Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Ze «elo leto predplaiaa le (Id., za pol leta 8 rld.t xa četrt ie'a 4 (14., n jsdsa ateiec 1 (Id.40 kr. V administraciji prajaman velja: Zrn «al« leto lt «14., u pol leta в rld., sa Uiti leta 3 rld., za jed«n Meiee 1 rld. V Ljubljani na dom poiUJan velja 1 rld. 20 kr. v«6 na leto. Posaan« številke po 7 kr. Naročnino in ocnanlla (iaierata) vsprejema upravnlUtvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ullee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j« v Semenilklh ulicah It. 2, I., 17. Ixhaja vaak dan, iivzemii nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldnt. &tev. 166. V Ljubljani, v soboto 24. julija 1897. Letnik XXV. Vseslovenski sliod. V času kislih kumar, v takozvani mrtvi seioai državniki in drugi veljaki navadno iščejo počitka v piijetnih kopališčih in senčnatih letoviščih. A letos je po širni Avstriji živahno, burno politično gibanje. Valovi tega gibanja šum6 od severa do juga, da odmevajo glasovi divjega krika izven državnih mejil. Liberalni in naoijonalni Nemci pod vodstvom brezozirnega prusaka Schonererja sklicujejo po nemških pokrajinah shod za shodom, na katerih rohne in vzdigajo pesti proti vladi in Slovanom, ki so se zjedinili s katoliškimi Nemci v trdno večino. Jezikovni naredbi, primorske razmere in celjsko vprašanje so preporne točke, tečaji političnemu položaju. Jezikovni naredbi za Češko in Moravsko sta vzbudili „furor teutonicus", ni ne pozna prave meje dostojnosti in vetrpljivosti. Kakor pa smo že večkrat naglašali, sta jezikovni naredbi le ščit, za katerim Nemci skrivajo vse druge zahteve in želje. Pozabiti ne morejo onih zlatih časov, ko so neomejeno vladali v Avstriji, pritiskali ob steno slovanske narode ter zanemarjali in prezirali nižje, delavske stanove. Zato skušajo na brutalen način, s hujskanjem in silo prisiliti vlado, da razruši sedanjo državnozbor-eko večino ter sestavi novo, v kateri bi nosili zvonec nemški liberalci in nacijonalci. To zahtevo je v imenu „Nemcev" stavil znan vodja nemških nacijonalcev do Poljakov, ki pa so to ponudbo kratkomalo odbili. V taki večini seveda bi ne imeli mesta Slovenci in Hrvatje, kakor tudi ne nemški konservativci. Ker pa vlada še vedno omahuje mej levico in desnico, ker nimamo nobenega zagotovila, kaj nam prinese bližuja prihodnjost, je sedanji čas jako resen in opasen, politično ozračje je nasičeno z neznosno soparico. V tej kritični dobi je pač nujuo potrebno, da so Slovenci pripravljeni za v s e slučaje, da določijo taktiko in se zje-dinijo o načrtih za nadaljno postopanje. Druga za vse Slovence velevažna točka razgovora je celjsko vprašanje. Razpust celjske nižje gimnazije je iznenadil vse avstrijske Slovane, a nas Slovence do skrajnosti ogorčil. In ta ogorčenost je tem večja, ker je še nedavno gospod naučni minister zagotavljal nekaterim slovenskim državnim poslancem, da bode celjsko vprašanje ugodno rešeno. Ali je mogel kdo dvomiti nad resnimi besedami ? A sedaj nenadoma ta „ordonanca", ki je vlila razbeljenega olja na prasketajoči ogenj narodnega prepira. Vlada sama in večina državnega zbora sta dne 10. julija m. 1. priznali opravičenost tega zavoda, ko je zbornica po burni debati s 173 proti 143 glasovom vsprejela celjsko postavko. In sedaj ta vladna naredba! Zato je dolžnost slovenskih državnih poslancev, da solidarno, brez razlike na kro-novino store vse potrebne korake ter porabijo vsa parlamentarna sredstva, fca ке popravi ta krivica, storjena slovenskemu narodu. Mi smo popolnem prepričani, da v tem velevažnem vprašanju stoji ves narod brez razlike političnih strank za svojimi poslanci, Sedaj je odločilni trenotek, ko mora slovenski narod povedati po svojih zastopnikih, da še živi in hoče živeti na svojih tleh ter vživati vse pravice, ki so avstrijskim državljanom zajamčene po božjem in državnem pravu.; In poleg tega ne smemo prezreti neznosnih primorskih razmer. V Primorju in Istri bijejo Slovenci in Hrvatje smrtni boj za obstanek. Oni se pogubljajo v penečem se laškem valovju, ječć pod težko roko vedno drznejše irredente; umirajoči ste-zajo roke ter prosijo hitre pomoči. Ali naj mirni, brezdelavni čakamo, da se zgrne to valovje nad našimi brati ter jih pokoplje v narodne grobove! Ne, sveta dolžnost je, da narodni zastopniki stopijo na javni oder, odkrijejo svetu naše rane ter narodu vlijo tolažbe v žalostna, obupana srca. Da pa se izvede ta ideja, treba je najprvo, da se snidejo vsi državni poslanci ter ti mej sabo zje-dinijo glede skupnih korakov. Ako bodo ti jedini, o čemer pa niti ne dvomimo, potem je upanje, da glas slovenskega naroda ne bode „glas v puščavi", temveč najde odmeva na višjem mestu, kajti zanašati se moremo na svoje zaveznike. To misel smo izjavili v predzadnji številki, ob jednem pa naglašali, da bomo storili vso svojo dolžnost, da se od mnogih stranij nasvetovani vseslovenski shod častno izvrši, ako se slovenski drž. poslanci izrečejo za-nj. A dostavili smo, da bi se ta shod nikakor ne smel vršiti pod firmo „Narodove" klike, onih mož, ki so se na Kranjskem zvezali s slovenskimi nasprotniki v svojo sramoto in na škodo narodu. Možje namreč, ki so le iz vladoželjnosti in sovraštva do katoliško-narodne stranke podali na Kranjskem Nemcem roke, ti so zgubili pravico, govoriti v imenu slovenskega naroda. Ta naša odkrita beseda je seveda spravila „Narod" do skrajne nervoznosti, da je sinoči kar z loparjem mahal po nas. To nas ne spravi iz ravnotežja. Odgovorimo mu na dolge fraze le toliko : Naša stranka pri shodu, ako se uresniči, ne išče svojih koristij, temveč edino le koristi celokupnega naroda slovenskega in nesrečnih bratov v Istri. To naj imajo pred očmi državni poslanci, ko se snidejo na razgovor. Prepričani smo, da bodo pravo pogodili; a „Narod" naj jih potem sodi po vspehih. Boj proti liberalizmu. Iz Zagreba, meseca julija. Znano je, kako se je obnašal glasoviti vodja takozvanih hrvatskih liberalcev recte framasonov dr. Franjo Spevec v zadnjem zasedanju hrvatskega sa- LISTEK. 0 nagrobnem angelju. Spisal Kdorkoli. Plaho bežo strasti Od teh domov, Kjer ni vež čuti življenja človeških src, Pokoj predstvarstva zopet Objemlje vse . . . Med belimi in pisanimi mramornatimi spominki, med železnimi in lesenimi križi, nizkim zimzelenom, cvetočimi lilijami in hijacinti, med visokimi travami in vrbami-žalujkami — sedi na belem spominku iz kararskega mramorja nagrobni angelj s prekriža-nima nožicama in prelomljeno belo rožo v ročici. Bćli peroti ima razpeti, glavico sklonjeno, a pogled uprt v rožo. Tiho je vse naokoli; luna obseva božji vrt. Majhen grob varuje angelj, grob otroka — deklice. Komaj je prvikrat zajecljala: mama, tata 1 ah, in že je prišel Azrael in ji zaprl nežna ustica. Zadnjikrat je vzdihnila: mama, tata 1 in — kaj bi vam pravil 1... Angeljček zgane z belimi perotimi in se spusti niz spominka v mehko nagrobno travico. A tam je sedela umrla deklica v beli, višnjevo prepasani haljici, z belim vencem na glavi. Naslonila se je na njegova okrogla kolenca in uprla v njegov nebeški obrazek sv6je temne oči. „Lepi cvetek, osuli cvetek, glej, šepetal je kri-Iatec, vzdignivši roko s prelomljeno vrtnico, „tak cvetek si ti . . ." „Ah", vzdihne devojčica, „da sem živa, kako bi lepo cvetela! To bi bila srečna!" Angelj jo pogleda ljubeznivo-re3no ter šepne : „Deklica motiš se. Vzemi ta cvetek in vsadi ga! Videla boš". Otrok vzame cvetek in se pripogne k zemlji. Izkoplje jamico in vsadi rožo. Roža je takoj vzrastla in ozelenela; drobni popek, spodaj še zelen, a zgoraj že rdečkasto nadahnjen, kako ga je bilo ljubo gledati mladi devičici. Lahna, gorka sapica je zapih-ljala, in tam od daleč, Bog ve od kod, zaslišali so se nežni, mili, topeči se glasovi ... Ah 1 In glej 1 Na lahnih, zgoraj belib, spodaj bolj temnih perotih prizibal se je metuljček črnih očesc, dolgih tipalk, sedel na popek iu vedno in vedno nagibal okroglo glavico k dehtečim listkom. A rožica se je tako hitro, tako lepo razvijala: lahna ru-deč ca je igrala po nežnem popku, kakor v jutru rumena zora pred vzhodom jasnega sclnca. To se je dete smehljalo, to mu je bilo dobro I A roža se je tako hitro, tako krasno razvijala. Listki so se začeli rahljati in odpirati. Čarobna vonjava se je širila po vsi okolici. In glej I Od leve strani jeden in od desne zopet jeden metuljček, prvi krasnobojen kot majnikova livada, drugi mogočnih, lepo zaokroženih kril, splo-veta na vabljivi cvet. Beli revež se je umaknil in dal prostora lepšima. Kako sta srkala sladkost iz rožnih peresc, da — iz njenega osrčja! Veselja je dete ploskalo z ročicama. In prišlo jih je še mnogo, da so uživali njenega razkošja. In prišlo jih je še dosti, a že ne več tako krasnih. In prišlo jih je še nekaj, a njih število je vidno pojemalo. A konečno — je le tu pa tam še kak navaden metuljček prispel, a skoraj na to odplul. Sapica ni bila več tako topla. Roža sama je izgubila prekrasno barvo jutranje zore in je pobledela : nekateri listki so se že krožili v baržunasti svitlobi, a drugi so viseli obrnjeni proti žemljici, brez žive barve, brez svitlobo, brez radesti. Na dekličjem obrazu so igrale drobne solze, a glavico je tožno pobesila na prsi. „Zakaj si tako žalostna ?" vpraša