Leto Vil, št. 49 (njntro" xvn it. a77 •) Ljubljana, ponedeljek j. decembra 1934
Cena t Dit»
.. (jiavi.i^tvo i*juoijana, tmatijeva uilca & — relefon št. 8122, 3123, 8124, 3125, 8126.
uaseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — Tel. 3492 In 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica •tU. — Telefon št 2456.
Pc družni ca Celje: Kocenova nliea fit 2. — Telefon fit 190.
Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru fit 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartn^rla.
Ponedeljska izdaja
- uajb .ju..*
vsa' ponedeijeM zjutraj. — rofta se posebej to vetja po pofit prej°mana Din 4.-, po raznašal db dostavi ipnn Din 5.- mesečne
Uredništvo:
Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telefot fit 3122. 3123. 8124. 3125 tn 8126 Maribor: Gosposka ulica U. Telefon fit 2440.
Celje: Strossmajrerjeva uL 1. TeL 66
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa
Za zaščito domačega dela in izdelka
m . m sp nahaia v težavnih razmerah In hudo občuti breme trize te z veliko a^ostjo pripravilo akcUo za zaščito svojejg ^i^fli ^ ^^ando svojili kakovostnih izdelkov. V vsej državi Je ___5_____m _	nrfreditve. deloma v obliki obrtniškega propagand
pripravilo manitestad^e ^ve. ^^ ^^ v dravski b«.
i so se vre... rn»m.Jt°dW zbori v vseh večjih krajih. VLjubjani paje M'ATOta "brtniiki sejem, k,-M-jS*J«SStK5?'JK
vinj so se
Naša iavnost ie ob tej priliki pokazala vetto razumevanje za obrtniške težnje
Manifestacijski zbor
Ljubljana, 2. decembra.
V	veliki dvorani hotela »Uniona« se je vrši' danes v okviru »Obrtniškega tedna« manifestacijski zbor za zaščito domačega izdelka in dela ob salidarni podpori gospodarskih, iracionalnih, delavskih, ženskah in kultu nih korporacij. Iz govorov, ki so Jih imeli predstavniki posameznih korporar c; j na zborovanju, je izzvenela velika simpatija, ki jo goji vsa naša javnost za nas obrtniško-rokodelski stan, za njegove težnje, obenem pa so simpatične izjave govornikov pokazale, da se tudi vsi drugi stanovi zavedajo, kakšno važno vlogo igra krepak obrtniški stan za gospodarski in kulturni napredek naroda. Zavest, da je vsak posamezni državljan dolžan podpirati domačo delavnost in kupovati domače izdelke zlasti pa kakovostne izdelke našega naprednega obrtništva, je zajela že širše sloje naroda. Vsakdo, ki podpira domačo delavnost, koristi posredno tudi sebi. To spoznanje povezanosti interesov vseh stanov, ki izvira iz velike jugoslovenske ideje, Je na tem zborovanju prišlo do vidnega izittzs.
Iz obširnega referata, ki ga Je imel predsednik glavnega odbora za »Obrtniški teden« zbornični podpredsednik go-spud
Josip Rebek
ki je tudi vodil manifestacijski zbor, posnemamo naslednje podrobnosti.
Uedinjenje v narodni državi Jugoslaviji n?im je prineslo politično in narodno osvobojenje, nerešeno pa Je še ostalo vprašanje naše gospodarske osamosvojitve. V zadnjem desetletju smo se v industrijskem pogledu sicer precej osamosvojili od inozemskih proizvodov, vendar moramo , žal ugotoviti, da se ob prevratu naš obrtnik ni takoj znašel in da veliki nalogi gospodarske osamosvojitve glede na takratne razmere ni bil dovolj kos. Tako so povzeli inicijativo inozemci in židje. Toda tudi obrtnik se je kmalu prilagodil zahtevam novega časa, novim smerem ukusa in novi tehniki prometa. S svojo inteligenco, vztrajnim delom, ki ga odlikuje žig individualnosti in prvovrstne kakovosti, je kmalu ustvaril pestro zgradbo obrtniške proizvodnje je s tem postal pionir racionalne gospodarske osamosvojitve. Z naglim tempom se je pričela obnova propadlih obrti. Z razvojem tehnike so nastale nove obrtne stroke. Obrtniki so tehnično preuredili svoje delavnice in jih z velikimi investicijami prilagodili tudi higijen-Bkim potrebam. Posebno razveseljiv je napredek v umetno-obrtnl produkciji, zlasti v pohištveni in keramični stroki.
V	tem poletu je nastopila gospodarska kriza in so nastale razmere, ki so povzročile, da se danes velik del obrtnikov ne more preživljati. Glede na veliko povezanost obrtništva z ostalimi sloji naroda moramo storiti vse, da obrtništvu pomaeamo. Dolžnost vse javnosti je, da v bodoče odločno odklanja tuje blago in da naroča In kupuje le domače, v prvi vrsti rokodelske izdelke.
Poleg kmeta Je obrtniški stan najvažnejši v državi, saj predstavlja v naši državi t družinami in pomožnim delavstvom 1 milijon prebivalcev. V dravski banovini pa je okrog 150.000 prebivalcev, ki žive od obrtniškega dela, to je ena sedmina vsega prebivalstva.
Od 14 milijonov ljudi Je v JugoslavHi milijonov kmetov, od ostalih 3 milijonov, ki so konzumenti kmetskih pridelkov, pa je obrtnikov ena tretjina. Obrtnik je torej eden najvažnejših konzumentov kmetskih pridelkov. Enako je tudi interes delavstva, da obrtnik uspeva, sicer je pri-moran zniževati mezde in odpuščati pomočnike. Obenem občutno trpi vzgoja naraščaja, kar nam potrjuje naglo padanje števila vajencev v dravski banovini, kjer j« bilo leta 1929. še 15.155 vajencev, lani
pa le še 8788.
Važna je tudi vloga obrtnika kot socialnega činitelja. Obrtnik Je glede na svojo preteklost kot nekdanji delavec vedno dovzeten za socialno napredne ideje. — Obrtniškem stanu pripada tndi važna socialna vloga zaradi tega, ker najde v obrtništvu kruh in eksistenco velik del kmečke m delavske mladine.
Obrtništvo pa je tndi važen činitelj pri javnih dajatvah, ki znašajo nad eno tretjino njihovega čistega zaslužka. Da je v preteklem stoletju obrtnik lahko obdržal svojo pozicijo navzlic napredku industrijske tehnike, je v znatni meri pripisati politiki srednjega stanu, ki je šla za tem, da se malemu človeku pomaga, da se ty strokovno dvigne in da se njegovo delo legalno zaščiti.
V zadnjih letih je v zvezi % obubožanjem kmeta nastopila velika brezposelnost v obrtniSkih vrstah, zlasti na deželi. Tej nadlogi pa so se pridružile Se druge. Inozemska industrija in inozemski kapital sta pričela pritiskati na naša tržišča. Kakor
gobe so zrasla mnoga podjetja, ki so se izdajala za domača, dejansko pa so v rokah tujcev. Ta Industrija je namestila tudi celo vrsto inozemskega tehniškega delavstva in nameščenstva. Z brezobzirnim in nebrzdanim egoizmom in z najrafiniranejšimi metodami reklame, preračunane na naivnost in nerazsodnost kupca, ki ga videz nizke cene omami, so se ta podjetja vrgla na naša tržišča. Obrtnik se Je moral umikati in Je pričel izgubljati pozicije. Imamo dve vrsti industrije. Eno vrsto smo imeli že prej. Pri nas je obstojala že pred vojno čevljarska industrija, pa vendar čevljarski obrtnik ni bil ogrožen v svoji eksistenci. Toda mi imamo sedaj še drugo vrsto industrije, ki cinično in neusmiljeno ubija cele obrtniške sloje s pravkar označenimi metodami. Ta industrija, ki Je v rokah inozemcev, je sovražnica našega obrtnika in sovražnica naroda, ki ga izže-ma in guli, zato škoduje narodu in dr-ž&vi«
Pri tej priliki Je treba omeniti predvsem čevljarsko in krojaško stroko. Zaradi nastopa tvrdke Bat'a Je nastalo vprašanje nadaljnjega obstoja 30.000 do 40.000 čevljarskih mojstrov z družinami, pomočniki in vajenci. Podoben proces se je pričel pojavljati v krojaški stroki zaradi nastopa tvrdke Tivar. Na klice obupanega obrtništva se pogosto čuje odgovor, da Je bil n. pr. nastop Bat'e blagoslov za konzumen ta, češ da gre tej tvrdki zasluga za znižanje cen obutvi. Ta opravičila brezobzirnega uničevanja številnega obrtniškega sloja pa so le pesek v oči Javnosti. Kakor drugim industrijskim izdelkom, ki so v teku zadnjih let padli za 30 do 50 odstotkov, tako bi padle cen« obutvi, tudi £• bi Bafe ne bile.
Glede javnih dajatev pa Je treba pripomniti, da plača čevljarski mojster v gorski vasi, ki le krpa čevlje, na leto brez doklad 120 Din pridobnine, mojster brez pomočnika v mestn pa najmanj 300 Din: na drugi strani pa Je znan primer, da plača Bat'ova podružnica v gkofji Loki, ki ima več prometa kakor vsi tamošnji čevljarji skupaj, le ©2.25 Din osnovnega davka.
Veleproizvodnja more iti le do gotove meje, zlasti kadar gre za interese naroda in države. Načelo zaščite obrtniškega sloja pred premočne konkurenco velepodje-tij je ie prodrlo v mnogih naprednih državah In mora prodreti tudi pri nas. Preprečiti moramo upropaščanje celih slojev naroda od strani veleprodukcije, zlasti če je ta v rokah inozemskega kapitala
Velika nadloga obrtništva Je tndi Suft-marstvo. gnšmar pa ne škoduje samo obrtniku, temveč tudi državi, ker se odteguje Javnim dajatvam in davkom, pa tndi kon-zumentu, ker mu izvrši delo nestrokov-njaško in slabo. Težko občuti obrtništvo tudi škodo zaradi postopanja rasnih državnih in somoupravnih institucij, ki za svoje potrebe in za potrebe svojih zavodov izvršujejo rokodelska dela v lastni režiji, škoda, ki jo trpi obrtnik zaradi rokodelskih del v kaznilnicah in poboljševalnih zavodih ni v nikakem razmerju 8 koristjo, ki jo ima pri tem država.
Vprašanje davčne obremenitve je postalo za našega obrtnika naravnost vprašanje obstoja Dohodki obrtnika so padli pod eksistenčni minimum, navzlic temu pa se davčno breme ni zmanjšalo. Finančna uprava stoji v svojih zahtevah fie vedno v domnevi, da obstoja možnost lOOodstot-ne zaposlitve in ne uvažuje, da Je pretežni del obrtnikov le delno zaposlen.
V praksi se Je pokazalo, da je najhuje prizadeto baš gospodarsko šibko obrtništvo. Porazne so številke, da Je lani od skupnega števila nekaj nad 20.000 obrtnikov odjavilo obrt 2C«3 obrtnikov.
če naša javnost vse to prendari, tedaj bo spoznala, da je nujno potrebno z združenimi močmi zajeziti struje, ki ogrožajo obrtniški stan. Gospodarski dnmping, ki danes ograža čevljarje in krojače, se Jutri lahko prenese na druge stroke. Za narod kot celoto tak razvoj ni nikaka pridobitev. Zato pomagajte obrtniku in se zavedajte, da Je temelj narodnega blagostanja krepak rokodelski stan.
Govor bana dr. Marušiča
Ko Je predsednik g. Rebek zaključil svoj zanimivi referat, se Je oglasil k besedi ban dr. Marušič, ki Je zborovalce pozdravil kot zastopnik vrhovne oblasti in kot pokrovitelj Obrtniškega tedna. Izrazil je željo, da bi se vsakdo Jasno zavedal pomembnosti gesla: Knpuj domače blage; ne samo zaradi tega, ker je to naša dolžnost temveč tudi zaradi tega, ker je naše domače blago res dobro in konkurenčno ln ker s tem ne koristimo samo obrtništvu, temveč tudi samemu sebi. Opozoril Je na krepko povezanost ieteresov vseh stanov. Ne moremo misliti napredka, če ea stan
propada. Zato vprašanje našega obrtništva
ni samo vprašanje obrtnikov, temveč vprašanje vsega naroda.
Solidarna podpora
ostalih stanov
V	imenu knezoškofa dr. Rožmana je izrekel pozdrave zborovalcem kanonik g. Stroj. V imenu jugoslovenskega ženstva je spregovorila predsednica Banovinske ženske zveze ga. Minka Kroftova. Poudarila je, da je pri tej akciji prizadetih tri in pol tisoča samostojnih obrtnic in več tisoč pomočnic in vajenk. Naše ženstvo sledi s polnim razumevanjem akciji za našo gospodarsko osamosvojitev in akciji »Kupuj domače blago«. Ta akcija mora posvetiti pozornost tndi vzgoji nacionalno usmerjenega prodajalca ln prodajalke. Preko rok jugoslovenske žene kroži tri četrtine splošne kupne moči, zato se Jngoslo-vensko ženstvo toplo priključuje klicu: Temelj narodnega blagostanja Je krepak obrtniški stan.
V imenu Delavske zbornice Je govoril g. Kosem, fci je poudaril, da nI strašnejše-ga, če ni dela, zlasti za tistega, ki je voljan delati. Zato mora vsakdo sodelovati pri akciji za domače delo, za domači izdelek in za domačo obrt Poudaril Je tudi povezanost med obrtnikom in delavcem, če se borimo za obrtniški stan, ee borimo tudi za delavca, obenem pa za narodne koristi.
