PREDORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St 101 (6079)
TRST, četrtek 29. aprila 1965
Dnnvf uradno sporočilo o razgovorih Wilsona v Rimu
Wilson: «Z razgovori smo prispevali k razumevanju, sporazumu in miru»
V svoji zdravici je Wilson poudaril, da imata Velika Britanija in Italija iste smotre in da soglašata tudi glede metod za njihovo uresničenje - Resolucija vodstva PSDI- Zasedanje glavnega sveta KD o gospodarskem načrtovanju
RIM, 28. — Predsednik angleške vlade Wilson, ki je na uradnem obisku v Italiji, je danes dopoldne položil lovorov venec na grob neznanega junaka nato pa je odšel na Kapi-tol, kjer ga je sprejel rimski župan Petrucci; od tod je odšel v palačo Chigi, kjer je bil prvi razgovor med njim in pred-edsednikom vlade Morom Prvi del razgovora, ki mu je prisostvoval tudi zunanji minister
Panfani, je bil v Morovi pisarni in je trajal okrog 40 minut, nato pa so se preselili v »zeleno dvorano«, kjer so se razgovori nadaljevali v razširjeni obliki z udeležbo podpredsednika vlade Nennija, obrambnega ministra Andreottija in drugih članov italijanske in angleške delegacije.
Na dopoldanskih razgovorih je Wilson pojasnil angleško stališče o vzajemni jedrski odvisnosti, ki se razlikuje od ameriškega stališča glede tega vprašanja. Na koncu je Moro zagotovil, da se italijanska vlada zanima za to vprašanje.
Po tem prvem delu razgovorov je Wilson odšel na Kvirinal, kjer je imel razgovor s predsednikom republike Saragatom. Razgovora sta se udeležila tudi predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani. Saragat je vse pridržal na kosilu, hkrati pa so bili njegovi gosti še podpredsednik vlade Nenni, ministri Reale, Tremelloni, Colombo, Andreotti, Ferrari Agradi in Matta-rella; predsednik CNEL Campilli; podtajniki zunanjega ministrstva Storchi in Zagari, senator Ceschi, La Malta in Codacci Pisanelli ter še nekatere druge italijanske in angleške politične in diplomatske osebnosti.
Razgovori med italijanskimi in angleškimi državniki so se nadaljevali popoldne ob 16 in so se zaključili ob 18. Teh razgovorov so se udeležili tudi ministri Tremelloni, Colombo in Mattarella ter guverner državne banke Carli. Wil-son je pojasnil stališče angleške vlade glede Vietnama, z obeh strani pa se je poudarila važnost Johnsonovega govora v Baltimoru in se je potrdila želja, da bi se začela pogajanja za rešitev tega vpraša-
nja. S tem v zvezi vidijo v perspektivi konference glede Kambodže primer konkretne dobre volje. V zvezi z izjavami Mora in Wilsona je Nenni izrazil željo, da bi se začeli pogajati, to pa tem bolj, ker bi morebitna razširitev vojne utegnila povzročiti veliko zaskrbljenost ne le v italijanskih, ampak tudi v evropskih krogih. Wilson je pripomnil, da se s tem strinja in da se te nevarnosti zaveda tudi Johnson, da pa po njegovem mnenju ni nevarnosti, da bi se konflikt razširil, celoten položaj pa da je moč imeti «za manj zaskrbljujoč«, pogajanja pa, dasi ne lahka, vendar le mogoča.
Zatem so načeli vprašanje svetovnega ravnotežja v zvezi z od-nošaji med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, med Sovjetsko zvezo in ZDA ter med Zahodom in nevezanimi državami, v luči mednarodnega po-mirjenja. Italijanska vlada je potrdila svoje živo zanimanje za proces mednarodnega pomirjenja, s čimer je Wilson soglašal, sliko pa je dopolnil s svojimi informacijami.
Ko so Izčrpali splošne probleme, so se zadržali na vprašanjih Evrope. Wilsoa je potrdil zanimanje angleške vlade za ta vprašanja, vendar je pripomnil, da je treba gledati nanje realistično po prekinitvi pogajanj za priključitev Velike Britanije k skupnemu tržišču, hkrati pa je pojasnil zamisli angleške vlade o odncšajih med skupnim tržiščem in EFTA. Tu sta posegla v diskusijo Colombo in Mattarella, ki sta poudarila, da je italijanska vlada naklonjena čim tesnejšemu sodelovanju med obema gospodarskima skupnostima, v pričakovanju in upanju, da bo moč v kratkem napraviti konkretnejše korake k ostvaritvi te enotnosti.
Razgovori so se odvijali «v ozrač-
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiimmitiHiHiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiit
VČERAJ V KAIRU
Tito in Naser razpravljata o Vietnamu
Nadaljevati se mora akcija vseh narodov in državnikov, da hi se preprečila svetovna katastrofa
ju prisrčnosti in prijateljstva in so privedli do konkretnih rezultatov«. Uradno sporočilo o teh razgovorih bodo izdali jutri dopoldne.
Po končanih razgovorih je Wil-son, skupno s soprogo, obiskal papeža Pavla VI., ki ga je zadržal v razgovoru kakih 40 minut.
Uradni obisk predsednika angleške vlade se je zaključil danes zvečer z večerjo, ki jo je Wilson priredil v rezidenci angleškega veleposlaništva v vili Wolkonsky. Po večerji sta si Wilson in Moro izmenjala priložnostni zdravici. V svoji zdravici je Wilson dejal med drugim: «Iz razgovorov je jasno razvidno, da so smotri naših dveh dežel isti: in ne le to, ampak da soglašamo tudi glede metod za dosego teh smotrov... Vojne vesti objavljajo z velikimi naslovi, redko se to dogaja z novicami miru... Menim, da smo s temi našimi razgovori prispevali k razumevanju, sporazumevanju in miru«.
V senatu se Je nadaljevala razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva spremembo glede trajanja funkcije članov ustavnega sodišča.
Posebna komisija senata je zaključila proučitev vladnega zakonskega odloka za poživitev gospodarstva, ki ga je poslanska zbornica že odobrila. Splošna razprava o tem odloku se bo začela v senatu prihodnji teden.
Vodstvo PSDI je po poročilu tajnika Tanasslja in razpravi odobrilo resolucijo, v kateri se poudarja med drugim, da vodstvo «jemlje z velikim zadovoljstvom na znanje potrjeno voljo ZDA. da se začnejo razgovori, s katerokoli vlado, na kateremkoli sedežu, v vsakršnem-koli trenutku in brez vsakega pogoja za miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja«. Ko potrjuje veljavnost politike in programa levega centra, vodstvo PSDI odklanja alternativo KPI in pripominja, da vprašanje, ki ga mora KPI rešiti, ni «v besedni prilagoditvi politični stvarnosti levega centra, ampak v tem. da si zastav) .ih konkretno reši, z vsemi posledicami, ki Jih to vključuje na ideološkem, političnem in organizacijskem področju, vprašanje njenega priznanja načel svobode in demokracije«.
Na zasedanju glavnega sveta KD je tajnik stranke Rumor podal obširno poročilo o stališču stranke glede politike gospodarskega načrtovanja in utemeljil razloge, zaradi katerih KD podpira petletni gospodarski načrt, ki ga bo vlada v kratkem predložila v parlamentu v razpravo.
KAIRO, 28. — Predsednika Tito in Naser sta nadaljevala danes v Kairu svoje včeraj začete razgovore. Iz zdravic, ki sta si jih sinoči Izmenjala predsednika med večerjo, ki jo je Naser priredil svojim visokim gostom iz Jugoslavije, se da sklepati, da predsednika v glavnem soglašata v oceni perečih mednarodnih vprašanj. 2e samo dej-»tvo, da sta posvetila toliko pozornosti tem vprašanjem, govori o veliki zaskrbljenosti voditeljev obeh držav za mir na svetu. Tito in Naser sta namreč posvetila v svojih zdravicah posebno pozornost dogodkom v Vietnamu. Ta zadeva zavzema verjetno tudi prvo mesto v njunih razgovorih.
V zvezi s položajem v Vietnamu je Naser med drugim sinoči ugotovil, da poziv nevezanih držav ni
va borba se nadaljuje, Američani nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama in to kljub svetovnemu javnemu mnenju, ki zahteva prekinitev bombardiranja, da bi se zagotovili pogoji za mirno rešitev. Poudarjajoč svoje soglasje o oceni dogodkov v Kongu in na Srednjem vzhodu sta Tito in Naser o-pozorila na potrebo povečane aktivnosti ne le nevezanih držav, temveč vseh narodov in državnikov, da bi se preprečila svetovna katastrofa. Tito je poudaril, da je vsako ogrožanje svobode katerega koli naroda hkrati tudi ogrožanje drugih narodov.
Razgovori med predsednikoma se bodo nadaljevali jutri dopoldne. Nocoj sta Tito in njegova soproga priredila v svoji kairski rezidenci banket v čast Naserju in njegovi soprogi.
Sporočilo CGIL o načrtu zakona za pokojnine
RIM, 28.
Vodstvo CGIL sporoča, da je pro-učilo načrt zakona za preureditev pokojninskega sistema INPS, ki ga je predložil senatu minister za delo Delle Fave. Po mnenju vodstva CGIL ni načrt zakona v skladu s pričakovanji delavcev in upokojencev in tudi ne v skladu s tem, kar je bilo dogovorjeno 4. junija 1964 med vlado in sindikati, ker se ne predvideva reforma pokojninskega sistema, s tem da bi neposredno povezali pokojnino z mezdo in s trajanjem delovne dejavnosti.
Dalje pravi sporočilo, da pomanjkanje izenačenja minimalnih pokojnin na višji ravni in tudi predlagani poviški za pokojnine, ki so višje od minimuma, ne krije niti zvišanja življenjskih stroškov v zadnjem času in zaradi tega nikakor ne more rešiti sedanjih upo-
kojencev iz težavnega položaja, v katerem so.
Poleg tega ugotavlja vodstvo, da uvedba socialne pokojnine v bistvu postavlja v breme zaposlenih delavcev za vso dobo 1965-69 stroške za njihove socialne pokojnine. Ukrep se konkretizira v tem, da se državni prispevek za pokojnine zaposlenim delavcem, ki ga določa sedanji zakon v višini 25 odstotkov, zniža na 9 odstotkov.
Zaradi tega je vodstvo sklenilo predložiti potrebne spreminjevalne predloge k načrtu zakona, ki se bodo predložili parlamentarnim skupinam. Hkrati je pooblastilo tajništvo, naj po svoji uvidevnosti začne splošno akcijo vseh delavcev in upokojencev.
Od davi je v teku vsedržavna oseminštirideseturna stavka nameščencev javnih skladišč. Razglasili so jo, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Nameščenci pri monopolu, včlanjeni v vseh sindikatih pa so sklenili stavkati 6., 7. in 8. maja.
DELGADO
General Delgado, čigar truplo so pred dnevi našli na področju Villa-nueva del Fresno skupno s truplom njegove tajnice.
Zadevo ima sedaj v rokah sodna oblast, ki je uvedla preiskavo.
V Lizboni je včeraj ((Demokratična in socialna akcija« poslala predsedstvu portugalske vlade resolucijo, s katero zahteva, naj vlada stori potrebne korake, da se truplo generala Delgada prepelje na Portugalsko in da se mu izkaže čast, kt mu pritiče.
BURNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH
proti
Ni zakonske podlage napisu na spomeniku
Občinski odbor je vložil priziv proti oviram kvesture za odkritje spomenika padlim borcem za svobodo - Demokristjani zapustili sejo - Svetovalec PSD! odstopi!
Na sinočnji izredni seji občinskega sveta v Miljah je župan Gastone Millo obširno poročal o dogodkih v Miljah in prepovedi odkritja spomenika padlim. Z navedbo zakonskih predpisov je dokazal, kako so pristojni organi v tem primeru nezakonito nastopali, da bi preprečili odkritje spomenika z dvojezičnim napisom. Seja je bila precej razburkana in vsekakor zanimiva, ker so se za- ---------------*
čele odkrivati podtalne mahi-
nacije nekaterih krogov, organizacij in strank, ki podtalno rovarijo ter iščejo vsako pretvezo, da bi preprečile postavitev dvojezičnega napisa. Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta je bilo jasno dokazano, da ni nobene zakonske podlage za prepoved odkritja spomenika padlim z dvojezičnim napisom.
Vzdušje na sinočnji seji je bilo napeto že v samem začetku, ko je šlo za odobritev zapisnika prejšnjih dveh sej. Svetovalec Caricia-ni (PSDI) je izjavil, da odslej ne bo pripadal več skupini PSDI v občinskem svetu.
župan je podal obširno poročilo in je prečital celotno besedilo zakona štev. 1188 od 23.6.1927 o imenovanju ulic in postavitev spomenikov na katerega se sklicuje Skrbništvo za spomenike v Trstu žara-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiitnmiiiiimiiiiiiu
V Saj gonu napovedujejo prihod novih ameriških vojakov v Danang
Pričakujejo tudi prihod 20.000 južnokorejskih vojakov ne vojske pobijajo - Bombni napad na kamboško vas
Ukaz, naj se vojaki osvobodil-Nov uspeh osvobodilne vojske
SAJGON, 28. — Poveljnik ameriških mornariških strelcev v Danangu general Wallace Greene je danes pregledal naprave in utrjene postojanke devet tisoč ameriških mornariških strelcev. Dejal je, da je dal ukaz, naj okrepijo patrulje, «da bodo pripravljene na vse«. Dalje je izjavil, da velja ukaz ubiti pripadnike osvobodilne vojske.
Kakor piše južnovietnamski list v angleškem jeziku «Saigon Daily News, se v prihodnjih dveh ali treh dneh pričakuje prihod v Danang novih ameriških mornariških strelcev. Prve skupine, ki prihajajo iz Okinave, so baje že na poti. List pravi, da krožijo govorice, da bodo poslali v Južni Vietnam tudi deset tisoč in morda dvajset tisoč južnih Korejcev, ki se bodo pridružili dva tisoč Korejcem, ki so že v Južnem Vietnamu.
dosegel svojega smotra, kajti krva-
..............H.................................
Ugoden potek razgovorov ministra Gromika v Parizu
Danes bodo objavili uradno sporočilo, jutri pa bo Gromiko govoril na tiskovni konferenci
PARIZ, 28. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je nadaljeval svoje razgovore v Parizu šele danes popoldne, ker je zjutraj bila seja vlade pod predsedstvom de Gaulla. Popoldne se je Gromiko sestal s predsednikom francoske vlade Pom-pidoujem, jutri pa se bo ponovno sestal z de Murvillom, da pripravita uradno poročilo o razgovorih. V petek bo imel Gromiko tiskovno konferenco.
Po današnjem razgovoru s Pompidoujem je Gromiko izjavil: ((Izmenjali smo si misli o vrsti vprašanj, ki se tičejo fran-cosko-sovječskih odnosov, vštev-ši gospodarskih odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo.
Ozračje je bilo prijateljsko in zadovoljen sem s tem sestankom.«
Nekemu časnikarju, k\ ga je vprašal, kaj misli o včerajšnjem de Gaullovem govoru, je Gromi* ko odgovoril: ((General de Ganile je izrazil vrsto zelo zanimivih in zelo globokih misli o problemih mednarodne politike.«
Davi si je Gromiko ogledal dr*,
Žavne arhive ter se zanimal za nekatere zgodovinske dokumente, zlasti za dokumente, ki se tičejo Leninovega bivanja v Parizu, ter za dokumente, ki se tičejo Ro* bespierra in nekaterih drugih francoskih revolucinoarjev.
Zatem je Gromiko priredil na sedežu sovjetskega poslaništva kosilo francoskemu zunanjemu mi-
nistru. Ministra sta ob tej priložnosti izrekla zdravici. Gromiko je izjavil, da je bilo njegovo bivanje v Parizu plodno in tudi prijetno. Nadaljeval je; »Trudimo se, da v čim večji meri prispevamo k splošnemu miru in popustitvi mednarodne napetosti. Upamo, da bosta Francija in Sovjetska zveza delovali v isti smeri Izboljšanje naših odnosov ne gre v škodo nikogar in zaradi tega se tega izboljšanja ne sme nihče bati. To izboljšanje bo imelo pozitivno vlogo ne samo za naše narode, temveč za vse narode. Ce naš obisk na kak način prispeva k izboljšanju teh odnosov, pomeni to uspeh.«
De Murville se je zahvalili Gromiku, ker ga je povabil na obisk v Sovjetsko zvezo, in je izrekel zadovoljstvo zaradi ((Velikega stikanja« med sovjetskim in francoskim stališčem, ki sta ga razgovori v teh dneh pokazali. »Dejansko, je nadaljeval de Mur-vili", imajo naša stališča mnogo skupnih tcčlc, če zaradi drugega ne, pa zaradi tega, ker pripadamo
istemu kontinentu. Prav tako kakor vas, tako tudi nas zanima o-
hranitev miru in varnosti, in to je bistveno.«
Na današnji seji francoske Vlade so predvsem govorili o Gro-mikovem obisku. Minister za informacije Pejrrefitte je na tiskovni konferenci izjavil, da je de Murville podrobno poročal o svojih razgovorih z Uromikom, de Gaulle pa o svojih. Dodal je, da je ((podrobna analiza teh razgovorov omogočila hkrati analizo velikih mednarodnih problemov, bodisi jugovzhodne Azije, in še posebno Vietnama in Kambodže, kakor tudi razorožitve, OZN in splošnih problemov Evrope ter še posebej Nemčije. Tako so danes govorili o združitvi Nemčije in mimogrede tudi o delu odbora puslanikov, ki ima sedež v Wasningtonu. Pejrrefitte ni hotel govorili o podrobnostih in je dejal, da bo jutri zvečer objavljeno uradno sporočilo ter da bo v petek imel Gromiko tiskovno konferenco.	,	.
Dalje je predstavnik vlade dejal, da je de Murville sporočil ministrskemu svetu, da se Sovjetska zveza strinja s sklicanjem konference o Kambodži, ki jo je že zdavnaj predlagala Francija, in da so tudi druge vlade sporočile naklonjeno stališče do sklicanja te konference.
V	nekaterih vojaških krogih govorijo o možnosti, da pošljejo v Južni Vietnam specializirane ameriške vojaške enote, kakor so npr. padalci. Vojaški predstavnik v Saj-gonu Je izjavil, da odslej ne bodo več v naprej poročali o izkrcanju ameriških čet v Južnem Vietnamu, temveč bodo o tem poročali, ko se bodo te čete že razmestile.
Ameriških «Washington Post« pa piše, da bo konec leta število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu presegalo 60 tisoč mož. Sedaj je v Južnem Vietnamu 32.500 ameriških vojakov.
Ameriška letala so danes Izvedla sedem napadov na Severni Vietnam. I.etala ameriškega sedmega brodovja pa so napadla štiri sever-novietnamske torpedne čolne Juž-novietnamska tiskovna agencija poroča, da so južnovietnamska letala obstreljevala in zažgala davi neko obljudeno središče južno od Dong Hoia v Severnem Vietnamu.
štiri južnovietnamska letala so danes bombardirala tudi neko kamboško vas štiri milje od meje, pri čemer Je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Materialna škoda je precej velika.
Predsednik tajlandske vlade mar šal Kittikachorn je danes izjavil, da Je naklonjen uporabiti atomskega orožja v Vietnamu, «če bi morali z naše strani pokazati našo moč«.
Na drugi strani pa so javili, da je odred osvobodilne vojske popolnoma uničil petdeset južnovietnam-skih izbranih vojakov, ki so branili neko utrjeno postojanko na področju Duc Hoa 30 kilometrov od Sajgona. Uradno sporočilo v Sajgo-nu pravi, da so bili «vsi branitelji, t.j. 50 ..rangers" izbranih južnovlet-namskih čet vrženi iz boja«. 35 jih Je bilo ubitih, deset ranjenih, drugih deset pa Jih pogrešajo. Poleg tega so vojaki osvobodilne vojske zaplenili 54 komadov strelnega o-rožja.
Danes Je prišel v Saj gon bivši ameriški poslanik Cabot Lodge, ki Je v Sajgonu zaključil svoje potovanje po prestolnicah Avstralije, Nove Zelandije, Filipinov, Japonske in Južne Koreje. Popoldne se je s Taylorom sestal predsednik južnovietnamske vlade.
V	Tokiu pa se Je bivši angleški zunanji minister Walker sestal s predsednikom Japonske vlade Satom. Predstavnik japonske vlade je izjavil, da sta oba izrazila upanje, da se vojna v Vietnamu ne bo raztegnila. Poleg tega Je Sato izrazil upanje, da bo mogla Japonska vlada prispevati k rešitvi spora med Malezijo in Indonezijo, če se bo prihodnji mesec Sukamo sestal s Rahmanom v Tokiu. Goldon Wal-ker bo Jutri odpotoval iz Tokia.
Kitajski ((Ljudski dnevnik« piše danes o nedavnem predlogu indijskega predsednika Radakrišnana za ustanovitev afriškoazijske sile. ki naj bi nadzorovala mejo med Severnim in Južnim Vletpamom. List označuje predlog za poskus »neposredne pomoči ZDA, da za stalno razdelijo Vietnam in zasedejo Južni Vietnam«.
Pakistan nadaljuje napade na Indijo
NOVI DELHI, 28. — Predsednik
indijske vlade Bahadur šastrl je izjavil danes v parlamentu, da Pakistanci še dalje napadajo ob podpori oklepnih vozil in tankov obmejni kraj Biarbet na področju Kač. Včeraj so Pakistanci trdili, da so zavzeli ta kraj.
šastri je obtožil Pakistan odkritih napadalnih dejanj in je dejal, da Indija v celoti zavrača pakistanske zahteve po tamkajšnjem ozemlju. «če Pakistana ne bo srečala pamet, bo indijska vojska branila domovino in bo sklenila svojo strategijo ter uporabo svojega vojaštva in materiala na najbolj primeren način«, je pripomnil šastrl.
«Oba naša soseda, Kitajska in Pakistan, je dalje dejal šastri, sta zavzela stališče napadalne sovražnosti do Indije in v zadnjem času sta si podala roko«, šastri je dodal, da je Indija pripravljena začeti pogajanja s Pakistanom za določitev meje, poudaril pa je, da se bo to moglo zgoditi samo v dveh pogojih:	takojšnja ustavitev so-
vražnosti in povratek k prejšnjemu stanju.
Predstavnik indijske vlade je izjavil, da imajo dokaze, da je Pakistan uporabljal tanke ameriške izdelave pri napadu na Biarbet. Izrazil je upanje, da bodo ZDA po. sredovale, da Pakistan ne uporablja teh tankov. Ameriška vlada je namreč obljubila, da bo posredovala, če bo Pakistan uporabljal ameriško orožje proti Indiji.
V Karačiju pa je uradni predstavnik izjavil, da so pakistanske čete po zasedbi Biarbeta utrdile svoje položaje okoli tega kraja in
da nadaljujejo vojaške operacije. Trdil je, da pakistanska vojska ni uporabljala tankov.
Pred novo stavko železničarjev?
RIM, 28. — Sindikalne organizacije železničarjev bodo jutri sporočile svoje sklepe glede vsedržavne stavke nameščencev pri železnicah, ki bo prihodnji teden.
To so sklenili po današnjem sestanku z ministrom za promet Jer-volinom. Na sestanku so predstavniki sindikatov ponovili svoje zahteve o popolni izvedbi vsega, kar določa okrožnica ministrstva od leta 1959 in ki urejuje odnose med sindikati in železniško upravo.
Glavni tajnik SFI-CGIL Degli Esposti je izjavil, da je sestanek z ministrom ((razočaral preko vsakega pesimističnega predvidevanja«. ((Vsekakor, je dodal, korektnost za. hteva, da se posvetujemo z našimi vodilnimi organi in jutri med seboj.«
Propadel je vojaški udar v S. Domingu
SANTO DOMINGO, 28. — čete generala Wessina so strle vojaški upor. Nocoj je radio javil, da so ustanovili vojaško junto in da bodo volitve za izvolitev predsednika 1. septembra. Junta bo izročila oblast novemu predsedniku.
Predstavnik dominikanskega letalstva je sporočil, da se je začasni predsednik republike Molina Urena zatekel na kolumbijsko po slaništvo in zaprosil za politično zatočišče skupno z drugimi petnajstimi člani vlade.
Vojaško junto sestavljajo polkovnik letalstva Pedro Bartolome Be-noit, polkovnik Enrique Apolinar Casado Saladin in fregatni kapitan Olt Manuel Santana Carrasco.
di napisa. Skrbništvo Je sicer izdalo svoje ugodno mnenje glede samega spomenika, glede napisa pa je odložilo vsak sklep dokler ne bo Deputacija za narodno zgodovino Izrekla svoje mnenje. (Besedilo zakona bomo v celoti objavili v jutrišnji številki.) župan je nato dejal: ((Občinski odbor in jaz bi bili radi sklicali svečano sejo občinskega sveta za proslavitev dvajsetletnice osvoboditve, toda medtem je prišlo do žalostnega dogodka, ki je žalil ne samo spomin padlih borcev in njihove svojce, ampak tudi vse prebivalstvo naše občine. Ta hudi dogodek je v odkritem nasprotju z govorom najvišje oblasti države — predsednika republike, ki je poudaril, da je odporništvo tkivo republike. Miljski dogodek je nedopusten. Povlekli so na dan kraljeve dekrete iz leta 1923 in 1927, in to v republiki, ki temelji na ustavi, ki je sad antifašistične in osvobodilne borbe. To dokazuje, da v naši državi, kljub dvajsetim letom po osvoboditvi, kljub republiki in ustavi so še v veljavi zakoni, ki so preživeli in v nasprotju z novo državno stvarnostjo.
