187. ftnlha. I Ljubljani, i snio II. jilija I9Z0. [III. Isto. Isna vsem zasedenem ozemlju navzlic italijanskemu te rorju praznovalo narodni praznik sv Cirila in Metoda. To kaže. da je ohranilo ljudstvo navzlic frrozomm vojne in persekucijam zasedbe vso plemensko dedščino, iz katere črpa svoje moči In dckler se ne začne razkrajati ti narod na dedščma, ki je karakterističen zna1--vsakega ljudstva, se ni bati. da bi se poitaHjanilo navzlic svojemu politič- Spisal L a j o š. Vijoličast mrak se je že na lahko spuščal preko kraljevskega Zagreba, ko je pridrdral na kolodvor beogradski ekspres. »Zagreb!« — — »Zagreb!« je vpilo in klicalo vse povprek. Nekateri potniki so drveli v restavracijo večerjat, drugi so vstopali v vlak. vsi v rnrzični naglici, hitro še prožeč roko v pozdrav ali ustne v kratek poljub. Po kupejih so se zasvetile luči, dame so dvigale pajčolane, gospodje so iskali prostorov za kovčege, vsi drug drugemu tuji, a vendar si ie vsak izbral prostor, kjer bi našel simpatičen obraz. Čudno prazen je ostal restavracijski voz. Tam so sedeli v kotu trife verižniki ali vojni dobičkarji, ker slišalo se je do drugega konca vagona vedno le: »Lira, dolar, dinar, vagon masti, diferenca itd.« Tu je sedel dr. Mazovec, ki se je vra-č?i iz Beograda v Ljubljano v urad-mb opravkih. Pred njim je stala bu-tiljka vina, ki se je pa menda še ni dotaknil, ker je bila še polna. Zato pa je imel pred seboj poln krožnik izDUŠenih cigaret in komaj je odložil eno, si je na tej že zapali! novo. Obraz mu je bil še mlad, malce bled. oči pa so mu venomer strmele na peron, kot da nekoga pričakuje. In res! Ravno ?e zabrlizerala svoj zadušeni žvižrr vlakovodjeva p-ščalka, ko je vstopila v restavracijski voz mlada dama ter se napotila naravnost k njemu. Velike, modre oči ji je kot rosa na ogledalu pokrival tenak paičolan, njene zla-torumene lase pa mal klobuček iste barve. »Ali je mogoče Ivan, ali si res Ti?« je zazvenel njen melodični erlas po vagonu, da so celo verižniki dvignili svoje glave/ »Stana! Mislil sem, da se mi sanja in nisem mogel verjeti, da si ti, ko sem te videl na peronu!« »Zato me je tako vleklo nekaj v restavracijski vagon, ti si me že nreje opazil« mu je odgovorila ona ter dvignila pajčolan, da so se še nemu robstvu v dvajsetem stoletju. Naša doUnost pa je. da ne delamo nobenih ekstratur, ki bi povzročile kak prepad in motile kontakt med narodem to- in onstran demarkacijske črte. I. I. ii Pr sa«s*e*a> 6. julija 1920. V vrvenju življenja povodom vsesokolskega zleta se nam je zdelo, kakor da je tudi politika čutila potrebo, da stopi v ozadje: poslednji dnevi niso dali nikakih znatnejših političnih dogodkov. Nekoliko vzrujenosti, ki pa ni bila potrebna, je vzbudila nova »Mu-nova afera«. Kakor znano, je bil Mu-na amnestiran, ali s svojo amnestijo ni zadovoljen, ker mu je bilo tako onemogočeno, da bi dokazal svojo nekrivdo. Zaradi tega hoče izdati brošuro, kjer bodo predvsem objavljeni dokumenti, kažoči njegovo nekrivdo in dokazujoči, kako so različne osebnosti, med njimi ministrski predsednik Tusar, ki je bil prej med povzročitelji njegovega procesa, iz krogov socijalnedernokratične desnice zahrbtno delovale proti njemu. Medtem pa hodi Muna* po češko-slo-vaški republiki in na shodih, na katere pride vedno več radovednežev kakor pa njegovih, pristašev, brani svojo nekrivdo, taji, da bi bilo njegovo delovanje veleizcajniŠko, ali pri tem goreče agitira za — boljševizem. V tednu pred zletom je obhodil Mo-ravo. Že v Brnu ni dosegel nikakega posebnega uspeha, ali še žalostnejše se je končal njegov cbisk v OJomucu 36. junija. Na shod so prišli legijo-narji 6. hanaškega polka, katere je zv2l »brate legijonarje«, ki so mu pa nato s krikom odgovorili, da ne marajo, da bi jih on zval brate, in so kričali: Ven z njim! Ne dovolimo, da bi govoril izdajalec. On je razbil našo armado. Prišlo ie do burnih prizorov in Mirna je bil nabit in vržen ven. Tz tesra ;e nastala nova Munova afera, katero izvestni krogi silno pretiravajo, hoteč delati ra Mano reklamo. Prav goreče se potentne zanj v »Pravu ^ fdu« dr. Soukirp, bivši fustični minister, in bombastično razlaga, da ne gre tu za eno osebo, marveč za »fundamentalno vprašanje pravne eksistence naše mlade države«. In isti dr. Soukup, ki je kot justični minister proglašal, da je prav. da bi ulica sama sodila, zahteva sedaj hitrega, brezodložnega sodišča in zasledovanja krivcev. Socijalnodemo-kratična stranka ščuje proti ruskim Iegijonarjem, zahteva razpust njihovih formacij in jih hoče terorizirati. Proti temu nasilju se je dvignil glas naprednega socijalista Modračka. ki v svojem dnevniku »28. september« v uvodniku »Legionari, nedejte se!« brez ozira poziva, da naj v shičaju sodnega postopanja proti olomuškim Iegijonarjem ostali legijonarji kategorično zahtevajo, da se imajo vsi izdajalci legij v češkoslovaški republiki postaviti pred socbo naroda. Izgledi, ki se tičeio Tešinskega, niso prav nič ugodni. Poljaki so sicer poražen:, ali prav to more imeti za Tešnsko slabe posledice. Na tešin-sko fronto prihajajo sedaj številni poljski dijaki, begunci in drugi Po-K.iki, enako kakor na Spiš in Orav«". Mogoče je, da se poljski val pod pritiskom od vzhoda prevali k nam nu zapad. Situacija postaja kritična. Z največjo verjetnostjo se more soditi, da je s tešinskim vprašanjem v zvezi tudi poziv češko-slovaške vlade na konferenci v Spaa. kamor odpotuje jntri zunanji minister dr. Beneš. Neposredno do sokolskih dneh se :e vršil v Pragi vse.učiteljski shod, kateremu je bil protektor prezident Masarvk. Zlasti niegove izjave pri otvoritvi in zaključku sheda so mu dale posebno važnost. Shod se je bavi] s šolskimi, vzgojevalnimi in stanovskimi vprašanji. I. K. S. Pogosto se je že pri nas poudarjalo, kako malo preudarna je zahteva naše vlade, da se prodaja v ino7emstvo za razne zdrave valute, doČim je prodajanje za lasten naš denar zabranjeno Gospod finančni mtn'cfer Stojanovic* je sam že izrekel mnenje, da taka finančna politika ni dobra. Predpis, da je prodajati v inozemstvo za zdravo tujo valuto In da je skupljeno tujo valu- to oddajati eksporterjem devizni centrali, ima vsled počasnega poslovanja devizne centrale v Beogradu za nas eksporterje prav neprijetne posledice. Svoj čas smo imeli v Ljubljani nekako devizno centralo. Tuj denar, ki smo ga dobili, se je hitro od računa val in mi smo prejemali protivrednost v našem denarju. Ali koristno napravo v Ljubljani so zatrli že pred meseci. Odtlej } s tre- ba pošiljati ves skupiček v tuji valuti daleč v Beograd, kjer žalibog glede naših kupčijskih strani gg. či-novniki nočejo vedeti, da je čas denar. Dogaja se, da poteko celi dolgi tedni, predno slovenski izvozničarji dobimo obračun za poslane tuje denarje. To zamudno poslovanje ima za nas najhujše posledice. Vse ie izvozne kupčije, ki so združene s silnimi težavami, so oprte na razliko,ki je med našo valuto in valuto v tuji državi. Trgovec, ko kupuje doma blago, računa s to razliko. Dokler so šli kurzi tujih denarjev kvišku, smo mogli to zanikrno prakso z obračunavanjem še prenašati. Odkar pa rase vrednost našega denarja in je razlika v kurzih vedno manjša, nam preti gospodarska katastrofa. Lira je pred šestimi tedni veljala nad 10 kron. danes dobiš za njo komaj še štiri krone. Za izvozničarja pomenja hitro padanje kurzov gospodarsko smrt in uničenje, zlasti, če mu ob padanju tečajev tujih valut obračunava devizna centrala v Beogradu izročene vsote šele po preteku več tednov. Vsaka prodaja v inozemstvu mora nehati, ako trgovino zadevajoče naprave tako slabo poslujejo. Za ves svoj trud naj izgubimo še premoženje! In po tem se vpraša, kdo spravi razliko v vrednosti? Gospod minister Stoja-nović je na glasu dobrega strokovnjaka, ki ima smisel za potrebe trgovine. Prosimo ga nujno, da posveti svojo pozornost nevzdržnemu položaju in poskrbi za točno poslovanje devizne centrale. Tudi naše poslance opozarjamo na to stvar^ Ako ne bo hitro odpomoči, mora sploh vsaka solidna kupčija v inozemstvo nehati. Najboljše je pač, da se odpravi predpis, po katerem je prodajati v inozemstvo za tujo valuto. Dokler pa tega ne premeni vlada, je treba, da pride v Devizno centralo nov kurz, ki ustreza trgovini. Proces rti 9m LDU. Zagreb, 10. julija. Pri včerajšnji sodni razpravi je govoril obloženi Stjepan Kadic o tem, kako so lili Oebi nezadovoljni radi oportunitete koalicije. V nadaljnjem svojem govoru je pobijal trditev, da stoji v kakih zvezah z Italijani. Resnica je samo to, da je bi! nekoč pri njem italijanski novinar in temu je rekel, da je bil zaprt skupno s Klofačem. Proti Sachsu se je dvignil fce ?a stranko prava, ker ga je smatral za agen-a madžarske in avstrijsko vlad>. Uporeka nadalje resničnost nekaterih trditev obtožnico o nekaterih njegovih izrekih glede krone. Izjavlja, da je Bor« Najmanje trikrat ji je poljubil ročico ter ii nato pomaenl sleči svilnat potni p'asč, položil njeno boo ter torbico zraven sebe tn zopet jo prijel -'a roko. »Ti si, ti, Stana! Meni se kar vrti v glavi, da te naenkrat tu vidim.