V	imenu Zveze trgovskih združenj Je sporočil pozdrave predsednik ljubljanske-
ga »druženja. V imenu Narodne odbrane je pozdravil zbor g. Jamnik. Narodna odbrana je s pokrenitvijo akcije »Svoji k svojim« in »Kupuj domače blago« mislila pred vsem na našega kmeta in obrtnika, ki sta najvažnejša stanova v naši državi.
Kot zastopnik mestne občine ljubljanske Je izrekel pozdrave mag. ravnatelj g. Jan-člgaj, ki je obljubil vso pomoč občine, v imenu industrijcev pa Je spregovoril častni predsednik Zveze industrijcev g. Drag. Hribar. Poudaril je, da je bila obrtništvu vedno naklonjena ona domača industrija, ki je nastala iz obrti. Industrije! se zavedajo pomena obrtniškega napredka, saj pričakujejo lz obrti najboljši naraščaj.
Pozdrave in simpatije delavstva je Izrazil tndi zastopnik Strokovne komisije za Slovenijo g. Bricelj, pozdrave organizacije diplomiranih tehnikov pa je izročil g. Kuhar.
Predsednik g. Josip Rebek Je prečital še pozdravno brzojavko ministra dr. Alberta Kramerja, ki se glasi »Zadržan z neodložljivim javnim poslom se pridružujem manifestaciji našega obrtništva za njegov napredek in njegovo gospodarsko in socialno obnovo. Tudi v bodoče bom založil vse aile, da se olajiajo težka bremena, naložena obrtništvu • pretirano prakso.«
Predsednik Je Se prečital daljšo resolucijo. nakar Je Imel kratek zaključni govor predsednik krajevnega odbora za Obrtniški teden g. Pučnik, lrf Je v prepričevalnih besedah orisal pomen akcije za zaščito zares domačega izdelka Zato kupujmo delo domačega obrtnik«, ker s tem pomagamo narodu in sebi.
l. december —
obrtniški praznik
Organizacije Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino i« Ljubljane, Šiške, St Vida, Viča in Most so v soboto proslavile dan uedinjenja kot obrtniški dan. Proslavo, ki se je vršila v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, je otvoril društveni predsednik g. Lovro Pičman, ki je pozdravil zastopnika mestne občine svetnika dr. Rupnik«, zastopnika sreskega načelstva svetnika g. Ketteja, tajnik« Zbornice xa TOI dr. Pretnarja in upravnika podružnice Obrtne banke kralj. Jugoslavije gosp. Ogrina.
V svojih uvodnih besedah je predsednik gosp. Pičman orisal pomen obrtniškega praznika, ki naj okrepi obrtniško samozavest in obrtniški ponos in dvigne medsebojno spoštovanje in prijateljstvo med obrtniki. Prej so obrtniki proslavljali obrtniški praznik neenotno v vsaki pokrajini drugače. Letos pa so se obrtniške organizacije sporazumele, da bodo v vsej državi proslavile praznik narodnega uedinjenja kot obrtniški praznik. Pojasnil je tudi, da organizacije, združene v osrednjem Društvu jugoslovenskih obrtnikov, niso mogle pristati na skupno prireditev obrtniškega tedna, ker sta jim bili ponudeni le dve mesti v glavnem odboru. Obrtniški teden se bo letos vršil samo v savski in v dravski banovini, dočim proslavljajo obrtniške organizacije v ostalih pokrajinah v smislu sklepa konference v Beogradu, ki se je vršila 18. oktobra, obrtniški praznik n« dan uedinjenja Na vseh teh proslavah se na ta dan čita skupna spomenica, ki so jo izdale naslednje obrtniške organizacije: Glavni savez zanatlijskih udruženj Beograd, Savez hrvatskih obrtnikov, ZagreB, Društvo jugosl. obrtnikov, Ljubljana, Savez zanatlijskih udruženj Sarajevo, obrtne zbornice ▼ Beogradu, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Osijeku, Banjaluki in Skoplju ter obrtni odseki Zbornic za TOI v Novem Sadu in Podgorici
Spomenica Jugoslovenskega obrtništva
Skupna spomenica, ki jo je prečital tajnik gosp. Mihelčič, je zelo obsežna in obseg« vse težnje jugoslovenskega obrtništva. V uvodu se spomenica spominja tragične smrti kralja Aleksandra I., ki je obrtništvo težko zadela, saj je imelo obrtništvo v kralju Mučeniku dobrega zaščitnika in prijatelja. Zato se obrtništvo zarvezuje.
d« bo verno izvršilo poslednjo oporoko pokojnega viteškega kr«lj»: »Čuvajte Jugoslavijo«.	... . ,,
Spomenica navaja vprašanja, ki jih lahko obrtništvo reši s samopomočjo. To je predvsem odstranitev nelojalne konkurence med obrtništvom, vprašanje racionalizacije obrtniške proizvodnje in vprašanje obrtniškega zadružništva. Sedanjih tezkoč pa obrtništvo ne more odpraviti Izključno » samopomočjo, zato pričakuje predvsem zaščite od strani države. Tu se spomenic« obrač« proti delu v lastni režiji, ki jih izvršujejo državna in samoupravna oblastva. Ta režijsk« dela niso za državo cenejša, če se upoštevajo oni stroški, ki gredo na račun raznih pror«čunskih postavk.
Pravilno je treba rešiti tudi vprašanje obrtniškega naraHaja. V interesu bodočega razvoja obrtništva je, da se vajenci pravilno izuče, zato so potrebne omejitve pri najemanju vajencev. Ugotoviti je treba, koliko vajencev sme zaposliti en mojster, zlasti tudi ▼ razmerju s številom pomočnikov.
Izvesti je treba socialno zavarovanje obrtnikov, ki je zlasti v današnjih časih nujno potrebno. Obširno se spomenica peča tudi s iuSmarstvom, ki je življenjsko vprašanje obrtništva in z«htev« ureditev s posebnim zakonom Glede na nevarnost z« konsumenta, za delavstvo, obrtništvo in trgovstvo, kakor tudi glede na fiskalne interese države je treba omejiti itevilo pro-dajalnic industrijskih podjetij. Privilegiran položaj takih prodajalnic v davčnem pogledu omogoča nelojalno konkurenco obrtnikom in trgovcem. Spomenica tu imenoma navaja tvrdki Bat'« in Tivar, ki sta uničili s svojimi mrežami podružnic tisoče obrtnih eksistenc.
Pozornost posveča spomenica tudi vprašanju razdoloive obrtniHva. Obrtništvo je treba v tem pogledu zaščititi, kakor je država zaščitila kmete in denarne zavode.
Po prečitani spomenici je zborovalce pozdravil ▼ imenu Zbornice z« TOI tajnik dr. Pretnar, ki je poudaril potrebo, d« obrtništvo zainteresira za svoje težnje najširšo javnost Izrazil je tudi upanje, d« bo slovensko obrtništvo prihodnje leto nastopilo enotno in d« bo s podporo javnosti doseglo čim večje uspehe.
Predsednik gosp. Lovro Pičman je v svojih zaključnih izvajanjih še podčrtal pomen spomenice jugoslovenskega obrtništva, ki mora najti odmev na merodajnih mestih in prinesti obrtništvu nujno potrsbnc zaščitne ukrepe.
Na obrtniški razstavi
V nekdanji Sottnerjevi h Si na Mestnem trgu so ljubSanski obrtnik« na narodni praznik popoldne otvorili prvo svojo veliko reprezentativno razstavo. K otvoritvi so se zbrali številni predstavniki naših upravnih in gospoda rsk h instanc, med drugimi načelnik dr. Mara kot zastopnik g. bana im banske uprave, .predsednik mestne občine in pokrovitelj razstave dr. Puc in podpredsednik prof. Jarc, predsednik Zbornice za TOI Jelačin s tajnikom dr. Fessom 'n obrtnim referentom dr. Pretnarjem, dr. Gofia za Zverv mdust rilcev ia bivSi predsednik zvene Drigotin Hribar, predsednik Združenja trgovcev Soss s podpredsednikom Smerkotiem 1« tajnic om Smučem, predsednik Zveze trgovskih gremiiev Kavčič, predsednik Zveze gos titaič sirskih za-
drug Majcen, predsednik velesejma industrija!« Bouač in ravnatelj dr. Dular, direktor Obrtne banke Ogrin, seoor ljubljanske obrtniške organizacije Franchotfci, bivši starešina gasilske zveze Turk, predsednik CMD mi. Mačkovšek, vodja katoliškega rokodelskega pokreta kanonik Stroj, generalni tajnik TPD Pogačnik, senator dr. Rožič, mestni fizik dr. Rus, šef-zdravnik humanitarnih fondov dr. Tičar, upravni! podicije Keršovan, sreski načelnk Zn daršič, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec in podravnatdj dr. Kuhelj. Šentjakobski župnik dr. Barie ki Se dolga vrsta drugih od-ličnficov in predstavnikov.
Otvoritveno besedo je tepregovorS predsednik Obrtniškega društva, podpredsednik Zbornice za TOt c. Josip Rebek, kij ie po
uvodnih pozdravih naglašal, da se vrši letošnji obrtniški teden na žalost pod nenavadno težkimi okohnostmi. Poleg gospodarske krize, ki zmerom težje pritiska, je našo zemljo zadela največja nesreča. Po neizmerni izgubi kralja je zilasti težko prizadeto obrtništvo, ki je v kralju mučeniku imelo svojega prvega zaščitnika in prijatelja. Zato -se obrtniki, ki so danes zbrani po vsej jugoslovenski domovini, da manifestirajo svojo stanovsko zavest, globoko klanjajo veličini blagopokojnega kralja in kličejo: »Slava mu!«. Obrtniki obljubljajo, da bodo zvesto izvrševali njegovo poslednjo željo: »Čuvajte Jugoslavijo!« Jugoslovenski obrtniki se zavedajo, da je kirepek obrtniški stan mogoč samo v krepki nacionalni državi. Obča kulturna stopnja kakšnega naroda in države se ocenjuje po zunanjih znakih. Namen pričujočega obrtniškega sejma je predvsem opozoriti kupca na kvaliliteto domačega blaga in zlasti pred zlato nedeljo pokazati vsej javnosti, da izdelki naših obrtnikov prav v ničemer ne zaostajajo za blagom tujih znamk. V tem znamenju je predsednik Rebek izrazil željo, nai bi razstavljeno blago pri občinstvu v resnici našlo upoštevanje, kakršno mu gre.
Kratko je nato izpregovoril pokrovitelj g dr. Puc. V tem težkem času imajo naši obrtniki predvsem dolžnost, da dvignejo kyaliteto svojega dela in da vzbude zanimanje pri najširšem občinstvu. Pred netim časom so nekateri pesimisti prerokovali, da bo obrtništvo propadlo, gospodarski razvoj pa je pokazal, da industrija ne bo uničila obrti, temveč ii je razvoj samo odfcazal nove naloge. Svet je spoznal, da ima .pristna kvaliteto domačega blaga in zlasti individualno izdelal z roka Med tem ko industrija izdeluje samo šablono, je vsak obrtniški izdelek labko tudi umetniški obenem. Zavoljo tega moramo obrtnikom ia njihovi akciji želeti uspeha tako z vidika gospodarske in državne politike, kakor tudn z vidka družbe. Brez dvoma bomo kmalu spet doživeli čas, ko bo vsak obrtnik lahko ponosen na znak svojega ceha, ker mu bo jamstvo za delo in obstanek. Že danes pa moramo reči, da nam je ljubših sto neodvisnih obrtnikov, ki vzagaiaio mladi narašča} v ljubezni ki zvestobi do kralja in domovine, kakor eoa sama industrija « par tisoč delavci, fci so pa odvisni od direktorja m nezadovoljni. Na koncu itzva* janj je pokrovitelj izrazil žefljo, da bi raz* stava dosegla popoln uspeh in je obrtništva zagotovil vso podporo oblastev.
Predsednik Zboranice za TOI g. Jefačso }e v kratkem nagovoru izjavil, da so vsi gospodarski ikrogi že vse poldrugo desetletje občudovali razvoj obrtniškega dela, kakor so ga kazale razstave na naših ve-lesejmih- Zbornica se je zemrora zavedala svojih dolžnosti do tega stanu, saj je na njenem področju okrog 20.000 obrtniških delavcev in okrog 15.000 vajencev. Prav tem ma'lim ljudem, ki so osnova vsega, naf-šega gospodarskega deia, si je zbornica zmerom prizadevala pomagati. Žrtvovala je že dosediad znatne vsote, da bi pomagala dvigniti obrtništvo do višine, ki jo mora doseči, in v tem smislu bo delala tudi zmerom v bodoče, saj so obrtniki najbližji in najožji prijatelji trgovcev. Deviza solidatiz-ma, ki nas vse druži, pa je dandanes bolj aktualna kakor kdajkoli.
Predsednik Rebek se 'je na kratko zahvalil za izražene dobre želje, nato pa so si povabljeni gostje pod njegovim vodstvom ogledali razstavo, ki je zavzela vseh pet etaž Suttnerjeve hiše. Gostje so se o razstavljenem blagu prav pohvalno izrazili. Ob 17. turi je bila nato razstava otvorjena tudi za širše občinstvo. Kaikor v soboto, je -bila tudi v nedeljo deležna prav obilnega obiska.
Minister Jevtič odpotoval v Ženevo
Beograd, 2. decembra, p. Zunanji minister g. Bogoljub Jevtič jc sinoči zopet odpotoval v Ženevo, da prisostvuje razpravi o naši pritožbi proti Madžarski pred svetom Društva narodov. Med drugimi ga je spremljal tudi direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva g. Martinac. Za dobo Jevticeve odsotnosti je imenovan za zastopnika zunanjega ministra kmetijski minister g. dr. Dragutin Kojič.
