Fosaiucizne Številke« Ha v a d ra e Din 1*—s, oh nedeljah O in 1*50»
»TABOR- izhaja vsak dan, rarvea
oe.deij« in praznikov. oU Iti uri • datumom naslednje;*« dne ter atam*
mesečno po pošti D 12' 50, x> ino-
temjlvo D 20 50, dor.tavljeo na don-»> M*—, na izkaznice D \2'5d maerati p® dogovoru.
Naroča »e pri opravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva v lica štev* 4»
Knjižnica liceja
. a W §!£I$R5"
«zAUiwB*W®
r*oamezttszcse St Kavo dej« Dša	I*-—,
ob nedeljah Din 1*50. ukednistvo M , nw
oceu. Jurčičeva vL it. 4* L and* stropje. Telefon inJciruri*. ZL 276, UPRAVA «e nahaja v .faečičcvi alici St ^ pritličje, desna. Telo* fon £*, 24« *■ SH.S po:1tn«Mcavni račun fteo. ll,7K7
Na naročil* bran deeuvja ae n«
•aina,	RakopiaJ m na vračajo-
SS5S£SSSSSSSSSSS5S^SSSSŽS5B^SS!SESSSE2SES^^^£SS555SŠSS^SSS^S55Si25E5E5!?^??
Leto: V.
FrancosVo-slovanska
alijansa.
Maribor, 2. jamarja.
Pred nekaj dnevi je bila. med Francijo in Češkoslovaško sklenjena zavezniška pogodba, ki je vzbudila v vsej evropski javnosti nenavadno pozornost. Pogodba je v Italiji, na Poljskem, deloma tudi Y Angliji in Nemčiji izzvala strahove, ki se očividno ne morejo tako hitro pomiriti. Prihodnje dni se vrši v Beograda konferenca Male' antante. Ker je češkoslovaška, sicer najagilnejšf član Male antante, v glavnih smernicah mednarodne politike vezana na Jugoslavijo in Romunijo, je gotovo, da dr. Beneš ni sklepal pogodbe brez predhodnega sporazuma s Svojimi zavezniki. Pričakovati je tedaj, da se bodeta na beograjski konferenci pridružili Češkoslovaški tudi Jugoslavija in Romunija, katerih vsaka ima že s Francijo separatne pogodbe. Med Malo antanto in Francijo bo nastopila ozka alijansa, ki bo za razvoj srednjeevropske in Vzhodnoevropske politike velikega po-imena.
Če čita mo komentarje, ki so jih polni inozemski listi, vidimo, da je imperijali-zem zadet v živo. Pogodba med Češkoslovaško in Francijo je namreč vseskoz »mirovna, zato tudi ni tajna. Francija se zaveže, da bo z vso svojo močjo ščitila in branila tisto stanje, ki je nastopilo v Evropi po podpisu mirovnih pogodb v Saint-Germainu, Trianonu, Versaillesu in Neuillv. Da se zasigiu-a mir, se sklene obrambna zveza. Mednarodnim obveznostim se pribori vsa veljava. Društvu narodov pa ponudi popolna podpora. Na podlagi skupnega sodelovanja se prione $ smotreno ekonomsko obnovo Evropo.
Jasno je kakor da leži na dlani, da bi revizija mirovnih pogodb ustvarila nov kaos, kor bi spontano izbruhnila vsa prejšnja nasprotja in bi prišle v konflikt najrazličnejše zalite,ve, ki sc ne dajo rešiti z nikakim sporazumom, najmanj pa z novimi Wilsonovimi točkami. Obramba mirovnih pogodb je tedaj obramba miru in najjačja zavora novih imperialističnih stremljenj. Na nji je zainteresirana Francija, od nje zavisi kon solidaoija naših držav, ki so mednarodno-prav no zavozljane z mirovnimi pogodbami.
Ni tedaj nič nenaravnega, če se je faktična alijansa s Francijo položila na pravno in na široko podlago. 8 tetn je prenehala možnost, da bi bila francoska politika izolirana; ta alijansa pa je tudi prekrižala številne imperialistične račune. Habsburgovei in Hohenzollerci so že do zdaj uvidcvali, da so njih nadejc skrajno meglene; poslej so fantastične in Pi več ripa, da bi bile realizirane. S tem jo madžarska politika zadeta v živo. Tudi v Sofiji bodo morali računati, da je neuillska pogodba ne le za Jugoslavijo, ampak tudi ze češkoslovaško im Francijo: noli nie tangere!
Silno prizadete se čutijo na CJuirlria-lu. »Giornale d’ Italia« piše, da si je Francija zagotovila absolutno nadvlado y Srednji Evropi in na Balkanu. Italija pač nima ničesar proti temu, da se srednja Evropa zaščiti pred raznimi avanturisti, hoče pa zavarovati svoje interese na Jadranu. »Moudo« je mnenja, da je Mala antanta postala sijajen izraz fran-fcosko-slovnnske moči, ki predstavlja absolutno hegemonijo v Evropi. »Idea Nacionallc« misli, da je italijanska politika s to pogodbo ogrožena zlasti v Beogradu in Atenah.
Povratek Venizelosa na Grško nudi jamstvo, da sc bo tudi Grčija orientirala
Hlarabor, četrtek 3. januarja 1924.
Številka:
Ponesrečeno opravičevanje Bolgarov.
Nova provokacij« v Oficljolriem teksta govora gosp. Cankova..
Beograd, 2. januarja. (Izv.) Znani teljske odnošaje s Srbijo(l), vendar pa govor bolgarskega ministrskega predsed- ga Beograd noče. Radi tega mora bolgar-nika Cankova v sobranju se je v tukaj- ska vlada zahtevati, da*ss z bolgarskimi šnjih političnih in vladnih krogih ostro podaniki v Jugoslaviji odslej drugače komentiral. Radi tega je prosil bolgar- postopa, kakor pa dosedaj. Bolgarski ski poslanik v Beogradu, g. Makarelski narod vMacedoniji je upravičen, da zah-zunanjega ministra dr. Ninčiča za spre- teva zase bolgarsko svobodo in bolgarske jem, ki mu ga je ta dovolil. Vendar pa pravice. Čc bo Jugoslavija Macedoneem ga ni sprejel osebno, temveč njegov po- priznala njih pravice, se 'bodo odnošaji močnik, g. Panta Gavriloviič, kateremu je med obema državama takoj izboljšali. — bolgarski poslanik predložil besedilo go- Ministrski svet jo včeraj o tern razprav-
vora g. Cankova, seveda v taki stiliza- l.jal, vendar pa ni storil še nikakih skle- j več krajih prekinjen. Na mnogih progah clji, ki ugaja bolgarski vladi in ne bi pov, ker naš poslanik v Sofiji, g. Rakič, j je že 4. dan ustavljen vsak promet. Te-mogla izzvati kakega konflikta. Bolgar- ki je bil nujno odpoklican v Beograd, lefonske zveze so mestoma prekinjene, ski poslanik Makarelski je včeraj pouov- radi prometnih ovir, ki so nastale radi 1
no prosil za sprejem pri ministru zuna- snežnih metežev, ni mogel dospeti. Nje- »Neuer Wioner Tagblatt« pri nas prepo-njih zadev, vendar pa ga ta ni mogel gov prihod, se pričakuje za danes zvečer.	vedan.
sprejeti, ker je bil zaposlen v komisiji za V poučenih krogih se zatrjuje, da se bo Beograd, 2. januarja. (Izv.) Ministr-rnzvrstitev uradništva. Tekom včeraj- takoj po njegovem prihodu sestal mini- stvo notranjih zadev je ukinilo poštni de-šnjega dne je dospelo poročilo našega strsfoi svet na dvoru pod predsedstvom bit dunajskemu »Ncnes Wiener Tagblatt« poslanika v Sofiji, g. Rakiča, ki je poslal kralja ter sklenil o tem, kako stališče ker piše proti interesom naše države.
gocencsti. Tatu so karabinijeri prijeli in' zaprli v tamošnji. vojašnici. V nedeljo zvečer pa je masa naroda z mestno godbo na čelu, vdrla v vojašnico, umorila ujetnika s sela rami ter nato truplo vlekla po ulicah na glavni trg, kjer ga je na grmadi zažgala. Vlada je radi tega dogodka uvedla obširno preiskavo ter poslala v Avezzano posebno komisijo, da izsledi krivce.
VELIK SNEG NA MADŽARSKEM. '
Ukinjen promet.
Budimpešta, 2. januarja. Snežni 'metežd še vedno trajajo. Promet je na
f avtentični tekst Cankovega govora. Med naj zavzame naša vlada napram tej naj- < drugim vsebuje ta govor pasus, v kate- novejši bolgarski provokaciji, rem pravi, da Bolgarija sicer želi prija-
Novoletaa razmotrivanja dr, -Beneša.
Višek evropske parlamentarne iri ustavne krize v 1. 1324.