angelj. „Ah," odgovori jokaje deklica, „poglej !" in pokaže z belim prstom na osamljeno, uvelo rožo. bora proti opozicijonaluemu časopisja, posebno proti „Obzoru" ter je slednjič izposloval, da se je saborska večina odloČila za njegov predlog, s katerim so se zavrgle porotne obravnave za tiskovne prestopke. S tem predlogom je hotel ta glasoviti (!) liberalec zadušiti domoljubno in krščansko časopisje, katero je razkrinkalo vse njegovo početje kot profesorja in po* litika, opojenega z modernim liberalizmom. Ali pre-varil se je hudo. Pri zadnjih volitvah je moral ta vodja liberalcev iskati zavetja v s*.mem Zagrebu, ker v njegovem poprejšnjem volilnem kotaru so mu odločno odpovedali vsako zaupanje; v Zigrebu pa so ga uradniki morali voliti. In samo tako je prišel zopet v sabor. Sploh pa so zadnje volitve dokazale, da laži-liberalizmu pri nas tudi ni nič več mesta. Narod hrvatski je dobro sprevidel to moderno sleparstvo, katero so gojili ljudje le za svojo korist, a na škodo celega naroda. Sreča za Hrvate, da so ravno pri zadnjih volitvah izvolili take može za svoje poslance, ki so sposobni, v vsakem pogledu zoperstaviti se dosedanjim vsemogočnim voditeljem liberalcev. V prihodnjem dopisu hočem omeniti važne razprave iz peresa poslanca dr. Vrbaniči, ki je, ves zavzet za blagor naroda, razkril nedostojno ravnanje teh lažilibe-ralcev glede na gmotne odnošaje hrvatskega naroda, a danes pa izpregovoriti nekoliko besed o razpravi „Liberalizem i krščanstvo", katero je napisal poslanec dr. Brestjensky v prav zgoden čas. Zdaj, ko se bije pri nas hud boj med krščanskimi načeli in liberalnimi, med hrvatsko in mažaronsko mislijo, je ta sicer po obsegu kratka, ali pa sodržaju velika knjižica posebnega pomena. Kakor je dr. Vrbanić peljudno razjasnil naše finančne razmere nasproti Ogerskej, da more biti vse jasno vsakemu pripro-stemu čitatelju, tako je razložil tudi dr. Brestjensky prav jasno in razumljivo, kaj je liberalizem in krščanstvo. Učeni pisatelj razpravlja najpreje o obeh pojmih teoretično, in sicer tako temeljito, da se njegovemu tolmačenju ne bode mogel upreti nobeden naših liberalcev, ki znajo pač dobro rabiti že popolnoma izmlačene fraze v svojih razpravah, mesto do-našiti temeljite dokaze, kakor se to spodobi možem, ki sami sebe štejejo med prve učenjake. Ali dr. Brestjensky se v tej razpravi ni bavil samo s teorijo, marveč se je ozrl tudi na naše politične odnošaje, s katerimi je treba zdaj računati. Pri nas je namreč še vedno preveč takih kristijanov, ki se sicer držć krščanskih načel ter žive tudi po krščanskih naukih, ali mislijo, da morajo v javnem življenju, a posebno pa pri volitvah držati se liberalcev. To je po trditvah našega pisatelja veliko protislovje in ne-dopuščeno po naukih katoliške cerkve. Za dokaz navaja prav primerne odlomke iz raznih okrožnic papeža Leona XIII. o ljubezni domovine in o ljudskej slobodi. Nauk cerkveni se ne protivi ljubezni domovine in pravej zdravej slobodi, marveč ono prvo zahteva, a drugo zagovarja in jo priznava, ln le ta je prava sloboda, drugo je pa liberalizem. Proti tej pravi slobodi se je vzdignil v saboru dr. Spevec ter trdil, da cerkev ne pozna nobene slobode, a vsak „A prišlo bo še hujše; ne čutiš, kako je mrzlo ?" „Ne, ne 1" zaihti devica, „naj jo raje prej utrgam. da tako žalostno ne usahne." In odtrgala je deklica rožo ter jo vrnila angelju. V njegovi roki pa se je zopet izpremenila v prejšnji, kameniti, prelomljeni cvet. A resno je pripomnil angeljček : „Vidiš, deklica, i s tabo bi bilo tako I" Vstrašila se je deklica, toda kmalu nato se ji je neka nebeška zadovoljnost javila na belih licih in v črnih očeh neko blaženo veselje. In zašepetala je: „I z mano bi bilo tako! . . ." Jutranja sapa zapihlja, sen izgine. Sreča v nesreči. Vesela dogodba. Spisal Srdiin. (Dalje.) IV. „Hej gospod, slišite I" klical je zjutraj župan, „gospod, slišite ! Mihael Pavlič je ta I Slišite !" in mečkal je Gržino po ležišču. „Kako spi ta polh !" zamrmra, ko začne Peter Gržina počasi odpirati oči. „Mihael Pavlič je tu I" „Kdo?" vzklikne naš znanec. „Mihael? O ljuba dober kristijan je prepričan, da med cerkvijo in slo-bodo ni nobenega nasprotja, pač pa med modernim liberalizmom in cerkvijo. Dr. Brestjeusky dokazuje proti dr. Spevcu, kako je prav za prav opravičeno nasprotje krščanstva nasproti liberalizmu, in kako ee varajo oni, ki liberalizem zamenjujejo s pravo elobodo. Prava sloboda priznava sebi neke meje, katere se jej postavljajo po večnih božjih zakonih, a liberalizem taji vsako odvienost človeka od Boga, vsako zaveznost božjih zakonov za državo in njene vredbe; a v poslednjih svojih ciljih zameluje celo sam obstanek Boga ter mu je izvor vseh pravic in slobode „kolektivna volja", država, ki je vedno premenljiva, negotova, pogostoma pristranska in nepravična. Veči del knjižice dr. Brestjenskega je posvečen temu, da razjasni taktiko liberalizma, ki s početka ravna obzirno, dokler ne pride do oblasti. Sfojo delavnost začenja po navadi na bogočastnem polju, da uvede civilno ženitev, posega s svojo roko v dobro-tvorne zavode in v imetje cerkveno, gazi slobodo cerkve, redov in sploh dobrih kristjanov, dokler ne pride do onih posledic, ki izvirajo iz same tajitve Boga. Liberalizem vodi, z drugimi besedami rečeno, do ateizma. Učeni pisatelj je tako dokazal, kaj pomeni ta pri nas tako slavljeni liberalizem, ki je začel pri drugih narodih že pojemati, a pri nas ga hočejo mažaroni še vzdržati v svojo lastno korist, ali na veliko škodo hrvatskega naroda. Nadejamo se, da se tudi pri nas dolgo ne vzdrži; porok so nam zato odlični naši opozicijonalni poslanci, ki so se mu uprli z vso pogumnostjo. Narod je že sprevidel, za kaj se gre, a podučen po poljudnih ali temeljitih spisih, kakor je omenjeni, zavrže brez dvoma kmalu vsako zvezo z liberalci, ter se oklene s tem večjo ljubeznijo krščanskih načel, katera jedina ga morejo rešiti iz sedanjega nepovoljnega stanja. Politični pregled. V L j u b lj a ni, 24. julija. Jezikovni zakon za Češko in Moravsko. Nekateri, posebno pa nemško-liberalni listi prinašajo že dalje časa poročila, da namerava grof Badeni predložiti državnemu zboru nekak načrt jezikovnega zakona, čegar poledice bi bil neki preklic izdanih jezikovnih naredeb. Umevno je, da bi tako postopanje v obilni meri razburilo naše brate na Češkem in Moravi, kajti grof Badeni bi s tem činom pokazal, da so mu bolj pri srcu Nemci, kakor pa vseh pravic oropani Slovani. Svojo sodbo o tej nakani izražajo „Narodni Listy" takole: Iz nemškega tabora done sedaj nasproti grofu Badeniju štirje bojni klici, namreč: „Preklicati jezikovni naredbi", „Abzug Badeni", „nemško-nacijonalna kurija v češkem deželnem zboru" in „jezikovni zakon za Češko". Najbolj neprijeten je seveda grofu Badeniju drugi klic, ki mu veli, naj pobere šila in kopita ter gre, in vsled tega se -peča toliko marljiveje z ostalimi klici. Nikakor ne smemo toraj biti iznenadeni, ako nam predloži grof Badeni v deželnem ali pa v držav- dušal" in v hipu je bil napravljen in dirjal po stopnjicah. „Hvala Bogu, da si le prišel 1" vzklikne Pav-liču. „Hvala Bogu 1 Le poglej, kaj eo naredile te duše z menoj! Zaprć me kot tatu, ker sem utrgal par jabolk. Tristo, ali si že slišal kaj takega ?" Lep človek je bil ta Mihael Pavlič. Akoprem je po očetu tudi sam .opravljal razna gospodarska dela, vendar mu je ostala vitka postava, katero je imel v šoli. Kaj lepo so se mu podale črnkaste brke, katere je nosil. Pa Pavlič je bil tudi dober gospodar. Njegovo posestvo je bilo skoro najboljše in največje v vsem Novem selu, ki ima vendar čez šestdeset hiš. Sploh mu ni bilo v nobenem oziru očitati posebnega in zato so vaščani radovedno pričakovali, katero dekle si bode izbral za družico. Bolj prisiljeno se je smejal prijatelju in nemiren je postal, ko je prišel župan po stopnjicah navzdol. „Aha!" vzklikne zdaj naš Gržina izredno dobre volje, „tako, oče župan, zdaj bova pa midva obra-čunila. Ali veste zdaj, kdo sem, kaj?" „Gospod Pavlič mi je povedal", odgovori počasi župan. „Ne zamerite, saj ste sami krivi, zakaj pa niste povedali prav svojega imena in odkod ste? Mene je pa oni neumni Blaž tako zmedel, da nisem nič vedel, kaj in kako —" nem zboru nekak načrt glede rešitve jezikovnega vprašanja na Češkem, ob jednem pa do rešitve tega načrta Nemcem na ljubo zietira jezikovni naiedbi. Pripravljeni moramo biti na vse, kakor nas nče vsakdanje skušnje, in že sedaj storiti potrebne korake, da nas Badenijeva predloga ne najde nepripravljenih. Češki narod se gotovo strinja s zakonito rešitvijo jezikovnega vprašanja, toda neobhodno potrebno je, da se ta zadeva reši v deželnem in ne državnem zboru, ker se tiče Ie dežela češke krone in ostalih Nemcev v Avstriji prav nič ne briga. Bavno temu se pa Nemci najodločneje upirajo ter zahtevajo, da se preporuo vprašanje rešuje zopet v državnem zboru in s tem ovirajo vsa druga opravila, in sicer le vsled tega, ker se nadjsjo v državnem zboru veliko večje podpore nego v domači hiši. To bi bila tedaj prva težkoča. Kar se pa stvari same tiče, meni li grof Badeni, da bodo nemški rogovileži zakonitim potom dovolili to češkemu narodu, kar je sedaj za-popadeno v jezikovnih naredbah ? Tako najiven