« Zrl ji je ves vzhičen v oči in zo-net in zopet se je naenl! ter ji poljubil roko »Prav jaz, prav tvoja Stana je pred teboj, Ivan. Tudi jaz si nisem m;sltia, da te bom še kdaj videla. Nič se nisi postaral,- še vedno znaš tako gledati, kot takrat na Dunaju. Toda, kje si zdaj, — kaj si, — moj Bog, kako dolgo že ne vem nič več o tebi? »Kaj res nisi dobila nobenega pisma več od mene? Do konca 191S sem dobival vedno tvoja pisma, potem so mi moja pričeli vračati, ali pisal sem še vedno in vedno ter mislil, da dobiš vsaj enkrat kako vest od mene.« »Od prevrata nisem dobila no- šo se zabliskale v kotičkih ob očeh. »O, to mi je zelo žal in kje je pn svojem bolj zasvetile tajinstvene oči in za- bene vrstice. Takrat je živel še moj blesketali bisernati zobčki. , papa. bili smo v Vrbovcu . . .c »Taka sreča, Stana! Tzgrešil sem te popolnoma in mislil sem si, da te nikdar več ne vidim.« »Tvoj papa vendar ni umrl?...« »Žalibog že leta 1919.« Povesila je glavo in dve solzi tvoja cospa mama?« »Svi v Osijek i1 bratu.« »in ti?. Kaj si delala ti? Kaj si doživela? Seveda m'slim veselega, saj si vedno tako želela doživeti kaj interesantnega?« Ža-ostni pogled ji ni hotel izginiti z lica. S skoro tihim, otroškim glasom je dvignila spet glavo. »Kaj sem doživela? O veliko preveč!« Spet ji je klonila glava nizdol. »Ti ne veš, da sem že vdova?«: »Ni mogoče!« je vzkliknil Ma-zovec in spustil njene roke. »Da, že pol leta. O tebi nisem vedela, kje si, ali si ostal na Dunaju, ali si prišel domov, ali si šel po svetu. Papa je bil bolan, doma ie bilo dolgčas. In bila sem v enomer povabljena v Križevce — sami bo- i po II"enu-c gati ljudje — pridobili so si denaf ! med vojno in razmetavali so ga in uživali . . . Tn tam sem ga spoznala. Bil je višji uradnik, prijatelj teh milijonarjev, samo jedini med njim! z večjo naobrazbo. In silno dober človek. Živela sva srečno, šest mese- cev. Ničesar mi nI odrekel, Imela sem vse, kar mi je srce zaželelo, — avtomobil, konje, voz — bila sem 1 njim in njegovimi prijatelji pri vseh zabavah, v gledališčih, koncertih, na plesih in razvadila sem se tako v ti družbi, da ne bi mogla pogrešati najdražjega luksusa. In tako je naenkrat prišlo. Milan ni bil milijonar, kot sem si mislila in meni na ljubo se je zadolžil. Upal je, da si v družbi enega svojih prijateljev z neko • špekulacijo pridobi večje premoženje, a špekulacija se je ponesrečila, i Tako so ga enkrat prinesli mrtvcu I iz pisarne. Kaj sem hotela? — K j mami ne grem več. Onega tesnega ! življenja ne bi več prenesla, več mi pa mama nuditi ne more in meni je ; luksus kot ribi voda. Ne morem hi j ne morem več živeti brez najmodernejših toalet, brez zabave in d ■ be . . . Tako zdaj živim s tovarnar-; jem Blagajem, — saj ga poznaš vsaj je i strmel v njo s i roko odprtimi očmi in ustami. »Ti si se vnovič poročila? In tako brzo?« 2 lahkim nasmehom mu ie od-vrnila: (Dalje prihodnjič.) 2. stran. .SLUVhNSKJ NA KOL)*, dne l4. julija 1920. 157. štev. nemissa pričal o njem lažnjivo ter ugovarja tudi proti temu, da je hujskal proti uradnikom. Brani se pred trditvijo, da bi kdaj generalizira!. Za tem je stavil nanj predsednik senata nekatera vprašnja, obenem pa je prosil Ra-dičev zagovornik, naj se razprava prekine. Ker Radić ni hotel več odgovarjati na predsednikova vprašanja, se je razprava zaključila ob 9. zvečer. — V današnji razpravi je vprašal predsednik senata Radića, ali je sam sestavljal in pisal spomenico hrvatskega seljaka na prosvetljene demokracije. Radić je odgovoril, da je to spomenico sestavil član glavnega odbora seljačke stranke, on pa jo je samo prevedel. Za notico >Protestations Croates« v Tempsu je zvedel šele v razpravi. Votant Horieić je vprašal nato Radića, zakaj ni vstopil v Narodno predstavništvo. Radić je odgovoril, da ni vstopil v Narodno predstavništvo radi svoje osebne varnosti. Nadalje je izjavil, da se ni nikdar skliceval na londonski pakt. Nato se je pričelo zasliševanje prič, ki so v glavnem potrdile navedbe obtožnice o posameznih izjavah, ki jih je Radić podal na raznih shodih. Nato se je razprava zaključila ter se bo nadaljevala v torek. Politične uesfi. se Komunike o stanovanjski akciji po deželno vladni naredbi št. 166. Poverjeništvo za socijalno skrb objavlja: Stranke, kojih poziv proti stanovanjski odpovedi na podlagi naredbe 6t. 166 se je zavrnil in ki dosedaj še niso končnoveljavno izjavile, ali in na kak način so pripravljene sodelovati pri započeti stanovanjski akciji, se bodo pred potekom izselilnes-a roka povabile, da po dogovoru s poverjeni-štvom za socijalno skrb, oziroma državnim stanovanjskim uradom podajo svojo izjavo. Ob tej priliki se bodo gtrankam predočile vse, vsled dosedanjega ugodnega razvoja stanovanjske akcije nastale možnosti, na podlagi katerih bodo vse stranke lahko brez večjih žrtev zadostile stavljenim zahtevam. Morebitne težkoče, ki posameznim strankam ne dopuščajo, da bi v dveh ozirih vstrogle pogojem naredbe št. 166, se bodo pri tem v polni meri uvaževale, tako da zle posledice citirane naredbe ne bodo doletele nobene Stranke, ki je voljna, v mejah, kakršne T vsakem oziru odgovarjajo njenemu gmotnemu položaju, sodelovati pri ne-MOgibni in obstoječih razmerah eminentno socijalno važni stanovanjski akciji. aa Shod komunistov v Mestnem domu. Za ponedeljek 12. t. m. je sklicala komunistična stranka Jugoslavije javen ljudski shod ob 8. zvečer v veliki dvo-jani Mestnega doma. Zbrala se je velika množica ljudi, ker jih je po večini prignala radovednost, kaj imajo komunisti povedati o svojem kongresu v Vukovarju in o osemurnem delavniku. Xa shodu je bilo navzočih tudi več socialnih demokratov, proti katerim se je Obračal ves srd komunistov. Precej burnemu in dolgotrajnemu shodu je predsedoval sodrug Petrič. kot prvi govornik pa je nastopil znani vodja srbskih !komunisrov Sime Markovic, ki je v svojem še dokaj stvarnem .govoru označil tdelo kongresa v Vukovarju, direktive, ii so tamkaj izdale tako v programa-tičnem, kakor tudi organizatoričnem delu komunistične stranke. Ob tej priliki je tudi z vsemi silami napadel blok reakcijonarcev. srbskih radikalcev, hrvatskih frankovcev in slovenskih klerikalcev, očitajoč mu, da je ta blok v glavnem kriv vseh socijalnih krivic, ki ph mora trpeti delavstvo. Privoščil si je tudi dr. Koro5car češ da je on duševni oče zakonskega načrta o >redu in i-adu«, ker je po zadnji železniški stavki uvideh da se mora na kak način zaviti delavstvu vrat. Ta zakonski načrt onemogočuje vsako stavko v državnih obratih in zelo otežkočuje stavke v zasebnih podjetjih. Končno je na kratko Še očrtal nevarnost, ki grozi delavstvu s strani >buržuazije<, ki namerava odpraviti osemumi delavnik in uvesti deset- do 12urno delo. — Za njim je govoril zastopnik hrvatske komunistične stranke, sodrug Horvat, ki je izjavil, da na Hrvatskem ni več socijalnodemo-kratske .stranke, ampak so voditelji te stranke generali brez vojake. Noto se 2& zaletel v vlado radi razveljavljenja komunističnih mandatov pri občinskih volitvah in končno pozdravljal ujedinjenje komunističnega proletarijata na kongresu v Vukovaru. — Za njim je nastopila še cela vrsta govornikov, med .njimi socijalnodemokratski poslanec Oobal, čigar izvajanja so bila skoro docela nerazumljiva, ker je vladal po dvorani velik vik in hrušč. Ko je izjavil, 'da se kot star delavski vodja ne strinja s taktiko komunistov, ki tira svoje pristaše z nepremišljeno propagando pred jbajonete in puške, je nastal tak vihan, da ni bilo mogoče čuti besede. Predsednik Petrič mu je na to po izvršenem glasovanju odzvel besedo. Istotako malo sreče je imel drugi socijalnodemokratski govornik, ki mu komunisti niso dovolil, da bi svoja izvajanja končal. — Za tema dvema je govorilo še Več komunističnih matadorjev, med njimi sodrug inž. Gustinčič, M. Žorga, VTitdislav FabjančiČ in drugi, ki so po večini premlevali stare fraze o pravicah proletarijata^ o boju proti buržu-aziji, o ruski revoluciji itd., a niti enega govora ni bilo, v katerem bi se ne bili zasmehovali in blatili bivši njihovi pristaši, socijalni demokrati. Eden izmed govornikov je obširneje govoril o kongresu komunistov v Vukovaru, konstatirah da je bilo tamkaj navzočih S75 delegatov, ki so zastopali 60.000 organiziranih komunističnih delavcev, med temi delegati je bilo 21 Slovencev, ki so zastopali 12.000 organiziranega komunističnega delavstva v Sloveniji. Sodrug inž. Gustinčič je prečital strogo zaupno okrožnico socijalnih demokratov, v kateri 3e poživlja sodruge, da razbijejo shod komunistov. Zanimive Je nadalje izjava o balkanski federaciji proletarijata, ki se je sklenila 15. januarja t 1. in v kateri so zastopani poleg jugoslovenskjh komunistov tudi komu-justi iz Bolgarije, Grške in Romunije. ^Ve5 ali manj so grmeli vsi govorniki proti nakani »buržoazije«, ki hoče pri- praviti delavstvo ob osemurni delavnik in se je končno sprejela tudi »zadevna resolucija. — Splošno so na tem komunističnem shodu premlevali le irerjic, samo s tem pridatkom, da so jo dobili po grbi >socijalpatrijo-ti< in bivši