Atentatorju Rajiču znižana kazen1. ■
Beograd, 3. januarja. (Izv.) Kasa-oijsko sodišče je ugodilo prizivu atentatorja Rajiča, ki je izvršil atentat na ministrskega predsednika Pašiča ter zniža-
lo prvotno odmerjeno kazen 20 let na 16 Praga, 2. januarja. Včerajšnja bo rešeno vprašanje mednarodnih dolgov. ]et.
»Prager Presse« je objavila novoletni	Dogodek izredno važnega pomena bo iia-
članek češkoslovaškega zunanjega mini-	stop delavsko vlade v Angliji, tudi če ta,	športnega	sveta,
sira, dra. B e n e š a.-Minrster pravi, da je	vliiuJ ne bi bila dolgo na krmilu.	j	Pariz, 2. januarja.	Včerajšnja (SO-
v letu .1324. računati s pomenljivimi od- Da'je sklepa dr. Beneš, da ho v letu gometna tekma med nfeniškim' športnimi ločitvami. Tako se mu zdi verjetno, da bo 1924 evropska parlamentarna iti ustavna klubom »Jena« in francoskim športnimi tekom novega, leta priznana sovjetska	kriza dosegla svoj višek, premagana pa
Rusija tudi de 5ure, kar pa še nikakor	bo le deloma. Svoja razmotrivanja ken-
ne pomeni, da bo politični in gospodarski	čuje s povdarjanjem1 pravkar sklenjene
problem Rusije rešen. V reparacijskem	francosko-češkoslovaške pogodbe, ki po-
vprašanju pričakuje dr. Beneš začasno	meni zgolj novo etapo na potu k evropski
kiuiom »Eedstar« no z 9:2.
je končala neodtoče-
Amerlkauslii optimist.
London, 2. januarja. Newyorški po-rešitev, definitivo rešitev utegne pospe- obnovi, kakor si jo želi češkoslovaška, ročevalec »Timesa« piše, da se novoletno Siti izid volitev predsednika Zedinjenih Pogodba je važnega pomena za bodoč-držav ameriških, ker od tega zavisi, kako nost srednjeevropske politike.
Promet obtičal v snegu in mrazu.
Beograd, 2. januarja. Snežni meteži, urnem naporu s pomožnimi lokomotivami ki vladajo že par dni, ogrožajo ves pro- spravili na riajbližje postaje. Po cestah met v Srbiji in Vojvodini. Na glavnih leži po 3 m in še več snega, tako, da je progah se promet z vsemi močmi m silo vsak promet nemogoč. Iz Bolgarije zad-se vzdržuje, vendar pa imajo vlaki veli- n ja dva dni ni dospel noben vlak. Tudi ke zamude. Najboljša je še proga Zag eb na Donavi je ves promet radi snega u-	Vprašanje	grško	dinastije.
Beograd, vendar pa so tudi tu velike stavljen. Pri Novem Sadu je Donava po- . ,	„	.	.	.	,	.	.	,
težkoče. V Srbiji je več osebnih vlakov polnoma zamrznila.	., e“e, -. januarja, Repubh anski icB
obtičalo v »nego in so jih šele po več-	j	hberalni poslanci so na posebnem sestan-
‘ kn dogovorno sklenili, da bodo na prvi
poročilo trgovinskega tajnika Hooverja izraža zelo optimistično. Splošen gospodarski položaj se bo po njegovem prepričanju tekom' letošnjega leta izboljšal1, zlasti ker se bodo pričela v kratkem pogajanja v svrho rešitve nemškega problema, ki ga označuje kot največjo nevarnost na svetovnem gospodarskem polju.
OSTAVKA GRŠKE VLADE. Pariz. 2. januarja. Glasom poročil,
seji parlamenta predlagali, naj se grška
ki jih je sprejel »Pet.it Journal«, je celokupna grška vlada podala ostavko.
NEMČIJA V OBUPNEM POLOŽAJU. Stresemann hvali Mussolinija.
Rim, 2. januarja: V razgovoru z do-
uradništva, niti izplačevati podpor za dinastija odpravi. Ortodoksni liberalci brezposelne. Mussolinijev govor v itali- h*1 so v nasprotju s tem sklepom storili jamskem senatu je napravil v Nemčiji ze- sklep, da počakajo prihod Venizelosa. lo dober utis in mu je nemška vlada po-	BORZA
sobno hvaležna za njegovo izjavo, da bi
bilo brezsmiselno reševati reparaci j ski	C u r i h, 2. januarja 1924. (Izvirno),
problem, prodno je Nemčija v položaju,	Predborza. Pariz 29.-0,	Beograd 6.50, Lon«
da more izpolniti prevzete obveznosti.	^on 24.78, Praga 16.70,	Milan 24.75, New-
york 571.75, Dunaj 0.008075, žig. krone pisnikom »Messagora« je izjavil nemški CERKVENI TAT UBIT IN NA GRMA- 0.008075.
zunanji minister dr. Stresemann mod dru-	Dl	ZAŽGAN.	Zagreb,	2. januarja. Pariz 4.485—4.55
gim, da je položaj Nemčije tako obupen,	R i m, 2. januarja. Minulo soboto je bil Švica 15.52—15.605, London 3.843.87, Du-
da je resno računati s tem, da v krat- izvršen v župno cerkev v Avezzanu vlom naj 0.1239—0.1259, Praga 2.59—2.62, Milan kem država iie bo mogla več plačevati ter ukradenih več posod in drugih dra- 3.84—3.87, Newyork 88.30 —89.30.
od Balkana italijanski vpliv. Francija prnm Rusiji. Poljakom ni vseeno, kakšna slovaki, Jugoslovani in drugimi manjši« niti ne sanja o tem, da bi si pridobila na bo ta politika, zlasti pa, ker se v pogodbi mi narodi. Znači trdno voljo novih dr-B alkan n kakšne teritorij akne pridobitve, ne omenja zaščita reške pogodbe.	žav, da zat.ro vsako nepošteno, proti njih'
dočini Italijo neprenehoma skomina po	Anglija sc čuti prizadeto, ker je v obstoju naperjeno politiko. Pomeni
vzhodni	jadranski obali	in	popolni	bege-,	vprašan ju mirovnih pogodb izgubila li-	stremljenje, da se na	sedanjem stanju
moniji nad	balkanskimi	državami.	Itali-:	nijo in ne ve, kako bi naj izglodala revi-	branijo mirovni ideali	Franclje iri slo-
ja tedaj čuti, da se rušijo zračni gra- zija, ki jo teoretično dopušča in kako bi vanskih držav. Odpira pa audi vrata novi dovi njenega iroperijalizma v Srednji revizijo spravila v sklad a mirovnimi politiki z Rusijo.
Evropi in na Balkanu!	.težnjami, saj je vendar jasno, da se ko- Z ozirom na to je beograjska konfe-
Da niso Poljaki zadovoljni, to je pri- maj nekoliko zaceljenih ran ne sme odpi- rcrea Male antante važnega pomena za pisati ljubosumnosti na češkoslovaško, rali iznova, da nc izkrvave.	vso našo zunanjo politiko. Bolgarija so
O vprašanju bomo spregovorili šepamt- • V bistvu ni franoosko-češkoslovaška je razgalila v pravem trenutku; uverjeni no. Treba pa je opozoriti na to; Alijansa alijansa nič novega, temveč pomeni kon- smo, da bo slišala iz Beograda jasno iif med Malo antanto iti Francijo pomeni, sekvetno izvajanje onih načel, xi so krepko besedo!
5r. smer Malo antante. § ,tej» jo od\rjnJefl j da bo Erupcija youila novo politiko pa-,- Francoze že med vojno zbližale s Čeho-
Politične vesti.
* Demokratje in opozicijonalni blok.