Medtem ko so v Miljah prepovedali, da bi na spomeniku padlim bil postavljen napis, niso v nekaterih italijanskih mestih prepovedali fašističnim skupinam nalepiti lepake, ki žalijo mučenike in vse odporništvo, kar je v nasprotju z ustavo naše države Kakor te fašistične manifestacije žalijo vso državo in vse padle, mučene, žrtve in deportirance, tako je tudi neodkriti spomenik sramota za oblasti, ki so to prepovedale. Medtem ko se je po vsej državi proslavljala zmaga odporništva je bilo v Miljah prepovedano odkritje spomenika s samovoljnim in ilegalnim tolmačenjem zakona, spomenika, ki bo moral spominjati na neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, na enotnost boja borcev za svobodo iz teh krajev, ne glede na narodnost, ideologijo in politično pripadnost, enotnost med Slovenci in Italijatii,-ki je bila utrjena v preliti krvi. Samo čut odgovornosti organizatorjev in visoka zavest prebivalstva, sta preprečili, da ni prišlo do neljubih dogodkov, ki bi Se bolj motili dan proslave. Ogorčeni protestiramo proti temu, kar se je dogodilo in pričakujemo, da bodo vladne oblasti posredovale, da se odpravi prepoved proti dvojezičnemu napisu, ker noben zakonski predpis., ki ga navaiajo birokratski organi, ne more služiti kot pretveza proti odkritju spomenika.«
Svetovalec Fontanot (KPI) je poudaril, da se skupina svetovalcev KPI popolnoma strinja s protestom in da bi nekdo mora! odgovarjati za izkoriščanje oblasti v tem primeru. Svetovalec Robba (PSI) je tudi poudaril, da se popolnoma strinja z izvajanjem župana in energično protestira proti prepovedi odkritja spomenika in je izrazil upanje, da bo v kratkem s svečano manifestacijo odstranjeno s spomenika pokrivalo, ki je sramota za tiste, ki so preprečili odkritje spomenika 25. aprila. Svetovalec Menguzzato (PSDI) je vzela na znanje odstavko Can-cianija, glede spomenika pa je dejal, da se je vzdušje v Miljah zaostrilo ter je priporočal občinskemu odboru, naj posreduje pri vodstvu združenja ANPI, da bi ponovno proučilo vprašanje napisa. Pripomnil je, da bi njegova stranka sicer odklonila vsako odgovornost, če do tega ne bi prišlo. Demo-kristjanski predstavnik je tudi izjavil, da njegova skupina noče imeti nobene odgovornosti in da zaradi tega zapuščajo sejo. Vsi demokristjani so vstali in zapustili sejno dvorano, občinstvo pa se jim je posmehovalo in vpilo: «Bra-
vi, bravi, nacionalisti, ste kot fašisti!«
Župan je pomiril občinstvo in izrazil svoje začudenje, da so demokristjani tako zapustili sejo, namesto da bi poslušali pojasnila in prevzeli svojo odgovornost, saj bodo te morale priti na dan. ker Sj, Prjstoi11* organi za prepoved odkritja spomenika sklicujejo na zakonske predpise, ki sploh ne ob-staiajo.
Župan je nato podrobno opisal ves potek zadeve glede postavitve spomenika, ki se je zaključila s prepovedjo. Dne 24. aprila Je na županstvo prišel vodja komisariata javne varnosti v Miljah kapetan Siega in mu je sporočil, po ukazu tržaškega prefekta, da ni dovollen noben napis na spomeniku padlim Občinski odbor je 28. aprila poslai prefekturi protestno pismo, v katerem zavrača zakonske predpise, ki ne pridejo v poštev glede napisa na spomeniku, in zahteva, naj prefektura odstrani vse ovire, da bo spomenik lahko čimprej odkrit.
Župan je ob koncu seje ponovno poudaril, da zakon štev. 1188 se ne tiče niti spomenika niti napisa, proti dvojeiičnemu napisu pa se je sprožila prava gonja v tisku in nacionalističnih organizacijah, Povedal je tudi, da je te dni dobil sramotilna anonimna pisma ter je poudaril, da je sklicevanje na zakon 1188 le pretveza, kar dokazuje tudi dejstvo, da se organi javne varnosti pri prepovedi ne sklicujejo na ta zakon.
Po poteku sinočnje seje miljskega občinskega sveta in po pojasnilih župana je popolnoma jasno, da pri prepovedi odkritja spomenika z dvojezičnim napisom v Miljah ne gre za kršitve zakonskih predpisov, pač pa za odkrite mahinacije določenih krogov in osebnosti, ki so še prežete s šovinističnim duhom jn ki so močno intervenirale pri samem notranjem ministrstvu, a to prikrivajo zaradi svojih strankarskih interesov in spletkarij. Upati je le, da bodo prav miljski dogodki prispevali k razjasnitvi stališč in odgovornosti ter odkrili pokrovčke umazanih loncev.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiD
NOVA ZAOSTRITEV MED KAIROM IN TUNISOM
Demonstracije v Kairu proti predsedniku Burgibi
Tunizijski poslanik odpoklican iz Kaira - Irak odpoklical svojega poslanika iz Tunisa - Zahteva za izključitev Burgibe iz Arabske lige
KAIRO, 28. — Egiptovska skupščina je na svoji izredni seji odobrila resolucijo, s katero se tunizijski predsednik Burgiba obtožuje «odklona». Sejo so sklicali, da razpravljajo o nedavnih Burgibovih predlogih za rešitev palestinskega vprašanja. Resolucija pravi, da je Burgiba s svojimi izjavami
izdal svoj podpis, ki ga je lani postavil na resolucijo, ki so jo odobrili na arabskem vrhu.
Tunizijski poslanik v Kairu Ba-dra je včeraj prinesel v Kairo Bur-gibovo poslanico za Naserja. Danes pa je tunizijska vlada sklenila odpoklicati svojega poslanika iz Kaira in tudi vse osebje svojega poslaništva. Badra se bo jutri vrnil v Tunis. Kakor poročajo iz Bagdada, pa je iraška vlada odpoklicala svojega poslanika iz Tunisa.
Kakor poroča agencija Srednji vzhod, so bile davi v Kairu demonstracije pred tunizijskim poslaništvom. Demonstranti so razbili vrata in okna. Demonstrante so razgnali gasilci, šest vojakov so morali pripeljati v bolnišnico. Demonstrantom je uspelo zanetiti požar v notranjosti poslopja, ki so ga gasilci takoj pogasili. Pred poslop-
jem je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in policaji. Policaji so uporabljali solzilne bombe Incidenti so trajali dve uri.
Tudi v Madridu je večja skupina arabskih študentov napadla tunizijsko poslaništvo. Razdejali so notranjost poslopja. Policija je aretirala 40 študentov.
Načelnik organizacije za osvoboditev Palestine Ahmed Sukairi je zahteval, naj se Burgiba izključi iz Arabske lige, iz arabskih konferenc na vrhu in iz priključenih organizmov. To je predlagal na sestanku predstavnikov arabskih državnih poglavarjev v Kairu, pri čemer je predlagal tudi izredno zasedanje Arabske lige, da odločajo o izključitvi. Sukairi je dodal, da misli s tem prizadeti samo Burgibo in ne tunizijskega ljudstva.
V Tel Avivu sta predsednik izra-
elske vlade Eškol in zunanja ministrica Golda Meir poudarila, da je prvikrat, ko voditelj neke arabske države ponuja mirovna pogajanja z Izraelom. Izrekla pa sta mnenje, da predstavljajo Burgibo-ve izjave «veliko nevarnost«. Golda Meir je izjavila: ((Nedvomno je treba Burgibovo odločitev deloma pripisati njegovemu nasprotovanju Naserju kot voditelju arabskega sveta in Naserjevi politiki do Zahodne Nemčije.«
Eškol pa je izjavil, da so znalci, da Burgiba ni sam takega mnenja. Dejal je, da ne izključuje možnosti, da se je Burgiba sestal z Naserjem, preden je podal svoje izjave.
Zunanja ministrica je izjavila tudi da bo Izrael preprečil nadaljevanje dela za kanalizacijo Jordana. Kar se tiče zakasnitve navezave diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo je Golda Meir izjavila: «Bolje je prej razčistiti nekatere stvari. Za to bo potrebno samo nekaj dni, nakar bo objavljeno sporočilo.«
Število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu znata sedaj 32.500, ameriški tisk pa poroča, da bo konec leta preseglo 60.000. Poveljnik ameriških mornariških strelcev ie včeraj izjavil, da «ima ukaz ubijati pripadnike osvobodilne vojske« ter da morajo biti patrulje strelcev »pripravljene na vse«. Medtem pa so že na poti novi mornariški strelci. Govori se, da bo prišlo tudi deset do dvajset tisoč južnih Korejcev, ki se bodo pridružili dva tisoč Korejcem, ki so že v Južnem Vietnamu. Medtem so se letalski napadi ameriških bombnikov na Severni Vietnam nadaljevali tudi včeraj. Osvobodilna vojska pa jo popolnoma uničila 50 južnoviet-namskih izbranih vojakov, ki so branili neko utrjeno postojanko.
Spopad med Pakistanom in Indijo se nadaljuje, kar je potrdil tudi pakistanski uradni predstavnik. Predsednik indijske vlade pa je včeraj izjavil, da Pakistanci še nadalje napadajo ob podpori o-klepnih vozil in ameriških tankov, ter poudaril, da Indija zavrača pakistanske zahteve in izraža upanje, da bodo ZDA posredovale, da Pakistan ne bo uporabljal ameriških tankov.
V	San Domingu pa so čete nekega diktatorjevega generala strle vojaški upor. Ustanovili so vo* jajko junto, ki bo izročila oblast novemu predsedniku. Začasni predsednik, ki so ga imenovali uporniki, se je zatekel v kolumbijsko poslaništvo.
Po včerajšnjem Gromikovem sestanku s predsednikom francoske vlade Pompidoujem je predstavnik vlade izjavil, da je »podrobna analiza vlade teh razgovorov omogočila tudi analizo velikih mednarodnih problemov jugovzhodne Azije in še posebno Vietnama in Kambodže, razorožitve, OZN, splošnih problemov Evrope, še posebej pa Nemčije«. Nocoj bo objavljeno uradno sporočilo.
V	Kairu sta o mednarodnih problemih, zlasti pa o Vietnamu, razpravljala tudi Tito in Naser, ki sta poudarila, da je potrebno nadaljevanje akcije ne samo nevezanih držav, temveč vseh narodov in državnikov, da se prepreči svetovna katastrofa.
Egiptovska skupščina pa .je odobrila resolucijo, v kateri še poudarja, da je Burgiba s svojimi izjavami za rešitev palestinskega vprašanja izdal svoj podpis pod resolucijo, ki so jo odobrili na arabskem vrhu. Tunizijska vlada je včeraj sklenila od-poklicati svojega poslanika v Kairu, kjer so bile demonstracije pred tunizijskim poslaništvom; podohne demonstracije so arabski študentje priredili tudi v Ma-dridu, kjer so tunizijsko poslaništvo napadli. Načelnik organizacije za osvoboditev Palestine pa je zahteval, da se Burgiba izključi iz arabske lige in drugih arabskih organizacij.
Sovjetski maršal Konjev je včeraj povedal, da je sovjetska vojsk v drugi svetovni vojni ujela 507 nemških divizij in okrog sto divizij Hitlerjevih zaveznikov, mdetem ko so Angleži in Američani porazili samo 176 nemških divizij na evropskih frontah; od 13 milijonov in 600 tisoč nemških vojakov so jih Nemci proti Sovjetski zvezi zgubili 10 milijonov. Kljub temu pa .je Zahodna Nemčija sedaj težišče NATO, katerega nameni so še vedno »Diane nach Osten«.
Življenjepis iz oglasov (ali nemške metamorfoze)
D?, more biti oglasni stolpec »Sestanek želja« v Časnikih zelo zanimivo branje, Je že znano. Druge rubrike preleti povprečni bralec, kolikor ni zanje osebno zainteresiran, z ravnodušnim pogledam. Toda, da je v teh rubrikah možno najti mnego zanimivih po-orobnostl, ki zadoščajo, da se na-p.še biografija cele družine, Je dokazal nemški humorist Robert Neumann, ki je vztrajno in potrpežljivo prelistaval množico letnikov nemških časopisov od leta 1934 do danes. Njegovo vešče ln duhovito komponiranje oglasov z vsem humorističnim prizvokom In danes že nekoliko zastarelim slogom Izražanja nosi vse značilnosti izvrstne, vestne in nekoliko bridke dokumentacije o tem, kako so nekdanji nemški nacionalsocialisti z «procesom regeneracije« in razvojem razmer postali ugledni državljani Nemške zvezne republike.
Julij 1934
NORDIJSKI MLADENIČ
28/176, član SA, vendar neprizadet od kratkotrajne čistke, ljubitelj narave ln umetnosti (priložnostni pesnik) išče prijetno dekle, ne čez dvajset let, ki ljubi kuhinjo in otroke in nekaj drži nase ter Je pripravljena stopiti v idealistični zakon ln solidno trgovino. Pogoj: čistost krvi ln nedolžnost. Pod «Halali 606» na o-glasni oddelek Volkischer Beo-bachter.
Julij 1934
KJE JE GOSPOD,
sposoben za vojno službo, po možnosti lastnik motornega kolesa, ki bi 29-letno dekle, siroto brez staršev, s trgovino s starinami in z ustreznim stanovanjem, z zakonom prebudil iz Tmuljčlčinega sna? Nordijka (plavolasa), sposobna za rojstvo otrok, lepe postave, zelo duhovita in izobražena, ima v lasti dragoceno zbirko fUhrerjevih govorov. Pod «Hoihotoho» na o-glasni oddelek Volkischer Beo-bachter.
September 1934
NAZNANJAVA
vsem ntjinim dragim prijateljem, sorodnikom in pripadnikom SA Staffel 44, da sva — Horstdieter Funz in Ingmar Luise Wernicke — danes sklenila nemško zakonsko zvezo in da bova starinarnico pok. E. Wernicke, naslednica hčerka, Vladukt8trasse 8, vodila še naprej po dosedanjih načelih ln naj-kuiantnejših cenah. Dopisnica zadošča, prideva na dom.
Avgust 1935
KUPIM DOBRO OHRANJEN VOZIČEK ZA DVOJČKA
ali zamenjam za dobro ohranjeno novo poročno obleko, nošeno samo enkrat. Ponudbe na E. Wemlcke nasl. Vladuktstrasse 8.
Oktober 1935
SPOROČAM
z vsem nemškim ženskim ponosom sorodnikom in prijateljem, da sem za fUhrerja in domovino rodila krepkega nemškega fantiča ln njegovo sestrico in da sem Ju v dogovoru s svojim dragim soprogom gosp. Horstdieterjem Funzom krstila z imeni Adolf Hermann in Frigga Dorothea Ingmar Luise Funz, roj. Wernicke, Nemška starinarna Funz, Hermann GO ring Strasse 8 (poprej Vladuktstrasse). Naše geslo: Nakup in prodaja tudi izven uradnih ur!
November 1938
ZDRUŽEN DRUŽABNI VEČER
lokalne pevske skupine KDF in zveze nemških žena ob letošnji zbiralni akciji za zimsko pomoč Je preložen na 23. t.m. in bo na istem kraju (dvorana Adolfa Hitlerja v gostilni Hocke), ker Je glavni govornik in član stranke gruppenfUhrer SA Horstdieter Funz zadržan. V napovedanem času mora namreč prevzeti komisariat trgovine s starim železom in starinarno Siegfrieda Izraela Ro-sengolza, zato more nastopiti šele omenjenega dne. Vstopnice veljajo za preloženo prireditev. KDF, podpredsednik skupine Kurt Kuno Prochaska, nacional - socialistična zveza žena, voditeljica Ingmar Luise Funz-Wernicke.
matere, prodamo resnim kupcem, ki nudijo najvišjo ceno. Vse Izredno poceni pri Funzu!
Avgust 1942
PREDAVANJE
člana stranke PG obergruppen-fiihrerja SS Horstdieterja Funza, ki je začasno na domovinskem dopustu, o temi SS kot nosilec kulture v vzhodnih področjih bomo ponovili jutri, v soboto, na splošno zahtevo ob 2. url popoldne v veliki telovadni dvorani realne gimnazije na Goebbelsovem trgu, da bi tudi učencem in mladini omogočili udeležbo. KrSpke, šolski svetnik.
Februar 1943
SPOSOBNEGA
POSLOVODJO
z ozirom na to, da je moj mož pogrešan pri Stalingradu, iščem za vodstvo trgovine s starim železom in starinami. Zaradi mnogih dolžnosti do domovine Je potreben človek, ki Je postal nesposoben za službo na bojnem polju, a je še sposoben za delo, da bi mogel ukazovati ukrajinskim obveznikom za delo (službena zbirna mesta za staro železo). Tvrdka «Staro železo Funz«, Horst Wessel Strasse 22.
April 1944
BOMBARDIRANCI!
Kljub zahrbtnim Churchillovim bombnim napadom in poškodovanim skladiščem nudim še vedno brez konkurence: pernice (dezinfi-cirane), posteljnino In razne žimnice, obleke (vzhodna roba, brez lukenj in madežev, dezinficirane), proteze za roke, noge in zobe, okvire in naočnike, vse v prosti prodaji za civilno porabo, krznen plašč, več steklenic francoskega šampanjca (slovite znamke), sed-mokrak svečnik, idealen za zaklonišča proti napadom iz zraka, kakor tudi druge židovske okraske, nadalje otroški voziček za dvojčka, zajamčeno iz zasebne posesti čiste nemške krvi! Luise Funz, trgovka s starinami, Horst Wessel Strasse 22.
Avgusta 1945
ŽENA Z DVEMA OTROKOMA,
vdova po prisilno mobiliziranem (pogrešanem), ki so Ji bombe uničile dom in Imetje in ki ji zaradi odpora proti takratni Hitlerjevi oblasti niso dali nobene podpore, išče zaposlitev kakršne koli vrste v ameriškem gospodinjstvu ali ameriški kantini.
Junij 1946
AMERIČANI!
Will you a bargain for bring home in Amerika? Iz ruševin svoje hiše (minirane od gestapa iz maščevanja zaradi atentata na Hitlerja) sem rešila kot edinstven oboi in sem pripravljena iz hvaležnosti do naših osvoboditeljev, da poceni menjam za življenjske potrebščine zbrane Hitlerjeve govore! Zgodovinsko! Izvirno! Dalje otroški voziček za dvojčka, prav tako zgodovinske vrednosti in istega tipa, kakor jih je zločinska nacionalsocialistična država naprtila materam dvojčkov kot premijo za rojstvo vojaškega naraščaja. Priložnost! Clrcumtances! Mrs. Funz, pojasnila v trgovini.
Februar 1947
IŠČEM PRIČE,
ki bodo pred komisijo za denaci-fikacijo potrdile, da nisem imela pojma o dejavnosti svojega pogrešanega soproga H. Funza v SD oziroma kot obergruppenfUhrerja SS ali sploh v nac. soc. stranki.
Z njim sem pretrgala vsako zvezo že poprej in sem samo zavoljo otrok ln stanovanjske krize morala ostati z njim v skupnem gospodinjstvu, kar ml Je bilo kot pripadnici nemškega odporniškega
gibanja še posebno neprijetno. Za protiusluge sem vedno pripravljena. Ingmar Luise Wernicke, vdova Funz, Vladuktstrasse (poprej H. Goring Strasse) 80.
April 1947
POLJEDELCI!
Krasen predvojni otroški voziček za dvojčka menjam za živila ali za prehrano dvojčkov (deček in deklica, ki bi pomagala pri žetvi). Samo za poštene Nemce! Vdova Funz, pri g. SchrBpke, Lilienvveg 14, vrtna hišica.
Junij 1947
PO DEN ACIFIKACIJI PONOVNO ODPRT!
RAJ MENJAVE!
Današnja priložnost:	francosko
iuksuzno pohištvo — za krompir, «Naš fuhrer«, luksuzna izdaja z zlato obrezo — za sir, deli uniform vseh vrst — za dobro ohranjeno civilno obleko, železni križi I. in II. razreda, velika izbira — za ameriške cigarete. Ceneno! Otroški voziček za dvojčka, svilena za-vesica, primerna za, bluzo — ugodna ponudba! Tvrdka Menjava — Funz.
Avgust 1950 SPOROČAM,
da sem se vrnil iz boljševiškega ujetništva in prevzel od svoje žene vodstvo tvrdke Menjava-Funz in da sem se odločno uvrstil v nemško obnovo. Zopet kupujemo! Ob likvidaciji ostankov starega blaga, ki je v zalogi, nudimo še nekoliko izrednih priložnosti za cenen nakup, tako npr. tudi specialitet za inozemske zbiralce spominkov: zbrane Hitlerjeve govore, po potrdilu zasebna last nekdanjega fUhrerja, eliten otroški voziček za dvojčka, po potrdilu nekdanja privatna last bivšega reichmaršalla Hermanna Goringa. Poseben oddelek častna odlikovanja. Specialiteta: miniaturni popravki moderne večerne obleke. Strokovni nasveti! S spoštovanjem «Vse Funz«, poprej «Menjava Funz«.
Avgust 1961 Krščansko socialna unija vas vabi na
VELIK ZBOR PREGNANIH IZ DOMOVINE
v dvorani pivovarne Bavaria. Govorniki: pater Alois Hlnterstais-ser, d. J.: «Cerkev in razkroj«, zvezni minister Franz Joseph Strauss:	«Naši beli telovniki«,
kandidat za^poifl^nca in svetnik trgovske zbornice Horstdieter Funz: ((Krepka industrija kot obrambni zid proti svetovnemu komunizmu«. Voli vab pridite množično! Mlada unija: Alolš Glgl. Zveza krščansko-demokratskih žena: Ingmar Luise Funz-Wernicke.
November 1964 NEMŠKA DVOJČKA.
28-letna brat in sestra, plavolasa, kat., stroga nacionalista, izobražena, iz boljše družine, on v službi, športnik, ljubitelj narave in umetnosti, ona plavolaska prijetne zunanjosti, a nikakor modna lutka. Iščeta a) ljubeznivo dekle, ki ljubi otroke in krščanstvo, po možnosti iz starinarske stroke, b) premožnega gospoda in lastnika avtomobila zaradi idealističnih potovanj, priženitev ni izključena. V poštev pridejo samo partnerji nemškega duha. Pod ((življenjska sreča« na oglasni oddelek ((Deutsche National - und Soldate nzeitung«.
December 1964 BOŽIČNA TOMBOLA! Nepreklicno v nedeljo ob 4. uri na vrtu župnišča! Številni krasni dobitki, med njimi dragocen otroški voziček za dvojčka, dar gospoda deželnega poslanca, predsednika trgovske zbornice in dipl. trgovca h. c. Horstdieterja Funza. Tolažilne nagrade! Ples do polnoči! Po polnoči: ples se nadaljuje!
TISKOVNA KONFERENCA MARŠALA KONJEVA
Glavnino nacistične vojske je uničila Rdeča armada
Mogoče se bo vojaške parade ob 20-letnici zmage nad nacistično Nemčijo udeležil tudi maršal Zukov skupno z drugimi maršali in generali iz druge svetovne vojne
po rieki študiji o demografskih predvidevanjih, ki jo je napravil Inštitut za ekoiiotnsko Statistiko rimske univerze pod pokrovitelj-;
MOSKVA, 28. — Agencija Tass je javila, da bo 9. maj, obletnica zmage v drugi svetovni vojni, odslej narodni praznik.
Na tiskovni konferenci, posvečeni 20. obletnici zaključka druge svetovne vojne, ki jo Je organiziralo ministrstvo za obrambo, zunanje ministrstvo in zveza sovjetskih časnikarjev, je govoril maršal Ivan Konjev. Najprej so z enominutnim molkom počastili spomin padlih v borbi proti Nemčiji.
Konjev je med drugim izjavil, da je glavnino nacistične vojske ln njenih zaveznikov uničila Rdeča armada. Tudi tedaj, ko se je junija 1944 odprla v Evropi druga fronta, je dejal Konjev, je obseg nemških sil na zahodni in italijanski fronti znašal manj kakor tretjino vseh nacističnih kopenskih sil. Sovjetska vojska je uničila alt ujela 507 nemških divizij in približno sto divizij Hitlerjevih zaveznikov, medtem ko so Angleži in Američani porazili samo 176 nemških diživij na evropskih frontah. Proti Sovjetski zvezi so Nemci zgubili deset milijonov mož od skupnih 13 milijonov 600.000, ki jih je padlo v drugi svetovni vojni.
«S tem, Je nadaljeval Konjev, ne mislirn podcenjevati prispevka Angležev in Američanov k skupni zmagi, temveč pobijati trditve nekaterih zgodovinarjev, ki hočejo zmanjšati vlogo sovjetske armade v drugi svetovni vojni. Dejansko je večjo težo vojne prenašala Sovjetska zveza in njene zmage so imele odločilno važnost«.
Zatem Je Konjev Izjavil, da je v začetku vojne Sovjetska zveza ((zaradi raznih subjektivnih ln objektivnih razlogov utrpela hude poraze. Ko je sovjetska vojska prešla v napad, je imela odločilno vlogo med operacijami, ki so pripeljale do zmage. Njene akcije so pripeljale do uničenja nacistične vojske ur Finskem, na Poljskem, Madžarskem, v Avstriji, CSSR, na severni Norveški ln na nekaterih danskih otokih. Omogočile so upor proti Nemcem v Bolgariji in Romuniji. Pomagale so pri operacijah Jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, omogočile so akcije narodnoosvobodilne fronte v Albaniji in Grčiji, pospešile so poraz Japonske.