Praznik L decembra v Beograda
Beograd, 2. decembra, d. Včeraj so bila po vse državi slovesne službe božje. V beograjski saborni cerkvi jo je odslužil sam pa« triarh Varnava. Službi božji so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti, generali, ki jim je načeloval stari vojvoda Bojovič, člani vlade, diplomatski zbor in drugi odličnikL Službi božji sta prisostvovala tudi kraljeva namestnika Radenko Stankovlč in dr. Ivo Perovič, ki sta zavzela mesto poleg kraljevskega prestola. Svečane službe božje so bile tudi v drugih beograjskih cerkvah raznih veroizpovedi. Kakor poročajo iz raznih krajev države, so povsod slovesno proslavili praznik uedinjenja. Velike svečanosti so bile tudi v Zagrebu.
Narodni praznik dostojno proslavljen
Ob letošnji proslavi narodnega praznika utdin.ienja se je znova razbolela bolečina zaradi izgube Uedinitelja. Obenem pa je gorečneie kakor kdajkoli vzplamtela nacionalna misel. V znamenju neutešnega ža-Tovanja in obenem z zavestjo nacionalnega pt>noes prešinjena je Ljubljana na čelu vse drt vske banovine dostojanstveno proslavi a letošnji 1. december.
Ze na predvečer je vse mesto razobesilo državne zastave na pol droga, ali pa pripelo nanje črn trak; ponekod so pa raz-obesri tudi žalne zastave. V petelc 2*«*.čer in soboto zjutraj je bilo z ljubljanskega g-adu cddanih 21 topovskih strelov.
Ob 1«J dopoldne je g. škof dr. Rož.nan bral Te Deum ob asistenci vsega stolnega knpttlja in številne duhovščine. Službi božji prsostvovati najodličnejši predstavniki nosti, tako ban dr. Marušič, gene-r.i! Cukf-vac, župan dr. Puc, retetor univerze dr. Ramovš, vsi šefi državnih •iradi'v, šrc-uni častniki. Sokoli, gasilci ; »erisrjn ni-ki raznih društev in korporacij. Po Ttdeu-mu so bile molitve za kralja Petra II. Ob isUm čfcsu je bila darovana služba božja tu-Ji v evangeljski cerkvi, že ob 9. pa je pr'>ta Budimir daroval službo bo^jo v pravoslavni kapelici
Prvega decembra, ki ga je Sokolstvo pro-glasilo še posebno za svoj praznik, so dopoldne po vseh telovadnicah sokolskih društev prisegali pripadniki Sokolstva. Povsod je starosta ali pa njegov namestnik prečital savezno poslanico, nakar je bila svečana zaprisega članstva in pripadnikov. Na sporedu teh lepih proslav narodnega praznika so bile tudi razne deklamacije, recitacije v spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I., v počaščenje našega prvega Sokola kralja Petra II. in spominski govori. Vsebinsko so bile vse te proslave tako obširne, da zaenkrat o njih niti ne moremo količkaj podrobneje poročati.
Miklavževanje
Že na narodni praznik popoldne so pričeli na Kongresnem trgu postavljati stojnice in proti večeru je bil kar živahen Miklavžev sejem. Mladina je radostnih obrazov pohajkovala po mestu in zavzeta obstajala pred številnimi lepimi, res vabljivimi izložbami naših trgovcev. V nedeljo je bila večina trgovin odprta in ponekod je bila še precej živahna kupčija. Kupujejo starši za svojo mladino večinoma praktične stvari: perilo, obutev, šolske potrebščine.
Oba dneva je bilo po ljubljanskih ulicah izredno živahno vrvenje, ki se je stopnjevalo zlasti še v nedeljo, ko smo imeli izredno lepo, jasno in suho solnčno vreme, Na tisoče ljudi jo je ubralo v okolico in na bližnje hribčke, zvečer pa so valovile po osrednjih ulicah Ljubljane cele procesije šetalcev.
žrtev tplaienih konj.
Na Dobrovi pri Ljubljani se je na praznik pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 341etni posestnik Matija Velka-vrh, doma iz Tomačeva. Ko se Je med 17. ia IS. aro z vozom peljal na Dobravo, so te nenadoma splaSili konji in je padel pod voz. Zlomil si je nogo in dobil hude notranje poškodbe.
V prepad je padla.
Huda nesreča je doletela tudi Alo«?iJ-) Lukančevo, ženo seaiarskega pomočnik* lz Zadrage 3, občina Krize pri Kranju, rojeno leta 1902. Grabila Je v Zadragi listje, nenadoma pa je izgubila ravnotežje in strmoglavila po strmini kakih 50 m globoko v prepad, kjer je obležala z razbito glavo e poškodovanimi rokami in nogami. Prepeljali so jo v bolnico. In kakor nam poročajo, je njeno stanje prav resno.
Novinarski koncert
Tudi letošnja prvodecembrska novinarska prireditev je učinkovito in harmonično zaključila proslavo praznika uedinjenja
Oib svežem spominu na tragično smrt Viteškega kralja je tradicionalni novinarski koncert v veliki unionski dvorani na letošnji 1. decemibeT zavzel značaj pietetne kulturne in nacionalne svečanosti Zanimanje za koncert, za katerega je bil letos pripravljen prav skrbno izbran glasbeni in pevski vzpo-red, je bilo vikljub dejstvu, da je običajni privlačni družaibmi večer po koncertnem dtikt odpadel, prav živahno in kakor vsako leto na ta dan, se je tudi v soboto zlbralo v Union« pravo predstavništvo ljubljanskega prebivalstva, pripadniki vseh slojev in stanov, vseh poklicev, predvsem pa reprezentanci oblasti, korporacij iter nacionalnih, kiUihurnih in stanovskih organizacij. Navzoči so bili ban dr. Marušač, dflvd-zionar general Cukavac, pomočnik bana dr. Pirkmajer, ljubljanski župan dr. Puc, rektor univerze dr. Ramovš, predsednik apelacijskega sodišča Vrančič s podpreds. dr. Gradnikom, višji drž. tožilec dr. Grasselli z državnim tožilcem Lavrenčakom. predsednik okrožnega sodišča Keršič, avstrijski generalni konzul, francoski in češkoslovaški konzul, zastopnik italijanskega generalnega konzula, belgijski honorarni konzul dr. Dular, finančni direktor dr. Va-Ijavec, starejšina Gasilske zajednice za dravsko banovino Turk, upravnik policije Keršovan, direktor Narodne banke dr. Gregorič, predsednik notarske zbornice dr. Kuhar, predstavnik odvetniške zibornice dr. Krivic, predsednik inženjerslke zbornice inž. Pirkmajer, direktor konservatorija Betetto, direktor mestnega magistrata Jančigaj, ravnatelj TPD dr. Vrhunec z generalnim tajnikom Pogačnikom, senator dr. Gregorin, narodni poslanec Pustoslem-šek, predsednik Zveze trgovskih združenj Kavčič, predsednik Malozelezni-ške družbe dr. Fettich z večjim številom občinskih svetovalcev, predsednik JC lige dr. Stare itd. iitd. Večina odličnih predstavnikov je prispela s svojimi soprogami, navzoče pa so bile poleg drugih dam tudi ge. Kramerjeva in Mo-horičeva.
Napolnjena velika unionska dvorana je na ta način nudila pestro in inupo-zantno sliko, ki jo >e še ipodčrtavaila priprosta, a okusna dekoracija pevskega odra in pročelja dvorane. Med zelenjem ie na razpeti državni troboonici visela slika Nj. Vel. kralja Petra, pred odrom pa je bil postavljen novi monu-mentailni Pirnatov kiip blagopokojnega Velikega kralja. Kip je vzbujal izredno pozornost in je od vseh žel nedeljeno priznanje. Zdelo se je, da domini ra v celi dvorani in vsej zbrani množici. Na ta način je bilo še boji poudarjeno, da je bil letošnji novinarski koncert posvečen kralju Uedinitelju, kakor je to na praznik Uedinjenja pač po sebi umevno.
Zelo globok vtLs je na zbrano množico naredila mogočna Gradnikov a, nalašč za ta večer spesnjena »Beseda o življenju in smrti«, ki jo je po uvodni narodni himni umetniško dovršeno, kakor da jo kleše iz granita, recrtirail član naše drame g. Emil Kralj. Nato se je vrstila točka za točko, ki so vse zelo ugajale, nekatere med njimi celo tako vnele, da jih je bilo treba ponoviti, čeprav je bil koncertni program že satn na sebi zelo obširen.
Požrtvovalnemu sodelovanju od nih ljubljanskih glasbenih umetnikov na eni strani, dejansko izkazanim simpatijam predstavnikov javnega življenja novinarjev in njihovega dela gre zasluga, da je tudi letošnji novinarski
koncert v vsakem oiziru krasno uspel. +
O koncertnem programu samem nam poroča naš glasbeni referent:
Spored novinarskega koncerta it bil Se vsako leto skrbno in smotreno izbran. Ne le da le služil proslavi našega narodnega praznika, marveč je tudi v umetniškem oziru nudil pozitivno stran prired tve. Pri-rediteli so zna-M leto za letom pritegniti 'k sodelovanju odlične moči, bodisi soliste, bodisi pevske zibore, ki so radevolje poma-
gali s svojimi nastopi nacionalnemu in dobrodelnemu namenu te priljubljene novinarske pr ireditve. Tudi letošnji prvodecem-berski koncert v umetniškem pogledu ni prav nič zaostajal za svojimi predhodniki. V veliki meri je bil še posvečen spominu Velikega krafia Uedio telja. Žalost nad izgubo Velikega kralja je lebdela tudi tokrat nad nami, ko je občinstvo skoro popolnoma zasedlo unionsko dvorano. Pirnatov kip blago pokojnega kralja ie mogočno učinkoval na prisotno občinstvo.
Svečani koncert je otvoril orkester Orkestralnega društva Glastene Matice v družbi s člandd drž. konservatorija pod vodstvom g. prof. L. M. Škerjanca, državno himno v trodeini obliki.
Ugledni član naše drame g. Emil Kralj je zanosno deklamiral granitne in Mene spominske besede pesnika g. Alojzija Gradnika, posvečene spominu Viteškega kralja.
2e omemjenii kombiniram orkester je nato zgledno predvajal novo Skerjančevo skladbo »V ono-m črnom lese« skladbo, polno tuge in bolesti in zlasti v instrumentaci/i ofočuteno barvito. Morda bi kdo mislil, da samo godalni orkester ne more vplivati tako kot popoln orkester. Ampak izkazalo s« je v soboto na novo. da je godalni orkester enako sposoben prednašati večja m tudi obsežnejša dela.
Pa me le isti občutek navdaj, ko sem poslušal v spremljavi tega orkestra solistične nastope našega mojstra julija Be-tetta. ki je s svojo priznano rutin:ranostjo in kantiieno svojega glasu odpel! Pavčičevo »Otožnost« (oa podlagi narodne »Gozdič ie že zelen«), Adamičevo »Darovanje neveste« in Pavčičevo »Pa moje ženke gtas«. Vse tri pesmi so bile srečno prirejene za spremljavo v godalnem orkestru ta so upravičeno poslušalcem z do ugajale.
Klavirski trio — Karfo Rupel (violina), Bogomir Leskovic (violončelo) in Marjan Lipovšek (klavir) — je eminentno vsem
treni umetnikom odgovarjajoče prednesel P. I. Čajkovskega »Elegičn, stavek«.
Nj nobenega dvoma, da ie naš Akademski pevskj zbor predniak v virsti vseh naših moških zborov. Dokazal je to že ope-tovano, vendar je treba še podčrtati njegovo delo zlasti z umetniške plati. Vsa čast akademikom, ki so se tako požrtvovalno podredila intencijam in volji svojega zaslužnega dirigenta pevovodie g. Franca Maroka. Zato so nastopi Akademskega zbora vselej dogodek v naši zborovski re-produktivni glasbi. »Sest preprostih pesmi«, ki jih je Akademski pevski zbor prednašal, je pač nudito redek vzor predmašanja naših karakterističnih narodnih pesmi v pravilni iizvedfbi. Vse odlike prednašanja Akademskega pevskega zibora so se baš na tem večeru srečno uveljavi« in so bile deležne priznanja vsega občinstva.
Po odmoru je zapela gdč. Zvonimtra Župevčeva ob spretnem klavirskem spremljanju g. Mka Stritofa Devovo »Kanglico« m Pavčičevo »Pastirico«. Pevka je že v operi »M gnon« dokazala svoje zmožnosti kot Filina. Pa je tudi na koncertu pokazala zmožnost fcoloraturne pevke. Nadejamo se, da se bomo mogli veseliti njenih nadaljnjih uspehov.
Priljubljeni naš operni tenorist g. Josip Gostič je prednašal dve narodni pesmi v harmoflizaoiji g. Antona Neflata »Dekle v vrtu zelenem stoji«, >Rasti mi rasti, travca zelena« ter koroško narodno »Ce so tiste stezice« v priredbi g. J. Ravnika. V teh pesmil Je samo melodija ostala narodna, dobila pa je po prirediteB h apajrtno moderno klavirsko spremljavo.
Končno ie nastopil še mešam zbor pevskega dnfištva »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom z pevovodje D. Matula. Zapel je primorsko narodno »Barčico« v priredbi O. Deva, Tomčevo belokranjsko narodno »Med cveticami po logu« ter Adamičevo idrijsko narodno »2enka mi v goste gre«. Zbor »Ljubljanskega Zvona« sc je pod vodstvom svojega novega pevovodje ohranili ia utrdil svoj dobri renomč.