[Nasproti vsem vestem, da je demokratska stranka zašla med federaliste, so u-gotavlja z merodajne strani sledeče: Ni-ikdo, prav nikdo v demokratski stranki ne misli na opozicijonalnl blok, ki bi bil »grajen na koncesijah demokratske stranke, kakoršne zahtevajo federalisti. Da bi demokratska stranka pristala na ■pr. ria zakonodajne avtonomije, ne more biti niti govora. Dosedaj manjka torej vsaka osnova za opozicij onulni blok
* »Zmagujoči avtonomizem«. Kar smo prerokovali, se je zgodilo. »Straža« irf »Slovenec« slikata demokrate radi Ma-rinkovičevega načrta o samoupravah kot spokorne grešnike, češ, da iz centralistov postajajo avtonomisti. Zares zanimivo: Oba lista zamolčujeta seveda svojim če-stitimi »bravcem«, da je demokratska Stranka že od svoje ustanovitve zastopala stališče široke dekoncentracije uprave In da je Marinkovičev načrt izdelati popolnoma v duhu strankinega programa. Dalje zamolčujeta oba lista, da je bila demokratska stranka tista, ki je v boju z radikalci izvojevala v ustavi določbe o oblastni in srezki samoupravi, ki sedaj končno tudi pri nas stopajo v živijeuje in da je Marinkovičev načrt le nadaljna e-tapa v razvoju upravne dekoncentracije. »Straža« še povrh prav hudobno slika samoupravne korporacije kot stvore, ki »plohi nimajo nobene samostojnosti, češ da si niti svojih proračunov ne morejo postavljati. Temu nasproti moramo kon-statirati, da zakon o oblastni samoupravi od 26. apr. 1922 v svojem čl. 2 Izrecno pravi, da spadajo v področje oblastne samouprave 1. oblastne finance: a) določanje oblastnega proračuna, b) razpolaganje z oblastnimi davščinami, ki se dajo oblastim1 na podstavi zakona za kritje Oblastnih razhodkov. In Marinko-vičcv načrt predvideva v tem pogledu Ce-|lo kolikor mogoče široko polje za finančno poslovanje oblastnih samoupravnih (teles. »Straža« torej vedoma laže, ko piše, da »ustava izključhje samostojno bi (kotiranje oblasti«. Iz vsega se pa vidi sa-fmo eno: jeza klerikalcev, da so z uvedbo oblastnih in srezkih samouprav za večno pokopane njihove nade na uresničenje meglenih avtonomističnih načrtov.
* Sehauerjeve sofistcrije. Gospod ISchauer se je v svojem celjskem lističu
( obregnil ob našo lepo narodno manifestacijo proti radikalsko-nemškim poli-;tičnim' kupčijam. Pravi, da je bila to j.protinemška demonstracija ter da ima-po Nemci pravico dobiti tiskarniško kon-[fcesijo za Maribor in' prenesti potem celjsko tiskarno tja. Sklicuje se na to, da je pa časa Avstrije bila v Mariboru tudi (Slovenska tiskarna. Prijatelj Schauer, .le počasi: 1. shod ni bila demonstracija jproti Nemcem, ampak proti njihovemu (tajnemu »kšeftanju« z radikalsko vlado, likatero tudi g. Schauer s svojim glaeo-|Vanjem podpira, 2. Koncesijo za tiskarno 'mora vsakdo skusiti dobiti legalnim' poetom z vlogo na pristojno oblast, in ne potom tajnih kouventiklov preko naših Itukajšnjih oblasti, ki so za to kompetentne, naravnost od vlade, kakor so to jisknšali dr. Orosel in consortes potom' [Schauerja. 3, Je Maribor že danes pre-(fttasičen s tiskarnami, ki lahko zadostijo jvsem obstoječim potrebam, in je torej jte gospodarskih razlogov nedopustno, da Nee izda še nova koncesija, pa bodisi komurkoli. 4. Maribor v Avstriji ni bil na [državni meji. Da je to bil, bi avstrijske :oblasti nikdar ne bile dovolile ustanovitve slovenske tiskarne — iz državnih razlogov. Isto velja tembolj danes, ko je Maribor obmejna postojanka in ko je v
' m jem polno renegatskega elementa, ki [tajno Se vedno konspirira z avstrijskimi Nemci. Saj so na prireditvah maribor-jskih takozvanih Nemcev stalno gostje (razni Nemci iz Gradca, zlasti tudi nem-!ški buršaki, o katerih je znano, da v Gradcu neprestano tujejo proti naši dr-jžavi in imajo tam razne iredentistične (Organizacije. Slovenski shod je torej tu-;<!i z državnega stališča obsodil vsakoršne [koncesije radikalskega režima našim 'Nemcem in renegatonr in bodo Slovenci [to vedno storili tudi v bodoče, naj bo gospodu Schauerju prav ali ne. On lahko svojo celjsko tiskarno premesti, ako hoče,, v Lj.ubljano„.y Kočevje, y- Skoplje
ali Gjevgjelije; fiova nemško tiskarna v Mariboru pa bi bila težko oškodovanje naših gospodarskih in državnih interesov.
"* Prerano veselje. S satanskim veseljem so hrvatski blokaški in slovenski klerikalni, narodnosocijalni in radikalni listi naznanjali razpad demokratske stranke, ker je Pribičevič odstopil kot član glavn. odbora in zahteva sklicanje strankinega kongresa, ki naj določ: taktiko in' smernice za bodočo politiko stranke. Lahkoverni nasprotniki so videli v tem že afront g. Pribičeviča proti Davidoviču in v duhu so se ve veselili razpada stranke itd. No nedeljska veličastna demokratska manifestacija v Zagrebu jih je mertda vendar spametovala. Pričakovali so, da bo Pribičevič javno nastopil proti Davidoviču, pripovedovali so, da je šel Mrpnnkovič v Zagreb kot mandatar Davidovičev, da se bo Pribi-čevič izrekel proti Marinkoviče vem načrtu o samoupravah in da bo prišlo do ostrega konflikta. Ničesar od tega seveda ni bilo. Pribičevič n,i nastop'1 proti Davidoviču, je odobraval Marinkovičev načrt in’ zborovalci so burno pritrjevali Pribičevičevemu in	Marin kovačevemu
govoru. Mogočno je bilo manifestirano edinstvo stranko. Kaj ne, kako žalostno?! Za cele tedne bi bilo hrane dovolj za blo-kaške, klerikalne in radikalne liste, sedaj pa — nič. Ti grdi demokrati!
* Zoper napredni blok so stalno napenjali svoje največje kanone gospodje voditelji SKS. Sedaj so ti gospodje skupno z N TIS, NSS in NNS napravili konzorcij za skupen dnevnik in zadnja številka umrlih radikalskih »Jutranjih Novosti« je z mefistovskim obrazom naznanila ustvaritev naprednega bloka — proti demokratom. Za to je torej šlo! Živela SKS v bloku Jadranske banke!
* Razmejitvene korekture pri Stom-bolji in tozadevno pogodbo med našo državo in Romunijo je romunska zbornica v svoji seji 30. dec. sprejela z 125 proti 15 glasovom.
* Za naše narodne manjšine v Avstriji in Italiji. Iz Beograda poročajo, da namerava vlada napraviti na Dunaju de-maršo v svrho varstva in zaščite slovenskih narodnih manjšin na Koroškem in hrvatske na Gradiščanskem, katerim je Avstrija po določbah mirovne pogodbe zavezana dati kulturne, politične in gospodarske svoboščine. Zahtevala bo predvsem enakopravnost manjšin pred zakonom ter priznanje pravic glede šol, vere in tiska, ravnopravn-ost jezika pred sodišči, itd. Tudi se ‘baje sestavlja v zunanjem ministrstvu tekst prijateljske note italijanski vladi glede zavarovanja in zaščite riacijonalnih. kulturnih, političnih in gospodarskih koristi jugoslov. manjšine v Istri in na Goriškem.
* Mussolini zopet rožlia. Iz ItSma zopet prihajajo poročila, da Mussolini vztraja na aneksiji Reke in jo lioče že tekom januarja izpeljati.
— Smrtna kosa. Dne 31, dec. 1921 jc umrl ob 22. uri v celjski bolnišnici g. Fr. Zuža, trgovec iz Mozirja v 60. letu starosti. Zapušča hčerko edinko, ki je poročena z g. dr. Novakom, dež. sod. svetnikom V Celju. Naše sožalje,
— Društvo intelektualcev za Slovenijo se je v soboto ustanovilo v Ljubljani. Njegovi cilji so: v zvezi z enakimi društvi drugih narodov in držav delati za izboljšanje gmotnega položaja intelektualcev, zaščita njih interesov napram kapitalizmu in mednarodnemu pokretu ma-nuclnih delavcev, in končno propaganda pacifističnih teženj. Predsednikom1 društva je izvoljen vseuč. prof. g. dr. Pi-t tirnic.
— Iz državne službe. Geometer I. razr. F. Čuden jc premeščen iz Slov. Gradca . Ljubljano.
— »Taksni irf pristojbinski pravilnik« je objavil Uradni list v svoji št. od 31. dec. 1923. Interesente opozarjamo!
— Krhanje v Jadranski banki. Odstopil jc podpredsednik in' upravni svetnik Jadranske banke g. Ivan Knez iz Ljubljane, ki noče nositi odgovornosti za zavod in za početje Ažman-Kamenaroviče-ve klike. Opctovano je skušal doseči sanacijo Tazmer, ki tirajo zavod v propad. Kor se mu ni posrečilo, je izv.ajal.kon-spk.veiioe,	*'•	•	--v.	s	j
— Za novo leto je bila. v vseh ministrstvih izvršena velika redukcija uradni-štva. V vsakem je bilo odpuščenih po 250 do 300 uradnikov. Vsak je dobil kot odpravnino dvomesečno plačo.
— Proti zakonu o taksah pripravlja Zveza gostilničarjev iz cele države veliko akcijo. Demokratski poslanec Slavko Dukanac je naprošen, da izroči vladi memorandum zveze.
