tehničnem zboru bodo sodelovali pripadniki 15. Brigade vojaškega letalstva, 9. Brigade zračne obrambe, 16. Bataljona za nadzor zračnega prostora, 107. Logistične baze, 18. Bataljona radiološke, biološke in kemične obrambe, 212. čete zvez ter 17. Bataljona vojaške policije. Ogledati si bo moč tudi muzej vojaških predmetov. Ob 11. uri bo v vojašnici Kranj proslava, ki jo organizira vodstvo 1. Operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske. S.S. Pohodi, tekmovanja, razstave Župan Tomaž Drolec je izročil posebno priznanje Zvonetu Kemperlu za prvo mesto na vseh treh dosedanjih pohodih 12 ur Šenturške Gore. Komenda - Prireditve ob letošnjem tretjem praznovanju mlade občine Komenda so se začele v Komendi, na Križu, v Suhadolah, Mostah in drugih krajih v občini že takoj po prvomajskih praznikih. Številne prireditve so bile minuli konec tedna, osrednja svečanost pa bo jutri, ko bodo ob 17. uri najprej slovesno proslavili urejeno okolico Kulturnega doma v Komendi, nato pa bo v domu slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj in predstavitvijo knjige o Komendi. Med prireditvami ob koncu minulega tedna so bile še posebno množične in odmevne predstavitve in razstava Kulturnega društva Jurij Bobič v prostorih bivše mlekarne v Mostah in prireditev ob dnevu odprtih vrat osnovne šole Moste in vrtca Mehurčki v Mostah ter v osnovni šoli Komenda. Še posebej je mlade in starejše prevzela igra Nikoli več, avtorice Ane Ramše z Gmajnice, ki so jo zaigrali učenci osnovne šole v Mostah. Po predstavi pa je župan petim najboljšim učencem podelil knjižne nagrade. Že tretjič zapored pa je še posebno pozornost v nedeljo vzbudil planinski pohod, ki ga je ob prazniku in v spomin na Milana Šinkovca pripravilo PD Komenda pod naslovom 12 ur Šenturške gore. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo kar 48 pohodnikov. Najmlajši je bil še ne petletni Gabrijel Kempcrle iz Vrtač, najstarejša pa 72-letna Ančka Zadrgal iz Komende. Po končanem pohodu, ko so vsi najboljši dobili priznanja in nagrade, je župan Tomaž Drolec podelil posebno priznanje tudi Zvonetu Kemperlu, ki seje udeležil vseh treh pohodov in bil do zdaj na vseh tudi najboljši. Andrej Žalar Vsem občankam in občanom čestitke ob prazniku občine Komenda Župan Tomaž Drolec Občinski svet W _ Caka Bled prostorski vandalizem? Blejci se bojijo načrtovanih gradenj na najlepših lokacijah v neposredni bližini jezera. A večino njihovih pripomb je stroka zavrnila, češ da so konzervativne. Bled - Bledu se v bližnji prihodnosti obeta vrsta posegov v prostor: Diagnostični center Bled se želi širiti, hotel Golf želi graditi bazenski kompleks in kongresno dvorano, zaradi pomanjkanja parkirišč naj bi v neposredni bližini jezera gradili parkirno hišo. Kapital, ki so ga na Bledu dolgo pogrešali, je zdaj očitno prišel. A ob tem je številne Blejce zaskrbelo, kaj bodo tako veliki posegi v prostor prinesli. "Bojim se, da bodo načrtovani posegi pustili zanamcem grenak priokus po sedanjem kaotičnem in neusklajenem prostorskem načrtovanju Bleda," meni Boštjan Fuerst, eden od številnih Blejcev, ki so naglas izrazili svoj strah pred načrtovanimi gradnjami na najlepših lokacijah na Bledu. je novega. Zahteva, da se ustavi razvoj, je sicer ena od možnih rešitev, vendar je neživljenjska, je menil. A kakorkoli že, zadnjo besedo bodo imeli blejski občinski svetniki, ki bodo odločali o spremembah. A ker gre za zares občutljive odločitve, zlasti v volilnem letu, je bila omenjena točka že dvakrat prestavljena z dnevne- ga reda seje občinskega sveta. Prejšnji teden je bilo prav odločanje o tem razlog za protestno prekinitev seje, saj na njej ni bilo župana. Občinski svetniki namreč zahtevajo, da naj bo pri odločanju o tako pomembnih točkah za Bled prisoten tudi župan. Ta hip še ni znano, kdaj bo naslednja seja občinskega sveta. Urša Peternel Pravzaprav je presenetljivo, kako veliko pripomb in mnenj so dobili pripravljalci sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za središče Bleda. Številni domačini so izrazili svoje pomisleke in strah pred načrtovano širitvijo Diagnostičnega centra Bled in hotela Golf. Prvi naj bi se razširil ob zdraviliškem parku, ob vaškem jedru pod blejsko cerkvijo, drugi naj bi zgradil bazenski kompleks in kongresni center v središču Bleda na eni najlepših lokacij nad jezerom. In kaj najbolj skrbi domačine? Srečo Kunšič: "Golf hotel je gradbena spaka, ki ga bo treba prej ali slej porušiti... Vodni program v alpskem kraju tipa mini Čatež je že vnaprej obsojen, da postane zgrešena investicija, saj za to nimamo ne dovolj termalne vode, ne zadosti okolja, ki bi lahko prenesel tako obremenitev (črpalke, ventilatorji, hrušč...)..." Martin Šolar: "Če je bil pred 30 in nekaj leti žal storjen smrtni greh s postavitvijo Golfa, to ne pomeni, da moramo zaradi parcialnih interesov (beri G&P in njihovih lastnikov), ki niso domačini in ne žive s krajem, popuščati in dovoljevati nove posege v že tako preveč pozidan Bled." Glede Diagnostičnega centra zlasti sosede skrbi, kako se bo tako velik objekt vključil v prostor pod cerkvijo, tik ob zdraviliškem parku. Zaradi gradnje naj bi porušili tudi staro hišo ob stavbi Diagnostičnega centra, ki je bila, kot pravijo sosedje, še do nedavnega zaščitena, podrli pa naj bi tudi smreke ob cerkvi. Še posebej pa jih po besedah Maje Vrtačnik skrbi namera, da naj bi ob hotelu Jelovica, na robu jezerske kotanje, zgradili parkirno hišo s podzemnimi parkirišči. Pravega odgovora, kdo bo investitor in ali bodo sosedje dobili "razgledno ploščad za avto- mobile" na strehi parkirne hiše, ne dobijo, je dejala Vrtačnikova. Kot je opozoril tudi Štefan Prskalo, bi z gradnjo garaž in podobnih objektov povzročili ekološko katastrofo, kajti ta del Bleda pomeni začetek jezerske kotanje. Na vse omenjene in številne druge pripombe je v imenu pripravljalca sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev odgovoril Saša Dalla Valle. V večini svojih strokovnih stališč je skrbi Blejcev (nekateri so načrtovane posege imenovali kar "prostorski vandalizem") zavrnil. Kot je zapisal, je iz večjega dela pripomb razbrati konzervatizem in dvom v vse, kar Tržičani nočejo tujih odpadkov Komunalno podjetje Tržič se ni ogrelo za predlog, da bi vozili nenevarne odpadke iz občine Bled na odlagališče v Kovorju. Tržič - Z informacijo podjetja o tej problematiki so se strinjali tudi občinski svetniki, ki so zavrnili možnost dovoza odpadkov iz drugih občin na tržiško deponijo. Obravnavali so več odlokov in spremenili pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje zaposlovanja. Na koncu še kadrovske zadeve. Na 21. seji občinskega sveta občine Tržič, med katero so namenili veliko časa razvojnemu programu Gorenjske, je bila zanimiva tudi informacija o možnostih odlaganja nenevarnih odpadkov občine Bled na odlagališču v Kovorju. Vodstvo Komunalnega podjetja Tržič, ki upravlja občinsko deponijo, se za tak predlog ni ogrelo zaradi več razlogov. Pogodba med KS Kovor, občino Tržič in podjetjem namreč določa, da je odlagališče odpadkov namenjeno samo za področje njihove občine. Kot je povedal Janez Perko, so se že lani lotili sanacije odlagališča. Priznanja ob prazniku Trzin - V občini Trzin, kjer so se pred tremi leti odločili, da bo občinski praznik 15. maja ko se je pred 729 leti Trzin prvič pisno omenja v listini nemškega viteškega reda, je bila minulo soboto v dvorani Kulturno umetniškega društva Franc Kotar v Trzinu svečana akademija ob prazniku. Slavnostni govornik je bil župan Anton Peršak, v kulturnem programu pa so nastopili slovenski klarinetisti, mešani pevski zbor domačega društva upokojencev Žerjavčki in člani domačega kulturnega društva. Na slavnostni akademiji so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Zlato plaketo je prejela Jožefa Kurent, dve srebrni plaketi sta dobila Brane Pirnat in Franci Mušič, bronaste plakete občine Trzin pa so dobili Vika Kreča, Smajlo Fetah in Andrej Zupane. Podelili pa so tudi denarne nagrade občine Trzin in sicer Mladinskemu odseku PD Onger Trzin, Juretu Lajovicu in Boštjanu Žnidaršiču. A. Ž. Letos potekajo meritve odloženih količin odpadkov, ki so osnova za pridobitev dovoljenj. Vsaka sprememba bi pomenila odmik od postopkov, ki so v teku. Če bi sprejeli dodatnih 3960 ton odpadkov občine Bled, bi se obremenitev deponije povečala za okrog 70 odstotkov, čas delovanja pa bi se skrajšal z leta 2030 na najdalj do leta 2014. To bi bilo ob krizi z odlagališči v Sloveniji neodgovorno, so ocenili v Komunalnem podjetju Tržič. Župan Pavel Rupar je vprašal, ali bi lahko odlagali tuje odpadke vsaj tri leta. Podžupan Vinko Perne je razmišljal, da bi z dodatnim denarjem lažje uredili tržiško deponijo. Vseeno se je večina strinjala, da je informacija dovolj utemeljena za zavrnitev predloga. Komunalno podjetje Tržič tako ne bo naročalo dodatnih študij in se pogovarjalo z drugimi občinami glede prevzema njihovih odpadkov. Svetniki so potrdili spremembo odloka o javnih vzgojno izobraževalnih zavodih, po kateri se bo OŠ Zali rovt preimenovala v Osnovno šolo Tržič. Sprejeli so osnutke odlokov o gospodarskih javnih službah, izvajanju te službe pri gradnji in vzdrževanju javne razsvetljave ter plakatiranju in oglaševanju v občini. Odlok o kategorizaciji občinskih cest so dopolnili zaradi skrajšanja javne poti v naselju Novo Senično. Spremenili so pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje zaposlovanja, ki je povečal stimulacije za zaposlitev brezposelnih. Potrdili so predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; člani sveta območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tržič bodo Erna Štefe, Jasna Zupan, Lojze Dovžan, Igor Tavčar in Nataša Sedminek, mesto direktorja Gorenjskih lekarn pa je zaradi predčasnega odhoda Andreje Ču-far na drugo dolžnost prevzel Alojzij Pungaršek. Stojan Saje Praznik narcis pod Golico Mesec narcis so počastili s kulturno in zabavno prireditvijo ob gasilskem domu na Planini pod Golico. Ob prazniku občine Trzin čestitamo vsem občankam in občanom Župan Anton Peršak in Občinski svet Planina pod Golico - Turistično društvo Planina pod Golico je minulo nedeljo ob gasilskem domu pripravilo tradicionalno majsko prireditev ob mesecu narcis, z bogatim kulturnim in zabavnim programom, prodajo pristnih domačih slaščic, ki jih je pripravilo društvo podeželskih žena, izletnike, ki so na prireditev prišli tudi iz drugih slovenskih krajev pa so po Planini pod Golico vozili tudi lepo okrašene kočije. Ko maja zacvetijo narcise, se na narcisne poljane napoti na tisoče izletnikov z vse Slovenije, ki v Jeseniške in v Javorniške rovte prihajajo večinoma z avtobusi. Koča na Golici je v teh dneh nadvse obiskana, saj se številni povzpnejo na vrh Golice. Prireditev ob mesecu narcis so letos obogatili trije pihalni orkestri z Jesenic, Italije in Avstrije, prizadevno domače društvo pa je med narcise postavilo več napisov, ki opozarjajo, da je to lepo cvetico treba varovati, če ne bo izginila. Narcisnih poljan je res iz leta v leto manj, saj jih izpodriva sodobna kmetijska obdelava -množično rastejo le še na nekaterih Javorniških in Jeseniških rov-tih, na Golici jih pa sploh ni več. Ob tej priložnosti so na Jesenicah gostili pihalna orkestra iz sosednje Italije in Avstrije, s katerimi so jeseniški godbeniki prijatelji že dve desetletji in vsako leto izmenoma pripravljajo skupne koncerte. Tokrat so bile na vrsti Jesenice: pihalni orkestri so v slavnostni povorki korakali od železniške postaje do trga Toneta Čufarja, kjer jih je pričakovala množica ljudi, ki so bili navdušeni nad igranjem vseh treh orkestrov. Na srečanju so sodelovali vsi trije župani iz krajev, od koder prihajajo pihalni orkestri. D.S. Torek, 14. maja 2002 ••••••ft IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Filmski raj pod Triglavom ™rkoXv,ladih Na Bledu so gostili 1. mednarodni festival gorniškega filma, kjer so v tekmovalnem sporedu predstavili 16 del. Bled - Filmsko dogajanje je obogatila retrospektiva slovenskega gorniškega filma. Tridnevno srečanje so popestrili tudi z razstavami fotografTj in slik, knjižnim sejmom in predavanji treh svetovno znanih alpinistov. Prihodnje leto bo program še širši, je obljubil direktor festivala Silvo Karo. Alpinist Silvo Karo, ki že dolgo obiskuje festivale gorniških filmov na tujem in sodeluje tudi v žirijah teh prireditev, je sklenil pripraviti podoben dogodek v Sloveniji. Mednarodno leto gora se mu je zdelo najbolj primerno za uresničitev zamisli, pri čemer je pomagala tudi direktorica LTO Turizem Bled Eva Štravs Podlo-gar s sodelavci. Pokroviteljstvo je sprejel predsednik države Milan Kučan, ki je tudi sam navdušen gornik. Kot so ugotovili ugledni gostje iz tujine, je turistični kraj pod Triglavom pravi raj za tako prireditev. Od petka do nedelje so v tekmovalnem sporedu predvajali 16 filmov iz Švice, Velike Britanije, Francije, Hrvaške in Slovenije. Sedem so jih prikazali v retrospektivi slovenskih alpinističnih filmov, od odlomka prvega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931 do dokumentarca Sagarmatha iz leta 1979. Filmsko dogajanje so popestrile razstave gorniških fotografij Jake Čopa, Urbana Goloba in Staneta Klemenca, portretov alpinistov iz Whyte Museuma v Kanadi in slikarskih del Danila Cedilnika. Ob sejmu gorniških knjig, razstavi stare alpinistične, fotografske in snemalne opreme ter predstavitvah zgodovine našega planinstva, zanimivosti v Triglavskem narodnem parku ter dejavnosti Gorske šole Slovenske vojske so privabili obiskovalce tudi znani alpinisti s predavanji. Prvi dan je predstavil 30-letno alpinistično pot Andrej Štremfelj iz Kranja, v soboto je občinstvo navdušila Catherine Destivelle iz Francije, v nedeljo pa je bil gost Doug Scotl i/. Anglije. Kot je obljubil Silvo Karo, bo festival v prihodnje daljši, uvedli pa bodo več tekmovalnih kategorij. Za konec pa še beseda o nagrajencih! Občinstvo je za zmagovalca izbralo film SALATHE, v katerem Richard Heap iz Velike Britanije prikazuje dramatičen vzpon dveh plezalcev na El Capitan v ameriških Yosemitih. Nagrajeni film si je prislužil kipec Zlati kozorog. V izboru najboljše gorni-ške fotografije sta zmagala Matija Jošt iz Žalca v kategoriji panorama in Dejan Koren iz Vipave v kategoriji akcije; prejela sta diplomi in denarni nagradi. Stojan Saje ilu R ijr Na enajstem regijskem srečanju mladih raziskovalcev iz gorenjskih šol je 375 dijakov in učencev iz srednjih in osnovnih šol predstavilo 173 nalog z 19 področij. Kranj - Od lani na tekmovanju sodelujejo tudi osnovne šole: ducat jih je letos predstavilo 26 nalog. Sicer pa glavnina tekmovalcev prihaja iz 12 gorenjskih srednjih šol, kjer so letos 304 dijaki izdelali 147 nalog. Gostiteljica in organizatorica srečanja je Srednja elektro in strojna šola Kranj, kjer je v soboto potekalo srečanje mladih raziskovalcev. i Legendarni angleški alpinist in fotograf Doug Scott (levo) je bil eden od treh predavateljev, ki jih je na Bled povabil Silvo Karo (desno). Jamarji odkrivajo še zadnje neodkrite kotičke Zemlje 30 let jamarstva v Gorenji vasi Jamarsko društvo Jazbec iz Gorenje vasi bo v vseh štirih majskih sobotah predstavilo svoje delovanje in s tem obeležilo že 30-letno delovanje. V soboto so pred domom Partizan predstavili aktivnosti in delovanje kluba. Gorenja vas - Društvo ima danes 30 članov, svoje prostore pa imajo v koči na Logu, kjer imajo shranjeno opremo in vsak četrtek tudi sestanke. V soboto, 11. maja, bo v koči tudi razstava slika članov društva na temo lepote podzemlja, naslednjo soboto bo sledil voden ogled Marijinega brezna v Vincarjih in 25. maja še demonstracijski prikaz vrvne tehnike na plezališču Volaka. V Gorenji vasi se je obudilo jamarstvo leta 1972, ko sta s spusti v podzemlje začela Marjan Sifrar in Ludvik Broder. Še isto leto sta navdušila vrsto svojih prijateljev in znancev. V začetku so imeli stalne težave z opremo in znanjem za varno spuščanje v jame. Za razsvetljavo jam so uporabljali kar rudniške svetilke "karbidom ke". Tudi pri oblačilih niso kaj prida izbirali, saj je bila vsaka obleka dobra, ko ni bila več "za na lepš". Pregledali so vsako jamo v okolici in na širšem območju Slovenije: Križno jamo, Babji zob, Samatorica, Jama na Sv. Treh kraljih in druge. Skozi leta se je članstvo sekcije povečevalo, atraktivnost tega športa, neizmerna želja po odkrivanju in navdušenost pa je v društvo privabljala vedno nove člane. Počasi se je spreminjala tudi tehnika plezanja, saj so iz počasnih lestev prešli na vrvno tehniko. Raziskovanje je s tem postalo varnejše, hitrejše in manj težavno. V devetdesetih letih so dobili svoje prostore v domu Partizan, zadnji pet let pa imajo prostore v Smučarski koči v Logu. Danes imajo dovolj kvalitetne opreme in usposobljenih članov za spust v vsako jamo in brezno. "Vsako leto organiziramo tečaj jamarstva, katerega se predvsem pridno udeležujejo mladi. Naš cilj je odkrivanje in raziskovanje novih jam in brezen ter tudi varovanje kraškega podzemlja, življenja v njem in njegovih voda," je povedal za konec predsednik društva Branko Mur. Boštjan Bogataj Raziskovalne naloge so s področij astronomije, angleškega jezika, biologije in biotehnologije, ekologije, ekonomije, elektronike, elektrotehnike, etnologije, fizike, geografije, informatike, kemije, psihologije, računalništva, slovenskega jezika in književnosti, sociologije, strojništva, turizma, umetnostne zgodovine, zgodovine. Vse naloge so računalniško podprte, večina je tudi zelo praktičnih in so jih mladi raziskovalci na srečanju ponazorili s praktičnimi poskusi. Z raziskovanjem se ne ukvarja le okoli štiristo mladih v gorenjskih šolah, pač pa tudi lepo število mentorjev, ki spodbujajo mlade raziskovalce. Številčna pa je tudi ekipa, ki organizira, vodi in koordinira tekmovanje. To so Mirko Meglic, Robert Berton-eelj, Aleš Hvasti in Stanislav Jagodic s Srednje elektro in strojne šole Kranj, razen njih pa še blizu 40 strokovnjakov (od profesorjev do doktorjev znanosti) v strokovnih komisijah. "Vsakoletno organiziranje tekmovanj nas stane okoli poldrugi milijon tolarjev," pravi ravnatelj šole Franc Lebar. "Brez občutne pomoči Mestne občine Kranj, ki je letos prispevala 600 tisočakov, srečanja sploh ne bi mogli izpeljati. Nekaj manj prispeva Zveza organizacij za tehnično kulturo, ostale občine, od koder so udeleženci, pa le simbolične zneske. Tako tekmovalcem in njihovim mentorjem na srečanju ne moremo zagotoviti drugega kot malico, medtem ko smo svoje čase nagrajence lahko odpeljali celo na nagradni izlet. Kljub tem nespodbudnim okoliščinam se število tekmovalcev ne zmanjšuje." "Prijetno sem presenečen nad velikim številom zanimivih in kvalitetnih nalog, ki so jih na srečanju predstavili dijaki in učenci," je dejal tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, ki je obiskal letošnje srečanje. "Mislil sem, da se dijaki učijo le za ocene, sedaj pa vidim, da se prostovoljno ukvarjajo še z marsičim. Vse, kar jim ostane od takšnih srečanj, je znanje, zato se čudim njihovi motivaciji. Žal mi je tudi, ker takšna srečanja nimajo več gledalcev, saj je predstavljenim veliko zanimivih tem. Česa vsega mladi ne raziskujejo!" In res: tipične napake pri prevajanju iz angleškega jezika, meto-erji, vpliv bolezni norih krav na prodajo mesa na Gorenjskem, obrambni svstem človeka, nakupno vedenje potrošnikov, merilnik napetosti, predelava računalniškega napajalnika, krošnjarjenje na Zaplati, merjenje toplotne prevodnosti snega, pogostost pojavljanja megle na Gorenjskem, gorivo z njive, mladi in motnje hranjenja, spletna anketa, imena sedanje generacije srednješolcev, turistične poti po soški fronti, hi-dravlizirana stiskalnica za sadje, fužinarstvo, stara imena v okolici Bleda, poslovni načrti za namišljena podjetja... je le nekaj naslovov iz nalog, ki so jih izdelali srednješolci. Nekatere najboljše naloge bodo sodelovale tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Danica Zavrl Zlebir dana takrat, ko je šlo Sukno v ste čaj," je dejal Avsenek, ki je tudi menil, da sedanje pobude nimajo nič več skupnega z ekologijo, temveč gre le še za nagajanje. In kaj meni o morebitni rezervni lokaciji? Po njegovem bi bila sicer spre- jemljiva, vendar pa so postopki tako dolgotrajni, da bi investitorji imeli še večjo škodo. Bržkone bi v tem primeru terjali velike odškodnine, ki pa si jih občina ne more privoščiti, je še dejal. In komentar župana Janka S. Stuška? Kot je povedal, je pobudo, ki jo je označil za povsem legitimno, šele prejel, zato jo najprej morajo proučiti strokovne službe. Vsekakor je treba pretehtati postopke in posledice, ki iz pobude - gre za prvi primer zahteve po spremembi prostorskih planskih aktov za nazaj -izhajajo in pripraviti premišljen odgovor, je še dejal župan. Urša Peternel V bivšem Suknu stanovanja? Domačini Zapuž in Zgoše so na občino naslovili pobudo za spremembo namembnosti območja bivšega Sukna iz proizvodne v stanovanjsko. Zapuže - Več kot sto krajanov Zapuž in Zgoše, Društvo za varstvo okolja Radovljica in Slovensko ekološko gibanje so na radovljiškega župana naslovili pobudo za spremembo občinskih predpisov, ki urejajo področje bivšega Sukna. Predlagajo, naj občina spremeni Predpise tako, da se bo lokacija v celoti iz proizvodno-obrtne spremenila v stanovanjsko s spremljajočimi dejavnostmi. To bi pomenilo, da bi se trinajst podjetij, ki so kupila prostore v bivšem Suknu, moralo izseliti. Podpisniki pobude menijo, da na narja. Ker se ne morejo seliti, ima-območju nekdanjega Sukna po ve- jo mesečno okrog 20 tisoč evrov ljavnih prostorsko ureditvenih po- škode. "Ta pobuda bi morala biti gojih niso dopustni nikakršni posegi, ki bi povzročili obremenitve okolja, ki bi presegale obstoječe obremenitve. Vendar pa nekatera od podjetij, ki so kupila prostore, pri proizvodnji uporabljajo strupene in zdravju škodljive snovi. Kot poudarjajo, v Evropski uniji gradnja obratov, kot sta Seaway in Albatros Fly, ki uporabljata stiren in aceton, sploh ne bi bila dopustna, saj sta preblizu stanovanjskim objektom. Za nameček se vplivi na okolje seštevajo, saj v neposredni bližini deluje tudi Elan. Krajani zato občini predlagajo, naj spremeni to območje v stanovanjsko s spremljajočimi dejavnostmi, denimo storitvenimi, trgovino, ročno obrtjo, pošto, banko... Ob tem pa naj bi občina sprejela tudi strokovno odločitev, katero rezervno lokacijo bo ponudila investitorjem. Krajani namreč menijo, da je občina s svojimi dosedanjimi postopki v veliki meri prispevala, da so investitorji v dobri veri kupili prostore, misleč, da je namembnost območja nesporna in zakonita. In kako pobudo komentira eden od investitorjev Tomaž Avsenek iz podjetja Albatros Fly? Kot je povedal, je pobuda zanj kot Zakaj bi bolelo? Odplake že na čistilni napravi Kranjska Gora - Podjetje ČD - SHW, d.o.o., ki kot koncesionar gradi kranjskogorsko kanalizacijo, končuje s svojim delom, saj je obratovalno usposobljen glavni kanal od Rateč do čistilne naprave v Tabrah v Gozd Martuljku. S tem, ko so usposobili glavni kanal, so se občani lahko začeli priklapljati na kanalizacijo. Rateče in Gozd Martuljek sta prvi naselji, ki sta se na kanalizacijo lahko začeli priklapljati, medtem ko so se v Kranjski Gori in v Podkorenu deset dni kasneje. Mojstrana in Dovje pa sta sploh že nekaj časa sposobna priključitve na kanalizacijo, ki je speljana na čistilno napravo na Jesenicah. Občani se redno in intenzivno priključujejo, kar opažajo na čistilni napravi na Tabrah. Od večjih onesnaževalcev je na sistem priključen hotel Lek, Alpina in objekt, kjer je Center za šolske in obšolske dejavnosti. Priključita se lahko tudi hotela Kompas in Larix, Prisank in Garni pa se bosta priključila do 15. maja letos. Kljub temu da še niso priključeni vsi največji onesnaževalci, pa na čistilno napravo na Tabrah priteče dnevno najmanj 40 kubičnih metrov odplak. Trenutno so v Kranjski gori zbrali iz priključnin okoli polovico sredstev ali 238 milijonov tolarjev, nekateri - skupaj 9 odstotkov občanov - plačuje po obrokih, neplačnikov pa je 10 odstotkov ali za 45 milijonov tolarjev. 16 odstotkov občanov še ni prejelo odločbe, za 7 odstotkov je takih, katerih objekti na kanalizacijo ne bodo priključeni, —- j- t--;—^uuuuu Z.UHJ Kui subvencijo iz proračuna bo dobilo 10 odstotkov. Na zasebno hišo znaša investitorja nesprejemljiva, saj so cena priključka na kanalizacijo okoli 140 tisoč tolarjev, s tem, da ' nakup objekta vložili preveč de- morajo stroške od kanalizacije do hiše pokriti lastniki. Darinka Sedej V Sloveniji se skoraj vsak drugi odrasel človek spopada z občutljivostjo zob. To je nevšečnost, ki jo lahko omilimo ali celo odpravimo, pa dostikrat ne vemo, kako. Ste že vprašali svojega zobozdravnika, kaj storiti, da vaši zobje ne bi bili tako občutljivi? Da se ne bi na vsak zunanji dražljaj - kislo, sladko, vroče, mrzlo -odzvali z bolečino? Eden od odgovorov je pravilna nega. Danes, ko je ustna higiena nekaj samoumevnega in nam skrb za zobe preide v kri že kot otrokom, nas toliko bolj skrbi občutljivost naših zob. Negujemo jih, redno obiskujemo zobozdravnika, toda neprijetnemu skelenju in bolečini se kljub temu ne moremo izogniti. Pa vendar lahko veliko storimo že s pravilno izbiro zobne paste. Zobna pasta Sensodvne F zaradi aktivne učinkovine kalijevega klorida, ki je v njej, dokazano zmanjšuje občutljivost zob na zunanje dražljaje. Kalijevi ioni prodirajo v zobne kanalčke, se namestijo okrog živčnih končičev in tako blažijo razdražljivost živca. Že po enem tednu Zdrav zob Občutljiv zob sktenina rednega ščetkanja z Sensodvne F bodo vaši manj občutljivi. pulpa (krvne žile in živčna vlakna) zobovina kanalčki v zobovini zobne obloge izpostavljen dentln odstopanje dlesni zobno pasto zobje izrazito Z zobno pasto Sensodvne F se ne boste le znebili bolečine, temveč boste svoje zobe učinkovito zaščitili pred kariesom in parodontozo. Kljub klinično preizkušeni aktivni formuli z antibakterijskim delovanjem deluje zobna pasta Sensodvne F zelo nežno in s prijetnim okusom osveži ustno votlino. Poskusite in se prepričajte! Zobno pasto, ki v Evropi dosega zavidljive tržne deleže in je zaradi izredne učinkovitosti med uporabniki vedno bolj priljubljena, boste našli tudi pri nas. Poiščite jo na policah bolje založenih trgovin ali v vaši najbližji lekarni. sensodvneF SmittiKIKi« te.clum Mattfttl and lechic.il Strvicei Ud. »redslaviilllvu IpMMI, UskoSkova I DRUŽINSKI NASVETI Če ima otrok motnje branja ali pisanja... (1) Damjana Šmid Pred dvajsetimi leti, ko sem še sama obiskovala osnovno šolo, se o motnjah branja in pisanja ni prav veliko govorilo. Kadar je imel kdo izmed učencev težave, so zanj rekli, "da se težko uči". Pomagal si je vsak sam, kakor si je vedel in znal, v nasprotju z današnjimi časi, ko je učencem s specifičnimi učnimi težavami organizirana pomoč in ko se o teh težavah tudi govori in piše. Strokovnjaki menijo, da ima kar deset odstotkov vseh otrok v šoli učne težave, bodisi kot posamezne motnje ali kot kombinacijo različnih motenj. Motnje branja se ocenjuje s posebnimi testi, pri katerih se ocenjuje vezavo branja, vrste napak (menjava črk in glasov, izpuščanje črk, besed ipd). Prav tako se ocenjuje hitrost branja, razumljivost branja ter seveda samo razumevanje prebranega. Poznana je tudi motnja pisanja, ko otrok zamenjuje velike, male, pisane, tiskane črke, izpušča vrste, črke piše zrcalno, težko sledi nareku, njegov rokopis se težko bere. Pri pisanju je otrok nespreten, svinčnika ne drži pravilno, piše na sredini strani, levo ali desno, njegove črke so velikokrat zelo majhne ali se spreminjajo po velikosti iz besede v besedo. Na motnje branja in pisanja vpliva več dejavnikov, ki jih moramo vsekakor upoštevati, ko se ukvarjamo z otrokom. Vedeti moramo, kakšne so njegove sposobnosti zapomnitve in pozornosti, kako so razvite njegove govorne in motorične sposobnosti, kakšen je otrok po značaju, kako je odporen na različne strese, kako izraža in obvladuje čustva, iz kakšne družine izhaja in podobno. Na podlagi testov in vseh ostalih podatkov se izdela za otroka poseben načrt, v katerem je zajeta vsebina pomoči ter cilji obravnave. Zato je pomembno sodelovanje staršev, učiteljev ter strokovnih delavcev, ki pomagajo otroku, saj lahko vsak na svoj način prispevajo k izboljšanju motnje. Kljub temu se še vedno dogaja, da so otroci s temi motnjami moteči v razre-du, kar je pogosto povezano z njihovim nemirom in z občutkom neuspeha, saj šolskemu programu ne morejo slediti. Če imajo takšni otroci podporo v starših in če znajo učitelji spodbujati v njih že obstoječe sposobnosti, potem je manj verjetnosti, da se bodo učnim težavam pridružile še vedenjske motnje. Pogosto so to izredno praktični otroci in marsikateri izmed njih postane kasneje v življenju uspešen podjetnik. Kajti v življenju se rado zgodi, da so bolj kot intelektualne sposobnosti pomembne socialne veščine, pozitivna samopodoba, delovne navade, vztrajnost, sposobnost vživijanja v druge, iskanje enostavnih rešitev ter poslušanje svoje intuicije. Zato nikoli ne bodimo sodniki tem otrokom in ne zapečatimo njihovih usod z. nemarnim stavkov: "Iz tebe pa nikoli nič ne bo." Danes objavljamo prvih 10 izžrebanih naročnikov za izlet Gorenjskega glasa V soboto, 1. junija, bosta dva avtobusa Integrala Jesenice odpeljala bralce Gorenjskega glasa na izlet v Celovec. Ta dan bo na Novem trgu pred magistratom vrhunec prireditve FESTIVAL KOROŠKIH DOLIN. Ogledali si bomo kulturnozabavni program ter ponudbo domačih dobrot s kmetij in kmečkih turizmov. Obiskali bomo tudi Minimundus, se povzpeli na farni turn in se skušali imeti na prvo junijsko soboto čim bolj fino. Z nami bo PIVOVARNA UNION, ne bo manjkala malica, dobro voljo pa le vzemite s seboj. V naslednjih štirih številkah GORENJSKEGA GLAS bomo vsakič izžrebali po deset naročnikov GORENJSKEGA GLASA (samo izmed tistih, ki imajo poravnano naročnino), preostali sedeži pa čakajo tiste, ki še niso izkoristili naše nagrade IZLET GORENJSKEGA GLASA, ki smo jih podeljevali ob raznih priložnostih. Zanje velja prijava, ko prejmemo fotokopijo dopisa, s katerim smo jih obvestili o nagradi. 1. 10039 ALBERT BERTONCEU, Gregorčičeva 12, 4270 Jesenice 2. 11045 TONE DRSTVENŠEK, Finžagarjeva 4, 4248 Lesce 3. 20001 LUDVIK PAUŠER, Kuratova 30, 4000 Kranj 4. 30001 JANEZ ANŽIČ, BI. Dobrava 7/b, 4273 BI. Dobrava 5. 35058 ANTON PIPAN, Voklo 60, 4208 Šenčur 6. 40023 MIRKO KRIŽNAR, Križnarjeva pot 2, 4000 Kranj 7. 49982 AVGUST OKRŠLAR, Podreča 83, 4211 Mavčiče 8. 55066 SANDI ANTOLIČ, Brezje 34, 4243 Brezje 9. 61091 FRANC TEMEU, Dobračevska 8, 4226 Žiri 10. 55693 TONČKA ŠTIBEU, Vešter 30, 4220 Škofja Loka Izžrebanci naj potrdijo udeležbo po tel. 2014 247. PIVOVARNA UNION Jiprijatelje! Matjaž med uspešnimi Ansambel Matjaža Kokalja je v Besnici predstavil zgoščenko s trinajstimi skladbami. Besniea - "Deset let je minilo, da se je tudi meni uresničila želja," je po zares uspelem koncertu ob predstavitvi kasete in zgoščenke ansambla Matjaža Kokalja minuli petek v Besnici rekel Janez Fabijan, ki je nekako pred devetimi leti postal Matjažev učitelj diatonične harmonike. S koncertom sta bila tako kronana trud in delo učenca in učitelja, zablestel pa je glasbeni talent, ki ga je Matjaž Kokalj prinesel s seboj ob rojstvu. Včasih slišimo, da je komu bila glasba v zibel položena. Tokrat je bilo tako. Ko je bil star štiri leta. je začel igrati na orglice. Čez dobro leto pa je poznani izdelovalec harmonik Joško Rular iz. Sela pri Črničah prav zanj naredil diato-nično harmoniko. Da so pod njegovimi prsti hitro nastajale melodije in za prebuditev ter razvoj talenta, ki ga je prinesel s seboj ob rojstvu, pa je bil potem zaslužen učitelj diatonične harmonike Janez Fabijan iz Besnice. Od takrat pa jih je že cela vrsta, ki jim je prav on oče znanja na tem danes tako priljubljenem inštrumentu med mladimi. Danes 14-letni Matjaž. Kokalj iz. Ovsiš nad Pod-nartom je glasbeno pot začel z diatonično harmoniko. Prvič je javno nastopil pred osmimi leti v Besnici na prireditvi Pod besni-ško voščenko. Potem se je njegova glasbena pot hitro vzpenjala. Že po dobrem letu učenja in igranja je bil med najboljšimi v najmlajši starostni skupini gorenjskega prvenstva harmonikarjev v Besnici. Na 5. gorenjskem prvenstvu v Besnici je bil prvi v skupini do 12. let, dobil srebrno plaketo in nagrado občinstva v Ljubeč-ni in nastopil je na 10. Alpskem večeru na Bledu. Pred tremi leti je na 8. gorenjskem prvenstvu prvič osvojil ime gorenjskega prvaka in bil je spet nagrajenec občinstva. Leto kasneje je ponovno gorenjski prvak, v Ljubečni pa dobi zlato OBČINA RADOVLJICA obvešča, da bo JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA REKONSTRUKCIJO CESTE "ZA VERIGO" V LESCAH IN PODALJŠEK DO KRIŽIŠČA Z REGIONALNO CESTO PROTI KROPI V SREDO, 15.5.2002, ob 19. URI V PROSTORIH KS LESCE OBČINA RADOVLJICA obvešča, da bo JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA PLANSKO CELOTO RADOVLJICA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA CENTRALNO OBMOČJE RADOVLJICE V ČETRTEK, 16.5.2002, ob 19. URI V MALI SEJNI SOBI OBČINE RADOVLJICA plaketo. Vrstijo se potem nastopi na televiziji in gostovanja na Danskem, v Nemčiji, na Češkem, v Italiji. V zbirko uspehov leta 2000 pa vpiše oceno prireditelja 14. svetovnega prvenstva v Roču na Hrvaškem. Matjaž Kokalj postane svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Okrog 550 samostojnih nastopov je imel do danes doma in v tujini. Prvi ansambel (trio) je ustanovil že pred tremi leti. Lani pa sta se instrumentalnemu triu Matjaž Kokalj. harmonika, Jernej Tišler, bas kitara, bariton in Boštjan Tišler, kitara in vokal, pridružili še sestri citrarki Tanja in Katja in pevki Vida Lopič in Urška Fabijan. Ansambel seje uvrstil na Festival slovenska polka in valček in se uvrstil v zlato sredino. To pa je bil hkrati izziv za nadaljnje delo in tako smo bili minuli petek priča uspehu z izidom zgoščenke z naslovom Fantič moj, na kateri je trinajst skladb avtorja Jožeta Burnika in piscev besedil Ivana Sivca, Franca Ankersta, Jožeta Galiča in Janeza Trilerja. Na predstavitvenem koncertu je v sedanjem sestavu ansambla namesto Urške Fabijan nastopila pevka Simona Jereb, v programu pa tudi harmonikarica Kristina Pahor s sestro Ano in vokalna skupina Avizo iz Besnice. Program pa je povezoval Franc Pcstotnik - Podokničar. Čeprav Matjaža, ki se uči tudi klavirsko harmoniko pri učitelju Antonu Iskri, čaka še veliko dela. so skladbe avtorja in mentorja Matjaževega ansambla Jožeta Burnika zaradi instrumentalne sestave zanimiva poživitev narod-nozabavnega melosa, Matjaž pa seje uspešno postavil ob bok drugim kvalitetnim ansamblom. Njegovega uspeha pa se veselimo tudi mi, saj bomo z njim še velikokrat skupaj na prireditvah z Gorenjskim glasom. Andrej Žalar Zlat program na Zlatem polju Kranj - V četrtek, 16. maja, bo v športni dvorani na Zlatem polji/ v Kranju velekoncert Nedeljskih štirideset. Nastopili bodo ansambel Lojzeta Slaka. Natalija Verboten. Saša Lendero, Adi Smolar, Vili Res-nik, Miha Debcvec, Sašo Hribar in Tof s prenovljenim Moped sho-vvom. Vstopnice za koncert so naprodaj v Globusu, desetkrat po dve vstopnici pa smo izžrebali tudi v Gorenjskem glasu izmed tistih, ki ste pravilno odgovorili nav vprašanje, kdo je bila pevka na sliki, ki smo jo objavili v petek. A. Z. Žičničarji prosijo za znižanje Kranjska Gora - RTC Žičnice Kranjska Gora, ki so jih večinski lastniki želeli na javnem razpisu prodati, a razpis ni uspel (zdaj pa se pripravlja skupina zainteresiranih, ki bi odkupila ta delež v RTC), so občini Kranjski Gori posredovale vlogo za znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Svoj predlog so utemeljevali s tem, daje dejavnost družbe javna infrastruktura, od katere živi celotno turistično gospodarstvo Kranjska Gora. Naravne danosti ali klimatske razmere so se spremenile in naravnega snega skorajda ni več. Odvisni so od proizvodnje umetnega kompaktnega snega, kar povzroča zelo velike stroške. Dejavnost družbe je omejena na zimsko sezono, ki pa kljub izrednim naporom v nobenem primeru ne preseže sto dni delovanja. Zato so predlagali, da se odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča obračuna za 100 dni, kolikor je dejansko stanje. Odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča določa primere oprostitve plačevanja v primerih, če zavezanec prejema stalno socialno pomoč, zaradi elementarnih in drugih nezgod in tako so zavezanci na lastno zahtevo lahko oproščeni plačila nadomestila delno ali pa v celoti. Vloga žičnic se zdi občini Kranjska Gora upravičena, saj se pomanjkanje naravnega snega lahko razume kot elementarna ali druga nezgoda, umestna pa je tudi trditev, daje njihova dejavnost povezana z zimsko sezono. D.S. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Ušeničnik kot sociolog Ko sem prevzel za prvim našim sociologom, prof. dr. Jan. Ev. Krekom, državnim poslancem, pouk sociologije na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, mi je naročil dr. Krek, naj bi oskrbel tudi drugo izdajo njegovega 'Socijalizma', ker je prva že pošla. Ju: sem izprva mislil na to, a sem potem to misel opustil. Dr. Krekov Socijalizem je predvsem zgodovina socializma. V tem oziru je delo temeljno za vedno. Zbranega je v njem toliko gradiva in nekatera poglavja so tako dovršeno obdelana, da se bo moral sociolog zopet in zopet vračati k temu delu. Seveda bi trebalo za drugo izdajo tvarino še bolj pregledno urediti, pokazati notranje vezi (knjiga je namreč nastala iz sestavkov, pisanih za liste), potem pa delo dopolniti za važno dobo 1900-1910. Prav tega pa se jaz nisem upal. Nimam namreč niti tistega 'historič- nega čuta', ki ga je treba zgodovinarju socializma, niti tistih pripomočkov, brez katerih v naši dobi ni več mogoče pisati zgodovine socializma. Kje naj v Ljubljani dobim natančnih statističnih podatkov o socialnih pojavih in socialnem gibanju? In vendar brez statistike dandanes ni več znanstvene zgodovine socializma. Človek bi moral živeti v velikem kulturnem središču, na Dunaju, in še tam, če sodim po dosedanjih takih delih, bi bilo dosti težav, ker je pri nas statistika sploh še zelo nedostatna. Zato se nisem mogel odločiti za to delo. Najbolje ho, da se ga loti zopet dr. Krek sam. On mnogo časa preživi na Dunaju, kjer so mu odprte vse knjižnice, in - kar je posebnega pomena - ort ima poleg drugih izrednih darov tudi globok historičen pogled, neko genialno intuicijo..." Tako se začenja prvi odstavek Ušeničnikove knjige Sociologija, ki je izšla leta 1910 v Ljubljani. Iz njega je lepo razvidno, kako ta Poljanec ni hotel biti le naslednik svojega slavnega selškegd rojaka, ampak n: arija puu.kchi KIM DflNi 2 vhh'j > f ii . r - Brezjanska votivna podobica, ki jo je leta 1883 narisal romar Ivan Cankar. je medtem že krenil svoja družboslovna pota. Krek in Ušeničnik seveda nista bila sociologa v današnjem smislu besede; ta že dolgo ne označuje več le teoretičnega družboslovja, temveč tudi empirično utemeljeno znanost o družbi in njenih pojavih. Ušenič-nikova Sociologija je bila predvsem ubeseditev njegovega in katoliškega pogleda na družbo, družbeni nauk tedanje Cerkve. Nekaj podobnega smo imeli v prvih treh desetletjih po 2. svetovni vojni, ko se je za "sociologijo" razglašal historični materiali-zem, torej partijski družbeni nauk. Sicer pa je bila Ušenični-kova več kot S00 strani obsegajoča knjiga za tisti čas kapitalna. Ušeničnik je tudi pozneje ves čas spremljal družbene tokove, posebno skrb je namenil komunizmu. Leta 1923, ko je bil v Ljubljani 5. katoliški shod, je imel dva referata z značilnima naslovoma: Delo in kapital, Sodobni socialni razvoj in krščanstvo. Komunizem je odločno odklanjal, hkrati pa priznal: "Mi ne moremo prere- kati resnice, ki jo oznanja komunizem, da bo kapitalizem ubil zlasti male narode, če ne bodo narodi ubili kapitalizma." In še: "Ne da se tajiti, da sta tudi boljševizem in socialna demokracija zamislila neke socialne uredbe, ki dosti obetajo... To so delavski sveti po podjetjih, to so gospodarski odbori za posamezne industrijske panoge. Tu in tam, so poskušali izraziti vzajemnost med delavci in podjetji tudi z deležem pri dobičku, ali še tesneje z akcijami, ki so po njih sami deloma lastniki podjetij. Take uredbe bi deloma preprečile izkoriščanje, deloma pa zbližale in spravile delavce s podjetniki in tako utrle pot tisti reformi bodočnosti, ki bo postavila gospodarstvo zopet na načelo vzajemnosti in socialne blaginje." Zanimiv je tudi Ušeničnikov pogled na kapitalistični liberalizem. "Liberalizem dolgih dob je tako naravnaval vso miselnost ljudi na čim večje pridobivanje in tako rušil čut za socialno pravičnost, da si drugega socialnega reda sploh misliti ne morejo in zato o njem tudi ne razmišljajo. Vendar prav tu usodno dozoreva tisti: ali - ali. Ali se bo kapitalizem vdal nujnim socialnim reformam, ali pa ga bo komunizem z revolucijo prevrgel in z njim sedanji družbeni red z vsem, kar se mu zdi sveto in nedotakljivo... " Te besede so bile objavljene leta 1944, v Zborniku zimske pomoči. Čez dobro leto se je Ušeničnikova prerokba - četudi proti njegovi volji -udejanjila. Tehnika še privlači mladino Društvo učiteljev tehničnega pouka je organiziralo že 21. srečanje mladih tehnikov Gorenjske. Tekmovali so v 19 različnih panogah. Mladi gasilci na orientacijskem pohodu Bled - Organizirano delo društva zagotavlja dobre rezultate Gorenjcev na tekmovanjih mladih tehnikov, je prepričan predsednik Aleš Žitnik. Pohvalijo se lahko tudi, da je na gorenjskih tekmovanjih iz leta v leto več udeležencev. Letos se je zbralo v blejski osnovni šoli 255 učencev iz 33 šol. Les, orodje in veliko spretnosti, da nastane uporaben izdelek. Udeležence letošnjega srečanja i/ gorenjskih občin in z območja Kamnika ter Domžal sta pred OŠ prof. dr. Josipa Plemlja v četrtek pozdravila ravnatelj Ludvik Haj-dinjak in podžupan občine Bled Jože Antonič. Veliko uspeha jim je zaželel tudi predsednik Društva učiteljev tehničnega pouka Gorenjske Aleš Žitnik iz OŠ Franceta Prešerna v Kranju. Društvo s 34 člani je zaslužno, da je z drugimi učitelji v Sloveniji ohranilo tehnično vzgojo v programu devetletne osnovne šole. Že več kot dve desetletji skrbi tudi za organizacijo srečanj mladih tehnikov, ki spet postajajo množična. Žal upada zanimanje za tehnične panoge, mlade pa bolj privlačita konstruk-torstvo in modelarstvo. Letos so se odločili za udeležbo v 19 od 27 razpisanih panog. Sami smo se prepričali na več prizoriščih, da je mladim tekmovanje v užitek. Ne gre jim le za uvrstitev, ampak predstavljajo tudi lastno ustvarjalnost. Fotografi so jo izrazili na razstavi fotografij. Na razstavi izdelkov tradicionalnih tehnologij v avli šole smo srečali člane raziskovalnega krožka iz OŠ J. Vega Moravče, ki ga vodi Danica Jančar. Učenki Tadeja Kocjančič in Neva Zaje sta povedali, da raziskujejo stare obrti. Tokrat so v apnencu iz Peč izklesali grb občine in znak šole, razstavili pa so tudi stara kamnoseška orodja. Veliko spretnosti in Pred izstrelitvijo rakete se vsi sprašujejo, kako visoko bo letela. vztrajnosti so morali pokazati učenci, ki so zunaj izdelovali leseno stojalo z električnim ročnim orodjem. Kot sta priznala Brane Sodnik in Ana Porenta iz OŠ D. Jenko iz Cerkelj, to za prvič ni prav lahka naloga; vseeno sta jo zmogla v dveh urah. Živahno je bilo tudi v učilnicah, kjer so zagovarjali tehnične naloge in tekmovali v strojništvu, elektroniki, robotiki in drugih panogah. V telovadnici so vozili avtomobile na daljinsko vodenje, v bazenu so tekmovali z motornimi čolni, na igrišču ob šoli pa so spuščali zmaje. Še bolj bučno je bilo na letališču Lesce, kjer so spuščali letala, rakete in raketoplane. Metod Gradišar iz OŠ Križe seje pohvalil, daje že lani zmagal z večjo raketo na gorenjskem srečanju. Štiri leta je član modelarskega krožka, ki ga vodi Janez Zazvonil, poleg rakete pa je izdelal letalo in jadrnico. Uspehe pozna tudi Igor Okorn iz OŠ F. Prešerna v Kranju, kije predlani z večjo raketo osvojil 1. mesto na Gorenjskem in 13. v državi, lani pa je bil med Gorenjci peti. Kot je dejal, je za to zaslužen tudi Mitja Tavželj, mentor njihovega modelarskega krožka. In še imena letošnjih zmagovalcev! Mohor Kordež iz OŠ Bistrica pri Tržiču (Fisher Technik), Gašper Stegnar iz OŠ J. Vege Moravče (konstruiranje z elektronsko zbirko), Matjaž Frelih iz OŠ T. Čufarja Jesenice (CICI CAD), Simon Jenkole in Matic Teran iz OŠ S. Žagarja Kranj (izdelava izdelka z električnim ročnim orodjem), Tine Jagrič iz OŠ Mengeš (Lego Dacta), Tadeja Kocjančič in Neva Zaje iz OŠ J. Vege Moravče (tradicionalne tehnologije), Bojan Goričanec iz OŠ C. Golarja Škofja Loka (razstava tehničnih izdelkov), Ciril Jazbec in Žiga Miščevič iz OŠ Križe ter Vida Kekec iz OŠ I. Groharja Škofja Loka (fotografska razstava), Martin Sonc i/^OŠ T. Čufarja Jesenice (video), Žiga Logar iz OŠ C. Golarja Škofja Loka (avtomobili), Jože Zalokar iz OŠ Dob (rakete S3-A), Peter Erbežnik iz. OŠ Dob (rakete S3-B), Miha Zupan iz OŠ Križe (ra-ketoplani), Luka Kern iz OŠ Šenčur (jadralna letala), Matjaž Resnik iz OŠ Dob (ploščati zmaji), Jan Kogoj iz OŠ C. Golarja Škofja Loka (modelarski čolni), Marko Gradišek iz OŠ M. Vere Kamnik (jadrnice), Rok Bernik iz OŠ C. Golarja Škofja Loka (daljinsko vodeni avtomobili) in Aljoša Rajterič iz. OŠ S. Žagarja Kranj (škatlasti zmaji). Najboljši tekmovalci bodo odšli na državno tekmovanje 1. junija v Dolenjske Toplice. Stojan Saje Stražišče pri Kranju - Gasilska zveza mestne občine Kranj je minulo soboto organizirala tretji orientacijski pohod mladih gasilcev. Tekmovanje je gostilo PGD Stražišče, ki praznuje letos 100-letnico društva. Tam seje zbralo okrog 250 udeležencev iz. vseh 16 društev, ki so reševali med približno polurnim pohodom naloge iz. gasilske preventive in poznavanja narave, metali vrv v krog in zbijali tarčo s curkom iz črpalke. Prva tri mesta so pri mlajših pionirjih zasedli tekmovalci iz Podblice, Mavčič in Žabnice, pri mlajših pionirkah ekipe Mavčič, Suhe in Predoselj, pri starejših pionirjih Bitnje, Gorice in Predoslje, pri starejših pionirkah pa Kokrica, Mavčiče in Žabnica. Najboljšim ekipam, ki bodo 2. junija sodelovale na gorenjskem tekmovanju na Jesenicah, je pred gasilskim domom podelil pokale in medalje župan Mohor Bogataj, vse pa sta pohvalila predsednik GZ Cveto Lebar in predsednik mladinske komisije Srečko Debenec. Stojan Saje Spominsko ■ rekreativni pohod na Blegoš Planinski društvi Gorenja vas in Škofja Loka sta minulo nedeljo pripravili že 26. pohod na Blegoš. Pet planincev je prejelo priznanje za 26. udeležbo na pohodu, dvajsetkrat pa je na pohod prišlo 16 planincev. Dragocena gorska narava Društvo Mountain VVilderness Slovenija, ki se zavzema za zaščito in ohranjanje gorskih območij v domovini in po svetu, se je zbralo na drugi skupščini. Bled - Po zgledu mednarodne organizacije, ki so jo ustanovili v Italiji, so se tudi slovenski ljubitelji gora sklenili zavzeti za zavarovanje gorske naravne dediščine. Ob letošnji skupščini so opozorili na probleme, ki jih povzroča širjenje smučišč, helikopterskega smučanja in vetrnih elektrarn. Želja po ohranjanju gorske divjine je vodila alpiniste iz raznih dežel, da so v italijanskem mestu Bi-ella leta 1987 ustanovili organizacijo Mountain VVilderness International. Čeprav je skrb za ohranjanje naravne dediščine že dolgo vtkana v delovanje slovenskih gornikov, so šele lani postavili temelje takega društva v Sloveniji. Kot je povedal generalni sekretar Mountain VVilderness Slovenija Viki Grošelj, jih je pri tem spodbujal znani alpinist Reinhold Mcssner. Pomembnost dogodka je potrdil tudi predsednik MVVI Carlo Alberto Pinelli, ki se je udeležil ustanovne skupščine junija lani na Zgornjem Jezerskem. Tam so se dogovorili, da se bo društvo zavzemalo za spoštljiv odnos do naravne in kulturne de- diščine gorskih okolij doma in po svetu, za zavarovanje in ohranjanje te dediščine, predvsem pa za ohranjanje redkih neokrnjenih predelov gora. V temeljne cilje društva so zapisali tudi sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom in drugimi, ki skrbijo za zavarovana območja. Tako so se že povezali s Forumom za Pohorje, ki se zavzema reševanje ekoloških problemov v tem delu Slovenije. O njih je pred letošnjo skupščino spregovoril upokojeni gozdar Vanč Potrč iz Ruš, Nejc Jogan iz ljubljanske biotehniške fakultete je opozoril na negativne vplive vetrnih elektrarn na floro in favno, Martin Šolar iz TNP pa je predstavil študijo, ki odsvetuje helikoptersko smučanje pri nas. Na skupščini so sprejeli letošnji program dela, ki predvideva tudi povečanje članstva. Lani so imeli 25 članov, letos pa se jih je pridružilo še 15 na Bledu. Vrste ljubiteljev gora bodo skušali še razširiti s somišljeniki, ki bodo opozarjali javnost na probleme in pomen varovanja gorske narave. Ob podpori slovenskim odpravam v tuja gorstva pa načrtujejo tudi pomoč pri ustanovitvi društva MW na Hrvaškem, za kar se je zanimal Stipe Božič kot gost na skupščini. S.S. Blegoš - Tradicionalnega pohoda seje letos udeležilo blizu 3000 planincev, ki so za najkrajšo pot s Črnega kala potrebovali vsaj 45 minut. Idejo za pohod je pred 26 leti predlagal Slavko Hren kot nadaljevanje Pohoda okoli Ljubljane. Ta je ob dnevu zmage, pohod na Blegoš pa naslednji dan. Slavnostni govor je imel Vodja za šport Občine Gorenja vas -Poljane Izidor Sclak. Poudaril je pomen planinstva kot najmnožič-nejšega dela civilne družbe. "Posebej bi rad izpostavil prostovoljno delo vseh v planinski organizaciji. To je vrednota, kije na žalost v današnji družbi potisnjena glo- Tekmovanje potrdilo uspešno delo Komenda - Med uspešnejšimi društvi in dejavnostmi v novi občini Komenda je poleg Konjeniškega kluba, gasilskih društev v okviru Gasilske zveze Komenda, Planinskega društva, Društva upokojencev in še nekaterih drugih tudi Lovska družina Komenda. Lovci s starešino Ivanom Peršinom so lani proslavili zlati jubilej uspešnega delovanja, pred nedavnim pa so v okviru občinskega praznika občine Komenda pripravili tudi zelo uspelo meddružinsko tekmovanje. Pri lovskem domu na Križu pri Komendi so se v streljanju na glinaste golobe in v tarčo srnjaka pomerili lovci iz številnih lovskih družin. Prireditelje in udeležence uspelega ter vzorno organiziranega tekmovanja je pozdravil tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec. A.Ž. boko vstran," je še povedal Selak. Na Blegošu smo opazili tudi župana Jožeta Bogataja. Predsednik Planinskega društva Gorenja vas Pavle Razložnik je posebej za Gorenjski glas povedal: "Srce našega društva je Planinsko zavetišče na Jelencih na 1183 metrih nadmorske višine. V zimski sezoni imamo tu organizirana dežurstva ob koncu tedna." Že naslednji teden bo potekala na Blegošu očiščevalna akcija članov PD Gorenja vas, /a september pa načrtujejo še Srečanje poljanskih planincev na Jelencah. Lastnik koče pod Blegošem je Planinsko društvo Škofja Loka, njihov predsednik Jože Stanonik pa nam je povedal nekaj besed o obnovi: "Lotevamo se projektov, da bi povezali vse prostore v koči v enega samega. Hkrati pa želimo urediti tudi lep pogled iz koče na Blegoš, ki ga sedaj ni. Že nekaj časa si prizadevamo tudi za napeljavo elektrike, saj imamo sedaj to urejeno prek sončnih celic in agregata, vendar slednji preveč onesnažuje okolje." V maju bo koča odprta ob sobotah in nedeljah, od prvega vikenda v juniju pa vse dni do konca septembra, ko preidejo na isti režim kot maja. "Navade planincev se spreminjajo. Tako sedaj hodijo v hribe vse leto, na nas pa letijo kritike /aradi zaprte koče od novembra do konca aprila. Seveda pa še vedno ostaja zavetišče na Jelencih, ki pa je streljaj od naše koče. V načrtu imamo postopno podaljšanje sezone," je za konec še povedal Stanonik. Boštjan Bogataj Abonma šestih filmov v "Filmskem četrtku" Dnevi za filmske bisere Z ameriško dramo V pasti se v četrtek v kinu Storžič v Kranju začenja pomladni filmski abonma. Gre za ciklus šestih izbranih filmov, poleg štirih ameriških, še mehiški in italijanski, ki so bili skoraj vsi po vrsti nominirani za oskarja, nekateri izmed njih pa so v zadnjem letu prejeli kar nekaj filmskih nagrad. Prvi film, ki ga bomo videli, je ameriška drama V pasti (In the bedrom), ki se ponaša s petimi nominacijami za oskarje 2002. Sicer film ni dobil niti enega, a se ponaša z množico drugih nagrad. Poleg tega ga odlikuje izvrstna igralska zasedba. Čez poletje se fant (igra ga Nick Stahl) v šolskih počitnicah vrača domov, da bi s honorarnim delom zaslužil za nadaljevanje šolanja jeseni. Ob tem je v stiku z mamo samohranilko (Marisa Tomei), njegova starša (Tom VVilkinson in Sissy Spaček) pa takrat še ne slutita, kaj se bo začelo dogajati ob koncu lepega poletja. Mehiški film Pasja Ljubezen je seveda nekaj povsem drugega kot "žajfnice", ki prihajajo iz teh krajev. Film je močna in večplastna pripoved o ljubezni, porazu, kazni in oddolžitvi. Tri različne zgodbe se združujejo v vsakdanjiku glavnega mehiškega mesta, v vseh pa je nekakšna rdeča nit pes. Človeške situacije so lahko zares nevsakdanje. Nagrada v Cannesu, v Ameriki pa so film že označili za prvo klasiko novega desetletja. Tudi ameriški triler Memento je lani pobral precej nagrad. Zgodba, postavljena v te- Sean in Michelle v filmu Moje ime je Sam. mačno ozračje Los Angelesa nam govori o tipu (igra ga Guy Pier-ce), ki nosi draga oblačila znanih kreatorjev, vozi najnovejšega ja- guarja, živi pa v cenenih obcestnih motelih, njegov edini posel je najti posiljevalca in morilca njegove žene in se mu maščevati. Ampak... naj od tu naprej film ostane še nerazkrit, saj je eden tistih filmov, ki "stojijo" na veliki skrivnosti. Notranje doživljanje v gibu Minuli teden je bila v Prešernovem gledališču v Kranju zanimiva plesno gledališka predstava Občutno občasno avtorjev in plesalcev Mateja Kejžarja in Gregorja Luštka. Gledalce sta skozi sodobni ples popeljala v intimni svet doživljanja. Kranj - Predstava Občutno občasno je nastala kot plod intenzivnega dela štiri mesečnega sodelovanja obeh plesalcev, ki se že okrog deset let ukvarjata s sodobnim plesom. Imata isti načui plesnega komuniciranja in umetniške življenjske usmerjenosti. V sodobnem plesu sta našla možnost izražanja notranjega doživljanja posameznika, saj želita dati gledalcu tudi delček njunega notranjega doživljanja, osebnega intimnega sveta, pri katerem razgalita svoji duši. Ob tem sta svobodna, saj dovolila živeti tudi svojemu notranjemu svetu, zato njun ples ni le serija naučenih kontinuiranih gibov in koreografije. Čeprav je tudi ta predstava od začetka do konca zasnovana kot jedro zaporednih insertov, ki jih plesalca doživljata ob spremljavi glasbe in ritma na bobnih, pa si dovolita Še zadnje razstave bienala Kranj - Bienalc mesta Kranja te dni prehaja v sklepno fazo, saj bodo v prihodnjih dneh odprte še zadnje tri razstave iz spremljevalnega programa. Tako bo v sredo, 15. maja, ob 14. uri, v Galeriji Elektra v Kranju, odprtje razstave del Zmaga Puharja, naslednji teden, 22. maja, ob 20. uri, pa v Cafe Galeriji Pungert razstava del Nejča Slaparja. Osrednji dogodek bo nedvomno ta četrtek, 14. maja, ko bo ob 18. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav v Kranju odprtje razstave del akademskega slikarja Rudija Skočirja. Ob tem bomo razglasili tudi rezultate akcije Gorenjskega glasa in Bienala, v kateri so naši bralci izbirali avtorja, katerega dela, razstavljena na Bienalu oziroma spremljevalnih razstavah, so bila njim najbolj všeč. Največ glasovnic je prišlo na ime Nejča Slaparja, sledijo Klavdij Tutta, Boni Čeh, Metka Krašovec, Igor Pustovrh... Medtem ko bo Nejč Slapar prejel odkupno nagrado Gorenjskega glasa, bo Likovno društvo Kranj glasovalcem namenilo vsakemu po eno delo kranjskih slikarjev. Izžrebani so bili Brane Kalan iz Drulovke, Jožica Kancilija iz Britofa in Mirni Rotar iz Podnarta. I.K. tudi navdihe čiste inspiracije trenutnega osebnostnega doživljanja in improvizacije. Matej in Gregor sta o predstavi povedala naslednje: "K predstavi smo pristopili celostno, saj sva kot nosilca ide- Pesem nas druži Kranj - V četrtek, 16. maja, ob 20. uri, bo v Kulturnem domu v Stražišču letni koncert Obrtniškega MPZ Dr. Janez Blei-weis iz Kranja. Zbor bo predstavil repertoar slovenskih narodnih in umetnih pesmi, izmed katerih so jih več kot polovico izdali tudi na cd plošči z naslovom Pesem nas druži, ki jo bo mogoče na koncertu tudi kupiti. Kot gost bo nastopil domači MePZ Svoboda iz Stražišča. I.K. Četrti film Moje ime je Sam je spet nekaj na temo družine, gre namreč za ganljivo in bridko zgodbo, ki govori o očetovi predanosti svoji hčeri. Družba ga je označila za duševno motenega, kljub temu pa mora on prepričati poroto, da je nesebična ljubezen nekaj najdragocenejšega, kar oče lahko podari svojemu otroku... Odlično igro glavnega igralca Se-ana Penna (nominacija za oskarja) dopolnjuje ženska igralska zasedba: Michelle Pfeiffer, Laura Dern, Dianne Viest.... Črno bela (pišem o filmski tehniki) zgodba o strasti, zločinu in kazni se imenuje Mož, ki ga ni bilo, podpisal pa jo je uveljavljen režisersko sce-narijski tandem brata Cohen. Zgodba je postavljena v leto 1949, glavni junak Ed je nezadovoljen s svojim življenjem, v ženini nezvestobi pa vidi priložnost za izsilje- je predstave upoštevala tudi pripombe in predloge soustvarjalcev, avtorja glasbe Alda, bobnarja Marjana, ter "Iučkarjev". Predstava govori o nas štirih, ujetih v ta prostor in čas. Skušamo predstaviti in izraziti naš način razmišljanja. Uporabili smo improvizacijo, ki izpostavlja naključja in slučaje, ki nimajo repe-tativnega pomena, glavno sporočilo predstave pa se kaže prav preko teh ponavljajočih se elementov. Imamo neko fuzijo in kaos med redom in absolutom. Gre za način človekovega reagiranja in komuniciranja. Tu ni stavkov in besed, je samo način izražanja občutkov. Pojavijo se emocije, ki oblikujejo gib, nato komunikacija s soplesalcem in transformacija občutka za prostor in čas v katerem sva ter kaj nama dajeta. Nimava zgodbe, na katero bi se naslanjala, ampak jo v tistem trenutku gradiva. Oba izhajava iz glasbe. Opažava, da so ljudje po plesiščih zelo zadrti in zapeti v izražanju svojih emocij skozi najbolj sproščujoči način gibanja. Vendar je to osvobajajoče. In zato gre za to, kako razviti ta način komuniciranja." Gledalcem sta zato želela popeljati skozi svoje notranje doživljanje in jim pokazala pogum in svobodo sproščenega notranjega izražanja in doživljanja intimnega sveta, ki je lasten nam vsem, a tako prepogosto zablokiran z predsodki in zapetostjo. Katja Dolenc 1 2 3 4 5 6 7 8š 9 ■ 11 N I Ž j E o B R E S T 12 I [i iT. I ti*vi■ i • t- i .1t-\\ ;<•] i« w ii -> \-t ' •vi 1 IT," T"« i . I^HH 13 ■ 14 S 15 16 ■ 17 T 18 BBBMaK»li(T»i ■ »TH7i"MBHBBBBBBBBBBBHBBI 19 20 21 .....'.......... L 22 \ IMELDA n R i 1 K R E D I 24 25 T ■ vanje, kar bi znalo v njegov življenjski vsakdan prinesti spremembe. Za ta odličen črni film, ki se žanrsko giba med komedijo, dramo in kriminalko, je bil Joel Coen v Cannesu nagrajen za najboljšega režiserja. Zadnji film abonmaja je italijansko švicarska koprodukcija, romantična komedija Kruh in tulipani pa pripoveduje Rosaldi, ki se je odpovedala študiju in službi, da bi se posvetila gospodinjenju in vzgoji sinov. Siten mož, zadirčna sinova in pomanjkanje časa zase kulminira v točki, ko jo družina pozabi na avtocestnem počivališču. Končno lahko zaživi po svoje... Filmski četrtki bodo potekali do 20. junija, da kupce abonmajev pa so v Kinu Kranj ponudili tudi ugodne cene, 3.600 tolarjev za vse predstave. Igor Kavčič Četrt stoletja slikarstva Borisa Jesiha Jesenice - V Kosovi graščini je na ogled pregledna razstava del slikarja Borisa Jesiha. Njegova dela v mešani tehniki in barvni litografiji predstavljajo svojevrstno združevanje insertov pejsaža, barv in črt v tankočutno izraznost. tativna dela, ki jih je slikar napravil v 25 letih svojega ustvarjanja. Prva dela so bila napravljena v barvni litografiji in predstavljajo čiste izreze senzibilnih pejsažev z motivi smrekovega gozda, jablane in vodne krajine, ki jih je zaslediti tudi v mešani tehniki kasnejših del, vendar se v njih pojavljajo le Se kot motivi pop ikone, ki se ponavljajo kot eden od elementov sredstev izraznosti skupaj z barvo in črto v celovito sporočilno izraznost. Njegova dela so subtilna, tankočutna in lucidna. Skozi pregled je opaziti tudi serijo "rdečih" grafik z močno barvno nasičenostjo in udarno napisno sporočilnostjo, v zadnjih delih pa samostojno medsebojno povezovanje pop ikon, črte in barve. Razstava bo na ogled do 1. junija. Katja Dolenc Na razstavi del modernega slikarja Borisa Jesiha, ki je na Gorenjsko prispela iz Velenja, si je moč ogledati ključna in reprezen- Mlada čelista izvrstna Kristijan Krajnčan, Tilen Artač Tržič - V sklopu "mini turneje", šlo je za več nastopov po Sloveniji, sta se prejšnji teden mlada čelista Kristijan Krajnčan in Tilen Artač predstavila tudi v dvorani Glasbene šole Tržič. V uvodnem delu sta se mlada čelista najprej izmenjavala v samostojnih nastopih. Tako se je Gorenjec Kristijan Krajnčan predstavil z njemu priljubljenim J.S. Bachom in sicer 2. suito v D-molu ter z Variacijami na a struni N. Paganinija, njegov ljubljanski kolega Tilen Artač pa z delom Havdnovega Koncerta v C-duru ter Madžarsko rapsodijo R. Pop-perja. Vrhunec večera, to je z gromkim aplavzom potrdila tudi prijetno napolnjena dvorana GŠ Tržič, je bil nedvomno skupni nastop v zaključku, ko sta se predstavila s skladbo Viteški turnir za dva violončela, ki jo je posebej za njiju napisal Lojze Krajnčan. Kristijan Krajnčan je sicer dijak prvega letnika Gimnazije Ledina in Srednje glasbene in baletne šole z glavnim predmetom jazz bobni, že deveto leto pa igra tudi čelo, trenutno obiskuje 3. letnik srednje šole na GŠ Vič Rudnik v Ljubljani pri prof. Igorju Mitroviču. Isti profesor je tudi mentor Tilna Ar-tača, ki obiskuje 2. letnik Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Oba obetavna glasbenika sta doslej prejela že več nagrad in priznanj. I. K., foto: Gorazd Kavčič Pol stoletja Družine Ljubljana - S slovesno akademijo v veliki dvorani Narodne galerije so preteklo sredo, 8. maja, proslavili 50-letnico izhajanja slovenskega katoliškega tednika Družina. Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode v imenu Slovenske škofovske konference izročil direktorju in glavnemu uredniku Družine dr. Janezu Grilu in odgovornemu uredniku msgr. Fran-ciju Petriču Ciril Metodovo odličje, najvišje cerkveno odlikovanje. Nekdaj edini verski list v Sloveniji in od leta 1992 naprej edini katoliški tednik je prejel odlikovanje za pogumno obrambo krščanskih vrednot in vere in za prizadevanja za demokracijo in samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik na akademiji je bil zamejski akademik in pisatelj Alojz Rebula. Dejal je, da je tednik Družina še naprej spoštovan, ker je pošten, domoljuben, občutljiv za probleme časa in se zna izogibati skrajnostim, prav tako pa je k poštenosti dejanj poklican tudi slovenski kristjan. Opozoril je na paradoks, daje prav leta 1952, koje bil pri- Nadškof dr. Franc Rode podeljuje urednikoma Družine msgr. Franciju Petriču in dr. Janezu Grilu Ciril Metodovo odličje. tisk na cerkev najhujši, začela izhajati Družina. Oba govornika, urednika dr. Janez Gril in Franci Petrič, sta se spomnila tistega časa, ko je tedanji administrator goriške apostolske administrature dr. Mihael Toroš 7. maja leta 1952 dobil dovoljenje za izdajanje mesečnika Družina. Tako ga je ime- noval, da bi verne povezal v eno družino. Dotedanje Oznanilo je bilo konec maja istega leta prepovedano in je tako ostala samo Družina. Prvi urednik je bil dr. Jože Premrov. Oblast je izvajala hud nadzor, saj je bilo treba rokopise oddajati v tiskarno 12 dni pred izidom. Sestavki niso smeli biti podpisani. Papir je zagotavljala direkcija grafične industrije LRS. Leta 1965 so bile ustanoviteljske pravice prenesene na vse tri slovenske škofije. Število naročnikov je naraščalo do rekordne naklade 147.000 izvodov za Božič leta 1971. Leta 1973 je postala tednik, eden redkih katoliških v socialističnih državah. Groženj zaradi prenehanja izhajanja ni bilo več, nadzor nad vsebino pa se je nadaljeval in 4. številka, ki je izšla 26. januarja leta 1975, je bila zaplenjena. Objavljen je bil članek z naslovom Nočemo preštevanja, ki je opozarjal na kršenje pravic vernih. Njegov avtor je bil tedanji urednik dr. Drago Kle-menčič, vendar ni bil podpisan. Današnja Družina je sodobno urejena in se opredeljuje do verskih in družbenih vprašanj. §e naprej bo delovala za blagor vseh ljudi. Založba Družina, izdaja danes razen časopisa še deset revij in letno okrog 70 knjig. V njenem okviru deluje tudi Galerija, tiskovno središče in turistična agencija Trud. Jože Košnjek, slika Tina Doki Novi zvonovi v Bukovici Glavni gost je bil slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode. Botra velikega zvona sta bila Marko in Tomaž Potočnik, srednjega Mizarstvo Štibelj in malega zvona župan Igor Draksler. Bukovica - Priprave na težko pričakovani dogodek, dva zvonova so med prvo svetovno vojno pretopili v orožje, so se začele v začetku jeseni lani. Takrat so se odločili za zamenjavo dveh večjih železnih zvonov, vendar jim je strokovnjak mag. Matjaž Ambrožič svetoval zamenjavo vseh treh. Kot nam je pojasnil tukajšnji župnik Bojan Likar, sta bila za to dva razloga. "Mali zvon ima že častitljivo starost blizu 500 let in ga je po-1 trebno bolj čuvati že zaradi zgo-1 dovinske vrednosti," nam je povedal in nadaljeval: "Prav tako pa bi težko uskladili sozvočje z novima zvonovoma." V dneh pred slovesnostjo so domačini poskrbeli za posebno razpoloženje v vasi. Zav- zeli so se za postavitev mogočnih mlajev, okrasili cerkev ter«jwniir-JbgJLL&a predstavitev zvonovjpo *fcswrrvaseh, in sicer na^ll®|P s konjsko vprego. Po mnenju Bojana Likarja je nova pridobitev zbližala prav vse vaščane, saj so prav vsi zelo radi sodelovali. Še posebej pa je po- Svetniki in godovi Zofka, Izidor in Janez Nepomuk V soboto slovesno na Brezjah Brezje - V soboto, 18. maja, dopoldne bo v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah slovesna razglasitev sklepnega dokumenta plenarnega zbora (sinode) Cerkve na Slovenskem. Sklep o razglasitvi bo slovenskim škofom izročil posebni papežev odposlanec kardinal Jožef Tomko. Ker bo to izredno pomemben dogodek za katoliško Cerkev na Slovenskem, pričakujejo na Brezjah blizu 15.000 ljudi. Slovesnost bo na prostem pred baziliko, program pa se bo začel že ob 9.30. Osrednja svečanost s somaševanjem škofov in duhovnikov pa bo ob 11. uri. Za udeležence slovesnosti bo poskrbljeno. Organizirana bo zdravstvena služba, domači gasilci pa bodo v posebnem prostoru poskrbeli za hrano in pijačo. Parkirnina za osebne avtomobile bo 400 tolarjev, za avtobuse, ki bodo obiskovalce pripeljali na Brezje, nato pa parkirali v Mošnjah (za šoferje bo organiziran prevoz na Brezje) pa 1000 tolarjev. Število sedežev bo omejeno. Starejši romarji in invalidi bodo med slovesnostjo v baziliki. J.K. trebno izpostaviti ključarja Toneta Bernika in Leopolda Tuška ter Marka Potočnika, Jureta Štibelja in Svetislava Nikoliča. Za tehnično izpeljavo umestitve novih zvonov pa so poskrbeli strokovnjaki iz podjetja Feniks. "Sobotna slovesnost seje začela s pihalno godbo iz Škofje Loke, sledila je posvetitev zvonov pred cerkvijo, v kateri je sodelovalo res veliko ljudi," nam je povedal Likar: "Otroci so vlekli mali zvon v zvonik, dekleta in žene srednjega ter fantje in možje veliki zvon. Razen njih so sodelovali še mešani in otroški pevski zbor ter skupina deklet, ki so jih spremljali z glasbo." Na slovesnosti je navzoče nagovoril tudi dr. Franc Rode, ki je spodbudil ljudi k bolj ponosni izpovedi vere, ki naj se je ne bojijo pokazati tudi javno. Zahvalil se je domačinom za izpeljano akcijo, ki je znamenje njihove vere in še spodbudil ljudi, da bodo zvonovi klicarji k povezavi med njimi in bogom. Boštjan Bogataj Danes, 14. maja, ima god Bonifacij, mučenec, eden od treh "ledenih mož". Zgodovina pravi, da se je odrekel razuzdanemu življenju in postal kristjan. V Tarzu na ozemlju sedanje Turčije je umrl kot mučenec, kjer je zbiral posmrtne ostanke svetih mučencev. Jutri, 15. maja, bo godovala Zofija ali Zofka, mučenka. Ime izhaja iz grške besede "sofia", ki pomeni modrost. Sveti modrosti je posvečena znamenita cerkev Hagia Sofia v Carigradu, ki je bila spremenjena v mošejo. Zofija Rimska je kot vdova s tremi hčerami živela v Rimu. Vse so kot kristjanke umrle mučeniške smrti. Sicer pa je Zofija "mrzla, mokra Zofka ledena svetnica". Za kmete in vrtnarje je dan pomemben: šele po tem dnevu je varno dati cvetje na piano. Jutri bo prav tako praznik Izidorja Madridskega. Povsod ga častijo kot zavetnika kmetov in kmečkega stanu, zato ga upodabljajo kot kmeta z motiko, žitnim snopom in koso, ponekod pa tudi, kako z njim angeli orjejo njivo s parom volov. Danes godu-jejo tisti, ki jim je ime Zofka, Zofi, Sofija ali Sonja, Izidor, Izi, Dore in Dorče. Legenda pravi, da je delal Izidor vse življenje na kmetiji in je vsako jutro najprej molil, zaradi česar so ga drugi tožili, da ne dela. Ko ga je gospodar želel karati, je videl, kako Izidor odhaja iz cerkve, na njivi pa je oral angel z dvema voloma. Jutri bodo godovali tudi Halvard, zavetnik norveškega mesta Oslo, Rupert iz Bingena in Henrik iz Ebrantshausena. V četrtek, 16. maja, bodo godovali tisti Janezi, Ivani, Ivane in Ivanke, če niso vezani na Janeze, „.,ki jih i^mlfinalna obračuna. Na prvi tekmi sta igrali ekipi Mobitela Prul 67 in Preventa iz. Slovenj Gradca, komaj dobro "ustoličeni" državni prvaki ekipe Prul pa seveda niso Ob zaključku turnirja v Škofji Loki so za najboljšega igralca izbrali Sergeja Rutenka (Celje Pivovarna Laško), najboljši vratarje bil Igor Levšin (Termo), najboljši strelec pa Nenad Maksić (Prevent). Kot najbolj borben igralec se je izkazal Rok Bule (Termo). pustili presenečenja. Razen na začetku tekme so ves čas vodili in na koncu zasluženo zmagali 33:27 (16:12). Tudi na drugi tekmi je bilo možnosti za presenečenje malo. Desetkratni zmagovalci Pokala Slovenije, ekipa Celja Pivovarne Laško, je bila za domačine, ekipo Terma, sicer izziv, vendar pa na koncu kaj več kot častnega poraza z. rezultatom 24:29 (11:17) niso uspeli doseči. Je pa bila njihova igra dobra napoved za prvi nedeljski obračun v dvorani Poden, ko sta se za tretje mesto pomerila Termo in Prevent. Obe ekipi sta skušali dokazati, da s kvaliteto skušata slediti Prulčanom in Celjanom, izkazali pa sta se tudi z veliko borbenostjo in željo po zmagi. Na koncu so zasluženo slavili domači rokometaši Terma, ki so imeli tudi veliko podporo domačih navijačev. Rezultat je bil 29:22 (16:12). "Res sem lahko zadovoljen s svojo ekipo, saj so fantje igrali po svojih najboljših močeh. Včeraj smo se dobro upirali ekipi Celja, danes smo zanesljivo premagali močno ekipo Preventa in zasluženo smo osvojili tretje mesto," je po koncu nedeljskega srečanja poudaril trener ekipe Terma Ilija Puljevič, ki je tudi sicer zadovoljen z izkupičkom Ločanov v letošnji sezoni: "Mislim, da smo - glede na slovenski rokomet-llija Puljevič ni prostor - letos v naši ekipi naredili več, kot je bilo realno pričakovati. Je pa res, da so bila morda pričakovanja tukaj doma, v Škofji Loki še večja. Mislim, da smo že z. uvrstitvijo v "final four" dostojno zastopali klub in mesto, pa tudi v državnem prvenstvu smo, kljub sedmem mestu, zbrali deset točk več kot lani in več, kot smo jih pričakovali. Ekipa je pokazala, da je res perspektivna," pravi trener Ilija Puljevič, ki pa ob koncu sezone bržkone zapušča Škof j o Loko. "Mislim, daje 99,9 odstotka možnosti, da v Škofji Loki ne ostanem več, saj nikakor nisem zadovoljen s ^ sodelovanjem z upravo kluba. Želim si, da bi bilo delo bolj načrtno, da bi že pred iztekom sezone dobil smernice za novo. Tako pa tega še ni nič, moje ambicije pa SO večje in najbrž se poslavljam od Škofje Loke," je še povedal trener Ilija Puljevič. V tekmi za naslov pokalnega zmagovalca med ekipama Mobitela Prul 67 in Celjem Pivovarno Laško je bilo kar nekaj preobratov, vendar pa nobena ekipa drugi ni ušla za neulovljivo prednost. Na koncu so, z nekaj Športne sreče, ki je pač na strani boljših, z rezultatom 27:26 (12:13) slavili državni prvaki in ekipi Celja Pivovarne Laško vzeli še naslov pokalnih prvakov Slovenije. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Katančevo moštvo na Gorenjskem Brdo - Pretekli teden so se na Brdu pri Kranju zbrali na zadnjih pripravah pred odhodom na svetovno nogometno prvenstvo člani slovenske državne reprezentance. Brdo je že tradicionalno zbirališče Katančevcga moštva pred pomembnimi tekmovanji. Konec meseca se namreč v Južni Koreji in na Japonskem že začenja svetovno prvenstvo, slovenska reprezentanca bo tja odpotovala že teden pred začetkom. Naši nogometaši med treningom na stadionu za Bežigradom. Srečko Katanec je povabil na Brdo 23 standardnih nogometašev. Dejal je, da tudi v primeru poškodb ne bo klical novih igralcev. Očitno zaupa preizkušenim igralcem. Nogometaši imajo vsako dopoldne na Brdu zahtevne kondicijske priprave. Telesna pripravljenost naj bi bila slabša plat moštva. Popoldne pa je običajno na sporedu vadba z žogo. Igralci pravijo, da so priprave res težke in daje na Brdu in v Ljubljani zelo malo priložnosti za počitek. Srečko Katanec se z rezultati ne obremenjuje. Zanje je važna predvsem igra. Če bo dobra, bodo tudi rezultati. J.K., foto: Gorazd Kavčič Naklo kar zmaguje Kranj - Nogometaši v 1. gorenjski ligi so od prejšnje do te sobote odigrali kar tri kroge. Na lestvici po 22. krogu sicer še vedno vodi ekipa Železnikov z 42 točkami, ekipa Nakla pa se je po zaporednih zmagah ekipi iz Selške doline približala vsega na eno točko razlike. Rezultati 20. kroga: Polet - Ločan 0:3, Lesce - Naklo 3:4, Visoko -Sava 2:1, Kranjska Gora - Alpina 1:0, Velesovo - Železniki 2:1. Rezultati 21. kroga: Ločan - Velesovo 2:1, Železniki - Kranjska Gora 7:0, Alpina - Visoko 4:2, Sava - Lesce 5:2, Naklo - Polet 2:0. Rezultati 22. kroga: Naklo - Ločan 1:0, Polet - Sava 1:0, Lesce - Alpina 1:2, Visoko - Železniki 3:2, Kranjska Gora - Velesovo 2:2. To soboto, 18. maja, bo na sporedu 23. krog. Tekme se bodo začele ob 17.30 uri, pari pa so: Alpina - Polet, Ločan - Kranjska Gora, Velesovo - Visoko, Železniki -Lesce, Sava - Naklo. V 2. gorenjski ligi je bil odigran 14. krog. Rć/.ultati: Podgorje -Preddvor 0:4, Bohinj - Horvej Jesenice 1:1, Hrastje - Kondor 5:1, Bitnje - Trboje 2:1, Podbrezjc so bili prosti. Na lestvici vodi ekipa Horve-ja Jesenic s 35 točkami, Bitnje na 2. mestu ima 25 točk, tretja pa je ekipa Bohinja z 21 točkami. To soboto, z začetkom tekem ob 17.30 uri, bo na sporedu 15. krog. Pari so: Trboje - Hrastje, Kondor - Bohinj, Horvej Jesenice - Podgorje, Preddvor - Podbrezjc, Bitnje so prosti. F.P. Ekipa Terma je v tekmi za tretje mesto premagala Preventa in dosegla enega največjih uspehov škofjeloškega rokometa. ODBOJKA Bohinjskim veteranom prvič zmagovalni pokal Kranj - Odbojkarski veterani Triglava so v športni dvorani na Planini organizirali 10. turnir gorenjskih veteranov v odbojki. Udeležilo se gaje šest ekip, ki so bile razdeljeni v dve skupini. Rezultati skupina A: Bohinj - Mokronog 2:1, Kamna Gorica - Bohinj 0:2, Mokronog -Kamna Gorica 0:2. Rezultati skupina B: Radovljica - Jesenice 0:2, Triglav - Radovljica 2:0, Jesenice - Triglav 2:0. Za prvo mesto sta se pomerili ekipi Bohinja in Jesenic, zmagali pa so Bohinjci in domov prvič odnesli največji pokal. Kamna Gorica je osvojila 3. mesto, Triglav četrto mesto, Mokronog 5. mesto in Radovljica 6. mesto. Turnir so omogočili: Zavarovalnica Triglav OE Kranj, Miš Maš Britof, Mega Britof, gostilna Krištof Predoslje, TT šport Golnik in nekateri drugi sponzorji. Organizatorji se vsem zahvaljujejo za pomoč in vabijo tudi na 11. turnir, ki bo predvidoma v drugi polovici aprila 2003. Tudi letos odbojka na mivki Kranj - Odbojkarska zveza Slovenije bo tudi letos organizatorica turnirjev odbojke na mivki "SIEMENS MOBILE Beach Volley Cup 2002". Prvi turnir bo od 27. do 30. junija v Izoli, sledili pa bodo turnirji v Novem mestu, Slovenski Bistrici, Kamniku in za konec znova v Izoli. Na zadnjem turnirju bodo nastopile le najboljše ekipe iz prejšnjih turnirjev in takrat (4. avgusta) bosta znana tudi tudi letošnja moška in ženska državna prvaka v odbojki na mivki. V.S. ATLETIKA_.______ Tina Čarman v dveh dneh dvakrat zmagala Kranj - Minulo soboto in nedeljo so atleti in atletinje Triglava nastopili na dveh tekmovanjih. Najprej so v soboto tekmovali na mednarodnem mitingu v Novi Gorici, kjer je med pionirji na najvišji stopnički kar dvakrat stal Jurij Demšar, ki je zmagal v teku na 60 metrov in 300 metrov. Na najvišjo stopničko je stopila še Nuša Perčič v skoku v daljino. Med starejšimi seje najbolj izkazala Tina Čarman, kije zmagala v skoku v daljino. Med članicami je na stopničke stopila še Neža Hafner v teku na 1000 metrov. Tina Čarman seje nato izkazala še v nedeljo na mednarodnem mitingu v Slovenski Bistrici, kjer je s preskočenimi 617 centimetri prepričljivo zmagala. V.S. ROKOMET Igrajo samo še dekleta Kranj - S finalom pokala se je končala sezona v moškem rokometu. Edine, ki še niso končale s prvenstvom, so dekleta, ki igrajo za uvrstitev od petega do desetega mesta in 1. B ligašice. Dokaz, da je prvenstvo predolgo, so prav rezultati zadnjih tekem v skupini, ki igra za obstanek, čeprav je vse že zdavnaj znano. Rokometašice Save so tokrat izgubile v Škofijah z 41-30. Kar 71 golov govori, da so igralke samo tekale gor in dol in zabavale gledalce. Koristi od nastopa pa ni bilo nobenega. V nekaj boljšem položaju so 1. B ligašice, ki pa prav tako nestrpno čakajo na konec prvenstva. Edini gorenjski predstavnik, Planina Kranj, je gostovala v Zagorju in izgubila s 23-18. Ob koncu prvenstvenih bojev bodo Savčan-ke sedme, Planina osma. M. D. www.gorenjskaonline.com Golfska reprezentanca v novi obutvi Pokrovitelj slovenske golfske reprezentance je postala kranjska Planika z golfsko obutvijo Masten • Bled - Na Golf igrišču Bled seje minulo soboto predstavila slovenska golfska reprezentanca z demonstracijo golfskih udarcev, pripravili pa so tudi predstavitev prve slovenske golfske obutve. Planika iz Kranja je namreč postala sponzor slovenske golfske reprezentance in celotno ekipo je opremila s čevlji iz svoje najnovejše kolekcije Master. Kot je povedal selektor slovenske reprezentance Marko Štirn, je v reprezentanci deset članov, in sicer Uroš in Aleš Grcgorič, Miha Studen, Matjaž Gojčič, Nina Nad-ler, Gaber Bernik, Grega Perne, Sebastjan Ajster, Miha Vidmar in Tim Gornik. Večina članov je Gorenjcev, eden je iz Mokric, eden pa s Ptuja. Prvih pet članov je starih od 19 do 23 let, medtem koje drugih pet mlajših članov, trije LOKOSTRELSTVO Dejan Sitar zmagovalec Poreča Kranj - Prejšnji teden je v Poreču potekalo prvo letošnje tekmovanje za Veliko nagrado. V močni evropski konkurenci so se izkazali tudi naši lokostrelci in lokostrelke, najbolje pa je šlo aktualnemu svetovnemu prvaku (in od prejšnjega tedna tudi rekorderju) Dejanu Sitarju iz Dvorij pri Cerkljah, ki je s sestavljenim lokom ugnal vse konkurente in na koncu zasluženo slavil. Tudi ekipno je zmagala naša reprezentanca v postavi: Dejan Sitar, Tevž Grogel in Tomaž Hodnik. Naša ženska ekipa je v finalu izgubila proti Nemkam in osvojila srebrno kolajno, bronasto pa si je pristreljala Saša Cvetko. V.S. imajo štirinajst let, najmlajši pa samo enajst let. Po Štirnovih besedah so bili vrsto let brez pravega podmladka, zdaj pa so uspeli vzgojiti nekaj mladih reprezen-tantov, ki bodo lahko še vrsto let nadaljevali tekmovanja na najvišji ravni. V letošnji sezoni reprezentanco, ki jo vodi eden nekdanjih najboljših evropskih igralcev golfa Španec Pako, čakajo tri pomembna tekmovanja. Konec junija jih čakajo kvalifikacije za evropsko ekipno prvenstvo, konec avgusta individualno evropsko prvenstvo na Portugalskem, vrhunec sezone pa bo oktobra v Male- ziji, kjer bo potekalo svetovno ekipno prvenstvo. V ekipo se bodo uvrstili trije reprezentanti, ki se bodo najbolje odrezali v kvalifikacijskih tekmah. Pokroviteljstvo nad reprezentanco je letos prevzela kranjska Planika z golfsko obutvijo Master. Gre za prvo slovensko blagovno znamko golfske obutve, s katero naj bi po besedah predsednika uprave Planike Milana Bajžlja prodrli v 15 do 18 držav. V prihodnje naj bi bil prav program golfske obutve eden od nosilnih programov tega kranjskega podjetja. Urša Petrnel, foto: Gorazd Kavčič V teku slavila lanska zmagovalca Na 6. Megasrčkovem teku po ulicah Kranja sta tako kot lani zmagala Lidija Perše in Boštjan Hrovat. KOLESARSTVO Petrov zmagovalec slovenskega "toura" Kranj - Minula nedelja je bila v Kranju v znamenju rekreativnega športa. Najprej so se dopoldne tekaški navdušenci pomerili v 6. Megasrčkovem teku po ulicah Kranja, popoldne pa se je uspešno odvil že 9. Pokal Radia Kranj v hitrostnem rolanju. Obe tekmovanji sta bili organizirani v okviru prireditve Teden mladih v Kranju. Pokal Radia Kranj na rolerjih pa je bil hkrati tudi prva od treh letošnjih družabnih prireditev Ro-ces turneje 2002, ki jih organizira Asa Naklo. Preostali prireditvi bosta na Bledu (8.. junija) in v BTC Ljubljana (15. junija) V tekmovanju na rolerjih se je na krožni dirki pomerilo okoli 80 rekreativcev in dvanajst družin. Otroci so morali prevoziti tri kroge, dolge cca. 350 metrov, v mladinskih kategorijah so tekmovalci štirikrat obkrožili župnijsko cerkev in poštno stavbo v centru mesta, člani pa šestkrat. Zmagovalci po kategorijah so: Uroš Košir iz V nedeljo so se v Kranju rolale vse generacije. bolje odrezala družina Sukalo iz Kranja, največ aplavza in pozornosti pa so gledalci namenili sedemčlanski družini Jelovčan iz Nakla, ker je bila letos najštevilčnejša udeleženka tekmovanja. "Letos drugič sodelujemo na tej Tržiča (člani), Matic Kogovšek iz Nakla (mladinci), Aleš Stopar iz Kranja (dečki), Vesna Fister iz Podnarta (članice), Vesna Fabjan iz Besnice (mladinke) in Tina Ravnikar z Jesenic (deklice). Med dvanajstimi družinami se je naj- prireditvi in je prav zabavno. Sicer pa se vsa družina večkrat skupaj spravi na rolanje, da v večernih urah napravimo krog okoli Nakla. Sicer pa priporočam vsem, tudi politikom, več druženja in prijateljskih odnosov, da bodo boij spoštovani in bodo tudi sami sebe bolj spotovali," je povedal oče Igor, nato pa je z ženo Karmen, sinovi Nejcem, Juretom, Lukom in Načetom ter hčerko Leno odhitel na porcijo sladoleda. Na 6. Megasrčkovem teku po ulicah Kranja sta v skupni kategoriji slavila lanska zmagovalca -Boštjan Hrovat med moškimi in Lidija Perše med ženskami, ki sta tudi popravila lanska rezultata. Tekmovale so tudi šole. Med osnovnimi šolami sta vsaka v svoji kategoriji zmagali ekipi OŠ Stražišče in Jakoba Aljaža iz Kranja, med srednjimi pa ekipi Gimnazije Kranj in Srednje biotehniške šole Kranj. Simon Šubic, foto: Tina Doki Na cilj šeste etape v Kranj je prvi pripeljal Boštjan Mervar. Kranj - S sedmo etapo se je v nedeljo popoldne končala letošnja kolesarska dirka Po Sloveniji. Na končni cilj v Novo mesto je najhitreje prikolesaril član ekipe Mapeia Filippo Pozazzo, ki je v ciljnem sprintu ugnal Boštjana Mervarja, in Italijana Genolimuna, kot četrti pa je v cilj pripeljal Savčan Matej Stare. Sicer pa je deveti zmagovalec dirke Po Sloveniji postal Rus Jevgenij Petrov iz ekipe Mapeia, ki si je odločilno prednost nabral v peti etapi na cilju v Ajdovščini. V šesti etapi, ki je potekala iz Nove Gorice prek Vršiča v Kranj, je zmagal Boštjan Mervar (PP-KT) pred našim tudi na koncu najbolje uvrščenim kolesarjem Deanom Podgornikom (HIT Casino). Kolesarji Save so svoj največji cilj - zmago v etapi - uresničili že na Ptuju, koje Marko Žepič prvi pripeljal na cilj. Sicer pa seje najvišje v končni skupni uvrstitvi med Savčani povzpel Uroš Šilar, ki je osvojil skupno 16. mesto. Vilma Stanovnik, foto: Tinta Doki Slovaki prvič svetovni prvaki Z zmago nad ekipo Rusije so slovaški hokejisti prvič osvojili naslov najboljših na svetu, naši hokejisti pa so v premiernem nastopu na svetovnem prvenstvu uspeli ostati med hokejskimi velesilami BALINANJE Kranj - S sobotno finalno tekmo med ekipama Rusije in Slovaške se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Tako kot večina tekem je bila tudi zadnja zanimiva prav do zadnje sekunde, na koncu pa so se z rezultatom 4:3 (2:0,1:1,1:2) prvega naslova svetovnih hokejskih prvakov veselili slovaški hokejisti. Za najboljšega igralca prvenstva so Poleg tega, da je bil Slovak Miro satan izbran za najboljšega igralca svetovnega prvenstva, je bil tudi najučinkovitejši strelec, saj je zbral kar 13 točk. S sedmimi točkami se je v deseterico najboljših vpisal tudi naš Marcel Rodman, ki je na lestvici zasedel osmo mesto. izbrali Mira Satana (Slovaška), za najboljšega vratarja Maksima Sokolova (Rusija), za najboljšega branilca Daniela Tjarnqvista (Švedska) in najboljšega napadalca Niklasa Hagmana (Finska). V tekmi za tretje mesto je že v petek zvečer ekipa Švedske s 5:3 (0:2, 3:1, 2:0) premagala gostitelje novega svetovnega prvenstva, ki bo konec aprila leta 2003 na Finskem. Prav Finci, poleg njih pa še Čehi in Avstrijci, pa bodo nasprotniki naše reprezentance na tem svetovnem prvenstvu. Končni vrstni red na prvenstvu: I. Slovaška, 2. Rusija, 3. Švedska, 4. Finska, 5. Češka, 6. Kanada, 7. ZDA, 8. Nemčija, 9. Ukrajina, 10. Švica, 11. Latvija, 12. Avstrija, 13. Slovenija, 14. Poljska, 15. Italija in 16. Japonska. Naši hokejisti pa drugo leto na Finskem ne bodo več novinci, kot so bili letos, zagotovo pa bodo tudi tam večino moči (znova) stavili na zmago nad reprezentanco Avstrije, saj so Finci in Čehi (zaenkrat) za naše še premočni nasprotniki. So pa naši hokejisti za uvrstitev na 13. mesto na Švedskem in predvsem za obstanek v družbi najboljših te dni prejeli veliko čestitk. V petek dopoldne jih je sprejela tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok ter jim ob čestitkah izročila tudi denarno nagrado 2.826.000 tolarjev. Nik Zupančič je ministrici izročil dres naše hokejske reprezentance, hokejsko palico in koledar Hokejske zveze Slovenije. Novi zmagi za Center in Huje Kranj - Konec tedna so balinar-ji v državnih ligah odigrali 2. krog. V super ligi je ekipa Huj s 15:9 premagala Skalo Casino Bar, ekipa Lokateksa Trate je bila s 14:10 boljša od Sloge, ekipa Centra Pekarne Vrhinka je z 9:15 premagala Jesenice, Jadran Hrpelje Kozina in Mlinar Padna pa sta se razšla z. rezultatom 3:21. Na lestvici s po dvema zmagama in šestimi točkami vodijo ekipe Mlinar Padne, Centra Pekarna Vrhnika in Huj. V 1. ligi je. ekipa Bistrice gostovala pri Balinčku in zmagala 6:18. Z dvema zmagama in 6 točkami je Bistrica v vodstvu. V 2. ligi - vzhod je ekipa Radovljice Alpetour s 17:7 premagala Zarjo, Planina je bila na gostovanju z 9:15 boljša od EIS Budni-čarja, Primskovo je z 20:4 premagalo Partizan Mengeš, Rogaška Crvstal in Duplica sta se razšla z neodločenim izidom 12:12, enak rezultat pa je bil tudi na srečanju med Tržičem in Velenje Premogovnikom. V.S. Mladi kolesarji v Križah Križe - V soboto so prizadevni organizatorja kolesarskega kluba Sava Kranj s pomočjo domačih organizatorjev pripravili tradicionalno kolesarsko dirko za dečke in mladince "Križe 2002". Več kot 200 mladih kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške se je v petih starostnih kategorijah pomerilo na krožni progi med Krizami in Žigan-jo vasjo. Najmlajši dečki C so tekmovali na 12 km dolgi progi, na kateri se je od domačinov iz Kolesarskega kluba Sava Kranj najbolj izkazal Tomaž Šernek, ki je osvojil 2. mesto. V kategoriji mlajših mladincev se je prav tako z drugim mestom izkazal kolesar Save Vanja Piljojčič. Po pričakovanju je bila najbolj zanimiva dirka starejših mladincev, ki so tekmovali na 71 km dolgi progi. Že kmalu po startu so glavnini pobegnili štirje kolesarji, med katerimi sta bila tudi Savčana Filip Tišma in Vladimir Kerkez. Ubežniki so si kmalu privozili dobro minuto prednosti pred glavnino, ki je do cilja niso zapravili, tako da so o zmagovalcu odločili med seboj. V zadnjem krogu sta največ moči zbrala Savčana Tišma in Kerkez, ki sta osvojila prvi dve mesti. V šprintu glavnine pa sta bila najhitrejša še Savčana Gašper Pilar in Jure Cuderman, ki sta osvojila peto in šesto mesto. Pokale in medalje je najboljšim mladim kolesarjem podelil župan občine Tržič g. Pavel Rupar, ter obljubil, da bo občina Tržič še naprej podpirala tovrstna tekmovanja za mlade športnike. T.P. SMUČARSKI SKOKI V pričakovanju skakalnice Vilma Stanovnik VATERPOLO NAMIZNI TENIS PLEZANJE Ločanom ni uspelo Škofja Loka - Konec tedna so namiznotenisači in namiznotenisačice odigrali zadnje kolo v l.SNTL. V moški konkurencije naslov prvakov osvojila ekipa e-Kompenzacije Maribor, ekipa Križev pa je bila na koncu osma. Kvalifikacije za vstop v l.SNTL so igrali tudi fantje iz NTK Škofja Loka. ki pa so v odločilnem srečanju v Kopru z ekipo Škofij izgubili 6:2. V ženski prvoligaški konkurencije ekipa Merkurja zadnjo tekmo z ekipo Ilirije izgubila 1:6 in na koncu osvojila četrto ■_BBfc i mm Kljub razpoloženemu igralcu Klemenu Jazbiču Škofjeločanom ni uspel podvig in uvrstitev v elitno slovensko konkurenco. mesto. Prvakinje v ženski konkurenci pa bodo znane šele jutri, saj naj bi v ekipi Ilirije, ki je prva na lestvici, igrala napačno registrirana Kitajka Zhao. Zato se je ekipa Iskre Avtoelektrike pritožila in bo o končnem razpletu odločal izvršni odbor Namiznoteniške zveze Slovenije. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Škofjeločan Blaž Rant najboljši v Splitu Split - Prvi konec tedna po prvomajskih praznikih je v Splitu potekalo mednarodno tekmovanje v balvanskem plezanju. Medtem ko so dopoldanske kvalifikacije potekale v sončnem vremenu, je bil večerni finale zaradi slabega vremena nekajkrat prestavljen, nato pa doončno odpovedan. Tako so o končnem vrstnem redu odločale kvalifikacije. Pri fantih je med osemnajstimi tekmovalci zmagal Blaž Rant (PK Škofja Loka) pred Urhom Če-hovinom (AO Lj.-Matica) in Markom Rozmanom (Hrvaška), pri dekletih pa Maja Roboz (Hrvaška) pred Jasmino Cakiči (PK Škofja Loka) in Sandro Bukalič (Hrvaška), ki sta si razdelili 2. mesto. Ostale slovenske uvrstitve: 4. mesto je zasedel Aljoša Grom (AO Vrhnika), 7. Rok Žitnik in 12. Andrej Trobec (oba PK Škofja Loka). T.R. Za Živila Triglav še Andrej Belofastov » Kranj - Vaterpolisti so v soboto odigrali predzadnji peti krog drugega dela državnega prvenstva sezone 2001-2002. Do presenečenj ni prišlo, prvič pa je v tej sezoni za kranjski Triglav Živila zaigral Andrej Belofastov, brat dvojček vratarja Igorja, ki je tudi vratar članske izbrane vrste. V Mariboru so akademiki Branika srečanje odločili v svojo korist v prvi polovici srečanja, o zmagovalcu srečanja v Ljubljani pa ni dvomil nihče že pred igranjem tekme. V petem krogu drugega dela sta bila zelo strelsko razpoložena Alen Medic iz mariborskega Branika, ki je dosegel šest zadetkov in center kranjskega Triglav Živila Primož Troppan, ki je petkrat zatresel mrežo Olimpije. S petimi zadetki pa je Troppan povečal prednost pred zasledovalci na lestvici strelcev, kjer vodi s 42 zadetki. Rezultata: OLIMPIJA : TRIGLAV ŽIVILA 3:13 (1:4, 0:2, 1:4, 1:3), BRANIK : KOPER 10:7 (4:2, 3:1, 2:2, 1:2) Jože Marinček Kranj - Kranjski smučarji skakalci so nov olimpijski ciklus začeli z volilno skupščino. Novi (stari) predsednik je Jože Javornik, ki bo v naslednjem mandatu vodil dvajset članski UO SKK Triglav Kranj. Predsednik kranjskega kluba je v svojem poročilu še enkrat naštel uspehe kluba v lanski sezoni. Krona sta bila zanesljivo medalji na OI in MSP. Da so člani kluba lahko dosegali take uspehe, je bilo potrebno zbrati več kot 44 milijonov tolarjev. Podobno vsoto bo potrebno zbrati tudi za naslednjo sezono. Volilni skupščini so prisostvovali tudi gostje. Prišla sta predsednik in podpredsednik SZS, Stane Valant in Janez Bukovnik, podžupan MO Kranj Štefan Kadoič in trener A reprezentance, Matjaž Zupan. Predsednik krovne organizacije je v nagovoru dejal: "Najbolj sem vesel pogleda na prvo vrsto (tam so sedeli najmlajši), saj se vam ni treba bati za prihodnost kluba. Želeli bi si, da vas tudi drugje v Sloveniji posnemajo in sledijo vašim uspehom. Veseli smo tudi dejstva, da bo Slovenija v Kranju kmalu dobila nov športni center in novo skakalnico, ki bo omogočil vsem še boljše pogoje za delo." Kranjski podžupan pa je dodal: "Kranj je bilje in bo športno mesto. Skakalci pa ste v samem vrhu po uspehih. MO Kranj je veliko pomagala pri izgradnji nove skakalnice, ki jo Kranj, Slovenija in tako uspešen klub potrebuje." Najbolj pa so bili prisotni športniki veseli vesti predsednika gradbenega odbora za izgradnjo nove skakalnice, Lojzeta'Gorjanca. "Zemeljska dela se bodo končala čez tri tedne, nato pa se začne betoniranje objekta. V pol meseca bomo dobili dovoljenje za izgradnjo žičnice, ki je že naročena in narejena ter konzervirana in čaka na postavitev. Pričakujemo, da bomo dobili tudi začasno dovoljenje za postavitev tribune za sodnike in trenerje. Zato sem prepričan, da lahko že naslednje poletje v Kranju gostimo poletni Grand Prix z najboljšimi skakalci. Ko bo vse gotovo, bomo dobili tudi tekmo za SP v zimskem terminu. Tekma v Kranju ni nikakršna konkurenca Planici, ki ima vsako zimo zagotovljeno tekmo na velikanki. Če imajo Nemci šest tekem SP, zakaj ne bi imeli v Sloveniji dve. Kljub birokraciji sem prepričan, da boste že letos jeseni lahko trenirali na novi skakalnici," je svoj nagovor končal Lojze Gorjanc in požel največji aplavz. M.D. Vabila, prireditve Skupščina HK Triglav Kranj - Hokejski klub Triglav Kranj pripravlja danes, 14. maja, redno skupščino z volitvijo novega vodstva kluba. Skupščina se bo v sejni sobi 15 Mestne občine Kranj začela ob 18. uri. Skupščina Športne zveze Škofja Loka - V predavalnici OŠ Škofja Loka Mesto bo ta četrtek, 16. maja, 5. redna skupščina Športne zveze Škofja Loka. Skupščina bo volilna, začela pa se bo ob 19. uri. Tek po Dovžanovi soteski - Športno društvo Jelendol - Dolina bo v soboto, 18. maja, organizator 12. teka po Dovžanovi soteski. Začel se bo ob 17. uri s startom pred gostilno Krvin na Slapu pri Tržiču. Za moške bo proga dolga 13 kilometrov, za ženske pa 6 kilometrov. Dodatne informacije po telefonu 031 375 306. V.S. GORENJSKI GLAS -14. STRAN ••••••• REPORTAŽA / info@g-glas.si Torek, 14. maja 2002 Žive slike ali body - painting Alenka pa po nagcih riše V podeželski sredini je završalo: "Ta pa po nagcih riše!" Body - painting med mladimi, po internetu ali po zahodnem svetu ni nič posebnega, pri nas, posebej na podeželju, pa je še vedno nekaj ekstravagantnega in šokantnega. Alenka ne riše le po modelih, ampak vodi tudi tečaje in pripravlja turistične spominke. Gozd Martuljek - 27-letna Alenka Peternel i/. Gozd Martuljka je imenitna risarka. Česarkoli se loti, ji uspe. Iz vsakega kamna, lesa ali drugega naravnega materiala ustvari pravo pravcato malo umetnino, kajti Alenki idej za umetniško oblikovanje nikoli ne zmanjka. Ideje za barvne kompozicije in motive kar vrejo na dan. Policajka Od kod prihajajo? Iz. Alenkine duše, iz njene sproščenosti in mladostne neobremenjenosti, iz njenega pozitivnega, optimističnega pogleda na svet in iz. narave. V kateri živi. Alenka namreč prebiva v enem izmed najlepših kotičkov slovenske zemlje, v Gozd Martuljku, pod mogočno Špikovo skupino in človek kar verjame, da od tam in prav od tam prihaja energija, ki jo Alenka nosi v sebi. Podpis na ploščice Alenka, ki že sedemi let vodi tudi tečaje risanja po Kranju in po Gorenjski, najraje riše na naravne materiale in na stvari, ki jih ljudje zavržejo. Neuporabnim predmetom povrne blisk in lesk ter jim vdahne dušo. Dajte, kupite najbolj enostavno stvar, bledo, sivo, neizrazito in položite jo pred Alenkin čopič - dobila bo barvne dimenzije in motive, o katerih se vam ni niti sanjalo. "Zakaj se pa tvoja sestra podpisuje na ploščice v kopalnici?" je vprašal znanec Alenkinega brata, ki je za kopalnico kupil navadne bele ploščice, Alenko pa prosil, naj ploščice barvno malo poživi. In Alenka je narisala tako kopalnico tihožitja, kot bi bila vzeta iz najbolj sodobne in najbolj elegantne italijanske revije. Kajpak se je podpisala, znanec je njen podpis opazil, ni pa vedel, da so originalne ploščice čisto navadne bele ploščice in da je kopalnica, ki je na ogled, naravnost mojstrsko Alenkino delo. Najbolj pa so jo presenetili italijanski gostje, ki so dopustovali v Kranjski Gori. Sredi Kranjske Gore je v živo risala na svilo, rute in šale, ko je skupina Italijanov opazovala njeno delo. Italijani kot Italijani: zato, ker so jim bili motivi tako všeč, so ji kar pulili rut-ke iz rok, čeprav jih je prepričevala, da se mora doma risanje malo še popeči, da vzdrži. Obljubila jim je, da jim zjutraj dostavi rutke v hotel Alpino. Alenka, ki ljubi lepo, je doma pod slivo nabrala nekaj sočnih sadežev in z rutkami napravila prelep naravni aranžma in jih v ranem jutru dostavila gostom v Alpino. Ni dolgo trajalo, ko so bučno potrkali na njena domača vrata in se ji osebno prišli zahvalit... Mimogrede: tako se dela turizem! Otroška duša, polna domišljije Alenka obžaluje, da se v Kranjski Gori v živo nič ne dogaja, ko pa bi vendarle lahko dobili kakšen "plac" in na njem prikazovali ročne in druge spretnosti. Saj so turisti željni tega, da kaj vidijo. Pri nas je vse res tako zapeto in zbiro-kratizirano: ne smeš prodajati domače potice, če ni ne vem kako pregledana in registrirana, ne smeš risati, peti, če nisi registriran kot d.o.o. in tako dalje. Alenka je v svoji maniri, da se vsaki še tako iztrošeni stvari da povrniti lesk in privlačnost, poslikala pročelje Krčme v Kranju, znancem otroško sobo, ki ji je bila osebno res zelo všeč. Mušnica in polžki in še kaj drugega, kar sodi v otroško domišljijo. Pa staro skrinjo in soba je zaživela, otroci se v njej imenitno počutijo. Poslovna ženska "Idej mi nikoli ne zmanjka, kaj vem, kar pridejo," pravi Alenka. "Nikoli jih ne zmanjka, vendar... Vendar je treba nenehno raziskovati, veliko hoditi v naravo, ki te napolni in navdahne* Kot potok moraš biti, potok, ki teče in teče. Kadar vodim tečaje, ljudem, ki bi radi risali, dam ideje in za njimi prihajajo nove in nove. Mislim, da je v meni dovolj domišljije, kaj vem, po tem sem verjetno še otrok, kajti otroci imajo obilo domišljije in idej in izrazov. Ne kar nekaj narisati, da se barve lepo ujemajo, slika mora zaživeti, da pritegne. Ko učim in spodbujam tečajnice vseh starosti, da naj rišejo pač tisto, kar v sebi čutijo, sem kar malo presenečena, kajti ne upajo si... Presenečena sem, da ima toliko žensk tako slabo mnenje o sebi, da niso samozavestne, da si preprosto ne upajo." Alenka ne le da sama riše na karkoli, Alenka tudi piše pesmi in članke za revijo UNIKAT. Alenka pa po nagcih riše In kako smo pravzaprav naleteli na Alenko? Po Zgomjesavski dolini se je šušljalo: "Ti," je šel pridušeni glas: "Alenka pa po nagcih riše!" Za podeželsko sredino je bilo nepojcmljivo, da nekdo sledi modernim trendom in se gre danes po internetu in po svetu dokaj razširjeni body - painting, risanje po golem telesu. Popolnoma neobremenjena Alenka se prisrčno zasmeji, ko jo domača sredina malo postrani pogleda, ker ve, da po čisto nagih puncah in fantih Alenka riše in vse poriše? Vse? Vse! Ima slabe izkušnje? "Sploh ne" pravi Alenka. "Le čemu pa ne bi sledil modernim trendom? S posebnimi, gledališkimi barvami se poslika vse telo in modeli se počutijo popolnoma oblečeni. Postopek traja do pet ur, Tigrica in Alenka koža diha in se potem zlahka umije. V Nemčiji so hostese po sejmih oblečene v barvo, pri nas pa je golota še vedno tabu. Modele rišem za diskoteke, piknike, tudi za Casino, napravili smo preizkus v Papa Joe v Kranjski Gori in odziv med gosti je bil nad vsemi pričakovanji. Risala sem tudi za A kanal in poslikana manekenka se je sprehodila po Intersparu v Ljubljani, kamera pa snemala odziv, napravila sem koledar s porisanimi modeli... Človeštvo se je v zgodovini vedno poslikavalo in se tako varovalo pred sovražniki, zdaj pa to postaja novodobna umetnost s posodobljenimi motivi. In kako bi bilo, če bi se tak model sprehodil po podeželski Kranjski Gori? "Mislim, da bi bil za turiste kar dobra poživitev in atrakeija," se smeji Alenka. Za turiste bi bila to krasna atrakcija, za domačine pa... No ja - ne bi se ravno zapirali v kamre, ampak bi kukali izza vogalov in spremljali sleherni korak... Darinka Sedej Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi Gremo v Ameriko "Mladi dirigent Andrej Žagarje dober organizator, poklical je mojega brata Stana in mu dejal, da se je z mano v Torontu že dogovoril. Meni pa je dejal, da se je v Chicagu že dogovoril. Tako sva oba pristala in šele kasneje ugotovila, kako sva se ujela," je med smehom dejal Florian Markun iz Toronta. "V zadnjih letih nas obiskuje vse več skupin, vsake smo seveda veseli, vendar program sestavimo za več kot leto vnaprej, da si razdelimo delo, saj veste, pri nas vse naredimo prostovoljno," pojasnjuje Florian Markun, predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora v kanadskem Torontu, doma s Kokriee pri Kranju. Za nas si je vzel kar nekaj dni časa, čeprav smo bili zanj 'dodatek'. "Nisem vedel, da ste tako dober pevski zbor, pridite še kdaj, le povejte nam dovolj zgodaj," je dejal ob slovesu. Zamisel je padla maja lani, po koncertu. "Gremo v Ameriko", je v šali dejal nekdo. Gremo, so se hecali naprej. Dirigent Andrej Ža- Dirigent Andrej Žagar in predsednica zbora Majda Bogataj sta imela z organizacijo turneje največ dela. gar je nazadnje le prikimal: "Zakaj pa ne". Čeprav je najmlajši, ima izjemno avtoriteto, ne samo pri petju, tudi pri vseh drugih stvareh, ki zadevajo mešani pevski zbor Lubnik iz. Škofje Loke. "Če Andrej reče, zdaj bomo šli pa naprej, potem gremo, sicer vsi počakamo," so mi jasno dali vedeti pevci takoj po prihodu v Ameriko. V mešanem pevskem zboru Lubnik prepeva 49 pevk in pevcev, predvsem iz Škofje Loke in okolice ter iz. drugih krajev, od Tržiča do Ljubljane. Pred tremi leti je praznoval dvajsetletnico obstoja in tedaj jih je zapustil dolgoletni dirigent Tomaž Tozon. Zboru se še vedno pozna Tozonova taktirka. Tega niti ne skrivajo, navsezadnje se je Žagar učil pri Tozo-nu, bil je njegov korepetitor. "Težko je najti pevovodjo, Andreja smo dolgo nagovarjali, končno je le pristal in veseli smo, daje tako, zelo je prizadeven in zelo smo zadovoljni z njim," pravi Majda Bogataj, ki je predsednica zbora že devet let. Andrej Žagar, ki zaključuje študij agronomije in obiskuje orglar- Leteli smo od Benetk do Pariza in od tam do Chicaga, podnevi, vreme je bilo lepo in razgledi z letala veličastni, zlasti na Grenlandijo in Labradorski polotok (na sliki). sko šolo v Ljubljani, je v petje zbora Lubnik vnesel nekaj novosti. Lahko rečemo, daje zbor hvaležno sprejel njegovo mladost. Prav presenetljivo je, kako sveže in mladostno zveni njihovo petje. Pevke in pevci so vendar v povprečju stari 50,2 let. "Zbor je že od vsega začetka dobra družba, peli bomo, dokler nam bo glas služil in dokler nas bo pevovodja maral," pravi Majda. "Res imamo srečo, nikomur se glas še ne zatrese," je dejala Ivana Prezelj, ki poje s takšnim žarom, da se dotakne tudi poslušalcev. Na zadnjem koncertu v Torontu, v slovenskem domu starostnikov, je pristopila medicinska sestra in me tiho vprašala: "Kdo pa je gospa z n primorje gradbinec gip tel : 271 10 00; fax: 271 10 15 Odločite se za kakovost. NO belo majico v prvi vrsti, ki poje z dušo in srcem?" Zdelo se mi je, da odgovora sploh ni pričakovala, saj je še tišje dodala, da je po petju podobna njeni pokojni sestri in pri tem ni mogla skriti solza v očeh. Na dvanajstdnevni turneji po ZDA in Kanadi, od 26. aprila do 7. maja, seje nabralo veliko doži- certa najavili v Gorenjskem glasu. Pričakoval sem, da bomo potovali na istem letalu in mi boste kakšno zapeli, toda ni vas bilo na letalu za Munchen. Morda mi bo uspelo Lubnik slišati