Zatem je maršal Konjev ugotovil, da nauk nedavne zgodovine ni koristil. Zahodna Nemčija je sedaj težišče atlantskega zavezništva, to je ((imperialističnega bloka, katerega nameni so še vedno «Drang nach Osten« in to proti socialističnim državam. Kakor je Bonn povzdignil v državno politiko iskan.ie revanša, tako imajo Angleži in Američani do Nemčije nekoliko spremenjeno obliko politike, ki je pripeljala do vojne pred 26 leti«, Omenil Je načrte za izročitev je arskega orožja zahodnonemški voj ski, načrte za revizijo meja v Ev ropi in za likvidacijo Vzhodne Nem čije. Zatem je dejal, da bi v pri meru, da bi Bonn dobil atomsko orožje, Sovjetska zveza in države varšavskega pakta sprejele primerne ukrepe. Dalje je dejal, da se je nedavno svetovni položaj poslabšal zaradi dejavnosti Imperialistov. Omenil Je vojno v Vietnamu in opozoril, da ima Sovjetska zveza najboljše orožje, da odbije vsak napad.
Na vprašanja časnikarjev, ki so ga spraševali, naj pove, kasšno vlogo Je imel Stalin v drugi svetovni vojni, je Konjev odgovoril: «Zmaga v drugi svetovni vojni le
zasluga vsega sovjetskega ljudstva. Vojne niso zmagali posamezniki, temveč vse sovjetsko ljudstvo pod vodstvom komunistične stranke«. Zatem Je Konjev dejal, da Je imel Stalin določeno pozitivno vlogo «pri delu za dosego zmage«. Po drugi strani pa je v prvem razdobju vojne ln v letih tik pred njo opaziti v Stalinovem delu napake in pomanjkljivosti, o čemer sta sovjetski tisk in vojaška literatuia sicer že pisala. Kar se tiče splošne ocenitve Stalinove figure in njegovega dela, je dodal Konjev, je znano, da jo je dokončno opravila KP SZ na dvajsetem kongresu«.
Na neko drugo vprašanje je Konjev izjavil, da vsi vedo za velike usluge, ki jih Je storil domovini v drugi svetovni vojni maršal Zukov. Tudi v njegovi dejavnosti, je dejal govornik, so se ugotovile pomanjkljivosti, o čemer je sovjetski tisk že pisal, žukov je sedaj v pen-zlji in živi v Moskvi. Kakor vsi drugi- sovjetski državljani, se oo udeležil proslav dvajsete obletnice zmage nad nacistično Nemčijo.
Zvedelo se Je, da bo v okviru proslav tudi vojaška parada, matere se bo verjetno udeležil žukov skupno z vsemi drugimi sovjetskimi maršali in generali iz druge svetov-1 ne vojne.
dvema, ameriškim? časnikarjema, od katerih je eden uslužben pri veliki severnoameriški katoliški agenciji, drugega pa je priporočil sam predsednik Johnson. Obadva sta hotela priti v Južno Afriko kot turista.
Stvar so v južnoafriškem parlamentu člani opozicije ostro obsodili. Zlasti so napadli notranjega ministra Jana De Klerka.
Skorzeny je baje prišel v Južno Afriko samo na velesejem kot predstavnik neke španske tovarne in je že tudi odšel iz dežele. Po nekaterih vesteh je šel v Kairo, da bi se sestal z Naserjem.
ANKARA, 28. — Močan orkan s točo je povzročil v Turčiji mnogo škode in žrtev. V Anatoliji so tri osebe mrtve in osem jih Je hudo ranjenih. V Eskisehiru sta se zrušila dva minareta in pod ruševinami so našle smrt tri osebe.
Intfige ^ qlvtlnliftiv ^
-s
bliltrriblvn
Vsedržavni festival propagandnega filma v 7rstu od 6. do 8. V.
Na upravi tržaškega velesejma so pripravili dokončen program sa Vlil. vsedržavni festival propagandnega filma, ki bo v našem mestu od ti. do vključno S. maja. Kakor znano obsega ta prireditev vsako leto tudi vrsto stranskih prireditev, med katerimi je najvažnejši običajni vsedržavni kongres o oglaševanju, ki bo letos prav tako osma prireditev te vrste v Trstu. Program prireditev je takšen: v četrtek 6. maja bodo v jutranjih urah v prostorih tržaškega novinarskega krožka zavrteli vrsto propagandnih filmov za kongre-siste. Ob 12.30 bo goste v muzeju Revoltella sprejel in pozdravil tržaški župan dr. Franzil. V popoldanskih urah, s pričetkom ob 15.30, bodo v novinarskem
Razpečevalci ponarejenih čekov
MILAN, 28. — Milanska policija je aretirala dve ženski, ki sta se vozili na nekem «jaguarju», ki ni bil njun. Čeprav podrobnosti še niso znane, je gotovo, da gre za pripadnici neke mednarodne tolpe, ki razpečava ponarejene čeke.
Pri eni od obeh žensk so našli kakih deset' potnih listov: na vseh je bila njena slika, toda imena so bila povsod drugačna. Zraven je hilo tudi za milijon denarja v bankovcih po 10.000 lir.
V Rimu so pa aretirali dva mo-ška, ki gotovo spadata v isto skupino.
Zvečer se je zvedelo nekaj več o ženski, ki se verjetno imenuje Jea-
nette Polaski in je rojena v Budimpešti. Ima petletno hčerko; ženska, ki je bila ob aretaciji z njo v avtomobilu, pa je najbrž njena stara mati.
Za Skorzenyja prost dohod
CAPTOVVN, 28.	— Južnoafri-
ška vlada je izdala vstopni vizum bivšemu polkovniku SS Ottu Skorzenyju, odrekla pa ga je1
Po ponedeljkovem samostojnem nastopu v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani Je pianistka Dubravka Tomiič-Srebotnjakova, kate. re igro je kritika izredno pohvalno ocenila, odpotovala v Italijo, kjer ima te dni koncerte v Trevisu, Castelfrancu ln v Benetkah
Razvoj prebivalstva Italije v prihodnjih dveh desetletjih
RIM, 28. — Italija bo imel* letaištVom Centralnega inštituta za sta-1981 čez 57 milijonov prebivalcev I tistiko, bi se morala Italija — v ali 13 odstotkov več kot sedaj in kateri je sedaj na osnovi štetja v z večjim številom starejših ljudi.V?-	30.M3.000 prebivalcev —
V Portorožu uvod v turistično sezono?
December 1938
SPREMEMBA NASLOVA S tem razglašam, da se je moja znana starinarna H.D. Funz (poprej Wernicke) kakor tudi podružnica (poprej Rosengolz) zaradi pridobitve prostorov nekdanje trgovino s starim železom, ki je bila last prejšnjega meseca ponesrečene Julije Sare Silberstein, Horst-Wessel Strasse 22, preselila na navedem naslov v lastno hlSo. Tudi v bodoče se bo trudila, kakor doslej, da bo v duhu fUhrerjevih načel neomahljlvo držala na višini nemško trgovino s starim železom in starimi predmeti ,po najugodnejših cenah. Obenem priporočam nove slraniščne školjke Horstdieter Funz. gruppenfUhrer SA.
September 1939
IMETJA BEGUNCEV,
IZSELJENCEV IN ŽIDOV.
Ob pozivu na ponosni pohod proti sovražniku, a za fUhrerja in narod, nudim po neverjetno nizkih cenah samo do konca meseca: kompletne opreme za stanovanja, krasne posamezne sobe za vsak okus, oljnate slike v okvirih, otroške obleke in igračke, pse vseh pasem, pernice ln perje po kilogramih. Specialiteta: sedmokraki svečniki ln drugi židovski okraski! posebna priložnost: nemški otroški voziček za dvojčka s svilenimi zavesami, krasen in razkošen voziček za bodoče
V	Portorožu se je začelo prebujati življenje. Mislim seveda tisto življenje, tako težko pričakovano, ki mu gospodarstveniki pravijo «turistična sezona«. Tudi sladoledar, ki ima svojo trgovinico na promenadi ob glavni cesti, je začutil ugodm veter v ozračju, saj se je že prejšnji teden spet pojavil v svoji trgovinici.
Od lanskega poletja je bilo na turističnem območju Portoroža in Pirana zgrajenih mnogo novih objektov (ste že videli moderno naselje v Luciji?), ki so pripravljeni za sprejem številnih domačih in tujih gostov, ki bodo preživeli svoj letni odmor na slovenski o-bali. Turistično društvo Portorož — Piran, ki ima na skrbi tudi razvedrilo za prijetno počutje letoviščarjev, je za letošnjo sezono pripravilo mnogo raznovrstnih kulturnih manifestacij, ki bodo poživile bivanje na naši obali. Božo Černe, tajnik TD Portorož — Piran, nam je povedal, da je ?a naslednje vroče mesece že izdelan pester in zanimiv program. Prvi korak v tem smislu je že storjen.
V	petek so v «Galeriji Portorož« otvorili razstavo znanega sloven-skega grafika, profesorja Milana Batiste.
Ker smo o slikarjevih delih v «Primorskem dnevniku« že razpravljali (Razstava treh v Kopru, PD 16. marca), bi ob njegovi portoroški razstavi dodali le kratko biografsko noto, da bi ga pobliže predstavili tistim bralcem, katerim je slikarjevo ime še neznano.
Batistove grafike so polne poezije, otožnosti in simbolov. Kritiki ga torej ne imenujejo zaman (Ul-
rik«. V svojih delih, ki jih je zbral v dva ciklusa, Povest malega mesta in Likovne meditacije Prešernovih pesmi, je uspel biti kar naj. bolj samosvoj — izognil se je vsakemu posnemanju ali ponavljanju. To poudarjamo zaradi tega, ker izhaja iz šole velikega grafika Božidarja Jakca, ki ima velik vpliv na svoje učence. Milan Batista se je rodil leta 1924 v Doljnjem Logatcu, sedaj živi v Kranju. V gimnaziji predava umetnostno zgodovino ter je predsednik kulturnih delavcev mesta Kranj. Za svoje umetniško delovanje je bil že večkrat nagrajen: Prešernovo pri. znanje mesta Kranj (1958), Prešernova nagrada mesta Kranj (1960) Žagarjeva nagrada za prizadevanje na likovnem področju (1961). Razen v Kranju, kjer je likovna umetnost zelo čislana, je razstavljal tudi na Jesenicah, Ljubljani, Bledu, Beogradu in v Kopru. V Portorožu razstavlja profesor Milan Batista 16 del. Razstava bo odprta do 4. maja.
• * *
Gostinci gospodarskih organizacij piranske občine so priredili v nedeljo na terasi hotela Palače kulinarično razstavo. Na čedno pripravljenih mizah so kuharski mojstri pokazalt, kško se originalno in umetniško servirajo ribje specialitete In druge poslastice. Veliki ((protagonisti« razstave so bili predvsem — raki. Čudovito je bil predstavljen ogromen morski ruk po zamisli kuharjev hotela Central. (
Strokovna komisija — predsedoval ji je direktor hotela Mehopol
prisodila prvo nagrado ((Ribjemu potpuriju«. Nagrajeno specialiteto je pripravil mojster Vili Ravbar, šef kuhinje famoznega hotela Palače. Ravbar nam je kasneje povedal, da opravfja svoj posel že trideset let in da bo odslej dalje na jedilnem listu njihovega hotela nova jed, ki sicer ni bila nagrajena, to je Kšašlik na način Pa-tace hotela», Kulinarična razstava je bila zelo lepo sprejeta tudi s strani tujih obiskovalcev, ki jih je V Portorožu že mnogo.
• * »
V soboto in nedeljo je bil Piran okrašen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Številni o-glasi po mestu pa so naznanjali, da je v gledališču »Tartini» revija prosvetne dejavnosti italijanskih šol Istre in Reke. V dveh dneh so se izbrani šolarji iz 0-snovnih šol Reke, Pulja, Rovinja, Kopra, Pirana, Vodnjana, Galiža-na, Poreča, Umaga, Savudrije, Buj, Novega grada tn Bala ter dijaki gimnazij (Reke, Pulja, Rovinja in Kopra) — izkazali kot dobri recitatorji, odlični igralci ih pevci, nadarjeni muzikantje.
Na sobotni otvoritveni prireditvi sta navzoče pozdravila profesor Antonio Borme, predsednik italijanske unije, ter predsednik piranske občinske skupščine ing. Zlatko Pajk. Mladim risarjem in fotoamaterjem so bili na razpolago prostori Umetnostne galerije, kjer so organizirali razstavo, ki 1 so jo zaradi njene simpatične tematike nazvali ((Istrski kotiči«. Razburljiva je-bila tudi nedeljska »quiz» prired iav v Domu družbenih or-iz Pirana Lovro Vergolin — je j gunizacij, kjer so se pomerili v
znanju mladi šolarji, pripadniki italijanske narodne manjšine.
* • *
Kulturno življenje na slovenski rivieri je torej že v razmahu. Ce bo nadaljevalo po začeti poti, prav gotovo ne bo očitkov •— ob zaključku sezone — da je bilo letovanje v naših obmorskih mestih pusto m dolgočasno,
BRANKO VATOVEC
L 1971 približati 54 milijonov s percentualnjm poviškom. 6 odst.
Po isti študjji naj bi bili per-eentualm poviški zelo različni v dveh geografskih delih: sredina-sever in jug Italije. Na jugu naj bi bil povišek pb računih 12 odstotkov 1. 1971 in 26 odstotkov deset let pozneje. L. 1981 se predvideva upad — sicer majhen — prebivalstva v nekaterih severnih deželah (Piemont, Liguria, Furlanija, Julijska krajina), v drugih pa bi morala biti nekaka stagnacija. V nekaterih deželah juga pa bi se morali doseči poviški čez 20 odstotkov: na primer na Siciliji 22 odstotkov, v Basilicati 25, v Kam-paniji, Apuliji in Kalabriji pa 29 odstotkov. Najviiji prirastek s 35 odstotki pa bi morala imeti Sardinija, ki je sedaj ena izmed redko naseljenih dežel: 59 prebivalcev
na kv. kilometer, medtem k0 je povprečje vse države 168. Po teh računih naj bi jug, kjer sedaj živi 37 odstotkov italijanskega prebivalstva ali 18 milijonov, dosegel 1. I9?l kakih 39 in 1. 1981 pa 41 od-stotkov. S tem bi jug skoraj dosegel sever, ki ima sedaj 22.600.000 prebivalcev. To seveda, če ne bo velikih migracijskih gibanj z juga proti Severni Italiji. V prihodnjih letih, in zlasti do 1. 1981, pa bo že tudi precej različna struktura italijanskega prebivalstva, kar zadeva ((starostne razrede«! Število predstavnikov mlajšega rodu se bo skrčilo, povečalo pa se bo število nekoliko starejših oseb. Število oseb od 65 let navzgor naj bi bilo 41 odstotkov več kot v letu 1961, oseb od 45 do 64 let pa bi bilo samo 16 odstotkov več. Število oseb od 15 do 19 let ter od 20 do 24 let pa bi se povišalo samo za 3 do 4 odstotke. Vse to bi se tudi negativno odražalo na razpoložljivost novih ljudi za delo.
TURIN, 28. — Fiat Je danes sporočil, da se še novim športnim avtomobilom coupč in spyder 850 pridružujejo še coupč 2300S ter kabriolet 1500 in 1600 S.
Med šestelllndrskiml avtomobili Fiat je nova verzija coupč 2300 S
vozilo poudarjenih kvalitet: motor 150 HP (SAE) omogoča Izredne pospeške ln hitrost čez 190 km na uro. Pomemben pa je tudi z estetskega stališča in po svojem kom-1'ortu: sedeži kot naslanjači In tako preštudirani, da nudijo med vožnjo počitek. Preštudirano Je tu-
di za ventilacijo. Tudi s stališla varnosti Je coupč 2300S na višku: zavore na plašče na vseh štirih kolesih, vozilo se perfektno drži ceste pri vseh hitrostih in na vsaki vrsti ceste. V Italiji bo novi avto stal 2.985.000 lir.
krožku nadaljevali s prikazovanjem propagandnih filmov iz znane televizijske propagandne rubrike «Carosello». V petek, 7. maja ob 9.30 bodo v novinarskem krožku zavrteli novo serijo filmov, ki jih je svojčus oddajala televizija. Ob 11.30 bodo v kongresni dvorani tržaške trgovinske zbornice odprli Vlil. vsedržavni kongres o oglaševanju. Na slovensnosti bo spregovoril predsednik delniške družbe Stock A, Casali, ki bo predaval o temi «Petletni načrt in oglaševanje«. Kongres se bo nadaljeval v. popoldanskih urah, ko bo predstavnik italijanskih propagandnih agencij dr. C. Mazza Galanti predaval o ((Kinematografu, sredstvu za propagando«.
V	soboto, 8. maja se bo kongres nadaljeval. Ob 9.30 bo odv. G. Baroncelli predaval o proizvodnji propagandnih filmov za televizijo in o prizadevanjih ta njihovo postopno izboljšanje. Sledilo bo predavanje L. Dozza o temi «Slikanice in naravno snemanje za televizijske skeče s propagandno tematiko» Dopoldne bodo k ongresisti potegnili zaključke svojega osmega zasedanja ter po vsej verjetnosti sestavili tudi ustrezno resolucijo, kakor se je to dogajalo v prejšnjih letih. Zvečer bo v prostorih hotela «Excelsior« družabni večer, ki ga bo priredila tržaška ustanova za turizem in na katerem bodo podelili nagui-de za najboljše filme, ki bodo prikazani na osmem festivalu. Naslednjega dne, t. j. v nedeho 9. maja, pa bodo v Avditoriju s pričetkom ob 11, uri nagrajene filme zavrteli tudi za občinstvo.
V	Beogradu okrogla miza
urednikov literarnih revij
BEOGRAD. 28. — Udeleženci za
okroglo mizo urednikov evropskih literarnih revij so nadaljevali danes razpravo o perspektivah boljšega sodelovanja pisateljev in nacionalnih literarnih revij. Med razgovori so posebno pozornost posvetili bodočnosti literarnih časopisov in listov, ki se posebno v zahodnih državah bore z velikimi materialnimi težavami. Udeleženci sestanka so danes bili gostje na kosilu, ki so ga v njihovo čast priredile založniška beograjska podjetja kProsveta«,, «Nolit», «Rad» in e Kultura«. Po kosilu pa so odpotovali v Novi Sad, kjer so obiskali galerijo Matice srbske, razstavo tapeserij in prvo mednarodno razstavo gledališče v fotografiji. Nocoj je vojvodinska sekcija književnikov priredila v hotelu «Petrovaradinska trdnjava» t>e-čerjo v čast udeležencem beograjskega sestanka.
Fred poletnimi igrami
na Petrovi gori v Brezah
V okviru poletnih iger na Petrovi gori v Brežah na Koroškem bodo letos spet uprizorili dve deli: Calderonovega «Sodnika zala-mejskega» in ljudsko igro Berta Brechta »Gospod Punfila in njegov hlapec Matti«. Medtem ko je bil Calderonov komad že enkrat na sporedu v Brežah, in sicer pred enajstimi leti, pa pri Brechtovem delu ne gre samo za krstno predstavo na Petrovi gori, marveč za prvo uprizoritev v Avstriji sploh. Čeprav je do začetka nove sezone poletnih iger še precej časa, so v Brežah že sredi velikih priprav. Igralski ansambel ima za seboj že dobrih petdeset vaj, pa tudi scenarija je v glavnem pripravljena; prav tako so v delu kostumi in maske. Nad sto ljudi je vključenih v priprave, kar je najboljši dokaz, tako tesno povezani se čutijo prebivalci Brek s svojimi igrami, za katere vsako leto žrtvujejo o-gromno idealizma in nesebične požrtvovalnosti. Ze lanska 15. sezona je pokazala, da v Brežah nimajo skrbi z naraščajem. Letos se je krog sodelavcev znova povečal za mnoge mlade sile, tako da se bodo v obeh delih poleg dogloletnih igralcev predstavili tudi novi talenti, ki se zdaj pod vodstvom arhitekta Sandler-ja skrbno pripravljajo za svoj veliki dan — prvi nastop pred javnostjo. V Brežah pa se posebno veselijo dejstva, da je njihovo delo končno našlo priznanje tudi na pristojnem uradnem mestu, kar se odraža v javnih subvencijah, ki bodo po '.rtvoval nemu ansamblu vsaj delno odvzele finančne skrbi m mu tako omogočile še večje uspehe v njegovem kulturnem udejstvovanju • • *
Te dni so začeli v tokijskih knjigarnah prodajati angleški prevod Andričeve «Gospodične«. Roman je izšel z naslovom «Zenska iz Sarajeva«. Vplivni japonski čašo-piši so zapisali med drugim: k An-dričevo delo spominja na Balsa-covo metodo globokega analiziranja človeškega značaja. Nekega dne bomo morda morali priznati. da je Andrič Balsac tega stoletja.« Časopis «Jomiuri Simbun» je v daljšem zapisu podrobno razčlenil vsebino prevedenega romana in poudaril, da bo roman verjetno postal klasično delo naše dobe.
Četrtkova	črtica
•	i	•
Stjopka, moj sin
To se mi ne dogaja pogosto, v zadnjih časih pa vendarle vedno Pogosteje. Prebudim se ob zori in nato tavam po pustih moskovskih ulicah.
Skoraj je že dan, ulične žarnice pa Se vedno gorijo in se zdijo kot utrujene od dolge noči.
Ob zori Moskva diši po rosi. Rosa je padla na zidove hiš, na železne ograje parkov, na bronasta pleča spomenikov.
Gospodarji jutranje Moskve so ptice. Njihovo ščebetanje je živo — kot v gozdu. Na Rdečem trgu se šopiri golob. Ob zori je trg pred hramom Vasilija Blaženega kot livada — med kamni-timi kockami štrli v zrak trava, okopana v rosi. Cez dan jo pregazijo kolesa avtomobilov, sedaj pa se po vlažni travi sprehaja golob in gruli. Veter mu napenja perje na krilih in raznaša vonj cvetja. V tišini se čuje brenčanje tebel.
Nato se na ulice privlečejo tramvhji in filobusi. Se zaspani so m se zato počasi premikajo.
Tudi prvi sončni žarek je že padel na kupolo Vasilija Blaženega. Kupola je pridušeno zabrnela in prebudila reko, ki je vsa napeta začela žuboreti m je pod sončne žarke razširila svoje krilo, ki se je bilo čez noč ohladilo. V vodi se ogleduje daljni oblak in težka senca mostu se je zleknila čez reko.
Hodim vzdolž reke. Rosa izpuhteva z asfalta, drevje se kadi.
Hiša je v gradnji. Visoko, na robu zidu stoji mladenič.
To je Stjopka, moj sin.
On niza opeko k opeki in previdno udarja s svojim kladivom. In takoj z vseh strani prihajajo k njemu prav takšni udarci Kot golobi.	•
tako je Stjopka, moj sin, prebudil Moskvo. Prebudil jo ic iz nočnega spanja.
Na večer stojim ob oknu in čakam na Stjopko. V hiši čez cesto sedi n„ oknu dekle in čustveno gleda na ulico. O njej vem veliko, hkrati pa prav nič. Vem, da ljubi, da se smeje. Njen smeh mi je tako znan, tako je podoben smehu Stjopkove matere Toda čemu sedi vsak večer na oknu in gleda na ulico kot bi nekoga
Jar,'n zakai njen vesel, mil obraz postane vedno tako žalosten? Vem. ona čaka njega, njega pa ni. In ga ni...
°"a i/ana fcW.°- Tudi iaz aa čakam- Tod“ 3« vem za tajnost, kako bi bil Stjopka prišel, ona pa tega ne ve.
. °Č‘ ~ •n ČUjem njeoove krePke korake po pusti utici, slisim, ko s svojim basom pravi: «Zdravol»
To pravi njej in že slišim njeno naglo stopicanje po asfaltu
Teče proti njemu in se smeje. Smeje se tako, kot se zna samo ona smejati. Ona in tista druga .. .
Stjopka bo v kratkem dokončal dvajset let. In tudi sam sem Jih toliko imel, ko sem srečal tisto, ki ji pravim njegova mati...
Poleg jezera Seliger je vas. Tani je pravzaprav veliko vasi. Vendar se trudim, da bi se njihovih- imen ne spomnil, ker se bojim, da bi ne pozabil na ime ene same vasi: Pustoške. Ko smo Pnsh tja, so bile hiše prazne. Ljudje so odšli daleč, v Ostaškovo.
a o so izginile tudi hiše. Ostala so le pogorišča. Toda tudi za ta pogorišča so se vodile dolge borbe, dan m noč noč in dan, dan, dva .. mesec... nato pa je nastopilo’ dolgo zatišje. Zarastli smo se v zemljo, postali smo kot duhovi zemlje, spoznali njen duh, njen okus, njeno toploto in njeno dobroto.
Okoli okopov je rastla trava. Nismo je tlačili in gazili. 'V svoj dom smo hodili p0 ozki stezi, v strahu, -da bi ne poteptali bilk. Okope smo si skopali v gozdu, za vasjo. Toda gozd se je kmalu razredčil, vrhovi borovcev, ki so jih. posekale granate, so popadali. Tudi trava se je razredčila, Mine iz minomelalcev so razkopavale okoli naših okopov in jo razrile.
V našem okopu nas je živelo sedmero. Vsako noč smo se plazili skozi ozek, z minami posejan pas proti nemškim rovom. V upanju, da bomo ujeli »jezik«. Bili smo izvidniki. Ko bi bjli ' imeli vsaj en edini mino-detektor. Toda bilo je to leta 1641 in mi ga nismo imeli. In z naših pohodov nismo prinesli »jezika*, PaČ pa smo pri vračanju na okrvavljenem vojaškem plašču privlekli s seboj enega naših tovarišev. In naslednjo noč smo ponovno šli tja. Rdeči naboji so letali okoli nas in mi smo se spet plazili PO Heh...	■ i	c.	«*».. , „
uPnrJtdi FTtVi bl ** b&,.PlW!i, mprej, tej), nam vodnik pe ukazal, naj se vrnemo.,, in spet smo. enega našiti vlekli s seboj na od krvi vlažnem plašču. Ob rovih nas je čakala Anka, bolničarka.