— Prošnje strelskih in sokolskih društev za izdajo vojaškega orožja in muni-cije. Ministrstvo vojne in mornarice u-gotavlja, da se često obračajo nanj potom armijskih oblasti strelska in sokolska društva s prošnjami, da bi jim izdalo vojaške puške in munieijo. Ministrstvo bi se sicer rado odzvalo tem prošnjam, vendar pa obstoječe zaloge ne dopuščajo izdajanja vojaških pušk in municije v te svrhe. Da izostanejo v bodoče tozadevne prošnje, katerim ministrstvo ne more ugoditi, se opozarjajo na to vsa obstoječa strelska in sokolska društva.
— Propagando adventistov, verske sekte, ki ima v Beogradu in Novem Sadu par tisoč pristašev, je minister za vere prepovedal v celi državi, ker je proti ustavi in vera ni priznana v naši državi.
— Sneženi zameti v južnih krajih.
Zadnje dni je v južnih krajih zapadel debel sneg, ki onemogoča po nekod vsak promet. Železniška zveza z Bolgarijo je popolnoma prekinjena. Telefonske in brzojavne proge so na mnogih mestih pretrgane. V Novem Sadu je povzročil sneg in narasla voda pri zgradbi novega mostu ogromno škodo, ki se ceni nad 1 milijon dinarjev.
—*Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domačo sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736
— Kako se godi našim v Istri? Tržaška »Edinost« poroča iz Kanfanara v, Istri sledeči, naravnost neverjeten slučaj: Kan-fanar je popolnoma hrvatska župnija, vendar pa so ji postavili za župnika Italijana, ki ne zna hrvatski. Mož je začenjal takoj izganjati narodni jezik iz cerkve. Za božične praznike pa je dobil od ordinarijata nalog, da mora propovedati hrvatski in pustiti tudi peti in moliti hrvatski. To je pač vernikom poročil, a na tihem je povabil fašiste, ki so vdrli pri polnočnici v cerkev, izgnali hrvatske pevce in naročil trem! gosppdičnam, da so začele peti v italijanskem jeziku. Seveda je ljudstvo takoj ogorčeno zapustilo cerkev, ker se je isto ponovilo na Ro Žič, jo bila cerkev prazna. Kdo torej dela proti veri?!
— Priznanje stnrokatoliške cerkve. — Kakor znano, se jc takozvana hrvatska narodna cerkev svoj čas potegovala za priznanje v naši državi, a ji jo vlada pri-znanjc odrekla. Po starih še veljavnih zakonih pa je v bivših deželah Avstro-Ogrske še vedno veljavna takozvana sta-rokatoliška cerkev. Ta je sprejela v svoje okrilje pripadnike hrvatske narodne cerkve in so nato obrnila na beograjsko vlado, da jo prizna kot versko organizacijo v smislu zakonov. Vlada jo je v smislu čl. 12 ustave morala priznati.
— To jc ono pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Follcrjevega Elza-fLuida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bodo gotovo rekel:	»To je ono pravo!« Jo veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene naliod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-nate ali 1 spccijalua steklenica s pakova-njem in' poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali l2 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko.
— Originalna posledica proliUdcijskega zakona v Ameriki. Kakor znano, obstoja v Zedinjenih državah zakon o prepovedi pitja alkoholnih pijač. V občini Bellport na otoku Long Island pri Newyorku je imel zakon izreden uspeh. Odkar so ne sme točiti alkohol, se jo pokazalo, da je občinski zapor postal popolnoma nepotreben in je bil te dni inventar prodan na dražbi za 50 dolarjev nekemu črncu,: ki si bo. ,y, njgmi ffljcodili — kurfiiiL y, v
Naraplje pri Ptujski gori. Na Štefanovo se je vršila v naši šoli izvrstno u-spela in dobro obiskana prireditev v prid ubogim otrokom. Bila je to prva prireditev take vrste pri nas. Ker gotovo tudi gmotni uspeh ni bil nezadovoljiv, upamo, da ni bila ta prva prireditev tudi ™ zadnja. Na svidenje torej!
Srb: ka pravoslavna cerkvena opšti-na v Celju priredi dr,e 26. in 27. jan. tl. v korist zidanja svoje cerkve »Svelosav-sko besedo« s sledečim vsporedom: dne 26. tm. ob 21. uri koncert z igro v veliki dvorani hotela Union, dne 27. tm. ob 11. uri proslava sv. Save v veliki dvorani Nar. doma. Vsa celjska društvo se prosijo, da sc ozirajo na. to prireditev.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Celje, priredi v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v soboto, dne 9. februarja tl. II. železničarski ples v korist onemoglim železničarjem, njihovim vdovam in sirotam.
Silvestrov večer v Celju je poteke] vsled treznosti in razsodnosti slovenskega prebivalstva sicer mirno, toda pod oboroženo zaščito nemško - riacijotialne kolonije. Nemško renegatski pridobitveni krogi, ki živijo izključno od slovenskega denarja, so obhajali pod patronuneo sedanje tnrško-nemške vlade v hotelu limon’ svoj Silvestrov večer m d navidezno nedolžno firmo Ma.nnergesangvereina. Alarmantne vesti iz Maribora in cnoduš-ni odpor vseh slovenskih strank so iz-premenile na večer celjsko mesto v taborišče. Ugotovilo se je na slavnosti le malo Nemcev; vse varnostne odredbe so veljajo torej v prvi vrsti onemu gnusnemu renegatstvu, ki se favorizira očividno z isto vnetostjo pri narodnih nasprotnikih, kakor tudi v lastnih naprednih vrstah. Demonstrativno veličastna je bila udeležba na Silvestrovem vorerii, ki ga jo priredil v Nar. domu 'celjski Sokol. Vsled pomanjkanja prostora je moralo mnogo občinstva oditi. Dogodkom na ulici je bilo razpoloženje slavnostno irf vzneseno. Nastopili so člani in cianide Sokola z dovršenimi vajami, člani mestnega gledališča so vprizorili dobro nspcio igro, vrstili so se šaljivi nastopi, petje in godba, dokler ni prekrasna alegorija br. Benčana končala staro in1 otvorila vrata novemu letu. Ob polnoči je nagovoril občinstvo v« jedernatih besedah starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Krašovec. Klerikalci so obhajali svoj Silvestrov večer pri Belem volu, socijalisti pa pri Zelenem travniku. Na novega leta dan' je bilo mesto mirno, splošno ogorčenje je pa vladalo nad postopanjem sedanjega režima, ki tako skrbno čuva nemške re-negate v obmejnih krajih.
Celjski mestni šolski svet ima dri« 2. tm. izredno sejo, v kateri se bodo razpravljali nekateri disciplinarni slučaji iz obeh meščanskih šol.
Beležke.
Kako se pri Pas modernizira uprava.
Arna, kako mu ovo ide?
»Politika« prinaša sledečo pikantnost: Od g. Ante Grbe, krojača iz Prizerna, sem dobil nastopno pismo: Z zadnjim ukazom! je ministrstvo notranjih del imenovala za policijska komisarja dva moja pomočnika — onega v Prizrenu, drugega v macodonskem! Nogotinu. Jaz, ki sem mojster, som se obrnil do g. ministra, da me imenuje za strezkega načelnika kje na jugu države.
Seveda, mojster ima, prav. Le tako dalje, pa bo kmalu rešen problem Južno Srbije.
»Balkan« si jc dno 29. m. m. privoščil naš »Tabor«. Naprtil nam je vso grehe »Koroščevih Slovencev«, ker smo mi po njegovem' »poznavanju« Slovenije Koroščevo glasilo. Roči moramo, da že dolgo nismo čitali tako debelega vica. Ker ne poznamo balkanskih navad, ne moremo reči, ali ni glasilo miloličnega g. dr. Voli-zarja napravilo to šalo zaradi Novega leta: pri nas brijejo norce I. aprila, pri »Balkanu,«, pa okoli .31, decembra
Mariborske vesti.
Maribor 2. januarja 1924.
V novo leto.
Zopet je zatonilo eno leto y večnost, neskončnost. Slovo je bilo veselo in žalostno. Silvester 1923 po Kristusovem rojstvu, se je po starem običaju tudi tokrat primerno proslavil. Za slovo je poslal prav pošten mrazek, ki so ga eni z veseljem pozdravljali, drugi pa s strahom; pričakovali. Toda sv. Silvester se zato malo briga. Cele dneve in tedne prej je že na vseli koncih in krajih pripravljal, da se kar najsijajnejše poslovi.
V našem Narodnem domu se je že ob ranih večernih urah gnetlo staro in mlado, da se pod okriljem Sokola poslovi od starega leta, ki si splošno ni pridobilo hvale in priznanja za to, kar nam je prineslo. Klub temu pa je bilo slovo prav veselo. Kako pa tudi ne, saj je Sokol poskrbel, da je prišlo staro in mlado na svoj račun. Mnogo je pripomogel h krasnemu moralnemu in gmotnemu uspehu nastop naših gledaliških umetnikov, ge. Mitrovičeve, gdč. Savinove in Petkove ter gg. Rasbergerja, Tovornika in Kosiča, ki so želi za svoje izbrane točke cele salve ovacij. Višek večera so nudile živo slike in alegorije Sokolov. Ko se je staro leto umikalo novemu, je spregovoril župni starosta br. dr. Pivko v pozdrav novemu letu.