menda vendar ni 1 On torej najbrže misli, da se češki zastopniki zadovolje tudi z manjšim delom narodnih pravic, kakor mu jih sedaj itak v skromni meri ponujajo jezikovni naredbi. Ako je temu tako, se grof Badeni zelo moti, kaj tacega ne bo dosegla pri njih nobena vlada in za nobeno ceno. Sploh pa bi načrt v tem smislu nikdar ne postal zakon, kajti Cehi imajo v zbornici že toliko zaveznikov, da Nemci s svojimi pretiranimi zahtevami nikdar ne bodo zmagali. Ako je toraj ministerski predsednik morda res že eostavil tak zakonski načrt, mu svetujemo, naj ga vniči in vrže v ogenj, kajti mesto da bi postal zakon, prišli bomo tudi ostali Slovani z jednakimi zahtevami za jezikovno ravnopravnoet. „ Ostdeutsche Hundschau". To Schonerer-jevo glasilo spada med najobskurnejše nemško-naci-jonalne liste. Odkar ta list izhaja, piše vedno v znamenju nestrpnosti proti nenemškim narodom. A odkar sta bili izdani jezikovni naredbi, od tedaj se v divjem srdu zaganja zoper vse, kar ni prusko. Objekti njegovega blatenja so Badeni, Lueger, „klerikalci", čehi in Slovani sploh. Tekom tega meseca je bila „Ostdeutsche Rundschau" nič manj nego osemkrat zaplenjena. Pred kratkim je trdil ta list, da se sramuje, biti nazivan „krščansk", a pred poldrugim letom, ko je bil na Dunaju shod za krščansko časopisje in se je sklenilo, da ima krščansko-antisemitska stranka podpirati le krščanske liste, dalo se je brezznačajno Schonerer-jevo glasilo brez pomisleka uvrstiti mej iste. Liberalizem in njegovi rešitelji. Pod tem naslovom je izšla te dni 16 stranij broječa brošura, v kateri se slika sedanji notranji položaj v Avstriji, izreka sodba o jezikovnih naredbah, vedenju raznih političnih strank, obstrukciji in njenih namenih, Germaniji iredenti iu konečno o stališču, ki je zavzema katoliška ljudska stranka napram vsem tem pojavom. Knjižica je pisana v poljudni obliki in se v nji nekako mirno razpravlja o ravno navedenih točkah. Vender pa ni vse vsprejemljivo, kar se nam podaja v tej brošuri. „Grazer Volksblatt", ki je mei drugimi tudi podal svojim čitateljem to „Ze prav, že prav! Zdaj se izgovarjate, kaj ne? Le počakajte! Zatožim vas in davke vam povišajo —" «Saj —" „Pusti, pusti, Peter", vtakne se vmes Pavlič. „Mala pomota je bila, nič drugega I" Peter Gržina je začudenja odprl oči in usta ter mahnil z roko. (Krčmar je mislil, da velja to njemu iu pobral je kopita.) Je li to njegov Pavlič? Oni, ki je take šale ljubil čez vse ? Glej no, še ošteti bi ne smel župana, kakor da bi ne bil zaslužil 1 „Tristo, Mihael, kaj si res tako zaljubljen, da ne vidiš, da se šalim ? In kako se držiš 1 Boga zahvali, da sva skupaj I Zdaj bova pila I He, župan!" „Ne, ne", reče hlastno Pavlič, „idiva, idival" „I zakaj pa?" „Zato 1" „Povej vendar I Da bi te —" in Gržini je začela lezti kri v glavo. „Kakšne skrivnosti pa imaš pred menoj, kaj ?" „Peter, nikar ne bodi siten, saj ti ni potreba vsega vedeti 1 Z menoj pojdi!" „Ne grem, pa ne grem, dokler ne poveš!" Skoda, da niste videli v tem trenotku našega Gržino. Z jedno roko se je naslonil na mizo, s telesom se je nagnil naprej, oči je izbulil, obraz mu prilogo, piše, da ta brošura ne more biti cficijelna izjava .katoliške ljudske stranke". Težko se bo kdo našel, ki bi v tako pozno dobo prestavil početek krščanskega gibanja. Vsi člani omenjene stranke pač ne eodijo tako ostro o jezikovnih naredbah in se ne postavljajo na tako neprijazno stališče napram slovanskim narodnostim, kakoršno je opisano v tej brošuri. Sicer pa je marsikaka misel v njej priporočila vredna, posebno pa se nam zdi umesten stavek, ki pojasnjuje, kake stranke so se združile v obstrukcijo: „V tem taboru so najbolj zagrizeni sovražniki Avstrije, krščanstva, sploh stari sovražniki krščanskega ljudstva. In s takimi ljudmi in pod takim vodstvom naj se bojujejo katoliški Nemci!" Turški sultan se toraj vendar le uda hudemu pritisku velevlastij, ker vidi, da drugače ne more iz zagate. Najveseleje poročilo v tem oziru je to, da je turška vlada poslala zastopnikom velevlastij pismeno izjavo, v kateri se popolno podvrže predlogom komisije v zadevi tesalske mejne črte. Iz Aten se pa celo poroča, da so jele turške čete že odhajati iz Tesalije in smejo toraj Grki vendar le tipati, da izgube zagrizenega nasprotnika izpred očij. Z druge strani se tudi poroča, da je sultan vsprejel tudi že več drugih pogojev. Stvar se je toraj tako daleč dognala, da se poslaniki že danes posvetujejo o posameznih določbah, oziroma o stilizaciji mirovne pogodbe. V poelaniških krogih se zatrjuje, da bo z današnjim dnem glavno delo dovršeno. Poslanik Nemčije je neki prevzel izdelavo predloge o vojni odškodnini ter najbrže tudi pogojev glede kontrole nad grškimi financami, ki jo izvršujejo skupno vse velevlasti. Iz vsega je toraj posneti, da so odpravljene največje težkoče, vendar se pa še ne smemo tako naglo nadjati zadnjega dejanja v tej žaloigri. Mir mej Italijo in Abesinijo se bo konečno vendar le sklenil, akoravno je do zadnjega vse kazalo, da se neguš Menelik ne bode hotel odzvati pogojem italijanske vlade. Sicer se pa ne bode vse tako steklo, kakor bi želeli Italijani, kajti poslednji so v jednomer zahtevali, naj se sklene časten mir, ki bi gotovo ne bil v nikakem razmerju z nečastnim porazom. „Agenzia Štefani" objavlja sedaj poročilo majorja Nerazzinija o njegovem poslanstvu na abesinskem dvoru. Poročilo pravi, da želi kralj Menelik, naj se določi boljša mejna črta med njegovim in laškim posestvom, kot so jo določili pooblaščenci Italije povodom pogajanja v januvariju 1891. Do sklepa take pogodbe pa naj se ohrani te-ritorijalni status qno. Nadalje se je pogajalo tudi o prijateljski in trgovinski pogodbi, ki bi Italiji zagotovila pravico do stalnega zastopstva pri kralju Me-neliku. Poročilo dostavlja, da se je v tem oziru dosegel popolen vspeb. Glede pokritja stroškov za hranjenje in odpošiljatev italijanskih vjetnikov se ni sklenila nikaka nova pogodba ter ostane tedaj v veljavi ona z dne 26. oktobra 1896, ki določa, da se določitev svote prepušča italijanski vladi. Vsekako je čudno, da vlada glede te svote vseskozi tolika tajnost. Po vsej pravici se da sklepati iz tega, da bo ta svota precej znatna in vlada ne vidi rada, da bi prišla v javnost. je bil kakor namazan s karminom, a s pestjo je bil govoreč po mizi: Peter Gržina je bil zopet jezen. „Eh, kdo te bo prenašal I Jaz ljubim županovo hčer, pa dedec me ne mara videti--" „Oho, tega hčeri Pa ti je ne da?" „Saj še snubil nisem. Ampak dal mi je ne bo, ker eva se pred jednim letom pravdala, saj veš, za tisti travnik in jaz sem dobil!" „A, a, a, to pa verjamem, to pa to! Saj je lopov, kolikor ga je!" in ves vnet za srečo prijateljevo je korakal Gržina sem ter tja. „Le čakaj grdež! Kje je, da mu povem, kar mu gre!" „Molči, lepo te prosim, molči!" „Tiho bodi, pa povej, če je dekle čedno ?" f „I seveda, najlepše v fari!" „Hm, hm, hm, nii, nti", renčal je Gržina, „le potolaži se Mihael. V me zaupaj in vse bo prav 1" A Pavlič ni bil tistih mislij. „Hm, hm —." Pri tem „hm" pa se Gržina nečesa spomni in kakor neumen začne vpiti: „O Mihael, o Mihael, kaka šema sem, kako budalo sem, o jaz, ooo--—" in kar se je dalje čulo, bil je samo samoglasnik „o". Pavlič je gotovo mislil, da je Peter Gržina zblaznil. (Konec «ledi.) Cerkvena glasba. Orgije v Dobu. Brata Zupana sta postavila nove orgije v Dobu, katere so bile blagoslovljene v nedeljo 11. julija. Dispozicija orgelj je nastopna: I. Manual. 1. Principal 8'. 2. Gamba 8'. 3. Bordun 8'. 4. Octav 4'. 5. Spitzfiote 4'. 6. Mixtur 3—4X. II. Manual. 7. Geigen Principal 8'. 8. Aeolina 8'. 9. Voix cel. 8'. 10. Flauto traverso 4'. Pedal. 11. Subbass 16'. 12. Octavbass 8'. 4 pomožni registri in 4 zbiralniki. V obče so se orgije dobro posrečile. Omara je lepa, cerkvi celo primerna in lepo pozlačena. Posebne hvale vredna sta Principala, ki imata jeklen, rezek, zdravo-krepak glas in zadovoljita najstrožjega kritika. Tudi Aeolina je nežno rezoča, kakor mora biti. Ž njo v zvezi je Voii cel. 8', ki ugaja značaja cerkvene glasbe zlasti zato, ker trese zmerno, ne strastno. Bordun 8' je v malih orgijah v intonaciji navadno pretiran, tukaj ne. Zato lepo nadomestuje Hohiflote 8'. Igra je lahna, točna, meh izdaten, sapa mirna, mehanika natančna. Originalna iznajdba so gumbice, na katere se pripno abstrakti. Dasi opišeta Zupana v tiskanem načrtu Gambo kot „miissig starker, sehr streichender Ton", vendar njegova Gamba ne ugaja, najmanj pri majhnih orgijah, ker je pretiha in premalo rezoča. Spitzfiote 4' je pri skromnem številu pevskih registrov preveč „Spitz". Bolj na mestu bi bil Dolce 4'. Igralnik, kar ga gleda čez parapet, bi zaslužil nekoliko lepotičja. — Eer so tipke v manualu dolge, kakor na klavirju, pride pult za količkaj slabo oko predaleč stati. Pedalna klavijatura izvrstna. V Ljubljani, 22. julija 1897. P. H. Sattner. Tedenski koledar. Nedelja, 25. julija: Sedma pobink.; evang.: O lažujivih prerokih. Mat. 7. Jakob apost. — Ponedeljek, 26. julija: Ana, mati Marijina. — Torek, 27. julija]: Pantaleon. — Sreda, 28. julija : Inocencij, pap. — Četrtek, 29. julija: Marta dev. - P e t e k , 30. julija : Abdon in Sen. mm. — Sobota, 31. julija: Ignacij Lojol. — Lunin spremin: Mlaj 29. julija ob 4. uri 56 minut zvečer. — Solnce izide 25. julija ob 4. uri 41 minut; zaide ob 7. uri 32 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. julija. (Prevzvišeni g. knezoškof) praznujejo jutri v Briksenu svoj imendan. Mi jim prav od srca čestitamo ter želimo, da jim ljubi Bog na priprošnjo sv. apostola Jakoba kmalu podeli zopet krepko zdravje. Ob tej priliki z veseljem naznanjamo, da so bila poročila raznih listov o nevarni bolezni nj. prevzviše-nosti neutemeljena. (Odlikovanje.) Danes dopoludne ob 7»H- uri je v načelniški pisarni tukajšnje postaje južne železnice mil. gospod stolni prošt dr. Klofutar v spremstvu preč. gosp. kanonika dr. E 1 b e r t a in knezoškofijskega tajnika č. g. J. Šiške in ob navzočnosti zbranih gospodov uradnikov pripel po primernem nagovoru g. načelniku Evgeniju Gutt-m a n n u od sv. očeta Leona XIII. podeljeni mu viteški križec reda sv. Silvestra. Gospod načelnik se je zahvalil na odlikovanju ter vsprejel voščila navzočih gospodov. (Offcbna vest.) Glasbenim učiteljem na tukajšnjem c. kr. učiteljišču je imenovan g. Anton D e -k 1 e v a, ki je dosedaj služboval v Kopru. (Vseslovenski shod.) Iz C e 1 o v c a , 23. jul.: Nemci kričč na ves glas, prav kakor razposajeni fanta'ini, dasi se jim ne godi niti ta las krivice. Nas tlačijo, kjer morejo. Dogodki na Primorskem, padec celjske gimnazije, razna imenovanja itd., ali je treba še več dokazov za vseslovenski s h o d ? Priti mora do njega; da bo prišlo, upamo, nam je porok sestanek naših gospodov državnih poslancev dne 30. t. m. Kako nujno potreben nam je vseslovenski shod, je dokaz, in sicer najboljših jeden tudi vik in krik nasprotnih listov in početje nasprotnikov v obče. Kako se bojijo vseslovenskega shoda zlasti v Celovcu, kaže dejstvo, da zahtevajo tukajšnji nemško-nacijonalno-liberalni listi od celovških gostilničarjev kar po vrsti pismeno izjavo, da svojih p r o s t o r o v n e b o d o prepustili za vseslovenski shod. To kaže brezobzirno in odurno vladoželjnost naših nasprotnikov zopet v jasni luči. Taki so! Samo s silo, s pestjo, z nečuvenim pritiskom hočejo obdržati nadvlado. Brez moralne zaslombe, ne oziraje se na pravico, delajo le s kruto silo, ker so „Herrenvolk". A mi pokažimo, da nikakor ne maramo biti sužnji, nikomur hlapci. Voditelji naši, g. državni poslanci, naj nam jasno pokažejo pot, a mi jih podpirajmo i odločnim narodnim delom, za katero se naudu-šimo ter organizujmo na vseslovenskem shodu. Na delo tedaj! —rn— (Toča.) Od svet. Gregorja. 22. dan julija nam ostane v žalostnem spominu, ker ta dan nam je prinesel veliko nesrečo. Toča je pobila v vaseh Sv. Gregor, Hojče, Hošpinovo, Hudikonec in Graben popolnoma. Žito je bilo še vse zunaj, toča ga je omlatila popolnoma; tudi drugi pridelki so popolnoma uničeni. Najhuje je to, ker je bila lansko leto slaba letina, torej so reveži dvakrat prizadeti. Podpore potrebujejo silno. (Strela.) It Lašč: Včeraj, 22. t. m. popoludne ob 7,3. uri so se nakopičili nad Laščami temni oblaki, usuje se huda ploha, začne treskati ia grmeti in strela udari najprvo v Maljnarjev zelnik, drugič pa s senom in žitom napolnjeni kozolec Jožeta Tomšiča. Kozolec je do tal pogorel, sreča v nesreči pa je bila, da je dež lil, kakor bi ga iz škafa izlival in da ni bilo kakega vetra, ker sicer bi bili vsi sosednji kozolci in skednji, ki so ravno sedaj vsi napolnjeni in le par korakov oddaljeni, žrtev strašnega ognja. Pri tej priliki moramo hvalno omeniti naših čvrstih ognjegascev, ki so strehe sosednih poslopij polivali in zabranili, da se jih ni ogenj prijel. Poškodovanec je bil za 300 gld. zavarovan. — Iz Smlednika pa se nam piše: Sinoči, dne 22. t. m. okrog sedme ure je na njivi oves nakladal gospodar Janez Cebašek, po domače Kvaternik iz Moš ; strela je njega in konja ubila. Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti! — Iz Loke pri Divači: Dne 22. t. m. po noči je med silnim dežjem treščilo v Boštjanov živinski hlev v Preložah. Ubilo je dve lepi kravi, vredni preko 200 gld., pogorelo kakih 50 stotov sena in vse kmetijsko orodje. Okolu in okolu so same slamnate strehe, vender se je pridnim gasilcem posrečilo, omejiti in ustaviti strašni element. Posebno so se trudili možje iz Lokve, Ofi-cijev Jape, Murčev Prane in Jegričev Tone, da ni bilo večje nesreče. Gospodar je bil zavarovan za malo svoto. (Na c. kr. učiteljišču) v Ljubljani je bilo na moškem oddelku v minolem šolskem letu 91 gojencev, 89 Slovencev in 2 Nemca. Od teh jih je dobilo prvi red 62, drugi red 2, po počitnicah jih bode ponavljalo izpite 26. Zrelostne izpite je delalo 19 javnih učencev in 4 eksternisti. Dva sta med izpiti odstopila, 15 jih je dobilo zrelostna izpričevala, 5 jih bode ponavljalo čez dva meseca, 1 čez jedno leto. — Na deški vadnici je bilo 90 učencev, 76 Slovencev in 14 Nemcev. — Na ženskem oddelku je bilo 177 gojenk, 141 slovenske, 35 nemške, 1 poljske narodnosti; prvi red jih je dobilo 157, mej temi 37 z odliko; 2 ste dobili drugi red, 18 jih bode ponavljalo. Zrelostne izpite je delalo 46 učenk četrtega letnika in 8 vnanjib. Od teh jih je 9 naredilo izpite t odliko, 37 s povoljnim vspehom, dve ste odstopili, 4 bodo ponavljale izpite čez dva meseca, 2 čez jedno leto. Dekliška vadnica je štela 127 učenk, mej temi 84 slovenske, 40 nemške narodnosti. (Dom delavskih stanov.) Zadnji »Glasnike objavlja nastopni oklic: Iznova prosimo svoje somišljenike, naj pri vsaki priliki podpirajo naSe podjetje. Brez delavskega doma v Ljubljani se naSe gibanje ne more uspešno razvijati. Vsak naS bralec bodi gorečnik za delavski dom, vspodbuja naj druge, prosi naj podpore, zbira naj če tudi majhne doneske, da nam bo čim najpreje mogoče misliti na izvršitev tega velevažnega zavoda. Blagor mu, kdor se spomni ubožca in reveža; ob hudem dnevu ga bo reSil Gospod; tako pravi sv. pismo.Blagor mu,kdor stori kaj zaubogi delavski stan, nam kliče sv. Oče, nas poziv -Ijejo Škofje, nam govori lastno srce. Zato se zga-nimo in pomagajmo gmotno in duSevno, da se okrepi naSa organizacija, katera jedina rzmore rešiti delavske stanove! Pred vsem pa v slovenskem srediSCu postavimo ognjišče ti organizaciji — delavski dom! Dr. Krek. (Mesečni zbor) sacerdotum sodolium in hon. ssimi Cordis Jesu ljubljanske dekanije bode dne 29. julija v semeniški dvorani. Povabljeni so najuljudneje vsi udje iz mesta in okolice. Vodja. (Darovi) C. g. Jos. Vrankar, kaplan Kranjskogorski 2 gold. za „Katol. Dom." — Za kruhe sv. Antona Ter. Potokar od Sv. Jakoba ob Savi 1 gld. (Nesreča na planini, strela.) Iz Boh. Bistrice se nam poroča: Dne 12. t. m. zgubil se je na planini „Vogel" v občini Boh. Bistrica 9 leten deček Štefan Mencinger iz Boh. Bistrice, h. št. 19. Tega dne namreč so gnali ljudje živino na omenjeno planino, in ž njimi šlo je tudi več dečkov. Na planini pogreše kmalo omenjenega dečka ter ga začnejo iskati, toda niso ga našli. Slo je naslednje dni več ljudi ga iskat, tudi orožniki, preiskali so več votlin in globocih jam, toda vse iskanje bilo je zastonj. V nedeljo 18. t. m. šlo je zopet 50 mož na planino, a vse iskanje bilo je brezuspešno. Poprašali so tudi na sosednji Tolminski planini, a nihče ni videl dečka, in tako se še do danes ne ve o njem, jeli živ ali mrtev. — Letos je tudi v Bohinji nenavadno suho leto. Od 17. junija do 21. julija ni skoro nič deževalo, tako da je suša že zelo škodovala posebno zgodnjemu krompirju in otavi. Da bi nam Bog dal potrebnega dežja, imeli smo procesije k M. B. na Bitnje in k sv. Janezu poleg jezera, in bili smo uslišani. V sredo popoldne začelo je polagoma deževati, ali na večer napravila se je huda nevihta z gromom in bliskom. Jela je padati tudi toča, katera pa, hvala Bogu ni dosti škode naredila. Večja nesreča bi se bila kmalo zgodila, ko je okoli iltl0. ure zvečer udarila strela v hišo št 21 prav blizo župnišča, pa posebne škode ni naredila; streho je malo razdrapala, ogenj pa so hitro pogasili. (Pobegnila sta) 22. t. m. dva prisilna delavca, Janez Gumpinger in Mihael Thaler z Gornje-Av-strijskega, ki sta delala pri vladnem poslopju. Do sedaj jih še niso vjeli. (Barake,) ki še stojć po mestu, bodo po)irli do konca oktobra t. 1. Le prodajalniške barake v Zvezdi bodo še ostale. (Svarilo.) Iz Zirov se nam piše: Klati ве tod okrog neka ženska, ki si z raznimi lažmi skuša pridobivati miloščinjo. Ze nekaterekrati se je izdala za Kočevko, trdi namreč, da se piše Marija Eppich, doma nekako dve uri pod Kočevjem, zna pa tudi slovenski. Stara bi utegnila biti 30 do 40 let. Nam se zdi, da le ljudi slepari, zato svarimo pred njo. (Vojaki na Triglavu.) Vojaški geografični zavod je poveril nadporočnika Josipa Koniga z izvršitvijo fotografskih posnetkov v triglavskem in mangartskem pogorji. Ker bodo ta dela trajala tri mesece, obrnilo se je vojaško oblastvo na osrednji odbor avstrijskega turistovskega kluba s prošnjo, da bi se omenjenemu častniku in petim vojakom za ta čas prepustile planinske koče v onem pogorji v porabo. K tem kočam spada tudi Dežmanova koča na Triglavu 2323 m visoko in Marije Terezije koča 2404 m nad morjem. Tej prošnji se je tudi ugodilo. (Pretep zaradi kokošij.) J. K., kočar in I. B., oba iz Sarskega pri Igu, sta se sprla zaradi kokošij. V jezi