ministri socijalistične stranke, to pa v prvi vrsti in šele potem je bila deležna batin, ki so jih razdeljevali vneti komunisti, tudi slavna kapitalistična buržoazija«. Da na shodu ni manjkalo več- ali manj okusnih med-klicev v obliki: >2ivela sovjetska republika, živel Lieninc itd., je pač samo ob sebi razumljivo, ker brez teh fraz ne bi bil shod komunističen. Proti koncu shoda, ki se je po tri in polurnem zborovanju zaključil ob pol 12., se je jela dvorana sumljivo prazniti, kar priča pač samo o dejstvu, da je bilo med prej nabito dvorano, več kot polovica radovednežev, ki so si hoteli ogledati komunistično komedijo. = Odbor organizacije Demokratske stranke v Zagrebu je imel sejo. na kateri je razpravljal o sodelovanju pri nadomestnih volitvah v zagrebški občinski svet. Odbor je sklenil, da se Demokratska stranka ne udeleži teh volitev ter pozivlje svoje pristaše, naj te volitve bojkotirajo. — 10. t m. so bile v predpisanem roku predložene za naknadne občinske volitve štiri kandidatne li=te in sicer prva izvenstrankarska, druga hrvatske zajednice, tretja fran-kovcev in četrta Ridićeva seljačka stranka. Kandidatni listi krščanskih so-cialcev in neodvisnih meščanov sta bili odklonjeni, ker nista imeli dovolj podpisov. = Diplomatska in konzularna služba. LDU. Beograd, 11. julija. G. Ma-to Bošković. predsednik naše repara-cijske komisije, je določen, da vrši posle pooblaščenega ministra v Parizu, dokler ni določen zastopnik dr. Vesni-ća na tem mestu. Na mestu dr. Bajića, našega dosedanjega zastopnika v Budimpešti, bo najbrž imenovan za poslanika v madžarski prestolici dr. Broni-siav Stanojević, advokat iz Vršca. V vladnih krogih se govori, da se bo mnogo naših poslaništev in vojnih misij v inozemstvu opustilo, da se pa bo obrnilo večjo važnost na konzularno službo v vseh trgovskih središčih in da se bodo otvorili državni konzulati in trgovske agenture. Poleg poslaništev v Madžarski, Haagu, Kodanju in Stock-holmu se opustita poslaništva v Belgiji in v Švici. = Dr. Rybaf v Beogradu. LDU. Beograd, 11. julija. V Beograd je dospel naš delegat na mirovni konferenci dr. Rybar ter podal poročilo dr. Trum-bića in Mate Boškovića o razgovorih na konferenci v Bruslju in Spaji o sestanku dr. Trumbića z italijanskim ministrom za zunanje posle grofom Sfor-zo. Dr. Vesnić je takoj obvestil o tem regenta in pozval dr. Rvbafa na konferenco. — Vojvoda Vukotie v Beogradu. LDU. Beograd. 11. julija. Vojvoda Stevo Vukotić, brat bivše črnogorske kraljice Milene in eden izmed najbolj vnetih borcev za ujedinjenje Srbije in Crne gore, je dospel v Beograd. Včeraj je posetil ministra za notranje posle g. Ljubo Da vido vica. r= Češkoslovaško odlikovanje R. Giunia. LDU. Praga, 10. julija. Predsednik Masarvk je odlikoval s češkoslovaškim vojnim križcem jugosloven-skega državljana Rudolfa Giunia, generalnega tajnika >Jugoslovenske obnove«, v znak priznanja njegovih izrednih zaslug, ki si jih je pridobil z neumornim delovanjem za skupno osvoboditev češkoslovaškega in jugosloven-skega naroda. Red je bil izročen Giu-niu včeraj ob trinajstih v avd:jenčni dvorani na Hradžanih. Pri tej priliki so bili navzoči: general Pelle, generalni nadzornik Machar. kancelar dr. Sama. poslanik dr. Štepanek ter polkovnik Chalupa in Husak. = Italijanska rešitev reškega vprašanja? >Popolo Romano« piše z ozirom na razgovore med Trumbićem in Sfor-zo: Naši parlamentarni krogi upajo, da novi Machiavelli ne bo pozabil, da se je treba v gotovih slučajih bolj bati nasprotnika, kadar pride z nasmehom kakor pa kadar pride vznevoljen. Medtem, ko dela nepoklicani Trumbić v Spaji proti Reki in Zadru, dela nezaže-ljeni Zanella pri italijanskih poslancih proti Reki in Zadru. Zanella trdi, da hoče D' Annunzio reško republiko, v resnici pa je Zanella tisti, ki propagira reško avtonomijo. Treba je priznati, da je D' Annunzio v septembru 1919 rešil Reko. 2elimo, da pride v najkrajšem času do italijanske rešitve reškega vprašanja. as Na Reki se puntajo. Zastopstvo italijanske avtonomne stranke je izročilo Consigliju Nazionale protest proti aretaciji dr. Blasicha. Protest so podpisali najuglednejši Rečani, ki se ne strinjajo z D* Annunzijem. Kakor znano, je D1 Anntinzijevo vojno sodišče obtožilo dr. Blasicha, da je v ivezi z Ju- gosloveni, ki nameravajo napasti Reko in da je podpiral reške đezerterje. V protestu izjavlja italijanska avtonomna stranka, da ne priznava D' Annunzi-jevega vojaškega poveljstva, kakor tudi ne oblasti njegovega CJonsiglia Nazionale. = D* Annunzio v straha. iVedetta d" Italia« poroča: Minulo noč se je razširila vest, da so padli streli na smod-nišnico kar naj bi bilo znamenje za revolucijo s strani Jugoslovenov, boljše-vikov in zaneUijancev. D' Annunzio je izdal alarm. Vojaštvo je zasedlo vse trge in ulicer ter postavilo strojne puške. Zlasti je bila močno zastražena bivša guvernerjeva palača, kjer se nahaja D' Annunzio. Sedaj je zepet mirno, toda ozračje je polno elektrike. = Italijansko - grški incident. >Ti-mes« poroča iz Smirne, da je prišlo med grškimi in italijanskimi četami med Aiasoluk in Torkati ob železnici Aidin do oborožen'1! spooadov, ker so grške čete zabranile turški*! korrita-šem. ki so se nahajali v italijanski zoni, razstrelitev železniškega mostu. Grške čete so morale zasesti gotovo ozemlje v italijanski zoni, da zavarujejo železniški promet. Ker se Grki niso hoteli umakniti, so rtalijani začeli streljati. Na obeh straneh je več mrtvih in ranjenih. — Iz italijanske poslanske zbornice "i vprašanje je italijanski ministr-s1 ledsednik v zbornici izjavil, da v k svojim prejšnjim izvajanjem o 7 \ji polit' i samo še dostaviti, da, 1 e tiče Jugoslavije, ne more raz-uj zakaj ne bi dva civilizirana narod 1 uredila svoje zadeve v medsebojnem sporazumu. V splošnem je Giolitti poudarjal, da vlada v zunanji politiki ne namerava doseči improviziranih rešitev in da polaga važnost na to, da ima proste roke. Glede davčne politike je ministrski predsednik izjavil, da se bodo novi davki določili brez ozira na odpor imovitejših slojev. Gro v prvi vrsti za to, da se reši gospodarsko ravnotežje države.. — Poslanska zbornice ja z 265 glasovi proti 146 glasovom sprejela dnevni red, v katerem se izreka vladi zaupnica. = Mir v srednji Evropi zagotovljen z zvezo češkoslovaško - jugoslovansko-romunsko. Neki francoski politik, ki se je udeležil sokolskega zleta v Pragi, piše v >Eclairu«: Vsa francoska politika v srednji Evropi se mora trdno primakniti k češkoslovaški republiki, ki se je prva med vsemi priborila zaupanje v ljudstvu in so njeni voditelji v miru odpravili stari režim in ustvarili novo državno formacijo. Črpajoč iz davnih tradicij so znali republiko preskrbeti z vsem, kar jej je potrebno za življenje. Francija more Češkoslovaški popolnoma zaupati. Obnova in mir srednje Evrope se zasigurata najboljše v trozvezi češkoslovaško - jugoslovansko - romunski. V tej smeri se giblje rudi Beneševo delovanje. = Madžarska pred vojaško in kraet-sko vstajo? 2>Baranjski Glasnik« piše: Tukajšnji madžarski listi objavljajo brezimno pismo višjega častnika madžarskega dela narodne vojne, po katerem zaključujejo, da bo v Madžarski izbruhnila vojaška in kmetska vstaja. Trdi se, da je ta vstaja že na pragu in da jo podpirajo samo častniki narodne vojne, ki odvračajo odgovornost na upravnika Horthvja in druge madžarske državnike, ki pa zopet odvračajo odgovornost radi belega terorja na nje. Hujskajo madžarske kmete proti gospodi, ki dosedaj še ni razdelila zemlje, dasiravno je obetala, da bo to storila. Listi trdijo, da vodilne državne osebnosti na Madžarskem brez moči čakajo izbruha te nove državne katastrofe. = Madžarske grozo vi tosti. Po vesti, ki jo prinašajo >Narodne Novinec, so aretirali madžarski teroristični častniki češkoslovaškega stotnika. Iztakni-li so mu oči. izbili Yse zobe ter mu zlomili vsa rebra. Po dolgem mučenju so ga vlekli k Tisi in ga vrgli v vodo. Vse tukajšnje javno mnenje je vsled te vesti silno razburjeno. = V zadnji seji mad/arske narodne skupščine so poslpnci obsojali beli teror ter poedine voditelje in častnike terorističnih skupin, kakor tudi društvo potujočih Madžarov. Zahtevali so, da napravi vlada energične korake, da se vzpostavi red in varnost posameznikov in da se razženejo razne teroristične skupine. = Poljska v nevarnosti. LDU. Varšava, 10. julija. Poziv ministrstva za narodno hrambo, ki ga je podpisal generalisimus Pilsudski, pozivlje prebivalstvo vseh stanov, da pristopi k prostovoljski vojski, ki se sedaj formira. Vodstva strank, socialne organizacije, društva, korporacije, dijaki in Sokoli objavljajo proklamacije ter poživljajo v njih prebivalstvo, naj se stavi na razpolago domovini, ki je v težki nevarnosti. Poslanci, uradniki, književniki in umetniki dajejo dober vzgled ter se jih dan za dnem veliko število priglasi v prostovoljsko vojno. Tudi delavska stranka je izdala proklamacijo, v kateri prosi delavstvo, naj se vzdrži vsakojakih stavk, dokler je domovina v nevarnosti. Organizator dobro voljske vojne general Haller