Pa tudi drugod je prišel sv. Silvester Ha svoj račun. Socijalisti so ga proslavljali v Ljudskem domn in Gambrinovi dvorani, pa tudi v vsaki veliki restavraciji in zakotni gostilnici in kavarni so ga po svoje obhajali. Tu pri navadnem cvičku in črni kavj, tam tudi pri šampanjcu in moki. Pa to je zasebna stvar.
Mariborske ulice so bile vso noč pre-fcej živahne. Glasni in kričavi pasautje so se veselo guncali v novo leto. Vsekakor dober začetek. Ali bo tudi vse leto tako .veselo, brezskrbno, to je vprašanje, ki ga bo mogoče rešiti še le ob slovesu, j Kako bo novo leto? Vprašanje, ki si ga je sleherni zemljan stavil. Kaj nam bo prineslo? Mladina je več ali manj brezskrbna. Kar bo, pa bo. Uradništvo, zlasti državno s strahom gleda v novo leto. Koliko upov in nad je šlo po vodi v tainulem letu. Ali se bodo izpolnile letos? Kaj bo z draginjo? To so vprašanja, ki Has najbolj zanimajo. Odgovor na njo prepuščamo drugim.
—Q—
m Zaključek razstave g. Ante Trstenjaka. Včeraj je bila zaključena kolektivna razstava mladega akademičnega slikarja g. Ante Trstenjaka. Razstava je obiskovalce prepričala, da je g. Trstenjak imočan slikarski talent, ki ga čaka še .lepa bodočnost. Želimo mu, da bi dosegel iBvoje cilje in visoka umetniška strcmlje-jtnja, predvsem pa mu želimo Mecena, ki :'bi mu omogočil nadaljni študij v inozemstvu. — Kakor izvemo, je mladi umetnik prodal nekaj svojih slik. Razstava je bila slabo obiskana, kakor je v Mariboru že običajno.
1 m Povtrot. g. generala Maistra. Danes [je znani slovenski portretist g. Franjo [Sterle, akad. slikar in' vodja umetniške šole »Probude« V Ljubljani, dovršil tjportret g. generala Mnistrft.. Portret v [obsegu 75—CO cm je uspel v vsakem oziru. Barve so zelo izbrane, kompozicija pa jenotna in krepka, tako da pride obraz g. [generala v vsej življenjski pristnosti do v Iveljave. G. general je naslikan’ sede. 0-jzadje je podano v lomljeni rdeči barvi. {Vtis portreta je zd0 učinkovit in kaže, ;'da ga je slikala mojstrska roka. G, Sterle j'je svojčas portretiral tudi nestorja naših {pesnikov, pred dne\i umrlega Josipa jjStritarja. Portret g. generala Maistra si pe danes opoldan ogledalo več povabljenih gospodov, med njimi tudi gosp. P1.0f, jGvajc. Vsi so se izrazili pohvalno. Želeti jbi bilo, da bi si portret naročila mariborska občina kot trajen spomin na moža, ki de V velikih dneh naše zgodovine z or_ jjaško silo posegel v tok dogodkov ig s tem’ največ pripomogel k temu, da so je : Severna Slovenija neokrnjena priklopila -paši edinstveni državi.
1 m Mariborskim naprednim diletantom -jaVlja kulturna sekcija Orjune, da sc vrši v sredo dne 2. januarja 1924 ob osmi Ari v restavraciji Narodnega doma sesta-taek dramske sekcije. Kdor, iefiektira
Ha večje vloge, se mora sestanka sigurno udeležiti.
m Krajevna zaščita dece in mladine v Mariboru. Vsled ukinjen j a drž. okrožnega urada za zaščito dece in mladine v Mariboru, ki je opravljal v preteklem letu tudi zadeve krajevne zaščite, prevzema z dnem 1. jan. 1924 zaščitne zadeve za mesto in sodni okraj Maribor državna krajevna zaščita dece in mladine v! Mariboru. Na vabilo šefa oddelka za socijalno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani so se sestali dne 28. dec. 1923 zastopniki in zastopnice raznih oblasti, korporacij in humanitarnih društev in sestavili odbor, ki bo za naprej prevzel funkcije krajevne zaščite dece in mladine za mesto in sodni okraj mariborski. Predsednikom' je bil soglasno izvoljen na tem polju vedno nesebično in požrtvovalno delujoči g. viš. sodni svetnik Josip Stergar, podpredsednica gospa Olga Balo nova, tajnik nadučitelj deške šole IV. Martin Vodenik, blagajnik tiskar-niški ravnatelj Stanko Detela, odborniki pa večinoma zastopniki svojih uradov, oblasti, korporacij in humanitarnih društev, osebe, ki so in še vedno na polju zaščite dece delujejo. Stranke naj se v lokalnih zadevah zaščite dece in mladine odslej obračajo na odbor, ki je določil uradne ure dvakrat v tednu in sicer ob sredah in sobotah od 10. do 12. ure v pisarni tajnika nadučitelja M. Vodenika v deški šoli IV. v Samostanski ulici. Le ob tej uri bo strankam na razpolago tajnik ali kak drug zastopnik odbora.
m Deputacija mariborskih Nemcev pri velikem županu. V pondeljek dopoldne je sprejel veliki župan g. dr. Ploj deputa-cijo tukajšnjih Nemčev, ki se mu je potožila radi napada na Gotzovo dvorano iri onemogočitve nameravane nemške prireditve. V deputaoiji so bili poleg dr. Orcsla med drugimi gg. Nasko, vinski trgovec Pfrimer, hotelir Friedl irt mestni stavbenik Kifmann'.
m’ Ples nemških buršakov je policija, kakor znano, prepovedala, Buršaki so se zoper prepoved pritožili, vendar pa je višja inštanca — seveda proti pričakovanju — priziv zavrnila in' potrdila prepoved.
m Nemškj izzivaČl. Na novbga leta dan so prišli v neko gostilno v Kamnici štirje, z lovskimi puškami oboroženi gospodje. Brez vsakega povoda so začeli zabavljati čez državo, Slovence irt Grju-no ter bahavo naglašali, da bo vso Jugoslavijo hudič vzel. Ko je končno dvema Slovencema, ki sta sedela pri sosedni mizi, postalo zabavljanje preveč, sta gospode opozorila, naj prenehajo. To je bil seveda ogenj v streho. Zabavljanje sc je nadaljevalo. Ko sta nato Slovenca, dva železniška uradnika, odšla, so jima nemški zabavljači sledili ter ju na potu iz Kamice v Maribor napadih ju začeli pretopati in jima groziti s puškami. K sreči je prišla neka slovenska družba, ki je oba gospoda rešila iz rok objestnih nemčurjev. Kakor se je ugotovilo, je eden izmed njih nek Druzovič iz Rošpoha. Čudimo se, kako morejo oblasti takim' ljudem izdajati dovoljenje za nošenje orožja. Opozarjamo na slučaj pristojno oblast in zahtevamo, da se preišče in omenjenim' na primeren način dokaže, da smo še v Jugoslaviji. Dogodek sam na sebi pa je dovolj značilen za razmere v Kamnici, rta katere srno že opeto-vano opozarjali okrajno glavarstvo, ki pa doslej ni smatralo za potrebno, da s svoje stran; ukrene potrebno, da to gnezdo proti državnih rovarjev enkrat za vselej očisti. Upamo, da se to vsaj sedaj izvrši!
m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od
23. do 29. dec. 1923: Škrlatinka: ostalo 7, novih 3, ostane 10; difterija: ostal 1, o-zdravljen 1; norice: ostali 3, ozdravljen 1, ostaneta 2,
irt Državna loterija. Polovične iri če-trtinske srečke za prvi razred 7. kola (žrebanje 3. in 4. januarja) so dospelo naknadno in se izjemoma lahko dobijo še do sobote pri poštni blagajni. Igralci Prejšnjega kola se opozarjajo, da vsaj do sobote dvignejo dobitke onih srečk, ki so bile prodane pri tej blagajni.
m Izjava. Prejeli smo; Zvedelo 'še je, da hodi nekaj železničarjev v imenu, vseh železničarjev pri posameznih tvrdkah pobirat darove za božične praznike oziroma za fiovo leto. Vsi pošteni želez-
ničarji prosijo prt. tvrdke, da omenjene osebe takoj naznanijo policiji in postaji marib. gL kol. v slučaju, da bi se še predrznih pobirati take darove, ker niso od nikogar pooblaščeni irt beračijo le sami za sebe, ter s tem izpodkopujejo ugled vseh železničarjev. —■ Vsi pošteni železničarji.
m Kavarna Frankopan. Dnevno vsak večer kabaretni nastop znanega komika St. Keglevida, ki ves večer zabava smeha željno občinstvo. Začetek točno ob 10. uri — Kavarna Frankopan.
m Prošnja uboge vdove. Revna vdova z 2 nepreskrbljenima otrokoma v starosti 5—10 let, od katerih eden je moral radi bolezni v bolnico, prosi nujno pomoči. Ali ima kdo sobico ali prostorček, kjer bi si mogla za čez noč postaviti posteljo, ker so otroci čez dan itak v deč-jem zavetišču, vdova sama pa hodi po delu? Prosimo, da kako usmiljeno srce odstopi kak prostorček in naznani to v našem uredništvu.