I. B. pograbi ročico ter udari J. K—a po glavi ter ga hudo rani. Ranjenca so včeraj pripeljali v tukajšnjo bolnico. —hI. (Varujte se nepotrebnih pravd.) Neki gostilničar iz ljubljanske okolice se je že več let pravdal z nekim Židom zaradi vina. Gostilničar je bil pravdo dobil, kajti žid je bil na Ogerskem obsojen, da mora gostilničarju povrniti vse stroške. Toda gostilničar na prigovarjanje svojega pravnega zastopnika ni hotel vsprejeti odškodnine, a tudi vina ne vrniti. Zic toži, gostilničar zgubi pravdo in mora plačati 300 gl. stroškov. Nauk : Varujte ee Židov in nepotrebnih pravd! —hI. * * * (V odbor pol. društva „Edinost") so bili na zadnjem občnem zboru izvoljeni gg.: M. M a n d i 6, predsednik ; odborniki: Ivan B o 1 a n č, dr. Grego r i o, dr. B y b a f, Jos. T u r k, M. C o t i č, Jos. K a t a 1 a n, Kornelij Gorup, Ante Bogdanovi č, I. Fajdiga. Namestniki: Fr. S u m a n, A. Mi klavec, M. Pečar, M. Hrovatin, I. Martelanec, I. Perhavec, Ivan G o r i u p, Al. G o r i u p, Ivan V a t o v e c. Pregledovalca rakunov : Dr. A b r a m in I. P r e 1 o g. (Iz Celovca,) dne 23. jul. Prihodnji ponedeljek dne 26. jul. prične se tu občni zbor dunajske L e-onove družbe, ki se vrši po že naznanjenem vsporedu. Pričakuje se več odličnih gostov. — Dne 5. avgusta se pri6ne zborovanje avstrijsko-nemškega »Ianinskega društva („A'penverein"). Delajo se za to velike priprave zlasti na benediktinskem trgu, caterega priredijo nalašč za to slavnost. Ze priprave )odo stale lep denar. Pričakujejo mnogo gostov iz Nemčije in vsa slavnost bode imela prav prusovski značaj, kar bo seveda jako po volji našim nadutim obstrukcijonistom. — Višjo dekliško šolo v Celovcu, zbog katere je bilo, kakor znano, toliko hrupa v našem deželnem zboru, je v minulem šolskem letu obiskovalo 70 deklet. — Prihodnji ponedeljek dne 26. t. m. bode poročal drž. posl. Hinterhuber v seji tukajšnje trgovinske zbornice o delovanju državnega zbora. Hinterhuber je bil med obstrukcijonisti in trgovinska zbornica mu gotovo izreče zaupanje. — Vladni policijski nadkomisar Jan. A t z je prestav-jen iz Celovca v Trst. Uzrok nenadnemu premeš-čenju je menda to, da je Atz spravil znani tajni odlok glede nemškonacijonalnih shodov itd. v javnost. Pač res : „Jede Schuld riieht sich auf Erden". Celo na Koroškem ni dobro, če je kdo kot c. kr. uradnik pretesen prijatelj nemškonarodovcem. (Iz celovške škofije.) Zlato mašo praznuje dnć 1. avg. preč. g. Jan. Ubelaker v Obermiilbahu nad nemškim St. Vidom. — Na župnijo Borole v Ziljski dolini je prezentovan č. g. Ant. Sturm, provizor v Kellerbergu. Mlademu župniku srčno čestitamo. — Župnijo Lipa nad Saksenburgom je dobil č. g. Ign. Wipfler, župnik v Hohenpressenu. — Premeščena sta : C. g. K. H r a b a , kaplan v Pliberku, v Sveče; č. gosp. Iv. S p o r n , kaplan v Svečah, kot provizor v Kellerberg. (Za prijatelje ptic.) Koncem preteklega meseca se je vršil v Gradcu občni zbor avstrijske zveze prijateljev ptic. Dau obstoja ta zveza še le jedno leto, vendar kaže njeno obširno delovanje že prav lepe vspehe, in od sedaj za na prej se bodo izdajala vsacega pol leta posebna izvestja. Društvo se z vsemi silami trudi, da bi preprečilo zlasti brezsrčno pobijanje naših krilatih pevcev, ko se selijo v južne kraje in od ondi vračajo. Največ teh nečlovečnostij imajo na vesti Italijani, pa tudi Bošnjaki pobijejo vsako jesen tisoče golobov, selečih se proti jugu. Omenjeno društvo, ki šteje sedaj že 40.000 članov, se je obrnilo s prošnjami na deželno vlado v Sarajevu in pa na ministra grcfa Kallaya in upanje je, da ne bo zaman. Težavnejša je stvar v Italiji, a tudi tam se bode morda dalo kaj storiti. V Trstu je na-čelnica ondotne podružnice prijateljev ptic, gospa Doroteja pl. BriHl izdala izborno pisano knjigo „II massacro degli Uccelli, Appello alle Signore" (Po-končavanje ptic, poziv gospem) in poslala jeden iztis tudi italijanski kraljici Margareti, ki je znana kot velika prijateljica živali. Kraljica se je takoj plemeniti pisateljici zahvalila z zagotovilom svoje podpore. (Vloge iu povračila pri poštnej hranilnici.) Leta 1886 se je znesek po 50 kr. vložil 365.902 krat, izvzel pa 16.811 krat, od 50 kr. do 1 gl. se je tekom leta vložilo 341 458 krat, (izvzelo 54.820 krat), od 1—5 gld. 634.272 krat, (175.730), od 5 do 10 gld. 259.492 krat, (135.762), od 10-20 gl. 166.845, (152.104), 20—50 gl. 140.081, (89.318), 50-100 gl. 70.753, (57.782), 100-200 gl. 36.203, (34.836). 200-300 gl. 13.476, (16 046), 3—500 gl. 9 702, (10 310), 500—1000 gld. 8 212, (6.981). — Med vlogami je največ odstotkov od 1—5 gld., namreč 30-99, (23-42), potem med 5—10 gl. 13.68, (18-09), 10-20 gld. ima 8.15, (20 27), 50 kr. do 1 gld. 16-G9, (7.30). (5.562 nabiralnic) je koncem decembra 1896 Štela poštna hranilnica. Ena nabiralnica pride povprek na 4.447 prebivalcev. Po posameznih deželah tako-le: V Gornji Avstriji je ena poŠta za 29 28 kvad. kilometrov in 4.156 prebivalcev, v Dolnji Avstriji 33 22 km in 2 230 oseb, na Sali-cograjskem 69 54 km in 1.731 oseb, na Tirolskem in Predorelskem 73D9 km in 2 360 oseb, po Štajerskem je ena nabiralnica za površje od 54.62 kilometrov in počez za 3 198 prebivalcev, po Koroškem za 59.05 km in 2 093 duS, na Kranjskem za 65 56 km in 3 315 oseb, po Primorju (Gorica- GradiSka-Trst-Istra) za 4505 km in 4.040 oseb, po Dalmaciji 95 99 in 4.140, po ČeSkem 39 04 in 4491, po Moravi 37 68 in 3 955, po Sleskem 98-41 in 8.679. po Bukovini pa ena nabiralnica pride na 118 82 kilometrov, oziroma na 7.730 prebivalcev. (Stanovi in poStna hranilnica.) Vložno knjižico je zadnji dan minolega leta imelo 149.777 otrok, to je 12 747 odstotkov vseh varčevalcev, potem 346.901 šolar (29-525 odstotkov), 57.598 zasebnikov (4-885), 57.742 žen in vdov (4 914), 19.056 državnih, deželnih in občinskih uradnikov (1 621), 29.347 zasebnih uradnikov (2 497), 6050 duhovnikov (0 514), 23-433 vojakov (1 994), 14.252 finančnih in drugih paznikov (1*213), 26-436 učenjakov, profesorjev, učiteljev, umetnikov (2 250), 1416 odvetnikov in be-ležnikov (0 120), 2688 zdravnikov, lekarnikov (0-228), 725 pesnikov, pisateljev, časnikarjev (0 061), 21.087 trgovcev (1-811), 2605 tvorničarjev (0 221), 32 759 obrtnikov in samostalnih rokodelcev (2-788) in 156.012 pomočnikov ter učencev (13 278), 13413 kmetovalcev (1*141), 24.880 trgovskih pomočnikov (2 117), 19 937 delavcev po tvornicah (1-696), 25.588 delavk (2177), 9111 kmet. delavcev (0-775), 99.534 služabnikov in strežnikov (8 471), 12-365 dninarjev ali težakov (1*052), 2458 rudarskih in gozdarskih posestnikov in uradnikov (0 209), 5 501 gozdarskih in rudarskih delavcev (0-468), 1427 mornarjev (0-121), 10-531 društev (0 896), 2326 oseb, katerim poštnohranilnični urad ne zna za poklic (0*197), 153 kaznjencev (0013 odstotkov). (100.000 delavcev štrajka.) Zanimiv pojav angleškega socijalnega življenja! 100.000 delavcev v tovarnah za stroje je izstopilo 13. julija iz dela. Vsa pogajanja z delodajalci so bila brezvspešna. Strajkujoči delavci so se dobro preskrbeli za ta korak. Hranili so denar leta in leta, pripravljajoč se za ta veliki štrajk; kakor poroča dunajska „Reichs-wehr", razpolaga organizacijski fond z več kot štirimi milijoni. Strajk ima namen, znižati dnevno d6lo na osem ur. Obe pri tem štrajku interesovani stranki sta v kočljivem položaju. Ako propadejo delavci, kakor ве je n. pr. pri velikem štrajku v Hamburgu zgodilo, potem so njihove težnje za več let pokopane in moč kapitala se bode le še povečala. V slučaju pa, da delavci zmagajo, utegne biti ta štrajk velikanski udarec za angleško strojedelstvo, kajti ostala Evropa bije že dolgo časa boj z Angleško v izdelovanju strojev in tovarnarji našega kontinenta bodo gotovo na vse mogoče načine izrabili čas, dokler bode trajal štrajk. Delavci so preskrbljeni za dva meseca z denarjem. (Koliko stane moderna vojska?) Pariški vojaški list „Revue du Cercle Milit." je objavil zanimive statistične podatke, koliko stane moderna vojska. Francoski vojak stane v vojski povprečno tri franke, vštevši orožje, strelivo itd. Tedaj bi kaka evropska velemoč izdala na dan okroglo število 46 milijonov frankov, in če bi se istočasno udeleževalo vojske šest evropskih velesil, stalo bi to narode dotičnih držav na dan 276 milijonov frankov. In pri tem se je računalo, da se pokliče le polovica rezervistov v orožje. * * * (Sejmi po Slovenskem od 26. do 31. julija.) Na Kranjskem: 26. julija v Kočevju, na Vrhniki, Narinu (postojinski okraj), Kostanjevici, Lu-kovcu, Smartnem pri Litiji, v Pelčah, v Leskovcu, pri podružnici Sv. Ane, Višnji Gori, Radovljici, Cerknici, v Bitnjah, v Bohinju; 27. v Toplicah in Vrhu (idrijski okraj). — Na Slovenskem Štajerskem: 26. julija: v Kozjem, L'pnici, SI. Bistrici, Svetincih, Žavcu, Zetalah, Teharjih; 30. jul. v Ko-strivniei; 31. julija v Marnbergu, pri Sv. Jakobu v Dolu. — Na Koroškem: 26. julija v Kotarčah, Saksenbergu. Smešnice: Znamenitost: „Tu, gospoda, si oglejte ono znamenito lipo, krog katere se lahko gre 6krat". Društvo za medsebojno podporo je imelo ob obletnici ustanovitve zbor in potem skupni obed, od katerega so udeleženci mogli iti le po medsebojni podpori. Gospodinja: „Me veseli, da vam tako ugaja to stanovanje. Ste li prijatelj