Visi, ki so oa novinarskem koncertu sodelovali, so z veliko ambicijo in umefcn Jkim hotenjem pomagali prireditvi do velikega moralnega uspeha.	Z. P.
Dogodki dveh dni v Celju
Na praznik uedinjenja so bile na vseh poslopjih v Celju in na mnogih hišah v okoliški občini izobešene državne zastave na pol droga. Ob 8. je bilo opravilo v opa-tijski,. nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi Opravilu so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, Sokoli in Sokolice v krojih odnosno v civilu z znakom, rezervni oficirji, gasilci ter zastopniki drugih korporacij in društev. Šolska mladina se je udeležila cerkvenega opravila v za to določenih cerkvah.
Obrtniška proslave
Ob 9. dopoldne je priredila podružnica Društva jugosl. obrtnikov v Celju v spodnjih prostorih Narodnega doma proslavo praznika ujedinjenja, katere se je poleg obrtnikov udeležil tudi naraščaj. Predsednik podružnice g. Stojan Holobar je po pozdravnih besedah prečital obširno poslanico jugoslovenskih obrtniških organizacij. Poslanica se najprej spominja blagopokojnega kralja, ki je bil velik zaščitnik in prijatelj obrtništva. Spomenica naglaša, naj akcija za izboljšanje položaja obrtništva izvede z organizacijo obrtniške samopomoči in z oblastveno zaščito obrtništva. Oblasti naj posvečajo vso pažnjo obrtniškemu naraščaju. Obrtniško socialno zavarovanje naj se izvede Čimprej. Nelojalna konkurenca med obrtništvom samim mora prenehati, zatreti pa je treba tudi šušmarstvo. Nujno potrebna je sistematična izvedba javnih del na široki podlagi. Veliko zlo za obrtništvo je pri nas razpredena mreža podružnic in prodajaln industrijskih podjetij, ki s svojo gospodarsko aktivnostjo škodujejo celoti.
Spomenica je bila sprejeta z .živahnim odobravanjem. Krojaški mojster g. Ivan Bizjak je podčrtal veliki pomen 1. decembra, potrebo združitve vsega obrtništva in izobraževanja obrtniškega naraščaja, nato pa je predsednik zaključil proslavo.
Veličastna sokolska svečanost Ob pol 11. se je pričela v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma svečana seja Sokolskega društva. V ozadju odra, okrašenega z zelenjem, sta bili pod državno trobojnico med napisoma »Zdravo!« in »Čuvajmo Jugoslavijo!« nameščeni sliki blagopokojnega Viteškega kralja Aleksan-
dra L Uedinitelja in Nj. VeL kralja Petra IL Na odru je bil zbran odbor Sokolskega društva, v ospredju pa so stali praporščaki z župnim, društvenim in naraščajskim praporom, ob njih pa po dva člana in nara-ščajnika s sabljami. V dvorani so bili zbrani predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, šol in članstva Sokola, na balkonu pa naraščaj in deca.
Ko je pomnoženi društveni orkester Glasbene Matice pod vodstvom br. ravn. H. Sancina odigral koračnico »Čuvajte Jugoslavijo!«; je otvoril svečano sejo društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec. ki je naglasil, da praznujemo letos prvi december z žalostjo v srcu, a z dvignjeno glavo m vedrim čelom. Pevci so zapeli sokolski pozdrav, nato pa je br. starosta prečital poslanico Saveza SKJ. Ob zaključku so vsi navzoči vzkliknili starešini SKJ Nj. VeL kralju Petru IL .Zdravo!'. Naraščajnik Cer-gol je učinkovito deklamiral pesem 2eljez-nove-Kokaljeve »Viteškemu kralju«. Orkester je dovršeno zaigral Michaelisovo »Molitev«.
Nato je vse Članstvo svečano priseglo zvestobo Nj. VeL kralju Petru II., orkester pa je zaigral državno himno. Mali član moške dece Kolar je ljubko deklamiral Francevičevo »Kralju Petru II., čuvarju Jugoslavije«. Ob spremljevanju orkestra so navzoči zapeli himno »Hej Slovani«. Ob zaključku izredno lepe svečanosti je br starosta pozval vse sokolske pripadnike! naj 17. decembra, na sokolski postni dan, prispevajo v sokolski socialni fond Sokol je organiziral 1. decembra prodajo »sokol-
fondaSfC* V Prid sokoIske2a kalnega
Po proslavi so bile izročene diplome najboljšim tekmovalcem, ki so letos nastopili na župnih smučarskih in plavalnih ter na okrožnih tekmah.
Manlfestacljako zborovanje obrtnikov
Danes ob 9. je bilo v dvorani Obrtnega doma mani-estacljskc zborovanje za pro pagando domačega dela in domačih lzdel kov Predsednik g. Miloš Hohnjec je po zdravil navzoče zastopnike oblastev in Sol. zlasti pa sreskega načelnika g. dr. Ivana Vidmarja in narodnega poslanca g. Ivami Pi« korška, nato se je spominjal blagopo k jrega kralja ln slednjič podčrtal pomen
Obrtniškega tedna.
Ok «.in tajnik g. Drago žabkar Je prečital obširen in temeljit referat o zgodovini, napredku in sedanjem težkem položaju obrtništva ter o važnosti in upravičenih težnjah rokodelskega stanu. Ob" zaključku je bila sprejeta od g. Lečnika prečite nc resolucija, ki vsebuje Številne utemeljene želje in zahteve obrtništva.
Obupno dejanje trgovskega potnika
Na državni praznik okrog 10. dopoldne se je obesil na oknu svoje sobe v Celju 481etni trgovski potnik Franc R. Našli 6o
ga kmalu nato, a vsaka pomoč je bila zaman. Dejanje je izvršil očividno v hipni duševni zmedenosti.
Krvav dogodek v celjski gostilni.
V neki gostilni na Gosposvetski ulici v Celju so se v petek zvečer neki fantje s Te ha rja sprli z muslimanskim pre-progarjem Jaeimom Ramišem iz Prijede>-ra. Ko je Ramiš psoval fantom mater, ga je eden izmed njih napadel in mu zabodel nož med rebra. Ramiša so prepeljali z reševalnim avtobusom v bolnico.
Tek Uedinjenja v Ljubljani
Tudi letošnja športna proslava 1. decembra je bila velika revija naSih najboljših atletov — Po teku so atleti obljubili zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II.
Ljubljana, 2. decembra.
Tudi letošnji 1. december so naši športniki proslavili nadvse svečano.
Športno nacionalna manifestacija »Tek Uedinjenja«, ki jo že v sedmič prireja lahkoatletski državni prvak ASK Primorje, je postala zelo tradicionalna, kar priča izredno velik dotok odličnih tekmovalcev, ki je letos dosegel rekordno število 50. Vsakoletnim zunanjim go6tom lz Celja, z Jesenic itd. se Je letos prvič pridružila močna skupina najboljših -!e:go,ro gašev iz Zagreba, članov Haška, Makabija in Marathona. Z njihovim sodelovanjem so letos prvič vse tri prestolnice pros'a-v'Je ra? največji nacionalni praznik.
Dasi so letos Iz nerazumljivih razlogov lzosta!' najresnejši konkurenti v glavnih kar« goriiab. večkratni zmagoval Krevs m fJ.be fcek ter žorga ivti Primorja), -ri ••editev ^»-j.dar ni trpe'a glede zanim'/osti, kajti odlična konkurenca Zagrebčanov 'n 3 ' dobra f.M-ma, r toieri so at«ef.i, plaši rani na čeln obeh flavDin kategorij, p?a MI* povod, da se Je
borba vadila z va«lko ogorčenobt|o na vsej progi Brnčar 701.1?» valeč na dol gf progi, je včeraj pokazal svojo veliko enr-friorar si s tem, da je todil razeo nekaj str metrov od «are*ka po vsej progi l.i nriše: na cilj svež 'n s velikim niiko h .m. «",«s. 11 ga je dosegel b-ez konk'i.-?i-oe. je zelo dober. Vod'in. d goprogaš*. Za-greha »azer Flassa se t so mogli vid-tej-§«• uveljav ti med uašimi Flass je sicer vedi! t bratoma Starmi oma na vsej pregi najostrejio borbo, moral pa je v zadnjih delih prose za malenkifit kloniti Tudi zmagovalec na kratki progi Srakar Frane Jf b'l rsta.im tekmo'J ccm nadmočen in Je vodil vso pot, dasi mo je bil stalno za petami Starman Adolf. 'ele v ?arinjem de !u proge Je priSIa joIJ do veljave niaora odpornost, ki mu je jirlaesla zmago s pie cejšnjim naskokom. Hu«Ia borba pa nI b'11 sam« za vodilna mesta, da skoraj še hnj-S» je bila v sredini obeh skupin. Tekmovalci so se stalno menjavali na mestih in tudi borba na Aleksandrovi cesti je šele odločila marsikateri boljši ali slabši placement.
Kratka proga je rudnik talentov. Vsako leto smo z zadovoljstvom odkrivali talente in je tudi letos kontinuiteta prišla tukaj do polne veljave. Pravo e>dkritje sta novinca Krpan (Pr.) in Kotnik (IT.), ki sta se vrinila med vodilne In potisnila za seboj mnoga že znana imena.
Svojo veliko naklonjenost do sportno-nacionalne manifestacije naših lahkoatle-tov so tudi letos pokazali najvišji predstavniki oblasti v dravski banovini, gg. ban dravske banovine dr. Marušič, ki je bil pokrovitelj prireditve in je za zmagovalca na dolgi progi daroval krasno srebrno prehodno darilo in komandant dravske div oblasti general Cukavac in predsednik ljuhljanske občine dr. Puc, oba čast. predsednika proslave, pri katerih uživajo naši lahkoatleti največje razumevanje in podpore.
Športniki so Jim na najlepši način Izkazali svojo hvaležnost z Impozantno manifestacijo, ki je sledila po samem teku v veliki dvorani hotela Miklič. Običajno svečano razdelitev daril so letos združili s
svečano zaobljubo zvestobe našemu mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. v prisotnosti zastopnikov pokrovitelja, častnih predsednikov, zastopnikov obla«ti 1n mnogih ljubljanskih športnih organizacij. Atleti so popolnoma napolnili dvorano ln ob otvoritvi same manlfestaciie Je predsednik ASK Primorja načelnik Sancin pozdravil zastopnika pokrovitelja bana, banskega svetnika g. dr. Borštnarja, zastopnika častnih predsednikov generala Cukavca ln župana dr. Puca, majorja Janca in mag. tajnika dr. Grassellija, zastopnici Atene, dr. Adlešičevo in Kroftovo, kluba Primork, starejšino skavteke organizacije dravske banovine, zastopnike Preporoda in JNAD Jadrana, zastopnika smuč. kluba Ljnbljana, LPP In LZ9P, zastopnike vseh ljubljanskih športnih organizacij s predsednikom Ilirije dr. Lapajne-jem na čelu in star. predsednikom MK Ilirije Gorjencem, zastopnike bratskih športnih klubov iz Zagreba, Haška, Marathona in Makabija itd.
Krasen govor o značaju 1. decembra za našo državo in o glavnem tvorcu našega uedinjenja ter njegovem ogromnem delu,
ki nas je pred 16. leti privedel do 1. decembra, blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju je imel namestnik državnega pravdnika g. Branko Goslar. Po krasnem in globoko nacional-rem govoru je vsa športna mladina navdušeno sledila njegovemu pozivu in izrekla svojo neomajno zvestobo in vdanost NJ. Vel. kralju Petru II. in svojo pripravljenost, da bo vedno in povsod čuvala interese države in naroda. Z razdelitvijo čari' 7m£govalcem je bila ta krasna športna manifestacija vseh ljubljanskih lahkoatle-tov 7,akl učena.
P*ed navajanjem podrobnega izida športnega dela »Teka Uedinjenja« ne smemo prezreti nekoliko zadovoljivih dejstev. AJ-.iravno sta obe tekmovalni progi dolgi okfll 8 km, ni bilo nikjer niti najmanj ovi,- pri tekmovanju in je sodniška in re-diT«. tka 8lui.oa funkcijonirala brezhibno. To priznanje služi vsekakor še v večjo ča«t okrnjenemu sodniškemu zboru. Pričakovati pa je od onih lahkoatletskih funkcio-naijev. ki so »predr.jačili« s svojo odsotnostjo da bodo imel' v bodoče nekoliko več uvidevnosti, če že ne do svojih kolegov, pa vsaj do tekmovalcev, ki leto 7a letim kažejo svo?o visoko športno nacionalno zavest 'n jih ne ovirajo niti po^ua sezona niti mraz ali slabo vreme. S^art ob točno določeni uri spada vsekakor tndl v one pozitivne elemente, ki nčinknjejo v propagandnem oziru.
In končno še nekaj! Mladi ljubljanski klnb Sloga je na »Teku Uedinjenja« pokazal veliko življenjsko zmožnost. Postavil je na start 10 tekmovalcev, od katčrih so razn" zasedli zelo dofcra mesta. To je bil zelo dober cdgovor lahkoatletskemu savezu v Zagrebu, ki je pred nekoliko rfneri č^tal iz članstva ta mladi klub, >A <>e je prijavii FJ-vrzu šele v prvih dneh okto-b-a Nai bi o tem čim prej in dobro ra55-mislil JLiAS! V naslednjem
Izid tekmovanja:
Splošna klasifikacija: 1. dolga proga fokoli 5 km):
1.	Bručan Jože (Ilirija) 17.59, 2. Starman Ivan (Sloga) 18:34.2, 3. Starman Lado (I.) 18.25. 4. Flass Viktor fHašk Zagreb) 18:26,
5.	Doršič Franio (Marathon Zagreb) 1^:52.4.
6.	Osterman Milan a.) 19:05. 7. Dtolinšek Alojz (Korotan) 19:31.4, 8 Grad Armin (plan. puk, Primorje) 19:47.1, 9. Gombač Mirko (Primorje) 19:59, 10. Ošabnik Maks (P.) 19:59.1.