Imela je mehke kot trava nežne~~roKč?~P(>žndTG "jT vŽhiŽo 'iftČ brih besed, besed, ki so ozdravljale: (iPotrpi malo, dragin ...
Bilo mi je dvajset let in nisem še pbenril drugih ženskih rok, razen starih v delu skrivljenih rok svoje mhtere. In glej, čudno, Ankine roke so dišale prav tako kot materine roke. Bila je še skoraj deklica. Imela je devetnajst let, vendar so njene roke, ki so spoznale že toliko trpljenja 'iti Smrti, bile ueltfco starejše, bolj modre od nje same.
Imela sva se rada, ljubila sva se. Najina ljubezen je bila kratka, bliskovito kratka, pa tudi dolga, neskončna.
Bilo mi je dvajset let in prepričan sem bil, da se meni ne more nič zgoditi. Padali so moji tovariši, toda sam sem vedel, da mene ne more zadeti kajti imel sem dvajset let in ob naših rovih me je čakala moja Anka.
In vračal sem se k njej. Nisva odhajala med rove. Z Anko sva tavala v plavkasti megli. Odhajala sva v Pustoško. In tu, v Pustoški, poleg pogorišč sem prvič poljubil Anko. Njene ustnice so bile kot mah, kot puh.
Minili so dnevi, minili tedni... Vsi so že vedeli za najino ljubezen. In varovali so naju, kot so pazili na ostanke trave okoli naših okopov.
Nisem mogel dojeti, kaj se je z Anko dogajalo. Njene oči so tudi v mraku žarele in tovariši so se šalili, da bi jih bilo treba z nečim pokriti, ker da bo sicer njihov sij privabil sovražna letala. Anka je sedaj hodila okrog bolj previdno, kot bi vedno nekaj prisluškovala.
Za Pustoško je padla mina. Midva sva stekta v gozd in se skrila za neko gcmilo.
Granate so žvižgale. Anka je ležala in se opirala na komolce.
— Dajmi sladkorja — je rekla.
Vsako jutro so nam dali po kocko sladkorja. Ona je svojo že zdavnaj pojedla, vendar je vedela, da svojo hranim zanju.
— in s čim si bova sladila čaj?
— Daj ...
Nisem jt ga dal. Hranil sem ga zanjo. Ona je to vedela in se ni jezila.
In granate	so zavijale in zavpjale. Drobci granat so žvižgali
okoli naju. Kot roj čebel . .. Drobci granat . ..
—■ Dobila bova sina — je rekla Anka. — Slišiš, imela bova sina! Podoben bo tebi ... in dala rhu bova ime Stjopka ...
Vse to ;e fcifo že tako davno[ davno . . .
Prebujam se ob zori in tavam po pustih moskovskih ulicah. Ob zori Moskva diši po bencinu in betonu.
. . . Stjopka gradi hišo. Stoji na robu zidu in niza opeke,
Stjopka gradi hišo ... v kratkem bodo njeni zidovi dišali že po	ometu m plesku Ni veliko več	preostalo in Stjopka	bo že
kmalu dokončal hišo. Hišo, ki bo dfšala tedaj že po barvi in kruhu.
■	Nič ne bo	zgradil Stjopka! Ih	ti, dekle na oknu, ne	čakaj
ga. On ne bo nikoli prišel . .
— In dala mu bova ime Stjdpka. . . — je še rekla Anka in obh sva zaslišala kako je drobeč granate prižvižgal. — Oh! je žalostno, nekako začudeno rekla Anka, In glava ji je omahnila v travo.
— Ne šali	se! — sem zakričal	in ji v strahu rinil	kocko
sladkorja med ustnice, ki so se že ohlajale.
Rosa je blestela v travi tri iz1 trave, tik ob Ankipi glavi je rastel klobuček rdeče gobe.	;	’	.
NIKOLAJ JEVDOKIMOV
..Hlinim....
— Si vidu, Mihec, kaku je pršu do velave antifašizem?
Kaku so letos mogli praznovat povsod zmago nad na-cifašizmam? Kaku so prfi-na u šulah jemeli predavanja jn akademije jn vse sorte? Jn kaku se je tnopu zgant pr/ina radio jn televižjon, ke po navadi od teh stvari neče neč slišat?
Ja, ja, dosti jeh je, ke so po tihem fiksali, ke so se mogli kazat nazven ku antifašisti.
— Videi, vse tu je zasluga ta nove vlade, ke je od levega centra. Ce ne be blo nje, be vsega tega ne blo neč. Jn taku je pršu ordine jn vsi so mogli lepu vbugat.
— So vbugali ja, ma strašno s težkem srcam. Vidi, ke tle u Trsti...
— Mihec moj, sm ti vre uni bot pravu, de u Trsti je vse drgače. Zmiram je vse drgače. Ma moreš prpoznat, de je tržaški komun vselili pošacau tiste, ke so se toukli za svobodo jn jem je dau nekej noveh kontrad sez njeh imenami.
— Je dau, ja. Ma de be se zmisleli na ano slovensko jeme, — rečem: ano — izmed tolkeh. De be me tudi dali ano kontrado, tisto pej ne.
— E, dragi moj Mihec, od tega, kolko je bilo Slovencou, ke so dali svoje žiulenje za svobodo ne samo svojga, ma vseh narodou, jn kaku jn zakej se danes tu skriva jn be jeh morbet teli prkazat, de so se toukli za Vitorja Manueleta — od tega be lahko tolko govorili, de be se dale napisat ane debele bukve. Jn pole, kadar be jeh napisau, be te denili lepu u pržon. Sej videš de, denmo reč, na via Ghega je tudi
narveč Slovencau blo obe-šeneh, ma vselih ni tam nanka ane slovenske besede. Jn uni dan, ke so proglasili Rižarno za narodni spomenik, tudi niso denili še nobene slovanske besede, čeglih je tudi tam narveč al pejr »kori sami Slovenci.
Ma tudi tržaški komun regira levi center?
, ~ Se zna, de ga. Jn socialisti ga tudi podpirajo. Odzven. Tudi slovenski.
— A, lepa reč! Ma tudi u Miljah je biu ku an pojav valorjčv reiištence?
Ja, tam so tudi nardili an spomenik jn so gor denili pisano u‘obeh jezikah. Ma nekakšni kot bi reč demokrati so se zadnje čase forte usajali zastran slovenskega napisa jn taku se je zdelo oblasti narbol prou, de prepovej odkritje, de se ne bi fašisti preveč jezili.
— Orkodindjo, tu so res lepi valori. Antifašistična oblast se boji ofendirat fašiste! Se kar mislem, kašni antifašisti so mogli bet, kadar je šlo zares. Kej be rekli tisti mrtvi, če be mogji, kadar be vielli, de tudi če dajo žiulenje, jeh nečejo priznat jn rešpetirat tu, za kar so uani dali vse. Sej tu se prave se delat' norca tudi z mrtveh!
Znaš kaku je: u Trsti se ne smej nikjer videt, de je tle kašen Slovenc jn tudi če je ne znam kej naredu, se tu ne smej poznat. Si zastopu?
— Altroke sm zastopu. Sm zastopu, de čejo raznarodit ne samo žive, ma tudi mrtve Slovence,
modni kotiček
Razne novosti v luči strokovnjakinj
Američanke bodo navdušene, Japonke pa so bolj kritične
Modna novinarka znanega pariškega časopisa »Figaron je inter- j vjuvala nekatere svoje kolegice iz raznih držav glede njihovega mnenja in stališča o letošnjih modnih novostih za spomlad, poletje in jesen.
Njeno vprašanje se je glasilo: «Kakšne so novosti letošnje mode, ki so napravile na vas največji vtis? Bo nova moda všeč ženskemu spolu v vaši deželi? Ste mnenja, da mora modni ustvarjalec ostati zvest svojemu stilu, ali pa si lahko dovoli povsem nove modne linije? Kakšno je vaše mnenje do mode ,yš yč’?n
Na vsa ta vprašanja so modne novinarke ter dopisnice raznih največjih modnih časopisov zelo različno odgovorile. Toda prav ta razlika v njihovih odgovorih daje najboljšo sliko o okusu ter o željah žensk po vsem svetu.
Dopisnica ene izmed najbolj razširjenih nemških modnih revij je na vprašanja takole odgovorila: «V modi, ki so jo letos prikazale pariške modne hiše, sem našla tisto, kar so ženske pričakovale in kar si želijo imeti in nositi.
Hipa
m
p
SjSg
fvS
Pletena majica
, MW SžU
ki je
.              I ..Hlini Ulili,, .Ulil.   .mm,..mm,,,.       
Po «razumnih» znakih, ki so jih odkrili sovjetski znanstveniki
So razumna bitja že bila pred tisočletji na Zemlji?
Večino mitoloških pojavov lahko razložimo kot možne tehnične realizacije, ki so jih gledala primitivna ljudstva
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločno se zoperstavite poslovnim težavam. Novi prijatelji
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlične priložnosti za ponovno uveljavitev. Ni sreča le v sprejemanju, treba je tudi kaj dati.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izkazali se boste pred poslovnimi tekmeci. Utrdili boste staro prijateljstvo.
KAK (od 23.6. do 22.7.) Poglobite ee v svoje delo. Preveč ste zaupljivi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne vztrajajte pri načrtu, ki je spodletel. Začetni znaki niso slabi,
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več poguma toda tudi treznosti. Izkoristite trenutek miru' za počitek.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušali vas bodo izigrati, kar pa
ne bo uspelo. Prijateljstvo, ki ne obeta veliko.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Nekoliko v dvomu boste in to brez razloga Pereč družinski problem
bo rešen.
STRELEC (od 23.11, do 20.12.) Delo bo uspelo po vaši zaslugi, vendar brez zadoščenja. Nekdo vam bo hvaležen.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne podpirajte načrtov, ki nimajo možnosti uspeha. V ožji družbi bo prišlo do trenja.
. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ozirajte se na malenkosti, pač pa krepko naprej. Na pot boste morali ali boste dobili obisk.
RIBI (od 20,2. do 20.3.) Skušajte pri delu ohraniti mir, čeprav ne bo . lahko Nepredvideni dogodki vas I bodo spravili iz ravnotežja.-
Vesti o. vesoljskih znakih, ki So jih sprejeli sovjetski znanstveniki in med katerimi resni učenjaki trde, da gre za znake razumnih bitij, so povzročile dokaj razburjenja ,in tudi precej dvomov- V resnici ne gre za nič znanstveno dokazanega, vendar pa jb to še eden od'mdicij več, ki govori p razumnih bitjih, ki so nekdaj pbiskala Zemljo, odnosno ki hočejo priti v stik z našim planetom.
V tej zvezi je zelo zanimiva mitologija. Stari Grki so govč-rili p , nekdčjnji"*nf«ti : dob>» in o ;■	H«	prebivali
na Zemlji. V zadnjem stoletju so napravili mj*WKjAVo mitologij vsph primitivnih-namdov na .*ye-.
tu in so ugotovili, da najdemo povsod osnovno stično točko: vsi govore o nekdanjem oddaljenem razdobju, v katerem so se dogajale izredne stvari, čudeži ali nadnaravni pojavi, kakor jih hočemo imenovati. In večino teh pojavov kaj . lahko razložimo kot možne realizacije tehnike, ki so jih gledala primitivna ljudstva.
Vse mitologije govore o •letečih vozovih*, ki so se dvigali v vesolje z dolgim ognjenim repom. Prav tako bi otrok opisal vzlet rakete, ali reakcijskega letala. Ce bi ta mit obstajal v zgodovini enega samega ljudstva,.bi lahko aodili, da gre za bujno razvito fantazijo, ker pa
Lepa prireditev v Velikem Repnu
Vsi sodelavci zaslužijo pohvalo, posebno še mladina
Repenska mladina, ki je v soboto nastopila z recitacijami
V soboto zvečer je bil v veliki dvorani gostilne Križman v Velikem Repnu družabni večer ki ga je pripravila domača mladina. Predvsem naj pohvalimo mladino ki si je sama postavila oder in sploh uredila vse, da je ta večer lepo uspel.
Spored je obsegal razne točke. Najprej je navzoče, ki jih je bilo kar lepo število, pozdravil Milko Križman, tajnik domačega pevskega zbora. Vse točke 'sporeda je napovedovala Majda Guštin ki je bila oblečena v narodni noši. Kasneje je prav tako v narodni noši nastopila z Alešem Lupin-cem v Prešernovi «Od železne ceste».
Za njima je nastopila z recitacijo Simona Gregorčiča »Srce človeško •— sveta stvar» Suzana Milič. Nato so sledile recitatorke Alma. Guštin, Sonja Bajs in Majda Guštin. Prva je recitirala «Tem-ne boren, druga «Starko za vasjo«, tretja pa «Labodjo pesemn, torej, tri pesmi našega kraškega pesnika Srečka Kosovela. Takoj za njimi sta Božica Guštin in Verica Škabar recitirali dve pesmi Marije Mijolope in sicet «Uan» in 1 »Nevijeran.
Vse recitacije je pripravila učiteljica Draga Lupine, ki se je še posebno potrudila, da so vsi recitatorji lepo izgovarjali in občuteno podali omenjene poezije. Zato gre njej in seveda tudi recitatorjem posebna pohvala.
Na večeru je nastopil domači moški pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Mirka Guština zelo dobro zapel več pesmi, in sicer Pregljeve ((Preljubi fantič mof», «Sem bil na vasi«, "Prelepa je Selška dolina», ((Štajerski fantičn, «Jaz 'mam tri lubicen in "Mam dro fletno navajeno», nato pesem Švare. "Dobil sem pisemce.n, Jerebovo "Pisemcen, Aljaževo kTriglav», Vodopivčevo «0 večer-
ni urin, Sattnerjevo «Pogled v nedolžno okon, Verbičevo «VasovalecTomčevi ((Teče mi vodican in «Ko so fantje proti vasi Slin ter Orlovo «Je upihnila lučn.
Poudariti moramo, da je pevski zbor pokazal zelo lep napredek ter da je vse pesmi podal zelo dobro in z občutkom, za kar gre seveda zahvala požrtvovalnosti pevcev, ki prihajajo na vaje, ko so še trudni od vsakdanjega dela, in tudi njihovemu pevovodji Guštinu, ki je z vztrajnimi vajami dosegel, da so danes glasovi že dobro zliti in da je petje ubrano. Zasluga je tem večja, ker ni Veliki Repen imel pevske tradicije ter je le po iniciativi mladincev in drugih -Vlahov zbora, predvsem pa dirigenta, prišla do ustanovitve zbora, ki je frokazhl res lep napredek.
Večer je resnično lepo uspel. Vaščani so navdušeno ploskali ter so izrazili željo, da bi bilo še kaj takšnih prireditev.
je splošno razširjen, nekateri znanstveniki prihajajo do zaključka, da je v ozadju nekaj stvarnega.
Po eksplozijah prvih atomskih bomb so odkrili, da se zaradi visoke temperature ustvari steklena masa. Take pojave so odkrili v puščavi Gobi in spominjajo na sledove nekdanjih močnih atomskih eksplozij. Kot «de-se,t tisoč sonc* je bila močna svetloba atomske bombe v Hi-rošimi. Tako so jo opisali takrat novinarji in očividci in tak moti.v srečamo v pravljicah vseh narodov, še zlasti podrobno pa V Sv. pismu, kjer se opisuje Uničenje Sodome in Gomore. Ukaz, da naj se umaknejo, ne da bi se ozrli, je presenetljivo podoben realnemu ukazu, ki bi ga poznavalec dal preprostemu ljudstvu.
V Libijski puščavi so našli na površini čudne vrste mineralov, katerih kemična sestava nima nobene zveze s puščavo, na kateri se nahajajo. Pač pa so na las podobni delcem, ki so se odtrgali z drugega sovjetskega sputniika, ko se je vrnil- z vesoljskega poleta v atmosfero. Te delce pa so našli precej let pred prvim poletom sputnika.
Mehiški Indijanci Maya niso poznali tehtnice in je njih kultura bila na različnih področjih zelo zaostala. Izjemo predstavlja astronomija, tako da je njih koledar bil celo točnejši od našega. Kot da bi nekdo naučil Maye in to eno samo znanost, to pa odlično s poznavanjem, ki spominja na današnji razvoj kulturne in civilizacije. Inki so bili odlični graditelji cest, po katerih pa niso vozili vozovi, ker še niso odkrili kolesa. Vendar pa so našli valjar, ki je tehtal pet ton.
Kdo je narisal točno pot Zem-Ija-Venera na astronomsko kar-td, ki so jo našli v neki pečini v podnožju Himalaje? Na karti so označene zvezde, kot so bile pred trinajstimi tisočletji. Takrat ljudje še niso bili sposobni narisati vesoljske karte in toliko manj izračunati pot med Zemljo in Venero.
Neka arheološka odprava je raziskovala v gvatemalskih pragozdovih rudnine in je odkrila celo vrsto rudninskih krogel različnih premerov: od nekaj metrov do nekaj centimetrov, postavljene pa so bile na tak način, da so predstavljale izredno točno naš sončni sistem. V preteklem stoletju so odkrili karto, na kateri so bili na čuden način označeni obrisi Amerike, Grenlandije in Antarktike. Sedaj so odkrili, da gre za profile teh področij pred deset tisoč leti Inženirji ameriške mornarice menijo, da so lahko nekatere podrobnosti na tej karti ugotovili samo z letali. V bagdadskem
.... ’ ..............
Kepenski pevski zbor, ki je v »oboto zapel vrsto pesmi
Dva lika z mestnih Vrat sonca v Tiahuanacu, velikem izumrlem mestu ob jezeru Titicaca v Peruju. V gornjem Uku vidijo nekateri človeka v vesoljski ladji, v spodnjem pa človeka, ki da ga poganja motor na jone.
muzeju so dolgo hranili čudne predmete, ki so jih našli v puščavi. Sedaj so odkrili, da gre za običajne baterije narejene iz dveh kovin: železa in bakra, ki so pokrite z asfaltom.
Številni so znaki o prisotnostih razvitih ljudstev na naši Zemlji, čeprav vrste znanstvenikov ti znaki ne zadovoljujejo in pravijo, da gre za slu-čajne pojave, ki jih je treba na drugačen način razložiti. Na vsak način pa gre za zanimivo skrivnost, ki je ne bo mogoče tako kmalu dokončno razložiti.
zelo primerna za športne prireditve In podobne priložnosti
Mislim, da izražam mnenje mnogih svojih kolegic, če trdim, da morajo modni ustvarjalci ostati zvesti svojemu stilu. Sem proti modi (iyč yč», ki nima po mojem nič Skupnega z visoko pariško modo, niti z okusom večine žensk.»
«Name niso napravile letošnje modne novosti nobenega posebnega vtisa.n je izjavila dopisnica nekaterih angleških modnih revij. sMoje rojakinje bodo prav gotovo sprejele novost širokih kril, predvsem tistih, ki nas spominjajo revolucionarne linije «new lookn, ki jo je takoj po vojni pripravil Dior. Pariški modni krojač Courrčges bo, verjetno, navdušil naša dekleta, toda zrele ženske sl prav gotovo ne bodo upale nositi modelov linije, ki nosi ime «umetna naivkan. Bolj zmerni so plašči istega modnega eksperta, ki bodo prav zaradi njihove enostavnosti všeč angleškim ženskam. Kaj mislim o modi «ye ye»? Mislim, da je že šla v pozabo.n
Švedska modna dopisnica je bila takšnega mnenja: ((Novost letošnje mode je v tem, da je zopet valorizirala pravo žensko silhueto, ne da bi jo niti ožila niti širila. Moje rojakinje se bodo prav gotovo strinjale z novostmi, ki so jih prikazale modne hiše Ifior, Ricci, Venet, in Castillo. Na splošno pa sem mnenja, da je v Parizu že preveč modnih ekspertov, saj potrebuje ženska moda bolj kvaliteto, kat pa kvantfteto modnih novosti. Sem tildi ’ mnenja, da se je precej zmanjšal ugled «visoke moden s tem. da si je tudi vmajhna moda» dovolila tazne novosti, ki jih je morala ,visoka moda’ po njej prevzeti.»
Mnenje najbolj znane ameriške modne novinarke Eugenie Sheppard: «Prav lepo bo videti ženske v širokih krilih. Tako nam vsaj pri sedenju ne bo treba stalno vleči krilo čez kolena. Ameriški kupci so bili sicer nekoliko v dvomih, če naj kupijo modele s širokimi kriti, ker so bili mnenja, da si Američanke želijo ozkih kril, pa so se motili. Američanke se bodo kar hitro privadile širokim krilom, ki -so lepa, predvsem pa zelo praktična.»
Za zaključek pa še mnenje dopisnice mode iz Japonske: ((Letošnja moda je v kroju in liniji bolj popolna, manj pa je modnih novosti. Japonke bodo brez dvoma za vse. kar je nova moda pokazala elegantnega in praktičnega, ne bodo pa se navdušile za razne ekstravagance in neokusne novosti. Niti najmanj pa me ni zanimala moda «ye yen. Japonke smo glede mode bolj konservativnen
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Giuseppe Duren in Areano Maniajjo v Občinski
Giuseppe Duren. ki ga cenimo kot krajinarja, razstavlja to pot v Občinski galeriji tudi srednjeveli-ka olja ženskih aktov. Ni to zanj novost. Razstavljal je že večkrat akte, toda le v risbi skopih obrisov. Tu pa so dovršena dela. Zato občutimo, da manjka vmesni razvojni člen. ki ga tvori obilica aktov v akvarelih naslikanih v Ko-koškovi šoli. Sicer pa ostaja Duren zvest pokrajini. So tu nam priljubljene lepote kraike zemlje in vasi, med katerimi pa zvene tuji odmevi v oljih, ki se po barvi značaju zemlje in kmečkih hiš vidno ločijo od onih s kraško motiviko. Je to angleška nokrajina z bolj zelenimi travniki in mehko
zaokroženim gričevjem. Bil je Duren tam pred necavntm, da si v londonskih muzejih in galerijah
/ 1 rt 1 y* — — 1 _ • f I•	*
„ ,	.	, ,	----- nun
ogleda dela angleških mojstrov, spozna ljudi in deželo.
Izmed mlajših tržaških slikarjev Kaže Duren gotovo največ vztrajnosti v razširjevanju in izpopolnjevanju pred desetletjem zavz«. tega umetniškega položaja. Ta je figurativen in Duren je vztrajal na njem skozi vso dobo abstraktno-mformalne nadvlade v umetnosti In prav je storil, ker le tako je uspel seznaniti širše kroge doma in v tujini s svojo dejavnostjo Poznajo ga že v Londonu, kjer je imel osebno razstavo, in še bolj na Nizozemskem, kjer je stalen gost.
Drugačne, iskateljsko-nemirne narave pa je Areano Maniago ki tudi razstavlja v Občinski galeriji. Poznamo ga kot barvno občutljivega slikarja, ki preseneča z mnogostranskostjo izraznih sposobnosti in s svojo virtuoznostjo iznajdljivostjo, pa tudi z nestalnostjo, ki kaže. da ni še našel svoH notranji struni ustreznega napeva. To je opazno v prenovljeni preobrazbi slik te razstave. Je pa to danes naravno za mlade slikarje. Neoblikovne zasnove z znatno uporabo nadvišno nametane snovi, ki tvori otoke, zasidrane na poslikani vrečevini, pod katere razcejranost-jo vzporednih niti vodka proseva podložena rdečina kot živo meso, so gotovo zanimivi. Je pa v njih vse preveč krasilnosti. Ugajajo, a ne pretresejo So kot razpadajoč sladek sad in ne trpinčeno trepetajoče telo umetnosti. Dekorativno zlasti izpadajo manjše slike ob vhodu galerije, ki tvorijo kroma-tično lestvico, sicer lepo, toda mrzlo. Rešijo pa to umetnost Ma-niaga velike slike zmerne barvitosti, v katerih je iskati nadaljnji razioj tega mnogo obetajočega slikarja.
Kolektivna v Lonza
Petinštirideset tržaških umetnikov in 37 od drugod prikazuje nad 100 del v galeriji Lonza. Mnogo preveč, da bi jih vse omenili, kaj šele ocenili. Natvišje odlikovanje. nagrado predsednika republike. je dobil Turtnčm Lomoro, zlato kolajno tržaške pokrajine Fazzone iz Taranta, srednjeveški pečat mesta Trst pa Gray iz Bočna. Podelili so še pet diplom za zlato kolajno. Te so prejeli Bonet-ti iz Ferrare za štiri manjše a odlične slike, kot jih že poznamo in med katerimi vidimo Nevo York, kjer je letos z uspehom razstavljal. Enaka odlikovanja so prejeli njegov rojak Alfeo Capra. Rimljan De Pasquale. Brocchi iz Orvieta in A. Coceani iz Gradeža.
V Trstu sta ostali le dve srebrni kolajni, ker je tretja šla v Palmanovo grofici Nori Carella. Eno je prejel Ciro Russo, Tosi/ev učenec, ki tokrat prvič razstavlja, a je že mnogo slikal in dobro obeta kot kolorist živahnega temperamenta. Drugo srebrno odlikovanje pa si je priborila Pina Bonazza, soproga nedavno umrlega slikarja Ernesta Sessija. Je to oni Ernest Sešek, ki je razstavljal leta 1927 pri Sv. Ivanu z Bambičem. Goršetom in Sirkom.