pozivlje mladino, ki se je udeležila svetovne Vojne, nai to vojno, ki še ni končana, dovrši. Nadalje prosi Haller za gmotne prispevke ter da naj bi se aktivnost Rdečega križa povečala. Uvodni članek Usta poljskih nacionalističnih Židov pozivlje poljske žide. naj izpolnjujejo napram domovini v teh težkih časih svojo dolžnost. Un*jo. da jim bodo Poljaki v tem oziru nomadi'.. Zidje verujejo v triumf nravednosti in se hočejo boriti za poli=ko stvar. — Umor japonske kolonije v Niko-lajevakn. Iz Tokija poročajo i dne 3. t m.: Japonska vlada je izdala nastopni komunike: Umor japonske kolonije v Nikolajeveku v maju t. 1. z japonskim konzulom in njegovo rodbino ter cele posadke vred po boljševističnih četah je povzročil, da stori japonska vlada korake, da ščiti čast in ugled Japonske. Ker pa v Rusiji sedaj ni odgovorne vlade, pri kateri bi 60 moglo prote- stirati, je japonska vlada sklenila, nasesti do sestave legitimne vlade in dokler no dobi zadoščenja, posamezne točko provincije Sahalina. — Kitajska ratificira saiiitgermain-sko mirovno pogodbo. Generalno tajništvo mirovne konference naznanja, da je Kitajska ratificirala saintgennain-eko mirovno pogodbo. Glasbena fHatlca" na KcroShem. ' tt »Glasbena Matica« na Koroškem. V soboto zjutraj je nastopila »Glasbena Matica« svojo triumfalno pot na Koroško. Na vsaki postaji od Jesenic dalie je pozdravljala šolska mladina izletnike, s pesmijo, nagovori in cvetjem v zahvalo za nje sprejem v Ljubljani Svečan sprejem Je bil v Borovljah. Ravnatelj dr. Ml Si C je s krasnim nagovorom pozdravil »Glasbeno Matico« ter njen pevski zbor. Na pozdravu sta se zahvalila predsednik »Glasbene Matice« dr. Via 1imir P a v n i h a r in predsednik pevskega zbora Andrej R a p e. Popoldne smo izrabili za razne Izlete v okolico v Žihpolje, Olinjo, Bajtiše in v Podliubeij. Koncert zvečer je zbral vse BorovJje in okolico. Priš'i so tudi Nemci Občudovanje in navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke. Mojstra H u b a d a so obsuli z ovacijami. Kot solhtinjo smo po dolgem času zopet pozdravili gospo Miro D e v-Costaperarlo. Po zadnji točki nihče ni vstal, vse je hotelo imeti še več in več Po zavrSenem koncertu se je obzirni vrt v hotelu Just napolnil do zadnjega kotička Vodja okrajnega glavarstva vladni svetnik dr. F e r j a n č i Č je v leoem govoru proslavljal »GTasbeno Matico«, poudarjajoč pomen njenesra izleta v kulturnem In narodno - političnem pomenu. V imenu boro-veljskih Slovencev je poklonil »Glasben! Marici« krasno izdelano plaketo, delo domače graverske umetnosti' (gosp. Užnik). V daljšem govoru se je zahvalil gosp. dr. R a v n i h a r. GovoriM so še predsednik pevskega zbora Pape. župnik A r n o v 5, viharno pozdravljen ravnatelj H ti b a d. publicist P r n n k In drugi. Domači pevci so peli prelepe koroške narodne pesmi. Pozna ura nas Je ločila. V zgodnjem Jutru smo odhajali na Vrbsko Jezero. Od Vetrinj do Otoka smo se v prelestnem vremenu vozili skozi od domačinov pripravljene slavoloke. Na Otok je prihajalo domače ljudstvo v množicah bodisi pes, bodisi na okrašenih vozovih in čolnih. Kmalu po maši, pri kateri Je pel oddelek Matičinega zbora — solistima gdč. Počivavnlkova — Je pričel koncert v veliki dvorani pri Plrkerju. Seveda je bila premajhna za toliko občinstva Vsa okna so bila odprta na jezero, zunaj pa je poslušalo sveto In vestno na stotine ljudstva. Viharnega odobravanja po vsaki točki nI hotelo biti konca. Več točk Je moral zbor ponavljati. Ob Izvajanju koroških narodnih (»Gor čez Izaro«) so poslušalci jokali. Če ie bilo treba kakega dokaza, čigavo je to ljudstvo, tedaj so dokaz doprinesle koroške pesmi, udarjajoče na srčno struno tega ljudstva. Ravnatelj fiubad Je bil zopet središče aklamacij. Gospa Lov-š e t o v a, Izborno disponlrana, nam Je zapela več pesmi svojega repertoarja. Koncert so na povabilo tajnika plebiscitne komisije gosp. dr. B. S t a r e t a posetill dosedaj došli člani ententne komisije v Celovcu, ki so bili polni hvale in občudovanja. Zlasti Angleži so hvalili, da tako dovTše-nega zborovega petja še niso čuli. Prišel ie tudi general M a J s t e r z rodbino, dr. Gregorln z rodbino In mnogi drugI odlični možje. Popoldne se Je razvila prosta domača zabava s petjem, godbo, vožnjo po jezeru, govori in — plesom. Le prezgodaj je bilo treba zapustit? rajski kraj. Čolni so nas zazibali do Majernika, odtod pa peš In z vozovi na postajo v Vetrinje, rojstni kraj Košatov. Hkoncu nam Je dodati še specijalno hvalo gosp. nadučltelju M ah ko to na spretnem in uspešnem brezhibnem aranžmanu vse prireditve. Na streljaj daleč smo pozdraviia'i Celovec, miren, tih In zamlšlien se nam Je zdel. Naša visoko kulturna prireditev rmi ie dala zopet mnogo premišljevanja. Bode li pogodil pravo . . . Iz n»i«8 — Kongres poštnih nameščencev. LDU. Beograd. 11. julija. Ob šestnajstih se je v veliki dvorani Bajlono-ve pivovarne pričel kongres poštnih in telegrafskih nameščencev, katerega se udeležujejo delegatje organizacij vse Jugoslavije. Kongres je otvoril predsednik beogradske organizacije Tomo Jovanovič. Pri kongresu je bil navzoč tudi minister pošte in brzojava dr. Drinkovič, ki je v govoru pozdravil kongres. Izjavil je, da bo upošteval vse upravičene želje nameščencev. Udeleženci kongresa so burno aklamirali govor ministra dr. Drinkoviča. Za predsednika kongresa je bil nato izvoljen g. Toma Jovanovič, za podpredsednika pa zagrebški delecrat Serbendžija in ljubljanski delegat Urbančič. Kongres ej izvolil Cetralno veče, v katerem so po enem članu zastopane vse pokrajinske organizacije. Centralno veče ima svoj sedež v Beogradu. V centralno veče so izvoljeni predsedniki vseh pokrajinskih organizacij in po 1 namestnik. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se izdela zakonski načrt za poštar-sko stroko, enak onemu, ki je izdelan za železničarsko stroko. Nadalje zahteva resolucija, da se podržavijo vsi postni uradi, ki še niso podržavljeni. Jutri se kongres nadaljuje in zaključi. ž Konerresn prisostvuje preko 400 poštnih in telegrafskih nameščencev. — Glavna skupščina Marice Hrvatske se je vršila zadnjo nedeljo, dne 11. julija v Zagrebu. >Srpsko književno zadrugo< je zastopal njen blagajnik ravnatelj H. Liller. Skupščino je otvoril predsednik profesor dr. Fr Tučan s sijajnim govorom o razmerju med umetnostjo in znanostjo. Skupšcinarjev je bilo kakih 300, med njimi politiki kakor Peršić", Šegvić, Rittig, Lorković, Šurmin. Videlo se je, da je v ozadju agitacija. Izvršil se je hrupen napad na predsednika Tucana radi njegovega uradovanja v dobi, ko je bil poverjenik za prosveto. Dasi se vsa stvar direktno ni tikala Matice, je Tučan sredi splošnega vika in krika odstopih — Vrejevanje cen mesu v Beogradu. V sporazumu z beogradskimi mesarji bo občina v bodoče vsakih petnajst dni uredila cene mesu, ki se bodo ravnale po ceni živine. Na vsakem tržišču v mestu se bo odprla po ena občinska mesnica. — Avtomobili za Beograd. Predsednik mestne občine beogradske je za svojega bivanja v Pragi naročil v čeških tvornicah dvanajst avtomobilov za vožnje po Beogradu. Vsak teh avtobusov ima po 20 sedežev. Prva dva avtobusa dospeta v kratkem v Beograd. Ileodresena domovina. = Slovenske šole v Gorici se o tvorijo v oktobru t. 1. Občinski odbor goriškega mesta je v seji 6. t. m. odobril najemninsko pogodbo s >Soiskim domom«, po kateri se nastanijo mestne ljudske šole za slovenske otroke v poslopjih Šolskega doma v ulici Croce in v ulici Bertolini. Boj za slovenske šole v Gorici je trd. Koliko je bilo že obljub in zagotovil, da se otvorijo slovenske šole v Gorici, pa se vendar niso bile otvorile. Potem so ponujali razre- de, ki so imeli namen poitalijančiti našega šolskega otroka. Seveda smo Jih lepo odklonili. Sedaj so sklenili pogodbo s Šolskim domom za nastanitev ljudske šole v prostorih Š. D. Kdo ve pa, kaj in kako mislijo s temi mestnimi šolami? V tem pogledu so gospodje Italijani vedno zagonetni. Mi zahtevamo pravo slovensko ljudsko šolo v Gorici in nikake potujčevalnice. To je dosti jasno povedano. Pri tem bodo Slovenci v Gorici tudi trdno ostali. Sicer pa je do oktobra še daleč. Morda posije do tja solnce pravice na zasedeno ozemlje in potem se ne bo treba več boriti s >kulturnimi< Lahi za ljudsko feoiol! Dneune uesfi. V Ljubljani. 13. julija 1920. — Rojstni dan kralia Petra. Po vseh krajih Slovenije se je praznoval kraljev god s slovesnimi službami božjimi in sprejemanjem častitk po državnih funkcijonarjih. Iz vse Slovenije prihajajo poročila, da ie narod praznoval god prvega svojega vladarja z iskreno ljubeznijo in udanost-jo, zlasti sta se poleg Ljubljane odlikovala s prisrčnostjo in iskrenostjo Maribor »n Celje. Na svojo vdanost-no brzojavko, ki jo je o priliki godu Nj. kr Vel. kralja Petra I. odposlal . predsednik deželne vlade . za Slovenijo dr. Brejc je prejel nastopni odgovor: »Po nalogu z najv. mesta mi je čast. ca se slovenskemu narodu zahvalim za iziave podaniške ljubavi vdanosti proti našemu vzvišenemu vladarju o priliki niegovega godu. Predsednik ministrskega sveta dr. Milenko Vesnić.