Zadušljivi zrak v štirnah in sekretih sila nevaren, j,\ovicar" pripoveduje v današnjem Usta iz Lj a bij a ne grozno novico, ki se je pripetila 3. dan t. m., da so 4 možje v globoko sekretno jamo se podavši zaporedoma naglo smert storili. Enaka nesreča se je 4 tedne pred primerila v Bene-so vem na Ceskem. IVeki gospodar je namreč dal s ti m o cediti, ki že več let ni bila za nobeno rabo in je tedaj zmiraj terdno zadelana stala. Tesarsk mojster spusti lojtro v štirno, ki je bila le 2 sežnja glokoka, in se poda potem po nji doli. Komaj pride doli, pade z lojtre, kar gori 248 stoječi zidar sliši; ta mu berž hiti na pomoč; korači hitro po lojtri doli, al v tem hipu šterbunkne tudi on v vodo. Tu čuje poleg štirne stoječ hlapec in začne na pomoč vpiti. Primeri se, da v tem neki tesar ravno momo gre; nemudoma se poda nesrečnikom na pomoč, — al komaj naredi nekoliko stopinj po lojtri, pade tudi on doli in po njem je, kakor je po unih dveh bilo. Dolgo in terdno zadelana štirna je bila polna za d ustji vega zraka, ki se nareja v takih zapertih globinah. Al to ho še le potem spoznali, ko so šli z lučjo nesrečno luknjo preiskavat, in jim je luč mahoma ugasnila. Ker je v dolgo zaperto štirno, zlasti če je globoka, vselej nevarno na vrat na nos se podati, in ker ravno taka in še huja nevarnost žuga ljudem tudi v globokih, dolgo zadelanih sekretnih jamah, naj bi se tedaj nikoli v nemar ne pustilo, naj poprej gorečo svečo spustit i v tako luknjo, in gledati: ali dobro in svitlo gori. Ce svitlo gori, je to gotovo znamenje, da ni nobene nevarnosti doli, zakaj tam, kjer luč gori, tudi človek lahko sope. Kjer pa luč le beri i ali celo ugasne, tje naj si nobena živa duša ne upa, zakaj zadušljivi zrak je notri, in kakor luč ugasne, ugasne tudi človeško življenje. Naj se tedaj ta skerb nikoli ne zanemari. Ako smo se z lučjo prepričali, da je zadušljivi zrak v kaki luknji, kako ga moramo odpraviti ali pregnati iz nje? Nekteri mislijo, da je že dosti, ako se taka jama le ene dni odperta derži, da jo sapa prepiše. — Al to celo malo ali nič ne pomaga, ker zadušljivi zrak je težji metuu unanjega zraka ali navadne sape, se tedaj le zmiraj bolj na dnu derži. Tudi v luknjo streljati ali nad luknjo ogenj napraviti ne prežene zadušljivega zraka iz jame. Najbolje je in po mnogih skušnjah poterjeno, ako se na dosti dolgem kolu spusti razpet dežnik (razpeta marela) doli nad vodo v štirno ali nad gnojnico v eekretno jamo, in se potem hitro gori potegne; tako gori in doli naj se večkrat potegne, in pregnal se bo zadušljivi zrak. Doli spušena luč bo potem svetlo gorela, in to je znamenje, da ni nobene nevarnosti več.