Vse manjše nagrade. 6 častnih in C zaslužnih diplom, so ostale doma. Prve so prejeli Bragalin, Co-lautti, Raimondo Cossutta in Silvano Kaucich, ki se je tu res spro-
MILKO BAMBIČ
(Nadaljevanje na 6. štreni)
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Solisti; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Lahka glasba; 18.15 Književnost in prireditve;
18.30	Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Marcel Azzola; 19.15 »Prešeren — nemški pesnik«; 19.30 Orkestri; 20.00 šport; 20.35 Orkester in zbor Les Baxter; 21.00 «Zasebna preiskava«, kriminalka; 22.10 Jimmy Mc Partland; 22.30 Avtorji Furlanije-Julijske krajine — «La Follia« Arcangela Corelli-ja; 22.55 V ritmu valčka.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 S festivala v Tržiču; 13.25 Med zgodovino in legendo; 13.45 Simf. koncert; 14.15 Kaj pripravljajo književniki; 14.25 Tržaški ljudski motivi; 14.35 Jazzovski trio.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Orkestri; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Pevci in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Silver Strings; 14.00 Glasba po željah; 15.00 O-perni almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Zmenek v Operi; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester M. Liter; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Elling-ton; 22.40 Nočni motivi.
ČETRTEK, 29. APRILA 1965 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Vivaldijeve skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Odrska glasba; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.10 Ital. skladatelji; 18.50 Mali koncert; 20.25 Pisan program; 21.00 Politična tribuna: govori Longo; 21.30 M. D. Cano in njegov orkester; 21.45 London v noči; 22.15 Pianist E. Istomin.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Srečanja in glasba; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Tenorist Marcello Munzi; 16 00 Rapsodija; 1635 Parodije; 17.15 Zapojmo Jih skupaj; 17.35 Enciklopedija; 17.45 A. Daudet: «11 nababbo«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši Izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz
l/l. program
18.30	Francoska kultura; 19.00 Fiziologija spanja; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski program; 20 40 Mozartove skladbe; 21.20 Schoenber-gov trio, opus 45; 22.45 Priče naše dobe.
Slovenija
8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Domače pesmi; 10.15 Glasbeni se-
jem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Jamovič: Koncert št. 2 v D-duru; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pozdravi kolektivov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo;
15.30	Koračnice; 15.40 Literarni sprehod — M. Krleža; Pomlad prihaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pozdravi kolektivov; 18 45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Izročilo XX. stoletja: Garcia Lorca; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke; 23 05 stari francoski in tal. mojstri.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Spored za najmlajše;
18.30	Nikoli ni prepozno; 19.00
Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.55 Šport in kronike: 20.30 Dnevnik: 21.00 Politična tribuna: Luigl Longo; 21.35 »Vražji kanjon*; 22.25 Prireditve med tednom:	23.00
Dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošte; 22.00 Sejem sanj; 23.15 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
11.00	Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža; 19.15 Glasbene marginalije; 19.45 Četrti četrtek — satira; 20.00 Dnevnik; 20.35 Poje Zora Dublje-vič; 20.45 Ekran na ekranu; 22 00 S kongresa ZK Hrvatske; 22.20 Obzornik.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,5, najrvižja 6.5, ob 19. url 8,2, vlaga 85 odst., zračni tlak 1005,2 raste, veter 10 km vzhod., n)k, nebo 5/10 poobla-čeno, pada-vine 10,0 mm, morje mirno, temperatura morja 12,6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 29. aprila
MARINA
Sonce vzide ob 4.56 in zatone ob 19.08. Dolžina dneva 14.12 Luna vzide ob 4.21 in'zatone ob 16 48
Jutri, PETEK, 30 aprila
KATARINA
PROGRAMSKA IZJAVA DEŽELNEGA PREDSEDNIKA DR. BERZANTIJA
Odbor bo pospeševal razvoj skladnega omikanega sožitia med vsemi prebivalci
Pospeševal bo tudi vse pobude za poglobitev kulturnih in gospodarskih odnosov s Koroško in Slovenijo ■ Poudarek na pozitivni vlogi manjšin pri upostavljanju in gojitvi dobrih odnosov Deželni upravljalci se morajo v svojem delu navdihovati ob idealih odporniškega gibanja
Na včerajšnji seji deželnega sveta je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti podal v zvezi s predložitvijo proračunov za leti 1964 in 1965 programsko izjavo, po kateri se bo odbor ravnal v svojem bodočem delovanju, teč kratko poročilo o dosedanjem delovanju dežele. O-menil je, da sestavljata odbor samo KD in PSDI, ker nista hoteli PSI in PRI stopiti vanj. Kljub temu pa da je to odbor levega centra zaradi novega duha, ki ga preveva, predvsem pa zato, ker so njegovi politično-programski smotri in izbrane metode isti, ki so podlaga levega centra v vsedržavnem obsegu.
Zatem je dr. Berzanti nakazal politične usmeritve odbora. Rekel je, da so stališča odbora nasproti skupinam, ki mu nasprotujejo, ali ki ga ne podpirajo, demokratična, dialektalna in parlamentarna, saj zahteva priznanje pravic večine, hkrati pa spoštuje pravice manjšine brez vsakršnega krivičnega razlikovanja. Glede odnosov med svetom in odborom poziva k medsebojnemu spoštovanju pristojnosti, ki jih določa za vsak organ statut. Te pristojnosti so za svet izrecno zakonodajne, za odbor pa upravne. Odbor se smatra za učinkovito orodje gotovega razvoja potreb Furlanije-Julijske krajine. Zato zavrača odbor vsako pojmovanje avtonomije, ki bi pomenilo nevarnost cepljenja in neenotnosti italijanske domovine. Ravno zato pa meni odbor, da bo lahko dežela dala značilen prispevek politiki, ki jo vodi Italija na poti k bolj odprtemu razgovoru med narodi v okviru miru in varnosti.
Zato namerava odbor podpirati in tudi sam dajati vse tiste pobude, ki težijo k okrepitvi in poglobitvi kulturnih odnosov in gospodarskih stikov z mejnimi državami, zlasti pa s Koroško in Slovenijo.
\ Pozitiven prispevek k čimboljše-mu medsebojnemu razumevanju različnih izročil in civilizacij bodo lahko dale jezikovne manjšine, ki živijo v deželnem okviru.
S svoje strani pa lahko rečemo, da namerava odbor v okviru svojih pristojnosti delovati tako, da se pospeši razvoj skladnega in omikanega sožitja med vsemi državljani ne glede na jezik, pleme, običaje ali kulturo.
Zatem Je predsednik Berzanti prešel k politiki razvoja in gospodarskega načrtovanja. Rekel je, da je glavni namen odbora na gospodarskem področju izločitev raznih področnih neuravnovesij, ki še vedno obstajajo v deželi. Prav tako pa bo odbor tudi težil k temu, da se dohodek in zaposlitev v naši deželi približata dohodku in zaposlitvi najbolj razvitih severnoitalijanskih dežel. V ta namen bodo izkoristili vsa sredstva in sile, ki so na razpolago. Dežela bo izvajala politiko gospodarskega razvoja za dosego popolne zaposlitve, za znižanje števila izseljencev, za povečanje proizvodnosti dela, za razširjenje blaginje, za dvig kulture itd. V ta namen bo skušala zboljšati razne socialne službe in usluge, šolstvo, socialno skrbstvo in zavarovanje, zdravstvo prevoze, stanovanja in vse druge javne usluge. Za vse to je seveda potrebna metoda načrtovanja. Poleg države se bo dežela lahko posluževala tudi obveznih ukrepov za načrtovanje, da odpo-more tam, kjer primanjkuje zasebne pobude, ter odpravi prevelike razlike v dohodkih. Seveda pa se mora pri tem spoštovati tudi ustava, ki daje določena jamstva zasebnikom. V naši državi obstaja namreč možnost vsedržavnega pa tudi deželnega načrtovanja. Razen tega pa deželna ureditev tudi omejuje področje delovanja države na načrtovalni ravni, tako da uskladi svoje interese z državnimi. Zato bo tudi naš deželni odbor uresničil deželno načrtovanje, ki bo v skladu z vsedržavnim, katero je predvideno s petletnim načrtom 1965-1969. Deželni načrt bo imel globalen značaj in bo upošteval deželne potrebe predvsem kot celoto. «Mi vemo, je rekel dr. Berzanti, da je glavni pogoj za socialno-gospodarski razvoj v naši deželi ustvaritev primernega okolja za pobude gospodarske dejavnosti. V ta namen pa so potrebne razne infrastrukture. Seveda razpolaga dežela samo z neka terimi sredstvi za ustvarjanje omenjenega okolja. Zato nastaja potreba, da pripravi organski načrt večletnega razvoja, ki ga bo treba uresničiti s finančno pomočjo države na podlagi člena 50 deželnega statuta. Dežela si nalaga to nalogo in se obvezuje, da jo bo čim-prej uresničila, pri čemer pa bo seveda morala izvesti razne potrebne raziskave in se ravnati po predpisanem postopku. Namen tega načrta bo doseči, da bo proizvodni proces v deželi ne le bolj učinkovit, marveč tudi takšen, da bo ustrezal potrebam skupnosti in zajamčil socialni in kulturni razvoj.
S tega gledišča bo deželno načrtovanje izraz gospodarske politike, ki bo težila k premostitvi tradicionalne zakonodaje v korist določenih sektorjev, tako da se spremeni v politiko neposrednih, sistematičnih in trajnih posegov s primernimi sredstvi v okviru globalnih predvidevanj, pri čemer bo treba racionalno izkoristiti javno in zasebno gospodarsko pobudo.
Na podlagi te politike določa proračun za leto 1965 nekaj najbolj važnih in nujnih posegov. * Prav tako bo še letos pripravljen zakonski osnutek, ki ga bodo predložili parlamentu na podlagi določil čle-
industrijo .ribištvo, trgovino, obrt, zadružništvo, turizem, strokovno šolstvo in usposabljanje, kulturo, športne in razvedrilne dejavnosti, prevoze, higieno in zdravstvo ter krajevne ustanove.
Zatem je dr. Berzanti na kratko orisal dejavnost deželnih organov v lanskem letu. Nato je podrobno nakazal program dejavnosti za letošnje finančno leto. To leto bo za deželo posebnega pomena, čeprav ne bo mogla še v celoti poseči na razna področja. Deželni odbor je zato upošteval razne ovire in težkoče in pripravil zato stvaren načrt. Predvsem bo dežela dokončala organizacijo svojih uradov, prebrodila težave v zvezi z osebjem, posredovala bo, da izda vlada čimprej vse norme za uresničenje statuta, kar Je nujno za njeno učinkovito delovanje.
Deželni odbor bo nadalje nastopil na vseh pristojnih mestih, da bi se petletni načrt v tistem delu, ki se tiče naše dežele, izboljšal. Nadalje bo deželni odbor takoj začel s proučevanjem pogojev v deželi, da pripravi deželni gospodarski načrt. Kakor hitro bodo uresničene ustrezne norme, bo odbor pripravil zakonski načrt za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami. Odbor se bo tudi potegoval, da preide Rabeljski rudnik pod deželno pristojnost.
Navezal bo prve nadaljnje stike z oblastmi na Koroškem in v Sloveniji, da bi ustvaril z njimi prijateljske odnose trajnega dobrega sosedstva. Ti odnosi se bodo lahko tikali kulturnih izmenjav, mejne izmenjave proučevanja vprašanj, ki zadevajo promet, turizem itd. Glavni namen pa bo vedno prispevati k temu, da pride do globljega razumevanja in poznanja med prebivalstvom teh področij ter da se s tem ustvarijo pogoji za skupni napredek v resničnem miru.
Zatem je dr. Berzanti orisal proračunsko politiko izdatkov za leto 1965 ter rekel, da bo treba pri tem upoštevati vse glavne potrebe. Orisal je razne izdatke za kmetijstvo, industrijo, gorsko gospodarstvo, obrt, šolstvo, turizem, znanstvene raziskave, zdravstvo, javna dela itd
V zaključnih besedah je deia!, da se odbor zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzel nase, in tudi svojih obveznosti. Prav tako se zaveda težkoč, ki jih bo moč s skupno dobro voljo premagati.
Za nas vse — je dejal dr. Ber-zanti — je dejstvo, da sovpada u-stanovitev dežele prvo leto življenja naše dežele z dvajsetletnico odporniškega gibanja, važen opomin. To nas spominja na našo dolžnost, da pri izvajanju svojih javnih funk-cij nikoli ne pozabimo moralnega
zgodovinskega dogajanja. Ta nauk mora veljati za vse, kajti vzori odporništva so vesoljni vzori, ki so neuničljivi del človeškega duha. Vzori in vrednote, ki so navdihovali osvobodilno borbo in dajali moč padlim in mučenikom in lii so danes posvečeni v republiški ustavi, bi morali biti last vseh. Hlepenje po svobodi, pravici in miru mora biti v družbenem življenju, ki slo-ni na teh načelih, splošna lastnost vseh ljudi in vseh časov. Nauki in vrednote odporništva morajo bodriti in usmerjati v njihovem vsakodnevnem delovanju vse tiste, ki so na javnih mestih ne glede na začasna vprašanja, tako da se zgradi deželna skupnost, ki bo prežeta s tistimi ideali, ki so jamstvo za napredek omike ter za zaščito dostoj-nosti in pravic človeške osebnosti.
Vprašanje G. Burla o pomorski konferenci
Svetovalec KPI Burlo, ki je tudi tajnik nove DZ CGIL, je naslovil na župana dr. Franzila vprašanje, da bi zvedel, ali se je občinska u-prava pozanimala za pobudo občinskega in pokrajinskega sveta v mestu La Spezia za sklicanje pomorske konference, za katero naj bi dale pobudo krajevne ustanove vseh mest, ki so zainteresirana na vprašanjih ladjedelstva, pomorskega prometa in pristanišč. Končno vprašuje, kakšna je usmeritev občinskega odbora v zvezi s to zadevo.
JUTRI V PRESTOLNICI AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE
Tržaško zastopstvo na otvoritvi mednarodnega velesejma v Gradcu
Otvoritve se bodo udeležili predsednik pokrajine dr. Savona, županov zastopnik dr. Venier, predsednik trg. zbornice dr. Caidassi in drugi
Jutri, 30. aprila bodo v Gradcu slovesno odprli tamkajšnji mednarodni velesejem. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki gospodarskih krogov dežele Furlani-ja-Julijska krajina, in sicer predsednik pokrajine dr. Savona, namestnik tržaškega župana dr. Ve-hier ter predstavnik deželnega odbora za industrijo in trgovino. Deželni gospodarski krogi so namreč tudi letos prisotni na graškem ve-lesejemu. Nastop krajevnih ekonomskih krogov je organiziral odbor za enotno propagando s sedežem v Trstu, katerega člani so Trgovinska zbornica, Tržaški velesejem, Zavod za industrijsko pristanišče, pokrajinski zavod za turizem, tržaška Javna skladišča ter Center za gospodarski razvoj.
Tržaški poslovni krogi se udeležujejo graškega sejma od leta 1948 dalje. Tržaška razstava je tudi to pot nameščene v paviljonu štev. 20, kjer so nameščena tuja zastopstva
.....r,,",,,,,,""i">",|"i"ii,,|"iii|iii,i,|"ii,|iiniiiiiiimiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiilililiiniiiiiii....
SINOČI V MALI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE
Lep in pomemben literarni večer tržaških književnikov v Ljubljani
Na večeru so nastopili Andrej Budal, Boris Pahor, Marko Kravos, Milan Lipovec, Josip Tavčar, hilibert Benedelič, Alojz Rebula - Pozdravni nagovor Janeza Menarta
Sinoči je bil v mali dvorani Slo- j nem ustvarjanju vsakega od prisot-venske filharmonije v Ljubljani li- I nih tržaških književnikov terarm večer tržaških slovenskih1 Naši pisatelji, pesniki in esejisti
književnikov, ki so s tem svojim prvim kolektivnim nastopom v Ljubljani vrnili nedavni obisk skupine slovenskih književnikov iz Ljubljane v Trstu v Kulturnem domu. Pobudnik te kulturne literarne izmenjave je bil tržaški Slovenski klub.
V do kraja zasedeni dvorani so se ljubljanskim ljubiteljem književnosti predstavili po vrstnem redu prof. Budal, prof. Boris Pahor, Marko Kravos, Milan Lipovec, prof. Josip Tavčar, Filibert Benedetič in prof. Alojz Rebula.
Tržaške literate je ljubljanskemu občinstvu predstavil podpredsednik (v odsotnosti predsednika) Društva slovenskih književnikov Janez Menart, ki je v svojem nagovoru najprej poudaril neločljivo vez med slovenskim, zamejstvom in slovenskim kulturnim središčem Ljubljano in zlasti potrebo po stalnih, živih medsebojnih stikih in povezavi, nato pa je v kratkih besedah
so s čitanjem svojih del zelo pritegnili poslušalce, saj so s svojimi deli vnesli v ljubljansko kulturno življenje svojo tipično tržaško slovensko noto tako v tematiki kot v umetniškem izrazu, ki izžarevata veliko, ljubezen do svoje rodne zemlje in do svojega primorskega človeka. Pozornost, s katero so poslušalci sprejemali dela naših literarnih ustvarjalcev, pa je nudila lep dokaz, kako ljudje v matični deželi cenijo naš kulturni napor v zamejstvu.
Med nastopi posameznih književnikov je pianistka Gita Mallg izvajala 2 skladbi našega tržaškega skladatelja Pavla Merkuja ttVersio-ne e melodia» ter «Tri skladbe za Evicou, ki so tudi bile deležne, prav tako kot izvajanja književnikov, toplega in prisrčnega odobravanja.
Ta lep, koristen in pomemben literarni večer je zaključil predsednik Slovenskega kluba iz Trsta dr. Robert Hlavatg, ki je nekako povzel misli Janeza Menarta, zlasti
nauka, Iti izvira iz tega bistvenega spregovoril 6 dosedanjem liter ar-
......................................................................1,11,1,
NA PREDSEDNIKA DEŽELE IN TRŽAŠKEGA ŽUPANA
vmia Mimi Kn m rsiiir
o Menil v Kimali in proslavi v rim
Dr. Pineherle vprašuje, zakaj se uradni govorniki v Rižarni niso spomnili slovenskih in hrvaških padlih partizanov ter Židov in kako namerava občina seznaniti mladino z odporniškim gibanjem
Kbmunističnl deželni svetovalci Giordano Pacco, Silvano Bacicchl, Karel Siškovlč, Paolo Šema in Gia-como Pellegrini so naslovili na predsednika dežele dr. Berzantlja interpelacijo, da bi izvedeli od njega, ali ne meni, da bi bilo prav, potrebno in nujno posredovati pri pristojnih oblasteh, da bi se odstranili vzroki, ki so nesmiselno preprečili odsrltje spomenika padlim partizanom iz miljske občine ob 20. obletnici upora, ki je privedel do osvoboditve. To se je zgodilo, ker ni bilo izdano dovoljenje za napis v jezikih, ki so jih govorili mučeniki za svobodo, katerim v spomin je bil spomenik Dostavljen.
na 26 statuta, da se dosežejo posebni državni prispevki, ki bodo omogočili v smislu člena 50 statuta uresničenje načrtov, ki ne spadajo v normalno delovanje dežele. Italijanska ustavna ureditev predvideva za načrtovanje demokratično razčlenjenost v deželnem obsegu, dežela pa prenaša svoje pristojnosti tudi na področno raven.
Dr. Berzanti je prešel nato na posamezne panoge, ki bodo predmet deželnega delovanja. Po vrsti Je obravnaval: urbanistiko, javna dela, kmetijstvo, gorska področja.
Občinski svetovalec PSIUP Bruno Pineherle pa je naslovil na župana vprašanje, zakaj niso govorniki 24. aprila na ceremoniji v Rižarni, edinem uničevalnem taborišču v naši deželi, ki so uradno predstavljali vlado, deželo in občino, čutili dolžnost, da bi se poleg italijanskih partizanov, ki so umrli tam, spomnili slovenskih in hrvaških partizanov, ki so bili povezani z njimi v isti borbi in smrti, kakor tudi ne stotin italijanskih državljanov, ki so Jih tam pobili samo zato, ker so po nacifašističnem izrazoslovju pripadali «židovskemu plemenu«.
Vprašuje nadalje, zakaj se Je ceremonija, ki bi morala ohraniti ton žalostne slovesnosti, končala z veselo koračnico «Le ragazze dl Trie-ste«, ki Je močno motila med tistimi zidovi, kjer so se dogajale tako grozne tragedije.
Isti svetovalec je naslovil na odbornika dr. Gaspara novo vprašanje, kakšne kulturne pobude namerava dati občina, da bi ob 20-letnici osvoboditve orisala zlasti mladini vrednote odporniškega gibanja. Izrazil je svoje nezadovoljstvo, ker ni prejel še nobenega odgovora na prejšnje vprašanje te vrste. Dejal je, da bi bilo treba bolje seznaniti mladino z antifašistično borbo tudi zato, ker so najvišje šolske oblasti pri nas na najbolj omejevalen način tolmačile ministrske predpise glede udeležbe šol pri proslavah dvajsetletnice osvoboditve.
* * «
Sekcija KPI »Matjašič« v Barkov. ljah je poslala krajevnemu odboru ANPI v Miljah pismo v katerem mu izraža svojo ogorčenost zaradi prepovedi otvoritve spomenika padlim v Miljah z dvojezičnim napisom in izraža svojo popolno solidarnost z akcijo miljskega ANPI in z vsem demokratičnim miljskim prebivalstvom spričo hude žalitve.
katero so mu prizadejale odgovorne oblasti. Barkovljanski komunisti poudarjajo v svojem pismu, da bodo »storili vse, kar je v njihovih močeh, da bodo zmagali ideali, ki so takrat bodrili vaše in naše padle, miljske in barkovljan-ske borce in da se dokončno premagajo nazadnjaške in fašistične sile, ki še danes po 20 letih poraza vsiljujejo svojo voljo onim, ki so poklicani da upravljajo državo, ki je nastala iz odporniškega gibanja«.
• • •
KPI prireja danes ob 18. uri na Trgu Garibaldi javno zborovanje, na katerem bo govoril Paolo Šema o temi »Odporniško gibanje in komunisti«.
Danes ob 19.30 pa bo na pobudo KPI v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 srečanje z Luigijem Nonom. Razprava se bo nanašala na temo «Glasba v borbi idej«, predvajani pa bosta skladbi «11 canto sospeso« in «La fabbrica illuminata« s predgovorom Luigija Pestalozze. Vstop prost. Vabljeni vsi.
Jutri izplačevanje občinskih pokojnin
Občina obvešča vse občinske upo. kojence, da bodo pokojnino namesto 2. maja izplačevali že jutri, 30. t. m., ker sta 1. in 2. maj praznična dneva.
Prihod ugandske gospodarske delegacije
Sinoči je dopotovala v Trst gospodarska delegacija iz Ugande, ki jo vodi minister Lubowa, in ki jo spremlja predstavnik italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, ki organizira te vrste srečanj med tujimi gospodarskimi odposlanstvi in predstavniki domačega industrijskega, pomorskega, trgovinskega in obrtniškega življenja. Danes si bodo gostje ogledali nekaj industrijskih obratov v videmski pokrajini, v petek pa se bodo zadržali na Tržaškem. V jutranjih urah jih bodo predstavniki tržaške trgovinske zbornice pospremili na ogled Centra za obdelovanje eksotičnega lesa CILLE v Saveljskem industrijskem pristanišču ter velike papirnice Cartiere del Timavo v Stiva-
nu. V popoldanskih urah bo na sedežu trgovinske zbornice običajno srečanje s predstavniki tržaških poslovnih krogov, ki želijo razširiti trgovinske stike z Ugando.
Proslava ANPI jutri pri Sv. Ivanu
Svetoivanska sekcija ANPI bo jutri, v petek ob 19. uri priredila proslavo 20-letnice odporništva in osvoboditve v bivšem Ljudskem do. mu in v bivšem sedežu prosvetnega društva «Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu.
Zborovanju, na katerem bosta govorila poslanka Marija Bemetič in Eugenio Laurenti bo predsedovala Anica Udovič.
V soboto, 1. maja bo v Repnu pri MIRKU GUŠTINU št. 54 OSMICA
s teranom in pristnim belim vinom.
pa je poudaril nujnost po nenehnih živih stikih v našem kulturnem snovanju, preko katerih naj se pretakajo tokovi literarnega in drugega kulturnega snovanja našega naroda na obeh straneh meje, ki v tem smislu ne more in ne sme predstavljati nobene ovire.
Po večeru so tržaškim gostom priredili sprejem v prostorih Dru štva slovenskih književnikov, ki je potekel v prijetni in sproščeni izmenjavi misli in pogledov zlasti našem kulturnem življenje in snovanju ter o problematiki našega kulturnega življenja v zamejstvu nasploh.