« — f e?a on5. sve*a, ki bo v sredo, dne 14. fi?lija 1920 ob netih popoldne v mestni dvorani. Ker ie za sklepe o pokritju proračunjene po- i trebščine potrebna kvalificirana ve- čina, vabijo se vsi p. n. gg. občinski svetovalci, da se te seje zanesljivo polnoštevilno udeleže. Dnevni red: A. Javne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-pravnega odseka poročilo o dopisu deželne vlade glede nekaterih sprememb pravil Mestne hranilnice ljubljanske. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročila o proračunih teh mestnih podjetij za leto 1920/21. Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročilo o proračunu za leto 1920'21. Upravnega odbora mestne zastavljalnice poročilo o proračunu za leto 1920/21. Upravnega odbora mestnih voženj poročilo o proračunu za leto 1920/21, Upravnega odbora mestne klavnice poročilo o proračunu za leto 1920 21. Finančnega od sci a poročila: 1. o proračunu mestno? a ub^žneera za-kbc'a za \zto)9?:0'21. 2. o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1920/21. 3. o proračunu mestnega ustanovnega zaklada za leto 1920/21. ir>7. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 14. julija 1920. 3. stran. I. o proračunu mestne pehotne vojaš-iice za leto 1920/21. 5. o proračunu imortizačnega zaklada loterijskega posojila za leto 1920/21. 6. o proračunu mestnega zaklada za leto 1920/21. 7. o računskem sklepu kreditnega društva Mestne hranilnice za Jeto 1919. 8. o dopisu Mestne hranilnice glede zvišanja denarne zaloge kreditnemu društvu Mestne hranilnice. 9. o dopisu županovem glede uvedbe eksekucijskih pristojbin za mestni magistrat ljubljanski. Stavbnega odseka poročila: 1. o prošnji Strojnih tovaren in livarn d. d. v Ljubljani za spremembo regulačnega načrta za tovarniško zemljišče ob Dunajski cesti. 2. o prošnji bratov Tonnies za razdelitev parcel št. 46/2, 41 in 131 kat. obč. Kapuc, predmestje ob Dunajski cesti. 3. o prošnji delniške družbe kemične industrije za premembo stavbne črte ob južni in zapadni strani tovarniškega poslopja. 4. o prošnji Antona Deghenghiia za spremembo parcelačnega načrta Kolizejskega poslopja. Policijskega odseka poročilo o dopisu Gasilnega in reševalnega društva glede odobritve novega društvenega odbora. B. Tajne seje: Personalno-pravnega odseka poročilo o prošnjah za razpisano službeno mesto v mestni živi-nozdravnišM službi. Firrančneea odseka poročilo o neki prošnji za znižanje pristojbine za sprejem v občinsko zvezo. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije. — »Kie bora iemal?« Finančni minister je izdelal za leto 1920—21 državni proračun, ki izkazuje 3 mi-Ijarde 994,356.543 dinarjev stroškov in pokritja 3 miljarde 884.174.798 dinarjev, torej primanjkljaj 110,181.745. Točnih vesti o proračunu pri nas, ki smo v državnih ekonomskih stvareh žalibog zelo pozno obveščeni, še nimamo. Na sebi je razveseljivo dejstvo, da je v državnem proračunu skoro že doseženo ravnovesje. Brez-dvomno je želeti, da pridemo iz dobe deficitov do urejenega državnega gospodarstva. Ne more nam pa biti egalno, kako pridemo do rednega pokritja stroškov. Vesti, ki pojasnujejo način pokritja in dohodkov, za nas Slovence niso ugodne. Pri nas se davki plačujejo ves čas. Ponovno pa čitamo zlasti v hrvatskih listih, da polovica države ne plačuje davkov. To gotovo ni v redu. Dejstvo je, da imamo pri nas višja davčna bremena nego v drugih pokrajinah. V davčnem oziru bi torej trebali izenačenje davčnih zakonov. Dokler imamo pri nas več davkov in smo obdavčeni ob-čutnejše. ne gre stremiti za zenače-njem tako, da se pri nas hoče uvesti srbijanske davke, poleg tega pa še pridržati celo staro davčno breme. Tudi ni prezreti dejstva, da je pri nas davčni aparat boljši nego v drugih predelih. Na vsak način je položaj tak, da treba našim zastopnikom posvetiti v parlamentu vso pozornost nameravanim novim davčnim predpisom. Uvesti se hoče nekoliko predrugačen davek na vojne dobičke. Proti pametnemu takemu davku nimamo ugovora. Pač pa nam ne ugaja, da se prihodi tega izrednega davka porabijo za tekoče potrebe. Uvesti se hoče neke vrste precej nadležen prometni davek, ki ga Nemci nazivljejo »Umsatzsteuer«. Dobili bomo invalidski davek. Posebno neprijetna je pa vest, da bo zemljiški in hišni davek odslej plačevati v dinarjih. Ta govorica že dolgo kroži. Po-menjala bi Štirikrat toliko obremenitev. Nekatere vesti pravijo, da se hoče tudi pridobnina onih davčnih zavezancev, ki so v prvem in dru geni razredu, početvoriti. Časopisi vedo povedati, da bo šteti odslej toliko dinarjev kakor doslej kron. Izredno bogato je napovedano davčno darilo za velike počitke. Doba kislih kumar za nas ne bo brez, žalibog le prein-teresantnih novic. Ne vemo. ali zmoremo ta bujni »davčni bouauet«. Vr-hutega pridejo še težki davki na sladkor, olje. riž, vžigalice, električno luč (za navadno žarnico mesečno 5 dinarjev, piše »Jugosl. Llovd). Pri markiranju so nam vzeli 20 odstotkov, valutne vprašanje, ki vzame tri četrtine mobilnega premoženja, je baje definitivno rešeno, sedaj pa še nove davke in več starih v štirikratnem iznosu. Oprostite, prevroče nam je postalo. Nehamo, vsak naj zase preudarja. — Stanovanjska naredba Go-sarjeva in njena veljavnost Iz me-rodajne strani dobimo naslednje pojasnilo: Na zadevno vprašanje poslanca dr. Fran Novaka v Nar. predstavništvu na min. za socijalno politiko g. dr. K u k o v c a je-li ministrstvo imelo kako ingerenco pri izdaji stanovanjske naredbe za Slonijo št. 166, je-li jo smatra za ve-Hnvno in ali se sploh misli baviti vlada v Beogradu z načrti in predlog! ^'ede odprave stanovanjske mizerije, k? je brez dvoma podana v Ljubljani in ki za njeno olajšanje treba Pritegniti resnično premožne sloje — je odgovoril g. minister dr. Kuko* vec: da se glede veljavnosti predmetne stanovanjske naredbe, pri kateri ministrstvo za socijalno politiko ni imelo nikake ingerence, sklicuje na pravkar podano izjavo ministra pravde Trifkovića. Minister Trifko-vič je namreč neposredno preje na slično opozoritev glede neke stanovanjske naredbe izdane od hrvatske deželne vlade v Zagrebu, izjavil, da ministrstvo takih naredb ne priznava in ne smatra za veljavnim. Na to izjavo se je dr. Kukovec skliceval glede ljubljanske stanovanjske naredne. Dr. Kukovec je nadalje izjavil, da se bo ministrstvo bavilo s stanovanjsko mizerijo, da vzame zadevo v svoje roke in da je že sklical anketo strokovnjakov in poverjenikov ter da bo v kratkem podal predloge glede odprave stanovanjske mizerije. Izjavil je dalje, da si je dal predložiti od ljubljanskega poverjenika vse spise. Poslanec dr. Novak je v svoji repliki izjavil, da se popolnoma zadovolji z odgovorom g. ministra dr. Kukovca. (Op. ur. Ko prejmemo stenografske zapisnike govorov, jih dobesedno priobčimo.) — Iz državne službe je odpuščen Janko Šumi, carinik III. razreda pri carinskem uradu v Radgoni. — V ministrstvo poljedelstva in voda je imenovan v oddeljenju za veterinarstvo za inšpektorja I. razreda Anton Korošec, vodja deželnega veterinarskega urada v Ljubljani. — S pošte. Imenovani so: Za računskega asistenta Franc Perko v Ljubljani; za poštarje: Mirko KragI v Meži, J. Praprotnik v Moškanj-cih, Karel Tertnik v Zg. Sv. Kun-goti in Josip Kermek v Guštanju; za poštarico Marica Smerdu v Podnar-tu; za pisarniška oficijanta Oskar Sušteršič in Albert Kolman pri poštnem in brzoiavnem ravnateljstvu v Ljubliani. Pošto v Koprivnici pri Brežicah ie dobil E. Brisan, pošta v Vuhredu je podeljena Tončki Kvasovi, Loka pri Zidanem mostu Pavli Goleševi in Bistrica pri Mariboru Janku Kuntariču. Premeščeni so: Poštni kontrolor Milan Zemlič iz Pruja v MariborZ Poštarica Anica Rihtaršičeva iz Stične v Lukovico in poštna aspirantka Anica Rodiče-va iz Š^štania v Maribor. — Igranje z ognjem. Klerikalci so osnovali »Večerni list« z namenom, da opravlja grobo konjaško delo v političnem boju. Od decembra lani je nečuveno šuntal ljudstvo. Veliko zaslugo ima ta klerikalni list za tisto razpoloženje, ki je privedlo spomladi do komunističnega pokreta. Tiste nevarne dni je bil »Večerni list« zelo ponižen. Hlače so se jim tresle in izberačili so si močno vojaško stražo. Sedaj je zopet pridno na delu in zagovarja Go-sarijo na način, ki presega vse meje. Svetovali bi gg. Remcu, Brejcu in Korošcu, da nadenejo cokljo temu svojemu glasilu. Ne hujskajte ljudi! Videli ste, da so pri izgredih najprvo pretepli duhovnike in pa usmi-ljenke. Ljudje tudi vedo,da je komaj resnično socijalno pravično, če mlad mož, kakor je gosp. Gosar, ki nima nobenega predslužbovanja, samo zato, ker je klerikalec, skoči v četrti razred in za svoje slabo delo vleče po 50.000 kron letno. Za druge, vsaj toliko sposobne in študirane može je socijalno skrbstvo vse bolj trdo. — Kako ie z našim valutnim vprašanjem. Pretekli teden je narodni poslanec gosp. Bačić iz Osijeka priobčil v hrvatskih strokovnih listih članek glede valutne reforme. V tem članku predlaga: Ministrstvo financ naj odredi in proglasi, da so dve jugoslovanske krone enake enemu dinarju, a za vsak stari dinar Srbije naj da dva nova dinarja. Bistvo tega predloga je, da bi se naša krona za nov dinarski bankovec zamenjala v razmerju 1 : 2, za stari srbijanski dinar pa bi se določilo proti kroni vrednost 1 : 4. Proti temu predlogu je napisala »Samouprava« oster članek, ki izzveneva za nas Prečane zelo neprijetno: »Valutno pitanie Je rešeno jedanput za vsasrda t nikakvim Izmenama nema više mesta.