sedaj, doma bom do 6. junija," je pripovedoval Slavko. Z rodnih Lučin v Poljanski dolini je na tuje odšel leta 1958. Sedaj Tudi na letalu ni bilo dolgčas, pevci so zapeli najbolj čedni stevardesi. vetij, moja beležnica je polna razgovorov z rojaki, fotoaparat je ohranil veliko zanimivih trenutkov. Še preden se mi je po vrnitvi uspelo pošteno naspati (časovna jmm^ i razlika me je mučila kar štiri dni) in začeti s pisanjem podlistka, je minuli petek na vrata Gorenjskega glasa potrkal naš naročnik Slavko Kavčič iz Toronta. "Pri nas so veliko govorili o koncertu zbora Lubnik, zelo jim je bil všeč. Sam sem prepozno izvedel zanj, škoda, ker niste kon- Slavko Kavčič je že v pokoju in večkrat se vrača v Britof pri Kranju, kjer je s pomočjo oglasa v našem časopisu pred leti kupil hišo. Verjetno bo tisto v Kanadi prodal, saj nima družine. "Nikoli nisem imel časa za ženitev," je dejal. Lahko mu verjamete, saj tam delajo cel dan, z dela se vračajo ob sedmih zvečer. Marsikdo nam je dejal: Ameriko imate doma! Slavko bo zboru Lubnik lahko prisluhnil na občinski reviji, ki bo 24. oziroma 25. maja. Če bo vrnitev v Kanado odložil za dva dni, bo 7. junija lahko prišel na letni koncert zbora Lubnik, ki bo seveda v Škofji Loki. Marija Volčjak (nadaljevanje prihodnjič) Alples - feniks pohištvene industrije Lani dosežene rezultate v Alplesu v Železnikih je mogoče označiti kot zgodbo o uspehu sicer izredno težke zgodbe prestrukturiranja pohištvenega kombinata. Enako količino pohištva danes izdela polovica manj ljudi, kot v najboljših časih. GOSPODARSKI KOMENTAR Železniki - Skoraj zagotovo ga ni Slovenca, ki bi v preteklem letu ne slišal za zgovorno reklamno geslo "Ko stanovanje postane dom!" in se ob tem ne bi spomnil na tovarno pohištva Alples v Železnikih. Po desetletju težkega preporoda postaja to podjetje zopet pojem za pohištveno industrijo, kar pomeni, da se uresničuje cilj: postati dominanten proizvajalec pohištva. Pogovarjali smo se z direktorjem Francem Zupaneem, ki je vodil tisto srčiko podjetja, ki je pokazala in uresničila rešitev za praktično vse. Iz Alplesa že nekaj let prihajajo dobre novice o okrevanju in vrnitvi, kot velikega proizvajalca pohištva, na trg. Kako poteka ta preporod? "Težave Alplesa so praktično enaka zgodba, kot pri skoraj vseh proizvajalcih pohištva po osamosvojitvi. Podobno kot Meblo, No-voles, Marles, smo bili lesnopredelovalni giganti, organizirani kot kombinati z. več kot tisoč zaposlenimi, orientirani na jugoslovanski trg, v izvoz pa le toliko, da smo lahko posodabljali strojno opremo in kupovali nujni uvoženi repro-material. Postavitev meja ob osamosvojitvi in s tem, razpad jugo tržišča, pa tudi zelo toga organiziranost v skladu s takratnim sistemom, so vsem povzročili ogromne težave in izredno težko pot prilagajanja novim razmeram, veliko izredno hudih travm, ki so prizadela mnoge ljudi. Ko razmišljam o tem, sem celo prepričan, da se o težavah te transformacije premalo ve in govori, in Slovenci bi morali biti bolj ponosni na to, da nam je tako korenite spremembe uspelo izpeljati v skromnem desetletju. Prepričan sem celo, da bi imeli v takih preizkušnjah tudi bolj razviti narodi več in veliko težav. Priznajmo si, da smo se Slovenci izkazali v fleksibilnosti in prilagodljivosti." industrija, da nam je prestrukturiranje uspelo po precej naravni poti. Trenutno je zaposlenih 330 delavcev, še približno 220 pa je takih, ki delajo za nas. Skupno torej okoli 550 ljudi izdela enake količine pohištva in drugih proizvodov, kot je pred petnajstimi leti izdelalo tisoč ljudi." Kako je z lastništvom ? "Dokončno smo se privatizirali šele lansko leto. V Alplesu je je oblikovala skupina 50 družabnikov, ustanovili družbo Klasika, d.o.o., ki je lani od razvojne družbe odkupila 67-odstotni delež. Seveda se tega nismo lotili na pamet, pač pa na osnovi temeljito pripravljene strategije, izdelane do leta 2005. Preveč zahteven in odgovoren je bil namreč ta prevzem, ki nas je povečal še za dvakrat, da bi se tega lotili brez natančno razdelane vizije na daljši rok. V sodelovanju z zunanjim sodelavcem smo pripravili temeljiti strateški dokument našega razvoja. Naš cilj je, da postanemo dominanten slovenski proizvajalec pohištva v srednjem in višjem cenovnem razredu, ki bo tretjino svoje proizvodnje prodal v Sloveniji, tretjino na trgih preostale nekdanje Jugoslavije in tretjino na drugih trgih v tujini. Pohištvo prodajamo pod lastno blagovno znamko, z izjemo programa po posebnih naročilih - na lanskem V industriji pohištva Alples, d.d., danes pri obdelavi treh vlačilcev iver-nih plošč na dan uporabljajo računalniško krmiljene stroje. Vendar je od nekdanjega Alplesa - delovne organizacije, v koterije delalo nad tisoč ljudi, ostala manj kot polovica? "Res nas je sedaj manj kot polovica, vendar je potrebno vedeti, da smo mnoge dejavnosti izločili in sedaj obratujejo samostojno. Tipičen primer je na primer Tor plama, ki deluje uspešno v širše dobro, izločila se je strojegradnja, obrat družbene prehrane, transport, trgovina itd. Vse to so dejavnosti, ki se danes opravljajo pač drugače - privatno organizirano, kar seveda pomeni, da imajo prebivalci te doline še vedno delo, zaslužek, pa čeprav niso več v Alplesu. Kot veste, je šla naša pot preko razvojnega sklada, z. vsemi problemi prisilnih upraviteljev od drugod, delno celo tudi preko stečajev. Odločilno je bilo, da se je v Alplesu samem - v delu Lesni program, ki mi je bil zaupan, zbrala skupina ljudi, ki je verjela, da je mogoče pretežni del Alple-sove proizvodnje rešiti, ohraniti uveljavljeno blagovno znamko in nadaljevati s proizvodnjo pohištva. Danes že lahko rečem, da nam je uspelo, da je Alples ponovno, čeprav manjši, prava pohištvena primer: audio in video omarice. Ob dilemi: optimalizacija ali rast. smo se odločili za rast, ki naj bi realno znašala nad 5 odstotkov letno. Znotraj podjetja uporabljamo tako imenovani strateški navigator, za uresničevanje in spremljanje vseh ukrepov, ki so potrebni za doseganje ciljev, ter metodo BSC - uravnotežen sistema kazalnikov, ki je tudi osnova za nagrajevanje." Kako je z razvojem in oblikovanjem, ki sta pri pohištvenih programi še posebej pomembna? "Za doseganja našega cilja: biti najboljši v razmerju med oblikovanjem in ceno, je seveda nujno, da imamo svoj dizajn, torej svoje arhitekte, ki poudarjeno skrbijo za obliko, uporabnost, prilagodljivost, nadgradljivost, ali kot pravimo: komponibilnost naši programov. Da lahko ponudimo kupcem z zelo različnimi željami resnično tisto, kar želijo in potrebujejo v čim krajšem dobavnem roku, je pomembna dovolj velika zaloga, dobra logistika, dobra montaža in servis z vsemi potrebnimi rezervnimi deli. Ne nazadnje je seveda pomembno tudi izobraževanje naših in trgovcev ter primerno oglaševanje." Kako ste poslovali v letu? "Lanske rezultate vsekakor lahko ocenimo kot zelo uspešne. Prihodki od prodaje so se povečali za 29 odstotkov, čisti dobiček za 49 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega za 21 odstotkov, kar vse je precej nad našimi, sicer ambiciozno zastavljenimi cilji. Posebej pomembno sem na zdi, da smo ohranili visoke tržne deleže, da se je povečala produktivnost in da smo pridobili certifikat ISO 9001. Približno polovico smo prodali doma (48,5 odstotka) in drugo polovico (51,5 odstotka) na tujih trgih. Dobro tretjino celotne prodaje smo uresničili na trgih nekdanje Jugoslavije, 11 odstotkov smo prodali v ZDA. ostalo pa v Rusijo, Slovaško, Madžarsko, Japonsko. Tajvan. Združene arabske emirate. Grčijo in Bolgarijo." Kaj pa letos, ko je tako veliko govora o recesiji? "Najprej naj rečem, da se strinjam z. ocenami, da se je recesija v svetu že končala, kar pa še ne velja za Fvropo, čeprav so tudi tu že znaki optimizma. Za čase recesije je značilno, da ljudje začnejo varčevati in odlagati nakupe. Nekatera znamenja še kažejo, da se po Rvropi zmanjšuje prodaja pohištva, celo za četrtino. Mi s popravljanjem naših planov navzdol ne bomo tako hiteli, kot to počenja naša vlada, pa čeprav je izvoz v nekaterih delih sicer upadel. Sploh pa je za našo panogo značilno, da je prodaja pohištva večja v drugi polovici leta. Podobno, kot se je Evropa pripravila na recesijo, smo se nanjo pripravili tudi mi. Pospešeno smo lani razvijali nov komponibilni program Diva za dnevne sobe, program za domače pisarne in novo družino audio in video omaric. Z novo ponudbo upamo, da bomo zapolnili vrzeli, ki bodo posledice recesije. Po dobri tretjini leta opažamo dobro prodajo au-dio-vidco omaric, velik upad pri opremi domačih pisarn, prodaja na slovenskem in jugo trgih pa je zadovoljiva. Še vedno upamo, da bomo ob koncu leta dosegli prodajo za 7,3 milijarde tolarjev oz. 12 odstotkov več kot lani." Že večkrat ste omenili jugo trge. So se potrošniki tam spomnili na Alples? "Ti trgi so zelo pomembni za nas, pri čemer izjemno uspešno prodajamo na Hrvaškem, vračamo se v Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Jugoslavijo. Blagovne znamke Alples tam niso pozabili, lahko rečemo, da uživamo imidž, ki si gaje Alples pridobil v preteklosti. Se pa seveda pozna majhna kupna moč oziroma koliko mednarodne donatorske pomoči iz tujine dobijo. Zavedamo se, da bo Srbija in Beograd ponovno postala središče Balkana, zato je tam potreben strateški nastop. Pripravljamo svojo ponudbo v trgovskem centru Merca-torja. navezujemo stike s tamkaj šnjimi trgovci in špediterji, sodelujemo z Lesnino. ki prodira na ta tržišča." Omenili ste skoraj 500 milijonov tolarjev čistega dobička. Ga boste razdelili lastnikom, ali vložili v razvoj? Zanima nas tudi, kakšne so plače v Alplesu? "Že ob prevzemu smo se lastniki dogovorili, da bomo sedem let ves dobiček vlagali v razvoj. Smo zaprta družba, ki ne kotira na borzi, in v tem obdobju ne bomo izplačevali dividend. Za plače lahko rečem, da so za 30 odstotkov višje od povprečja v panogi, že dve leti izplačujemo 13. plačo in za vse delavce je podjetje v celoti vplačalo dodatno pokojninsko zavarovanje." Za perspektivo vsakega podjetja so posebnega pomena kadri. Ali mislite tudi na to? "Seveda. Moram pa biti kritičen. Odkar so na srednjih šolah ukinili možnost opravljanja mature in s tem prehodnost na univerzo, se je zanimanje za te šole zmanjšalo in poslabšalo povprečje učencev, ki se odločajo zanje. Prepričan sem, da so bili učenci tehničnih šol, ki so nato nadaljevali študij na ekonomiji, organizaciji, managmentu in drugih smereh, v podjetjih zelo zaželeni in uspešni strokovnjaki, zato je zapiranje te možnosti velika napaka. Kadre načrtno izbiramo in motiviramo, saj imamo 35 štipendistov na vseh stopnjah in smereh, na domači osnovni šoli pa smo podprli tudi krožek za obdelavo lesa s katerim upamo, da bomo vzbudili zanimanje za lesarske poklice." e a Štefan Zargi Leteča valuta Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Letalske družbe po svetu svojim rednim potnikom podarjajo tako imenovane "nagradne milje", s katerimi lahko sebi ali svojim družinskim članom priletijo nagrado, najpogosteje v obliki brezplačnih letalskih vozovnic ali potovanj v višjem razredu. Slovenska Adria Airways seveda ni izjema, uporablja le nekoliko drugačno poimenovanje. Za lažjo predstavo si poglejmo primer. Potnik ekonomskega razreda na Adriinem letalu na letu v London in nazaj si lahko po sedanjih pravilih, povzetih s spletne strani, pridobi 1500 točk in mora za brezplačno vozovnico v istem razredu na isti progi zbrati 200(X) točk. Preprost izračun nam pokaže, da se vsa zadeva tudi zaradi omejenega roka tra janja točk ne izplača vsakomur. In vendar je na vsem svetu veliko letalskih družb in še mnogo več zbranih nagradnih milj, tako da nekateri že govorijo o novi mednarodni valuti. Nagradne milje, ki so jih letalske družbe svojim potnikom začele podarjati pred natanko 21 leti, imajo mnogo lastnosti pravega denarja. Zbiralci svoje nagradne milje zbirajo na posebnih računih in jih pre gledujejo prav tako vestno kot svoje bančne račune. Sodišča, predvsem ameriška, pogosto uporabijo stanje na računih zbranih nagradnih milj kot posebno postavko premožnenja v ločitvenih postopkih. Po nedavni anketi, objavljeni v britanskem tedniku The Economist, dve tretjini rednih letalskih potnikov smatra nagradne milje kot drugo najboljšo stvar takoj za gotovino, skoraj polovica pa jih meni, da bi morali računi nagradnih milj prinašati tudi obresti. Takšno razpoloženje pa se utegne kaj kmalu spremeniti. Nagradne milje so letalske družbe uvedle kot marketinški trik (precej podoben zdajšnji poplavi raznih trgovskih "kartic ugodnosti"), sčasoma pa so se razvile v cvetoč posel. Letalske družbe prodajajo milje svojim partnerjem, kot na primer izdajateljem kreditnih kartic ali agencijam rentacar, posledica česar je, da je približno polovica nagradnih milj zbrana na tleh in ne v zraku. Ob koncu letošnjega aprila je znašala svetovna zaloga še ne uporabljenih nagradnih milj 8500 milijard, ki so po povprečni ceni 6 ameriških centov za miljo letalske vozovnice tako vredne 500 milijard dolarjev. Primerjava s številom bankovcev in kovancev v obtoku po svetu uvršča valuto "nagradno miljo" na drugo mesto takoj za ameriškim dolarjem. Glede na trenutno letno stopnjo rasti 20 odstotkov naj bi zaloga nagradnih milj v dveh letih presegla fizično zalogo dolarjev. Centralni bankirji bi ob enaki stopnji rasti količini' denarja v obtoku, ki je v normalnih pogojih poltretjikrat manjša, precej slabo spali, če sploh. Dejstvo je, da letalske družbe tiskajo mnogo preveč svoje "valute ", saj izdajajo več nagradnih milj, kot bodo kadarkoli imele prostih sedežev na svojih letalih. Kot je znano, pa presežna monetarna rast lahko vodi do hiperinflacije in devalvacije. Letalske družbe se očitno tega zavedajo, saj jim droben tisk omogoča omejiti število prostih sedežev in po želji spreminjati svoja pravila. Tako lahko zvišajo število milj, potrebnih za brezplačen let (kar ne bi bilo prvič), ali pa omejijo rezervacije brezplačnih vozovnic po izboru potnikov. Oba ukrepa lahko štejemo za devalvacijo. Zato na koncu še nasvet vsem rednim potnikom letalskih linij po svetu: porabite svoje milje, dokler jih še lahko. Zakaj si ne bi izpolnili ene želje več? Z ugodnim dolgoročnim potrošniškim kreditom si lahko privoščite tisto, kar si že dolgo želite. Rok vračila je od enega do šestih let, denar dobite takoj. Konkurenčne obrestne mere. Informacije: Nova KBM, Agencija Žiri, Trg svobode 2, telefon: 04 5184 300 Izračuni na spletni strani www.nkbm.si r Nova KBM d.d. Žitu certifikat za ekološke izdelke Petnajst izdelkov Žitovega programa Natura je prejelo certifikat in naziv ekološki izdelek. Ljubljana - Minuli teden je Oddelek za kontrolo ekološkega kmetijstva pri Kmetijskem zavodu Maribor Žitu Mlini, d.o.o., ki je član Skupine Žito, podelil certifikat za ekološke izdelke programa Natura. Petnajst izdelkov programa Natura je prejelo certifikat in naziv ekološko živilo. Certifikat zagotavlja, da so bili izdelki predelani v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi živil. Družba Žito Mlini je morala za pridobitev certifikata pripraviti seznam dobaviteljev, količino surovin s pripadajočimi certifikati, shemo vseh predelovalnih procesov, prikaz količinskega pretoka in seznam izdelkov. Certifikat bodo morali obnavljati vsako leto, kontrol- na hiša pa ima možnost nenapovedanega nadzora, s katerim preverja izvajanje veljavnih predpisov. Certifikat daje tudi potrošnikom pravico, do vpogleda v certifikat pri vseh prodajalcih teh izdelkov. "Pridobitev certifikata in naziv ekološko živilo za izdelke programa Natura je za naše podjetje zelo pomembno, saj nam odpira dodatne možnosti za nove trge. Poleg tega pridobitev certifikata dokazuje, da so naši izdelki izdelani po najboljših postopkih in so resnično naravni ter zdravju prijazni," je dejal Rudolf Kajtner, predsednik uprave Žita. Izvozni rezultati Skupine Žito že od leta 1999 naraščajo, saj je izvoz v dveh letih povečala kar za 80 odstotkov. Večji izvoz je tudi rezultat priprav GR kupuje Ljubljanski sejem Ljubljana - Družbi Gospodarsko razstavišče (GR) in Ljubljanski sejem sta minuli petek podpisali pismo o nameri, po katerem bo Gospodarsko razstavišče v naslednjih mesecih odkupilo večinski delež družbe Ljubljanski sejem, kar pomeni, da bo pridobilo tudi večinski delež glasovalnih pravic. Vodstvi obeh družb sta se, kljub temu da imata na sodišču odprtih več tožb, odločili za ta korak ter se dogovorili, da bosta tudi spore poskušali rešiti kar z. družbenim pravobranilcem. Gospodarsko razstavišče bo kupilo 75 odstotkov delnic Ljubljanskega sejma. V pismu o nameri, ki je namenjeno ureditvi odnosov med omenjenima družbama, so med drugim zapisali, da naj bi družba Ljubljanski sejem, kljub večinski lasti Gospodarskega razstavišča, slednji je v večinski lasti mestne občine Ljubljana, delovala kot samostojna pravna oseba, poskrbeli naj bi za razvoj sejemske dejavnosti, saj zadnja leta upada, zmanjšuje se število sejemskih prireditev, veliko razstavljavcev pa se odloča za drugačne oblike predstavitve svoje dejavnosti in izdelkov, z zaposlitvijo za nedoločen čas pa bodo poskrbeli tudi za zaposlene v družbi Ljubljanski sejem. Omenjena družba bo tudi v prihodnje ohranila svoje ime, z nakupom bodo rešene tudi težave povezane s plačevanjem najemnine Gospodarskemu razstavišču. Med naloge, ki se jih nameravata v prihodnje lotiti Ljubljanski sejem in GR pa spada tudi nadaljevanje prenove sejemskega prostora, ki ga je GR pred časom že začelo uresničevati. R. Š. www.gorenjskaonline.com Skupine Žito na evropski trg, slovenskega so podjetja Skupine Žito že prerasla, zato si prizadevajo za čim večjo izvozno razpršenost izdelkov. Ob večjem izvozom večajo tudi kakovost izdelkov, saj le odlična kakovost po njihovi poslovni strategiji zagotavlja dostop do vseh trgov. Podjetja Skupine Žito se bodo konec maja predstavila na sejmu PLMA v Amsterdamu. Renata Škrjanc 53. avkcija zakladnih menic Ljubljana - Razpisana emisija 53. serije enomesečnih zakladnih menic (EZM), ki je bila minulo sredo, 8. maja, je znašala 5.000.000.000 tolarjev oziroma 500 lotov v apoenih po 10.000.000 tolarjev. Na avkciji enomesečnih zakladnih menic je bilo prodanih 1005 lotov naročil investitorjev, od tega je Ministrstvo za finance sprejelo 500 lotov naročil v skupni vrednosti 5.000.000.000 tolarjev po enotni ceni 99,408. Na podlagi cene sprejete na avkciji je nominalna obrestna mera za vpisane enomesečne zakladne menice 7,66-odstotna. Ponudbe so bile podane v razponu cene med 99,480 in 99,305 tolarja. Republika Slovenija jamči za izplačilo 53. serije enomesečnih zakladnih menic, ki bo 6. junija letos. Rezultati avkeije in prospekt za zakladne menice so objavljeni tudi na straneh Ministrstva za finance http://www.si-gov.si/mf/slov/menice/-prosp.html. Naslednja avkcija enomesečnih zakladnih menic bo jutri, v sredo, 15. maja. Razpisana emisija 54. serije EZM znaša 5.000.000.000 tolarjev oziroma 500 lotov v apoenih po 10.000.000 tolarjev. Vplačilo na avkeiji sprejetih naročil EZM bo v četrtek, 16. maja. R. S. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC ČISTILKA; d. č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 24.05.02; MEPLAS-TNT D.O.O., BEZJE 13, KR. GORA POMOŽNA DELA V KLAVNICI (KLANJE ŽIVINE); d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 28.05.02; " JEM " JESENIŠKE MESNINE, SP. PLAVŽ 14, JESENICE; št. del. mest: 2 OBDELOVALEC LESA VILIČARIST; d. č. 3 mes.; 1 mes. del. izk.; izpit za viličarja; do 15.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3 MIZARSKA DELA V.; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 17.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA POMOŽNI GRADBENIK GRADBENA DELA; d. č. 6 mes.; do 14.05.02; GRILC FRANC S.P, ČRNIVEC 10A, BREZJE STROJNI OBDELOVALEC KOVIN MONTER PREOBLIKOVALEC I.; d. č. 3 mes.; možnost zap. za nedol. čas; do 14.05.02; LTH D. D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA VRTNAR CVETLIČAR VRTNAR - CVETLIČAR; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; prekv. za trgovca (cvetličarja); do 14.05.02; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O. VRTNARSKI CENTER MC "AURA" KRANJ, C. STANETA ŽAGARJA 69, KRANJ MIZAR MIZARSKA DELA IV.; d. č. 3 mes.; 1 mes. del. izk.; do 15.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2 MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 25.05.02; ; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3 MIZARSKA DELA III.; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; do 17.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA KLJUČAVNIČAR STROJNI KLJUČAVNIČAR; d. č. 9 mes.; 5 I. del. izk.; kat. C,E; do 14.05.02; JALEN BOŠTJAN S.P, HUJE 23, KRANJ OBLIKOVALEC KOVIN OVLIKOVALEC KOVIN; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 08.06.02; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA U L. 1, ŠENČUR ORODJAR REZKALEC KOVIN; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; tečaj za voznike viličarjev, tečaj iz varstva pri delu; kat. B; do 17.05.02; "M" KOMERC D.O.O., GORENJSKA C. 25, RADOVLJICA STROJNI MEHANIK SORTIREC; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 24.05.02; DINOS KRANJ D.O.O., SAVSKA LOKA 24, KRANJ ELEKTRIKAR ENERGETIK GOSPODAR OBJEKTA; ned. č.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 24.05.02; MEPLAS - TNT D.O.O., BEZJE 13, KRANJSKA GORA GRADBENIK STROJNIK NA BETONARNI; d. č. 3 mes.; do 17.05.02; BE-GRAD D.O.O, JEŠETOVA UL. 33, KRANJ ZIDAR ZIDAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 18.05.02; VAJ-DEC DAMJAN S.P, UL. PRVOBORCA 6, JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU; ned. č.; 3 I. del. izk.; nem. j. - gov.; kat. B,C,E; do 17.05.02; GRZETIČ EDVARD S.P., SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR KUHAR KUHAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 24.05.02; MEPLAS-TNT D.O.O, BEZJE 13, KRANJSKA GORA KUHAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 08.06.02; GU-TIČ SABINA S.P., PIPANOVA 13A, ŠENČUR NATAKAR NAKARICA NA MEJNEM PREHODU PREDEL, možno prenočišče in hrana; d. č. 3 mes.; ital. j. - gov., nem. j. - gov.; do 17.05.02; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED NATAKAR; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; 20 ur/teden; nem. j. -gov.; kat. B; do 14.05.02; KRA-LIČ VLADIMIR S.P., PODBREZ-JE 128, NAKLO delna objava Prenos računov iz agencije v banko Ljubljana - Zakon o plačilnem prometu določa, da morajo pravne osebe do 30. junija letos prenesti svoje račune iz Agencije za plačilni promet (APP), ki se zapira, v banke. Svoje račune mora iz APP v banke prenesti še okoli 17.000 pravnih oseb, po podatkih Agencije za plačilni promet gre v glavnem za srednja in manjša podjetja. Posamezne pravne osebe s svojega mikro podjetniškega vidika zmanjšujejo stroške prenosa plačilnega prometa in so se odločile, da bodo prenos opravile tik pred iztekom roka, ki ga določa zakon. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije podjetjem svetuje, naj zamenjavo računov opravijo čimprej, dodatne informacije o zaprtju računa na Agenciji za plačilni promet lahko dobijo tudi pri svojem skrbniku oziroma vodji računa na APP. Agencija za plačilni promet bo vsem pravnim osebam, ki ne bodo same dale zahtevka za zaprtje računa, s 30. junijem letos zaprla račune po uradni dolžnosti, sredstva na računih pa bo prenesla na zbirni račun v Banki Slovenije. SKB banka pripravlja posveta o prenosu plačilnega prometa, na njem bodo sodelovali bančni strokovnjaki, ki bosta jutri, v sredo, 15. maja, ob 11. uri, in v četrtek, 16. maja, ob 14. uri, v dvorani SKB banke, na Slovenski cesti 56, v Ljubljani. R. Š. 1 IZ TEČAJNICE LJUBLJANSKE BORZE Borzna kotacija - redne delnice na dan 14. 5. 2002 Vrednostni papir enotni tečaj zaklj. Aerodrom Lj. 3.883,73 3.700,00 Banka Koper 48.301,00 BTC 16.500,00 Comet Zreče 2.354,86 2.250,00 Delo, Ljubljana 17.550,87 18.000,00 DELO prodaja 5.410,89 5.399,90 Droga Portorož 61.052,66 61.000,00 Emona Obala Koper 2.400,00 2.411,10 Etol Celje 29.404,72 29.010,00 GP Grosuplje 7.500,00 7.500,00 Gorenje Velenje 3.258,78 3.255,00 Geodetski zavod 1.852,30 1.852,30 Intereuropa 4.819,73 4.840,00 Istrabenz Koper 6.403,31 6.448,00 Koloniale Maribor 1.550,00 Kolinska 4.398,99 4.400,00 Krka Novo mesto 37.261,13 37.479,00 Lek A 59.558,18 59.600,00 Luka Koper 4.253,37 4.250,00 Stanovanjska varčevalna shema brez obvezne rezerve Ljubljana - Nacionalna stanovanjska varčevalna shema državljanom omogoča varno in donosno varčevanje, ki ga s premijami spodbuja tudi država, po izteku varčevanja pa zagotavlja pravico do zelo ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil. V treh letih se je za tak način dolgoročnega stanovanjskega varčevanja odločilo že več kot 70.000 ljudi, ki so dosedaj privarčevali skoraj 30 milijard tolarjev. Z zadnjo odločitvijo Banke Slovenije bo nacionalna stanovanjska varčevalna shema za sodelujoče banke še zanimivejša, kajti Banka Slovenije seje odločila, da septembra odpravi obvezne rezerve pri dajanju posojil za naeionalno stanovanjsko varčevalno shemo in bo za sredstva zbrana v okviru stanovanjske sheme veljala ničelna stopnja obvezne rezerve. S tem seje Slovenija tudi na tem področju približala standardom v drugih državah. "Vedno sem trdil, da je nacionalna stanovanjska varčevalna shema sodoben evropski finančni produkt, skladen evropskim bančnim pravilom. Evropska centralna banka za tovrstne stanovanjske hranilne vloge, zaradi njihove posebne oblike in dolgoročnosti, ne predpisuje obvezne rezerve. Taka je tudi zadnja odločitev Banke Slovenije," je dejal Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada. R. Š. Prva faza ukinitve Srda končana Ljubljana - Dokončana je prva faza ukinitve Slovenske razvojne družbe (Srd), ki je predvidevala konverzijo državnih terjatev v rezerve Srda in njegovo dokapitalizacijo. Nedokončana pa je druga faza, v kateri bi morala vlada sprejeti sklep o likvidaciji. Državni zbor tudi še ni sprejel zakona o namenjanju kupnin za sanacijo podjetij, ki bo omogočil prenos okoli 1,5 milijarde tolarjev iz premoženja Srda na ministrstvo za gospodarstvo. Srd ima še štirideset kapitalskih naložb v različnih podjetjih, med katerimi sta tudi Papirnica Goričane in Tovarna vozil Maribor. Minuli teden se je nadzorni svet Srda seznanil tudi z naložbami, s katerimi Srd še upravlja. Precejšnjo pozornost so namenili prodaji Papirnice Goričane ter privatizaciji Alpine, kjer naj bi po enem od predlogov 68,5 milijona tolarjev terjatev spremenili v lastninski delež podjetja. Nadzorni svet je - potrdil tudi predlog dokapita- lizacije družbe DSU, po katerem bo na novoustanovljeno družbo prenesenih za okoli 430 milijonov tolarjev sredstev, ter upravi določil, naj med ponudbami za cenitev holdinga IMV izbere najugodnejšo ter za Papirnico Goričane pripravi javni razpis za zbiranje ponudb. Ni pa potrdil predloga za konverzijo določenih terjatev v lastniški delež žirovske Alpine. Potrdil je še predlog dokapitalizacije družbe za svetovanje in upravljanje DSU, ki med drugim predvideva tudi pren<1s' okoli 30 delavcev Srda na družbo DSU. R. Š. vyww.ribeinvode.com »■ MediaArt www.gorenjskaonline.com Pregled borznega dogajanja V sredini minulega tedna je sicer prišlo do pričakovane korekcije tečajev navzdol, ki pa je trajala le kratek čas, saj so se tečaji večine delnic že v petek ponovno začeli višati. Še naprej ostajajo v središču pozornosti aktivnosti združevanj in prevzemanj podjetij. Na področju konsolidiranja lastništva je že nekaj časa zelo dejavno tudi uspešno podjetje Perutnina Ptuj, ki namerava v kratkem pripojiti družbi Kmetijski kombinat Ptuj in Jato meso, v lasti pa ima že skoraj 32-odstotni delež družbe Pivka Perutninarstvo. Perutnina Ptuj namerava financi- rati nakup deležev v omenjenih družbah z izdajo novih delnic, menjalno razmerje med delnicami Perutnine Ptuj in delnicami KK Ptuj in Perutnine Ptuj in Jate mesa pa zaenkrat ostaja še neznanka. Potrebno bo pridobiti še soglasje urada za varstvo konkurence, saj bi Perutnina po pripojitvi pokrivala okrog 80 odstotkov trga. Načrtujejo, da se bo Jata po pripojitvi specializirala na področju puranjih izdelkov, še naprej pa bo ohranila program dokončnih piščančjih izdelkov in program hrane za male Živali. Kmetijski kombinat Ptuj je ljudsko univerzo Jesenice SVET LJUDSKE UNIVERZE JESENICE razpisuje DELOVNO MESTO DIREKTORJA(ICE) Kandidat(ka) mora imeti: - univerzitetno izobrazbo - pedagoško andragoško izobrazbo - strokovni izpit in - najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju izobraževanja odraslih Mandat traja 5 let. Kandidati morajo k prijavi na razpis, poleg dokazil o izpolnjevanju zakosnsko določenih pogojev, priložiti vizijo programa razvoja in dela zavoda. Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LJUDSKA UNIVERZA JESENICE, Cesta Cirila Tavčarja 3 a, 4270 Jesenice - na ovojnico pripišite "Prijava za razpis". Svet zavoda bo obravnaval samo vloge kandidatov, ki bodo v celoti izpolnjevali zakonsko določene pogoje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po končanem postopku. med drugim tudi večinski lastnik ptujskih Term, okrog prodaje katerih je bilo že precej govora. Vendar pa so za zdaj zaradi menjave lastniške strukture nadaljnje prodajne aktivnosti Term zaustavljene, o prodaji se bodo odločali v jeseni. Če Perutnina uspe uresničiti svoje ambiciozne načrte, bo s skoraj 40 milijardami tolarjev letnega prihodka postala največje živilsko podjetje v Sloveniji. Spremenila se je tudi lastniška struktura v časopisni hiši Dnevnik. DZS je namreč od Slovenske odškodninske družbe odkupila 8 odstotni delež in tako postala 51-odstotna lastnica Dnevnika, ki po donosnosti kapitala (12,7 odstotka) spada med uspešnejša slovenska podjetja. Dnevnik je v lanskem letu ustvaril 4,9 milijarde tolarjev prihodkov od podaje, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 2,7 odstotka več. Družba je v letu 2001 za 17 odstotkov povišala čisti dobiček, ki je znašal 163 milijonov tolarjev. Pri kraju je tudi privatizacija Nove Ljubljanske banke. V sredo, 8. maja 2002, sta predsednik izvršnega odbora bačno - zavarovalniške belgijske družbe KBC Remi Ver-meiren in slovenski minister za finance Anton Rop podpisala pogodbo o prodaji 34-odstotnega deleža NLB. KBC mora sedaj pridobiti samo še soglasje sveta Banke Slovenije, za katerega bo zaprosila v prihodnjih dneh in ga z veliko gotovostjo tudi v kratkem dobila. DrŽava bo za prodani delež iztržila 435 milijonov eurov, ki ga bo v večini porabila za odplačilo dolgov države do tujine. Nina Pulko Ilirika BPH, d.d. Torek, 14. maja 2002 ••••••• PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN PLATO Slovenija povezuje podjetnike Projekt spodbuja podjetniško sodelovanje malih in srednje velikih podjetij. Vanj je vključenih 77 podjetij, projekt bo stal 80 milijonov tolarjev. Ljubljana - "Pri prvih nalogah smo se nezaupljivo spogledovali, saj nismo pričakovali, da bomo podjetniške orehe trli z miselnimi in spretnostnimi igrami. Po prvih vajah pa smo ugotovili, da zahtevajo sodelovanje in skupinsko delo. Skrbnika sta poskrbela za odprto komunikacijo v skupini in po koncu dvodnevnega izobraževanja lahko rečem, da je projekt presegel moja pričakovanja. Slovenskemu podjetništvu manjka povezovanja, saj podjetniki ljubosumno hranimo poslovne informacije, namesto da bi jih koristno uporabili za sodelovanje z našo "konkurenco". Vaje bi rad ponovil tudi v domačem podjetju in preveril skupinsko delo," je projekt Plato opisal Marko Lotrič iz podjetja Lotrič, d.o.o., in eden od udeležencev projekta. Projekt Plato so prvič izvedli leta 1987 v belgijski regiji Flandriji in ga potem prenesli tudi v ostale regije. Danes je v Belgiji vanj vključenih 4000 malih in srednje velikih podjetij ter več kot Z leve: Marko Lotrič, Smiljan Mekicar, Andrej Poglajen, Meta Komar in Dušan Oražem. Ena od vaj dvodnevnega seminarja v Bohinju za spodbujanje skupinske komunikacije. 100 velikih podjetij, projekt pa uspešno izvajajo tudi Nemčija, Irska, Danska, Nizozemska, Francija in Velika Britanija, kjer jim je že uspelo spodbuditi sodelovanje in povezovanje med podjetniki. Z njim naj bi tudi v Sloveniji povezali mala in srednje velika podjetja, prekinili izoliranost slovenskih podjetnikov ter omogočili izmenjavo izkušenj o upravljanju podjetij in učenje iz izkušenj drugih. Projekt deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG), partnerja pa sta tudi tlandrijska Trgovinska zbor- Potrošniško svetovanje v težavah Razpis za potrošniško svetovanje je bil razveljavljen, zato je vladni urad za varstvo potrošnikov prevzel tudi brezplačna svetovanja. Ljubljana - Za ozaveščanje in obveščanje potrošnikov so doslej dokaj dejavno skrbeli nevladna potrošniška organizacija Zveza potrošnikov Slo?, venije, vladni urad za varstvo potrošnikov, ki je bil ustanovljen pred šestimi leti, in vrsta drugih nevladnih potrošniških organizacij. Državni zbor je pred dvema letoma sprejel tudi Nacionalni program varstva potrošnikov za obdobje od leta 2001 do konca leta 2005. Ob zadnjem razpisu za potrošniško svetovanje pa se je zataknilo, saj je bil razpis razveljavljen, novega pa še ni. Svetovalno in projektno delo je ustavljeno, potrošniško svetovanje pa je s tem naredilo velik korak nazaj. Razpis je namenjen sofinanciranju svetovanju s področja varstva potrošnikov, v sedanjem položaju pa je ogroženo preživetje nevladnih potrošniških organizacij, ki so bile ustanovljene za nuđenje stori- tev - svetovanj potrošnikom. Potrošniške organizacije so nevladne, neodvisne in neprofitne organizacije, kijih ustanovijo potrošniki zaradi varstva svojih pravic in njihova naloga je delovanje v korist potrošnikov, predvsem s svetovanjem, obveščanjem, izobraževanjem ter zastopanjem potrošnikov tam, kjer so njihovi interesi ogroženi. Na uradu za varstvo potrošnikov pravijo, da je novi razpis pripravljen, vsebinsko ne bo spremenjen, enaka je tudi razpisana vsota sofinanciranj, natančneje pa so določena merila in izračuni deležev. Zdaj je na potezi vlada, ki mora sprejeti letni plan varstva potrošnikov in s tem prižgati zeleno luč objavi novega razpisa. Doslej letni načrt ni bil pogoj za razpis sofinanciranja in na vladnem uradu za varstvo potrošnikov ne vedo, zakaj ga vlada še ni sprejela. Zaradi omenjenih zapletov je urad prevzel tudi brezplačno svetovanje. R.S. niča in Euro Info Center Ljubljana. Projekt bo stal 80 milijonov tolarjev, od tega bo kar 85 odstotkov denarja prispevala flamska zbornica, ostalo PCMG. "Direktorje malih in srednje velikih podjetij ter zaposlene v velikih podjetjih je treba povezati, da bodo lahko mala in srednje velika podjetja izkoristila strokovno znanje velikih. Ti zaključki so pripeljali do zamisli "botrstva" velikih podjetij in oblikovanja projekta Plato, intenzivnega svetovalnega programa za direktorje malih in srednje velikih podjetij, ki spodbuja tudi mednarodno sodelovanje podjetij. Analize kažejo, da številna mala in srednje velika podjetja zmorejo in so pripravljena razširiti svoje dejavnosti, vendar jim za to primanjkuje izkušenj pri vodenju," je pojasnila Meta Komar, vodja projekta Plato Slovenija. Z javnimi predstavitvami ter pridobivanjem malih in srednje velikih podjetij so začeli konec lanskega leta. V projekt Plato je vključenih 77 podjetij oziroma 84 podjetnikov, od tega jih je 21 z Knjiga je izšla pri založbi Oziris, d.o.o., Lesce Tel.: 04/531-88-48 NOVO! OBLIGACIJSKI ZAKONIK s komentarjem Avtorja strokovnega komentarja: dr. Janez ŠINKOVEC, nekdanji ustavni sodnik mag. Boštjan TRATAR, svetovalec ministra za pravosodje S 1. januarjem 2002 je stopil v veljavo novi OBLIGACIJSKI ZAKONIK, ki ga je Državni zbor RS sprejel 5. oktobra 2001. Minilo je namreč več kot dvajset let od sprejema Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 29/78), ki se je v Republiki Sloveniji še vedno uporabljal, pa čeprav je bil pisan v cilju razvijanja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Novi Obligacijski zakonik predstavlja pomemben korak k zaokrožanju novega slovenskega pravnega sistema, saj spreminja ideološko-terminološko podlago v skladu z novimi razmerami. Obligacijski zakonik ureja temelje obligacijskih razmerij ter pogodbena in druga obligacijska (obveznostna) razmerja na področju prometa blaga in storitev. Novi Obligacijski zakonik potrebujete v prav vsakem podjetju, instituciji ali ustanovi, kot tudi samostojni podjetniki, obrtniki, kmetje. Gorenjske. Razdeljeni so v pet skupin, največ jih je iz. proizvodnih dejavnosti, sledita storitvena in trgovska, zanje pa skrbi 8 mc-nedžerjev velikih podjetij oziroma skrbnikov, ki so se šolali v Belgiji. "S pomočjo projekta naj bi vzpostavili poslovno sodelovanje med člani skupin, velikimi, malimi in srednje velikimi podjetji ter med slovenskimi in flamskimi podjetji. V tujini so že osvojili veščine medsebojnega sodelovanja, povezovanja in skupnega reševanja problemov, do konca letošnjega leta pa naj bi našteto osvojili tudi podjetniki, ki sodelujejo v projektu. Ž rezultati projekta smo zaenkrat zadovoljiti, saj kaže na velike potenciale med-podjetniškega povezovanja. Letos bo še 15 srečanj, projekt se bo končal novembra leta 2003.'