2.	kratka proga (okoli 2700 m):
1.	Srakar Franc (nebor. četa, Primorje) 10 min., 2. Starman Adolf (plan. puk, Ilirija) 10:05.4, 3 Krpan Milan (P.) 10:09, 4. Tavčar Svetozar (L), 5. Kotnik Jože (I), 6. Pogačnik Jože (P.), 7. Kranjec Ivan (P.). 8. Srakar Ivan (P.), 9. Kragelj Josip (SK Celje), 10. Jazbec Venceslav (1.). Dva tekmovalca sta med tekom izstopila.
Placement po kategorijah: 1. vojaki: a) kratka proga: 1. Srakar Franc (neb. četa, Pr.), 2 Starman Adolf (plan. nuk. Pr.), 3. Pavličevič Milivoj (plan. puk, Pr.); b) dolga proga: 1. nar. Grad Armin (plan. puk, Pr.), 2. Miklavčič Matija (plan. puk, Pr.), 3. Vengust Rudi (20. p. p., Jugoslavija).
2.	neverificirani do l. 1913: a) kratka proga: 1. Lipovšek Ferdo (SJoga), 2 Japelj Albin (Slavija), b) dolga proga: 1. Ambrožič Ernest (Bratstvo, Jesenice), 2. Keržič Viktor (Sloga).
3.	neverificirani l. 1913, 1914, 1915: a) kratka proga: 1. Krpan Milan (Pr.). 2. Kragl Josip (SK Celje), 3. Križman Franc (TI.), b) dolga proga: 1. Dolinšek Alojz (Korotan. Ljubljana), 2. Berlot Bogdan (isti klub). 4. kratka proga, neverificirani l. 1916, 1917, 1918: 1. Poljšak Zoran (Sloga), 2. Franz Jože (II.), 3. Ilnikar Janez (Sloga).
5.	juniorji l. 1916, 1917, 1918: 1. Tavčar Svetozar (IL).
6.	juniorji l. 1919, 1920, 1921: 1. Kotnik Jože (IL). Obe kategoriji samo kratka proga.
7.	seniorji le plasirani preko 800 m: a) dolga proga: 1. Bručan Jože (IL), Z Starman Ivan (Sloga), 3. Starman Lado (H), b) kratka proga: 1. Srakar Ivan (Pr.).
8.	seniorji še neplasirani preko 800 m: a) kratka proga: 1. Pogačnik Jože (Pr.), 2. Cranjec Ivan (Pr.), 3. Jazbec Venceslav i.IL), b) dolga proga: 1. Mav Janez (Pr.), 2. Knez Rudi (Jugoslavija Celje). ss.
■t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naž nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast gospod	•
Ilija Goleš
posestnik in trgovec
po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 68. letu svoje starosti, danes 1. decembra ob % 20. uri mirno v Gospodu zaspal
.	dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. decembra ob 15. url
iz hiše žalosti, na mestno pokopališče.
Novo mesto, dne 2. decembra 1934.
MARTINA GOLES, soproga — ILIJA in JANKO, sinova — MAB-TINA. poročena RAJAKOVIC, hčerka — JANKO RAJAKOVIC, zet NADICA, vnukinja — in ostalo sorodstvo.
HAZBOJSTVO SREDI LJUBLJANE
Zločinec, ki mu je policija že na sledi, je pobil in oropal 55 letno
samotarko Josipino Kalanovo
Ljubljana, 2. decembra.
Našim čiitateljem je še v živem spominu strahovito razbojstvo, ki k bilo izvršeno pred mesecem dni, 5. novembra, ko je brezposelni delavec Ivan Mavrin na Virju napadel 621etno starKO Ivano Kafolovo. jo hudo poškodoval in oropal. Kakor je takrat razbojstvo razburilo Vir jan e in vso bližnjo okolico, tako je preteklo soboto zvečer povzročil silno razburjenje sličen zločin, ki je biJ izvršen v zakotni Soteski, torej sredi Ljubljane. Tam je biia napadena in na sirov način pobita na tla 551etna samotarka in upokojenka Josiipina Kalanova.
Sotesko po-zna malo Ljubljančanov. To je tesna ulica prav nasproti poslopja Glasbene Matice. V tej vogalni ulici, in sicer v hiši 6 je stanovala Josipina Kalanova, rojena 1. 1879. v Devici Marij:; v Polju in pristojna v Ljubljano. Ženica je bila poprej jetniška paznica in se je pred- več leti iz Maribora pre-seJila v Ljubljano, kjer je v miru in zadovoljstvu preživljala jesen svojega življenja. Dobivala je skromno pokojnino, menda ie pa hodila tudi na razna dela in si ie s trudom svojih rok tudi prihranila nekaj denarja. V Soteski je imela majhno stanovanje, kuhinjo ^in sobico, okna so obrnjena na dvorišče. Stanovala je popolnoma sama, le tu ali tam jo je obiskal kak sorodnik, največkrat "je pa prišla k nji njena nečakinja. Sosedje pripovedujejo, da je bila Kalanova malce brezbrižna in deloma neprevidna, ker se je premalo zaklepala in večkrat tudi puščala stanovanje odprto. To in pa dejstvo, da je nekdo vedel, da ima ženica denar, je postalo za Kalanovo usodepolno.
Kmalu nato sta Cudermanovi slišali govorice v pritličju in ko sta'pohiteli iz stanovanja, sta videli, da so stopnice vse okrvavljene, a v pritličju je ležala Kalanova, ki ji je pomagal gledališki igralec in še nekdo drugi.
Polieifa v akciji
O neverjetno drznem roparskem napadu sredi mesta je bila takoj obveščena policija in kmalu je prihitel neki stražnik, pozneje tudi šef kriminalnega odseka g. Zajdela z več agenti. V teku preiskave je policija ugotovila, da je napadalec odnesel KaJanovi okrog 2000 Din gotovine in tndi hranilne knjižice. Kalanovo so hoteli še sinoči zaslišati, pa je bila takoj po prevozu v bolnico nezavestna.
V bolnišnici so jo operirali, vendar se njeno stanje ni izboljšalo. Dopoldne se je sicer Kalanova za hip zavedla, pa se spet onesvestila; večkrat je tudi bruhala. Kljub temu so jo lahko zaslišali glede napadalca. Kolikor se more spominjati, je bil moški srednje postave, na sebi je imel lepo sivo obleko, bil je pedolgastega obraza in plavolas.
To so vsi podatki, ki jih ima policija na
razpolago, vendar pa upa, da si ji bo kljub temu posrečilo roparskega morilca prijeti.
Dopoldne ob 9.30 je bila na kirurg.č-nem oddelku ljubljanske bolnišnice Kalanova na predlog državnega tožilca zasMšana od preiskovalnega sodnika g. Cirila Golouha ob prisotnosti zapisnikarja dr. Iva Umnika. Poškodovanka je bila sicer pri zavesti, je pa zelo težko govorila in ji je tudi med zasliševanjem postalo slabo. Povedala je v bistvu isto, kar smo že omenili glede napada in napadalca.
Stanje Kalanove brezupno
Kalanova je precej krepka ženica in le tako je razumeti, da ni podlegla smrtno nevarnim poškodbam. V bolnišnici so ugotovili, da jo je napadalec udaril sedemkrat z nekim topim predmetom, ženica ima tik nad levim očesom prebito lobanjo in ta poškodba je smrtna. Kakor nam poročajo iz bolnišnice, je tudi popoldne bila nesrečna ženica skoro ves čas nezavestna. Zdravniki se boje, da bo Kalanova poškodbam podlegla
VCa$H0f ^"^"j^lVEA
Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna,
da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč.
©m visokošolk otvorjen
Svečanost v hiši Mudovih dedičev v Gradišča št. 14
8 PRIDE!		PRIDE! 1
1	TARZAN	1
1	in njegova družica	1
Mariborska kronika
Napad
V isti hiši stanuje znan dramski gledališki igralec. Ko se je v soboto kmalu po 19. uri odpravljal z doma v gledališče, da nastopa v »Orliču« in je stopil iz svojega stanovanja v pritličju, je na stopnicah presenečen začuti neko stokanje, obenem pa pridušene glasove:
—.Umrla bom, jaz bom umrla!
Ko je pogledal pa stopnice, je videl, da prihaja počasi mizdol velika, močna ženska popolnoma razmršenih las. Zgrožen je opazil, da je' tudi vsa okrvavljena. V prvem hipu je ni spoznal, ko je pa stopil bližje, je videl, da je Kalanova.
—	Napadena sem bila, vse mi je pokradel! — je dejala, iko je videla igralca.
—	Kdo vas je napadel?
—	Neki moški.
—	Ga poznate?
—	Ne.
Gledališki igralec je videl, da ženica govori resnico, saj jo je bilo skoraj groza gledati.. Imela je glavo močno razbito. nad levim očesom je imela veliko zevaiočo rano in oteklino, da ni bilo videti očesa. Njeni lasje so bili divje razmršeni. Strnjena kri jih je prilepila na rame. Ve stopnice so bile popolnoma krvave, a v kuhinji Kalanove je bila velika mlaka krvi, soba je pa mudila sliko strašnega razdejanja. Bestialni zločinec je v sobi vse razmetal, vrgel perilo m obleko iz omar in pobral, kar se mu je zdelo vrednega.
Iz prvega nadstropja so med tem prihiteli tudi Cudermanovi, ki so lastniki hiše. Med tem ko je gledališki igralec odhitel v dramo in telefonično obvesti! reševalno postajo, je nekdo drugi naglo obvestil .policijo, a za nesrečno Ka sinovo so se zavzeli Cudermanovi in io prenesli v prvo nadstropje, kjer so jo močili, ji izprali rane in ji nudili prvo pomoč. Reva je bila zelo slaba, udi bruhala je.
Kaj je ftove&ala Kalanova
Reševalna postaja je bila obveščena ob 19-34 in že čez nekaj minut je reševalni avtomobil Kalanovo prepeval v bolnišnico. Gledališkemu igralcu je bila Kalanova že poprej povedaia in tudi pozneje ponovila reševalcem, da je okrog 19 nekdo potrkal na njena vrata. Bila je prepričana, da je njena nečakinja. ki jo pride večkrat obiskat in nič hudega sluteč je vrata odprla. Videla je še nekega moškega, a v naslednjem hipu se ji je stemnilo pred očmi in je padla. Nekoliko pozneje se je spet zavedla in ko je vstala, je videla, da je vsa krvava in da je nekd') njeno stanovanje oropal. Imela je še toliko moči. da je zaprla okno in zaklenila viata. nato se je pa trudoma zavlekit v prvo nadstropje, kjer je potr\?'a pri Cudermanovih.
Cudermanovi
pripovedujejo
Naš poročevalec se je danes oglasil pri Cudermanovih, ki so mu povedali: Sinoči kmalu po 19. uri je nekdo močno potrkal na naša vrata in obenem smo čuli: »Gospa, prosim, odprite, napadena sem bila!« Cudermanovi niso vedeli, kdo je pri vratih, zdelo se jim je, da je moški glas. Ker sta bili doma samo hčerka in mati, si nista upali odpreti, boječ se, da je morda zunaj kak nepridiprav. Zunaj je medtem Kalanova spet prosila, naj ji odpro in naj ji pomagajo, ker je bila napadena. Ker je imela tako čudno spremenjen glas, ji Cudermanovi nista verjeli, pač pa sta ji rekli, naj gre na cesto, da bosta videli, če je res ona. Tedaj je Kalanova s slabotnim glasom odgovorila: »Saj ne morem doli!«
Llubllana, 2. decembra.
Sredi večjih in hrupnejših prireditev, ki sta jih bila polna praznik in nedelja, ie skromna, a pomembna svečanost otvoritve »Doma visokošolk« šla skoraj neopažeroo mimo naše javnosti. Kakor je v teh letih rasla univerza kralja Aleksandra v Ljub-. ljani, tako ie ieto za letom ras#o število sllušateljic. Za njihove srečnejše kolege i® bHo že od vsega početka precej dobro poskrbljeno z ustanovitvijo Akademskega kolegija in Oražnovega doma; slušateljice, ki prav nič ne zaostajajo za svojimi tovariši v razumevanju akademskih dolžnosti, pa si prav tako tudi tnso da Je kratiti svojih socialnih pravic. Na njihovo pobudo je vznik-la akcija za postavitev Doma visokošolk, ki je naletela na mnogo razumevanja in podpore pri predstavn:cah našega narodnega ženstva. V kratkem času je akcija toliko dozorela, da je bil letos Dom visokošolk vsaa v skromnem obsegu otvorjen. Poleg številnih zastopnikov in zastopnic akademskih društev so svečanosti prisostvovali: zastopnik 'bana svetnk Ratej, predsednik mestne občine dr. Puc, rektor univerze univ. prof. dr. Ramovš s predstavniki fakultet, un-jv. prof. dr. Keletrtina kot zastopnik IMCA, dvorna dama Tavčarjeva in soproga ministra Vida Novakova, predsednik naprednega akademskega starešinstva prof. dr. Zalokar.
S kratkim nagovorom ie v finemu doma pozdravila goste gdč. Brečkova, nato ie g. rektor naglasil pomembnost dejstva, da so naše^ visokošolke vprav v teh neugodnih časih, ko tolikokrat volja omaguje, tako hitro in tako ipiriiietno realizirale zamisel svojega doma. Požrtvovalnost, vztrajnost in soc alni čut, to so lastnosti, ki naj vodijo slovensko študentko in prav te lastnosti se n ujmo razvijajo rod kladivom trdega življenja. Če bodo z enako vnemo vodile svoj
Ljubljana, 2. decembra.