kajenju?" Gospod, ki je najemal stanovanje: „O, seveda, saj sam kadim I" Gospodinja: „Dobro, iz te peči se tudi kadi". Mama: „Ivanček, kolikokrat ti bo še treba povedati, da se ti ni treba v govorjenje vtikati; ti čakaj, da starejši končajo, pozneje namreč je še le dovoljeno otrokom govoriti 1" Ivanček: „Je že res to, mama! Toda na ta način ne pridem jaz nikoli na vrsto!" _ „Oprostite, da sem vas včeraj imenoval „krokodil". Ravnokar berem, da je ta žival vredna 12.000 gld. Besedo toraj prekličem !" Silno: Dekla: „Ne morem vam ničesar dati, ker ni nikogar doma!" Berač: „Tem bolj sem prepričan, da bom dobil vbogajme!" Pošta na deželi. Gospodičina: „Ali ni ničesar zame?" Pismo-noša: „Ničesar!" Gosp.: „Čudno!" Pismonoša: „To vendar ni čudno, saj še na zadnje piamo niste odgovorila, katero je vam pisal". Nevestin oče: „Katero hčer izmej treh pa hočete, da vam dam ? Kakor veste, ne dobi nobena več nego 50.000 gld. S n u b a č : „Najraje bi vse tri in bi se v turško vero zapisal!" Poklic. „Kaj menite, gospod doktor, kaj bo iz mojega Oskarja, ta mnogo obeta?" „O potem bo gotovo državni poslanec". Današnji Številki je priložen prospekt zavarovalnice Janus na Dunaji (glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani pri Ivanu Nep. Plautz u na Rimski cesti št. 20). Ta prospekt priporočamo v blagohotno uvaževanje čč. naročnikom, da se uverijo o človekoljubnem, na gospodarstvenem polju jako uspešnem delovanju imenovanega zavoda. Društva. (Občni zbor šentpeterske moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) vršil se bode v ponedeljek dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer v Ferlinzovi restavraciji „Pri zvezdi" na Cesarja Josipa trgu št. 13, po naslednjem vsporedu: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Poročilo tajnikov. 3. Poročilo blagajnikov. 4. Volitev odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Volitev odposlancev k 12. glavni društveni skupščini. 7. Posamezni nasveti. — K prav mnogo-brojni udeležbi vabi vse Častite člane odbor. (Vabilo) na redni občni zbor „Slovensko katoliškega delavskega pevskega društva „Zvon" v Ljubljani", kateri se bode vršil dne 31. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pred Škofijo št. 14, s sledečim vsporedom : 1. Poročilo odbora, 2. poročilo revizorjev, 3. volitev odbora in revizorjev, 4. razni predlogi. (Vabilo k občnemu zboru „peda-gogiškega društva",) ki se bode vršil v Kršiem due 29. julija ob 3. uri popoludne na vrtu gosp. Gregoriča po nastopnem dnevnem redu : a) Poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu; b) pregled letnega računa; c) volitev treh pregle-dovalcev računov; d) razgovor o posebnih važnih šolskih zadevah; e) volitev delegatov za letošnje zborovanje „Zaveze" v Celji; f) volitev sedmih udov v društveno vodstvo; g) predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. ( P r v o 1 j u b 1 j a n s k o delavsko kon-sumno druStvo) je imelo v prvi polovici tekočega leta — 17.109 gld. 54 kr. denarnega prometa, kar je gotovo najboljši dokaz o njegovem dobrem delovanju, člani se v zadnjem času prav dobro poslužujejo v resnici delavske prodajalnice, posebno jih je pa k temu Se znatno vspodbudil sklep zadnjega občnega zbora, ki določa, da se dividende zaračunajo vsem članom po štiri od sto, ostali čisti preostanek naj se pa sorazmerno razdeli po evoti, ki jo je ta ali oni član vplačal tekom leta za kupljeno blago. V to svrho se vse zapise v posebno knjižico, ki jo dobi vsak član. Kdor torej več kupi v našem društvu, ta prejme koncem leta večje dividende. To naj bi bil opomin posebno onim članom, ki menijo, da je dovolj, da je kdo samo član naše zadruge, če že kaj kupuje ali ne. — Glede izplačevanja dividend za leto 1896 opozarjamo vse člane, ki Se niso prišli po nje, naj se gotovo vsaj do konca avgusta oglase vdruStveni pisarni bodisi ob delavnikih zvečer, ali ob nedeljah dopoludne, ker sicer ee odpadle dividende več ne izplačajo posebej, marveč se pribijejo k deležu. — Društvena člana gospoda Jernej Bizjak, St. 326 , in Ivan T o m i n e c St. 330, kakor tudi vsi drugi, ki so morda spremenili dosedanje bivališče, se tem potom opozarjata, da prijavita društvenemu odboru svoje sedanje stanovanje, kakor tudi na § 7 zadr. pravil. (Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju) namerava svoj delokrog raztegniti na slov. pokrajine in je v ta namen razposlalo poziv vsem slov. odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem, Ker škem, Primorskem in Spod. Stajarskem. Z ozirom na važnost tega društva prosimo vse tovariše še jedeukrat, da nam v kratkem (vsaj do konca tega meseca) dopo-Šljejo svoje opazke glede načrta društvenih pravil in pristopne izjave ter se, kolikor mogoče, udeleže občnega zbora dne 8. avgusta t. 1 — Pripomni se še, da bode ta dan otvoritev „Narodnega doma" in blagoslovljenje sokolske zastave, in pričakujemo obilne udeležbe. Odbor. (Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] 10. C. kr. deželna vlada za Kranjsko dopo-slala je zbornici sledeči dopis: „Vsled opetovanih opominov, došlih deloma od strani zastopstev, deloma od udeleženih krogov ua visoko poljedelsko ministerstvo, tičočih se prenaredbe oziroma dopolnitve dosedaj veljavne postave z dne 21. junija 1880, drž. zak. št. 120, glede izdelovanja in prodaje vinu podobnih pijač, namerava to visoko ministerstvo ustreči, da naj se omenjeni zakon pregleda in najprvo povprašati strokovne in udeležene kroge za njihova mnenja, v kateri smeri da bi bilo potreba navedeni zakon prenarediti. V to svrho je visoko ministerstvo poslalo z dopisom z dne 12. februvarija 1897 18 vprašalnih pol. obsegajočih osemnajst vprašanj z naročilom, poslati po dva iztisa v blagohotni odgovor." Zbornica posvetovala se je o tej zadevi z zadrugo gostilničarjev in kavarnarjev in je na vprašanja odgovorila tako-le: 1. Oitane naj se pri pojmovni določitvi „za umetno vino", katera se nahaja v § 1. postave z dne 21. junija 1880, drž. zak. št. 120, a pri tem bi bilo tudi kolikor mogoče natančno določiti v izvršilnem predpisu, katere izdelke je zaznamovati kot umetno vino. 2. Izdelovanje, prodaja in točenje umetnega vina brez izjeme naj se prepove. Posebno strogo naj bi se pri tem izvelo določilo, vsled katerega bi bilo treba inozemska vina pri uvažanju preiskavati, so li umetni izdelki ali ne. 3. Popolna prepoved izdelovanja umetnega vina bi imela za vinorejo kakor tudi za reelno vinotržtvo najugodnejših posledic: to bi povspešilo tudi obnovo opuščenih vinogradov, ker bi posestniki dobro vedeli ceniti koristi, katere jim donaša vinoreja, in bi vse moči napeli, da bi se obnovil vinograd, katerega jim je uničila trtna uš. Ta prepoved bi bila tudi v stanu, povspeSiti pivovarstvo in izdelovanje sadnega mošta. 4. Ker smo se pri vprašanju 2 izjavili za prepoved izdelovanja umetnega vina, smo samo ob sebi umevno tudi za to, da se prepovedo pod kaznijo oznanila in ponudbe tvarin, določenih za izdelovanje umetnega vina. 5. Ker se je zbornica izrekla zoper izdelovanje, prodajo in točenje umetnih vin brez izjeme, torej ne more priditi temu, da bi se z umetnim vinom obrtovalo ali da bi umetno vino bilo podvrženo dacu, ker se isto po njenem mnenju sploh ne sme izdelovati. 6. Z ozirom na odgovor na vprašanje 2, odpade tudi odgovor na vprašanje : „Se li naj odredi, da se umetno vino sme naznanjati, ponujati, prodajati in točiti le pod deklaracijo označajočo nedvomno to lastnost ?" 7. Ker smo se v obče izjavili za prepoved izdelovanja, prodaje in točenja umetnega vina, moramo biti tudi za to, da ta prepoved velja tudi za pridelovalce naravnega vina in trgovce z naravnim vinom. 8. Ostane naj se pri pojmu na polvina, navedenem v § 1. gorenje postave in o izvršilnem ukazu naj se natančno pojasni, kaj da naj se smatra za na polvino. 9. Izdelovanje in prodaja na pol vina, dovoljena je samo pridelovalcem (naravnega) vina in sicer iz snovij, pridelanih doma do konca novembra dotične letine; toda ostro se mora na to paziti, da se na pol vino le pri gospodarstvu pridelovalčevem samem porabi, ali le konsumentom naravnost kot tako proda. — Točenje na pol vina pa bi bilo strogo prepovedati. 10. Oaa na racijonalnem kletarstvu sloneča postopanja, katera so sicer s pomnožitvijo naravnega vina spojena s primesmi, imajo vender v prvi vrsti le namen, naravno vino zboljšati, je dovoliti; natančno določiti je pa to odredbenim potom. 11. Ona v prejšnjem vprašanju omenjena postopanja treba je natančneje določiti in posebno množino primeeij omejiti, in sicer odredbenim potom. 12. Ker se je zbornica izrekla za prepoved obrtnijškega izdelovanja in točenja na pol-vina, odpade odgovor na vprašanje: „Se li naj pridrže dosedanje kartele, katere dovoljujejo, da se sme izdelovanje na pol-vina, če se namerava izdelek prodajati ali točiti, vršiti kakor obrt, podvržen pridobitnemu in dohodninskemu davku in navezan na podelitev koncesije in da je na polvino podvrženo užitnini, kakor vino ?" 13. Na pol-vino sme se naravnost samo konsumentom prodajati in sicer pod deklaracijo, to lastnost brezdvomno označujoče. 