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
Sreda, 2. jan. Zaprto.
Četrtek, 3. jan. »La boheme«, Ab. A.
Petek, 4. jan. Zaprto.
—CD—
Plesni večer gospodične Vaupotičeve, hčerke znanega akademskega slikarja g. Vaupotiča, bo nedvomno zelo zanimiv. Gdč. Vaupotičeva je članica baletnega zbora ljubljanske opere kjer je kot solistka že pred leti dosezala lepe uspehe. Na klavirju jo bo spremljal znani pianist g. Štritof. Plesni večer se bo vršil 9. jan'. — Da se omogoči poset tega večera čim širšim slojem, bodo za vse abonente, kateri si bodo rezervirali prostore za to vprizoritev do najkasneje 5. jan', o-poldne, veljavne navadne dramske cene, dočim bodo za ostale povišane dramske cene.	■	i	'	'; ; t• i. ,
Kultura in umetnost
x Vse ljubitelje gledališke umetnosti
opozarjamo na bližajočo se premiero prve ekspresijonistične drame na mariborskem odru. Vprizoritev bo gledališki dogodek. Pripomnimo, da prinese obširnejšo študijo o Hasencleverju iri! njegovi drami najnovejša številka »Gledališkega lista«, ki izide danes. V jutrišnji številki objavimo tudi mi podlistek o Hasencleverju irt drami »Onstran življenja«.
x Bornhard Kcllermann: Predor. Pre-vel Fr. Kobal. Ponatis iz »TaKora«. Založila Tiskovna zadruga v Mariboru. Cena 30 D, s poštnino 2 D več. »Predor« je izhajal v lepem prevodu v našem listu, dasi je prevod zlasti radi. neštetih novih tehničnih izrazov silno težaven. Upamo, da bode naše občinstvo rado segalo tudi po tej knjigi zlasti za božična in novoletna darila. Dobiva se v Mariborski tiskarni irt v knjigarnah.
Sokolstvo.
BRATJE IN SESTRE!
Da se omogoči čim' lepši in uspešnejši razvoj Sokolstva, katero čaka še ogromno plemenitega, —za posameznika in za splošnost koristnega — dela, mora vsak pristaš te vzvišene ideje posvetiti svoje moči udejstvovanju iste. Naše društvo daje možnost vsakomur brez razlike starosti, spola in stanu, da deluje v Sokolstvu na njemu primeren in možen način; od nikogar se ne bo zahtevalo, česar ne zmore, pač pa. vsaj to, kar zmore in kar je njegova sveta sokolska dolžnost.
Da bo društvu omogočena ureditev dela v bodočem letu, ki naj bo leto intenzivnega, pozitivnega, živahnega in veselega dela celokupnega članstva, bo potrebno ustanoviti oziroma razširiti razne odseke in oddelke. Vsakdo, moški ali ženska, naj prijavi tajniku ali načelniku (načelnici) v telovadnici ali pa ob nedeljah od 10. do 11. ure v društveni sobi (Nar. dom) v koliko in na kak način bi sc mogel posvetiti delu: ali v kulturno-prosvetnem, mladinskem, propagandnem, glasbenem, gledališkem, veseličnem, zdravstvenem ali sličnem odseku, v prvi vrsti pa v telovadnih oddelkih iri to v onih, kjer se vadi vse pnrioge sokolske telpvndbc. sa&toa-v. ali samo proste, ro-
dovne iri zdravstvene vaje, samo neorodno telovadbo, lahko atletiko, ali samo one lepe panoge športa, ki imajo etične vrednote in spopolnjujejo sok. tel. sestav, n. pr. drsanje, smučanje, sankanje, kopanje, plavanje, turistika itd.
Tudi oni, kt ob določenih urah irt dnevih ne bi mogli posečati telovadbe, naj se izrazijo, kedaj to želijo in po možnosti se jim bo ugodilo. Do 10. januarja 1924 naj vsakdo odgovori rta ta poziv, da se omogoči izvedba tega načrta do občnega zbora. Nikdo naj z Novim letom ne ostane ob strani, naj ne odlaša in ne čaka na delo in uspehe drugih.
Vsi s požrtvovalnostjo is dobro voljo na delo in uspehi bodo najrazveseljivejši!
Zdravo iri na svidenje pri skupnem' bratskem delu!
Prednjaški zbor Sokola v Mariboru. —□—
o Kolo jahačev sokolskega društva v Mariboru ima v četrtek, 3. tuf. ob 8. url zvečer redno člansko skupščino v restavraciji Narodnega doma. Bratje, pridite vsi! Zdravo! — Načelstvo.
o Dva velika pokrajinska zleta jugosl. Sokolstva se vršita letos: eden v Sarajevu na Vidov dan, drugi ob priliki sokolskega 9abora meseca avgusta v Zagrebu. Savezna glavna skupščina bo koncem marca. Kje, še ni določeno.
3DS.
V četrtek 3. tm.: seja eksekutivo 8Sa* riborske in ljubljanske oblastne organizacije v Zidanem mostu.
V nedeljo 6. jan.; shod V Ceršaku 19 zaupni sestanek v Pragerskem.
V nedeljo 13. jan.; seja oblastnega od« bora mariborske oblastne organizacija ob pol 11. uri dop. v kmečki 9obi Narod* nega doma v) Mariboru,	'
Objave.
§ Pevsko društvo »Luna« frrflat svoj občni zbor v nedeljo dne 6. januarja 1924 ob 14. uri v gostilni Kramberger v Krče* vini s sledečim’ sporedom: 1. poročilo taj* nika iri! blagajnika, 2. volitev odbora, 3, slučajnosti. — Odbor.
§ Dotična gospodična, ki je pustita na Silvestrov večer klobuk v garderodi, ga dobi pri hišniku V Narodnem! domu.
§ Večerni kuharski tečaj Ha dekliškem zavodu Vesna se prične 14. januarja, Prijave sprejema vodstvo do 12, tnv
Film.
Mestni kino. »Plamen«, krasna Hraffit* v 5 činih, v glavni vlogi Pola Negri, se predvaja vi sredo in četrtek.
Šport.
: Nogometna tekma Italija - Francija.
Iz Rima poročajo 30. decembra. Na med* narodni nogometni tekmi Italija-Franci-ja je zmagala Italija z 22L	11 j
Madžarski poslanik v Rimu odpoklican.
Rim1, 28. decembra. Z neke strani poročajo, da je bil madžarski poslanik pri Quirinalu grof Nemes iz zasebnih, razlo* goy odpoklican'.	, j i i i. i- j'
Izpred sodišča.
Vlom pri dvornem svetniku Fonu še enkrat pred sodiščem.
Zakonska Jožef in Marija Kodrič, trgovca in posestnika v Lajteršbergu, okr. Maribor, mož že 19krat, žena pa lOkrat prcd.kaznovana, njuni sin Jožef Kodrič in hčere Genovefa in Marija Kodrič ter Jakob Vagner, delavec v Dobrenju so bili pred senatom obtoženi radi hudodelstva udeležbo pri tatvini. — V noči na 5. septembra so vlomili kletni delavec Jakob Kidrič, 261etni tapetuik Ivan Stra-sser, oba brez stalnega bivališča in 341etiiL monter Jožef Fras iz Slovenske Bistrice v hišo, v kateri stanuje dvorni svetnik Josip Fon v Krčevini. Tatovom se je posrečilo iz zaklenjene omare na podt strešju odnesti različno moško in žensk? obleko, nekaj rjuh in pleteno košaro » skupni vrednosti 178,850 K. Radi te : č drugih tatvin so bili vsi trije ziikp pred porotnim sod,—čem, x Mariboru da«
Is. decemitira že. obsojeni in sicer Fras na] preveč ne nalaga, ker je pot slaba int se !7, Kidrič na 6, Strasser pa na 5 let težke j dela mrak. Šalamun je na voz naložil pre-ječe. Ukradene - predmete so tatovi odne-; več na levo in tudi. vozil neprevidno ter sli v Grajski gozd med tremi ribniki pri ; ni šel ponesrečeni na pomoč, ampak je Mariboru ter so odvzeli nekaj' stvari za- odpel konje in jili gnal proti Prinčičevi se. V ostalem' so se dogovorili, da bodo gostilni. Šalamun in1 Nekrep, fci valita ukradeno blago razpečali in si skupiček krivdo drug na drugega, sta bila obsoje-razdelili. Že v gozdu so določili kot glav- na vsak na 2 meseca strogega zapora, ne odjemalce Kodričeve v Lajtcršbergu,1	,
katere Fras žc izza prejšnjih časov do-j Sc ta4yill° v delavnici jaz. zelezmce.
bro pozna. Dajal jim' je že leta 1914 in1 1915 ukradeno blago v shrambo. Vsi Kodričevi so vsled tega vedeti, da je Fras tat in' da prinaša le ukradeno blago. Kodričevi so pa tudi na glasu, da prikrivajo razne temne elemente ter jim nudijo skrivališče pred varnostnimi organi.