« Zanimivo je, da piše »Domovina« v dopisu iz Beograda z dne 1. julija t. 1. pod zaglavjem »Državni proračun za leto 1920/21 tako - le: »V denarnem oziru stojimo mnogo bolje nego mnoge napredne države. Valutnega vprašanja pri nas id več. Danes imamo svoj čisti nacijonalni denar, katerega usoda je odvisna le od na Se ekonomske in financijalne politike in od stanja našega narodnega gospodarstva . . .« Mi pa s! ne moremo misliti, da je krvosesno relacijo 1 : 4 smatrat? za de^nitfvum z vsem! usodnfm? poledicami za celo naše mobilno Imetje. — Uradnico vnra??ti'e. Zveza državnih nameščencev ie anelirala na ministra za konstituanto Protića. nai se pri vlad! zavzame za to, da se uradniško vprašanje kot najvažnejše reši še tekom tega parlamentarnega zasedanja. — Sekvestrirana podjetja lesno industrijske stroke, ki so last podanikov Nemške Avstrije, spadajo sedaj pod kompetenco ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo, glavna gozdarska direkcija (odsek za sekvestre) v Beogradu. — V Logivasi ob Vrbskem jezeru je še mnogo praznih stanovanj. Čudno je, da odhajajo Jugosloveni v vsa mogoča letovišča, samo na Koroško jih ni, dasi bi jim narodna dolžnost velevala, da bi v prvi vrsti posečali ogrožene naše kraje na Koroškem. Živi se na Koroškem jako poceni, ceneje kakor povsod drugod, stanovanja so udobna, postrežba pozorna, a kljub temu ni in ni naših ljudi. To je malomarnost, ki jo je treba ožigosati. — Udeleženci učiteljskega kongresa v Beogradu imajo ugodnost no državni oroči podaljšano no brzojavnem sporočilu iz Beograda od 10. julija do 1. avgusta. Važno za udeležence, ki potujejo dan poprej po državni ž^znici! — Eksplozija v tovarni smodnika v Kamniku. V soboto, dne 10. t. m. proti večeru se je dogodila v smodnišnici v Kamniku eksplozija, ki je zahtevala dve žrtvi. Podrobnosti o eksploziji še nimamo. — Služb? dveh državnih cestnih mojstrov v območju Slovenije sta razpisani. Opozarjamo reflektante na razpis v »Uradnem listu«. — Utonil je pri kopanju v Savi, kakor nam poročajo iz Zagreba, g. Franjo Horvat, medicinec, doma iz Prevali na Koroškem. — Samomor. Danes so našli v Klečah mrtvega nadporočnika Balona, ki je odšel pred tremi dnevi iz Ljubljane. Izvršil je samomor iz do sedaj še neznanega vzroka. — Kavama Zvezda. Danes koncert od 20.30 do 23.30. Vstop prost, k —Od danes 10 .t. m. vsak dan koncert salonskega orkestra v kavarni v Narodnem domu. Začetek ob pol 21. uri. Vstop prost . Kultura. — Glasbena Matica. Pevci in pevke, ki so se vdeležili izleta na Koroško, naj se v svrho obračuna sestane j o danes, v torek 13. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani >G1. Matice«. Odbor. — Glasbena Matica. Opozarjamo člane Glasbene Marice na važen redni občni zbor, ki se vrši v sredo 14. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici 7. Dnevni red je: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika in poročilo blagajnika, 4. poročilo revizorjev. 5. volitev odbora in 6. slučajnosti. Odbor. — Člani kr. slov. opere v Ljubljani prirede v četrtek 15. julija v Rogaški Slatini koncert. Sodelujejo: Leopold Kovač, tenor; Emil Rumpel, bas; Ivan Brezovšek, kapelnik. Sofcolstoo. — Sokolski zlet na Koroškem priredi Gorenjska župa dne 25. t. m. v Svetni vasi. Udeležbo je priglasila tudi Ljubljanska župa, ki nastopi z izbranimi za poset regenta v Ljubljani pripravljenimi točkami. Po telovadbi se vrši ljudska zabava. Pri telovadbi in pri veselici sodeluje godba dravske divizije iz Ljubljane. V Svetni vasi je se precej nemcurjev ki se poskušajo uveljaviti. Z odločnim disciplinarnim nastopom jim pokažimo, da nemške >kul-ture« ne potrebujemo ne mi. ne oni. Pokažimo jim, da je naša prostovoljna narodna armada ravnotako faktor socialnega reda in kulturnega napredka, kot si to predstavljajo nemčurji samo o Nemcih. Dokažimo jim, da sta >koro-škic in >kranjski« Slovenec za vselej eno, da si svojih pravic kratiti ne damo, pokažimo jim silo, ki bo te pravice vsikdar br?mila. Zato 25. julija vsi v Svetno vas! Posebni vlak in polovične cene so zagotovljene. k — Zlet novomeške sofcolske župe 8. avgusta v Novem mostn. Spored: 7. avgusta: sprejem telovadcev na kolodvoru ob 18.; družabni večer v Narodnem domu ob 21.; 8. avgusta (nedelja): ob 6. zjutraj tekma na Loki (ob Krki); ob It. sprejem gostov pri opoldanskih vlakih in obhod po mestu; ob 16. javna telovadba na Loki. Zvečer velika ljudska veselica na Loki. Sodeluje godba »Zveze jugoslov. železničarjev«. Sokoli in prijatelji sokolske ideje! Pohitite 8. avgusta v prijazno in gostoljubno mestece ob zeleni Krki, da vidite sokolsko delo zadnjih let. Karlovčani pridejo s posebnim vlakom in tudi od drugod se pridno oglašajo bratska društva. Podrobnosti tekme in telovadbe se se objavijo. Za prenočišča je preskrbljeno! — Zdravo! k Društvene oesfl In prfredffuc Kroaol dogodki o Splitu. — Jugoslovenska gasilska Ljubljana ima v nedeljo dne 18. julija t L ob 11. uri svej redni občni zbor v Ljubljani. Na občnem zboru morajo biti prisotni poleg zveznega odbora in župnih načelnikov po en odposlanec vsakega gasilnega društva. Gasilna društva opozarjamo, da izvolijo in vpošljejo na občni zbor po enega odposlanem, k LDU Split, 12. julija. Snoči na predvečer godu Njeg. Veličanstva kralja Petra I. sta dva italijanska vojaka snela z neke zasebne hiše iu-goslovensko zastavo in jo odnesla na italijansko ladjo. Vsled tega se je meščanstvo vznemirilo. Množici, ki se je zbirala k svečanostim, je zavrela kri. Ljudstvo, ki ga je bilo vedno več, je prepevalo nacijonalne pesmi. Prišlo ie do veličastnih manifestacij. Dočim se je vse to normalno razvijalo, je priplul k obali motorni čoln z italijanske vojne ladje »Puglia«, na katerem so bili italijanski mornarji in častniki. Preden Je Še čoln pristal k obali, je pristopil načelnik policije in z jasnim glasom zaklical kapitanu, naj vojaštvo ne strelja na obal, ker jamči on za italijanske častnike, ki se slučajno nahajajo na kopnem. Preden je to izrekel, je bilo izpaljenih nekaj strelov. Tik poleg policijskega načelnika je padel na tla človek, ki je bil takoj mrtev. Razen tega so italijanske krogle usmrtile dva orožnika in več civilnih oseb. Pri policijskem načelniku je stal brigadir orožniški poveljnik polkovnik Kostič s svojimi častniki. Naši orožniki so nato otvorili ogenj na italijansko vojno ladjo. Kakor se je izvedelo kasneje, je bil pri tem ranjen poveljnik ladje *Pu-glia« brigadni kapitan Gulli, nadalje dva častnika in nekaj mornarjev. Medtem sta se zbrala na obali orož-nKrvo in policija, ki sta napravila red in mir. Okrog 24. ure »e vladalo v mestu normalno življenje. Zjutraj se je po mestu razvedelo, da je kapitan Gulli po izvršeni operaciji umrl. LDU Split. 12. julija. Včeraj ie priplul k obali motorni čaln z italijanskimi vojaki. Kakor navadno, je šetalo po obali meščanstvo. Italijani so oddali nekaj strelov in vrgli na obal bombo, ki je usmrtila begunca iz Tijesnega in ranila več meščanov, med njimi tudi nekaj otrok. Italijanski mornarji so streljali s čolna z revolverji. Naši orožniki, ki so bili v bližini, so pritekli in odgovorili z ognjem. Italijanska vojna ladja »Pu- glia« je z reflektorjem razsvetljevala obal. Vse splitsko meščanstvo ie jako razburjeno vsled napada na neoborcn ženo prebivalstvo. LDU Split, 12. julija. Iz Zadra ie dospel v Split italijanski admiral Millo in se nastanil na italijanski vojni ladji »Puglia«. Odredil je, da se umrli poveljnik Gulli pokoplje z vsemi vojaškimi častmi. Radi mira in reda najbrže ne bo sprevoda ne pri pogrebu poveljnika Gullija, ne pri pogrebu begunca Tiesnega. Davi je dospel v Split ameriški admiral Andrews in takoj v škofovi palači pričel preiskavo. Italijani ne puste nobene ladje v luko. Davi sta dospela parnika »Danubie« in »Baron Bruck«, Italijani so ju ustavili v luki in niso dopustili, da bi se moštvo izkrcalo. Nato sta parnika nadaljevala svojo vožnjo. Zagreb, 12. julija. Kakor hitro se je izvedelo za dogodke v Splitu, se je zbrala okrog 7. zvečer na Zri-njevcu velika množica ljudi, ki je glasno protestirala proti italijanskim nesramnostim. Nastopilo je več gen vornikov. ki so ostro kritizirali postopanje Lahov.. Po shodu se je formirala skupščina v dolg sprevod, ki je krenil pred banski dvor, prepevajoč narodne pesmi, vsklikajoč kralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru ter glasno protestirajoč proti italijanski nesramnosti. Sprevod je korakal za državno zastavo. Po končani demonstraciji se je sprevod vrnil v spodnje mesto in se mirno razšel. ITALIJANSKI GLASOVI O DO-GODKIH V SPLITU. Rim, 12. julija. Kakor se poroča iz Zadra, je bilo več italijanskih častnikov napadenih od jugosloven-skih nacijonalistov. Motorni čoln, ki ga je odposlala italijanska vojna ladja, je bil istetako napadem — Med občinstvom se smatrajo dogodki v Zadru in Splitu za zelo resne in se zahteva od vlade, da ukrene vse, da se dobi potrebno zadoščenje i strani jugoslovenske vlade. Italijan^ ska vlada je v zaščito svojih pravic 1 že odposlala v Split tri vojne ladje. Te!