Na posebno lep način so včeraj Mošeani proslavili praznik uedinjenja. Ta dan so si namreč izbrali, da na slovesen način zasa-de spominsko lipo, kar je bilo tudi sklenjeno na nedavni seji Županske zveze. Mo-ščanska občina pod vodstvom svojega agil-neea župana g. Pavčiča je izbrala primeren prostor poleg Gasilnega doma, ki so ga delavci s planirali, na sredi pa v četverokotu ogradili in okros njega postavili tri vitke mla"-. okrašene z državnimi zastavicami. Ograja je bila tudi prepletena z zelenjem, tako da je ves prostor napravljal res prav prijeten vtis.
Ob 7.30 ie bila vsa moščanska šolska mladina pri maši v šentpetrski cerkvi, po službi božji je pa odkorakala proti Mostam pred šolo, kjer je bilo zbirališče raznih nacionalnih organizacij in korporacij. Tu se je tudi formirala impozantna povorka. ki je krenila na slavnostni prostor. Na čelu so šli šolarji in Šolarke z novim praporom, ki ga jini je poklonilo učiteljstvo Narodne šole, za njimi so korakali Sokoli v krojih in ▼ civilu s praporom in pod vodstvom svojega staroste Tonje, sledila je pestra skupina narodnih noš. Kolo jugoslovenskih sester, č^ta gasilcev v svojih iiCnih novih uniformah s praporom, tri moščanska pevska društva z zastavami, in sicer »Pevsko
dom, s kakršno so ga započele ustvarjati se bo brez dvoma v časom utrdil in razširil. da bo nudil zadosti prostora vsem našim potrebn m visokošolkam. 2e s pričujočim pa so ustvarile nekaj trajno dobrega in zato so naše akademkinje vredne zaupa-raa in pohvale. Naj bodo Domu visokošoMc naklonjeni dobri Lares, resnica, dobrota in socialna pravičnost Na koncu ie g. rektor izrekel toplo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so omogočili ta dom, pred v6em dvorni dami Tavčarjevi, gospe Novakovi in predsedniku mestne občine.
Gdč. Brečkova ie nato (prečitala kratko vdanostno 'brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji, in sporočila pozdrave in čest tke, kl so jih poslali za otvoritev minister dr. Novak, dekan filozofske fakultete mwv. prof. Nahtigal in ga. dr. Sodnikova. Predsedn ca akcijskega odbora gdč. Lechleitnerjeva ie imela nato !e*p spominski govor o blagopo-koinem Viteškem kralju.
Dom visokošolk, ki je našel v znani hiS-i Mundove zapuščine; namenjene u visokošolski kolegij (v Gradišču 14) prav udobne prostore, obsega že v svojem skromnem začetku 9 sob in nudi prostora 14 stanovalkam; v doglednem času pa bo lahko sprejel pod streho tudi 20 visokošolk. Poleg tega je v hiša na razpolago udobna učilnica, ki bo odprta za zunanje študentke. Dom upravlja v obče zadovoljstvo prebivalk ga. Deklevova. Poleg banske uprave, min strstva za socialno politiko in mestne občine so z večjimi zneski podprle to pre-potrebno ustanovo tudi mestna občina mariborska, Nabavljala zadruga državnih nameščencev v Mariboru in drugi dobrotniki. Visokošobke nameravajo z večdo pro-pagamdno aleeio pridobiti še novih podpornikov in dobrotnikov, da bodo lahko svoj dom še povečale in ga tudi trajno ohranile.
društvo Moste«, »Hugolin Sattner« in »Zvezda«. Za njimi so se razvrstili vojni dobro-voljci, rezervni oficirji in člani raznih nacionalnih organizacij.
Ko so prispeli na slavnostni prostor in se razvrstili okrog njega, je stopil na majhen provizorni oder pred četverokotom župan Pavel Pavčič. Najprej je toplo pozdravil zastopnika banske uprave in sreskega načelnika g. Mihleria, zastopnika vojske kapet. Radovana Jovanoviča, šentpeterske-ga župnika Petriča in delegate ter predstavnike raznih društev kakor tudi zbrano mladino z njenimi učitelji in učiteljicami vred. V kratkem, zanosnem govoru je nato očrtal pomen praznika Uedinjenja, zlasti še glede na današnje spominsko slavje, ko vsajamo slovansko lipo, ki naj bo simbol močne, nerazdružne Jugoslavije. Z globoko pieteto se je spominjal tudi blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja in počastil spomin z vzklikom »Slava!«, nakar so se vsi navzoči odzvali s trikratnim klicem »Slava!« Ob zaključku svojega govora je vzkliknil tudi mlademu kralju Petru II. Med množico je nastal val navdušenja in spontano so zaorila mlada srca in z njimi vsi starejši »Zivio kralj Peter II.!«
V imenu banske oprave in kot zastopnik sreskega načelnika je spregovoril nato g.
Mlhler, ki Je ▼ bodrilnem nagovoru apeliral slasti na mladino, naj Čuva to, kar smo si
pridobili s krvjo naših padlih junakov in naj bo vedno zvesta in vdana mlademu kralju Petru. Z izrazi globokega spoštovanju in pietete se je tudi poklonil mauom Velikega kralja, obenem pa izrekel zahvalo moščanskemu učiteljstvu, ki si je ta dan tudi izbralo, da pokloni svoji mladini nov prapor.
Združena moščanska pevska društva so zapela veličastno himno »Bože pravde«, sokolski in gasilski praporščak pa sta nagnila svoja prapora.
Dva kmečka fanta sta prinesla več metrov visoko vitko lipo. ki so jo vsadili, šentpetrski župnik g. Petrič je pa opravit cerkvene obrede in blagoslovil mlado drevo. Po končanih certver.ih obredih ie sivolasi župnik stopil na oder, izražajoč svojo radost nad pomembnim slavjem in tudi veselje, ker je bila povabljena cerkvena oblast. Poželel je božjega blagoslova, se z žalost io spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. in zaključil z iskreno željo, naj Boe čuva Jugoslavijo in mladega kralia Petra II. Po župnikovem govoru so pevci zapeli »Hej Slovani«.
Maribor, 2. decembra.
Naš obmejni Maribor je proslavil 1. december pod vtisom najstrašnejšega dogodka, ki je mogel zadeti jugoslovenski narod. Vse mesto je bilo odeto v državne troboj-nice, bučnih prireditev ni bilo nikjer. Svečane proslave so priredila skoro vsa mariborska nacionalna društva. S temi pro-slavrmi je bila združena tudi zaobljuba zvestobe našemu novemu kralju.
Otvoritev »Obrtniškega tednac
Obrtniška mladina se je zbrala zjutraj ob 8. v Narodnem domu, od koder je odkorakala skupno k maši. Nato pa se ie podala ▼ spodnjo kazinsko dvorano. S proslavo js bila združena oficielna otvoritev »Obrtniškega tedna«, ki so se je udeležili mimo častnega števila mariborskih obrtnikov tudi zastopniki oblastev, med njimi mestni župan g. dr. Lipold. Mladini je spregovoril strokovni učitelj g. S//Wn Rode in ji obrazložil pomen praznika uedinjenia. Obrtniški teden pa je otvoril predsednik g. Sojič, ki se je obenem toplo zahvalil g. županu za vso naklonjenost. Pomen »Obrtniškega tedna« je nato podčrtal podpredsednik g. Miha Vahtar. Bile so razdeljene diplome in nagrade po 50 in 100 Din pomočnikom in vajencem, ki so razstavili svoje izdelke ob priliki letošnjega »Mariborskega tedna«.
V stolnici je bilo svečano opravilo ob 11. Zahvalno molitev je opravil lavantinski škof g. dr. Tomažii ob asistenci številne duhovščine. Po cerkvenih svečanostih pa so se podali predstavniki državnih in samoupravnih uradov in zastopniki mariborskih organizacij na sresko načelstvo, kjer so se vpisali v knjigo za čestitka
Sokolske proslave
Na izredno svečan način so proslavila državni praznik mariborska sokolska društva. V središču današnjega zanimanja je bil mogočen zbor članstva Sokola Matice v Narodnem domu. Dvorana in galerija sta bili nabito polni, članstvo je v discipliniranem sokolskem dostojanstvu poslušalo pomembne in prisrčne uvodne besede, ki jih je izrekel zaslužni starosta Franjo Bu-reš. Prečital je poslanico SKJ ter izvršil slovesno zaprisego vdanosti ljubljenemu kralju Petru II. in sokolski misli. Pevski zbor »Jadrana« je odlično odpel »Hej Slovani«, godba je zasvirala »Bože pravde«. Ob zaključku je starosta Bureš ▼ krasnih besedah pozival k čvrsti strnitvi sokolskih vrst ter neprekinjeni sokolski delavnosti, ki je v današnjih časih potrebna bolj ka-
»Dobri vojak Švejk"
Film ZKD Se danes ob 14.15 popoldne ▼ prostorih
ELITNEGA KINA MATICE Vstopnina najnižja: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50
Janko J Srimšek:
Lučke
Toliko lučk sem videl v življenju. Tolikim sem prilil olja, da niso ugas* nile. Toliko sem jih prižgal sam. Mi» mo tolikih sem Šel, ki so jih prižgali drugi in so jim drugi olja prilivali. Za mene? Ne vem! Jaz za druge? Ne vem! Sam za sebe? Tudi ne vem! In morda je bolje, da ne vem. Ne za prve, ne za druge in ne za tretje! Do» stikrat, mislim, bi bil vesel, če bi to vedel. Gotovo pa še večkrat žalosten in bi me bolelo srce. Celo razjokal bi se morda. Nu, solz in težav je brez
tega na svetu dovolj...
*
Otrok sem bil. Čisto majhen. Prav tak, kakršen je danes moj sinček. Dete osmih let, ki se že ni več balo prvega večernega mraka na cesti. Ti* stega nežnega mraka, ki se spusti na vas. ko odzvoni avemarijo.
»K litanijam pojdi, fantič moi,« mi je rekla v soboto zvečer mati. »Zahva* lit se Bogu za srečen dan in teden. In blagoslova nam prinesi iz cerkve! Vsem nam. Celi hiši —«
Gospod pred oltariem je bil že v prvi četrtini lavretanskih litanij, ko sem prestopil cerkveni prag in potno« čil kazalec in sredinec v kropilnik ta vrati. Gredica faranov je bila raztre« sena po klopeh in po sredi ctrkve. Pred obhajilno mizo je klečal trop mojih vrstnikov Klop pod korom fe bila prazna. V nio sem snolznil. Prav do zidu. Pod veliko, v pozlačen okvir vdelano podobo križevega pota. Sve»
Šolski upravitelj g. Završnik je v slavnostnem spominskem govoru podal verno sliko našega trpljenja in bojev za svobodo, v vznešenih besedah orisal lik našega ju naškega in mučeniške smrti umrlega kralja in apeliral na mladino, naj hodi vedno po njegovih potih ln naj zvesto izpolnjuje njegov slavni uiemento, zadnji besedi *Cu-vajte Jugoslavijo!« Ob tej priliki je ftolsKi upravitelj tudi poklonil mladini novi krasni prapor, ki je nanj učiteljica Franketo-va pripela trak v narodnih barvah s žalnim robom in napisom »Čuvajte Jugoslavijo 1«
S krepkim, zanosnim glasom se je zahvalil za "prapor v imenu šolarjev učenec Vul-razreda Breznikar, poudarjajoč, da p bo mladina vedno čuvala, ostala pa tudi zvesta Jugoslaviji in svojemu kralju. Nato je a mladina zapela državno himno.
Kot zadnji je spregovoril še narodni poslanec g. Koman. podčrtajoč važnost spominskega dne, slavnost so pa zaključili p«>vci, ki 60 zapeli veličastno »Buči, morje adrijansko!«
G. župan Pavčič se je vsem udeležencem toplo zahvalil in zaključil res lepo spominsko slavje.
kor kadarkoli. Slavnostnemu zboru mariborskega sokolstva so prisostvovali tudi
številni predstavniki oblastev. Članstvo Sokola Maribor III. je imelo svojo manifestant-no proslavo v telovadnici na Zrinjskem trgu.
Narodna odbrana je zvečer priredila proslavo v »Unionu«. Proslave se je udeležil ves nacionalni Maribor in zastopniki oblastev. Večer je otvo-rila železničarska godba »Orava«, slavnostni nagovor pa je imel podpredsednik oblastnega odbora NO dr. Jančič. Nato je nastopil zelo uspešno zbor klasične gimnazije pod vodstvom prof. Pahorja, pevci »Jadrana« pod taktirko Laha, pevski zbor »Drave« pa pod vodstvom Albina Horvata. Na sporedu, ki ga je zaključil pevski zbor dječke čete, je bil tudi nastop solistov Fa-ganehja in Lukmana. Dvorana je bila lepo okrašena in je napravil na navzoče občinstvo mogočen vtis oder, ki je bil dekon-ran po zamisli dekoraterja arh. Vičiča iz Zagreba.
Zaobljuba jadranskih mornarjev V dvorani pri »Zamorcu« so se zbrali zavedni člani mornarske sekcije JS. V toplih uvodnih izvajanjih je agilni in vneti stkcijski načelnik Drago Jug pozdravil v pr>srčnih izvajanjih navzoče člane. Sledila je g'oboko zajeta slavnostna beseda predsednika mestnega odbora Jadranske straže dr. Vinka Rapotca. S slovesno zaobljubo novemu in ljubljenemu kralju Petru IL se je manifestantni sestanek zaključil.