V SLOVENSKEM KLUBU
Zunimivo predavanje skladatelja P. Merkuja
Na torkovem večeru, ki ga je priredil Slovenski klub 27. t. m., je piedaval naš ugledni skladatelj Pavle Merku izredno zanimivo in iskreno o temi «Kaj hoče skladatelj povedati». V svojih izvajanjih je poudaril, da velja to razmišljanje za vse umetniško ustvarjanje in da je vselej zanimiva pobuda ki sproži ustvarjanje umetniškega dela v glasbi kot v likovni ali drugi umetnosti. Po izčrpni analizi številnih pobud in vzrokov, ki dajajo pomen umetniški tvorbi med, katere je omenil nujo po izpovedi umetnika, intuicijo v zabavi in igri kombinacijh in kompozicijh, napor in prizadevnost ali celo trpljenje umetnika in še druge vzročne faktorje, ki zadevajo ustvarjalca je prešel od subjekta na objekt in orisal kaj išče poslušalec v glasbi. V svojih izvajanjih je orisal emocionalne in racionalne prvine, ki so vselej združene pri uživanju in dojemanju glasbene tvorbe v želji in zahtevi po lastnem zadoščenju. Lepo je orisal tudi zvezo med u-vietnikom-človekom in njegovo u-metnostjo ter poudaril, kako je tista umetnost pristnejša in vzviše nejša katera terja od ustvarjalca človeške, humane in etične vrline in lastnosti. Navedel je primer V/agnerja in Beethovna in ilustriral svoje trditve z Beethovnovo duhovno oporoko. Na koncu je govoril o sodobni glasbi in o kritiki sodobnega umetnika in poudaril, kako je težko govoriti objektivno in pravično o sodobnikih, ko vplivajo na sodbo družbe različni faktorji in okoliščine, ki se ne skladajo z umetnostjo. Zgodovina ima pravico soditi ali je umetnik izpovedal sebe in ali je kaj povedal ali ne.
Slušatelji, ki so z zbranostjo poslušali topla in iskrena Merkuje-va izvajanja, so se obogateli s tisto duhovno vsebino glasbe, ki je važna pri presoji umetniške tvorbe na koncertu.
R. H.
in sicer s tako imenovanim «Trie-ste Pavillonom«, v katerem so letos prikazali razvoj, ki ga je gospodarsko in socialno življenje v Trstu doživelo od preteklega stoletja do danes. Razstava obsega eleganten prikaz gospodarske dejavnosti našega mesta z vrsto foto-; grafskih posnetkov, ki se nanašajo zlasti na industrijski razvoj dežele v zadnjih 60 letih. Poleg tega je odbor za enotno propagando letos poudaril še turistične zmogljivosti in pa pomen pomorskega in ladjedelniškega razvoja na Tržaškem.
Poleg omenjenih predstavnikov tržaškega gospodarskega življenja se bodo odprtja graškega velesejma udeležili tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, njen glavni tajnik dr. Steinach, predstavnik združenja pomorskih agentov iz dežele Furlanija-Julijske krajine kap. Adami, ravnatelj Tržaškega centra za gospodarski razvoj Co-goy, predstavnik Združenja tržaških industrijcev Kuechler, predstavnik pokrajinskega zavoda za turizem Marvelli, predstavnik linijskega pomorstva dr. Milani ter predsednik zbornice za pospeševanje blagovnega prometa med Avstrijo in Trstom R. Jannitti.
Osrednje vodstvo Enalotto sporoča, da bo ta teden žrebanje loterije v petek, 30., namesto v soboto 1. maja. Zaradi tega bodo poslovalnice Enalotto zaključile s sprejemanjem stavnih listkov en dan prej kot običajno.
imilllMIIIUll|lll||||||||lUi|||||||||||H||||||||||,|„||„||M||„|||||,l|n,||„„„||||H|||||||||||||||||||||||||||||||Um||
ZARADI POSLABŠANJA ZDRAVSTVENEGA STANJA
Umrl je delavec, ki se je ponesrečil v Italsider
Padel je z višine 10 metrov ter se pobil po glavi - Sprejeli so ga v bolnišnico s prognozo okrevanja v 50 dneh
Nesrečni 29-letni delavec Caloge-ro Aronica iz Nara pri Agrigentu, ki Je začasno stanoval v Ul. Gatte-rl in se je predvčerajšnjim popoldne hudo ponesrečil v Italsider v Skednju, Je včeraj zjutraj podlegel hudim ?adobljenim poškodbam.
Kot smo poročali včeraj, je Aronica stal na vrhu plavža, kjer je izvrševal pleskarska dela. Ko pa se je hotel vrniti, je na mostičku izgubil ravnotežje in strmoglavil v notranjost plavža z višine desetih metrov.
Aronico so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 50 dneh. Toda njegovo zdravstveno stanje se je v teku noči hudo poslabšalo in nesrečnik Je
včeraj zjutraj okrog 8. ure izdihnil. Njegovo truplo so premestili v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Nesreča delavca
Na prvi kirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne, s prognozo okrevanja v dveh tednih, sprejeli 55-letnega Salvatora Sapienzo iz Istrske ulice 139, ki se je malo prej ponesrečil na delu. Ko je na vrata novega skladišča «Stock» v Starem pristanišču nameščal rebračo, se je nenadoma odvila jeklena vzmet in ga ranila po levi roki in zapestju. Ponesrečenca so v bol. nišnico prepeljali z rešilnim avtom.
Lepo uspel izlet MDK v Ljubljano
Novoosnovani Mladinski delavski krožek je priredil v nedeljo Izlet v Ljubljano in Polhov Gradec, katerega se je udeležilo kar 180 mladincev s Tržaškega. Trije avtobusi so popeljali udeležence najprej v Ljubljano, kjer so si ob spremljavi vodičev podrobno ogledali tovarno Litostroj in se seznanili med drugim tudi z vprašanji delavskega samoupravljanja. Po kosilu v tovarniški samopostrežni menzi so se odpeljali skupaj z nekaj člani tovarniškega kolektiva v Polhov Gradec, kjer jim je po deževnem dopoldnevu posijalo popoldansko sonce. Po krajšem folklornem programu, ki so ga gostom pripravili člani Litostroja v prosvetni dvorani, so se nekateri zavrteli ob zvokih tržaškega ansambla «5 fans«, drugi pa so stopili na krajši sprehod do Počitniškega doma in v bližnje lokale.
Veselo vzdušje, ki je prevladovalo ves čas, se je nadaljevalo tudi v avtobusih na poti proti domu. Za vse je bil izlet pravo doživetje, posebno pa za tiste mlade udeležence, ki so bili prvič ob tej priliki v matični domovini. Vodstvo MDK, ki se je z organizacijo izleta odlič-no odrezalo, želimo čim več uspe-hov na kulturno-prosvetnem področju.
M. I.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTO V EL
priredi v petek, 30. aprila, ob 21. uri v kino dvorani Ana
PROSLAVO 20-LETNICE ZMAGE
Program obsega partizanske pesmi, ki jih bo pel domači pevski zbor, recitacije borbenih pesmi in čitanje pisem na smrt obsojenih.
Govor bo imel predsednik SKGZ Boris Race
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
priredi
v nedeljo, 2. maja ob 17. uri v Kulturnem domu, Ul. Pe-tronio 4
KONCERT
ZDRUŽENIH
KOROŠKIH
ZBOROV
SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE IZ CELOVCA
Nastopajo zbori: Edinost — Pliberk Danica — St. Vid v Podjuni France Pasterk Lenart — Železna kapla
Vinko Poljane -r- Škocjan Radiše — Radiše Zvezda — Hodiše Svoboda — Loga vas Gorjanci — Kotmara vas Bilka — Bilčovs
Dirigenta:
moški zbori Valentin Hartman mešani zbori Vladimir Prusnik
Rezervacija vstopnic vsak dan od 28. aprila dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II, tel. 31-119, ter uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Vstopnina 400 in 300 lir
Kino
Zborovanje UGI
Včeraj je bilo predkongresno zborovanje UGI (Zveze študentov tržaške univerze). Udeleženci so sprejeli sledečo resolucijo: Udeleženci predkongresnega zborovanja UGI ostro obsojajo ravnanje odgovornih oblasti, ki so se zo. pet priključile reakcionarnim in šovinističnim krogom, ki so preprečile odkritja spomenika padlim partizanom v Miljah z dvojezičnim napisom. UGI izraža voljo študentov, da se konča s takšnimi absurdi, ki žalijo ideale odporništva.
Izvolili so tudi delegacijo za vsedržavni kongres v Neaplju. V njej
je tudiji 5?io,venec,.. S.tojjui .Snetič.
V OBRAMBO LADJEDELSKE INDUSTRIJE
Danes enotna vsedržavna stavka delavcev ladjedelnic
Ob 11.30 bo na Trgu sv. Antona zborovanje stavkajočih delavcev
Danes bo po vsej državi stavka v obrambo ladjedelstva, ki preživlja krizo, ker nameravajo v skladu z zahtevami Skupnega evropskega tržišča skrčiti proizvodnjo ladjedelnic, pri čemer bi bili najbolj prizadeti Trst, Livorno in La Spezia.
Pri nas bodo stavkali delavci v vseh ladjedelskih obratih, in sicer v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v Tržaškem arzenalu, pri Felszegyju, v ladjedelnici Giu-liano in v vseh mehaničnih delav nicah, ki delajo za ladjedelstvo. Delavci bodo zapustili delo ob 10.30 in bodo stavkali do jutri zjutraj.
Ob 11.30 bo na Trgu sv. Antona enotno zborovanje, na katerem bo za vse sindikate govoril tajnik FIM-CISL Pierre Carniti, predsedoval pa bo tajnik tržaške FIOM Bat-tilana.
Vlomilci so se zaman trudili: v blagajnah ni bilo denarja
Mnogo so tvegali neznani vlomilci, ki so se predvčerajšnjim ponoči trudili na vse kriplje, da so z varilnim plamenom odprli tri železne blagajne v uradih glavne bolnišnice v Ul. Stuparich. Njih trud pa je bil zaman, ker v notranjosti niso našli niti ficka. Denar, okrog 100 milijonov Ur, pa Je bil v četrti blagajni v uradih v Ul. Pietži, kamor ga vsak večer prenašajo zaradi varnosti, ker se v Ul. Pie ta, nahajata policijski komisariat in karabinjerska postaja poleg dežurnega bolničarja in zdravnikov.
Vlomilci so torej delo opravili zastonj. Mislili so, da bodo Imeli korist, oditi pa so morali praznih rok.
O vlomu so bili obveščeni agenti letečega oddelka policije, ki so u-vedll preiskavo, da bi prišli na sled vlomilcem.
Nova javna dela
Na skrbništvu javnih del so oddali na dražbah naslednja dela: utrditev pomola III. v starem pristanišču za 26.585.000 lir podjetju Brussi Iz Trsta; obnovitev bregov potoka Boved v Barkovljah za 11.928.000 lir podjetju Calclsonzo iz
ANGEL VODOPIVEC Dolina 63
je odprl O S MIC O in toči izborno belo vino.
Gorice: razširitev in popravilo «kra-ške pokrajinske ceste« za 15.680.000 lir podjetju Acco iz Portogruara' tlakovanje in asfaltiranje pokrajinske ceste v Miljah za 3.375.000 lir podjetju Friulana Bitumi iz Vidma.
Izlet Slov. kluba okoli Istre
Slovenski klub sporoča, da je za prvomajski izlet okoli Istre še nekaj prostih mest. Ce se še kdo želj vpisati, naj se prijavi v teku današnjega, ali , jutrišnjega dne pri potovalnem uradu »AUrora« Trst Ul. Cicerone 4, telefon 29243.	’
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. aprila 1965 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb Umrli so:	59-letni Casimiro Del
Rivo, 89-letna Amalia Staldi 72_Iet-ni Giuseppe D'Arrigo, 52-letnl Da-rio Levi, 60-letna Ginevra Zollia por Mazzitolli, 79-letna Blecher vd Can-ciani, 79-Ietni Pletro Simoniti 83-ietna Margheri-ta Veneroni por’ Fa-no, 45-Jetni Giudo Gardel
Nazionale 16.00 «007 licenza dl uccl-dere» Technicolor Sean Connery, Uršula Andress.
Arcobaleno 16.00 »Le spie uccidono a Beiruth«.
ExceIsior 16.00 « L ’ a 1 le g r a parata dl VVadt Disney» Technicolor.
Fenice 16.00 «Invito ad una spara-toria« Yuil Brynner, George Segal Technicolor.
Grattacielo 16.00 »Veneri proibite« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 »Veneri ai sole« Va-leria Fabrizi, Franchi Ingrassia. Prepovedano mladini pod 14. le. tom.
Filodrammatico 16.30 «Spalle al mu-ro« Jeanne Moreau. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Aurora 15.30 «Questo pazzo, pazzo. pazzo mondo«
Cristallo 16,00 »Come si seduce un Uomo» Technicolor Tony C.urtis, Nathalie Wood. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Garibaldi 16.30 «Malamondo» Technicolor Prepovedano mladini pod 18 letom.
Capttoi 15.30 «La congiuntura« Tech-nlcolor. Vittorio Gasman, Joan Collins.
lmpero 16.00 »Matrimonio ali'italla-na» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Schiavo d'a-rnore« Kirn Novak. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Moderno 16.00 «11 tnio a man te e un bandite« Barbara Stanley.
Astoria 16.30 »Lord Brutnmel«. Technicolor. Stevvart Granger, Elizabeth Taylor. ,
Astra 16.30 «11 fantasma dei marl (leHa Cina«
Abbazia 16.00 <IL’uomo del Texas» W. Parker G Williams.
Ideale 16,00 »Non mandarini flori* Technicolor. Rock Hudson, Doris Day.	, j
Skedenj 1600 «L'lnvaslone del mo-Stri Verdi« Technicolor. Hovvard K e el.
Gledališča
VERDU
Pri blagajn') ,gledališča «Verdi» se nadaljuje prodaja vstopnic za 5. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo jutri ob 21. url. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Sergiu Celibidache. Program obsega skladbe: Schubert_Weber — Nemški plesi; Ravel — «Le toumbeau de Cou perin« — Suita; Prokofjev — »Romeo In Julija«, odlomki iz Suite št 1 op. 64 bis in št. 2, op. 64 ter.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«, bo imel v nedeljo, 2. maja redni sestanek od 10. do 12! ure. Zaradi sodelovanja na razstavi v Idriji bodo sestanki v mesecu ma. Ju vsako nedeljo. Dospele so vosti.
no-
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «1. CANKAR«
Ul. Monteccbi 6. IV. priredi jutri ob 20.45 uri proslavo ob 20. obletnici osvoboditve. Predavali bo Stojan Spe. tič. Recitirali bodo člani društva. Ob tej priložnosti bo odprta razstava odporniškega gibanja. Vabljeni vsi fiani in simpatizerji šentjakobskega društva.
Ob 20. obletnici ustanovitve Prosvetnega društva »Ivan Cankar« bo v nedeljo 23. maja izlet v rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja ter na Cerkniško jezero in v Rakov Skocijan. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. Montec-chl 6-1V., vsak večer do vključno 12. maja od 19 do 20. ure In v nedeljah od tl. do 12. ure.
Mali oglasi
PRI MAGAZZINO FELICE — Trst, Ulica Carducci 11. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bun. de, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po najnižjib cenah.
ZA MODEREN dom pri «ASTRO-MOEIL« v Trstu Via Giulia 108 (Ro-tonda del Boschetto) dobite pohištvo Po ugodnih cenah s plačilnimi olajšavami.
vespe LAMBHETE, vse potrebščl-ne in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenab hobite pri A.M.A H. - Trst. vla dei Bosco N 6 - Tel 41946
PRI »AUTO STILE«, trst. via U Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog na-SjlnJ,aC,ev' sveC' električnih baterij, odbijačev, izpušne cevi za vse vrste
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(26. 4. — 2. 5.)	,	... —..............
Aha Salute, Ul. Giulia 1; Benus- avtornobllov Vsl deh so garantirani
sl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul O- -----------------------—
rianii 2: Vernari, Trg Valmaura' II D’Ambrosf, Ul Zorutti 19- Croce Verde, Ul. Settefontane 39;’Ravasi-ni, Trg Liberti 6; Testa d'oro, Ul Mazzini 43.
Služba od 13. do 16 ure
Aha Salute, Ul. Giulia 1 • Benus-si, Ul. Cavana 11; Picciola, UJ O-rlanil 2; Vernari, Trg Valmaura' 11,
NOČNA SLUŽBA LEKARN D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-ni, Trg Libertž 6; Testa d’oro. Ul Mazzini 43.
Darovi in prispevki
Ob 20-letnici smrti Ladija Kovačiča daruje sestra Marjola 200* lir za Dijaško Matico.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat.VI. sv. Frančiška20 Teleton 61-792
NOVQ:
Matevž Ham:
LJUBEZEN te OROŽJI
L 1.300
Sintetične preprog
in preproge za hodnike iz pl stike «Balatum» in «Merak!on Moderno pokrivanje podov plastiko, gumo, «Moquette» ploščice «Rikett». Hitra napr 1 specializiranim osebjer ?-R P; ITALPLAST, Trst. Ti Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
noViuTiri’ 28- aprila je nepričakova-
Benjamin Simoniti
trgovec
I7^ngw\?i° J ,petek' 30' aPriIa 17.30 Iz bolnišnice v Tržiču na do-
kopališče v Ronkah.	P
Žalostno vest sporočajo vsem po
kojnikovim prijateljem in znancem:
Zena Natalija, hči Krasulja. sin Graziano in vsi sorodniki.
Tržič-Trst, 29.4.1966.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Čez električno filobusno omrežje je vrgel žico in prekinil tok
Hujše kazni ga je rešilo pričevanje nadzornika Acegala, ki je potrdil, da škoda ni bila velika in da tudi dejanje ni ogrožalo prometne službe
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, obramba Pagni-ni) se je moral zagovarjati včeraj 51-letni Dušan Josip Cergol iz Ul. Gozzl 5, star 51 let.
Cergola so obtožili, da je 7. Julija lani ogrozil normalno delovanje filobusne proge št. 11 s tem da je vrgel na električne vode omenjene proge dolgo vrv na katero je bila privezana kovinska žica. Policijski organi so ugotovili, da je bila vrv neprevodna za elektriko in da je kratek stik med obema dovodnl-koma povzročil samo enometerski kovinski del vrvi, ki jo je Cergol odvrgel.
Cergol, ki včeraj ni prisostvoval obravnavi, spada v vrsto ljudi, k! so vsaj deloma žrtve družabnih dogodkov v zadnjem četrtstoletju. Podil se je V Hrpeljah, toda že pri štirih letih starosti je izgubil očeta. Kmalu potem mu je umrla mati. Dolga leta je žive! pri starejših bratih in sestrah, toda vedno je ostal tuj vsem svojim bližnjim. Med drugo svetovno vojno je služil tu pa tam v italijanski vojski. To-
da že tedaj so prišle na dan njegove nesocialne težnje, saj je bil potem neštetokrat kaznovan žara di najrazličnejših prestopkov in predvsem zaradi pijanosti.
Na pregledu v umobolnici pri S. Ivanu, ko je bil že popolnoma trezen, je Cergol izjavil, da ob priliki izgreda v Ul. Piccardi ni hotel napraviti samomora. Hotel sem se le pošaliti — je dejal. Policisti, ki so posegli vmes, niso seveda razumeli njegove šale, saj je ta povzročila precejšen preplah med občinstvom, ki je bilo v bližini.
Tistega jutra je Cergol prišel v Ul. Piccardi v bližino poslopja št. 28. Nenadoma je odvil dolgo vrv na katero je privezal železno žico, ki Je bila dolga nekaj čez en meter. Takoj nato je zavihtel vrv ter jo odvrgel na dovodne električne žice filobusa št. 11. Stik med obema žicama je seveda povzročil zaradi 600-voltne napetosti voda nenadno raztopitev žice in odpadanje raztopljenih . kovinskih delcev. Vse to dogajanje je prestrašilo številne meščane, ki so bili tedaj na ulici v bližini kraja, kjer je Cergol
predvaja danes, 29. t.m. ob 18. uri Metro Cinemascope barvni film:
MITRO GOlDWYN MAVIH
VICTOR McLAGLEN JEFF RICHARDS RUSS TAMBLVN JAMES ARNESS
(NAPOLITANEC NA DIVJEM ZAPADI!)

KINO «liras» PROSEK
Danes ob 19.30 dramatični film v barvah:
«0mbre sul palcoscenico»
(SENCE NA ODRU)
V glavnih Vlogah nastopata JUDY GARLAND in KIRK BOGARDE
FIAT
FILIALA V TRSTU
RAZSTAVA
PRODA3A
RABL3ENIH
AVTOMOBILOV
Ul. Čampo Marzio 12 - Tel. 31985
gotovost dobrega nakupa po pravični ceni
razstava vedno odprta
obiščite jo!
r
široka izbira za vsako zahtevo uporabe olajšave pri plačevanju # v prodaji tudi avtomobili z jamstvom
ekonomičnost - zaupanje
izvajal svojo nepremišljeno šalo. Neki meščan je pozval mestnega redarja Pietra Caporia, naj prepre či rogoviljenje človeka, ki ni bil očitno priseben. Caporio je poklical agente letečega oddelka ter zadržal krivca. Na včerajšnji obravnavi je Caporio izjavil, da se je Cergol obnašal mirno. Izustil je sicer nekaj besed, ki pa jih on ni razumel. Nikakor pa se ni postavil proti oblastem.
Kot smo že dejali, so Cergola dolžili, da je spravil v nevarnost javne prevoze. Na obravnavi pa je delovodja Antonio' Krisa, šef Ace-gatoVe službe, ki skrbi za filobusno In tramvajsko omrežje, izjavil, da Cergolovo dejanje ni pravzaprav igrožalo delovanja prevozne službe, risa Je namreč pojasnil, da je Ha žica, ki jo je Cergol prevrgel ez prevodnike, tako drobna, da e ta morala pri napetosti 600 volov pregoreti, škoda, ki jo je Ace-at utrpel in ki je znašala okoli 000 lir. Je bila potemtakem pove žana le s stroški, da se ugotovi, da Cergolovo dejanje ni povzročilo nobene škode.
Prav Krisovo pričevanje je reši-o Cergola najhujše obtožbe, se pra-d poškodovanja električnega o-nrežja filobusa. že sam javni to-11 ec je menil, da njegovo dejanje l! kaznivo in to tezo so sprejeli udi sodniki. Toda medtem, ko je avni tožilec zahteval zanj 6 mesecev pripora zaradi pijanosti so mu sodniki prisodili samo dva meseca. Prepovedali pa so mu zahajati v , avne lokale, kjer točijo alkoholne iljače, za najmanj leto dni. ’
Pred istimi sodniki so se zagovar-ali tudi trije mladeniči, ki so bili btoženi, da so zagrešili več ma-enkostnih tatvin, oziroma poskusov atvin šlo je za 21-letnega Clemen eja Viginija, za nekega njegovega sorodnika in še negeka drugega mladoletnika.
Vsi trije so bili obtoženi, da so skušali ukrasti razne predmete iz ;i.vta znamke opel, ki je last arterijskega kapetana Esposita Salva-oreja, ki pripada neki vojaški edi-lici, ki ima svoj sedež na Banah. Capetan Esposito je bil s svojo želo in nekim drugim častnikom v okalu «Bastione Fiorito« na gradu 5v. Justa. V določenem trenutku e zapustil druščino ter pogledal z sida na parkirno mesto avtomobi-ov. Tedaj je opazil tri mladeniče, i:i so skušali odpreti vrata njegovega vozila. Obvestil je o zadevi želo ter odšel proti avtu. Dohitel je nladeniče ter jih še prosil, naj mu irlžgejo cigareto in takoj nato Je skušal prijeti enega izmed njih. Mladenič pa se mu je iztrgal iz ok ter zbežal. Kapetan jih je zasledoval ter se mu je potem posre-< ilo s pomočjo častnika, ki je bil z njim, pridržati enčgA izmed zlikov-lev. Ta Je potem povedal polici-tom imena tovarišev, ki so sodelovali pri poskusu tatvine.
Glavni obtoženec elemente Vigi-ni Je pozneje priznal, da so vsi tjrije sodelovali pri raznih tatvinah ih poskusih tatvin. Sodniki so spoznali Clementeja Viginija za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 me-slecev in 20 dni zapora ter 25.000 i r globe. Proti ostalima dvema ob-. jžencema pa so ustavili kazenski postopek zaradi njune mladoletno-skl ter Jima odpustili kazen.
Tatovi «očistili» avto nemškega turista
Neznane avtomobilske miši so predvčerajšnjim ponoči temeljito «Očistlle» notranjost avta «opei-kadett« SP-HY-28, ki ga je 27-letni nemški turist Edward Brunnhuber iz Speyer;,a pustil v bližini mladinskega prenočišča v Miramarskem drevoredu. Tatovi so s silo odprli dfcflektor in tako dosegel notranjo kljuko na vratih. Iz notranjosti avta so pobrali fotoaparat, kovček s perilom, več fotografskih čmo-beiih in barvastih filmov, torbo v kateri je Brunnhuber imel hrano, gumijasto žimnico, nekaj steklenic žganih pijač in še denarnico z 250 mark. Preden so se tatovi oddaljili so iz rezervoarja spraznili še približno 15 litrov bencina. Tatvino je Brunnhuber prijavil na policiji.
Avto se je prevrnil na tramvajske tračnice
Na Sprehajališču Sv. Andreja se Je sinoči pripetila prometna nesreča - - -	■	...........
š
ZA ZAKLJUČEK 4-LETNEGA UPRAVNEGA OBDOBJA
Občinski svet zavrnil proračun 1965 ki ga je predložil demokristjanski odbor
Fašisti ploskali županu, ko je dejal, da ne odobrava postavitve spomenika jugoslovanskim padlim vojakom na pokopališču v Gorici
Zadnja seja feoriškega občinskega sveta v štiriletni poslovni dobi, ki se je zaključila včeraj, je bila razburljiva in pomembna proti vsem pričakovanjem. Občinski svetovalci so zavrnili računovodski del proračuna za leto 1965 ter s tem še enkrat opozorili na negibnost in nesposobnost sedanje občinske uprave, ki je iskala podporo' na vseh koncih za svojo nenačelno politiko. Vblivci bodo na podlagi vseh neuspehov demokristjanske politike mogli kritično oceniti njeno dejavnost na bližnjih volitvah, ki bodo 13. junija.