14. Na vprašanje: „Ali naj se odstraui, pridrži ali razširi in to v kolikej meri drugi odstavek § 1., obsegajoč olajšave glede cvička in vin piccolo (vi-netto) ?" odgovorila je zbornica, da glede cvička ono velja, kar je navedla zbornica kot odgovor ua vprašanje 9. — Kar se pa vina „vin piccolo" tiče, zbornica ne odgovori na ta del gorenjega vprašanja, ker se to vino ne izdeluje na Kranjskem, pač pa na Primorskem. 15. V slučaju, da bi se „vin piccolo" točil na Kranjskem, izjavila bi zbornica v tem smislu, da bi se prodajal samo kot tak z omejitvijo onega, kar se je navedlo pri vprašanju 9. 16. Posebnih predpisov o racijonelnem pripravljanji vina in o ravnanju ž njim v kletih Bi izdati z ozirom na odgovor prejšnjih vprašanj. 17. Zadošča, da se določene primesi in razni načini izdelovanja vina sploh in tudi izdelovanja na pol vina posebej prepovedo. 18. Ker se na Kranjskem desertna in peneča vina ne izdelujejo, ni mogla zbornica poizvedeti, katera določila bi naj se uporabila pri izdelovanju in prometu. 11. C. kr. dež. sodišče sporočilo je zbornici naslednje: „Visoko c. kr. pravosodno ministerstvo blagovolilo je v sporazumljenju s trgovskim minieterstvom imenovati trgovce v Ljubljani, Josipa Luckmanna, Fran Ks. Souvana, Ivana Perdana in Alfreda Lede-niga trgovskim prisednikom deželnega sodišča v Ljubljani za postavno poslovno dobo jednega leta, in sicer oba prvoimenovana vsled zopetne izvolitve. (Dalje sledi.) Prispevki za spomenik Baragov, ki je bil odkrit v farni cerkvi dobrniški dne 29. junija 1897. Preč. g dr. Janez Vertin, škof v Mar- garette, poslal je......gld. 120'— Gospod Janez Stariba, generalni vikar nadškof* v Št. Pavlu je nabral pri preč. gg. slovenskih misijonarjih ter poslal 176 dolarjev = . . . . „ 427'-— in sicer so dali preč. gg.: Jakob Trcbec, Matija Šaus, Anton Mikš, Alojzij Kaštigar, Janez Tori, Janez Solnce, Anton Ogulin, Jan. Stariha, Ferdin. Požek, Marko Pakiž, Fran Jager, ,Fran Baje, Janez Režek po 10 dolarjev; Fran Susteršič, Ivan Tomazin, Alojzij Kotonc, Al. Plut po 5 dolarjev; Podgoršek 8 dol.; Anton Vilman 2 dol.; vč. g. Buh in V. Hribar po 6 dol.; Mart. Hrašovec 2 dol.; Maks Buh in Fr. Slabe po 1 dolar, _ torej sem prejel iz Amerike . . . gld. 547-— Na Slovenskem so dali p. n. gospodje: Matija Slak, kapelan v Mengšu . . gld. 20 • Janez Karlin, župnik v Smledniku . „ 10 -Ivan Perpar, davčni izvestitelj v Pa- zinu (Istra)..........10'- Peter Majdič, posestnik parnega mlina v Jaršah..........101- Janez Sorc, nadžupnik v Mengšu . . „ 5' Štefan Jaklič, nadžupnik v St. Vidu pri Zatičini..........5'- Franc Jarc, župnik na Mirni . . . „ 5'-Dr. Josip Lesar, vodja „Alojznice" v Ljubljani.........„ 51- Ignacij Ključevšek, župnik v Smihelu pri Žužemberku.........5 - Nekdo z Notranjskega (Begunje pri Cerknici)....................5- Dobrotnik iz Hinj.........3- Fran Pogrivni iz Dražgoš..........2-- Fran F., kapelan v Ljubljani . . . „ 2 • Fran Andrejak, župnik v Mozelju . „ Г-Fran Schweiger, župnik v Radovici . „ 2'-Matevž Jereb, župnik v St. Janžu . „ 2 • Janez Gnjezda, kapelan v Sp. Idriji . „ Г-Anton Poljšak, kapelan v Brezovici . „ Г-Matija Karba, župnik v Zrtčah (Štajersko) ......................1'' Miha Bogolin, vpok. župnik v Smar* jeti........................2-- Josip Benkovič, kapelan v Naklem . „ 2 -Anton Fettich - Frankheim, dekan v St. Jerneju................„ l'- Vaclav Vondrašek, kapelan v St. Jerneju ......................„ 1*' Josip Gregorič, župnik na Vrhu (Rovte) „ 2 • Dr. Fr. Ušen'čnik, prefeki..........2' Janez Zupančič, župnik v Banjaloki . „ 2 - Matija Grzin, župnik pri Fari . . . „ 3- Fran Kadunc, župnik v Krašnji . . „ 2-- Janez Plevanič, župnik v Soteski . . „ 3-- Matija Kadunc, župnik v Preloki . . „ 21- Josip Sterbenc, župnik v pokoju . . „ 3- Viktor Steska, kapelan v Ljubljani . „ 2-- Dobrotnik iz Žužemberka .... „ l- Mihael Sajž, župnik v Stangi . . . „ 21- Fran Marešič, župnik v Lipoglavu . „ 3-- Skupaj Darovi iz Amerike gld. 128-„ 547-. Vse skupaj . . . Stroški: Gospod Alojzij Progar je oiir pičlih prispevkov velikodušno odjenjal od 600 gld. prvotno pogojene svote za kip 50 gld.; 50 gld. pa je privolil razdeliti šolski mladini, in sicer 25 gld. mirnopeški, 25 gld. pa do- gld. 675 — brniški na dan slavnosti, da se bode spominjala stoletnice slavnega rojaka Baraga, tedaj je račun za kip . . . 550 — Gospodu Feliksu Tomanu za kamnoseško delo..........316-— Vožnja in postavljanje spomenika . . . 26 44 Litografovana pisma....... 5'80 Družbi sv. Mohora za šest knjig, dva natisa Friderik Baraga . . ■ • - — Skupni stroški . . . gld. 902 24 ? primeri z dohodki .... . . . 675 — kaže se primankljej......gld. 227'24 Razvidno je iz tega računa, kako se je porabil nabrani denar, za katerega vsem darovateljem prisrčno zahvalo izrekam. Stoterno „Bog plati" ! Dobrniče, 20. julija 1897. Earol Jančigar, župnik. Telegrami. Išl, 24. julija. Finančni minister Bilinski je bil včeraj popoludne ob 4. uri pri cesarju v avdijenci. Dunaj, 24. julija. Zunanji minister grof Goluhovski se je podal danes za nekaj dnij v Pariz, kjer bode mej drugim obiskal tudi francoskega zunanjega ministra Hanotauxa. Praga, 21. julija. Poroča se, da namerava vlada uvesti preiskavo zoper vse občine, ki so odobravale protiavstrijske demonstracije in resolucije v Hebu. Inomost, 24. julija. Okrajno glavarstvo v Meranu je izdalo okrožnico na cerkvena in šolska predstojništva, v kateri se na željo nadvojvode Franca Ferdinanda prosi, da se priporoča vseskozi častitljiva starotirolska noša. BudimpeSta, 24. julija. Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila zelo burna. Velika večina govornikov je ostro prijemala vlado ter se izjavila proti predlogu ministerskega predsednika. Poslanec Pader je predlagal, naj se preide preko predloga na dnevni red in zaključi zasedanje. Razprava se nadaljuje danes. BudimpeSta, 24. julija. V tukajšnjih političnih krogih kroži vest, da je podaril car Srbiji 40.000 pušk in 25 mil. patron. Carigrad, 24. julija. Srbski poslanik se je pritožil pri turški vladi radi vednih napadov na srbsko-turški meji ter naznanil, da se je odposlal srbski bataljon z nalogom na mejo, da zapre pot roparskim četam. Carigrad, 24. julija. V včerajšnji seji poslanikov je izjavil turški zastopnik, da se vlada strinja z določeno mejno črto. S tem je spolnjen najvažneji pogoj. Zatrjuje se tudi, da želi sedaj sultan, da se sklene mir v najkrajšem času. Melusine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga 45 (27) i lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, Helijeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita 6. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-34 Provincija! brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. Umrli so: V bolnišnici: 20. julija. Ivan Oražen, delavec, 34 let, kap. — Neža Traven, kuharica, 20 let, combustio corp. 21. julija. Vencel Vavra, črevljar, 25 let, legar. — Stanko Sie, učitelja sin, 3 mesece, caries purulenta. — Terezija Potočnik, postresčkova vdova, 64 let, srčna hiba. V hiralnici: 20. julija. Ivana Koš, strežnica, 29 let, jetika. V otroški bolnišnici: 21. julij». Marija Bratkovič, delavca hči, 6 let, davica. V vojaški bolnišnici: Tujci. 22. julija. Pri Slonu : Adler iz Prankobroda. — Sabatiel iz Žatca. — Neumann z Reke. — Šojat iz Vevč. — Tilscb, Janisch, Bolgeri, Tuft z Dunaja. — Daizler iz Zagreba. — — Marton iz Pulja. — Baumgartner iz Gorice. — Valich, Ankrt iz Prage. — Lehman n iz Novega Mesta. — Rubčič iz Senja. — Klopčič iz Bukovega. — Rosenstein iz Qradca. — Laifer iz Prage. Pri Maliču: Mayer iz Gradca. — Laurič iz Trsta. — Niloševič iz Banjeloke. — Runge, Dittrieh, Czassny, Ohme, Lob z Dunaja. — Kuralt iz Pulja. — Marinschek i i Celja. — Damm, Kastner iz Draždan. Pri Lloydu: Riehter iz Schluckenau-a. — Otto iz llaim-pach-a. — Slapšak iz Trebelnega. — Vaupotič iz Novega Mesta. — Runco iz Pazna. — Knavs iz Gorice. — Pujevec iz Inomosta. — Lavrenčič z Vrhpolja. Pri bavarskem dvoru: Seno iz Vidna. — Lackus iz Kranja. — Duller iz Novega Mesta. — Urlinger z Dunaja. — Kunšič iz Gorice. — Schachner iz Trsta. Pri Juinetn kolodvoru: Jarsch, Teška, Jarsoh iz Prage. MeteorologiSno poročilo. a л ^ čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -a d л , •9 s i t» 23 9. zvečer 736 9 17S brezv. jasno 24 7 zjutraj 2. popol. 7380 735-7 13 8 26 9 si. szvb. m. jjzah. megla skoro jasno 0-2 Srednja včerajšnja temperatura 17 8°, za 21° pod normalom Eksekutivne dražbe. Janeza Kamnikarja iz Srednje Vasi posestvo (4670 gl.) s pritiklino (425 gld.) dne 7. avg. in 11. sept. v Ljubljani. Martina Zupančiča iz Zaplaza nepremakljivo posestvo (1285 gld.), terjatev 37 gld. 10 kr., dnć 10. avg. v Trebnjem. Valentina Sajovica iz Sel» zemljišča (6902 gld.) dne 10. avg. in 10. sept. v Kamniku. Uršule M a r i n š e k iz Godiča posestne polovice (225 gl.) dne 14. avg. in 14. sept. v Kamniku. Marije M e h k o t a iz Stude zemljišča (605, 115, 30, 5, 100 in 25 gld) dne 10. avg. in 10. sept. v Kamniku. Jožefa O r a ž m a iz Švice neprem. posestvo (3190 gld ), terjatev 600 gld, dne 16. avg. in 18. sept. v Ljubljani. Josipa Kušarja posestvo v Sentpeterskem predmestju (4900 gld.) dne 9. avgusta in 6. sept. v Ljubljani. Fortunata Gerbeca iz Ulake nepremakljivo posestvo (835 gld.), terjatev 28 gld. 93 kr., dne 12. avg. in 13. sept. v Cerknici. najčletlje lužne KISELINE .