Z vrvjo okoli vratu je na pritrjenem kavi ju v svoji sobi ▼ Stolni ulici končal svoje življenje 68 letni trgovec Ferdinand Blaževič. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem se ginljivo p >-Mavlja od sveta s prošnjo, naj mu tega koraka ne zamerijo.
Sreča v nesreči Sedemletna posestnikova hčerka Elizabeta Malijeva je bila sama doma na Betnav-ski cesti 29. S prižgano svečko je stopil v sobo iskat čevlje. Pri tem je po nesrečnem naključju postavila svečo na n »čno omarico. Sveča pa se je prevrnila na posteljo in vnela se je posteljnina. K sreči ;e prišla mati domov in ji je uspelo ogeaj pogasiti in s tem preprečiti večjo požarno nevarnost.
Zima se bllia... in z njo tatvine oblek, perila itd. Tako je gostilničarju Zoriču v Mlinski utici izginilo nekaj nogavic in srajc, šentiljskemu postajenačelniku pa obleka in S00 Din vredna zapestna ura.
Boks je v modi Dc učinkovitega tepeža je prišlo na ne-k; veselici v Narodnem domu. Neki dijak in uradnik sta se spoprijela, dijUc j* odnese! i.eVaj prav neprijetnih bank. Epiiog bc nt sedišču. Kaj hočemo? Boksanje in po'!obt.o je dandanes v modu
KODAH NA ODPLAČILO!
»■••••KI »•••••••«•
bjocoa«bkcua" ftAoaza, i»itk«viim m
čenik pred oltarjem je pel. Za njim je pela srenja. Srenji so pomagale orgle.
»Marija, k tebi uboge reve--«
»Moj Bog, kje sem?«
Cerkvena ladja je bila temna. Črno temna. Grdo temna. In vsa ta grda iti črna tema je bila napolnjena s tišino, kakršna gospodari na pokopališču ob polnočni uri.	4
»Kje sem? Za božjo voljo!«
S premrlimi prsti sem tri veke. Po vsem telesu me je hladilo in z zobmi sem rožljal ob zobe kakor v mrzlici.
»Oh! — Zaspal sem. — Vsi so od« šli. — Nikogar ni več v cerkvi.«
Zagnal sem se iz klopi do vrat — Vrata so bila zaklenjena. Potem do stranskega izhoda. Tudi tu je bil ključ obrnjen...
V razsušenih klopeh je tod in tam počilo kakor bi treščil z bičem. Za* ječalo je nekie za oltariu. Na koru je zastokal meh. Iz piščali v orglah vzdihnil pozabljen glas.
Iz oči so kar tako — same od sebe — privrele solze. Srce je zagrabila in stisnila leden* pest. Iz ust se je utr* gal ritegel jok.
»Mati! — Mati—!«
Pred glavnim oltariem ie v lestencu brlela večna luč. Nien šibki plamen« ček je vstaial in padal in risal po po« slikanem stropu in stenah, po belih voščenkah, cvetiu in tabernakliu na oltarju nemirne kolobarje, zdaj večje, zdaj maniše. Svetlejše. Pa medlejše. Ne«otoveiše.
Večna luč...
Z nedopovedanim strahom sem se privlekel do angeljske mize, pokleknil
1 FRIDE!		PRIDE! i
1	TARZAN	
i	in njegova družica	1
Spominska lipa v Mostah
Kakor po mnogih drugih občinah, so Moščani na narodni praznik posebno slovesno vsadili spominsko drevce
in v tabernakelj uprtih oči zalepetal:
»Strah me je — o Križani. — Strah me je... Pomagaj, o Jezus — Ti, to* lažba in krepčilo vseh slabotnih in ubogih —«
Večna lučka mi je mežikala iz sre* brnega lestenca z veselim plamen« čkom, razmetavala svojo tanko svet* Iobo po celem oltarju in šelestela be* sede:
»Tu — v hiši božii ni strahu, otrok
—	Ker tu prebiva On, ki mu je ime Gospodar najmočnejši in vsemogočni
—	On, ki je rekel: »Mir — svoj mir vam dam — Mir, ki vam ga svet ne more dati...«
*
Šestnajst let mi je bilo m sem iz mesta prišel domov na počitnice.
Na Veliki petek so v cerkvi pred božjim grobom gorele lučke. V kame* nitem grobu je spal Zveličar, pokrit samo s sencami, padajočimi nanj z mrkogledih judovskih vojščakov, ki so ob grobu Boga*Človeka stražili stra* že. Nič prijaznega, nič veseleča ni bi* lo v tistih lučkah. V mračni in vse lepote oropani cerkvi so meHleli in utripali za raznobarvnimi steklenimi kroglami drobni plamenčki kakor pra* ve mrtvaške sveče. Po kolenih sem med rožami, po trohnobi dišečimi, pri* drsal do mrtvega Zveličarja in mu po* ljubil prsteno mrzle roke. Do dna du*
še me je streslo in hladen znoj mi je orosil čelo. Iz polmraka je vame str* melo izmučeno lice Križanega in res* nično sem videl na njem zapisano vse gorje in vse trpljenje vesoljnega člo* veštva. Tudi svoje lastne muke — pre* tekle in bodoče — sem za begoten tre* ta kelih trpljenja mimo mene, toda ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgo* di —a
Lučke ob božjem grobu so živejše zatrepetale--
Zgodila se je Njegova volja — *
Fant sem bil in sem imel dekle.
Poletnega večera, ko je lipa cvetela in so se po Čisti strani razdišali pe* telinčki in resec, je dekle reklo pod klancem:
»Steciva do kapelice. Mlada sva. Rada se imava. Če ne opešava, bova mož in žena —«
Prijela sva se za roke in stekla v breg. Pod samim robom Čiste strani sva omagala in morala počivati.
»Otročarije so to« — sem se zasme* j al. »Ne verjamem jim. Bova mož in žena.«	—
Težkih nog sva dospela na vrh.
V svetlem večeru, tako svetlem, da so oči zlahka premerile srebrno ploščo jezera v ravnini od konca do kraja in bi skoraj smreke v hostah na njegovih bregovih lahko preštel, je kapelica na
Čisti strani samevala črna in žalostna.
»Lučka je ugasnila v lestencu. Ve* lika je žalost v kapelici in na celi Či* sti strani. — Prižgi lučko!« — je re* nutek ugledal v potezah Njegovega obličja in sem zaprosil:
»Moj Oče, ako je mogoče, naj gre klo dekle.
Železna vratica Marijinega domova* nja so zaškripala v tečajih, ki jih je raz jedla rja, ko sem jih odprl. Prižgal sem dušico v svetilki in ji iz stekleni* ce, za oltarčkom spravljene, prilil olja.
»Kakor da je sonce zasijalo čez ves ta kraj,« je reklo dekle, »tako je svetlo.«
Tesno drug k drugemu naslonjena sva se počasi vračala v dolino.
»Če lučka gori,« se je na ovinku spomnilo dekle, »bova mož in žena.«
Ozrla sva se. V kapelici je vladala tema. Lučka je ugasnila.
»Otročarije so to, dekle,« sem od* govoril. »Nič jim ne verjamem. Bova mož in žena ...«
Kmalu potem se ie dekle prehladilo. Leglo in umrlo. V beli krsti so jo ne* sli k pogrebu. Nisva postala mož in žena...
*
Na Vseh svetnikov zvečer, ko je pri fari in po vseh podružnicah zvonilo vernim dušam, me je zaneslo na poko* pališče. Oj, ljudje božji, koliko je tam
bilo luči! Celo morje lučk! Vsaka po* kojna dušica je imela svojo in še več. Joj! Toliko lučk! In tako tihih. Uda* nih. Pohlevnih. Hladen veter se je igral ž njimi, pripogibal jih zdaj na* prej, zdaj nazaj, pa na levo — na des* no. In tu in tam katero nagnil tako nizko, da je otožno zacvrčala in ugas* nila. Za vsako lučko, ki je je zmanj* kalo, mi je bilo hudo. Rad bi ji bil pomagal. Oživil jo. Toda je tako na tem svetu, da dostikrat niti onega ne zmoreš, kar bi igrajč storil nebogljen otrok! Lučke so umirale druga za dru* go in niti želja, da bi pomagal vsaj eni — tisti, ki je gorela pod velikim kri* žem — se mi ni izpolnila. Dvakrat — petkrat — desetkrat sem jo prižgal. Vselej jc ugasnila. Boril sem se z ve* trom in razširil svoj plašč, da bi jo obvaroval in ubranil. Zastonj! Ko je zaplapolala poslednjikrat, je s komaj slišnim glaskom, kakor bi mi hotela povedati nekaj neizmerno velikega in važnega, zašepetala:
»Vanitas vanitatum...«
Enkrat sem se na cesti življenja spotaknil Spotaknil in padel. Padci in obležal. Ko sem se spet zavedel in vstal, sem se odpravil iskat podrtijo svoje domači ie in one, ki so na raz* valinah še ostali.
Oktobrske noči, meglene in vlažne.
je za vasjo pod orehi in jablanami svetila lučka v oknu uboge kaj že. Vsa vas je že spala. Povsod že tema. Edi* no tisto okno se je še zlatilo. Tiho in oprezno sem zavil s ceste na stezo in se previdno, da niti travice ob njej ne bi prebudil, prikradel k lučki. V nizki izbici je na mizi gorela svetilka. Pred razgrnjeno posteljo je klečalo troje bledih bitij. Mati. Ž njo fantiček in dekletce: In so molili vsi trije.
»Ti, ki si nam križ naložil na slabe rame. usmili se nas! Ti, ki poznaš vse široke ceste in vsa težka pota, pripelji ga k nam — njega, ki ga čakamo — Oče naš, ki nam kruh deliš in nas s svojim telesom obhajaš, vrni nam očeta —«
Lučka, luč na mizi je svetila jasno in čisto Lučke, ki so gorele v očeh klečečih, so gorele še čistejše, še jas* nejše. V trdni veri so sijale — v ne* skončnem zaupanju in v neizmerni ljubezni.
»Moji ljubi — Lučke moje najdraž* je! — Najsvetlejše — Najsvetejše!«
Troje bitij je planilo od postelje k oknu. Razširilo roke. Hitelo na stežaj odoirat vrata.
Četvero lučk je gorelo. Četvero src je gorelo. Četvero src je jokalo.
»Očka! — Naš očka! — Nas! NaS!«
»Moji! Moji dragi! Najdražji — —«
Iz akvaristovske torbe
O izletih in drugo
Ob priliki zadnjih izletov je bilo opažati, da je postala gladina jarkov s stoječo vodo čvrsta, a v svrho akvariranja sem moral razbiti led s palico. — Prav polagoma prihaja zima, dasi ji je početek določen o Božiču. Upajmo, da ne bo prihrumela s snegom in burjo, pač pa je želeti, da se neopaženo ugnezdi v naravi. Precej zanesljivo bi zvedeli o kakovosti bližajoče se zime, ko bi opazovali postrvi pri drsti, kajti te živalce čutijo hudo ali pa milo zimo že nekaj mesecev v naprej. Znano je, da se postrvi ženijo baš v tem času, a ikre se jim izležejo šele 2 meseca po drsti. Dva meseca je dolga doba, v kateri se utegne temeljito spremeniti vodostanje. Ko bi n. pr. drstile in zakopale ikre na plitvinah, bi morda zaradi hudih mrazov vode usahle, a ikre bi zmrznile. Neka za nas nerazumljiva slutnja jim narekuje, kje je treba odlagati ikre, ali na plitvinah ali v globinah. Če jih odlagajo na plitkih mestih, bo zima mila, zapadli sneg se bo sončnih dni taMl ali pa bo celo deževalo, kar pomeni, da bodo tudi plitka mesta ostala pod vodo. Če se pa podajo na svatbo v globino, nam je pričakovati trajen mraz in suho zimo. Na to pravilo prisegajo ribiči, ker sloni na izkušnjah in opazovanjih generacij preteklih vekov.
Kljub deloma zaledeneli gladini so bili nedavno obrobljeni kozaki stare Ljubljanice kraj Komina zavzeti po svatbi. Samci se drže ob takih prilikah s sprednjimi no-žicami krilnih pokrovk samic. Tudi predlansko leto, ko je bila pozna jesen mila, ie bilo opaziti parčke v mesecu decembru. Sicer se pa parijo kozaki pomladi, a samice odlagajo svoja jajčeca v špranjice, ki jih napravijo na steblih rastlin, šele v aprilu. Razširjeno je mnenje, da imajo samo samice kozakov nagubane pokrovke, kar pa ni točno, kajti neredko vlovimo samico z gladkimi, bolj redko pa samca z nagubanimi pokrovki. Sorodniki kozakov so dolgonogi na kopnem živeči brzci, ki imajo tudi nagubane pokrovke. Poleg kozakov, ki so ribam nevarni, sta bila tudi dva nedolžna potapnika, ki so za akvarije kakor ustvarjeni, ker jedo alge in nastrgano meso. Zanimivo je, da si je samica po preteku nekaj dni spredla v votlino zapolnjenega lista lokvanja svoje belkasto, malemu orehu podobno gnezdo, kamor je spravila svoja jajčeca, kar stori na prostem šele maja meseca Na vrhu oreščka je tenka konica. Na tej spoznamo gnezdo. Če ga vidimo v akvariju, ga takoj odstranimo, kajti ličinke, ki se izležejo v teku desetih dni, so roparice in ribam zelo nevarne.