* je dejal Andrej Poglajen, v.d. vodje EIC Ljubljana. S projektom sta zadovoljna tudi udeleženca Smiljan Mekicar, MAS, d.o.o., in Dušan Oražem, Oražem, d.o.o. Dejala sta, da projekt s pomočjo igre posreduje re- šitve za vsakodnevne poslovne probleme in spodbujanje zaposlenih, vaje pa so pokazale, da brez skupnega komuniciranja in sodelovanja ni rešitve naloge, kar velja tudi za vodenje in delo podjetij. Dosedanje sodelovanje v projektu je nekaterim podjetnikom /e omogočilo navezavo stikov s tujimi poslovnimi partnerji, še VCČ si jih obetajo do konca programa. Projekt naj bi prekinil sedanjo izoliranost podjetnikov in omogočil prenos znanja velikih podjetij na mala in srednje velika podjetja. Renata Š k rja ne. foto: R. Š. CEMENTNI IZDELKI Medvode te/.: 01 361-7936 Betonski TLAKOVCI r MSPORT jti*/;i;58»*r hlače Bora. 14.680 SIT Moški kolesarski komplet, VAUDE Majica Vesuvlo aH Tonale, hlače Pordol. ,%M«L 16.680 SIT Akciia velia od 13. 5. do 1. 6. 2002 oz. do prodaje zalo MŠP0RT, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 04 258 74 48, delovni ćas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. MŠP0RT, Jurčkova C. 222, LjubljanaRudnlk, tel.: 01280 1010, DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 20. ure. MŠP0RT, Glavni trg 11, Novo mesto, tel.: 07 393 50 00, DELOVNI ČAS: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ura. MŠP0RT, Industrijska c. 5, Nova gorica, tel.: 05 331 12 62, delovni Cas: od 8. do 209. ure, ob sobotah od 8. do 20. ure. IVI E RKU R MERKUR, trgovina in storitve, d. d.. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo Na brezplačni telefonski številki 080 22 66; • lahko hitro in enostavno naročite Petrolovo ekstra lahko KUNlnO OIJC • dobite vse informacije o utekočinjenem naftnem plinu, • in naročite še Magna kartico, s katero boste tudi ob nakupu kurilnega olja prihranili. Pokličite katerikoli dan v tednu, operaterji že čakajo na vaš klic! www.petrol.ii Slovensko mleko je evropske kakovosti Letos so ukinili premije za telice, premije za krave dojilje se izplačujejo tudi za križanke s črno belo pasmo, prav tako pa bo za razliko od lani znova objavljen razpis t.i. Ribniškega sklada. Lesce - Na 11. rednem občnem zboru Govedorejskega društva zgornje Gorenjske (prej občin Radovljica in Jesenice), kije bil minuli petek v Lescah, so se govedorejci med drugim seznanili z ukrepi kmetijske politike, problemi veterinarske zakonodaje in aktualnim stanjem na področju mlekarstva. Franci Pavlin, Kmetijsko gozdarska zadruga, je prisotnim predstavil aktualne informacije iz kmetijske politike. Tako je opozoril na nekaj novosti pri subvencioniranju. Pri premijah za bike in vole so roki za uveljavljanje premij ostali isti kot prejšnje leto. zvišala pa se je vrednost premije, in sicer na 35 tisoč tolarjev na žival. Letošnja novost je tudi klavna premija (13.500 tolarjev) za klavno govedo, starejše od 8 mesecev. Telic se očitno letos ne bo splačalo pitati, saj so ukinili premije za telice. Sofinanciranje investicij v kmetijstvu "Pri premijah za krave dojilje, ki znaša 33.500 tolarjev, je letos ta novost, da se le-te izplačujejo tudi za križanke s črno belo pasmo, česar doslej ni bilo. Tako samo či- ste črno bele pasme ne prejmejo premije," je pojasnil Pavlin. Ob tem je opozoril, da je ministrstvo za kmetijstvo podaljšalo rok za oddajo obrazcev o evidenci proizvodnje mleka s prvotnega 15. maja na 31. maj. V evidenci morajo kmetje navesti količino proizvedenega mleka v obdobju od 1. aprila 2001 do 31. marca 2002, količino doma prodanega ali predelanega mleka in domačo porabo mleka v istem obdobju. Evidenco morajo sporočiti vsi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, tudi tisti, ki ga prodajo le nekaj litrov doma. Letos morajo kmetje znova poslati na ministrstvo izjavo o zaku- pu vseh površin, ki so v zakupu, novost pa je ta, da morajo tokrat dopisati tudi dobo zakupa. Tako potem za vso navedeno dobo za prijavljene površine ne bo potrebno vsakič znova pošiljati izjave. Pavlin je še opozoril na prihajajoči razpis za sofinanciranje investicij v kmetijstvu iz t.i. Ribniškega sklada, ki ga lani ni bilo, letos pa ga pričakujejo še v tem mesecu. Sredstva (nepovratna in kreditiranje) se bodo podeljevala za novogradnje in adaptacije hlevov in nakup pripadajoče opreme (za vse vrste živali), gnojnih jam in gnojišč, predelavo mleka na skupnih planšarijah, postavitve zavarovanih prostorov in pripadajoče opre- Zbor podeželskih žena Blegoš Najpomembnejša točka dnevnega reda na rednem občnem zboru društva, ki je bil minuli petek v dvorani Partizan v Gorenji vasi so bile volitve predsednice. Danes je v delo društva vključenih približno 430 članic, več kot 100 jih je prišlo na zbor. Gorenja vas - Za uvod je zaplesala Folklorna skupina Javorje, nato pa so članice izbrale delovno predsedstvo, ki ga je vodila Helena Klemenčič. V uvodnih besedah je povedala, da je njihova prva skrb za dom, družino in vse povezano s tem. Med gosti so bili tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj ter mag. Jurij Kumer in Anica Frelih iz Kmetijsko - gozdarske Zbornice Škofja Loka. Župan je poudaril lepe uspehe društva, predvsem na razstavi izdelkov na Ptuju: "Spodbudno je tudi, da se vedno več ukvarjate z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, kar vedno bolj spodbujamo tudi na Občini. Upam, da so vsaj današnji večer za vaše delo poskrbeli vaši možje," je zaključil svoje misli Bogataj. Pred volitvami je s skečem nastopila še Jerna-čeva Micka iz Selške doline. Volitve niso prinesle nobenega presenetljivega rezultata. Za novi, štiriletni mandat je bila znova potrjena stara predsednica Marjeta Kokelj soglasno. Prav tako so bili potrjeni tudi predlagani upravni odbor, blagajničarka in tajnica društva, članice disciplinske komisije in še članice nadzornega odbora. Naj ob tem zapišemo, da so bili prav vsi predlogi sprejeti soglasno in brez razprave. Sledilo je poročilo predsednice Marjete Kokelj za minulo leto: "Delo predsednice je naporno, vendar sem rada privolila v ponoven mandat, saj je to delo tudi zanimivo in pestro. Mislim pa, da bo potem treba razmišljati o zamenjavi z mlajšo kolegico, ki ji bo šlo vse skupaj hitreje in lažje od rok ob vsej sodobni tehniki." V poročilu je Kokeljeva omenila vse akcije, ki so jih imeli v dru- Tržnica v Gorenji vasi in Železnikih Železniki, Gorenja vas - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabita v soboto, 18. maja, na prireditev Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov. Potekali bosta sočasno, med 8. in 12. uro, pred Domom Partizana v Gorenji vasi in v Železnikih pred pošto. Na tržnicah bodo kmetije s škofjeloškega območja ponujale naravne pridelke in izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca. Na ogled in nakup bodo izvrstni pekovski izdelki, mlečni izdelki, izdelki iz sadja, pijače in izdelki domače obrti. Društvo Resje bo dodatno popestrilo prireditev. J.K. Ji \Tj T—ir—T ŽE ZA Marjeta Kokelj štvu od lanskega občnega zbora naprej. Organizirali so vsakoletno Srečanje kmečkih žena na Blegošu, za zaključek izobraževalne sezone pa so se podale na strokovno ekskurzijo na Kozjansko in Bi-zeljsko. V začetku jeseni je bil sklican najprej upravni odbor, kjer so se dogovorili za izobraževalni program za tekočo sezono. "Že novembra smo začeli z aktivnostmi, saj moramo vse zastavljene pro- grame izvesti do spomladi, ko se začno prva dela zunaj," je povedala predsednica in konkretno nadaljevala: "Kot vedno smo najprej začele s tečajem fizioterapije na več lokacijah. Imeli smo dva kuharska tečaja, nato tečaj izdelovanja cvetja in ikeban iz papirja, v času velikonočnih praznikov smo organizirale tečaj izdelovanja pi-sanic.organizirali smo tečaj plavanja, prvič smo imeli tudi tečaj računalništva in klekljanja, žal je odpadel tečaj šivanja." V nadaljevanju je bilo finančno poročilo, poročilo disciplinske komisije in nadzornega odbora sprejeto brez pripomb. V nadaljevanju je program za naslednje leto predstavila predsednica Marjeta Kokelj: "Za letos smo zastavljeni program skoraj v celoti realizirale. Izpeljati moramo le še strokovno ekskurzijo ter Srečanje kmečkih žena na Blegošu. Program za naslednjo izobraževalno sezono, ki se bo začela jeseni, pa bomo odbornice pripravile septembra." Na koncu so podelili priznanja častnim članicam Minki Pivk, Julki Filipič, Veri Kokelj in Mariji Kržišnik, z minuto molka pa so se spomnili še pokojne Angelce Šink. Boštjan Bogataj Zahtevki za subvencije v kmetijstvu Kranj - Smo sredi letošnjega časa za vlaganje zahtevkov za subvencije. Nekaj kmetov je vloge že izpolnilo, vse tiste, ki tega še niste storili pa prosimo, da to storite čimprej, zato da se izognete tudi gneči v zadnjem tednu. Zadnji rok za vložitev zahtevka je 24.5.2002, svojo vlogo pa morate prej prinesti v pregled še svojemu kmetijskemu svetovalcu. Kot obvezna priloga letošnji vlogi je fotokopija bančnega računa, kamor naj bi se nakazale subvencije in mapna kopija, kamor se vrišejo enote rabe in mora biti shranjena doma. Ta bo morala biti v primeru inšpekcijskega pregleda na voljo inšpektorju, sicer do subvencij ne boste upravičeni. Pri uveljavljanju neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (POL) naj vas opozorimo, da ajda v letošnjem letu na Gorenjskem zopet ne bo upravičena do subvencije, ker mora biti posejana do 31. 5. Zato opozarjamo vse kmete, kjer bodo za ječmenom kot strniščni posevek posejali ajdo in bi namesto ječmena uveljavili subvencijo za ajdo, da tega ne storijo, ker bodo sicer ob obe subvenciji. To pomeni, da naj na obrazcu "D" ne pišejo šifre za ajdo "004" pač pa uveljavijo sub- vencijo za ječmen (označijo šifro za ječmen "009), da bodo upravičeni vsaj do premije za ječmen. Kmetijsko svetovalni službi, kljub večkratnemu posredovanju ni uspelo še prepričati odgovornih za to, da bi spremenili uredbo, saj v Sloveniji praktično ni ajde, ki bi bila sejana do 31.5., ker se vsa ajda seje v začetku julija. Upajmo, da se bo to uredilo do prihodnjega leta, saj je ajda zanimiva tako za prehrano človeka, kot tudi z ekološkega vidika zaradi ohranjanja čebel in videza krajine v poznopoletnem času. Prav tako se izteka rok, do katerega je potrebno oddati obrazec za poročanje o proizvedenem mleku v preteklem mlečnem letu. Vsi rejci krav morajo do 31. maja poslati na Agencijo za kmetijske trge podatke o mleku, ki so ga porabili na kmetijskem gospodarstvu, o prodanem mleku na kmetiji (po kanglicah) in o prodaji 'mleka v mlekarno. Ttodi rejci, ki v mlekarno ne prodajajo mleka, morajo obrazec izpolniti. Obrazce lahko dobite pri vašem kmetijskem svetovalcu. Poslani podatki bodo služili kot osnova za določitev mlečnih kvot, zato je oddaja podatkov o proizvedenem mleku za rejce izjemno pomembna. Ivanka Valjavec in Franci Pavlin. me (rastlinjaki, cvetličnjaki). Sofinanciral se bo tudi nakup kmetijskih zemljišč, osnovne črede in specialne mehanizacije, vendar slednje ne sme biti samostojna investicija, ampak zgolj dodatna k poprej naštetimi investicijami. Najmanjša vrednost investicije, ki pride v poštev, je tri milijone tolarjev, najvišja vrednost sofinanciranja pa 30 milijonov tolarjev (lani 15 milijonov). Delež nepovratnih sredstev pri sofinanciranem znesku je lahko 50-odstoten, kreditiralo pa se bo za dobo od pet do petnajst let z obrestno mero TOM+2%. Mleko kmalu na prostem trgu Ivanka Valjavec, direktorica za kakovost pri Ljubljanskih mlekarnah, je dejala, da se v mlekarstvu uresničujejo napovedi izpred desetih let. Zvišuje se mlečnost krav, zmanjšuje število rejcev in se s tem posledično zvišuje količina proizvedenega mleka na kmetijo. Prav tako se izboljšuje kakovost mleka, ki večinoma že ustreza evropskim standardom. Opozorila je še na ukinitev subvencij za izvoz mleka (1. julija letos). Kmetje se bodo tako znašli na prostem trgu, kako bo to vplivalo na ceno mleka, pa ne ve. Zagotovo se ne bo znižala. Veterinar Anton Dolenc je povedal, da zahtevajo zdravstvena spričevala tudi za oštevilčeno živino zato, ker naj bi bilo v Sloveniji menda še 20 odstotkov živine neoštevilčene. Pri tem opozoril na velik problem izpada številk z živali, kar lahko rejcu povzroči ogromno problemov. Simon Šubic Slovenske vinske zgodbe Ljubljana - Cankarjev dom iz Ljubljane, Zaščitna znamka sloven-skin vin in Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije prirejajo vsak drugi torek v mesecu (razen julija in avgusta) v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani prireditev Slovenske vinske zgodbe. Ena takšnih bo na sporedu danes ob 19. uri o "vinih, v katerih je eno samo sonce". Ker je število sedežev omejeno, je priporočljivo sedež zagotoviti na blagajni Cankarjevega doma. Vstopnina bo 1000 tolarjev. Vina, "v katerih je eno samo sonce", so predikatna vina in so v vrhu zrelostne piramide. To so najbolj dragocena in draga vina, do pozne in ledene trgatve. Grozdje, iz katerega so nastala, so vsrkala vso sončno energijo. J.K. Vabilo na debatni krožek Kozjerejsko društvo Gorenjske vabi na debatni krožek, ki bo 18. maja ob 9. uri v kletni sejni sobi KS Zg. Pirniče. Tema debatnega krožaj bo: "Pomembne kužne bolezni pri kozah". Debatni krožek bo vodil dr. Tomaž Zadnik. Pripravite vprašanja. Vabijo tudi na strokovni izlet v Varaždin, ki bo 24. maja. Odhod iz Medvod bo ob 7. uri izpred Blagovnega centra. Ogledali si bomo tri farme koz, pokazali pa nam bodo tudi proizvodne prostore v Vindiji. Obenem pa bomo izbrali plemenjake, ki jih nameravamo kupiti v Varaždinu. Cena izleta je 4800 sit. Člani društva, ki so pomagali pri razstavi, imajo polovični popust. Razpis za ekološke naložbe Ljubljana - Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije je pretekli teden objavil javni razpis za ugodno kreditiranje občanov za naložbe v zmanjševanje onesnaževanja zraka in druge okoljske naložbe v višini 500 milijonov tolarjev. Do pridobitve kredita po tem razpisu so upravičeni lastniki objektov, najemniki objektov ali njihovi ožji družinski člani. Javni razpis omogoča kreditiranje naložb v namestitev naprav za ogrevanje prostorov ali pripravo sanitarne vode, ki uporabljajo okolju prijaznejše in obnovljive vire energije, v zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi stanovanjskih objektov, v gradnjo energetsko varčnejših objektov, v uporabo obnovljivih virov energije za pridobivanje električne energije, v nakup okolju prijaznih vozil, v priklop na kanalizacijsko omrežje ali v gradnjo čistilnih naprav itd. Za posojilo za posamezno naložbo lahko zaprosi več upravičencev, vendar višina posojil ne sme preseči 80 odstotkov predračunske vrednosti naložbe. Najvišji posamični kredit znaša 3 milijone tolarjev, lahko pa jih dobijo tisti, ki imajo zadostne redne mesečne dohodke in posojila lahko ustrezno zavarujejo pri zavarovalnicah. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do 30. aprila prihodnje leto. J.K. Kako do registracije Vse, ki si želite v prihodnje registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji, vabimo, da se udeležite delavnice na naslednje teme: pogoji za registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, sanitarno zdravstveni pogoji za predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, osebno dopolnilno delo. Delavnica, ki jo bo vodila svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Milena Črv, inž.kmet., bo v petek, 17. maja, ob 9. uri v sejni sobi Kmetijsko gozdarske zadruge SLOGA, na Sučevi 27 v Kranju. ■A-JLJK. 7.500,- 5» POHITITE V KRANJ, NA PRIMSK0V0 ALI POKLIČITE (04) 201 92 50 O pravicah potrošnikov na potovanjih Če so v sobi ščurki in radia ni mogoče ugasniti Pritožbe nezadovoljnih potrošnikov s potovanji prek agencij so številne. V Zvezi potrošnikov Slovenije so pripravili nekaj nasvetov za vse, ki se odpravljajo na počitnice. Na kaj morate biti pozorni ob sklenitvi pogodbe in kakšne so možnosti pritožb? Kranj - Družina iz Kranja se je lani odločila za letovanje v Grčiji na otoku Kos. Dva dni pred odhodom so bili obveščeni, da bodo prebivali v drugem hotelu. Zaradi zagotovila, da ne bodo na slabšem, potovanja niso odpovedali. A v resnici ni bilo tako, spisek pomanjkljivosti je bil dolg, od ščurkov in umazanije v sobi, polomljene opreme, neustreznih ležišč in radia, ki ga ni bilo mogoče ugasniti... To je le en primer, ko se je družina s počitnic vrnila z glavobolom... A še zdaleč ne edini, saj na Zvezi potrošnikov Slovenije vsako leto rešujejo celo vrsto pritožb nezadovoljnih in oškodovanih potrošnikov. Prav z njeno pomočjo so mnogi slovenski potrošniki že prišli do opravičila in odškodnine oziroma vrnitve vsaj dela denarja. Ker je na področju prodaje turističnih storitev iz leta v leto več pritožb nezadovoljnih strank, so v Zvezi potrošnikov Slovenije že leta 1999 pričeli z akcijo Turistične agencije na očeh javnosti. Z akcijo, ki jo nadaljujejo tudi letos, želijo seznaniti potrošnike s primeri, ki so se zgodili drugim, da bi se jim sami lahko izognili, jih opozoriti na turistične agencije, ki si zaradi svojega odnosa do potrošnikov "zaslužijo" posebno pozornost, in seznaniti potrošnike, kako konkretne turistične agencije rešujejo pritožbe. V zadnji številki revije VIP so tako pred začetkom letošnje poletne sezone pripravili nekaj nasvetov potrošnikom, ki se odpravljajo na potovanja prek agencij. V nadaljevanju jih nekaj povzemamo. Previdnost v Črni Gori Zveza potrošnikov posebej opozarja na previdnost vse tiste, ki se letos podajajo na počitnice v Črno Goro. Na osnovi lanskih slabih izkušenj slovenskih turistov ugotavljajo, da bo bržkone tudi letos Črna Gora počitniški raj le za tiste, ki iščejo počitnice v "robinzonskem" slogu. Previdnost velja tudi pri rezervaciji počitnic na hrvaški obali, saj mnoge naše turis- nikov svetujejo, naj nezadovoljni potrošniki poskrbijo za dokaze, denimo fotografije, izjave prič, zapisnik prijave reklamacije, pritožbo pa naj sprožijo že na kraju samem. Agenciji naj pritožbo pošljejo s priporočeno pošto (agencija je nanjo dolžna odgovoriti v osmih dneh). Kaj pa odpovedi potovanja? Potrošnik lahko kadarkoli odstopi od potovanja. Posledice odstopa pa so različne; običajno 30 dni pred potovanjem lahko odstopi brez finančnih posledic, organizator ima pravico le do povrnitve administrativnih stroškov. Za kasnejše odstope pa agencija lahko zahteva od potnika določen odstotek cene potovanja. V zvezi potrošnikov ob tem svetujejo sklenitev zavarovanja potovanja, zlasti če gre za drago potovanje. Če pa od potovanja odstopi turistična agencija, mora potnikom povrniti vsa vplačila z obrestmi od dneva, ko so potniki vplačali potovanje, še opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Urša Peternel Na jezeru cvetni prah Bled - Ob obali Blejskega jezera se je pred dnevi pojavila rjavkas-to-rumena plast, zaradi česar so se mnogi sprehajalci Bleda začeli spraševati, ali jezero spet "cveti". A kot je povedala Špela Remec Rekar z Limnološke postaje Bled, gre zgolj za nabiranje cvetnega prahu na jezerski gladini. "To je povsem naraven pojav, ki se naredi vsako leto, včasih bolj, včasih manj intenzivno. Ob mirnem vremenu se prah, ki ga raz-naša veter, nabere na gladini," je pojasnila. Tako bo toliko časa, dokler ga mikroorganizmi ne bodo razkrojili, lahko pa traja tudi še ves junij, je še povedala Špela Remec Rekar. U. P., foto: Gorazd Kavčič OD TU IN TAM Učne agencije sploh ne vedo, kaj ponujajo. Zato v zvezi potrošnikov svetujejo potrošnikom, naj se natančno pozanimajo, v kakšnem stanju ali okolju je apartma, ki ga bodo rezervirali. Ker se povečuje tudi število pritožb zaradi kraj in vlomov v hotelske sobe in apartmaje, svetujejo najem hotelskih šefov za dragocene stvari. Osem dni za pritožbo Za vse, ki se odpravljajo na potovanje, navajamo tudi nekaj pravil, ki urejajo potovanja. Glede cene velja, daje turistična agencija po sklenitvi pogodbe ne sme zvišati. Cena se lahko spremeni le v primeru zvišanja cene prevoznika ali menjalnega tečaja. Če zvi- šanje cene preseže deset odstotkov, potrošnik lahko od pogodbe odstopi brez obveznosti. Ko ostane do potovanja le še dvajset dni, pa agencija cene v nobenem primeru ne sme več zvišati. Agencija prav tako ne sme spreminjati programa, razen v primeru izrednih okoliščin, denimo vojne, naravne katastrofe, stavke. Če agencija program spremeni brez utemeljenega razloga, ima potrošnik pravico odstopiti od potovanja in zahtevati vrnitev celotnega plačila brez odbitkov. In kakšne pravice ima potrošnik, če navedene storitve iz programa niso bile opravljene ali so bile opravljene slabo? Opozoriti velja, da je rok za pritožbo osem dni od dneva vrnitve s potovanja. V zvezi potroš- Na SP v hokeju tudi promocija Bleda Bled - Na svetovnem prvenstvu skupine A na Švedskem so v sodelovanju med Hokejsko zvezo Slovenije, Uradom za informiranje in Slovensko turistično organizacijo pripravili posebno promocijo Slovenije. Na stojnici seje predstavljal tudi Bled, ki gaje na Švedskem predstavljala Lea Ferjan iz LTO Turizem Bled. Kot je povedala po vrnitvi s Švedske, je bila promocija dobro organizirana, vnovič pa se je pokazalo, da so športniki najboljši ambasadorji Slovenije. Sicer pa je po pogovorih z domačini in tujimi obiskovalci slovenske stojnice Lea Ferjan ugotovila, da vsi poznajo Slovenijo in da nas ne zamenjujejo s Slovaško. Razdelili so ogromno slovenskih zastavic in majic, za veliko pomoč pri promociji in razpoznavnosti Slovenije pa je naš minister za evropske zadeve Janez Potočnik na posebni slovesnosti podelil častni znak svobode Ingemarju Stenmarku, kije dvajset let tekmoval na Elanovih smučeh in ime tovarne in Slovenije ponesel v svet. Po besedah Lee Ferjan se je na Švedskem tudi pokazalo, da je Slovenija s svojo blago klimo in veliko sonca za Švede pravi raj, navdušujejo pa se zlasti nad zelenimi površinami in golfom. Tako bi bil prav Bled lahko ciljna točka skandinavskih dopustnikov, kot je v osemdesetih letih že bil. Slovenija je konkurenčna tudi s cenami, o naši državi pa so pisali tudi švedski časopisi, je še povedala blejska predstavnica na slovenski stojnici na Švedskem. U. P. * Vlado Kovač direktor Astorie - Vodenje blejskega hotela Astoria bo 15. maja tudi uradno prevzel Vlado Kovač, ki bo zamenjal dolgoletno direktorico Blanko Farčnik (ta je dala odpoved). Kovač je bil osem let direktor hotela Kompas na Bledu, pred kratkim pa so ga novi lastniki hotela zamenjali. Kot je povedal, bistvenih sprememb v hotelu Astoria, ki je lani posloval pozitivno, ne načrtuje, vsekakor pa bodo skušali izboljšati prodajo in še bolje obvladovati stroške. Hotel, v katerem je 29 zaposlenih, je sicer v lasti ministrstva za šolstvo oziroma v upravljanju Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Tako deluje kot šolski hotel, vendar pa se po Kovačevih besedah mora na trgu obnašati kot gospodarska družba. * Uspešne Toplice Dobrna - V Toplicah Dobrna so v prvih treh mesecih ustvarili dobrih 22 tisoč nočitev, kar je za skoraj 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Večino, skoraj 68 odstotkov nočitev so ustvarili domači gostje. Hotel Dobrna, vila Higiea in hotel Švicarije so bili zasedeni kar 70-odstotno (lani le 41-odstotno). Boljši rezultat naj bi bil posledica boljšega nastopa na trgu in uvedbe zanimivih programov za goste. Tako je podjetje Toplice Dobrna po treh letih negativnega poslovanja prvo trimesečje letos zaključilo s pozitivnim poslovnim izidom, so sporočili iz Toplic Dobrna. * Na počitnice prek interneta - V prodaji prek interneta je bil turizem leta 1999 na prvem mestu, saj so v celotni prodaji prek interneta Potovanja zavzemala kar 32 odstotkov (sledili so nakupi računalnikov in knjig). Število turistov, ki uporabljajo internet, se iz leta v leto poučuje, leta 2000 je tako kar 57 odstotkov vseh turistov iz ZDA informacije o potovanju poiskalo na internetu (v turističnih agencijah le še 22 odstotkov). V Evropi pa je bilo leta 2000 prek interneta rezerviranih ali plačanih 21 odstotkov vseh potovanj. In kdo najpogosteje izbi-ra Počitnice s pomočjo spleta? V povprečju je to moški, star med 30 in 40 let, z visoko izobrazbo, enim ali dvema otrokoma, ki biva v velikem mestu. Išče počitnice na sončnih morskih obalah, kamor se bo pripeljal z letalom, je zapisano v strokovni reviji za turizem Turistične novice, ki povzema novosti z. letošnjega kongresa informacijske in komunikacijske tehnologije Enter. * Zavarovanja v tujini za navijače - Ker se vse bolj bliža svetovno nogometno prvenstvo v nogometu v Koreji in na Japonskem, ki se ga bo udeležilo tudi nekaj slovenskih navijačev, so v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici pripravili posebno ponudbo zdravstvenih zavarovanj. Kot so sporočili iz Vzajemne, navijaška vročica lahko prinese tudi kakšne poškodbe, zato je priporočljivo skleniti zavarovanje z asistenco v tujini. Cene se gibljejo od dobrih dva tisoč pa do slabih šest tisoč tolarjev (glede na dolžino potovanja in velikost skupine). Kolesarske poti v Sloveniji Od Jantarne kolesarske poti do kolesarjenja po Krpanovi deželi Na Pohorju imajo celo kolesarsko vas. Njeno središče je Penzion Martin z brunaricami in šotoriščem, na voljo so vodniki, uredili so 4 kilometre dolgo zavarovano rekreativno progo za spust, po vsem Pohorju pa je več kot 200 kilometrov označenih poti. Kranj - Čeprav je kolesarski turizem v Sloveniji šele v zametkih, pa domači in tuji gostje že lahko uživajo v kolesarjenju po nekaterih kolesarskih poteh po vsej Sloveniji. V novem Turističnem atlasu Slovenije smo našli nekaj nadvse zanimivih kolesarskih poti in v nadaljevanju navajamo nekaj najbolj zanimivih. Na Krasu je ob podpori programa Phare nastala gosta mreža kolesarskih poti v skupni dolžini 360 kilometrov. Pripravili so informacijske table, počivališča, oštevilčili poti in pripravili tudi kolesarsko karto z opisi predlaganih izletov. Zelo zanimiva kolesarska pot je tudi tista po Krpanovi deželi. Kolesarje na oznakah vodi Martin Krpan, pot pa je speljana iz Cerknice po asfaltnih in makadamskih lokalnih cestah, gozdnih poteh in kolovozih okrog jezera. Naslednja kolesarska pot vodi iz Logatca (imenuje se Logaška kolesarska transverzala), gre pa za 90 kilometrov dolgo krožno pot skozi gozdove, med požiralnike presihajočcga Planinskega jezera, mimo številnih jam in udornic ter na slemena Rovtar- skega hribovja. Po dolini pivških jezer vodi naslednja zanimiva kolesarska pot, ki se začenja v Pivki, označene kolesarske steze pa vodijo kolesarje na ogled občasnih jezerc in zanimivih vasi. V Zgornji Savinjski dolini najdejo svoj raj ljubitelji gorskega kolesarjenja, saj številne stranske in gozdne ceste vodijo visoko pod vrhove. Gorski kolesarski park pa imajo na Koroškem, središče kluba je hotel Club Krnes v Črni. Pripravili so program za kolesarjenje in avanture v gorah z mrežo označenih poti, ki jo dopolnjujeta urejeno dirkališče za spust in manjša testna steza za gorska kolesa. Na Pohorju pa imajo celo kolesarsko vas. Njeno središče je Penzion Martin z brunaricami in šotoriščem, na voljo so vodniki, uredili so 4 kilometre dolgo zavarovano rekreativno progo za spust, po vsem Pohorju pa je več kot 200 kilometrov označenih poti. Dravska kolesarska pot je nadaljevanje podobne poti v Avstriji, dolga je 95 kilometrov, poteka pa od mejnega prehoda Vič mimo Dravograda, Vuzenice, Ruš do Maribora. Skoraj v celoti je speljana po manj prometnih cestah, označena je s smernimi tablami in kažipoti. Jantarna kolesarska pot prav tako poteka iz Avstrije, začenja se pri mejnem prehodu Šentilj, speljana je skozi Maribor in pod obronki Pohorja do Slovenske Bistrice. V bodoče naj bi jo podaljšali proti osrednji Sloveniji in morju, kajti pot je del evropskega projekta Euro Velo, ki naj bi povezal obalo Baltiškega morja z Jadranskim. Tudi na Goričkem nastaja mreža kolesarskih poti, povezanih z avstrijskimi in madžarskimi, iz Moravskih Toplic vodijo označene poti v skupni dolžini 60 kilometrov. V Prekmurju ravninska pokrajina omogoča prijetno, manj zahtevno kolesarjenje, poti so označene, na voljo pa je tudi kolesarska karta. Tudi ob gričevnati pokrajini ob Sotli so speljane številne kolesarske poti, iz Term Olimia vodi deset označenih krožnih poti, namenjenih zlasti gorskim kolesarjem. Pot ob reki Kolpi se začne v Kočevju, se spusti do Kolpe in sledi reki do Metlike, kjer se pot obrne nazaj. Pot je dolga 180 kilometrov, kolesarjem pa pomaga tudi posebni vodniček. Tudi v Brežicah imajo kolesarsko pot, dolga je 97 kilometrov, ima deset kontrolnih točk, poteka pa po ravnici in obrobnem gričevju. Kolesarsko pot imamo tudi na Gorenjskem, v Zgornjesavski dolini, ki pelje od Rateč do Gozd Martuljka, večinoma po opuščeni železniški progi. Več o kolesarskih poteh v Sloveniji je mogoče izvedeti na spletni strani Slovenske turistične organizacije http://www.slovenia-tourism.si/bicvcling/. U. P. DCTCI ■ C I CL SREČO! Bramac podarja streho za obnovo! In petim sodelujočim še strešnega petelina. Sodelujte v nagradni igri - pošljite kartico ali kuponi Vse informacije na plakatih in karticah pri pooblaščenih prodajalcih. 8 080 20 30 BRAMAC RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 31.5.; Madžarske toplice od 16.5. do 19.5., od 30.5. do 2.6., od 20.6. do 26.6. in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 18.5.; Gardaland 1.6.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; Prevoz: možnost plačila na čeke. METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 11.5. in 25.5. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA Trst 16.5. 2002 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 Ljudska univerza Škofja Loka vas vabi na tečaj za voditelja čolna. Začne se v torek, 21. 05. Informacije po telefonu: 506 13 70. Osrednja knjižnica Kranj Splošni oddelek, Slovenski trg 5 Obvešča vse svoje člane in obiskovalce, da je zaradi obnovitvenih del od 10. do 31.5. 2002 zaprt SPLOŠNI ODDELEK v Delavskem domu. V tem času članom ne bomo zaračunavali zamudnine in opominov za izposojeno gradivo Splošnega oddelka. Če želelijo izposojeno gradivo kljub temu vrniti, to lahko storijo v Pionirskem oddelku (sosednji vhod v Delavskem domu). Gradivo si lahko izposodijo v Študijskem oddelku na Tavčarjevi 41. AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA 8 Prešernovo gledališče Kranj jutri v sredo, 15. maja, ob 19.00. uri, C. ABONMA, DIJAŠKI, IZVEN in KONTO Glavni trg 6, Kranj, tel.: 04/202 26 81 Serreau: ZOKI ZAJC za DRAMA Slovensko narodno gledališče U. G. Biichner. WOYZECK. PREDPREEMIERA. IZVEN (KONTO), danes, torek, 14. maja, ob 19.30. uri GLASOV KAŽIPOT * Prireditve Knjižnica - vesolje zakladov Radovljica - V Linhartovi dvorani bo jutri, v sredo, 15. maja, ob 17. uri potekala prireditev ob zaključku akcije za spodbujanje branja. Za dobro voljo bodo poskrbeli učenci Glasbene šole Radovljica, Alenka Bole Vrabec iz Linhartove dvorane, predvsem pa gostja Lucija Čirovič - Fata. Triglavski narodni park Bled - Žepni vodnik Triglavski narodni park zajema vse najpomembnejše informacije o edinem slovenskem narodnem parku. O vodniku in njegovem pomenu bosta spregovorila soavtorja Tea Lu-kan Klavžer in Martin Šolar, v petek, 17. maja, ob 19.30 uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja. Otroške prireditve Bled - Nekoč je bila..., je naslov igrice za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bodo uprizorili otroci iz skupine Ježkov pod vodstvom Slavice Lokar iz Vrtca Bled, in sicer v petek, 17. maja, ob 17. uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja. Bohinjska Bistrica - Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta "O kamnu, ki je želel oživeti", bo pripravila Barbara Vrečko, in sicer jutri, v sredo, 15. maja, ob 17. uri v Knjižnici Bohinjska Bistrica. Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vabi na uro pravljic, ki bo v četrtek, 16. maja, ob 17. uri. Vabijo pa tudi na igralne urice, in sicer v sredo in četrtek od 15. do 16.45 ure in v petek od 14. do 16. ure. Teden Rdečega križa Kranj - OZ RK Kranj bo Teden Rdečega križa zaključil z brezplačnim merjenjem krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Vabijo vas, da se jutri, 15. maja, od 8. do 9.30 ure oglasite v predavalnici OZ RK Kranj, Bleivveisova 16 in si preverite krvni tlak, sladkor in holesterol. Biti morate tešči. Ogled turističnih filmov Kranj - V Društvu upokojencev Kranj bodo v sredo, 15. in 22. maja, obakrat ob 18. uri v prostorih društva na Tomšičevi 4, predstavili na videu turistične filme, ki jih je posnel dr. Zdravko Kaltnekar na svojih potovanjih po Skandinaviji, Irski in križarjenju po Sredozemlju. Dekanijski odbor mladih vabi Kranj - Dekanijski odbor mladih Kranj v mesecu maju vabi na tri srečanja, in sicer v petek, 17. maja, Molitveni ples - Binkoštno bedenje, 24. maja Judovski plesi in 31. maja Telo in molitev. Srečanja bodo potekala od 20. do 22. ure v župnijski dvorani v Kranju. Prvi mali frankofonski dan Kranj - OŠ Orehek organizira v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo in Francoskim institutom Charles Nodier danes, v torek, 14. maja, ob 16. uri v prostorih njihove šole Prvi mali frankofonski dan. Nastopili bodo učenci OŠ Orehek Kranj in drugih slovenskih osnovnih šol ter Francoske šole v Ljubljani, Ogledali si boste lahko razstavo izdelkov učencev in izmenjali izkušnje ter sproščeno klepetali ob francoski kuhinji. Delavnice na Glavnem trgu Kranj - Mladi člani Rdečega križa Kranj vabijo otroke, da se jim jutri, v sredo, 15. maja, med 12. in 16. uro pridružijo na predstavitvenih delavnicah na Glavnem trgu v Kranju. 7. srečanje diabetikov Kranj - Tudi letos se boste srečali diabetiki iz vse Slovenije na 7. športno rekreativnem srečanju, ki bo v soboto, 25. maja, v Postojni. Društvo diabetikov Kranj bo ta dan organiziralo izlet za svoje člane v Postojno. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri iz avtobusne postaje Kranj. Ob 9.30 uri bo otvoritev v Športnem parku v Postojni, ob 10. uri pa se bodo začele športno rekreativne igre. Ob 14. uri bo zaključek z družabnim srečanjem. Vsak udeleženec naj bi sodeloval v vsaj eni aktivnosti. Dodatne informacije in prijave, do zasedbe avtobusa, sprejemata Irma Zupan, tel.: 031/343-171, po 16. uri in Ivan Benegalija, tel.: 031/485-490, pravtako po 16. uri. Po Komendski planinski poti Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane v četrtek, 23. maja, na izlet po Komendski planinski poti. Ob 8. uri se boste s posebnim avtobusom odpeljali izpred hotela Creina. Skupne hoje bo od 3 do 4 ure. Priporočajo pa planinsko opremo in palice. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do srede, 22. maja Na Boč Javornik - Koroška Bela - PD Ja- vornik - Koroška Bela organizira v soboto, 18. maja, na najvišji vrh predalpskega Bočkega pogorja pri Rogaški Slatini. Odhod bo ob 7. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave do petka, 17. maja, na GSM 041/209-176, vodnik Dušan Fifot. Na pohod z DU Dovje - Mojstrana Mojstrana - V okviru prireditev v tednu upokojencev organizira DU Dovje - Mojstrana, jutri, v sredo, 15. maja, pohod: Kranjska Gora, Srnjaki, Srednji vrh, Gozd Martuljek. Odhod (lasten prevoz) iz Mojstrane bo ob 8. uri izpred Mar-keta in iz avtobusne postaje v Kranjski Gori ob 8.30 uri. Vabljeni vsi od Žirovnice do Rateč. Gospodična v Gorjancih Kranj - Planinska sekcija Sava organizira izlet na Gospodično v Gorjancih - Trdinov vrh, ki bo v soboto, 18. maja. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice. Prijavite se lahko po tel.: 23-26-401, 20-65-571, 041/807-599 ter 031/407-854. Na Talež nad Bledom Jesenice - Društvo psoriatikov Slovenije - podružnica Gorenjske vabi svoje člane in ostale zainteresirane na spomladanski pohod na Talež nad Bledom. Pohod bo v soboto, 1. junija. Zbirno mesto bo med 9.30 in 9.45 uro pred Zadružnim domom v Ribnem pri Bledu. Najkasneje ob 10. uri pa se boste odpravili na Talež. Prijave za pohod zbirajo do jutri, 15. maja, po tel.: 58-61-209 (ga. Babic). Hkrati pa vas društvo vabi tudi na spomladanski izlet in športne igre - Psoriada v organizaciji podružnice Pomurje. Izlet bo v soboto, 18. maja. Dodatne informacije pri ge. Babic, tel.. 58-61-209. Na Ojstrnik Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi člane v soboto, 18. maja, na planinski izlet na Ojstrnik v Karnijskih Alpah. Ob primerni kondiciji je tura primerna za vse po-hodnike. Prevoz je lasten. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65, do četrtka,16. maja. V jamo pod Babjim zobom Jesenice - Planinsko društvo vabi v soboto, 18. maja, na planinski pohod v jamo pod Babjim zobom. Odhod avtobusa bo ob 8.30 uri s srednje postaje na Hrušici. Skupne, nenaporne hoje bo od 4 do 5 ur. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi PD Jesenice do četrtka, 16. maja, do 12. ure. Na izlet z DU Dovje - Mojstrana Mojstrana - Društvo upokojencev Dovje - Mojstrana organizira izlet, in sicer na Bizeljsko - Bistrico ob Sotli - Kumrovec - Olimje in Jelenov greben. Izlet bo v petek, 24. maja, odhod avtobusa pa bo ob 7. uri izpred trgovine Živila v Mojstrani. S seboj morate imeti veljaven dokument (osebno izkaznico ali potni list). Prijave do zasedbe avtobusa zbirajo v pisarni društva ali pri Olip Marjanu, tel.: 589-13-47. Pohod na Peco Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na planinski pohod na Peco, ki bo v soboto, 18. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 7 do 8 ur. Priporočajo pa opremo za visokogorje in vremenu primerno ter čelado za tiste, ki boste odšli po plezalni poti. S seboj pa morate imeti tudi veljavni dokument za prestop državne meje. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03; Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, poslovni center Planina 3 (soba 318). Rok za prijevo je do srede 15. maja, do 12. ure. Družinski pohod Kokrica - Turistično društvo Ko-krica vabi vse pohodnike v nedeljo, 19. maja, na družinski pohod, in sicer na finfranje ob Krivi jelki pri Dupljah. Zbirno mesto bo ob 13.30 uri na parkirišču pred trgovino Storžič. Pot je dolga približno 15 km. V primeru slabega vremena boste z avtomobili odšli do Du-pelj in od tam naprej peš. Pokljuka in okolica Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi lep in zanimiv planinski izlet v četrtek, 16. maja, na planino Stara Pokljuka - skozi Pokljuško luknjo in galerijo - sotesko Zatrnik ter naprej na Osojnico nad Bledom. Zbirno mesto bo ob 7. uri pred Globusom. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Turistični izlet v Prekmurje Kranj - DU Kranj vabi na zanimivo turistično potovanje do Murske Sobote in ob meji naprej do Hodoša. Izlet bo v torek, 21. maja, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred Globusa. Dodatne informacije in prijave v društveni pisarni. Na Cipernik Kranj - PD Kranj vabi na izlet na Cipernik, ki bo 25. maja. Odhod posetonega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 6 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška 27, tel.: 23-67-850. Predavanja ^ Ali je možna etika brez religije? Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vabi na predavanje prof. dr. Huberta Požarnika z naslovom ali je možna etika brez religije?. Predavanje bo jutri, v sredo, 15. maja, ob 20. uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici. Mesta moči in Sveta znanja Kranj-V četrtek, 16. maja, ob 18. uri bo v Gimnaziji Kranj predavanje in predstavitev knjig Mesta moči in Sveta znanja, avtorja dr. Ljubiše Stojanoviča iz Novega Sada. Ohranimo zdravje z gibanjem v naravi Kranj - Gorenjsko društvo za zdravje srca danes, v torek, 14. maja, ob 18. uri v sejni sobi 14 Mestne občine Kranj, prireja predavanje z naslovom Ohranimo zdravje z gibanjem v naravi. Predaval bo dr. Stanko Pinter. Alergija in vsakdanjik Kranj - Krajevni odbor RK Prim-skovo obvešča in vabi krajane na zanimivo in aktualno predavanje Alergija in vsakdanjik, ki bo v četrtek, 16. maja, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov na Primskovem. Predavala bo Milica Oman Ogrizek, dr. med. Razstava računalniških risb Kranj - Jutri, v sredo, 15. maja, ob 20. uri bo v Cafe galeriji Pun-gert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, otvoritev razstave računalniških risb avtorja Jureta Legaca. Razstavo si lahko ogledate do 22. maja. Toskana Ljubljana - V prodajalni Atrij - Foto Tivoli, Slovenska'c. 58, razstavlja Luise Koschuch iz Avstrije, in sicer barvne fotografije "Toskana". Razstava je na ogled od jutri, 15. maja, do 10. julija. • Janez Pelko in Antonio Živkovič Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bo v četrtek, 16. maja, ob 19. uri otvoritev razstave Janeza Pelka in Antonia Živkoviča - Ročk. Razstava bo na ogled do 9. junija. Razstava otroških likovnih del Duplje - Galerija Graščina Duplje in KTD Pod krivo jeklo Duplje vas vabi jutri, v sredo, 15. maja, ob 18. uri v galerijo Graščina na odprtje razsteve otroških likovnih del. Na otvoritvi bo tudi krajši kulturni program otrok in vrtca. Razstava bo na ogled od 29. maja. Razstava Rudija Skočirja Kranj - V četrtek, 16. maja, ob 18. uri bo v prostorih Zavarovalnice Triglav, na Bleivveisovi cesti 20 v Kranju, otvoritev razstave akademskega slikarja, grafika in ilustratorja Rudija Skočirja. Razstava bo odprta v okviru prireditev 5. Bienala mesta Kranja. Slovenske vezenine in kvačkanje Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas in vaše prijatelje vabijo na odprtje in ogled razstave "Nit čez nit, lep je vzorec in barvit - Slovenske vezenine in kvačkanje". Otvoritev bo v četrtek, 16. maja, ob 19. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju. Razstavo bo odprl in o njej spregovoril etnolog prof. dr. Janez Bogataj. 2H se predstavlja Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vas vabi, da si ogledate razstavo 2H se predstavlja s svojimi izdelki, ki so nastali tekom šolskega leta pri praktičnem pouku tehnologije. Otvoritev razstave bo danes, v torek, 14. maja, ob 12. uri in bo trajala do petka, 17. maja, do 13. ure, na Smledniški 3, pred glavno zbornico. Razstava likovnih del Jesenice - V četrtek, 16. maja, ob 19. uri bo v restavraciji Kazina otvoritev razstave likovnih del Jožeta Vogelnika, Jožeta Pristavca, Anje Tolar in Rozi Žnidaršič. Razstava bo na ogled do 30. junija. Podobe iz sanj Škofja Loka - V kapeli Puštalske-ga gradu je na ogled razstava risb Petra Jovanoviča z naslovom Podobe iz sanj. Slike Zmaga Puharja Kranj - V okviru 5. Bienala mesta Kranja ste vabljeni na otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Zmaga Puharja, ki bo jutri, v sredo, 15. maja, ob 14. uri v Galeriji Elektra, v avli poslovne slav-be Elektra Gorenjske, ul. Mirka Vadnova 3/a, Kranj. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program. Koncert učiteljskih pevskih zborov Tržič - KD Zali Rovt Tržič in SLKD območna izpostava Tržič vabita na 4. mednarodni koncert učiteljskih pevskih zborov. Koncert bo v petek, 17. maja, ob 19. uri v dvorani OŠ Bistrica Tržič. Koncert zbora Domel Železniki - Mešani pevski zbor Domel Železniki vabi na koncert koroških in drugih narodnih pesmi. Koncert bo v soboto, 18. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Železniki. Gostje večera bodo oktet France Bevk iz Otaleža. Predstave Živali pokopljejo lovca Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo v četrtek, 16. maja, ob 17. uri igrica za otroke Živali pokopljejo lovca, povzeta po panj-skih končnicah, ki jo bodo uprizorili učenci dramskega krožka OŠ Mošnje pod vodstvom Ivanke Ne-manič in ob glasbeni spremljavi prof. Egija Gašperšiča. Primi me Sveti Duh - Kulturno društvo B-51 obvešča, da si lahko najnovešo avdicijo "Primi me" v Sloveniji ponovno ogledate v četrtek, 16. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Sveti Duh pri Škofji Loki. Predprodaja vstopnic: potovalna agencija Alpetour Škofja Loka, tel.: 517-03-05. GOSriLNA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i /^atudtia Avsenik Gregor s.p. GAlihRlJA Glasbeni pmgram: ansamblom Gašperji glasbeni večer s hišnim ansamblom Jozovc Sreda, 15. maja Sobota, 18. maja - glasbeni večer s hišnim ansamblom Jozovc Začetek prireditev ob 19. uri Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402 DOBER IZLET - DOBER IZLET - DOBER IZLET PO NAKUPIH V TRST 16.05. 2.500 SIT GARDALAND 25.05, 08.06., 22.06. 5.300 SIT SONČNI HVAR - JELŠA - LETALO 22.05. 59.900 SIT NAKUPI V UDINAH 01.06. 2.900 SIT SPREHOD PO ZELENEM DUNAJU 01.06. 7.300 SIT ORLOVO GNEZDO 08.06. 7.400 SIT MOŽNOST PLAČILA S ČEKI! Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust. Informacije po tel.: 04/201-32-20 - Kranj, 04/51-70-305, Škofja Loka 04/59-70-350 Tržič, 04/53-20-445 - Radovljica, 04/57-80-420 - Bled /vl ALPETOUR Nh potovalna Z ALPETOUR JEM, d.d., IN GORENJSKIM GLASOM SKUPAJ NA POMLADNI IZLET Torek, 14. maja 2002 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTTKA / avtostil@email.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Renault Avantime 3.0 V6 24V Privilege Spomini na bližnjo prihodnost Živeče generacije se lahko spominjajo le preteklosti, ocenjevanje prihodnosti pripada bodočim rodovom. Za vsak primer pa so si tudi nekateri v avtomobilski industriji začeli postavljati spomenike. Francoski Renault z drznim mešancem med enoprostorskim avtomobilom in kupejem, ki ga bodo najbrž občudovali tudi tisti, ki so danes še v plenicah. Renault avantime je namreč tako nevsakdanji, da nima nobenega neposredno podobnega tekmeca, saj nima vseh lastnosti eno-prostorca, ni tako športen, kot so kupeji in ne tako zadržano eleganten kot limuzine. Njegov glavna značilnost je drznost, S katero so pri Renaultu nakazali, v katero smer bo šel razvoj njihovih pri- 1. II, VI Oblika armaturne plošče je skupaj z digitalnimi merilniki pretežno povzeta po enoprostorskem espacu. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: ...................enoprostorsko, 3 vrata, 5 sedežev Mere: ......................d. 4,640, š. 1,830, v. 1,630 m Medosna razdalja: .............................2,700 m Prostornina prtljažnika: ........................530/900 I Motor: ..........................šestvaljni, bencinski, 24V Gibna prostornina: ............................2946 cem Moč: .....................152 kW/210 KM pri 6000 v/min Navor: ..........................285 Nm pri 3750 v/min Najvišja hitrost: ..............................220 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: .......................8,6 s Poraba EU norm.: .................15,9/8,9/11,3 1/100 km Maloprodajna cena: ..........................še ni znana Zastopnik: ...........................Revoz, Novo mesto rn inovativna in drzna oblika, udobje in varnost, motorne I—I zmogljivosti, uglašeno podvozje Btežavno odpiranje vrat, preglednost nazaj, visok prtljažni rob, motorni hrup, neodločne zavore KAJ PRAVI ONA? Na prvi pogled se ji zdi podoben napihujoči se žabi, ki se pripravlja, da bo vsak čas skočila v sovražnika. Potem začne spoznavati njegovo oblikovno drznost in kmalu se navadi njegovih nevsakdanjih podrobnosti. S svetlim usnjem v notranjosti je avantime pravi šminker, na cesti pa se obnaša zelo gentlemansko. Pravi spremljevalec za dame, ki želijo, da bi ga vsi opazili! hodnjih modelov, ki bodo verjetno spet brisali meje med posameznimi do sedaj uveljavljenimi avtomobilskimi razredi. A kljub vsemu ima avantime še največ skupnega s hišnim enoprostorskim sorodnikom espa-com, s katerim si deli precejšen del mehanike. Nanj spominja predvsem klinast sprednji del z masko, ki je ukrivljena v prisiljeni nasmeh, s stisnjenima žarometoma, nad katerima so domiselne "škrge" za dovod zraka v motorni prostor in z velikim vetrobran-skim steklom, ki skupaj z drugimi steklenimi površinami v notranjost vnaša svetlost in zračnost. Vendar ima avantime samo en par vrat, nima pa sredinskih stebričkov. Del celotnega "umetniškega" vtisa so tudi zanimivo oblikovane zadnje luči luči, vsekakor pa vtis nenavadnosti odločno potrjuje še streha, ki je ne glede na barvo spodnjega dela karoserije, vedno v svetlem kovinsko sivem odtenku. Pri vstopu v notranjost voznika in potnike čakajo nenavadno dol- Končno prihaja tudi na slovenski trg mestni malček Smart Vozim Smart, torej sem Potem ko so se nad malim mestnim avtomobilčkom MCC Smart nekaj časa zbirali temni oblaki, je prehod pod okrilje avtomobilskega koncema DaimlerChrvsler prinesel razjasnitev in poltretji meter dolg malček je že dve leti prava uspešnica. S tremi leti in pol zamude prihaja tudi na slovenske ceste, kjer se je doslej vozilo le nekaj "neuradno" uvoženih primerkov. Smart je bil letošnjo pomlad deležen manjše lepotne in tehnične osvežitve, med glavnimi novostmi pa so spremenjeni žarometi v obliki ledvičke in večja posoda za gorivo, ki so jo z 22 povečali na 33 litrov. Poznemu prihodu na slovenski trg so botrovali tako politika tovarne oziroma Daim-lerChryslerja, ki zdaj avtomobil prodaja v 17 državah kot tudi ustrezne priprave uvoznika podjetja AC Intercar, ki bo imel prodajno servisni center v Ljubljani in prodajne agente, ki imajo koncesijo za prodajo in servisiranje vozil Mercedes-Benz. Smartovo osnovo predstavlja varnostna celica tridion, na katero so pritrjeni vsi ostali deli avtomobila, vključno s podvozjem in motorjem. Pogonu služijo trije 599-kubični bencinski turbo motorji s tremi valji in zmogljivostjo 33 kW/45 KM, 40 kW/55 KM in 45 KW/61 KM. Poleg njih je na voljo tudi sodoben 799-kubični turbodi-zel z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki razvije 30 kW/41 KM. Motorna moč se na pogonski zadnji kolesi prenaša s pomočjo šest-. stopenjskega avtomatiziranega sekvenčnega menjalnika, bolje opremljeni smarti imajo tudi gumb za vključitev popolne avtomatike. Kljub temu dolžinski skromnosti je smart dovolj udoben za dva potnika, prtljažnik pa s 150 litri osnovne in 290 litri povečane prostornine nudi dovolj prostora za nakupovalne vrečke in nekaj manjših kosov prtljage. Potniška kabina je prostorsko izkoriščena do zadnjega centimetra, vsi deli armaturne plošče pa s svojimi ob- Podobnega spajanja enoprostorske višine s kupejevsko športnostjo se doslej še ni lotil avtomobilski proizvajalec, zato avantime povsod pritegne veliko radovednih pogledov. Oblika zadnjega dela daje svojski pečat vrsti nenavadnih podrobnostim, ki avantimea ločujejo od bolj "običajnih" avtomobilov. likami poudarjajo smartovo naga-jivost. Osnovni paket opreme z imenom smart&pure med drugim vključuje elektrificiran mehanizem za pomik stekel in daljinsko upravljivo osrednjo ključavnico, za, varnost potnikov skrbita obe čelni varnostni vreči, lažjemu obvladovanju avtomobila pa pomagata tudi protiblokirni zavorni sistem in elektronika proti zdrsava-nju gnanih koles. Različici smart&pulse ter smart&passion sta po opremi bogatejši, vendar tudi občutno dražji. Za osnovnega smarta city-coupe je potrebno odšteti 2,17 milijona, različica ca-brio stane 2,89 milijona tolarjev, kar malega dvosedežnika uvršča med najdražje avtomobile glede na dolžinske centimetre. Precej dolg je tudi spisek dodatne opreme, ki obsega dodatke od steklene panoramske strehe do čistilnih sredstev za nego smartove karoserije in notranjosti. Pri zastopniku AC Intercaru so v letošnji prodajni načrt zapisali 120 smartov, kupce zanje bodo poiskali predvsem med mladimi po letih in srcu, med tistimi ki jih ni strah drugačnosti, ki uporabljajo internet, ki imajo sodoben življenjski stil ali, ki iščejo primerno vozilce za mestno gnečo. Iz Smartove tovarne v francoskem Hambachu bo letos poleti prišla še nova različica crossblade (brez strehe, vetrobranskega stekla in vrat), katere prvi primerek so pred kratkim izročili pop zvezdniku Robieju VVilliamsu. To pa še ni vse, kajti za prihodnje leto je napovedan še smart roadster, leta 2004 pa štirivratna različica s štirimi sedeži. Matjaž Gregorič ga vrata z dvakrat zatomljenim mehanizmom, ki se odpirajo za kakšen centimeter premalo na široko, njihovo dolžino pa je potrebno razumeti predvsem z vidika udobnega dostopa do zadnje klopi. Avantime je namenjen udobnemu potovanju štirih potnikov, saj je srednji del zadnje klopi bolj za okras kot za resno uporabo. Prtljažnik v zadku je velik in temeljito obdelan, vendar njegovo uporabnost ovira visok nakladalni rob, ki mora skrbeti za karoserij-sko čvrstost. Sedenje za volanom ali na desnem sopotniškem sedežu je odlično, v nobeno smer ne manjka prostora, manjka le kakšen dodaten centimeter sedalnega dela sedežev. Pri oblikovanju armaturne plošče so se snovalci zvesto držali idej, ki so jih preizkusili že v espacu. Tako so na razsežni površini plastike digitalnim merilnikom in informacijam o delovanju radijskega sprejemnika (ki ima ukazovalna stikala ob volanu in še daljinski upravljalec), namenili mesto pod sredino vetrobranskega stekla. Za potniško udobje skrbijo kakovostno usnjeno oblazinjenjc sedežev, samodejna klimatska naprava z ločenim uravnavanjem za obe strani kabine in velika steklena panoramska streha, ki sc odpre več kot do polovice. Z enim samim pritiskom na stikalo se hkrati odprejo tudi vsa bočna stekla in občutek je podoben kot v povsem odprtem avtomobilu. Znani 3,0-litrski bencinski šest-valjnik z 210 konjskimi močmi, avantimu zagotavlja že kar športne zmogljivosti. Šeststopenjski ročni menjalnik z dolgo prestavno ročico ima športno kratke gibe in vozniški užitki so zaradi naglih pospeškov in motorne ubogljivosti popolni. Pri priganjanju je seveda potrebno računati na višjo porabo bencina, ki rada preseže 14 litrov na 100 kilometrov. Tudi pri legi na cesti avantime dokazuje svojo športno vzgojo, dobro se drži zastavljene smeri, v ovinkih nima težav ovinki in elektronika, ki preprečuje zdrsavanje Odpiralni mehanizem vrat je dvakrat zalomljen, vrata so dolga in težka, odprtina bi bila lahko bolj izdatna. gnanih koles in zagotavlja stabilnost avtomobila, velikodušno odpušča voznikove napake. Le zavore imajo z zmogljivostmi in težo kar veliko dela, ki ga ne znajo opraviti /. odliko. Avantime je kljub svoji nenavadnosti in imenski predčasnosti namenjen uporabi v zdajšnjem času. Pri Renaultu so že takoj jasno in glasno povedali, da množične prodajo ni pričakovati, omrežiti pa želijo predvsem tiste, ki se imajo za preveč avantgardne, da bi se vozili v bolj vsakdanjih avtomobilih. Takšni bodo morali za avantime seči po približno 8 milijonov tolarjev. Renaultovim možem, ki so si izmislili takšen štiri -kolesnik, se lahko zgodi tudi spoznanje, da so se s svojimi drznimi idejami prenaglili. In potem bodo vsaj za nekaj časa ostali le spomini na bližnjo prihodnost. Matjaž Gregorič Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Laguna grandtour authentique 1,6 16v k 2001 SREBRNA 3.550.000,00 Laguna grandtour autentique 1,6 16v k 2001 MET.SIVA 3.720.000,00 VW Passat 1,8 T k 2000 MET.M0DRA 3.480.000,00 Volvo V401,9 TD k 1998 MODRA 2.550.000,00 Renault Megane break 1,9 dti k 2000 RDEČA 2.450.000,00 Renault Clio 1,4 rxe k 2001 SREBRNA 1.990.000,00 Ford Focus 1,6 k 2000 RDEČA 2.250.000,00 Ford Mondeo 1,8 TD k 1998 BELA 1.880.000,00 Renault Megane Scenic 1,6 1997 SIVA 1.690.000,00 Alfa 146 1,6 1997 RDEČA 1.350.000,00 Mazda 323 1,5 i 1995 MET.ZELENA 1.300.000,00 Audi 100 S4 Ouatro 1992 SIVA 1.280.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA c vozu n /. ii \kanciio - K K1.1MA ■ sv: si:rvo voi,a\ ■ CZ CENTRALNO ZAKLEPANJE R RADIČ is ELEKTR DVIG STEKEL - A1K: AlKHAli Vse za vaS avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanju In registracija vozil KRANJ SLRV1SNO PRODAJNI CENTKR KRANJ. L.IUHLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih votf ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil GORENJSKI GLAS • 22. STRAN_AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtOStil@email.Si_Torek, 14. maja 2002 Nissan napoveduje preporod z novo generacijo modela Primera Inovativna podoba za boljše čase Z novo primero pri japonskem Nissanu želijo odločneje nastopati v srednjem razredu, kjer so bili doslej zaradi premajhne prepoznavnosti nekoliko zapostavljeni. Zunanjost je najbolj poudarjen del nove Nissanove oblikovalske filozofije, ki se bo kasneje odražala tudi na prihodnjih modelih, seveda pa skuša biti nova primera prepričljiva tudi po tehnični plati. Hkratno prcmiero so doživele tri karoserij ske različice, štirivratna limuzina, petvratna kombilimuzi-na in petvratni vvagon. V vseh je avtomobil zelo vpadljiv in prepoznaven, še zlasti masiven prednji del, ki deluje precej futuristično. Karoserijski robovi so skladni in tvorijo harmonično celoto, ki se pri limuzinski različici spogleduje z elegantnimi kupeji, pri kom-bijevski pa z zadnjo modo, pri kateri ima estetika zadka več besede kot prtljažna prostornost. Inovativna zunanjost se duhovno nadaljuje tudi v potniški kabini, kjer so oblikovalci največ drznosti pokazali z zasnovo voznikovega delovnega prostora. Tri velike okrogle merilnike, so vstavili v vdolbino pod sredino vetrobranskega stekla, še bolj vpadljiva pa je sredinska konzola, ki je pravzaprav avtomobilov informacijski center. Na njem so trije osnovni in več pomožnih gumbov, ki služijo za nastavitve radijskega sprejem- nika, klimatske naprave ter satelitskega in DVD sistema. Posebnost je tudi kamera nad zadnjo registrsko tablico, ki na osrednjem ekranu med vzvratno vožnjo pri- Portoroška Internautica privablja vse več ljubiteljev morja Salon za navtične sanjače Sejem Internautica se je izkazal kot salon za sanjače. Letos je bilo na ogled predvsem veliko luksuznih jaht, nekateri ljubitelji jadranja pa so nekoliko razočarani. Letošnja že sedma Internautica se je ponovno izkazala s kar nekaj morskimi poslasticami, a hkrati razočarala s pomanjkanjem pra- vih novosti. Žal so na sejmu prevladovali ponudniki oblačil in pregrešno dragih motornih jaht. Manjših čolnov, ki si jih povpre- ■»- ■ —'—'-1---"ppf- m 8 PA C j% • i 1 ■mM i i mmui1 # * ]■<.'(« | [JU »*!Sfc£ SŠ&v i —- ■m_ -"SErna, ******* Seamax: Slovenska blagovna znamka Seamax iz Ljubljane predstavlja za sedaj še konceptni motorni čoln z imenom space 40. Gre za zelo športen in privlačen motorni čoln, poganjata ga motorja Yanmar s 300 ali 440 KM oziroma Seatek z 250 ali 750 KM. Športna različica naj bi dosegala hitrost celo 80 navtičnih milj. Pershing: Zvezda sejma je bil vsekakor pershing 88 v titanovi barvi, čeprav je znan že iz lanske Internautice. Privlačen tudi zaradi futuris-tične barve, je pritegnil poglede številnih sanjačev, saj je 27 metra dolga motorna jahta vse prej kot dosegljiva navadnim smrtnikom. BOLTEZ Del. čas od 8. do 19. uro, ob sobotah od 8. do 12. uro. Tolofon: 04/20 14 050 www.boltoz.si BOLTEZ /Vlit. HI Liru čen Slovenec lahko privošči je bilo bolj malo. Med njimi je omembe vreden izolski Novomar (z novim profesionalnim gumijastim čolnom NM610) ter podjetja Trimarin, Gumar in Marinar. Tu je bil še Tikomar iz Ljubljane s prav tako pnevmatskimi čolni Sacs in katamarani za bolj plitve žepe proizvajalca Topcat. Poleg nekaj ponudnikov izvenkrmnih motorjev in vodnih skuterjev, tu so izstopali skuterji See-doo iz celjskega podjetja Ski&see, je bila ponudba razmeroma bogata predvsem pri motornih čolnih. Za bolj plitve žepe so čolni znamke RIO. Za bolj globoke pa skoraj vsi drugi. Med temi kaj dosti pravih novosti ni bilo moč opaziti. Predvsem ljubitelji jadranja so bili razočarani, saj je vidnejše novosti predstavil le elan z novinko 31, ki jo je predstavil že v Diisseldorfu. Tudi pod to jadrnico se je podpisal priznani navtični designer Rob Humphreys. Kot zanimiv projekt velja motorna jahta space 40 znamke Seamax. Kljub ne najbolj navdušujoči ponudbi je letošnja Internautica privabila še več obiskovalcev kot lani, po podatkih organizatorjev več kot 30.000. Med njimi pa so na svoj račun prišli predvsem sanjači, ki se ozirajo za prestižnimi motornimi jahtami, kot so znamke Ferreti, Azimut, Pershing in druge. Miloš Milač NA KRATKO • Podjetje Yugo America, ki je leta 1989 zaradi znanih težav kragujevške Zastave bankrotiralo, naj bi po besedah soustanovitelja Malcolma Bricklina, ki je tudi soustanovitelj družbe Subaru of America, ponovno oživelo. Začeli naj bi uvažati posodobljena modela koral in florida, ki naj bi ustrezala ameriškim varnostnim in ekološkim standardom. Slednje naj bi se zgodilo, če bo Zastava uspela najti evropskega proizvajalca, ki bi dobavljal motorje. Bricklin načrtuje, da bi se to lahko zgodilo v dobrem letu. letno pa bi prodali do 60.000 avtomobilov, ki bi stali med 5 in 10 tisoč dolarji. • Družba Viator & Vektorje pred kratkim uvedlo 24-urni servis za gospodarska vozila. S tem želijo avtoprevoznikom omogočiti servisiranja tovornjakov in avtobusov v nočnem času, ko bi sicer stala na parkiriščih. M.G. kazuje sliko za avtomobilom. Primero poganjajo trije bencinski in en turbodizelski motor. Osnovni je 1,6-litrski bencinski štirivalj-nik, ki ima že znano osnovo, vendar povečano zmogljivost na 109 konjskih moči. Sledita 1,8-litrski motor, ki ima 116 konjskih moči in povsem nov 2,0-litrski z zmogljivostjo 140 konjskih moči. Pri srednjem je poleg petstopenjskega ročnega na voljo še štiristopenjski samodejni menjalnik, pri najmočnejšem pa poleg šeststopenjskega ročnega še brezstopenjski CVT. Motorno paleto dopolnjuje tudi nov 2,2-litrski turbodizel z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki zmore 126 konjskih moči. Pri opremi za varnost in udobje primera noče zaostajati za tekmeci. Vse različice za slovenski trg, so opremljene s štirimi varnostnimi vrečami in napihljivima stranskima zavesama. V serijsko varnostno opremo pa sodi tudi proti-blokirni zavorni sistem z regulatorjem porazdelitve zaVorne sile, pri najmočnejšem bencinskem motorju še elektronika za preprečevanje zdrsa gnanih koles in zagotavljanje stabilnosti. Za udobje serijsko skrbi samodejna klimatska naprava, za prijetno počutje pa radijski sprejemnik s šestimi zvočniki. Pri Nissan Adrii računajo, da bodo do konca leta prodali 250 primer, uresničitev teh želja je odvisna tudi od cen. Najcenejša limuzina je naprodaj za 3,99 milijona, vvagon za 4,16 milijona, kombilimuzina pa prihaja k nam konec junija. Matjaž Gregorič 1. IZREŽITE. 2. OBIŠČITE KONKURENCO. 3. PRIMERJAJTE CENO. 4. ZAPRITE USTA. Mazda 323F €vision {primerljivi model) Osnovna cena 2.792.100 SIT Dodatna oprema doplačilo v SIT doplačilo v SIT S/.5 vrat serijsko Is/klimatska naprava serijsko b/abs + ebd serijsko Ost prednji varnostni blazini serijsko m stranski varnostni blazini serijsko m električni pomik stekel serijsko m daljinsko centralno zaklepanje serijsko d/ električni pomik zunanjih ogledal serijsko B/ MES in 3 leta garancije/100.000 km serijsko Osnovna cena z dodatno opremo ■ 2.792.100 SIT SIT NAJBOIJSI t ASTNOSTI SO TISTI KI TRAJAJO MALI OGLASI S 201-42-47 g 201-42-48 » 201-42-49 APARTMA -PRIKOLICE V termah Čatež poceni prodam kamp prikolico, leseni bivalni prostor z ograjeno verando. Inf. na 01/512-55-62 ali 040/262-382_64ie_ KRK - ODDAM opremljen APARTMA. V 2511-808_6475 Nudim APARTMAJE na otoku Pašman. S 00385 44 683540 ali 00385 91 254 44 82 6687 ODDAM APARTMA Poreč-Červar-Porat 3-4 postelje, od 20.5-20.6. in od 1.7-15.9.2002. 0038552-436020, 031/363-844 6769 APARATI STROJI MENGELE L W 305 kvadro čelna kosa deutz Fahr 3.27 prodam, tt 041/752-990 Prodam nov HLADILNIK in POMIVALNI STROJ, "ff 031/666-446 6666 Prodam PUHALNIK z motorjem in tračni obračalnik 220 cm. Klemše, Podljubelj 11, TrŽiČ 6668 Prodam KOSILNICO BCS 110 z vozičkom, mala kolesa. V 031 /790-601 6679 Prodam nakladalno PRIKOLICO VVELGER in SILOREZNICO EPLE 900 S. W 25-91- 074 6708 Prodam PANTERM 18 KW, skoraj nov, cena po dogovoru, 041 /543-773 67is PRALNI STROJ in ZAMRZOVALNO OMARO 250 I, staro 5 let, prodam. S 041 /878-494 6737 Prodam 2 masažna LEŽALNKA, ŠIVALNI STROJ Christoph Columbus antikviteta, električni ŠIVALNI STROJ Riccar 8500. V 031/750-764 6749 TROSILEC Vikon, OBRAČALNIK SIP 220 in SILOKOMBAJN SK 40, prodam. W 518- 26-43 6758 Prodam TRAKTORSKO ROTACIJSKO KOSILNICO VVelger in PUHALNIK za seno, vse vzelo dobrem stanju. Đ 041/518-914 Prodam vrtavkasto BRANO 2m. IX 031/241-187 678i MOTOKULTIVATOR Muta s frezo, malo rabljen, prodam. V 5182-095, 041/488-36 6 6804 Oddam POMIVALNI STROJ Miele de lux G 500. tt 201-23-94 6812 Ugodno prodam VRTNO KOSILNICO TO-MOS, v odličnem stanju, ohišje aluminij, debeline 1 cm. H 25-31-759 6813 Prodam KOSILNICO BCS bencin-petrolej, FREZO Goldoni in Muta ter CEPILEC drv. IS 031/309-753 6817 Prodam DEBELINKO šir. 25 cm, možnost izdelovanja brun. ?T 031/653-188 684? Prodam PLUG Batuje enobrazdni, 10 col, skoraj nov, cena 50.000 SIT. IT 031/475- 162 6858 MIZARSKO DELOVNO MIZO, prodam. C 5185-185 6866 Prodam TAPETNIŠKI STROJ "cuf mašino". S 041 /925-083 8868 GLASBILA Ugodno prodam starejšo trivrstno DIA-TONIČNO HARMONIKO. TT 2310-021 eu59 Prodam nov BARITON KING 2266 s kovčkom, cena po dogovoru. S1 041/679-432 67ii GR. MATERIAL Prodam suhe SMREKOVE PLOHE in CO-LARICE. Šenčur, Pipanova c. 34, 040/851- 885 6648 Prodam EURO PALETE in male SA-LONITKE. tt 041/803-144 6649 Prodam novo dvodelno OKNO šir. 120x viš. 80 cm. & 514-67-68 6663 Prodam dva RADIATORJA še zapakirana z ventili, 30% ceneje. "S 5181-076 ali 040/518-972 6681 Prodam suhe smrekove PLOHE 50 in 25 mm colarice. C 25-03-710, po 20. uri 6709 Prodam suhe borove PLOHE. Jerala, Pod-brezje 218, C 530-66-44 6726 Prodam 210 kom PLOŠČ STIROPORA, debeline 5 cm. "S 031 /855-463 6734 Poceni prodam STANOVANJSKA VRATA. •S 041/810-139_6755_ Prodam smrekov OPAŽ, ugodno, s 041/249-371 6757 Prodam dvodelno OKNO Jelovica z roleto 140x120 cm. tr 2331-199 6814 GARAŽE V Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA kuimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5875 RADOVLJICA-BLED, NAKLO-KRIŽE, ŠENČUR-CERKLJE,KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886 Zainteresirane kupce obveščamo, da bo 17. 5. 