Fras in Kidrič sta prinesla že 5. sept. dopoldne ukradeno pleteno košaro, napolnjeno z obleko, k Kodričevim, dne 6. septembra zvečer pa v dveh nahrbtnikih še več ukradene obleke. Kupljeno blago so Kodričevi skriti na hlev v seno. Pri hišni preiskavi so Se našle le malenkostne stvari. Večino obleke in pleteno košaro je zanesel Josip Kodrič st. po že iz-jrršenf hišni preiskavi k svojemu prija-)
Dne 11. oktobra zvečer je ustavil stražnik Matevž Černe 40letnega ključavničarja juž. železnice Ivana Kirchibofa v Mariboru na državnem mostu, ker je nosil v svojem nahrbtniku 3 komade cinka v teži 11 kg, ki je vreden 5560 K. Ustavljeni je stražniku priznal, da je ukradel cink v družbi z 391etnim delavcem juž. žel. Francom' Valentanom v delavnici južne žel. na koroškem kolodvoru v Mariboru in da je nameraval prodati cink v Melju. Pred okrožnim sodiščem sta bila Kirehhof in Valentan obsojena radi hudodelstva tatvine in sicer vsak na 2 meseca težke ječe.
Surov sim
Hala nznanila [A.
K 200.000.-do K 300.000.-I	'Maribor (11 a vre 5 trn K
posodim biezohreslno proti	^ariUOr, Ulavilt trg 5
sigurni vknjižbi dotični osebi. L  .	.....
ki mi odstopi stanovanje od; bovma s hišnimi polrebsči-. najmanj 3 sob s pritiklinami v ]	emajlirano, plačevi- ]
Mariboru. Cenjene ponudbe < nasto in ulito posodo, porce-1 pod ,Solne.no stanaviir)fe“ na j ianasto, featneuinasto in ste- 1 upravo ,, Tabora". 3016 2— 1 ' »„	,	*
”	j	lit debeta kleno robo. (ja drobn
ima le, kdor rabi
ITO - kremo?
Soba, prazna. nemeblovanaiŠJe j se za takoj ali /. 15. januarjem I Ponudile pod „Mima stranka" ’ na upravo.	3015
1336
2671
K&sasszaBigiiBffimr
p:	'	..
Moderno In hfgilensko ure. | OžfflO jlSfllS! |
leni brivdri salon Fr. Novak, j g Barh"5Srt bl^
Aleksandrova ceda ,2. se cen,. : g od Din 65,. ^	1
II
ti
občinstvu priporoma, prvovrstno postrežba, gg. govom in abn-j j* nentom n.i razpolago predalniki za lastno brivno o rod e. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2612 50-13
ti!
FRANJ© MAHER W Giavni trg 9	1346	ig
Iridna učenka iSCe mesta v trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. Naslov v upravi *Tabora“.	3017	2—11
$$ m dame in otroke kupite © KS najceneje pri tvrdki 2163 ||
girica Tr©yo|
|§ Maiibor, Grajski trg 1.
S353a BBSEgJij
ielju Jakobu Vagmerju v Dobrenju. Ob- j Dne 5. avgusta proti večeru se je po- ; sojeni so bili: Jožef Kodrič st. na 8, nje- dal Matevž Vuk v gostilno Ivana Fona gova žena Marija na 5, siri Jožef in hči pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. Pred go-G-enoverfa vsak na 4, hči Marija na 3 me- stilno je prisedel Ivanu Kukoviču, ki ga' sece. Vagner pa na 6 tednov ječe.	jo obenem prosil, da bi mu šel mlatit o-
| ves ter naročil Vi 1 vina. Še predno ga jc ! mogel pokusiti je priskočil iz gostilne : 391etni hlapec Ivan Šalamun in 581etni njegov 351etni sin Martin Vuk, tovarniški j oskrbnik Franc Nekrep, oba pri Ani Hal- delavec sedaj v Zagrebu, ki je že 25krat barth v Krčevini pri Mariboru, sta se za- predkaznovan in je jako surov in nasilen
Brezvestnost.
govarjala pred okrožnim sodiščem radi pregreška zoper varnost življenja po § 325 k. z. Dne 17. septembra popoldan je vozil Ivan Šalamun težko naložen voz o-tave po strmi poti s hriba na zahodni
človek. Ozmerjal je svojega očeta z besedami: »Stari, marš domov, ti boš našo Srbijo zapil.« Nato je suro vež svojega o-četa udaril s pestjo po glavi, ga sunil v prsa tako, da je stari oče padel na tla.
strani prvega ribnika v Krčevini. Kakih Nadaljnega pretepanja sta starčka reši-
30 korakov, predno se združita pot s potjo, ki gre sporedno tik mirno obeh ribnikov, je voz prišel z levimi kolesi v močno izprano kolotečino in se prevrnil na močno visečo levo stran’ pobočja. Pod se-iboj je pokopal 23]etm> viničarko .Elizabe-
la Ivan Kukovič in Franc Lešnik, ki sta pretepača prijela. Starčku se je sicer posrečilo zbežati toda nasilnež se je iztrgal in zdirjal za očetom. Kakih 100 korakov od gostilne oddaljeno ga je dohitel. Da bi sina preplašil, je oddal oče iz samo-
Preklic. Spodaj pobrisani Ivan i Rapoc, posestnik v Trčovi, i w prekličem vse žalitve, katere I m sem izrekel n a pr., m Mihaelu | Počivalniku, posestniku v Maribor«, dne 6. decembra 1923, ker so bile neosnovane in se zahvaljujem imenovanemu g., da je odstopil od tožbe. Pia čam za zavetišče ubogih otrok v Mariboru 1000 Dfri in strog- ’ ke njegovega zastopnika. Maribor, dne 2. januarjem 1924. Rapoc Ivan.	1
Najlepše darilo so
š f a m p i
e
m
m
i
Specijalnš modemi damski
če5alni salon za fr ziranje dam, negovanj obraza in jok, masaža in parna kopelj obraza, barvanje las, izdelovanje vsako vrstnih lasničarskih del. Postrežba pod vodstvom g. Maly prvovrstna. Abonma v in izvin salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoča Fran Novak, brivec—(riser, Aleksandrova cesta štev. 22.	2823	50—13
Dva prašiča, 8 mesecev stara, zelo primerna za nadaljno rejo, sla po ceni na prodaj.
Einspielerjeva ulica 24.	*
jfco Klemenčič iz Rošpoha, ki je voz na kresa en strel. Sin pa je odtrgal iz bliž-ffcem! nevarnem; mestu podpirala. Ponesre- njega plota lato ter udaril ž njo očeta ta-čena je ležala pod vozom vznak tako, ko po glavi, da so je zgrudil na tla. Sedaj j da jo je pritisnil takozvani c o pan na je pokleknil nanj, ga suval s koleni v prsa. Drva suhn reoma in ža ana izgornji del telesa. Po 10 minutah je v ter tolkel z odvzetim samokresom po gla- ‘dostavT Andrej ^setT telefon* položaju vsled prepozne rešitve iz- vi, obrazu in roki. Prizadjal mu je nešte-i fon 88, " " dihnila, Krivda nesreče zadene oba ob- ‘vilne lahke telesne poškodbe, ki jih je Jdolženca. Po pričah je dognano, da se je smatrati v svoji skupnosti za težko te-Wa zahtevo Nekrepa voz preobložil, če- lesno poškodbo. Okrožno sodišče je »uro-! Hfgjjenlčna brivnica se vse» prav voz s čopom ni primeren za preva-i vega sina, ki prizna deloma svoje de ja-] ba ‘ Vj ekoshris/urin Jur«* era žanje krme. Os je bil tudi opozorjen, naj I nje, obsodilo na 5 mesecev ječe.	!	ulica	9.	’	1850
m
m
m
m
Iz kavčuka v vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje v najkrajšem času, po potrebi v 24 urah
F. ZINAUER, MARIBOR
Aleksandrova cesta 45 (nasproti glav. kolodvoru).