£fpw *h*i In hrzmmna poročila* PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE V PRAGI. LDU Praga, 12. julija. (CTU) Rojstni dan kralja Petra se je v Pragi ob desetih praznoval s pravo-« slavnim bogoslužjem v cerkvi sv. Nikolaja v Starem mestu. Navzočnj so bili člani diplomatskega zbora* poslanik Kalina, poslanik Stepanek in minister Stanek. Popoldne je bil na jugoslovenskem poslaništvu sprejem, katerega so se med drugimi udeležili predsednik dr. Masarvk, kancelar dr. Samal, vsi poslaniki, rn> nistri, predsednik senata dr. Hora-ček, župan dr. Baxa, rektorji čeških1 visokih šol ter mnogo prijateljev države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mesto je v zastavah. PRIPRAVE ZA PLEBISCIT NA KOROŠKEM. LDU. Celovec 12. julija, (ČTU). Kakor se uradno javlja, odpotuje štab anglelškega oddelka komisije za ljudsko glasovanje dne 14. tulila t. L iz Ostende v Celovec In dosoe v Celovec preikone 16 .iulila. Polkovnik' Peck, predsednik angleškega oddelka komisije in obenem predsednik komisije za ljudsko glasovanje, dospe nekaj dni kasneje. JUGOSLOVENSKO - ITALIJANSKA POGAJANJA. LDU Rim, 12. julija. (Brezžično.) Kakor javlja »Popolo Romano«, se vrše v Spaji med italijanskim ministrom za zunanje posle grofom Sforzo in jugoslovenskim odposlancem pogajanja v svrho rešitve jadranskega vprašanja. PROSLAVA ROJSTNEGA DNE KRALJA PETRA. LDU Sarajevo, 12. julija. Na rojstni dan Njeg. Veličanstva kralja Petra 1. so se vršili po vseh cerkvah svečani obredi. Prisostvovali so predsednik vlade, poveljnik armijske oblasti in zastopniki meščanskih ter vojaških oblasti. Dopoldne ob J0. se je vršila defiiacija čet pred palačo deželne vlade. Nato je predsednik vlade sprejemal čestitke. Pr-v? mu je čestital poveljnik armijske oblasti general Hadžić. Predsednik vlade dr. Srskič se mu je zahvalil. General Hadžič je sprejemal čestitke častniškega zbora v Častniškem domu. Dr. Srskič je sprejel nadalje zastopnike cerkvenih oblasti, konzulatov in predstavnike vseh kulturnih, dobrodelnih in drugih društev. LDU Zagreb, 12. julija. Danes, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra I. se je vršila v tukajšnji stolnici svečana služba božja, ki jo je služil ob veliki asistenci nadškof dr. Anton Bauer. Službi božji je prisostvoval hrvatski ban dr. Laginia, poveljnik armijske oblasti general Vasic, poveljnik savske divizije general Tu-caković, načelnik generalnega štaba polkovnik Jurišič, zastopniki narodnega zastopništva, civilnih in vojaških oblasti, avtonomnih zavodov, tujih konzulatov in naših prvih kulturnih društev. Po službi božji v stolni cerkvi so se udeleženci podali v pravoslavno cerkev, kjer so prisostvovali svečanemu obredu. Nato je posadka na Jelačičevem trgu defilirala pred vsemi odličnjaki. Ob V* 12. so bila na banskem dvoru čestitanja, kjer so se zbrali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Ko ie vstopil v slavnostno dvorano ban, ga je v imenu uradništva pozdravil pod-ban dr. Potočnjak. ki je poudarjal pomen današnjega dneva kot rojstnega dneva kralja Petra L. na katerega moremo in moramo biti ponosni, ker je on nas dobri oče. ker je on kralj mučenik in krali iunak, ki vidi sedaj svoje delo ovenčano z našim narodnim zedinjenjem in izpolnjeno v veliki in močni državi. Odgovoril mu je ban. Nato je sprejel zastopnika vladnih poverjeništev, nadalje sodišča pod vodstvom predsednika stola sedmorice dr. Badaia, poveljnika armijske oblasti Vasica, svečeništva katoliške in srbske pravoslavne cerkve, ravnateljstva zagrebških ženskih šol. Jugoslovanske akademije za znanost in umetnost, profesorjev vseučilišča in srednjih šol. železniških in poštnih uradnikov. Novinske-ga urada itd. Ob četrt na 1 ie bilo sprejemanje končana Rproolzaclla. -f- Prodaja govejega mesa. Jutri zjutraj prodaja na stojnici za Marovim zidom Jožef Koprive sroveie meso po 16 in 20 K za kg. + Odsek za določanje cen je določil najvišje dopustne cene govejemu mesu sledeče: v mesnicah I. vrste 26 K, II. vrste 24 K, na stojnicah I. vrste 24 K, II. vrste 22 K, sveža slanina 42 K, pre-kajeno meso 42—44 K, sveže svinjsko meso 26—28 K. Tržno nadzorništvo ima pravico dopustne cene po položaju sproti znižavati in to potom tržne straže kratkim potom sporočiti prodajalcem in kupcem na trgu. . Polzuedbe. — Kanarček se je izgubil, kdor ga najde se prosi da se ga proti dobri nagradi prinese v Selenburgovo ulico št 5, I. nastr. levo._ Glavni urednik: Rasto Pustoslemšelr. Odgovorni urednik: Božidar V odeti 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. Janja 1920. ftev. 157. prvovrsten 6 HP Standard bencinov motor. J. Finž?ar riorjaaska nL 23. 5075 ZTtito W 6 letna Janalna dobila Po i lUliU ib izvedbe pri naredniku Fafcta top. vojašnica, Dunajska cesta. 5036 ^Jaihnfl Cpfln išče ^n orkestra oper ilU\\m 5U"i! nega gledališča. Ponudbe pod J. K. 4872 na upr. Siov. Naroda. bm$M jajca X ači (Sch\vimmer) po 50 vin. nudi Eir.. Smanc v Rogatcu. Telefon št. I. v Rogatcu. leč tesarje! si :-m takoj v trajno delo. Acton Ctelcjr, Jeranora al« II, 2e;"u*r3;arv3. .277 W«V ~-~.'*.8*»S& brezhibno 959i>*^^ ohranjena se proda. Natiov pove npravništvo Slovenskega N3ioda. S155 ^nni 10 mina fnfHTfl "rnndbe na M|M Ah kuljUii Ufllmt. stroillno tovarno Kurka & Wildi, Pclzela pri Celja. 5149 V*VUif (Stutzflagel) preigran, s2 ceno •'aiu pioda. I lilšerjeva ulica 5. L nad-: :opje, levo, Sartovš. 5147 os (transmisijska) 40 mm ter 2 ležišča za os Pc upravo kopališča v Iiotclu Sion. ((upi $2 * 5128 afohnlnvn'1'0 (trakovne) priporoča gg. lUHuIUfii&C trgovcem Ljubljanska kornere, drnžba. Ljubljana. BleiweisGva c 18. 5126 le se sklaiie. Ponudbe pod .Dobra nagrada" na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5«. 62 m»j (naravni) slajši od sladkorja v !fltUt vrčih v- vffPlil? * Pami žagi dobi takoj stalno i-.:-: s!u:Vo.». Ist.tam se sprejme skladiščnik. Pismene ponudbe s prepisi spričeval pod .Parna ž?ga 5148" na upravo Slov. Naroda 514:> ^,-«8#JLHCfL za obdelava nje posestva y^KroniK m za s^b z* hi*o in sivino se sprejme takoj. Se ozira prvič na oženjenega moža begunca. Na razpolago stanovanje s hrano. — Ncslov pove upr. .Slov. Nar/ 5150 |*fflfa> f,5 ^va resna- poštena, kolikor lolctu . ' toliko v gozdarski stroki iz-1 ne premlada lovska in gozdna čuva a — Pismene ponudbe je na lo-krbniStvo graščina v Orteneku rp ^n-K^rjinn 28 let star, samec UaSBlluCl iščem stalno službo v kakem trgovskem ali sličnem podjetju. Spričevala o moji preteklosti pošljem na željo v pogled. — Ponudbe pod »Eksistenca* na upr. «Slov\ Nar». n'otfininO že'ezne pocinkane, tilMC )sl--jiCtlUwf medene in bakrene, sita in rešeta, pletena žica zđ ograje, modroce za postelje se dobijo pri Braći Kramer, tvornica za platno i pletivo od žica, sita i rešeta i. t. d Novi Sad iS a Matu, stati in * Mii\\ mm stenske k podne llntfo HE1NRICH EBER, Wien IV ijuilC. SchJeifmuhlgasse 5. 4686 finski! zarezno (utorno) in nava-■fcll dno streino opeka dobavlja »AVA« Lubečno. 5145 ItfO ffi filllia za krPanJe Perila. Isto IM flC illllja tam se sprejme sobarica za tujske sobe na prometnem kraju Naslov pove upr. »Slov. Naroda« 5151 Plišasta Sn se pafe 5š v upravniStvu «Slov. Naroda* 515 Psrna opekarna in žaga ^onudbe na: Parna opekarna GareSnica (Hrvatska). 5130 IJnpi rq prvi zvezek Forsterjeve pbso-i\Jji vK virske šole, popoln ter dobro hranjen. Ponudbe z navedbo cene na A. B., poštnoležeče Radna pri Sevnici. Vila na Bledu, razgledom na prodaj. — .Slov. Naroda". v najlepš legi s krasnim Naslov v unr 5115 Moška obleka, r^p" nizki ceni prodi. Sodna ul. 3/1II., vr. 8 Pismene po-nudoe na poštni predal št, 15, Ljubljana. 5117 Sprejme se Kritika. HlPtfrtO 1r£°vske in pisarniške (tudi ItUbClič s tiskom firme), dalje pečatni vosek itd. pri L. Pevalek, Židovska ulica 4. 4631 Znižane cens vinu! Rumeno vino. ki se je točilo lit. po 24 kron, je sedaj po 20 kron. Belo vino, prej lit. 20 kron, sedaj 16 kron. — Poljanska cesta 11. gostilna pri Jurju. mm m -a mesec avgust k boljši rodbini na deželo ali kako letovišče, kjer bi lahko "mela pri sebi 6 letnega sinčka. Za )dškodnino bi šivala brezplačno Ponudbe na upravo lista pod »Šivilja*. 5027 Pita d K papir 4 'lovske pse (iermače) prave pasme S tednov stare proda g. Demšar, Ljubljana, Celovška cesta 22. 5119 tirnima ffl v trg°v'no 2 mešanim bla- JPIHJIIIE v.u com gospodična, ki je_ ž: v tej strok, delala. Ivan Olobevnik. Š*o-djan pri Mokronogu. Piača po dogovoru. 5135 flmih „A rezalni stroj (Futterschr.eid-rfUuu ;i:a;chine) skoraj popolnoma nov, najvcCia gt na gepe! kakor tudi na motorne moč. R. .'akel. Sp. Dravograd Koroško. -:136 Bnni^l y;- v rc-5ni aM ra Feriferiii nliPIiil iliJ^ mejta, pripravno tudi za trgovino. Ponude2 pod .Pripravno tudi za trgovino" na npravništvo Slovenskega Naroda. 