|H -cr 05 G ~ s- eo O ^ 2 O. co kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nostjo. 4 30 Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača. > SJ ^ Henrik Mattoni v Giesshubl Sauerbrunn. V Ljubljani se dcbiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem začel izvrševati ključavničarsko obrt ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo štedilnih ognjišč, ograj itd. po kolikor le mogoče najnižjih cenah. Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu. Z najodličnejSim spoštovanjem Janez Smole, (859) 10-9 ključavničar Opekarska oesta it. U v Ljubljani. LUD0YIK BOROVNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presituševalnici in od mene preskušene. 656 62—44 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. Vozni red avstrijskih državnih železnio, -veljaven od 1. junija 1807. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz I^jubljane (juž. kol ). Ob 12. uri S min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 15 min. zjutraj mežani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri S min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel; Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mežani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 30 min. popoldne osebni vlak v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih). Ob 6*. uri 30 min. zvečer mežani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri 46 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-BIeda. Ob S. uri li) min. zjutraj mežani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 20 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoludne mežani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri S7 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob O. uri 6 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. Ob lO. uri 25 min. zvečer osebni vlak iz Lesec-BIeda (le ob nedeljah in praznikih). Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ (i. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 2.5 „ zvečer ,, „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ U. „ OS „ dopoludne „ „ „ O. „ 20 „ zvečer „ O. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). Razglasilo. Podpisano mestno županstvo naznanja, d* se bodo vršili cd seda] naprej v Novem Mestu (Rudolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tudi konjski sejmi in sicer : 1) vsak prvi ponedeljek vsakega meseca (ako pade na tak ponedeljek praznik, vrši se sejem prihodnji ponedeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor: 2) januvarija v torek po sv. Antonu; 3 ) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4) avgusta v torek po sv. Jerneji; 5) oktobra v torek po sv. Lukeži; (5) decembra prvi torek v adventu. Prvi konjski sejm bode torej dne 2. avgusta 1897 kot prvi pondeljek meseca avgusta. Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodum in posebnim odhodom kakor tudi poskuševališčem za konje na sejmišču samem. Mestno županstvo v Novem mestu, due 10. julija 1897. Župan: 468 3-3 Dr. Sohegula. C se: n H H H : a 8oll a u o« o —< 0) O Brajoe za gospode, t>«U cblffon, gladke n» piiih, brei ovratnik», brei munS.t, J 7 vr«t jeđn» ođ gld. l ie do »•:» •«st „ „ e-28 ,, 16 — Brajoe za deShe, t i velikostih, eioerkukor gorni« jedna od gld. 1 •— do 140 •"I „ „ 8-75 ,. 7-78 Bvltloe za grospode, e vrst Jedno 80 kr. đo gld. 140 leit gld. 4 80 do gld. 7-80 Dvanajat ovratnikov od gld. 180 do 8 80. Dvanajat maniet od gld. 3-80 do 4C0. ia predlog (Vorhec-den) od gld. 8'28 do 6'— / Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka «T. O, Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in c. in kr. mornarloo. АГ Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 06 27 V lekarni se tudi dobiva : Pristno fVanooako žganje r originalnih steklenicah po 00 in 40 kr.. med. konjak, med. malaga, najboljša, vso po najnižjih conah Želez nato klneško vino. aagrada vino (odvajajočo) itd. Splošno priznan je kina-železnati malaga kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. 1B0, pol stekl. gld. I — Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger) v LJubljani kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 62—28 „Monopol-Excelsior" se imenuje glasben avtomat posebno lepega, krepkega in polnega glasu, ('e se v njega vr/.eta 2 kr , igra razne komade in napeve. Ni toraj samo v razvedrilo, ampak sploh po krčmah, restavracijah itd. lična sobna oprava, ki donaša dokaj dobička. Dobi se tudi proti mesečnemu plačevanju pri WWe «9 a v Ljubljani na Kongresnem trgu, Tonhalle. Štajersko deželno kopelišče Postaja južne železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - kisli-kasti vreloi, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sieer: Tempeljski vrelec, nt£5osvežujoi;a Styria vrelec, ptvfeno Sa'vi'a0°_ ft4- razpošilja vselej sveže napolnjena kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. Glavna zaloga v Ljubljani pri MIh. Kastnerju in P. Lassniku. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne f&rma-oevtlčnlh preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najpristneje, najreelneje ln najooneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter Je vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju va-rihu1'. Vsak balzaui, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Thierry, lekarnar 139 20—13 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 396 30-7 Prodaja vina. Dnć 29. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne prodajala se bodo v Mostah (poleg Ljubljane) stara vina s posodo vred. Kupci se uljudno vabijo. S spoštovanjem 470 3-3 Ivan Gostinčar. Za novi pridobninski davek izjave izdeluje in pojasnila o tem daje Jos. Pcrhauc v Ljubljani, Streliške ulice 4, 481 3—2 konces. privatna pisarna. 100 flo 300 l\t na mesec lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher. Budapest VIII, Dentschegasse 8. 459 10-1 193 2 S« I I Џ Zobozdravnik Avgust Schweiger .ч t ji n n j e v. v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26. Plombovanjc v /.lata in platini. Nova emajl- plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se ne obrabi niti tekom let, ter ne povzroča nikakih bolečin po plombovanji. Umetni zobje v zlatu (samo amerikanski) brez nebesa, stranice iz kavčuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvršitve popolna garancija. Pozornost vzbujajoče: Kapljice Za zobe, lastne izumbe, olajšajo takoj zobne bolečine. 307 13 1ES" Bivanje stalno. "22 M ГЛ li Ustanovljeno 1. 1820. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. tam & Prinotli St. Ulricl» v Groden-u (Tirolsko) se priporočata prečastiti duhovščini za cerkvena dela iz lesa, kakor: za izdelovanje altarjev, priž-nic , spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd. po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali elogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam. zahvalim za lepo delo. 371 12—5 V Aleksandriji (Egipet). P. Rajmund Bayerl, apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine. fg!8 Dunajska borza. Dnč 23. julija. Ikupni driavni dolg ▼ notah..... Bknpni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 1%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... Lsmdon vista........... NemSki drl. bankovci xa 100 m. nem. drl. velj. tO mark............ 10 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ O. kr. cekini........... 102 gld. 15 k». 102 25 , 123 25 . 101 25 . 122 70 . 100 15 . 948 369 50 . 119 50 , 58 70 . 11 78V,. 9 52 . 45 45 . 6 64 . Dni 23. julija. driavne srečke 1. 1854, 260 gld. . . h t državne srečke 1. 1860. 100 gid. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket f> Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „ . južne železnice 3% . . . južne železnice 5% . , , dolenjskih ieleznic 4 % 159 gld. — 163 — 189 — 99 45 141 50 128 50 108 50 112 50 98 75 99 70 225 50 183 25 126 10 99 60 Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 147 , — , Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 . 50 . Rudolfove srečke, 10 gld.............25 , 25 . Salmove srečke, 40 gld................72 „ — , St. Genčis srečke, 40 gld..............76 . 75 . Waldsteinove srečke, 20 gld......— . — , Ljubljanske srečke..................22 . 25 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 162 . 75 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3410 . — . Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ... 396 . — . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . , 85 , 60 , Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — , — . Montanska družba avstr. plan..........129 . 05 , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 158 « — . Papirnih rubljev 100 ................126 . 75 . Nakup ln prodaja TMktvritnib driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanji najmanjšega dobitka. K ■ I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E H C U B« «ollzeilB it. 10 Dunaj, Miriihilfirstrassi 74 B. ЖЈГ Pojasnila X» v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulael|sk(li vrednsstsISe papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega «brestovanja pri popolni varnosti |f*naloienih glavnic.