Drug, s političnega gledišča še pomembnejši dogodek pa je bilo stališče župana dr. Gallarottija do izgradnje kostnice jugoslovanskim vojakom,' pokopanim na Goriškem, ki je bilo tako nestrpno, da so mu misini iz srca ploskali.
Toda pojdimo po vrsti kot so se stvari odvijale. Kakor smo poročali v prejšnji številki, so svetovalci :bo- cia volilna kampanja poteka v
odobrili poročilo k proračunu z 20 glasovi KD, medtem ko so vsi ostali glasovali proti. Potem so se lo-
stracijskih taboriščih ali pa zaradi deportacije v Jugoslavijo, skušal postaviti na isto osnovo ideale teh ljudi. Dejansko pa so prvi žrtev nacističnega uničevanja, drugi pa žrtev zgodovinskih dogodkov, ki jih Je potrebno objektivno ocenjevati.
Tudi socialdemokrat Zucalli je dejal, da moramo priznati našo napadalnost na Jugoslavijo, kjer je treba iskati razloge za poznejše dogodke, vendar pa sodi, da spomenik jugoslovanskim vojakom ni primerno postaviti.
Sestanek na prefekturi zaradi volilne propagande
Včeraj so se na prefekturi sestali pokrajinski voditelji strank, prefekt, kvestor in poveljnik skupine karabinjerjev. Sestanku je predse doval prefekt, ki je naglasil potre
dostojnem in-mirnem tonu in v medsebojnem spoštovanju. Prefekt je prebral zapisnik, sestavljen ob
5a, ki na srečo ni zahtevala huj-lip žrtev. Okrog 21.45 je v smeri Piloti mestu 22-letni Giorgio Gia-satti iz S.M.M. Spodnje 1786 vozil fiat 1100 TS 64740, v katerem sta se peljala še 22-letni mehanik Ni-cola Carbone, ki Stanuje v isti hiši kot Giasetti ter 22-letni Giorgio Glorgiuti iz Domu Civica 17. Ko je Giasetti privozil na ovinek blizu stavbe štev. 1/4, kjer je bar «Alla Passarellavi, je zaradi hitrosti izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zavozil na levo stran cestišča, odskočil ob malem pločniku ter se končno prevrnil na tramvajske tračnice. Pri nesreči sta se ranila samo Carbone in Glorgiuti. Prvega so pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja od 10 do 35 dni zaradi verjetnega zloma des. n«ga gležnja in leve podlakti, Gior-giiutu pa so nudili samo prvo po-nioč, ker se Je pobil po glavi in bo okreval v 5 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, gasilci pa so odstranili prevrnjen avto.
Gasilci na delu
Neurje, ki se je te dni spustilo nad mestom je dalo precej dela gasilcem. Obilica vode je bila kri-v(i, da so morali gasilci v več krajev, kjer je deževnica preplavila kleti, drla s streh v stanovanja, kfer so bile odtočne cevi polne smeti in podobno. Vse to se je dogajalo predverajšnjim popoldne. Kljub velikemu dežju, toči in neur. ju pa včeraj gasilci niso imeli opravka s preplavljenimi kletmi. Zvečer so morali na Sprehajališče Sv. Andreja in odstraniti prevnjen avto, nekaj minut pozneje pa so se podvizali v Ul. D’Alviano, kjer .1* v «Jutificiu», v predilnem oddel kp nastal majhen požar. Gasilci so h|tro pogasili ogenj in preprečili nadalnjo nevarnost. Niso še ocenili škode, ki pa ni velika.
t.ill obravnave posameznih prora- Tiskih volitvah, na podlagi kate-čunsklh knjigovodskih postavk, ki zadevajo dohodke in izdatke. Na koncu diskusije o tem je sledilo novo glasovanje o samem računovodskem delu. Pri tem pa je pri. šlo do spodrsljaja občinske uprave. Za dosego ravnovesja med izdatki in dohodki je občinska uprava sklenila najeti posojilo v višini 340 milijonov lir. Takšna posojila pa so po zakonu veljavna, kadar jih odobri 51 odstotkov izvoljenih občinskih svetovalcev; v našem primeru bi moralo za proračun, se pravi tudi za najem podojil glasovati 21 svetovalcev: 20 demokristjanov plus eden. Tega «enega» svetovalca občinski odbor ob zaključ-ku svojega življenja ni več dobil med nobeno svetovalsko skupino.
Občina pri takšnem glasovanju ne more najeti posojil, proračun sam pa ni bil sprejet.
Svetovalci opozicijskih skupin so pred samimi volitvami podali gia-sovalnff izjave, s katerimi so 'utemeljili ’ svoje nasprotovanje.. Komu nist Battello je še pred volitvami zahteval, naj mu župan odgovori, če bo proračun sprejet, kadftr prejme Samo 50 odstotkov glasov izvoljenih ¥yptoy8lcev,;, ker mu tega odgovora ni dal, češ da mu ga do samih volitev ne more dati,, sta komunistična svetovalca zapustila sejno dvorano v znak protesta.
S to točko bi se morala seja zaključiti, vendar je župan izven pro grama (navadno so interpelacije na sporedu na začetku seje) odgovoril na liberalno vprašanje o govoricah, da se bo v Gorici zgradila grobnica padlim jugoslovanskim vojakom, pokopanim na goriškem pokopališču, župan je obžaloval sporazum, dosežen med obema vladama, češ da naše osrednje oblasti niso razumele našega položaja. Dejal je, da spoštuje mrtve, da pa so se vendarle ti mrtvi borili za priključitev našega ozemlja k Jugoslaviji. Za te izjave je bil deležen ploskanja mlsinov, liberalec pa je dejal, da je z odgovorom zadovoljen.
Socialist dr. Sancin je dejal, da se noče spuščati v vsebino dogovorov med Italijo in Jugoslavijo o spomeniku, da pa ga žali ton In razlaga župana, ko zavrača utemeljenost postavitve takšnega spomenika. To predstavlja prav gotovo korak nazaj v primerjavi s Stališči, ki so bila sprejeta v občinskem svetu zadnja štiri leta v zvezi z odporništvom. Nadalje je dejal, da je to stališče toliko bolj obsodbe Vredno, ker je bilo izrečeno v Času, ko proslavljamo 20-letnieo zmage Odporništva, in ker sovpada s čudno trditvijo polkovnika Fonde v Trstu, da smo Slovenci nad tisoč let gostje Italijanov.
Odvetnik Sfiligoj je zavrnil županove izjave, ker ne kažejo čuta spoštovanja do ljudi drugega jezi ka in ker se ne skladajo s katoliškimi načeli, ki se jih oklepa.
Komunist odv. Battello pa je občinskemu odboru očital, da je z odkritjem plošče v parku Rimem-branža umrlim v nemških koncen-
fega je sledila diskusija ter sestava sporazuma o načinu poteka letošnje volilne kampanje. Sporazum so podpisale vse stranke.
Danes 100-Ictnica rojstva arhitekta N. Fabianija
Na današnji dan pred sto leti se je v Štanjelu na Krasu rodil znani arhitekt Maksimiljan Fabiani. Ob tej priliki je goriška občinska uprava sklenila potrošiti dva milijona lir za objavo monografije, ki bo zaobjemala njegovo življenjsko pot in ustvarjanje na področju arhitekture ln urbanizma. Prav bi bilo, da bi občinska uprava poimenovala po njem eno izmed goričkih ulic ali trgov, če so se ga spomnila druga mesta, kjer je Fabiani veliko krajšo dobo živel in ustvarjal kot pri nas, potem bi se morali na takšen način spomniti tembolj v Gorici, kjer je izdelal prvi regulacijski načrt, kjer je dolgo let živel (n kjer je tudi pokopan.
NA ZAKLJUČNI SEJI V ŠTEVERJANU
Občinski svet je sprejel še zadnje ukrepe glede cest
Zahvala župana Podveršiča svetovalcem za sodelovanje
Občinski svet v Števerjanu Je imel pred dnevi zaključno sejo pred zapadom svoje mandatne dobe. Ob tej priliki se Je župan Pod-veršič, ki se je pred kratkim vrnil iz bolnišnice, zahvalil svetovalcem za njihovo delo pri občinski upravi v preteklih štirih letih.
Med raznimi upravnimi zadeva-
na Jugoslovanski strani v obmejnem pasu, kjer nameravajo sekati drva. da morajo vložiti zadevno prošnjo najkasneje do 10. maja letos. Dvolastniki s področja goričke občine naj se v tej zadevi zglasijo v uradu Kmečke zveze, Ul. Ascoli . St- 1/1 v Gorici, ki jim je na raz-| polago vsak delavnik od 8.30
mi, ki so bile na dnevnem redu 12.30 ure. Tam dobijo tudi potreb-za to sejo, so svetovalci odobrili ne formularje in vsa navodila, načrt za asfaltiranje nadaljnjega dela občinske ceste od Bukovja, do koder je že asfaltirana dalje proti Dvoru in od tu do Sovence.
Pogovorili so se tudi o popravilu I včeraj ob 15.45 pripeljali 53-letnega
Nesreča delavca SAF0G
V civilno bolnišnico v Gorici so
cerkvene ure na Britofu ter o odkupu potrebnega zemljišča za razširitev odcepka ceste proti Ušju. Odobrili so tudi predlog za zdravljenje nekega bolnika v hiralnici Fatebenefratelli v Gorici na občinske stroške.
Kar se asfaltiranja zgoraj navedene ceste tiče so sklenili, da bodo že v nekaj dneh razpisali dražbo, za oddajo tega dela.
Prošnje dvolastnikov za sečnjo drv
Kmečka zveza v Gorici opozarja vse dvolastnike, ki imajo gozdove
..   .................................m,  	um, umil  
V TOREK ZVEČER V SOVODNJAH
Svečana seja občinskega sveta s proslavo 20-letnice odporništva
v	sr
Zupan Ceščut seje zahvalil vsem svetovalcem za sodelovanje pri upravljanju občine
Pretekli torek zvečer je imel tudi občinski svet v Sovodnjah svojo zadrljo sejo pred novimi občinskimi volitvami, ki naj bi obnovile ali i potrdile občinsko upravo. Ob tej priliki so proslavili tudi 20-letnlco odporniške zmage nad fašizmom.
; župan Josip češčut je imel priložnosten govor, v katerem je orisal ,položaj primorskih Slovencev ob ^osvoboditvi. Poudaril je, da so nas-začenjali preganjati že zelo zgodaj, od leta 1924, z uničevanjem naših šol in društev in s prepovedjo uporabe ri&šega Jezika v javnosti.‘Nag odpor pa se ni omejil samo na pasivno obtnmbo in dokaz temu so jštevilne obsodbe slovenskih mož in mladeničev pred posebnim sodiščem. V tem ni bilo razlike med felovenskijnt in italijanskimi antifašisti. Naša enotnost v borbi proti fašizmu je bila še bolj očitna leta 1943, ki je val odpora zajel vse plasti našega ljudstva.
Primorski Slovenci smo mnogo žrtvovali v osvobodilni borbi, kar priča na desettisoče mrtvih in ranjenih", ter množica tistih, ki so Za vedno ostali v nacističnih taboriščih.
Po zmagi smo tudi mi dobili nekaj, a premalo. Pri mnogih odločujočih ljudeh je ostala še vedno zakoreninjena šovinistična miselnost, ki Je videla v asimilaciji Slovencev edino rešitev obmejnega vprašanja, župan je navedel nekaj primerov takih omejitev in zapostavljanj. Obžaloval je, da prihajajo napadi na osvobodilno vojno tudi s strani nekaterih slovenskih časopisov in politikov.
šele danes lahko opazimo možnost spremembe na boljše, ko so prišli na vlado v Rimu novi ljudje naprednega mišljenja, ki dajejo tudi odporništvu večjo veljavo. Predsednik republike Saragat je poudaril, da Je treba tudi mladi rod vzgajati v duhu odporništva. Slovenci v Italiji smo dali svoj krvni davek v borbi proti fašizmu in našo mladino moramo vzgajati tako, da bo znala ceniti te žrtve. Govornik je izrazil željo, da bi tudi bodoča občinska uprava, ki bo izšla iz Junijskih volitev, znala nadaljevati z delom v tej smeri. Le na ta način se bomo oddolžili vsem tistim, ki so v osvobodilni borbi padli za svobodo tudi pri nas.
Ob zaključku se je župan zahva-
IIIIIIMIkllllllllllllllllllllllllllllllllliiiilMlIiillifittlinillllllllllllMIillllllllllillllllllllllllllllllllllllilUIIIIIIIIIIII
LETNI OBČNI ZBOR UPRAVNEGA KONZORCIJA
Z letališča v Ronkah je lani odšlo in prišlo 5.984 potnikov
Že do konca leta bodo na novi stezi lahko pristajala tudi letala «Caravelle»
Sinoči so se zbrali na redni letni občni zbor člani upravnega sveta konzorcija za Julijsko letališče v Ronkah. Predsednik Bartoli je podal daljše poročilo o delovanju konzorcija v preteklem letu ter je med drugim navedel, da so v letu 1964 na letališču našteli 5984 potnikov, to Je približno 1300 več kakor v prejšnjem letu. Blagovno gibanje se je povečalo od 31 na 37 ton, medtem ko je količina prtljage, ki so jo potniki ponesli s seboj, narastla od 43 na 47 ton. Predsednik je tudi omenil, da oo vzletna proga, ki bo merila v dolžino 1600 metrov, lahko izročena prometu ze čez nekaj mesecev, še pred koncem leta pa jo nameravajo podalj-
šati na 2200 m, tako da bodo na letališču lahko pristajala tudi letala vrste «Caravelle». Predsednik je tudi poudaril, da Je dežela Furlanija Julijska krajina vnesla v svoj proračun postavko 600 milijonov lir za letališče v Ronkah. S tem denarjem bodo zgradili posebno vzletno progo, ki bo dolga 3000 metrov. Na koncu Je občni zbor odobril obračun za lanskoletno poslovanje, ki Je izkazoval izenačenje postavk na višini 1.673.000.000 Ur, ter dvignil število članov upravnega sveta od prejšnjih 5 na 6. šesto mesto je zasedel predstavnik gori-ške pokrajine, ki je lani pristopila h konzorciju za letališče v Ronkah.
lil svetovalcem občinske enotnosti in opozicije za njihovo sodelovanje pri upravljanju občinskih zadev ter vse skupaj povabil na kozarec vina, ki naj bi bil kot «likof» za štiri leta dela v občinski upravi.
Novi živinozdravnik za Gorico, Sovodnjc in Števerjan
Na podlagi natečaja, ki ga Je razpisal lani, je pokrajinski živinozdravnik prisodil mesto konzor-cijalnega živinozdravnika za občine Gorica, Sovodnje, Steverjan ži-Vinozdravniku dr. Egonu Tombi iz Krmina,,ki je izšel kot zmagovalec V zadevnem natečaju. Tamba je tako nasledil dr. Vidi, ki je lani pre-
vzel mesto konzorcijalnega žtrino-zdravnika v Gradiški.
Prošnje učiteljev za službeno mesto
V smislu okrožnice šolskega mi-nistrstva imajo šolniki, ki stalno prebivajo na področju goriške ali tržaške pokrajine pravico, da lahko predjpžijp po dve prošnji za službo. Od teh pa mora biti ena za tisto pokrajino, v kateri imajo stalno bivališče, druga pa je lahko za kakšno drugo pokrajino. Toda tudi to drugo morajo predložiti preko šolskega skrbništva svojega okoliša. Prošnje za namestitev je treba vložiti najkasneje do 10. maja 1965.
Benedetta Driussa iz Krmina, ki jo zaposlen v livarni SAFOG. Nudili so mu prvo pomoč ter ga poslali domov na zdravljenje s prognozo okrevanja v 4 dneh. Drius je dežurnemu zdravniku izjavil, da so ga žerjavove klešče udarile v desno stran čela, ko je opazoval kos jekla.
Urnik pekarn za prvomajske praznike
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča urnik pekarn za 1. maj. 30 aprila bodo pekarne spekle kruh za dva dni, pekarne pa se bodo lahko zaprle pol ure kasneje. V soboto 1. maja bodo zaprte vse pekarne. V nedeljo 2. maja bodo pekarne odprte od 6.30 do 12.30. Urnik ve-lja za vse občine goriške ookrajlne.
Pri telovadbi se je ranila
Včeraj zjutraj ob 7.50 je mati pripeljala v goriško civilno bolnišnico svojo 16-letno hčerko Dorino Tommasi iz Gorice, Tržaška cesta št. 247. Zdravniki so dekletu ugo-tovili rano na levem kolenu z ver. jetnim nalomom ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 15 dneh. Mati je povedala, da se je dekle ponesrečilo že prejšnji dan popoldne nekaj po 16. uri, ko je bila pri telovadbi v te-lovadnici italijanskega liceja na Trgu Julija v Gorici. Pri preskoku konja ji je spodrsnilo, padla je in se poškodovala.
PROSVETNO DRUŠTVO •SREČKO KOSOVEL« RONKE
V	nedeljo, 2. maja ob 15. uri bo v letnem kinu «Excelsior» v Ronkah
■ koncert BARD0RFERJEV m kvarteta ZVONČEK
V	primeru slabega vremena bo zabavna prireditev v kino dvorani Excelsior.
...„„„„„„„....................................................„
INŽ. RIGONAT NA KONFERENCI V BENETKAH
Gorica naj postane središče za blagovni in potniški promet
Važnost letališča
v Ronkah in pristanišča v Tržiču ~a mednarodni promet in krajevno gospodarstvo
Na zborovanju, ki je bilo dne 24. aprila v Benetkah in na katerem
so razpravljali o prevozništvu in prometnih zvezah Treh Benečij, sta prisostvovala tudi predsednik trgovinske zbornice v Gorici inž Rigonat ln glavni tajnik dr. Po-terzio. Med razpravljanjem Je inž. Rigonat spregovcril o gorišklh problemih ter dejal med drugim:
Predstavljam Oorico in bi želel poudariti veliko zanimanje porišite Za reševanje številnih problemov, ki so povezani s prevozništvom in prometnimi zvezami, bodisi proti notranjosti države, kakor tudi proti inozemstvu, Ekscentričen položaj naše pokrajine zahteva njeno vključitev v glavne prometne žile na suhem, po morju in v zraku. Ves gospodarski razvoj naše pokrajine Je povezan s temi problemi.
Govornik je omenil gradnjo priključka na avtocesto Gorica—Vil-lesse, ki naj bi se potem nadaljevala proti Ljubljani ter se navezala na srednjeevropsko avtomobilsko omrežje. Glede železnice Je poudaril potrebo, da se usposobi prehod skozi Gorico za blagovni in potniški promet proti Jugoslaviji in drugim državam srednje ln južne Evrope. Gorica naj bi postala nekako središče za razdelitev takega prometa, kar bi ugodno vplivalo na razvoj trgovine in na sorodne dejavnosti.
Inž. Rigonat je poudaril tudi potrebo povečanja in ureditve deželnega letališča v Ronkah. Dela v tem smislu so deloma že v teku. Položaj tega letališča je ugoden zp, izboljšanje domačega in mednarodnega letalskega prometa.
Kar se tiče pristanišča v Tržiču, mu Je treba tudi posvetiti posebno pažnjo. To pristanišče Je važno za nekatere srednje industrije v Tržiču in Furlaniji, Nekaj izboljševal-nlh del v tam pristanišču Je bilo že izvedenih, potrebna pa so še mnoga druga, ki pa so odvisna od predhodne klasifikacije pristanišča. Po klasifikaciji in po izvedbi potrebnih javnih del bo to pristanišče z lahkoto prekoračilo promet 560 tisoč t blaga, ki je bil desežen tam lansko leto. To bo prineslo korist
gospodarstvu
področja.
celotnega tržiškega
VERDI. 17.30:	«Sierra Charribau,
Ch. Heston, R. Harris in S. Berger. Ameriški cinemascope v bar. vah.
CORSO. 17.00:	«L’allegra parata
di Walt Disney», barvna slikanica. (Prvim otrokom, ki bodo gledali ta film, bodo podelili zobno pasto Paperino’s.)
MODERNISSIMO. 16.00: «Le ragaz. ze dello scandalon, A. Laurent in J. Robertson; čmobeli angleški film; zadinja predstava ob 22.30.
VlTTORIA. 17.30: «Una lacrima sul visO» (Boby Solo), igralci:	L.
Efrikian in Nino Taranto. Italijanski črno beli film.
CENTRALE. 17.15: «Maciste e ls regina di Samari,, A. Steel in A. Polani. Cinemascope v barvah. Ital.-francoski film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 15,2 stopinje ob 11.20, najnižjo 5,3 stopinje ob 5; povprečne dnevne vlage je bilo 92 odstotkov. V torek podnevi je padlo 27,6 mm dežja, v noči od torka na sredo na 3,4 mm,
Prosvetno društvo « Briški grič» - Števerjan
Prvomajske prireditve
na dvorišču gostilne «Dvor»
Petek, 30. aprila: Ob 19. url otvoritev vinske razstave, ki Jo priredi odbor vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja.
Sobota, 1. maja: Od 10. ure dalje Je odprta vinska razstava z bifejem.
Ob 15. uri nastop ansambla «Bardorfer» in kvarteta «Zvon-ček« iz Ljubljane ter humorista Franca Trefalta. Od 18. ure dalje ples.
Nedelja. 8. maja: Od 10. Ure dalje vinska razstava z bifejem Ob 15. uri tekmovanje v briškoli: 1. nagrada živo tele 2. nagrada gnjat, Itd.
Ob 18. url nastop folklorne skupine iz Kaprive.
Od 19. ure dalje ples na prostem.
Ponedeljek, 3. maja: Od 16. ure dalje je odprta vinska razstava.
V primeru slabega vremena ae vinska razstava vse-«o priredi, kulturno zabavni program pa se pre-naae HA prihodnjo soboto, nedeljo in ponedeljek.
— 6 —
ZA ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Šele po podaljških
INTER-CAGLIARI6:3
Po 90 minutah igre je bilo stanje neodločeno 2:2
INTER: Sarti, Landini, Facchetti; Tagnin, Guameri, Malatrasi; Jair, Gori, PeirO, Suarez, Corso.
CAGLIARI: Colombo, Martirad onna, Tiddia; Cera, Vescovi, Lon-go; Visentin, Rizzo, Nenč, Greati, Riva.
Sodnik Varazzani iz Parme.
MILAN, 28. — Interju se je posrečilo izločiti iz turnirja za italijanski nogometni pokal 1964-65 enajstorico Cagliarija šele po podaljških tekme. V prvem polčasu je milanska enajstorica vodila z 2:1, a v nadaljevanju so gostje izenačili in tako prisilili sodnika, da je odredil podaljšek.
V tem delu igre je prišla do veljave večja vzdržljivost in izkušenost Interja, ki je v prvem podaljšku spravila v mrežo gostov dva gola V zadnjem podaljšku pa so bili Milančani še dvakrat uspešni in si tako priborili pravico do nadaljnjega nastopa.
Gole so dosegli: v 14’ prvega pol. časa Jair (Inter), v 31’ Rizzo (Ca-gliari), v 37’ Corso, v 43' drugega polčasa Riva (Cagliari), v 3’ in 5. prvega podaljška Gori (Inter), v 10’ Riva (Cagliari), v 5’ drugega podaljška Suarez, v 10’ Piero (oba Inter).
• • *
FIRENCE, 28. — Italijanski nogometaši, ki bodo v soboto nastopili v prijateljski tekmi proti Wa-lesu, so imeli danes trening tekmo, ki se je končala s 4:1 v korist reprezentantov.
Namesto Rosata, ki bo moral nastopiti v vrstah Torina, je tehnični komisar Fabbri povabil na skupne priprave igralca Cagliarija Gian-luigija Cero.
* * •
MONCHEN, 28. — Tretja odločilna tekma polfinala turnirja za
pokal pokalnih prvakov Torino -Miinchen 1860 bo prihodnjo sredo v Ziirichu in ne v Lausanni kot je bilo prvotno sklenjeno. Tako je odredil odbor UEFA.
* ♦ *
MILAN, 28. — Disciplinski odbor nogometne zveze je med drugimi kaznoval Triestino z 80.000 lirami globe, Novellija z 18.000 in Ranca-tija pa s 24.000 lirami globe in z opominom.
N060MCT
I. in 2. maja v Trstu
Tudi Slovenija na turnirju amaterskih nogometnih reprezentanc
V soboto 1. in v nedeljo 2. maja bo v Trstu mednarodni nogometni turnir z udeležbo amaterskih reprezentanc Furlanije - Julijske Benečije, Slovenije, Koroške in Zahodne Nemčije Včeraj popoldne so imeli nogometaši naše dežele, ki pridejo v poštev za reprezentanco prvi trening.
Prvi dve tekmi bosta v soboto zjutraj. V nedeljo zjutraj si bodo gostje ogledali mesto in okolico, popoldne pa se bosta zmagovalni enajstorici spoprijeli med seboj za prvo mesto, poraženca pa se bosta jotegovala za tretje.
OB ZAKLJUČKU SVETOVNEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU
Kitajci še vedno brez tekmecev V Evropi premajhen napredek
Laskave pohvale o igri Jugoslovana Išlvana Korpe
Po zadnjih odmevih navdušenega ploskanja zmagovalcem in poražencem ter vsem udeležencem svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki je bil od 15. do 25. v Ljubljani, so se luči v veliki športni hali ugasile, tekmovalci so odpotovali, zastave so sneli z drogov in življenje je steklo po normalnem tiru. Prireditelji so se brez dvoma od-dahnili, vendar bodo še dolgo raz-pravljali o tej prireditvi ter napra-
vili končni obračun. S finančnega vidika ne vemo kakšen bo in to nas tudi ne zanima. Vemo pa, da je z moralnega in organizacijskega stališča brez dvoma najvišji kar je bilo mogoče pričakovati. Sam bivši večkratni svetovni prvak Madžar Ferenc Sidlo, ki je že marsikaj videl in doživel je pripomnil,
da bO država. Ifi lin mrtroio - cm rs\ua
da bo država, ki bo morala čez dve leti organizirati prvenstvo (Avstralija) s težavo dosegla letošnji ni-
.....................»mm...n.................miimm..