2002 ob 9.00 uri na Okrajnem sodišču na Jesenicah druga javna dražba nepremičnine -hiše na naslovu Smokuč 70, Žirovnica, vi. št. 1056 k.o. Doslovce. Informacije po tel.: 01/434 03 93. BLED - okolica, kupimo hišo od 34 mio. do 57 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 HIŠE ODDAMO V Ljubnem ODDAM v najem novo delno opremljeno HIŠO. V 040/389-518 6770 KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hišo, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - ŠENČUR oddamo 4,5 ss, v hiši, bivalne površine 155 m2, mesečna najemnina 100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 ODDAMO: Visoko- 3ss, garsonjero; Šorlijevo naselje - garsonjera, dvosobno; Planina -garsonjero, trisobno, štirisobno; Kokrica-gar-sonjero; Šenčur in Podbrezje - hišo. FRAST-d.o.o. 04/251 5490, 041/ 734 198 HIŠE PRODAMO NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, BAŠELJ ugodno prodamo samostojno hišo, dvostanovajsko hišo v izgradnji, 12x9 m, vsa podkletena, na parceli 781 m2, 22,6 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1/2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODLJUBELJ prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2 + mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5874 TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. DOM NEPREMIČNINE V 202-33-00, 041 /333-2 22 6236 1/2 HIŠE - pritličje z vrtom in garažo 100 m2. IT 2310-120 6689 PALOVIČE pri BEGUNJAH, prodamo starejšo hišo, delno obnovljeno, na izredno lepi lokaciji, zemljišča 1500 m2, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 CERKLJE, prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930 VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ndomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem jUjgi I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 GSM: 0411647-433 NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2. Vredno ogleda. Cena je 44,96 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - mestno jedro, prodamo večjo, starejšo hišo, potrebno temeljite obnove. Cena je 15 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ZGOŠA pri BEGUNJAH, prodamo enodružinsko hišo (dvojček), na parceli 650 m2, cena je 25 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BOHINJSKA BELA, prodamo enostanovanjsko hišo z ločenim apartmajem, na zemljišču 650 m2, cena je 42 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA - POLJANE, prodamo manjšo, podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, cca 45 m2, v etaži CK na olje, velikost zemljišča 380 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ, Tomšičeva, prodamo starejšo večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 STRAŽIŠČE pri Kranju, montažna, nizko-pritlična, lahko tudi dvodružinska, lepo vzdrževana in ohranjena, na 650 m2 parcele.Cena po dogovoru. MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, garaža, na 450 m2 ravne, sončne in mirne parcele.Cena: 28 MIO! KRANJ, 1 km izven, poslovno-stanovanjski objekt večjega obsega, zelo ugodno prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mio FRAST- nepremičnine 041/ 626 581 04/ 25 15 490 CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 42 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490,041/ 734 198 STRAŽIŠČE: PRODAMO POL HIŠE Z VRTOM, 19 mio FRAST, d.o.o. 251 5490, 041/ 734 198 BLED: prodamo vilo, parcela 2000m2. FRAST, d.o.o. 251 5490, 041/ 734 198 LESCE: Prodamo manjšo dvodružinsko hišo na izredni parceli v izmeri cca.730 m2. CENA: 29.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Na območju celotne GORENJSKE prodamo več hiš od novogradnje do starejših različnih cenovnih razredov in velikosti. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. 04/23 66 670. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661 NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena = 58,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, pritličje, nadstropje in podstreha, primerna za posl.-stan.dejavnost, cena - 22,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 12 x 7 m + terasa, parcela 380 m2 v 4.gr.fazi, cena - 35,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena ■ 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Stražišče - stan. hiša za zahtevnejše kupce skupne površine 340 m2, parcela 1.500 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena - 33,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZJEGA: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo za 37,0 mio, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini NAKLEGA - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena - 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE dvostanovanjska hiša s parcelo, ugodno prodam. « 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE 6731 ŠKOFJA LOKA - RETEČE 230 m2, parcela 515 m2, delno montažna, prodam za 34,2 mio SIT. V 51-32-850, 041/893-951 6787 Poljane nad Šk. Loko prodamo manjšo podkleteno stan. hišo, klet, pritličje, mansarda (lahko tudi kot vikend) cc 45 m2 v etaži CK na olje, velikost zemljišča 380 m2. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 6796 SELCA proamo stanovanjsko hišo dvojček 160 m2 površine velikost zemljišča 425 m2 hiša je na lepi sončni lokaciji, prevzem možen takoj. LOKA NEPREMIČNINE, 50- 60-300 6798 IZOBRAŽEVANJE Iščem pomoč pri predmetu računovodstvo, uporaba računalnika v računovodsstvu, smer ekon. tehnik, 4. letnik, izobraževanje odraslih. Pokličite čimprej V 040/383-261 KOLESA Prodam moško SCOTT Santa Fe in žensko Schvvinn Crossfit KOLO. TP 5946-209 eeeg Prodam OTROŠKO KOLO 16 Col za otroke od 4 do 7 let. Dobro ohranjeno ter čelado za otroka. V 031/634-656 ali 515- 44-91 6682 Prodam fantovsko in dekliško Kolo za staros od 3 do 6 let. TP 041 /833-373 8752 Sofinanciranje izobraževanja, izboljševanja varnosti in zdravja pri delu in pridobivanja priznanj odličnosti 14. člen Predmet sofinanciranja izobraževanja je izobraževanje in usposabljanje podjetnikov in zaposlenih, ki ne predstavlja rednega, s predpisi določenega izobraževanja in usposabljanja za opravljanje dejavnosti podjetnika in delo zaposlenega, temveč daje novo znanje za razvoj, kakovostnejše izdelke in večjo konkurenčnost. Sofinancira se 40% stroškov izobraževanja in usposabljanja, toda največ do 80.000 SIT letno na udeleženca. K vlogi za sofinanciranje izobraževanja, ki mora vsebovati splošne podatke prosilca, je treba priložiti program izobraževanja oziroma usposabljanja, dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja ali usposabljanja, fotokopijo računa in dokazila plačila. 15. člen Iz naslova izboljševanja varnosti in zdravja pri delu se sofinancira izdelava izjave o varnosti in ocene tveganja ter določitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu ter organizacija in izvedba dveh enodnevnih seminarjev za izdelavo izjave, za oba seminarja pa dodeli do 80.000 SIT. Sofinancira se, skladno s pravilnikom o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, izdelana izjava o varnosti z oceno tveganja za delodajalce, ki zaposlujejo do 10 delavcev in so bile ugotovljene določene nevarnosti ali tveganja za katere je potrebno določiti varnostne ukrepe. Sofinancira se 50% stroškov izdelave izjave z do vključno 5 delovnih mest in največ 20.000 SIT za eno izjavo. K vlogi za sofinanciranje izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja ter določitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, ki mora vsebovati vse splošne podatke prosilca, je treba priložiti fotokopijo izdelane izjave o varnosti z oceno tveganja, fotokopijo računa za izdelavo izjave in dokaz o plačilu. 16. člen Predmet sofinanciranja pridobitve odličnosti je sofinanciranje izdelave projektov za pridobivanje ISO standardov, elaboratov za pridobitev patentov, in elaboratov za pridobitev priznanja in nagrad za vrhunske izdelke. Sofinancira se izdelava projekta ali elaborata za pridobljen ISO standard, pridobljen patent in pridobljeno priznanje ali nagrado za vrhunski izdelek v višini 25% posameznega projekta in elaborata, posameznemu prosilcu pa največ 100.000 SIT letno. K vlogi za sofinanciranje pridobitve odličnosti, ki mora vsebovati splošne podatke prosilca, je treba prinesti na vpogled projekt ali elaborat, priložiti pa dokaz o pridobljenem ISO standardu, patentu, priznanju ali nagradi in fotokopijo računa in dokaza o plačilu. 17. člen Rok za vloge oziroma prošnje za sofinanciranje izobraževanja, izboljševanja varnosti in zdravja pri delu in pridobitve priznanj odličnosti, je odprt do porabe 1,400.000 SIT predvidenih s proračunom za te namene v letu 2002, preteče pa 10.12.2002. Vloge, prispele do konca meseca, se bodo reševale do 15. v naslednjem mesecu, po zaporedju prispelosti, ne glede na predmet sofinanciranja. O sofinanciranju odloča izvajalec proračuna Občine Šenčur. Prosilci bodo o rešitvi vlog obveščeni. Obrazec vloge za sofinanciranje izboljševanja varnosti in zdravja pri delu je na razpolago pri Upravi Občine Šenčur, Kranjska 11, Šenčur. Pospeševanje razvoja turizma 18. člen Pospeševanja razvoja turizma, do skupnega zneska 3,000.000 SIT: * dotacija turističnemu društvu, do 500.000 SIT, * pustna povorka in štefanovanje, do 1,200.000 SIT, * prireditve, nasadi, do 300.000 SIT, * delovanje Lokalne turistične organizacije, do 400.000 SIT, * projekt medobčinske kolesarske mreže, do 600.000 SIT. 19. člen Turistično društvo pridobi odobritev dotacije potem, ko predloži program aktivnosti za leto 2002 in poročilo o poslovanju za leto 2001. Sredstva za pospeševanje turizma, namenjena za pustno povorko in štefanovanje, odobrava organizatorju pustne povorke in štefanovanja izvrševalec proračuna na pisno vlogo in priložen program. O porabi sredstev za namene iz 3., 4. in 5. alinee 18. člena tega pravilnika, odloča, v skladu s svojimi pristojnostmi, izvrševalec proračuna. Končne določbe 20. člen Izvrševalec proračuna lahko opravi, pred zaključkom proračunskega leta, prenos sredstev iz ene ali več postavk, na druge postavke 2. člena tega pravilnika. 21. člen Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se za proračunsko leto 2002. Trgovsko podjetje SOČA, d.d., Koper Pristaniška ulica 4, 6000 Koper razpisuje prosta dela in naloge 1. POSLOVODJE 2. POMOČNIKA POSLOVODJE 3. DVEH PRODAJALK V TC MERKUR KRANJ - TEKSTILNA TRGOVINA Pogoji: - državljanstvo Republike Slovenije - poslovodja ali ekonomski tehnik (tč. 1 in tč. 2) - šola za prodajalce (tč. 3) - dve leti delovnih izkušenj - poznavanje osnov računalništva Z izbranima kandidatoma za delovni mesti poslovodje in pomočnika poslovodje bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Za delovni mesti prodajalk bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo sprejetja v delovno razmerje za nedoločen čas. NAGRADNA IGRA ŠO FOV prireditve GSM 041/549-312 TEL. 04/237-42-07 FAX 04/237-43-51 WWW.S0-F0V.ORG NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštejte vsaj 5 Andrejevih skladb! Odgovore pošljite do 20. maja 2002 na d (s pripisom "Nagradna igra") na naslov: GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova 1, 400 PODELILI BOMO 2 ZGOŠČENKI NAGRADNA IGRA KONCERT ANDREJA ŠIFRERJA 19. MAJA 2002 V Športni dvorani na Zlatem polju V Šenčurju, 11. april 2002 Župan: Franc Kern, ing Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Kakšen je naslov zadnje zgoščenke FRAJKINCLERJEV? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") I pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. I Nagrajenca: KLAVŽAR PETRA, ZG. SLIVNICA 13, 1293 ŠMARJE SAP in MATJAŽ SUŠNIK, BELEHARJEVA 21 A, 4208 ŠENČUR KUPIM OSTALO Odkupujem HLODOVINO smreke, po možnosti boljše kvalitete, cena in plačilo po dogovoru. Inf. na T? 51-80-220, 041/639- 348__ 6605 Za primerno ceno kupim rabljen SONČNI KOLEKTOR, TT 040/311-440_6673 Kupim 3 tonsko KIPARCO, dobro ohran-jeno. Tf 041/839-227_67ie Kupim ČEBELJE ROJE in najamem opuščen čebelnjak v Cerkljah. T? 252-24-23, 031/813-389 _ 6735 Kupim Ferguson 35 KS in GUMI VOZ za nizko ceno. "B 2521-167_6743 Kupim cevi za puhalnik Tajfun. "B 5141-118 __ 6753 Kupim OKNO Termopan 120x120 in stekleno VOLNO. "B 040/666-806 6836 LOKAL PRODAMO GORENJSKA, 12 let staro gostišče z dolgoletno tradicijo in priznanim imenom, 114 sedišč,kvalitetno opremljeno in vpeljano, z velikim parkiriščem.Cena: ca 51 MIO. KRANJ, etaža sodobnega poslovno-tr-govskega objekta, ca 420 m2, lahko po delih, na odlični lokaciji, souporaba velikega parkirišča.Cena: ca 280.000 sit/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 89o' 041/ 347 323 KRANJ, okolica - gostiščem (180 m2) s stanovanjem v nadstropju na prometni lokaciji, cena - na 42,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme = 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - pisarne 67 m2 v 1 .nadstropju, parkirni prostori, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ- prodamo gostinski lokal, 78 m2, 32mio FRAST, d.o.o., 251 5490 041/ 626 581 LOKAL ODDAM CERKLJE prodamo 80 m2 v pritličju hiše, primerno za mirno dejavnost, potrebno popolne obnove, 3,9 mio SIT, KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_5879 STRAŽIŠČE prodamo večji POSLOVNI STANOVANJSKI OBJEKT 900 m2 na zemljišču 1100 m2. Okvirna cena 66 mio SIT. "B 041/626-810 6506 TRŽIČ - prostor za skladišče, obrt, 50 m2, oddam. "B 59-71-14 1 6723' LOKAL za trgovinsko dejavnost oddam v centru Kranja (avla kina Storžič). Inf na "B 031/643-694 6727 KRANJ C. Staneta Žagarja IZJEMNA LOKACIJA poslovna stavba 249 m2 pritličnih prostorov oddamo v najem. ALPO 23 24 818, 041/711-328 6776 KRANJ oddamo več pisaren v poslovni stavbi, parkirišča, bližina občine. ALPO 23 24 818,041/711-328 6777 KRANJ - ŠENČUR, oddamo poslovne prostore - 50 m2 s skladiščnimi prostori - 50 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 Primskovo - 2 pisarni -6 EUR/m2; 50 m2 ob Cesti Staneta Žagarja; FRAST, d.o.o. 04/25 15 490 041/ 734 198 KRANJ - Vodovodni stolp - posl.prostor 18 m2 + sanitariji s lasten vhod oddamo za pisarne ali mirno dejavnost in 73 m2 v pritličju, 3 pisarne po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOTORNA KOLESA —— i Prodam YAMAHA VIRAGO XV 535, 1.96, 20.000 km cena po dogovoru. B 040/713-597 po 15.uri_6350 Prodam GILLERO RUNNER SP 50, I. 2000, z vso dokumentacijo, zraven kovček in čelado, cena 300.000 SIT. TP 2310-852 ____ 6650 Ugodno prodam MOPED AUTOMATIC M3, zelo lepo ohranjen. -B 041 /710-736 eese Prodam rezervne dele za APN 6. "B 5862- 6670 991 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 1877 Prodam novo, masivno, macesnovo VRTNO GARNITURO. B 031/411-145, 57-21-752 64io Prodam DOMAČO VOLNO za pletenje, dvonitno. B 5723-442 6652 Prodam stoječo LONČENO PEČ visoko dva metra iz dobe Scesija. B 041 /320-669 6754 Ročno izdelane LESENE ŠATUUE, zelo primerno za lepo darilo, prodam. TP 2511-289 ali 040/237-822 6772 Prodam GOBELINE. Izdelam jih tudi po naročilu. "B 040/635-537 6854 Ugodno prodam 60 litrski KOTEL in 200 litrski HLADILNIK za kuhanje žganja v zelo dobrem stanju. Auguštin Ludvik, Selo 18, Žirovnica 6887 Prodam MOPED AVTOMATIK, kot nov, cena ugodna. TP 031/223-131 6733 ATX ugodno prodam, generalno obnovljen [n registriran, Tf 031/589-554 6744 Prodam KOLO z motorjem Tomos ATX 50 c> I. 99, registriran. T? 041/555-651 6861 _ OBLAČILA Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO. y,51Sl^7e__6680 „PQ°,d?m dekl'ško belo obhajilno OBLEKO Za 8 let- g_5742-035, popoldan 6738 Dolgo maturantsko OBLEKO, vijolično sat-S!H£lPjg£j^rodam. Tf 51-28-230 Prodam bel dekliški kostim MANGO št. 38 041/^15 39' cena 15000 SIT- tt 041/597-441 ALI 041/734-198 6792 __OTR. OPREMA Prodam nov športni VOZIČEK marela, zložljiv. -B 2330-079_ 6761 VOZIČEK Hauck Monte Carlo moder z vzorcem, velika kolesa, kombiniran (košara, športni del), prodam, TP 2041-408, 040/704-442 _^ Prodam VOZIČEK kombiniran Inglesina, avtosedež 0-10 kg Hauck. T? 031/868-873 PRIDELKI Ugodno prodam SADIKE pušpana in mag-nolije. TP 2046-626_6695 Prodam domače ŽGANJE. B 25-11-733 Prodam več voz ULEŽANEGA HLEVSKEGA GNOJA. B 531-57-79 6702 Prodam dobro domače ŽGANJE. B 5744- 689 6748 Prodam nebalirano SENO. Zg. Dobrava, 533-64-53 6750 Prodam lepe SADIKE PARADIŽNIKA različnih sort. TT 25-31-759 6782 14. in 15.5. POKONČNE in POLVISEČE PELAROGINJE po zelo ugodnih cenah. Vrtnarija Jenko, Trata pri Cerkljah, 041/500- 860 6806 ODDAM NJIVO in TRAVNIK za pokosit. TP 031/560-288_6846 Prodam BOROVNICE. -B 031/549-796 Prodam SENO v refuzi. "B 040/244-298 PODARIM Dobrim, osamljenim ljudem podarim male MUCKE. "B 23-24-338_6419 Podarim MUCKE stare 5 tednov in prijazno, čisto BELO MAČKO. Ambrožič Špela, Podkočna 18, BI. Dobrava 6428 Podarim PSIČKO NEMŠKO OVČARKO, staro dva meseca. B 572-54-95_6484 Podarim dve NAJLEPŠI MUCI. TP 2331- 609 6863 POSESTI PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DO-BRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 5876 PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877 Nezazidljivo PARCELO prodam, 623 m2, lokacija Rožna dolina. "B 031/807-731 6710 Prodam KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v Dupljah. TP 031/604-950 6742 SENIĆNO prodamo nezazidano stavbno parcelo 1548 m2. ALPO 23 24 818, 041/711-328 6778 NAKLO - PODREBER, 2500 m2, možna gradnja treh enot manjši bivalni vikend, prodam za 13.5 mio SIT. T? 51-32-850, 041 /893-951 8788 ŠKOFJA LOKA okolica prodamo 570 m2 veliko parcelo na kateri bo zgrajena poslovno stan. hiša do 3. gr. faze oz. po želji kupca dim. 10x15 m s prizidkom 6,4 x 6m (možna tudi samo stan. hiša). LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 6795 ŽELEZNIKI prodamo zaz. parcelo 1400 m2 možna nadomestna gradnja, parcela je ob cesti dostop urejen. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 6799 TRŽIČ okolica, prodam ravno, sončno parcelo 2836 m2, možno tudi v dveh kosih. "B 041/951-260 6849 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8.1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_ ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_ KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ KRANJ - KOKRICA, prodamo zazidljivo parcelo, 1254 m2, cena je 15.000 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 POLJANSKA DOLINA - GORENJA VAS, okolica, prodamo zazidljivo parcelo, v izmeri 600 m2, za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - MEDVODE, kupimo 2.000 -3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ-KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA - TRATA, prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930. PRIMSKOVO pri Kranju, ravna in sončna parcela 1318 m2, med lokalno cesto in zelenim pasom, z objektom 225 m2, primernim za nadomestno gradnjo! Možnost prodaje v dveh delih! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. Za znanega kupca z gotovino kupimo v Kranju z okolico zazidljivo parcelo, lahko s starejšim objektom, tudi gospodarskim. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. TRŽIČ- Ročevnica: Prodamo zazidljive parcele, različnih velikosti, potrebno urediti infrastrukturo, možna menjava za drugo nepremičnino. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 Kranj, Senično - parcela 700 m2 s pozidano 1. ploščo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, cena - 33,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RAZNO PRODAM ŠTEDILNIK 4 plin + 2 elektrika in PONY KOLO, ugodno prodam. "B 041/378-798 Prodam STREŠNO OPEKO Likozar, nerabljeno 1000 kosov, cena po dogovoru, zastonj oddam JUGO, nevozen, I. 89. B 510- 81-90 6858 Prodam MEŠANA DRVA bukev, javor, gaber, cena 6000 SIT. TT 51-22-654 eeei Prodam ZASTAVO 101 GTL 55 v manjši okvari, iščem instrukcije nemšine. Zorger, Gra-jska 43, Bled_6676 Prodam vrtno PRST. B 031 /311-417 6725 Prodam suha BUKOVA DRVA. B 041/705-796_6756 PANJSKE KONČNICE duhovni in posvetni motivi, poslikava skrinj, zibelk. "B 23-32-105, 202-26-57_ereo Suha bukova DRVA dobite B 041/936-949, ali po 20. uri na g 537-51-36 6835 Prodam 10 m3 suhih BUKOVIH DRV. "B 5146-141 6856 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo, novo 2 ss, delno opremljeno, cca 75 m2, 300 EU/mes, predplačilo, KRANJ Planina 1 ss, 40 m2, vse opremljeno, 250 EUR/mes, 3 mes.predplačilo in varščina, CERKLJE okolica, oddamo 2 ss, novo, delno opremljeno, 58 m2, 220 EUR/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5878 V Kranju ODDAM GARSONJERO v najem. B 2326-365, 031/430-180_eeji KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_ PLANINA III, oddamo 1,5 ss, 50 m2, opremljeno, najemnina je 58.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 PREDDVOR, alpski bloki, I. in II. nadstropje, dva 3- sobna stanovanja, oba opremljena. Cena po dogovoru! KRANJ, Planina I, enosobno, 40 m2, balkon, vsi priključki, delno opremljeno. Cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 PREDDVOR: Oddamo 3SS, 80m2, III. nad. opremljeno, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 Kranj, Planina I - 2 SS 60 m2 v 3.nad., oprema kuhinja, Zlato polje -1,5 SS 46 m2 z delno opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5872 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - DETELJICA, BISTRICA, kupimo 3ss, plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- Z GOTOVINO TAKOJ KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom.FRAST-d.o.o. 04/251 5490, 041/ 734 198 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju za zmerno najemnino. Lahko je brez CK. B 040/583-027 64oe PLANINA, Šorlijevo naselje-garsonjere, enosobna stanovanja najamem NUJNO. "B 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 6732 1 ss na lokaciji Poljane, Gorenja vas, Žiri - najamemo. "B 040/622-766 6740 STAN. OPREMA Prodam KUHINJO s hladilnikom in našo. P 031/422-091 6/79 Prodam za nizko ceno rabljeno, usnjeno GARNITURO, rjavo in glasbeno skrinjo Alples. "B 2364-560, od 9-15. ure 6789 Prodam KUHINJSKI JEDILNI KOT, VRTNO SEDEŽNO IZ RATANA, MASIVNE STOLE, PLINSKI ŽAR. "B 041 /364-504 683i ŠPORT Za polovično ceno prodam kompletno RIBIŠKO PALICO s priborom, novo. Tf' 040/529-080 666? Prodam ELIPTIČNI TRENAŽER (orbvtrek) na magnetni zavorni sistem. TP 041/993- 72 1 8685 Ugodno prodam NOV ORBITREK, zelo malo rabljen. "B 041 /805-799 6851 STORITVE BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! Tf 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1289 SENČILA ASTERIKS, Rozman Pe-ter.s.p.,Senično 7, Križe, Tf 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 POLAGAMO PARKET LAMINAT, PANELNI PARKET, PLUTO, TEKSTILNE IN PVC TALNE OBLOGE - UGODNE CENE! POLAGANJE TALNIH OBLOG ROBY, 041/51-41-39, Robert Kuzma.s.p., Fužinska ul. 23, Škofja Loka 4965 STROJNI OMETI- notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5467 Izvajamo vsa GRADBENA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč z vašim ali našim materialom. "B 031/652-694, SGP Bytyqi Skala, Struževo 3 a, Kranj 5390 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. B 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Co., Jelovška 10, Kamnik 5903 Izdelava podstrešnih stanovanj ter polaganje vseh vrst lesenih oblog. B 040/645-855, 25-31-673, Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor 6007 NAČRTOVANJE, ZASADITEV IN VZDRŽEVANJE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. B 231-27-22, Larix, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 6143 Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. B 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj ŽALUZIJE, rolete, tende, screen senčila izdelamo in montiramo. Na zalogi motorji za senčila. Nograšek Ladislav s.p., Mavsarjeva 46, Notr.Gorice, "B 01/365-12-47, 041 /334-247 6303 Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi fasade. Delamo hitro in poceni. Tf 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 6384 Na vašem domu opravimo naslednja dela: montiranje kuhinj, montaža opažev, raznih balkonskih ograj, fabjonov in ostalih mizarskih del. Delo opravimo hitro in kvalitetno. Tf 25-31-762, 041/843-846, prevzamemo tudi večja dela na ključ. Hribar.d.o.o., Dolenčeva 5, Kranj 6394 Polaganje parketa (brušenje-lakiranje), laminata - PVC podov in montažo Knauf sistema. TP 041/970-923, GA-MA MA-GLOVSKY,d.n.o., Britof 120, Kranj 6592 KROVSKO KLEPARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuščev Ljubljana okolica in Gorenjska. Pokrivamo s kritinami Bra-mac, Tondach, Esol, Decra, Gerard, Trimo, Benders, Creaton in ostalimi. B 01/43-44-885, 031/875-222 SIPN GOSTIĆ k.d., Tržaška c. 2, Ljubljana 5593 Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Ro-letarstvo Berčan Matjaž, s.p., Mala vas 3a, Ljubljana, 01/5683-894, 041/630-700 www.ribeinvode.com ■ Media Art www.gorenjskaonline.com POLAGAM keramične ploščice. TP 041/705-197, Lumpert Marija,s.p., Brode II, Šk. Loka 6703 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, ŠENČUR prodamo novo stanovanje v hiši s posebnim vhodom, 2ss, 68m2/i in klet primerna tudi za poslovne dejavnosti, 20 mio sit. Kr. Šorlijevo nas.2 ss,54,13 m2/IV. potrbno obnove, 15,4 mio SIT. Tržič Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, 54, 85/II+4.40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Vodovodni stolp obnovljeno 2ss, 47,5 m2/lll, balk. zastekljen, 11,3 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 61,20 m2/ll, etažna CK, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 68,30 m2, vsi prikl.nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5370 KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj. 12.4 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj. 10,9 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi priklj. 11,5 mio SIT, TRŽIČ center 2 ss+k, 56,85 m2/l, vsi priklj. 8,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj. 18 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k, cca 110 m2, 114 m2 vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2, 14.5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 58?i TRŽIČ BISTRICA 1 ss, 41.67 m2/IV, balkon, CK, Z lega, 9.1 mio SIT, KRANJ Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., V lega, 16.7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 3 ss, 59 m2/l, klasično ogrevanje, 8.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE B 202-33- 00, 041/333-222 6235 KRANJSKA GORA - BEZJE, 3 ss, 71 m2, III. nad., opremljeno, prodam za 16,5 mio SIT. TP 041/767-424 8422 ŠORLIJEVO NASELJE GARSONJERA (25 m2), 1. nad/4, obnovljena, cena dogovor, prodam. TP 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 6729 TRŽIČ-HUDO, 100 m2 stanovanja v hiši, cena 9 mio SIT, prodam. TP 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE STANOVANJA KUPIMO na celotnem območju Gorenjske kupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 KRANJ. Planina III - ugodno 1 SS 41 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena ■ 10,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena - 13,2 mio SIT, 2 SS 54.6 m2 v 4.nad., vsi priključki, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK lastna, cena =11,9 mio SIT, 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 3.nad., cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 2 SS 70 m2 v l.nad., lastna CK, cena - 15,5 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena ■ 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, cena ■ 17,8 mio SIT, 3 SS 77,7 m2 v 4.nad., cena ■ 15,8 mio SIT (v račun tudi manjše stan.), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v 1. nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena -18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II -1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena ■ 9,7 mio SIT, 1 SS 39 m2 v 7.nad., cena - 10,3 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^_ KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena = 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena - 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I -1 SS 44,4 m2 v 7. nad., predelano v 2 SS, cena = 10,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje - 2 SS 58 m2 v 2.nad./4.nad., cena - 14,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ-PLANINAII, prodamo 1ss, 49 m2, v 6. nad. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss + kabinet, opremljeno, nad-standardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1. nad., vsi priključki, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 BLED - prodamo, 2ss, 57 m2, v pritličju, nizek blok. Cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, vredno ogleda, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2, v pritličju, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880,031 635 387 Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - Gubčeva, prodamo 2ss + 2 kabineta, 89 m2, v 1. nad, vsi priključki, lepo, vzdrževano, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 14.6 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 RADOVLJICA - Cankarjeva ul., prodamo 3 ss, 71,80 m2, visoko pritličje, lepo, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ, Planina II, ulica Tuga Vidmarja, enosobno 52 m2, 11, nadstropje, zelo lepo ohranjeno, vsi priključki, sončno. UGODNA CENA : 12,2 MIO. Nepremičninska družba' LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 KRANJ, Planina II, ulica Rudija Papeža, dvosobno 68 m2, VI.nadstropje, lepo ohranjeno, svetlo, vsi priključki. Cena: ca 15 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 KRANJ, Planina III, Trg Rivoli, dvosob-no+dva kabineta, nizek blok, adaptirano in zgledno urejeno. Cena: dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 CERKLJE, novejši alpski blok, štirisobno, II.nadstropje, garaža! Cena: dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 PLANINA 3: prodamo STANOVANJE, 75 m2, NIZEK BLOK, 17,8 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA : prodamo 3ss, 73m2, lepo, l.nad, 16,5 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 2: prodamo 1 SS, 39 m2, 10,5 mio. FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 Planina 1- prodamo 3ss, 78 m2, 16,2 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581 Planina 1: prodamo moderno 3ss, 85m2, 18 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 19 Zlato polje: prodamo 3ss, 62 m2, 15 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ Vodovodni stolp: prodamo prostorno 3ss, 74 m2, 18,1 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581 Planina 3: prodamo 1ss, 47 m2, 11,3 mio, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2:prodamo atrijsko stanovanje, 2ss+kabinet, 85 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 PLANINA 1: prodamo 2,5 ss, 70 m2, ugodno. FRAST, d.o.o. 251 5490 041/ 734 198 STRAŽIŠČE: prodamo 1/2 hiše, vrt, 19 mio. FRAST- 25 15 490 041 / 626 581 RADOVLJICA: Prodamo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri cca. 50 m2. CENA: 12.700.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Prodamo lepo vzdrževano dvosobno stanovanje v izmeri cca. 56 m2. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031 /370-460 RADOVLJICA: Prodamo nadpritlično dvoinpolsobno stanovanje, 60 m2. Vsi priključki, zastekljen balkon. CENA: 13.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 BLED: Prodamo funkcionalno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 53 m2. Možna menjava za garsonjero. CENA: 15.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KRANJ-center: 3SS,98m2,VP, obnovljeno, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 2SS,45m2,vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki KRANJ-Nazorjeva: 2SS,55m2, IV. nad.vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Golnik: 3 SS, 82m2, III. nad. vsi priključki, mirna sončna lokacija, možna menjava za manjše stanovanj. ITD f NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ-Planina I: 1SS, 44m2, II. nad.lepo, mirna lokacija, možna menjava za večja stanovanje 2SS Kranj ali okolica. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? VOZILA Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO TRŽIČ-Ravne: 2SS+kabinet, 75m2, II. nad.nizek blok, izredno lepo, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ-mestno jedro : Popolnoma obnovljeno 1SS v več stanovanjski hiši, zelo lepo nova kuhinja, + vrt, takoj vseljivo, zelo ugodno. Mestno jedro: Nova popolnoma opremljena garsonjera, 33m2, I. nad.takoj vseljiva ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Kranj-Planina II: Lepo 2SS, II.nad,vsi priključki,nizek blok, ugodni plačilni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 POLJANE pri Šk. Loki: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, cca 140m2stan. površine, z garaža+vrt in 3SS cca 140m2 z neizdelano podstreho+vrt, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ-Planina III : 2SS+2 kabineta, 83m2, II.nizek blok, vsi priključki KRANJ-Planina III: Prodamo zelo lepo 2SS, 61 m2, VII. nad. takoj vseljivo, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,040/204-661 BLED - LESCE -RADOVLJICA prodamo več 1SS, 2SS in 3SS različnih cenovnih razredov, vsi priključki, cena in vseljivo po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 Dvosobno STANOVANJE s kabinetom 70 M2, 4. nad., dvigalo, prodam. Tf 2325-160, 040/547-759 6741 KRANJ MLAKA prodamo NOVO večje mansardno stanovanje 85, 7 m2, CK, v mirnem in zelenem okolju, možna menjava. ALPO 23 24 818, 041/711-328 6775 KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss 41,20 m2. II. nad., prodam, tf 2334-224 »783 "KRANJ Planina 1, 1 ss 43,6 m2, pritličje, p/odam. Tf 031/799-759 6794 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 sobno stanovanje 60 m2, 3. nadstr. Vsi priključki stanovanje je ohranjeno in delno obnovljeno. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 KRANJ Kidričeva c. v nizkem urejenem bloku prodamo 2 ss, 70 m2, I. nadstr., dva balkona, lastna ČK na olje. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300_eaoi ŽELEZNIKI prodamo 1 sobno stanovanje v I, nadstropju nizkega stolpiča 33 m2 površine, CK ogrevano, prevzem možen takoj. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 Prodam MANJŠO GARSONJERO v Bistrici pri Tržiču. Delno opremljena, cena 4.850.000 SIT. Tf 040/248-991 6834 TOVORNA VOZILA VOLKSVVAGEN CADDY FURGON 1.6 I. 97, bele barve, lepo ohranjen, cena 750.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 6460 VOZILA DELI "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov. Tf 50- 50-500 6503 Prodam LETNE PNEVMATIKE na platiščih 155/R 13 70, rabljene štiri mesece. Tf 256-11-46 Prodam GUME Goodvear 165/70/13 (letne). S 041/950-139 6846 VIKENDI DAVČA prodamo bivalni vikend 7,5x6 m zidan v celoti izdelan 606 m2 velika parcela vsi priključki objekt je lociran na ravni sončni legi. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 VOZILO KUPIM ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, TAKO-JŠNJE PLAČILO; ODVOZ, PREPIS. CORK 2000 d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje, 041/643-054 ,. j ,. , 5412 NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493 telefon: 04/2365 360, 2365 361 KRANJ - ČIRČE, prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovoru. Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v prvi etaži dvosobno stanovanje 61,70 m2 in trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabinetom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Za več informacij nas pokličite na zgoraj navedene številke. KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo v mansardi garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2,64,60 m2 in 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki. GARSONJERE ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEDE, prodamo garsonjero 27,54 m2,1. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki. ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA I, prodamo delno ob-novljeno enosobno stanovanje 29,60 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vsi priključki. TRŽIČ - CENTER, prodamo popolnoma adaptirano mansardno enosobno stanovanje 31,64 m2,3. nadstropje, opremljena kuhinja, vseljivo TAKOJ. DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - NAZORJEVA ULICA, prodamo dvosobno stanovanje 54,60 m2, 4. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno popolnoma obnovljeno stanovanje 61 m2,2. nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo TAKOJ. HRASTJE, prodamo dvosobno stanovanje 60,80 m2, 1. nadstropje nizkega bloka, balkon, vseljivostin cena po dogovoru. TRISOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA I, prodamo urejeno dvosobno stanovanje s kabinetom 69,50 m2, 4. nadstropje, zastekljen balkon, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo junija 2002. JESENICE - JAVORNIK, prodamo trisob-no stanovanje 67,50 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, VSE-LJIVO TAKOJ._ HIŠE CERKLJE - POŽENIK, prodamo dvodružinsko stanovanjsko hišo, dimenzij 12,5 x 9 m, 998 m2 zemljišča, bivalno pritličje, prve etaža in mansarda, hiša je podkletena, vsi priključki, prevzem možen TAKOJ. KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo 2/3 po-stovnostanovanjske hiše, tloris hiše 119 m2, hiša je stara cca. 60 let, podkletena, bivalna prva etaža cca. 74 m2 s teraso, mansarda 44 m2, prevzem možen po dogovoru. PARCELE TUPALIČE, prodamo zazidljivo parcelo 1970 m2, možnost razparceliranja parcele, cena 50 EUR/m2, prevzem možen takoj. SPODNJE LANCEVO, prodamo lepo sončno zazidljivo parcelo 1057 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, ter izdelanim načrtom, prevzem možen takoj. KUPIMO Na relaciji ŠENČUR - KRANJ - BITNJE -NAKLO kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 EUR, za že znano stranko, ki v račun nudi tudi dvosobno stanovanje s kabinetom. KRANJ, kupimo več garsonjer različnih cenovnih razredov, za znane interesente. ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), Tf 5134-148, 041/632-577 5133 ODKUP-PRODAJA-PREPISI RABLJENIH VOZIL. Mepax,d.o.o., Planina 5, Kranj, Tf 23-23-298,041/773-772 6447 RENAULT MEGANE 1.6 RN, I. 96, reg. do 28/6, svetlo rdeče barve, lepo ohranjen, centralno daljinsko zaklepanje, avtoradio, cena 1.200.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, Tf 275-93-93 6453 RENAULT CLIO 1.2 FIDJI, I. 97, reg. do 14/7, svetlo rdeče barve, lepo ohranjen,nikoli karamboliran, centralno daljinsko zaklepanje, cena 820.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 Prodam JUGO KORAL 60 I. 90, reg. do 12/10, rdeče barve, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, cena 140.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 6456 RENAULT 5 FIVE, I. 94, reg. do 18/11, metalno zelene barve, lepo ohranjen. Cena 460.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 27 5-93-9 3 645/ PEUGEOT 106 1.1 5 V, 1.98, reg. do 1/6 40.000 km, metalno zelene barve, elektro paket, lepo ohranjen, cena 970.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Miljer 45, Visoko, 275-93-93 6459 FIAT MAREA VVEEKEND 1.9 TD, I. 98, bele barve, klima, veliko dodatne opreme, servisna knjiga, nikoli poškodovan, cena 1.790'.000 SIT, 235-9990, 041/608-666, IC AVTO 6566 MJGflhTflR C| Bratov Praorotnik 1 0, NAKLO ■k*—J Tel./fax-04/2S-71-03S PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH % SISTEMOV TER ^-s AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV¥MOHROE¥ FIAT MAREA VVEEKEND 1.6 16 V, I. 98, bele barve, klima, veliko dodatne opreme, servisna knjiga, nikoli poškodovan, cena 1.790.000 SIT. Tf 235-9990, 041/608-666 IC AVTO 6567 VOLVO V 40 KARAVANI.8 GDi, I. 98/99, metalik modre barve, klima in vsa ostala oprema razen usnja, servisna knjiga, nikoli poškodovan, kot nov. Cena 2.790.000 SIT. Tf 235-9990, 041/608-666 IC AVTO 6568 RENAULT SCENIC 1.6 E, I. 99, metalik zlate barve, vsa dodatna oprema, razen klime, servisna knjiga, nikoli poškodovan, cena 2.390.000 SIT. 235-9990, 041/608-666 IC AVTO 6569 RENAULT TVVINGO 1.2 PACK, I. 97, metalik modre barve, veliko dodatne opreme, servisna knjiga, nikoli poškodovan. Cena 970.000 SIT. Tf 235-9990, 041/608-666 IC AVTO 6570 FIAT PUNTO 1.2 SX, I. 2001, bele barve, 3 v, 1. lastnik, veliko dodatne opreme, servisna knjiga, nikoli poškodovan, kot nov. Cena 1.580.000 SIT. Tf 235-9990, 041 /608-666 IC AVTO 6571 ALFA ROMEO 156 2.0 TS, I. 98, metalik zelene barve, klima, ABS, ALU, zelo veliko dodatne opreme, servisna knjiga, nikoli poškodovan, kot nov. Cena 2.390.000 SIT. Tf 235-9990, 041/608-666 IC AVTO 6572 Prodam OPEL KADETT 1.3 S KARAVAN, I. 89, reg. 5/03, solidno ohranjen. Tf 031/699^329 6577 Prodam Z 128, I. 89 in R 19 I. 91, oba ohranjena in registrirana. Tf 041/236-285, 040/581-911 6646 GOLF IIJGLD, 1.85, levi bok poškodovan, motor v odličnem stanju. Tf 041/694-140 Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.090.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 OPEL ASTRA 1,6 KARAVAN, LETNIK 1998, NI REG., BELE BARVE, 63.000KM, KLIMA,ABS,CZ,ES,4XAIR BAG. CENA: 1.990.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL. 04/20 19 308 LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 300.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308 FIAT UNO 60S, LETNIK 1993, REG.DO 10.4.2002, MODRE BARVE, 84.000 KM, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, TEL. 04/20 19 308 MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM , REG. DO5/2002, LEPO OHRANJEN, 4+ ELSTEKLA, CZ.SERVO, KLIMA, CENA 750.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ,TEL. 04/20 19 308 CITROEN AX 1.0 TRE, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, NI REGISTRIRAN, CENA: 110.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 FIAT PUNTO 55S, LETNIK 1994, RDEČE BARVE, REG. DO 6/2002 CENA: 520.000.00SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20-19-308 ŠKODA FAVORIT 1,3, LETNIK 1991, OKER BARVE, REG.DO 10/2002, 100.000 KM CENA: 89.000,00 SIT.AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL.:04/20-19-308 ŠKODA FAVORIT 1,3, LETNIK 1992, RDEČE BARVE, REG.DO 12/2002, 20.000KM, CENA: 369.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308 HYUNDAI LANTRA 1.8, LETNIK 1995, METALIK ZELENA, 138.000 KM, CZ, 4*EL. STEKLA, 2*AIR BAG, KLIMA, LEPO OHRANJEN. CENA: 890.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 SUZUKI SVVIFT 1.3GL, LETNIK 1991, METALIK SREBRNA, 163.000KM. REG. DO 9,2002, CENA:310.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308 VW GOLF JXD 1,6, LETNIK 1989, BELE BARVE, 160.000 KM, REG. DO 5/2002, CENA: 410.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL. 04/20 19 308 FORD MONDEO 1,8 KARAVAN, LETNIK 96/97, METALIK MODER, NI REG., KLI-MA.AIR BAG,ABS,CZ,EL.STEKLA, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBLANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308 FIAT STILO 1,6 DYNAMIC, LETNIK 2002, 6.000KM, METALIK ZELEN, 6XAIR BAG, KLIMA, SERVO VOLAN, ABS.ASR.MSR, EL. OGLEDALA, DCZ..... CENA: 2.990.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL: 02/20 19 308 FIAT STILO 1.9JTD DYNAMIC, LETNIK 2002, 7.000KM, METALIK MODER, 6XAIR BAG, KLIMA,SERVO, LITA PLATIŠČA, DCZ,ES,ABS,ASR,MSA,... CENA: 3.350.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL 04/20 19 308 FIAT STILO 2,4 ABARTH SELESPEED, LETNIK 2002, METALIK ČRN, 6XAIR BAG, DCZ, ES,ABS,ASR,MSR, NAVIGACIJA, AVTOMATSKA KLIMA, LITA PLATIŠČA,... CENA: 4.130.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL: 04/20 19 308 PASSAT 1,6 GL, LETNIK 1996, 150.000KM, RDEČ, KLIMA,2XAIR BAG, ES.CZ. CENA: 1.370.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308 R 5 SAGA I. 91/10, lepo ohranjen, cena 250.000 SIT. Tf 041 /200-730 6662 Prodam R 5 FIVE, I. 94, 73000 km, ohranjen Tf 5725-096 6678 Prodam OPELVECTRO 2.0,1. 93, reg. do 2003 z dodatno opremo. Tf 041 /662-678 BMW, 520 DIESEL KARAVAN,LET 2001, 31.000 KM, MET MODER, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, S. STREHA, EL OPREMA, REG 1/03, PARK. SENZOR, KOT NOV, 6.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 GOLF 1.4,LET 99 1.REG 00, MET MODER, 3V, 1.LASTNIK, EL. STEKLA IN OGLEDALA, DALJ. C. ZAKL, NASLON, OHRANJEN, 1.870.000 SIT, AVTO LESCE D. O.O, TEL: 04-5319-118 VECTRA 1.8 GL KARAVAN,LET 96, MET ZLATA, 1.LASTNIK, KLIMA, ALU, REG 1/03, 1.440.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 CORDOBA 1.6 SE,LET 96, SREBRNA, AR, SERVO, OHRANJENA, 1.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 LANTRA 1.8 GLS.LET 96, 115.000 KM, MET MODRA, 1.LASTNIK, 2X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, 1.040.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 FIAT, MAREA 2.0 HLX LIM, LET 99, 41.000 KM, MET SIVA, AVT KUMA, 4X AIR BAG,ABS, ALU, EL OPREMA, 1.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OPEL, VECTRA 2.0 DTI LIMUZINA ,LET 99.MET MODRA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU.MEGL, EL OPREMA, 2.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL, ASTRA 1.6 16V KARAVAN,LET 96, RDEČA, KLIMA, 2X AIR BAG, S. STREHA, EL OPREMA, 1.140.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FORD, MONDEO 1.8 TDI GHIA KARAVAN,LET 99, MET SREBRN, 4X AIR BAG, AVT KLIMA, EL OPREMA,LES, 2.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_ LAND ROVER, FREELANDER 1.8, LET 99, 5V, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, S STREHA, 1.LASTNIK,DODATNA OPREMA, REG 3/03, ALU, 3.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SUZUKI, GRAND VITARA 2.0 TD.LET 2000, BELA, KLIMA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, 3.450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL, OMEGA 2.5 TD KARAVAN AV-TOMATIK.LET 98, ČRNA AVT KLIMA, 4X AIR BAG, XENON, ALU, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, hitp// www, frast.s FR^ST d.o.o. Kranj V središču ŠKOFJE LOKE "AGENCIJA " srednji stolpič, Kapucinski trg 8, UGODNO PRODAMO nezasedene poslovne prostore v pritličju, 3. in 4. nad., ter na terasi, cca 900 m2. Prodaja se vrši po celotnih nadstropjih. Informacije: 04/ 251 54 90, 041/ 626 581, fax: 251 54 91 OPEL, FRONTERA 2.2 SPORT,LET 99, MET MODRA, 3V, KLIMA, ABS, SERVISNA, EL OPREMA, LOKI, PRAGOVI, 3.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI KARAVAN,LET 98, BEL, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 VW, POLO 1.4 VARIANT,LET 97, MET TEMNO ZELEN, REG 4/03, 2X AIR BAG, OHRANJEN, 1.330.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBOVOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O,TEL: 04-5319-118 OPEL ASTRA 1.4 GL 95, 150.000 km, dobro ohranjena, prodam. Tf 041/68-67-68 Prodam R MEGANE KARAVAN ALIZE, letnik 1999, vsa dodatna oprema, prvi lastnik, cena 2000.000 SIT. Tf 041/347-261 6698 R 4,1. 90, registriran do 11/02, delno obnovljen, vlečna kljuka, 110.000 SIT. Tf 041/270-531 67oi JUGO 55 I. 12/89, reg. do januarja 03, dobro ohranjen, prodam. Tf 25-22-610 Prodam MERCEDES C 180, I. 1996, 57000 km, v zelo dobrem stanju, siva kovinska barva. Tf 041/635-033 6767 R 19, 1.4, reg do 10/02, lastnik avta, 4 nove gume, redno servisiran, cena 520.000 SIT. Tf 041/754-524 eaio Prodam FORD FIESTA 1.1, 1.81, registriran, cena 60.000 SIT. Tf 514-14-15 een Prodam JUGO 55, starejši letnik, ugodno. Štucin, Sv. Duh 250, Šk. Loka eeia SUZUKI BALENO 1.6 GLX, I. 96, prvi lastnik, RENAULT R5 CAMPUS, letnik 1991, 5 vrat, HXUNDAI ELANTRA 2.0 GLS, I. 2000, reg. 10/02, prvi lastnik. Tf 502-2000, 0417630-754 6832 Prodam TOYOTO COROLLO, L. 87, je dobro ohranjena, Cena po dogovoru. B 5832-307 in 031 /325-308 6840 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 91, 40.000 km, zelo lepo ohranjen, ugodno. Tf 031/490-012 684i OPEL VECTRA 2.0 IGL, letnik 1992, reg. celo leto, veliko opreme. Tf 041/787-050 Prodam DAEWOO RACER, letnik 1996, reg. do 4/03. Tf 031/837-349 6844 Prodam OPEL ASTRA 1.6, I. 93, reg. december 2002, prevoženih 100.000 km. 3070-201-987 6855 Ugodno prodam rdeč R 5 FIVE, I. 95/10, 3 vrata. Tf 2311-908 6857 Zaposlimo: STROJNEGA TEHNIKA Pogoji: - končana srednja strojna šola tehnične smeri - delovne izkušnje in ročne spretnosti - starost do 35 let VOZNIKA - TERENSKEGA PRODAJALCA Pogoji: - opravljen vozniški izpit B kategorije, zaželeno tudi C kategorije - končana srednja šola ekonomske ali komercialne smeri - aktivno znanje slovenskega jezika - komunikativnost, urejenost in smisel za delo z ljudmi - prednost imajo moški kandidati, stari do 35 let ŽIVILSKEGA TEHNIKA Pogoji: - končana živilska srednja šola - delovne izkušnje in ročne spretnosti - prednost imajo moški kandidati, stari do 30 let Prijave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: KLANŠEK, d.o.o., Brezje 76/d, 4243 Brezje. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor. SVET NEPREMIČNINE-REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP;//www.6vet-re.si Email: info@svet-re.si ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina II; 49 m2, večje enosobno, pregrajeno, vzdrževano, 2. nadstropje, sončna lega. Cena: 12,7 mio SIT (56.000 EUR). PS00816MA-KR_ KRANJ - Planina III; 47 m2, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,4 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina; 57 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,8 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR KRANJ - Planina I; 72 m2, delno adaptirano, 2,5-sobno, pritličje z urejenim atrijem, nizek blok. Cena; 18,1 mio SIT (80.000 EUR). PS00776JN-KR KRANJ - Planina III; 52 m2, 1,5 - sobno, 4. nadstropje, velik balkon, pogled na hribe. Cena: 13,2 mio SIT (58.600 EUR). PS00772MA-KR_ KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega. Cena: 14,4 mio SIT (63.800 EUR). PS00732MA-KR_ KRANJ - Planina III; 62 m2, dvosobno, 7. nadstropje, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.300 EUR).. PS00668MA-KR_ TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, z novo opremo in delno adaptirano, 1. nadstropje, nizek blok, Cena: 14 mio SIT (62.000 EUR). PS00820MA-KR TRI IN VEČ SOBNA STANOVANJA KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,3 mio SIT (72.000 EUR). PS00752MA-KR KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta. Cena: 19,4 mio SIT (85.900 EUR). PH00724MA-KR NAKLO; novo, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS00715MA-KR KRANJ - Klanec; hiša - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 m2, odlična lokacija, Cena: 33,9 mio SIT (150.000 EUR). PH00801TJ-KR NAKLO; 148 m2, novejša hiša - dvojček, tlorisa 8 x 7m, primerna za 4-člansko družino, na parceli 500 m2. Cena: 29,4 mio SIT (130.000 EUR). PH00812MA-KR_ NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9m, novejša, izredno kvalitetno grajena, varovana, lahko dvc-družinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. Cena: 63,3 mio SIT (280.000 EUR). PH00800MA-KR_ ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa, mirna lega. Cena: 37,3 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR_ ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh stanovanj. Cena: 6,8 mio SIT (30.000 EUR). PH00793MA-KR__ PREDOVOR - Bašelj; 260 m2. tloris 12 x 9m, podaljšana III. gradbena faza, lahko dvostanovanjska, ob gozdu, 810 m2 parcele. Cena: 23 mio SIT (102.000 EUR). PH00657MA-KR_ CERKLJE; 170 m2, dvodružinska, potrebna adaptacije, parcela 480 m2, mirna lokacija. Cena: 30 mio SIT (133.000 EUR). PH00794JN-KR_ CERKLJE - Poženik; 280 m2, dvostanovanjska, parcela 998 m2, idilična, mirna lokacija, obrobje vasi. Cena: 35,7 mio SIT (158.000 EUR). PH00809MA-KR BLED - Sp. Gorje; 180 m2, III. gr. faza, mirna, sončna lega, parcela 600 m2, primerna tudi za vikend. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PH00807MA-KR POČITNIŠKI OBJEKTI KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, praktično na smučišču, nizko pritličje, lasten parkirni prostor, ogrevan z el. ali kaminom. Cena: 7 mlo SIT (31.000 EUR). PV00822MA-KR_ STISKA VAS pod Krvavcem; 100 m2, bivalni vikend - brunarica z zidano garažo in teraso, tloris 5,5 x 6,5 m, parcela 1000 m2, sončna lega, asfalt do hiše. Cena: 23 mlo SIT (102.000 EUR). PV00761TJ-KR ZAZIDLJIVE PARCELE PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom.. Cena: 8 mio SIT (35.400 EUR). PZ00823MA-KR_ CERKLJE - Apno; 486 m2, vikend parcela, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, voda in elektrika na parceli. Cena: 6,6 mio SIT (29.000 EUR). PZ00814MA-KR KUPIMO LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 11 mlo SIT (48.700 EUR). PZ00674JN-KR FIAT TIPO DGT, I. 89, neregistriran, CZ, električna stekla, metalik, potreben manjših popravil, 130.000 SIT, Tf 533-10-86 6859 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 87, reg. 10/02, 5 vrat, prva barva, nove gume, cena 150.000 SIT. tf 2325-823 6864 PEUGEOT 106 XN, 031/377-013 97, 52000 km. Tf 6870 ZAPOSLIM Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za terensko prodajo. Plačilo tedensko za prevoz in uvajanje poskrbljeno. Tf 041/513-664, 041/617-132, Jancomm,d.o.o., Retnje 54, Križe _ 5799 Išče se MANAGER, ki si bo sam odrejal višino zaslužka. Prošnje pismeno: CON-TACT, p.p. 216, 4001 Kranj_6251 ZAPOSLIMO MIZARJA. Fibra d.o.o., Puš-tal 106, Škofja Loka, informacije na Tf 041/661-805 _ 6254 Honorarno ali redno zaposlimo DEKLE za delo v strežbi in KUHARJA ali KUHARICO. Tf 031/360-476, Ribnikar Janko s.p., Senično 8, Križe 6314 Nudimo delo v okrepčevalnici za strežbo. Tf 25-31-762, 041/843-846, Hribar.d.o.o., Dolenčeva 5, Kranj Iščemo dekle za delo v strežbi. Noč An-ton.s.p., Selo 42, Žirovnica, 041/860-625 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj _ 6434 ARENA BAR vzame v delovno razmerje dekle z veseljem do dela v strežbi. Tf 041/774-599, Zupan Viljem,s.p., Jezerska c. 93 A, Kranj_6452 . Takoj zaposlim SAMOSTOJNEGA SITO-TISKARJA. Tf 25-76-111 od 7. do 9. ure, 'roplast.d.o.o., Glavna c. 42, Naklo 6534 KOSEU Duplje.d.o.o., Zg. Duplje 92, zaposli za opravljanje del izdelava in montaža ventilacijskih naprav in tehnološke opreme. Pogoji: poklicna šola kovinske smeri, starost do 30 let, odlužene vojaške obveznosti. Možna zaposlitev tudi za mlajše delavce brez poklica z možnostjo priučitve. Prijave in informacije na gornji naslov ali Tf 257-62-10 od 7. do 17. ure 6585 Takoj zaposlimo več SOBOSLIKAR J EV. JR KRANJ d.o.o., Golniška 13, Kranj Tf 20-49- 630 6610 Zaposlim ZIDARJE ter GRADBENE DELAVCE ali skupino do 10 ljudi. Čufar Boštjan s.p., Rudno 16, Železniki 041/703-826, 510-2000 Tf 6645 Delo v strežbi dobi simpatično dekle ali fant. V 041/622-526, Jur.d.o.o., Dacarje-va ul. 12, Lesce ee47 Zaposlimo AVTOKLEPARJA in AV-TOLIČARJA. Pisne ponudbe na naslov: MONY,d.o.o., Cankarjeva 30, Bled 6672 Iščemo mlekarja-sirarja aH kuharja. Tf 041/674-266 6691 Objavljamo prosta delovna mesta za PRODAJNEGA REFERENTA-TELEFONISTA v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. Tf 201-48-20, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 6693 MIZARJA ali priučenega DELAVCA za delo v lakirnici zaposlimo takoj ali po dogovoru. Smolej d.o.o. Pod gozdom 30, Kovor, Tf 595-88-02 6696 Iščem pomoč in oskrbo starejše osebe od 7-16.ure v Radovljici. Tf 031 /648-543 6697 Iščemo KUHARJA PICOPEKA, zaželjene izkušnje, za delo v dopoldanski in popoldanski izmeni, plačilo po dogovoru in iščemo VOZNIKA ZA RAZVOZ JEDI. Pogoji: vozniško dovoljenje B kategorije in lasten avtomobil za razvoz jedi, plačilo po dogovoru, zaželjeno prebivališče iz Škofje Loke ali njene okolice. Tf 040/849-466, Petra Mlakar s.p., Sv. Duh 202, Šk. Loka 6704 Mednarodno transportno podjetje Anton Grašič s.p. iz Nakla, Polica 11, zaposli VOZNIKA z opravljenim vozniškim izpitom E kategorije. Tf 25-19-700 67ts Potrebujete redno zaposlitev? Želite izboljšati svoj finančni položaj? Pokličite na telefon ali 041/645-186 (ni prodaja)! MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 6719 Iščem NATAKARICO. Lokal Casablanca, Slovenski trg 8, Kranj, inf. na Tf 031/643- 694 6728 Iščemo natančno mlajšo upokojenko za 1 x tedensko čiščenje stanovanjske hiše. Tf 25- 75-022 6736 Več NATAKARJEV ali NATAKARIC iščemo za redno ali honorarno delo v gostilni na Brezjah. Tf 041/665-388, Gajmat d.o.o., Sp. Pirniče 19, Medvode 6762 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi. Tf 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. bitnje 2 6765 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem prometu za nedoločen čas. Kandidati naj bodo iz okolice Kranja. Tf 041/633-195, Marco's, d.o.o., Zg. Bitnje 245, Žabnica 6768 Za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem, zaposlimo dekle za strežbo. Tf 041/945-347, Žurga Vilko.s.p., Moste 68E, Žirovnica 6773 Zaposlimo KV ali priučene KUHARJE in NATAKARJE, delovne izkušnje zaželjene. Tf 041/745-356 , 041/33-55-41, Bernik Robert, s.p., Bukovščica 25, Selca 6803 Zaposlim ŠOFERJA B kategorije za razvoz pizz v Kranju. Tf 031/833-500, Kristane Damjana, s.p., Struževo 3 a, Kranj 6805 CELI SVET d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubljana-Črnuče. Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več TRGOVCEV-K v trgovini v Kranju. Pogoj: končana trgovska šola. Kanidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni. 6820 MERCATOR franšizna prodajalna zaposli PRODAJALKO živilske stroke na Bledu. Zaposlimo tudi PRODAJALKO za delo v Kranju oz. okolici Škofje Loke. Pisne ponudbe na naslov: MAK, Škofjeloška 20, Kranj 6837 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo pospravljanje, čiščenje, likanje. Tf 23-28-089_ 665i Iščem delo- igranje na porokah, obletnicah itd. BON BON, 041/582-367, 041/596- 277 6675 Iščem delo - čiščenje in pospravljanje nudim dobri osebi iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 6722 Iščem honorarno delo, dopoldan, administracija, vnos podatkov. Tf 041/275-494 ŽIVALI Prodam KRAVE po izbiri s teličkom. Tf 533-12-86 6498 Prodam lanskoletne PAVE in SAMICE. Lanišek, Beleharjeva 49, Tf 2511-875 6520 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas LJubljane d.d. LJubljana, C. 24. Junija 23,1231 LJubljana - Črnuče 0\0 % T '6 MH* Tel.: 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto Prodam TELICO simentalko brejo 8 mesecev, kupim BIKCA simentalca, starega 3 mesece. Tf 533-10-28 6643 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Tf 252-17-39 6653 NEMŠKO OVĆARKO čistokrvno, staro eno leto, poceni prodam ali oddam. Tf 533-13-12, 031/718-553_6655 Prodam mlado KRAVO s teletom. Tf 5723- 665 6664 Prodam BREJE ZAJKLJE. Tf 2525-560 6665 Prodam PRAŠIČA za zakol ali nadaljno rejo težek od 120 do 130 kg. Tf 595-68-80 6674 BERNSKI PLANŠARSKI PES, mladiči čistokrvni, brez rodovnika, ugodno. Tf 041 /324-946_8677 Prodam TELICO simentalko, težko 130 kg. Tf 041 /8676-52 6688 Prodam TELIČKO simentalko, staro deset dni. Tf 2011-434_6690 Prodam 2 čb BIKCA, stara 10 dni. Tf 2561-600_6694_ PUJSKE težke 20 kg, prodam. Tf 51-50- 400 6689 BIKCA čb, prodam. Suha, 041/375-575 6707 Prodam BIKCA in TELIČKA težka 400 kg. Zg. Bela 57, Preddvor_ 67u Prodam 30 kg težkega PRAŠIČA. Tf 041 /855-753 6724 Prodam OČIŠČENE PIŠČANCE pitane z domačo krmo. Cena za kg 800 SIT. Tf 041/961-153_6739 Prodam 4 KOZE s kozlički. Tf 572-56-23, zvečer 6745 Prodam 10 dni starega čb BIKCA. Žeje 3, Duplje, 2571-876 6747 PRAŠIČE različno težke, prodam in pripeljem na dom. Tf 041/724-144 6760 Prodam več ZAJCEV za nadaljno rejo. Tf 233-22-30_6763 Prodam 7 dni starega BIKCA križanca. Tf 041/347-475 6766 Prodam 2 TELIČKI čb pasme, stare 10 dni. Tf 041/833-433_6780 Prodam 7 dni starega ČB BIKCA . Tf 23-11-766, Žabnica 43 6783 Prodam KOZLIČA burske pasme. Pintar, Vešter 16, Tf 512-20-33 6784 PURANE širokoprsate pasme za nadaljno rejo, prodam. Tf 2045-039 6807 Prodam KRAVO ali brejo TELICO. Tf 5182- 727_6815 Prodam KRAVO s teličkom. Tf 513-58-23 6816 Prodam BIKCA čb, starega en teden. Tf 041/692-722 6819 PIŠČANCE BELE za nadaljno rejo in GRA-HASTE JARKICE prodamo. Vsak delovnik od 8-17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarst-vo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-586_6833 Prodam KRAVO s teletom. Tf 572-54-27 6838 Prodam 10 dni starega BIKCA in TELIČKO simentalca. Tf 574-20-73 6848 JARKICE rjave črne pred nesnostjo, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, 01/3627- 029 6850 Prodam TELICO FRIZIJKO v devetem mesecu brejosti, cena 165000 SIT. Tf 031/611-355 6852 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO, krave, jagneta, konje. Tf 041/650-975 6390 Kupim TELETA, starega 7 dni. Tf 25-03- 688 6686 Kupim več BIKCEV simentalcev od 200-300 kg. Tf 2521-695 6746 Kupim BIKCA simentalca do 3 tedne starega. Tf 041/784-126 6774 Kupim več bikcev mesnih pasem do 10 dni starih. Sp. Senica 12, 01/3612-249 6791 Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme, starega do 10 dni. Tf 041 /503-623 6842 ZAHVALA Zdaj ne trpiš več, mami. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V 56. letu nas je zapustila mami, stara mama, sestra, teta in življenjska sopotnica VIDA LIKAR iz Križev pri Tržiču Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in Bolnišnice Jesenice ter patronažni sestri Damjani Keršič. Posebna zahvala pa gre dr. Janševi in ge. Vidi Donik, ki staji lajšali zadnje najtežje trenutke. Hvala nečakinjama Marinki in Nevenki. Za spremstvo na njeni poslednji poti pa se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Berglezu, pevcem za zapete žalostinke, ge. Olgi Rener za poslovilne besede, trobentaču, praporščakom GD Križe in PD Križe, članom Planinskega društva Križe. Zahvala gre tudi pogrebni službi Hipnos. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na večni počitek. Sin Marko z Natašo, sopotnik Milan, vnuk Matej, sestra in bratje z družinami t Zg. Bitnje, Križe, Trebija, Žiri, Koprivnik, 5. maja 2002 OSMRTNICA Sporočamo, daje umrl naš dolgoletni zdravnik v pokoju JULIJ MAYR, dr. med. Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. Kolektiv ZD Kranj V SPOMIN Danes, 14. maja 2002, mineva žalostno leto, odkar nas je veliko prezgodaj zapustila naša NADA-MARIJA ŠABIČ Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. VSI NJENI Našemu dragemu MEDIJU BEŠLAGIČU v spomin Minevajo štiri leta, odkar Te ni med nami. Kjerkoli smo, si z nami v naših srcih, mislih in besedah, kot da si tukaj, a vendar Te ni. Neizmerno te pogrešamo. Žena Majda z družino V SPOMIN 15. maja mineva dve leti, odkar je odšel od naju ljubi mož in oči FRANCI LOGONDER Pogrešava te. Tvoji Jana in Tina OSMRTNICA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Sporočamo žalostno vest, daje v 97. letu starosti umrl dragi mož in oče * JULIJ MAYR, dr. med. (1 iz Kranja, Cankarjeva ulica 18 1 4 Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 14. maja 2002, ob 17. uri na pokopališču v Kranju. Žara je do pogreba v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Marijana, sin Peter in ostalo sorodstvo Kranj, 10. maja 2002 V SPOMIN Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumenju voda niti vej, ni te nikjer več, kjer bila si prej. 16. maja 2002 bo minilo drugo leto, odkar nas je zapustila draga mama, žena in stara mama Tj* *%» T ANA UŠLAKAR Hvala vsem, ki seje še spominjate! VSI NJENI ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK od 8 °C od 10 °C od 8 °C do 23 °C do 21 °C do 24 UC Prevladovalo bo sončno vreme. V torek zvečer in v noči na sredo so še možne posamezne plohe ali nevihte, nato pa bo predvidoma do sobote suho in zelo toplo. Alpski večer na Bledu Tudi po njem nas Evropa pozna Na Bledu je bil v soboto že 16. Alpski večer ansamblov in narodnozabavne glasbe po vrsti. Bled je bil ta večer zaradi obiskovalcev in tudi zaradi nastopajočih malo evropsko glasbeno središče. Bled - Minulo soboto zvečer je bil Bled s Športno dvorano dobre štiri ure pravo malo evropsko glasbeno središče. Ne le doma med številnimi obiskovalci, ampak tudi v evropskih deželah poznana in priljubljena prireditev, je napolnila dvorano. Čeprav se je doma nekateri sramujemo in jo poslavljamo v kot s pridevkom goveja glasba, tujcev prav nič ne moti. Nasprotno. Segajo po njej na zgoščenkah in radi pridejo k nam, ko jo predstavljamo na prireditvah. Alpski večer je postal mednarodna prireditev. Pozna ga Evropa. Ansambli in njihova glasba so tako z Bledom ta večer že leta tisti veliki ambasadorji Slovenije in naše prepoznavnosti. Če bi bil namreč pogoj za Evropo glasbena prepoznavnost s priljubljeno narodnozabavne) glasbo, potem je Slovenija že nekaj časa v Evropi. Poznani pisec in ter strokovni poznavalec te zvrsti glasbe je zapisal: Ta glasba je eden tistih naših izdelkov, ki jih Slovenija nepo- sredno in posredno izvaža v Evropo in tudi po kontinentih za med. Vso drugo, menda po mnenju nekaterih negovejo glasbo, pa uvažamo. Tudi minulo soboto je bilo tako. Dvorano so napolnili poleg domačih obiskovalcev v slabi polovici ljubitelji narodnozabavne glasbe Alpskega večera in melosa iz Nemčije, Avstrije, Francije Italije, Nizozemske. Napolnili pa so JO tudi nastopajoči. Več kot dve sto muzikantov se je v skoraj pičlih štirih urah zvrstilo na velikem odru pod veliko tradicionalno kuliso Bleda z jezerom in gradom. Med domačimi so bili seveda nekateri preverjeni in priljubljeni "stari mački", kot so Vitezi polk in valčkov, Primorski fantje, Nagelj, Gregorji, Štirje kovači, Igor in zlati zvoki, ansambel Franca Miheliča in seveda Alfi z muzikanti, ki pa je tokrat presenetil še z Joži in Jožico iz nekdanjih Av-senikovih časov. Presenetil pa je tudi hišni ansambel Jožovc, ki nadaljuje tradicijo Avsenikovega an- sambla, Z njim pa so navdušile plesalke Mojce Horvat. Navdušila je gostja iz Kanade Marija Ahačič Z nadvse simpatično skladbo in pregovornimi besedili. Bili pa so tudi tisti, ki šele dobro stopajo na glasbeno sceno, ki bodo jutri nadaljevali tradicijo; tako na primer trio Leben, Polka punce, Tulipan, Anja Burnik s prijatelji, Tamburaška skupina Kašarji, Vesele Štajerke. In potem tujci, ki so v na trenutke morda že skoraj pretirano stereotipnost, da se pač vse od začetka do konca dogaja na odru, vnesli tudi nekaj poživitev. Prihod iz dvorane in z odra v dvorano, sta dobesedno dvignila na noge (in tudi na mize) tiste goste, ki so tudi po tisoč in več kilometrov prevozili, da so bili v soboto na Alpskem večeru na Bledu. Alpski večer kot osrednja domača prireditev, in vse bolj tudi prireditev malega evropskega glasbenega Bleda, ostaja torej naprej na poti. Želimo pa ji seveda tudi čimveč najrazličnejših poživitev in osvežitev z ansambli in različnimi izvedbami. Andrej Zalar, foto: Gorazd Kavčič in A. Ž. Zakladi narave mikajo obiskovalce Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja so v Tržič privabili prebivalce iz vse države, ki so navdušeni tudi nad lepoto narave. Tržič, Dolina - Ob jubilejni, 30. prireditvi MINFOS so organizatorji ponudili obiskovalcem posebej pester program. Vsak je lahko našel kaj zanimivega zase. Eni so prišli po zanimive primerke za svoje zbirke mineralov in fosilov, drugi so bogatili znanje in tretji občudovali prelesti Dovžanove soteske. Prostore v osnovni šoli Bistrica so že v petek zasedli razstavljavci iz. desetih držav. Njim in drugim gostom je bila namenjena večerna slovesnost ob odprtju 30. prireditve MINFOS, ki jo v sodelovanju z Društvom prijateljev mineralov in fosilov ter občino organizira Turistično društvo Tržič. V soboto in nedeljo je največ obiskovalcev privabil sejem, kjer je 80 lastnikov zbirk in izdelovalcev okrasja ponujalo marsikaj zanimivega. Za dragocenosti iz nedrij Zemlje so seveda morali seči v žep, zastonj pa so lahko na strokovnih razstavah obogatili svoje znanje. Kot je povedal Davorin Preisinger iz Društva prijateljev mineralov in fosilov, je sedem članov postavilo na ogled najdbe iz slovenskih pokrajin; sam je prispeval okrog sto okamnin iz. trži- škega prostora. Veliko so lahko pokazali in povedali člani geološkega krožka Bobovec iz. OS Staneta Žagarja Lipnica. Mentor Peter Urbanija je pohvalil prizadevnost 25 učencev, ki so v Bistrici razstavili lastne zbirke, šolska zbirka pa je na ogled do 16. maja v tržiški A banki. Krožek deluje šesto leto in je tretjič na razstavi v Tržiču. Tod imajo žal malo podpore odraslih ljubiteljev mineralov. V občini Radovljica računajo na pomoč pri ureditvi geološke poti do treh nahajališč. Za posebnost letošnje prireditve MINFOS so poskrbeli rudarji, ki so predstavili podzemne muzeje Italije, Avstrije in Slovenije. Bojan Režun in Uroš Eržen iz Idrije sta pojasnila, da se je šest rudnikov povezalo v programu za ureditev jam v turistične namene. Po njihovem zgle- Novorojenčki Gorenjci smo v tednu, ki je za nami dobili 37 malih Gorenjčkov, in sicer v Kranju 32 in na Jesenicah 5. V kranjski porodnišnici je prvič zajokalo 32 dojenčkov, od tega 17 deklic in 15 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.350 gramov, najlažji pa prav tako deček s 2.270 grami. V jeseniški porodnišnici pa je pet mamic povilo 3 deklice in 2 dečka. 2.810 gramov je kazalec na tehtnici pokazal najlažji deklici in 3.970 pa najtežjemu dečku. du nameravajo bolje urediti in spet odpreti za obisk nekdanji rudnik živega srebra v Podljubelju. Med prvimi sobotnimi obiskovalci smo srečali skupino dijakov iz Celja. Kot sta ocenili profesorici Marinka Žbogar in Milena Jan-čič, je za srednjo kemijsko šolo posebej zanimiv ogled razstave, ki ga združijo z naravoslovno eks- £5v kurzijo. Za izobraževanje se je odločilo tudi 12 geografov iz gorenjskih osnovnih šol; Nevenka Cigler iz kranjskega zavoda za šolstvo je ugotovila, da bodo tako lažje sami vodili učence v te kraje. Ob opazovanju lepot Dovžanove soteske smo nato zmotili družino Špegelj iz Velenja; Jože je zbiralec mineralov, zato je letos vzel Geološki krožek Bobovec se je že tretjič predstavil na prireditvi MINFOS. Lepote Dovžanove soteske očarajo s seboj tudi starša. Družina Žlo-gar iz Ljubljane seje odločila najprej za ogled razstavno izobraževalnega središča v Dolini, kjer sta osnovnošolca Žiga in Lea prisluhnila razlagi turistične vodnice Linde Perko. Da ne bi kdo omagal na poti v dolino, sta članici Društva podeželskih žena Svit Mari vsakega obiskovalca. Rozman in Tončka Tišler ponujali domače dobrote. Kot je povedal Janez Kavčič iz Doline, pa so imeli veliko dela z urejanjem okolice, saj nekateri domačini ne spoštujejo pravil obnašanja v zavarovanem naravnem spomeniku. Stojan Saje Danes izšla Kranj čanka Brezplačno za občanke in občane mestne Občine Kranj Danes izšlo Sotočje Brezplačno za občanke in občane Občine Medvode LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 19. KROGA, z dne 12. 5. 2002 9, 13, 16, 17, 20, 22, 35 in dodatna 23 Izžrebana LOTKO številka: 804211 V 20. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 150 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 10 milijonov SIT