5137 mm S brano od 15. julija do 15. septembra. Električna luč. Ponudbe pod .Kabinet 5141" na npravništvo Slovenskega Naroda. 5141 v mapah 10/io (tudi s slovenskimi napisi) 4— naprej; dalje konceptni pa-lir, notni papir 12 in 14 vrstni, konfeti td. na debclo in drobno pri L Pevalek trgovina s paprrfem, Ljubljana Židovska 4. 4632 llef relirslov. rafiiiraa to$m v kockah po najnižjih dnevnih cenah Donuja ra debelo .Marbag", mariborska uvozna in izvozna družba z o. p. v Maribora. Zastopniki za vse de?ele za prodajo in nakup živil se iščejo. Brzojavna vnrašania s povratnim odgovorom na Marbag, Maribor. 5043 Zemtna ponudba ! Mlad naobražen trgovec, z večtim premoženjem se želi v svrho ženitve se-znarrti z gospodično iz bolIŠe rodbine, ki poseduje večje podjetje ali trgovino Prednost imajo one, ki so trgovsko naobražene. Le resne ponudbe rod .Prometni kraj" na AnonČni zavod Drago Beseljak, Cankarjevo nabr. 5. 5143 IMuHKO vodjo. vorečega sibohrvatsko, slovensko in nemško, z reprezen^antnim nastopom, ki je že uspešno deloval v tem svojstvu v večjem podjetju, po mogočnosti iste stroke, se išče za večjo, že obstoječo tovarno kož in Čevljev na Hrvatskem Ponudbe z referencami in pogoji na upravništvo ,S1. Nar**, pod »Kapaciteta« Ženitna ponudba / Mlad inteligenten trgovec podjetnik z večjim premoženjem se želi seznaniti v svrho priženitve z gospodično iz bolite rodbine, ki poseduje večje premožen>c trgov no itd. na prometnem kraja. Natančnejša pojasnila na željo kasneie. Tainost zaiamčena. Le resne ponudbe s sliko poti .Podjetnik" na Ar.on. zavod Dra;p Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 5142 Invalid i bjegunac (Dalmatinac) ozbiljan u 38 godini, govori 4 jezika, bivao mnogo godina u Trstu u državnoj službi, traži kojekakvoga oisarskoga posla. Samo za stan, u većem gradu, varošu čitave Jugoslavije, jer ima djecu za srednje škole. Ustupio bi i kao drug u koii dobro-idući obrt, jer posjeduje njeku svotu gotovine. — Členjene ponudbe na upr. .Slov. Nar." pod „Umaniteta/5129" tori« za time izfelije ii praiaiaf na debelo in drobno m3 po K 4*80 pri večjih naročilih znaten Dopust Ittlntr Aatoa, LfaMfau, Jeranora mllea 19, Trnovo. 4256 Stedllnih, majhen in žele zen, ter nizko kredenco prodam. Sodna ul. 5 v trgovini. 5006 Dvokolesa nova, z dobro pnevmat ko po K 2.800 — nla-či in zračne cevi po znižani ceni F. Batfel, Lfubljaaa, Stari trg itev. 28 : CEMENT : Roman Silikat Porttand dobavlja ,JltfA' Lašho nova hisa z lenim <-adnim vrtom, go^di, njive, vinogradi in zganjamo oddaljeno 15 minut od kolodvora Poljčane. Pojasnila da e Anončni zavod Drago B selink Ljubljana, Can' arjevo nabr. 5 5131 Prirodni malinov sirup z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po na nižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki — Srčiko Potnik, Metelkova ulica (popre! zaloga mengeškega piva). ono blago o ceneje. Manufakturna trgovina Jos. Sto p ar, Ljubljana, Dunajska cesta št 5. lafet os idola razne podloos štefov sukanca i. dr. Papri! a zmleta se dobiva stalno v poštnih zavitkih na drobno in debelo. I. vrsta, sladka kg K 80*— II. w huda „ „ 70*— AleUs. Mosoiinsc?, Šur^ vsakovrstne žlvilne potrebSčlae Gjargje Grujic BeograS, pk&a uL 15. se prođaio v bl'žln! Ljubljane« Naslov pove upravni&tvs. IS SP, shoro sovf se proda. Naslov pove npravn. 5114 Veća partija Jednoć rabljene venecijanski na 4 žage se proda: Kje, pove upravništvo. 5113 lito, kovaško in dele starih železnih strojev, kupuje za celo Jugoslavijo po najvišjih cenah FRANC STUPICA v Ljubljani, Gospo-svetska (Mcnje Terezije) cesta 1. 5127 izvežbana in zmožna slov. in nem stenografije, dobi takoj službo. Začetna plača K 1200— Naslov pove upravništvo. 5111 m Ji #~ S mm m bez rupa, za brašno, šećer, žito, šljive i ine svrhe nudja sa ovdašnjeg skladišta „VESTRA" Trgovinsko dioničarsko društvo, Zagreb Ilica br. 21. Brze javi: Veafradloa. Oglas. Zagrebačka Direkcija državnih željeznica, Mihanovićeva ulica broj 12. pozivlje vse one, ki bi željeli da nabave za željeznicu različiti potrebni materijal, da stave svoje oferte najkasnije do 30. jula o. g. 12 sati u poldne u ekonomnom odjeljenju (soba br. 11. Izkaz materijala, koji se ima liferovati, može se u pomenutom odjeljenjn osobno dobiti ili zatražiti putem pošte. U Zagrebu, dne 3. jula 1920. Direkcija državnih željeznica. Spiritna industrija d. d. Zagreb Soškoričeva nlica 7. Brzojavi: S;iritusindustri;a. Telefon interurban 4-96. Ima v Ljub!iani skladišče finega rafiniranega špirita pri tvrdki „Balkan", trgovska spedicijska in komis jska delniška dražba, ter dooavlja iz svojih tvornic surovi špirit za tvornice, ocet in denaturirani špirit na veliko. Naročbe spreiema g!, zastopnik Mtvro Fiirst, Ljobljtna, Sodfla ni 5. Potrtega srca naznanjam da je po dolgi in mučni bolezni zaspala v Gospodu naša blaga soproga ozir. mati Peru rej dne 7. t. m. na svojem rojstnem domu v Planini pri Rakeku. Žrtev begunstva iz solnčne Gorice. V Ljubljani, 10. julija 1920. Ivan, fin. v.zisvetnik, soprog; — Stanko, stnd. med, sin; Miftka* dijakinja, hči. iBraBBBJ Je UBiBoljše in nejcsnelfe. BsKua so pasot Ixdsla]o b?!sta!no sodo. sveče !o toaletno milo. Prve mariborska tovarne mila, Maribor. ■ encin nevmatik in vse avtomobilske trebščine za avtomobi- le, kolesa za 40 % v ceni znižana, kolesni plašči od 265 K, zračnice od 130 K. iz prvovrstnega Šved-i%Vl^*a#%(B skega jekla, mirovni izdelek in vse potrebščine t Potrta in žalostna prevevelike bridkosti naznanjava vsem so rodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da najinega edinega, nad vse ljubljenega sina Srečka Pušar abiturijenta nI več med živimi. Po par dnevni mučni bolezni je izdihnil svojo blago dišo danes ob 6 uri zjutraj, komaj uživajoč zlato prostost, vrnivši se v domovino iz naporov in trpljenja italijanskega ujetništva. Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 13. t. m. ob 1/2 7 uri zvečer iz hiše žalosti Sp. Šiška Gasilska c. 172, na pokopališče v Št. Vid nad Ljubljano. Ljubljana, 12. julija 1920. Neutolažljiva : Ivan in Bfiarifa Pniir. J&ftinheni poz v (za dobavu gorivog drva i drva za potpaljivan]?) Zagrebačka direkcija državnih željeznica kraljestva Srba* Hrvata i Slovenaca razpisuje ovime ponovnu javnu jeftimbu (licitaciju) u svrhu osiguranja dobave gorivog drva potrebnog u godini 1920/21 i to: a) u cjepanicama ili b) u oblicima ili c) u ograncima ili d) u kurgama u ukupnoj količini od 170.500 m3 zatim e) 770 vagona drva za potpaljivanje.— Na uredovnoj bjelici sa biljegom providjana ponuda imade se do 5. augusta 12 sati u poldne podnijati (ili putem pošte pri-poslati) odjelu ove direkcije za nabavu materijala i inventara.— Samo propisno izdane i na uredovnej bjelici prema posebnim opčanitim uvjetima sastavljene ponude če se raspravljati — Ove se bjelice i posebni i općeniti uvjeti mogu nabaviti kod odjela Direkcije za nabavu materijala i inventara (soba br. 11.)— Ponude će se otvoriti i čitati ti odjelu Direkcije za nabavu materijala i inventara dne 5. augusta ove god. u 12. sati u poldne. Na jeftinbenoj raspravi mogu prisustovati i nudioci sli njihovi zastupnici.— U ZAGREBU, mjeseca jula 1920. 5133 Dire oila SU driavmih teljeinlca. Medlcar Ja in svecarija ssg sCraal It. 109 I •a 61 preje pri Fojkarju (Windischer), je zopet začela izdelovati. Velika zaloga raznovrstnih keksov, biškotov, bonbonov in različnega špecerijskega blaga, vse vrste sveče za cerkve in hišno vporabo po najnižjih dnevnih cenah. Trgovina z mešanim blagom {IRIL VAJT 5124 medičarija in svečarija. Družba za elektromotorje ii za proti proviziji. Samo gospodje z dolgoletno izkušnjo, dobrimi zvezami z elektrarnami, preprodajalci ter velekonsumenti (družbami) naj se javijo pod „Erstfclass. Fabrikat Nr. 4715" na Anonc Exp. M. OUKES Nschff. A. G. Wien I., U/ollzeile 16 Proda se različen star, dobro obranjen materijal v stari pred lnici v Ljubljani, ki se sedaj podira in sicer lft\inrrt(% ^uinaln obtežba 500 kg. približno 11 m visoko, 4 postaje 9>& v V* ii J tIVigOlU) ontiičie. L, H. in III. nadsropjc), transm sijski pogon, 150X150 cm v rem ru, obli.ženo na treh straneh z valovito, pJdnkano pločevino. Stebri iz litega železa in sicer: 8 komadov približno 3 50 m visoki, obtežba ca 13 0o0 kg 1« . 3 45 , . 20 000 . IG 350 . . 26.000 . « . 4.00 . . . n f>0 . 4 5.00 . . . 12000 . Za pravilne podatke obtežbe ne prevzamemo odgov r osti. 24 komadov približno 3 50 m visokih m 8 cm v premeru za ttr: tu* »Sheđ«. Transmisijske konsole iz litega in kovanega železa* Železne stopnice (iestee). Rezervoar iz železne, 8 do 10 mm močne pločevine, veikost 1*45X1 65X1 20 Različen stavbni materijal. Ogleda se na licu mesta v stari predilnic: v Ljubljani in se je zglasiti pri delovodju gosp. Srakarjn. Pismene ponudbe na naslov „. sanjska stavbna družba v L ju bljani*. Levstikova ulica. 5047 Ifjatnina in tisk »Narodne tiskarne« Za laseratnj del odgovoren Valentin Kopitar. 61