Isto tam se dobijo blazinice in mazila v vseh barvah, vsakovrstne tiskarne, manjše za otroke, večje za trgovce, pisarne, društva in oblasti.
r 'r
Nadalje numeratorji, pečati , ter napisne tablice na ema lu, pločevini in steklu,	2729
©
m
i
m
m
m
%
m
m
m
m
o
m
m
T
rm jnraimav;.. a-vmn** n
Aleksandrova 2891	10—8
57.
SVEDSKE
fje ia snežni a
znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivi kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo
9&asrcSgg5)edfaBB$t M. J.
Maribor, Siovenska uiica '33, na vogalu Gosposke ulice
Isfotam se prevzamejo gaioši in snežni čevfji v popravilo.	2734
D. S. Merežkovski.;
Uulijan Odpadnik,
(Dalje.)	(17)
D —'Mar imsliš, da smejo znati? Njimza-'ilostuje prazna lupina modrosti: kajti je-t!dro je strupeno, da umirajo skoraj 'vsi od njega.
— Tudi če poginem, učitelj — daj mi jedro!
— Imaš dovolj poguma, da ga spre j-Sneš?
Ijji;j — Povej le, povej!.
] —Kaj naj ti pripovedujem? Ne ume-3om' tega... Ali je dobro, če govorim1 o skrivnosti? Slušaj večerno tišino:	več
pove nego slednja človeška beseda.
Učitelj jo neprestano gladil Julijanove Jase, kakor da bi imel pred sabo otroka. lUčenec je mislil: »To jc ono, kar sem hotel«. Objel je Jamvlikova kolena in luprl vanj proseče oči, rekoč: t — Učitelj, usmili se! Vse mi’ pove ji Ne ©stavi me v ncizvestnosti.
Jamvlik je jel govoriti tiho, zase, kakor da ni videl in’ ne slišal, da jc bil nče-[neo pred njim'; svoje zagonetne, zelenkaste in nepremične oči je uprl na pozla-Čcne oblake:
— Da, da... Vsi 'smo pozabili glas 'Očeta. Kakor deca, ki so jo že v zibelki ločili od očeta, ne slišimo in ne jmznamo očetovega glasu. Treba jc, da nastane v duši popolna tišina, da utihnejo vsi nebeški in zemeljski glasovi. Tedaj ga zaslišimo... Dokler sije razumi in nam kakor opoldan je solncc razsvetljuje dušo, o-stajamo sami v sebi in ne moremo ugledati Boga. Ko pa se razum obrne proti frebosklonu, v nočno temine, sc v duši jpojavi nepopisna slast in jo poškropi ko ;j;osa... Zli ljudje je ne morejo občutiti;
le moder človek postane kakor lira. kij vem naročju, v večni, neminljivi luči. KoI vsa zatrepeče in zazveni pod roko božjo, pa smo pogledali z visočine in videli mr- \ Odkod prihaja luč, ki obseva dušo? —j tvo prasnov, je vsak izmed nas kakor vi Ne vem. Zmeraj pride nenadoma; iskati. zrcalu ugledal svoj lasten obraz, in’ duša ] je ne moreš. Bog je blizu nas. Vedno mo-, je dejala sama sebi: jaz morem in hočem j ramo biti pripravljeni; treba je, da smo 1 postati svobodna! Jaz sem kakor — On!, mirni in da čakamo, kakor čakajo nase ^ Ali ne bom imela moči, da odpadem od i
j oči, kedaj izide solnce, ali, da povem pesniki: kedaj vstane iz temnega ocena. Beg ne prihaja in ne odhaja. On se zgolj pojavlja. Tu je. On je zanikanje sveta, zanikanje vsega, kar je. On; je — nič. On j c vse.
Jamvlik je vstal s kamna in’ si je vzravnal dolge suhe roke.
— Tiho, tilio, pravim, — tišje! Slušajte ga vsi. Tu je — On. Naj umolknejo zemlja, morje, ozračje in samo nebo! Slušajte! On napolnjujejo svet, pronika s svojim dihom atome, preseva materijo — kaos, ki jo za bogove predmet strahu, — tako kakor večerno solne© pozlačuje temne oblake...
Julijan ga je poslušal: zdelo se mu jc, da slab in tih učiteljev glas napolnjuje ves svet, do samega neba in tja do skrajnih koncev morja. Ali Julijanova toga je bila tako močna, da so mu je izvil iz prsi vzdih:
— Odpusti, oče, — če jo tako, čemu potem življenje? Čemu večna menjava rojstva in smrti? Čemu trpljenje? Čemu zlo? Čemu telo? Čemu dvomi? Čemu koprne-nje za nemogočim?
Jamvlik ga je pogledal blagih oči in ga je znova pogladil po laseh:
— To je tista skrivnost, sinko. Če je On, tedaj ni ne zla, ne telesa, ne sveta. Ali On ali svet! Nam se dozdeva, da je zlo, da obstoji telo, da obstoji svet. Toda to jo zgolj privid, omama življenja. Znaj: vsi, ljudje in neživa bitja, imamo eno dušo. Nekoč smo vsi počivali v Očeto-
s njega m
— Da, da... Poglej jo: saj bi hotel« povedati, zakaj se žalosti — pa ne more Nema je. Spi in se trudi, da bi ugledala Boga vsaj v snu, — in vendar ga ne more, ker tiči pregloboko v sponah materije. Ona ga samo promatra kakor v sanjah. Vsi svetovi, vse zvezde, morje in’ zemlja,
postanem vso? — Duša je bila' živali in rastline, ljudje — vse to so zgolj
polna zanosa nad lepoto lastne podobe, ki se je zrcalila v telesu kakor Narcis v potoku. In je pala. Hotela je pasti do kraja in se za naveke odcepiti od Boga, pa se ni mogla: smrtnikove noge se pač dotikajo zemlje, glava pa mu moli nad sama nebesa! In glej: duše vseh bitij prihajajo k Njemu in in odhajajo od Njega, vrsteč 'se na večni lestvici rojstva in smrti. Skušajo se oddaljiti od Očeta, pa se iie morejo. Vsaka duša bi hotela postati Bog; zaman — žge jo večno hrepenenje po Očetovem naročju; ne najde miru na zemlji;
sanje, ki jih ima priroda o Bogu. To, kar sc odraža v nji, — se rodi in umira, Ona ustvarja samo v duhu, kakor mi ustvarjamo v spanju; ustvarja brez truda, ne pozna neprilik in ne zaprek. Glej, zato je to, kar ustvari, tako lepo in1 svobodno, tako nepotrebno in božansko. Igra njenih sanj je podobna igri valov. Nima začetka ne konca. Mišljenje je edino, kar obstoji na svotu. Kolikor globočje sega, toliko tišje postaja. Volja, boj, dejanje — to so zgolj oslabljene, nedokončane di pomračene, božje misli. V svojem ve-
vrniti se hoče k —Edinstvenemu. Da, mi likom’ brezdelju ustvarja priroda oblike, so moramo povrniti k Njemu in takrat; ki so kakor one, ki jih nariše zeraljeme-bomo vsi postali Bog in Bog bo v nas! rec: obstoje zgolj tiste, ki jih vidi sam. i vseh. — Ali misliš, da si edin, ki hrepeni Tako tudi ena poraja iz materinskega k Njemu? Poglej, koliko nebeško bolesti ! naročja obliko za obliko. Njeno nemo, skrito v molčanju prirode. Slušaj:ali temno oblikovanje je zgolj podoba dru-ne slišiš, da jo ves svet žalosten od same- gega, ki je jasnejše. Priroda išče besed
ga hrepenenja za Njim?...
Solnce je zatonilo. Že so ugasnili zlati, razžarjeni obronki oblakov. Morje jc postalo bledo in prozorno ko nebo, a nebo globoko in jasno kakor morje. Na cesti je ropotal voz. Na njem sta sedela mladenič in ženska; dejal bi, da sta zaljubljenca. Ženski glas je zapel znano otožno Pesem, ljubavno pesem. Nato pa je zopet vse umolknilo in je postalo še žalostnej-še. Nagla južna noč se je spustila z neba.
Julijan je šepetal:
— Kolikokrat sem razmišljal: čemu jo priroda tako žalostna? Bolj ko je lepa, bolj je žalostna...
Jamvlik je odgovoril smeje:
in jih ne najde. Priroda jo mati Kihala, ki spi večno zaprtih oči; človek je edini našel besedo, ki jo je ona. iskala in ki jo ni mogla najti: človeška duša jc priroda sama, tu je odprla dremotne oči: nič več ne sanja, ampak je voljna videti Boga v resnici, iz obličja v obličje...
Na temnem nebeSju so se pojavile prve zvezde; zdajci so sc skrile, zdajci zopet mežiknile, kakor da bi bili pribiti v nebeško modrino težki, veliki dragulji; vsak hip so vzplamtevale nove zvezdo in ni jim bilo konca. Jamvlik je pokazal ufr-nje.
(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdaoaiclj; Konzorcij »Tabor«. —> Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. — Tiska: Mariborska 4S*kajra* * d.