LETNE ŠPORTNE IGRE GOJENCEV IN GOJENK TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA DIJAŠKEGA DOMA
S tretjo zaporedno zmago Goričani osvojili v trajno last prehodni pokal
ODBOJKA
Juniorsko prvenstvo
Preteklo nedeljo je bilo v slovenskem dijaškem domu v Trstu zelo živahno. Gojenci so imeli v gosteh svoje tovariše iz goriškega dijaškega doma. Vsako leto se dijaki obeh domov sestanejo, da poglobijo medsebojne prijateljske stike in se pomenijo o raznih športnih panogah. Lansko leto so bili Tržačani v Gorici, letos so jim Goričani
liiiim.miiimimimmiimmmmmiiiiimiiHiimi.mmmiimmiiillimimmiiiiiiimiiiiiiiiiiijitiiiiiiiiiiiii VIniIi Obisk. Po piisrčnem Sprejemu
so se takoj začele tekme. Letos so potekale v precej mrzličnem pričakovanju, kajti odločilna je bila zmaga Goričanov, ki so si s tretjo zaporedno zmago priborili v trajno last prehodni pokal, ki je bil razpisan med obema domoma ob uvedbi letnih medsebojnih športnih srečanj. Tega dejstva so se goriški športniki zavedali, zato je bila njihova borbenost dokaj žilava; tržaški domski (»Galebi« pa so tudi uho upali, da bodo svojim goriškim tekmecem iztrgali za letos pokal. In zares so bile v nekaterih panogah moči precej izenačene. Zlasti so si bili enakovredni fantje v igri «Med dvema ognjema», v odbojki in v nogometu. Slabši so bili Galebovci v namiznem tenisu in proti priča-' kovanju so odpovedali tudi v šahu. Pri dekletih so bile Tržačanke daleč nadmočne nad Goričankami, medtem ko se je ostrejša razlika pokazala v ženskem namiznem tenisu, tokrat v korist Goričank. Rezultati so naslednji:
«MED DVEMA OGNJEMA* Fantje: Trst 1 — Gorica 2 Dekleta: Trst 2 — Gorica 0 ODBOJKA
Fantje: Trst 3 — Gorica 2 NAMIZNI TENIS Fantje: Trst 3 — Gorica 5 Dekleta: Trst 0 — Gorica 5
NOGOMET
Trst — Gorica 0:1 (0:0)
ŠAH
Trst 0 — Gorica 2 Vse tekme so dijaki odigrali na igriščih in telovadnici dijaškega
Za šestorko Bora samo drugo mesto
Poraz z Ravenno in zmaga nad Marzottom
V nedeljo se Je za mladinsko moštvo Bora zaključilo letošnje juniorsko prvenstvo v odbojki. V Padovi so slabo zaigrali in so zasedli le drugo mesto. Tudi če bi zaigrali kot znajo, bi jim trda predla z gasilci iz Ravenne, ki imajo zelo perspektivno in homogeno ekipo, ki Je z lahkoto odpravila oba nasprotnika. Ekipa iz Valdagna, ki je v primerjavi
z lanskim nastopom močno napredovala. ni mogla biti kos ostalim bolj tehničnim ekipam, čeprav se jim je krčevito upirala in obakrat doživela poraz z minimalno razliko.
V	prvi tekmi dneva sta nastopili moštvi gasilcev in Marzotta Gasilci si kljub medli igri uspešno vodili igro, nasprotniki pa so poskušali vse. da bi im zagrenili življenje. To jim je tudi uspelo in drugi set je šel v njihovo korist. V tretjem in odločilnem setu pa’so spet Ravenčani pokazali česar so zmožni in za predstavnike Valdagna ni bilo več rešitve.
V	naslednji tekmi so nastopili borovci, ki niso bili še dovolj ogreti proti dobro pripravljenim gasilcem, ki so plave popolnoma nad-krilili. Spat so prišle na dan stare napake Bora Obramba ni delovala, blok je pešal, edini, ki je nekoliko životaril, je bil napad z nekaterimi posrečenimi akcijami. Poglavje zase pa »o tvorili servisi, ki so Jih borovci kar na debelo grešili. Vsak zgrešen servis je namreč že gotova polovica točke, ki pride darovana nasprotniku
Z zmago nad Tržačani so si gasilci že matematično zagotovili prvo mesto. Zato Je bila naslednja tekma med Borom in Marzottom le prestižnega značaja in seveda za osvojitev drugega mesta. To je pripadlo boljšim borovcem, ki so tokrat bolj sproščeno zaigrali m premagali nasprotnike. Po prvem
izgubljenem setu so plavi kar navalili na Marzotta, ki v drugem setu ni osvojil niti točke. Na elanu so borovci osvojili še odločilni set in tako se delno oddolžili za slab nastop v prvem srečanju.
IZIDI
Gasilci RA — Marzotto 2:1 (15:6, 12:15, 15:7)
Gasilci RA — BOR 2:0 (15:11, 15:5)
BOR — Marzotto 2:1 (13:15, 15:0, 15:13)
Sodnika: Catanzaro (Padova) in Guolo (Rovigo).
Bor je nastopil v naslednji posta-	_
vi: Veljak, Plesničar, Starec, Vodo- doma; le nogometno tekmo so od-pivec, Fučka, Lakovič, Spacal, Ur- igrali na stadionu «Prvi maj». šič in Orel.	Pri skupnem kosilu ob popolno-
RITTER Ima zasedeni prostorni jedilnici dl-
<UNIVERSALTECNICA»
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROUOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
jaškega doma je gorlške goste po zdravil predsednik tržaškega dom skega odbora in jim izročil s cvetjem tudi spominsko darilo. V svojem govoru se je spomnil praznovanja odpora in poudaril, da se mora mladina še naprej boriti za uveljavljanje ln utrjevanje Idealov antifašistične ideje. Izrekel je željo, da bi bili stiki med obema domoma v bodoče še pogostejši in je iznesel umesten predlog, da bi se program teh srečanj razširil s športnega na kulturno podrbčje.
športna tekmovanja so se končala v poznem popoldnevu, tako da je ostalo le malo časa za zabavo in razvedrilo, ki so ga gojenci izkoristili na najrazličnejše načine pač po različnih starostih ln nagnjenjih.
Prehitro Je minil čas skupne zabave In po večerji so morali Goričani kar hitro na avtobus.
Preteklo nedeljo Je bil dan, ki bo ostal tako gojencem goriškega kakor tudi tržaškega dijaškega doma v lepem spominu.
PO SKLEPU IO
V	kavarni Firence novi začasni sedež šahovskega kluba
V	torek je bil nujno sklican na izredno sejo izvršni odbor Tržaškega šahovskega kluba (Societk scac-chistica Triestina), da bi proučil položaj, ki je nastal zaradi preselitve sedeža v kak drug kraj. Po poročilu predsednika, ki je navedel razne možnosti, je odbor sklenil začasno premestiti sedež kluba v kavarno Firenze v Ul. Giulia 4 in tudi sklicati izredni občni zbor, ki bo 16. maja zjutraj ob 10. ali ob nezadostnem številu članstva ob 11. uri. Občni zbor, ki bo v kavarni Firenze, bo moral dokončno sklepati o novem sedežu.
TSN/S
ZAGREB, 28. — V glavnem mestu Hrvatske so se danes začele tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Marokom. V prvi tekmi je Pilič premagal Chaldija 6:1, 6:3, 4:6, 6:4. Druga tekma, ki bi jo moral igrati Jovanovič, pa je bila zaradi dežja odložena.
vo, kaj še, da bi ga presegla.
Nas najbolj zanima SPENT športnega vidika. In pri tem nastane prvo glavno vprašanje: je namizni tenis napredoval?
O Kitajcih smo že večkrat iz Ljubljane poročali, da so nenad-kriljivi mojstri bele žogice in vihtenja loparjev. Ti so navdušili in so od sedmih lovorik pobrali kar pet. Brez dvoma prodoren uspeh. Tega so tudi zaslužili, ker so bili popolni tako v napadu kot v obrambi. Izvedence pa so Kitajci nekoliko razočarali: od prejšnjega prvenstva v Pragi niso namreč pokazali nič novega. To pomeni, da so tudi pri njih zabeležili zastoj. To morda tudi dokazuje dejstvo, da so se morali posl užiti, oni, ki se ne bi smeli bati nikogar, taktike predhodnega zmagovalca ali zmagovalke. To pa seveda le tedaj, ko so že vedeli za prihodnjega tekmeca. Zaradi tega so žrtvovali tudi dobre igralke (pri teh je bila namreč ta poteza najbolj vidna) a po zaslugi Japonk jim je v tekmovanju posameznic izpodletelo, kot jim Je izpodletelo v mešanih parih.
Japonci so prav tako pokazali zelo hitro napadalno igro polno fines, a po tehniki za las zaostajajo za svojimi azijskimi tekmeci. Dekleta so na boljšem kot moški, a žal so našle na nasprotni strani miz same odlične branilke ali »lovke«, ki so jih z živčno igro prisilile, z izjemo Fukazu, na brezpogojno predajo.
Kaj' pa v Evropi? Zopet se moramo sklicevati na mnenja izvedencev ozirohia tistih, ki so prisostvovali svetovnemu prvenstvu tako v Pragi kot ,v Ljubljani. Ti so mne-
nja, da so tudi Evropski igralci ubrali novo pot. Napredovanje so zabeležili, a še vedno v majhni meri. Obstajajo še igralci kot znani zahodni Nemec Eberhard Scho-ler, ki je nasprotnike odpravljal s skrajno obrambno tehniko. Da je ta sistem preživel in da se z njim ne more priti daleč, mu je dokazal svetovni prvak Chuang Tse-tung, ki ga je popolnoma onemogočil in ga spravil brez težav na kolena. Danes je potrebna hitra igra s silovitimi napadalnimi potezami. Najbolj so se s tem sistemom izkazali Čehi, pa čeprav še niso asimilirali vseh skrivnosti, dalje sovjetski predstavnik Amelin in predvsem Jugoslovan Korpa, ki je po mnenju večine najbolj perspektiven igralec Evrope. Seveda je tudi vprašanje živcev, ki lahko mlademu Jugoslovanu prekrižajo vse račune. Korpa je imel na SPENT smolo z žrebom in je takoj zgodaj odpadel, če bi bil na mestu Markoviča, bi se uvrstil višje, ker bi skoraj gotovo spravil k. o. tedaj nerazpoloženega Japonca Takahashi ja. škoda, ker je bila s tem zamujena ugodna priložnost, žal je letos izpadel iz konkurence in to zaradi nerodne poškodbe, najboljši igralec Evrope Šved Kjell Johans-son. Z njegovo odsotnostjo (sicer v tekmovalni areni, ker je bil fant prisoten na, prvenstvu) smo v Evropi izgubili predstavnika, ki bi morda edini znal prekrižati račune kitajskim mojstrom.
Bo prišel čas. ko se bodo lahko Evropejci kosali s predstavniki a-zijskih držav, med katere moramo vključiti odlično reprezentanco Severne Koreje’ Ferenc Didlo, stari mojster in broz dvoma najboljši poznavalec razmer, je mnenja, da bo do tega nujno prišlo. Vprašanje je samo kdaj. Morda tudi čez 10 let. čas bo pokazal če in kako se bodo ta za Evropo optimistična predvidevanja uresničila.
-	- ...f
• - -
S SPENT v Ljubljani: zmagovalcu v tekmovanju posameznikov Kitajcu Chuangu Tse-tungu so izročili (na sliki) najvišjo lovoriko
St. Bride Vase
niiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,iiiIIUilllltIln||||||||||il||||||||||m||||||||||||||||||M|||||||||||||l
KITAJSKI ČASOPISI O SPENT
Nacionalno zmagoslavje
Samo pohvalne ocene o organizaciji
SPENT je imel svoje odmeve, kar je popolnoma razumljivo, tudi v glavnem mestu Kitajske. Kako so časopisi komentirali zmagoslavje kitajskih mojstrov bele žogice opisuje v posebnem dopisu Tanjugu iz Pekinga, datiran 26. aprila, novinar Branko Bogunovič. Dopis zaradi zanimivosti objavljamo v celoti:
. Velik uspeh Kitajskih namiznote--——
niških igralcev na svetovnem prven-
»
Stvu v Ljubljani — osvojitev najboljših mest v težkih disciplinah — ocenjuje pekinški tisk kot največje nacionalna zmagoslavje. V vseh današnjih uvodnikih kakor tudi v seriji prejšnjih z enako temo imenujejo dosežke kitajskih igralcev briljantne, gigantske, kakršnih doslej še-ni bilo in podobno
Kot glavno obrazložitev za te dosežke navajajo visoko revolucionarno zavest kitajskih prvakov, njihovo brezmejno predanost proučevanju ideologije predsednika Maoce-tunga in ravnanje po nauku 'o strateškem omalovaževanju in taktično največjem upoštevanju vsakega nasprotnika. Razen tega revolucionarnega duha pri namiznem tenisu in športu sploh so kitajski šampioni — kakor poudarjajo v uvodnikih, vso skrb posvetili težkemu in napornemu treningu, zaradi česar jih danes tisk imenuje «avantgarda rdečih ekspertov oboroženih z Maoce-tungovo ideologijo». Eden od prvakov, član zmagovitega moškega para Hsu-Jin-šeng je postal slaven po vsej državi, ko je pred tremi meseci objavil članek, v katerem je zastopal stališče, da je najvažnejši pogoj za uspeh športnika stopnja njegovega spoznanja, da se na svojem področju bori za revolucijo. On je prav tako dal nasvet kitajskim namiznoteniškim igralcem, da v vsaki žogici vidijo glavo Cang-kajška in da jo udarjajo tako precizno in učinkovito, kakor se mora tolči najmočnejši sovražnik; tedaj bo zmaga zagotovljena.
Današnji tisk poziva vse kitajske športnike, da se od svojih namizno-

.....
Zgoraj: Japonka Fukazu Naoko na zmagovalnem odru s G. Geist Frize, ki pripada svetovni nrvakinii
DflVUmPTnicami finnilgl' nnnmv mail	Anlrmnm! ••	j_• •	. i r> .	.	’’
med posameznicami. Spodaj: prizor med izločilnimi tekmami v mešanih dvojicah. Zadaj sta Janonca Kimura in Seki, v ospredju s številkami na hrbtu pa Kitajca Li Ho-nan in Li Fu-.yung
teniških igralcev uče, kako se proučuje in uporablja ideologija predsednika Maocetunga v športnih disciplinah, obenem pa pripominja, naj tudi drugi športniki začno osvajati svetovne rekorde.
V oceni celotnega prvenstva ugotavlja uvodnik Zen Min Zi Bao, da je to festival tekmovanja in prijateljstva vseh držav. Kitajski igralci so se, poudarja list, pridružili ostalim v skupnem učenju, izmenjavi izkušenj in napredku prijateljstva. Mi visoko cenimo te dosežke in verujemo, da se bo prijateljstvo med športniki in narodi vseh naprej razvijalo.
Taka ocena o nekem športnem dogodku, na katerem so skupaj s Kitajci sodelovali športniki držav, s katerimi je Kitajska v najslabših odnosih (ZDA, Južni Vietnam itd.) že dolgo časa ni bila izrečena v kitajskem tisku.
O samem prvenstvu na račun organizacije in države prirediteljice doslej ni bilo s kitajske strani nobene neugodne ocene. Veselje zaradi velikih dosežkov in nedeljena priznanja, ki so jih bili deležni kitajski namiznoteniški igralci z vseh strani, so bili verjetno pozitivni či-nitelji, ki so močno vplivali na formiranje pozitivnih ocen prvenstva s kitajske strani.'
Kolektivna v Lonza
(Nadaljevanje s 3. strani)
stil, Sciortino, Giorgio Pentasuglia za akt v črnobelem, Bruno Zeper pa za enak mehko izdelan kip mladenke. Zaslužne diplome so si prislužili za svojo marljivost Ennio Cecchet, Miljčan Carlini, pa še znani alcvarelist Carlo Mazzoleni, Pilato m najmlajši 15-letni razstavljavki — dvojčki Daria in Nirvana Bogner.
Končno so bili pohvaljeni akva-relistka Silvia Amerighi in mladi pruič nastopajoči Pisanijev učenec Lido Dambrosi, Emilio Ereditd. Bmnca Giustiniani, Claudia Persi iz Vidma, Verončanka Ricci in Milančan Livio Tempesti.
Tako smo našteli le nagrajence. „e,M . P? nj rečeno, da niso na razstavi še^ druge omembe vredne
tv^T’	sl služile nagrado.
Toda njih avtorji so bili nagrajeni že na prejšnji razstavi. Tako Renato Ariosi, Ottone Griselli, Val-Lucilla Cordi, Garbin, kipar-slikar Giulio Castagna in še kdo drug. Ne vemo pa. kako da ocenjevalci nimajo očesa za take vrste impresionizma, kot ga kaže Bruno Riva v sliki skromnih hiš. "O- bo pa zanj kaj gotovo drugič.
DR. DUŠAN KIRMAVNIR
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
28.
Sele po natisu druge številke ((Delavskega lista«, ki pa je bila zaplenjena, je pozdravila novi list «Arbeiterzeitung» v nekoliko daljši notici: «Končno se je posrečilo ustanoviti delavski list v slovenščini. Od 2. oktobra izhaja v Trstu .Delavski list’ (Arbeiterzeitung); odgovorni urednik lista je Ludvvig Sadnik, izdajatelj Thomas Torkar (sledi naslov s podatki o naročnini, oziroma ceni), že drugo številko so zaplenili, in sicer — čudno — zaradi prevoda članka K. Kautskega ,Fre-mogovniki in njihovi delavci’, oh katerega se cenzurno oblast vo na Dunaju pri objavi v .Sozialdemokratische Monats-schrift’ (Socialdemokratski mesečnik) ni spotaknilo. Druge izdaje, kjer bi izpustili inkriminirane stavke, niso dovolili, čeprav to sicer v vsej Avstriji dopuščajo. Očitno hočejo držati naše slovenske sodruge pod prav hudim pritiskom nekakega izjemnega stanja. Saj so jim dvakratni poskus, da bi izdajali list v Ljubljani, preprečili tako, da Je oblast odrekla sodrugu Sadniku sposobnost za urejanje lista, čeprav v tiskovnem zakonu ni nobene besede o kakšnem dokazilu usposobljenosti.
Slovenski sodrugi bodo le z največjo energijo in žilavostjo prodrli in dosegli, da bo tudi zanje veljal zakon. Upati je, da se ne bodo naveličali napora, ki ga zahteva poučevanje pristojnih krogov o mejah njihove oblasti. .Delavski list’ je izpolnil davno občuteno vrzel v delavskem tisku. Naj prispeva k prebujenju slovenskega proletariata. Gotovo ga bodo vsi najkrepkeje podprli.«
K. KAUTSKY O RUDARSKEM GIBANJU
Vsekakor je mogla druga številka ((Delavskega lista« prinesti samo manjši odlomek iz obsežnega revialnega članka Karla Kautskega »Premogovniki in njihovi delavci«, ki je zavzemal v »Sozialdemokratische Monatsschrift« deset strani večje osmerke in ki si ga moramo nekoliko ogledati že zaradi boljše predstave o socialnodemokratskem obzorju sploh in o obzorju ((Delavskega lista« posebej. Od velikanskega pomena proizvodnje premoga kot osnove za proizvodnjo parne sile v prometu in v industriji je prešel pisec k zaostritvi razrednega nasprotja, k (»nenadnemu, plazovitemu naraščanju delavskega gibanja v zadnjih dveh letih«, ki se mu ((gospodje kapitalisti in njihovi zagovorniki« tako čudijo, in je nadaljeval: »Nenehoma upropaščajo rokodelce in male kmete, neprenehoma se trudijo, da bi osamljene delavce združili v množicah na nekaj točkah, da bi jih disciplinirali... Potem pa se čudijo, ko te množice nekega lepega dne odkrijejo, da so postale njihove koristi drugačne in da so v ostrem nasprotju s koristmi podjetnika... kako njihove nove koristi zahtevajo od njih, da so kakor pri delu tudi v boju za delovne pogoje eno telo.« Ta boj je delavstvu olajšala «zadnja gospodarska konjunktura«; takrat so se priključili »(delavskemu gibanju številni življi... ki so komaj kaj vedeli o njem, ki so deloma šele v zadnjih letih prišli v območje kapitalističnega izkoriščanja«, med njimi rudarji, zlasti premogarji v Avstriji in v Nemčiji.
»Rudarji so se doslej v splošnem le malo zanimali za težnje celotnega delavskega razreda. Res je rudarstvo tista panoga proizvodnje, ki jo je prvo osvojilo kapitalistično izkoriščanje, a prav ta okolnost je bržčas prispevala, da so bili rudarji tako nagnjeni k ekskluzivnosti in h konservatizmu. Tako so namreč zgodaj dobili poseben položaj med delovnim prebivalstvom, zakonodaja in državna uprava pa sta storili, kar sta mogli, da bi ta posebni položaj ohranili, izdajali sta tudi posebne določbe za rudarje, uvajali sta zanje posebno disciplino itd. Vrh tega se je rudarstvo razmahnilo v času, ko so bili na višku moči. Tudi rudarje je prevzel značilni cehovski duh, ki so ga tem laže ohranili, ker se tehnična in gospodarska revolucija, kolikor je je bilo v rudarstvu po 17. stoletju, nikakor ne da primerjati s tisto, ki je v tem obdobju preobrazila druge proizvajalne panoge. Rudarstvo je že v 17. stoletju doseglo občudovanja vredno tehnično višino... (in) zahteva še do dandanes izučene delavce; razvoj strojništva je mnogo manj spremenil njihov položaj od 17. stoletja dalje, kakor pa položaj silno velikega števila drugih delavcev. Tako se je mogel cehovski duh pri njih obdržati mnogo dlje. — Končno je pospeševala konservatizem in ločenost rudarjev tudi njihova oddaljenost od središč političnega in družbenega življenja, od velemest; v nekaterih primerih se je temu pridružila še zaostalost prebivalstva, iz katerega so se rekrutirali, kakor n. pr. v Sleziji in v tistih delih alpskih dežel, kjer opravljajo rudarsko delo Slovenci. Ce upoštevamo še okolnost, da je pogosto bilo rudarsko delo zvezano z zemljiško posestjo, čeprav drobceno, in so bili tako rudarji privezani k zemlji, potem se ne bomo čudili, zakaj delavsko gibanje pri njih doslej ni moglo prav pognati korenin. Zdaj pa so se dokončno prebudili, če nas vse ne vara; vrenje, ki je v zadnjih letih zajelo rudarje Nemčije in Avstrije, ne bo le prehoden pojav in se tokrat ne bo usmerilo v cehovsko enostransko posebno gibanje, marveč se bo vključilo v splošno
Kaut-
sSSiavzS!oke° tfz^trS^'* V nadaIjevanju raziskuje
garjev do kapitalistov^ Vedno^Sblip111'1^’ Z,lastl prem<> naihiDi«	0 globlje Prodiranje do novih
žil, ko so najbltfj*e * že' izč^a0	do novin
vsega tega se ni čuditi a« “ P h’ Plsec zaključuje: «Spričo
interesno nasprotje med’ kapiStMn^ ,nob.enem P°dročju ni v rudarstvu in nosehe, ,Ptt ln delavci tak° ostro kakor
težijo iz posebni? razlogov r^oriščan^rm?6™0^'’^ bar°ni oremocarii na iv f K izkoriščanju nad povprečno mero,
njihova sredstva za odpor°proU pod£tnTkom° Kdo^ kSo
SmoLikifn!1 md^ doživimo dobro organizirano 'stavko v premogovnikih na mednarodni osnovi z večmesečnim tra-lanjem... Kaj bodo naši modri državniki ukrenili, da se ognejo tako usodnemu položaju?... Preteče nevarnosti za dmžbo ni moč odstraniti z zatiralnimi ukrepi, marveč le z gospodarsko preobrazbo... Končno se bo pokazalo, da je učinkovito e sredstvo - seveda le s pogojem, da ga bodo izvedli odločno in pošteno delavskemu razredu v prid: podržavljene premogovnikov To podržavljene bi razmere vsilile novodobnemu proizvajalnemu načinu kot sredstvo, da si podaljša življenje in z njim bi kanila prva kaplja resnično socialističnega olja v mehanizem novodobne družbe. — Dosedanje socialne reforme nimajo nobene socialistične poteze... Državni monopoli niso socializem, marveč so samo določena oblika obdavčenja v državnih železnicah ne tiči nič več socializma kakor v ka-valeriji, delavsko zavarovanje je le novodobna podpiranja revežev.
(Se nadaljuje)
?REDoI£,1VO: TRaT “ ^ MGNTfeCOHI 8 h. TELEFON 93-808 ln »4-638 - Poštni predal 569 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo 1 II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vn»nr», « letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založnlštvo trlaškega tl.ka Trst ll 5374 - Za SL ADIT. DZS, LJublj^a, slaT t« 8/L
150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine se’
telefon 22-207, tekoči račun pri
tednu 30 din, mesečno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din. 2.400 din za leto 1965. —
Narodni banki v Ljubljani 600-14-60386 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski _____ _______ _	_
naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubhllcita Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja"’ln"“tiska“založnlStvo tržaške potiska" Trst