V	jarku ob Lahovem stradonu se je pa v blatu, zajetem z mrežico, valjal letošnji somič (Amiurus nebulosus), kar me je presenetilo. Bržkone so bili somiči izpuščeni v Ljubljanico in v katerikoli njen pritok na Barju. Tudi g. Lichtenberg je vlovil v poletju dvoletnega somiča ali brkona na izlivnem delu Radnje v Ljubljanico, ki ga je vsekakor spustil akvarist. Pojav somi-čev v naših barskih vodah je gotovo razveseljivo dejstvo, kajti majhni somiči s svojimi ljubkimi brki so za manjše akvarije kakor ustvarjeni, zlasti ker potrebuje-je prav malo kisika in ker je prehrana enostavna, namreč: nastrgano meso in razkosani deževniki. Samo majhnih ribic ne smemo gojiti med njimi. Somiči zrastejo na 30 do 40 cm. Meso je zelo okusno, zaradi česar se bodo zanj zanimali ribiči in častilci modre vede, ki jo imenujemo ga-strasofijo, in ki je veda sladkosnedežev.
V	tekočem jarku ob Ižanski cesti in to med barsko šolo in Koslerjem je voda zdaj spet nizka in ljubitelji pljučnika ali blatnika (Nuphar luteum) si lahko izkorenini-nijo iz peščenih delov jarka te tako priljubljene rastline za svoje akvarije. Ploščatih listov se drže v tem jarku majhni polž-ki — prilepki in kratki ploščati belorjavi črvički, ki imajo, če jih vzamemo pod po-večalno steklo, po dve črni očesi. Spadajo v skupino ploskavcev, imenujemo jih pa dendrocoelum lacteum. V akvariju polže po steklih in rastlinah, navadno če se zmrači, in vzbujajo zanimanje opazovalca. Ribam in ostalim živalcam akvarija so neškodljivi, a tudi ribe jih puste v miru, ker je sluzasta snov na površini črva jedka.
Ko pogledamo po zajemanju le površno na blato v mrežici in če vrhu tega še malo pobrskamo, vidimo celo vrsto v splošnem manj znanih živalic. Akvarist, ki se zanje zanima, se seznani v teku let z raznimi prebivalci voda in proučuje v akvariju in s pomočjo strokovnih knjig njih življenje. Dobre knjige nam v mnogem olajšajo opazovanje. Take knjige izposoja klub akvaristov v Ljubljani. Knjižnica je v šiški, čuva jo pa dolgoletni blagajnik kluba. 20 minut hoje od glavne pošte in akvarist si preskrbi čtivo, ki je prijetno in za napredek neobhodno.	O. S.
Dogodki po širnem
Poroka francoskega poslanika v Rimu
V Franciji je izšla pravkar Calmetteova znamka, ki se prodaja v prid protituber-kulozni propagandi Princesa Marina
Znamke z Dvorakovo podobo
V zvezi s 30Ietnico smrti slavnega češkega skladatelja Antonina Dvofaka je izdala, kakor svoječasno za Smetanovo, češkoslovaška poštna uprava znamke po 50 stotink z motivom, t. j. z nekoliko takti iz njego. ve simfonije »Iz novega sveta«. Znamke so kobaltn® zelene.
Z avtogirom iz Londona v Kapsko mesto
Angleška letalka Bruce je startala te dni na londonskem letališču k poletu Lon-don-Capetown. Aparat, s katerim se Je dvignila v zračne višave, je avtogiro. S takšnim letalom hoče Brucejeva prvič z zgodovini letalstva doseči rekord na dolgi progi.
Novi Hollywood
Filmski dopsnik angleškega »Daily Ex-pressa« poroča, da je italijanski ministrski predsednik dal pobudo za ustanovitev novega Hollywooda ob Trrenskem morju. Načrt gre za tem. da bi se zgradilo celo filmsko mesrto z imenom Tirenija. Italijanska vlada bo ustanov la poseben filmski urad, ki bo podrejen naravnost Mussolini-jevemu zetu, grofu Cianu. Filme bo nadzoroval komendator Freddi, za filmskega propagandnega šefa bo imenovan Luce. Rimska vlada bo kontrolirala tudi finansi-ranj« filmov.
Nov rekordni polet
Angleška letalca Cathcart Jones in Kan-neth Waller, ki sta na poletu Anglija— Avstralija dosega 4. mesto, nameravata s svojim malim letalom De Havilland - Co-met poleteti iz Londona v Kapsko mesto in nazaj, skupno v približno 3 dneh. Zadnji rekord na tej progi je dosegla, kakor znano, Johnson-Mollisonova s 4 in pol dneva tja in 7 dni nazaj. Proga je dolga kakšnih 9600 km in bosta letalca vso pot samo dvakrat obnovila kurivo.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, neslan ju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem kataru, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Radio
Ponedeljek, 3. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.50: Po rodila. - 13: Cas plošče. — 18: Mladina in nova stvarnost (dr Stanko Gogala) — 18.20: Radio • orkester — 18-40: Sloven ščina (dr Kolarič) - 1910: Plošče. — 19.30 Nacionalna ura: dr France Prešern (univ. prof dr Kidrič) — 20: Zdravniško ura (dr. Bogomir Maeama). — 20-20- Uvod v opero, tedilni liet. program za torek. — 20 30: Prenos opere iz Beograda, v odmoru nanov»»d fesa in poročila.
BEOGRAD 16 30: Orkester. — 19: Plošče.
—	20.30: Prenos opere iz gledališča. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Godalni trio.
—	20-30: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19 30: Prenos iz Brna. _ 21.35: Foersterjeve pesmi. — 22-15: Plošče. — BRNO 19.30: Kabaretna igra. — 20.35: Pozabljeni češkj skladatelii. — 21.25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Parada godbe-nih instrumentov. — 21- Simfoničen koncert. — 22: Lahka in Dlesna muzika. — DUNAJ 11 30: Plošče. — 13-10: Orkester. — 16.10: Mešan glasbeni program. — 17.30: Klavirski koncert. — 20.05: Palestrinov večer. — 21: Glasba po željah poslušalcev. _ 22.50: Ples. — 0-15: Plošče. — BERLTN 20.10: Gledališka ura — 20.40: Stare plesne melodiie. — 22.20: Orkester. _ K6-
NIGSBERG 20.15: Plošče- - 21: Slušna igra. — 20-30: Godba na pihala. — 22.40: Lahka glasba- _ STUTTGART 20.30: Ve-, seloigra. — 21: Orkester — 22.20: Godba na pihala. — 23: Lahka glasba. — 24: Plošče- — RIM 1710: Pesmi. — 17.30: Klavirske skladbe. — 20.45: Mešan glasbeni program.
Torek. 4. decembra.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Recitacije mladinskih pesmi (Mehora Silvo in Lovrač Berta). _ 12 15: Plošče. — 12.50: Poročila. _ 13: Čas plošče. — 13.20: Predavanje Zbornice za TOI- — 18: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na otroke (ga. Šerko). — 18.20: Otroška ura (Make Simončič). — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Radio - orkester. — 19.30: Nacionalna ura: Književnost Južne Srbije (Božidar Kovačevič). — 19.55: Čas. jedilni list. program za sredo- — 20: Radio-orkester. — 21: Prenos filharmoničiuega koocerta z Dunaja, vmes napoved časa in poročila- — 22.30: Angleške plošče.
BEOGRAD 16.30: Orkester. _ 19 20: Pesmi. — 20: Nacionalna ura. — 20.30: Prenos z Dunaia. _ 22.15: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče — 17: Pesmi. — 20-30: Prenos z Dunaja. — PRAGA 19.45: Klavirski koncert. — 20.15: Prenos iz Brna. — 21.15: Ruska glasba. — 22.15: Plošče. — 22-30: SchSnbergov koncert. — BRNO 19.45: Moravski ekladatelij. — 20.15: Slušna igra — 21.15: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 19.30: Plošče. — 20-15: DvoFakova opera »Vrag in Katra«. — 22.06: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Plošče. _ 13.10: Orkester — 15.40: Otroški koncert. — 16.10: Plošče — 17-25: Pevski koncert. — 19.15: Ameriške melodije — 21: Beethovnov koncert. — 23: Plošče. — 24: Dunajska glasba. — BERLIN 2010: Mešan program.
—	22.20: Mozartov koncert — 23: Orkester. — K6NIGSBERG 1935: Klavirske skladbe. — 20.15: Orkester. — 21.15: Vojaška godba. — 22.40: Mešan program. — STUTTGART 20.15: Narodne himne. _ 21: Zabaven program — 22.20: Pester program.
—	24: Nočni koncert. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Orkester. — 21.30: Igra.
Francoski poslanik v Rimu grof de Chambrun se je te dni oženil. Slika nam ga prikazuje z nevesto na papeški nunciaturi po poročnem obredu
Kopališče pod vodo
Catherine Denuzieres, desna roka francoskega odvetnika Bonneta, ki se mora v Parizu zagovarjati zaradi umora trgovke Marije Moulinove, katero je Bonnet najprej zadavil, nato pa še povozil z avtomobilom
M i s s Bruce, ki se je dvignila k poletu iz Londona v Kapsko mesto z avtogirom, ki še nI premagalo tolikšne razdalje
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
10. mesec Jupitra
Z Liekovega observatorija v Kaliforniji prihaja sporočilo, da so odkrili deseti Jupitrov mesec. Novi satelit, ki ga samo z največjimi teleskopi lahko vidijo, je zelo majhen in meri komaj 35 kilometrov v premeru. Odkritje Jupitrovih mesecev spada v najzanimivejša poglavja zvezdoznanstva. Prve štiri sta malone istočasno odkrila ansbaški astronom Marius in Galilei 1. 1616. Vse do 1892. bo poznali samo te štiri: Jo, Evropa, Ganymed in Kalisto. Na imenovani zvezdami so tedaj odkrili peti mesec, ki pa je mnogo manjši od ostalih. S pomočjo fotografije 60 potem odkrili še štiri druge spremljevalce Jupitra. Dočim imajo prvi štirje približno premer našega meseca (3476 kilmetrov), meri premer ostalih samo 20 do 160 km. Razlika v velikosti obeh skupin je tako čudna, da bi malone lahko sklepali, da so ta nebeška telesa različne vrste. Mogoče je, da so ti mali sateliti v resnici planeti ali asteroidi, katere je privlačnost Jupitra pritegnila tako. da so zdaj njegovi trabanti. Mimo tega ima mesečni sistem Jupitra še druge znamenite posebnosti. Medtem ko kroži sedem njegovih mesecev v smeri od zapada proti vzhodu okoli Jupitra, torej tako. kakor planeti okrog solnca in mesec okoli zemlje, krožijo trije v obratni smeri, tako kot štirje trabanti Urana. Tudi obhodni časi mali satelitov so izredno različni. Trabant št. V. potrebuje dvanajst ur, da obkroži svoj veliki planet, trabant IY. pa 745 dni, torej dve zemeljski leti.
.Angleško kopališče Eastbourne je zaradi zadnjih poplav pod vodo takšno letalo za dvig in pristanek
svetu
Francoski karikaturist Sem
s pravim imenom George G o u r s a t, Id Je te dni preminnl v Parizu. S svojimi risbami se je proslavil ne le v Franciji, marveč tudi v Inozemstvo
Calmetteova znamka
Zver v ženski podobi
Pogumna letalka
Osijek je bi! prešibak
Pred približno looo gledalci je včeraj reprezentanca Ljubljane zasluženo zmagala nad izbrano enajstorico Osijeka — Obisk je bil za kritje režije še premajhen
Ljubljana, 2. decembra.
Po res dolgem presledku je končno nastopila ljubljanska reprezentanca v medmestni tekmi. Za ta nastop je bilo kljub pomanjkljivi reklami še dovolj zanimanja, malo je pripomoglo tudi krasno sončno vreme in tako je prišlo na igrišče
okoli 1000 ljudi; še vedno premalo, da bi z vstopnino pokrili vse izdatke, ki jih je imel podsavez s pri-leditvijo. Taka je ta reč z izdatki in sport-rimi prireditvami v sedanjih časih!
Za predtekmo je podsavez organiziral majhno srečanje med Ilirijo in Primorjem; kluba sta lahko postavila v borbo dve moštvi, sestavljeni iz igralcev, kolikor jih ni poasavezni kapetan pobral za svoje moštvo. Bitka je končala pod vodstvom g. Mrdjena z rezultatom 2:0 za Ilirijo.
Ljubljana : Osijek
4:2 (3:0)
S precejšnjo zamudo, saj tako zgodaj res ni mogoče spraviti na igrišče niti igralcev niti gledalcev, se je nato pričela glavna bitka. Podsaveza sta postavila enajstorici:
Ljubljana: Starec (Prim.orje)-Svetic (Ilirija), Bertoncelj (P), Zemljak (P), Slamič (P), Boneelj (P)-Ice (I), Slapar (I), Pikič (I), Bertoncelj II (P), Zemljič (P).
Osijek: Fingler (Grafičar), Hrs (Slavija), Springman (Hajduk)-Milanovič (S), Kolar (S), Vodeničar (S), Hrubec (S), Eger (S), Enjbac (Gradjanski), Mesaroš (S), Slosič (S).
OSIJEČANI
so prišli v Ljubljano preko Zagreba, kjer jim je druga garnitura mimogrede servirala 2:0, pa se k sreči ni mnogo zvedelo o tem 3 podvigu«. S svojim nastopom v Ljubljani so v mnogočem upravičili zagrebški rezultat. Zlasti po igri v prvem polčasu ni bilo videti, da bi imela Ljubljana za nasprotnika izbrano enajstorico iz močnega športnega središča, če bi bili domači količkaj bolj pritisnili in nadaljevali z započeto energično ofenzivno igro, bi bili lahko odpravili svojega nasprotnika s krepno izraženim rezultatom. V tem delu igre so gostje delali s polno paro samo v obrambi, ki je po zamenjavi vratarja ostala njihov najboljši del. Niti v srednji vrsti, niti v napadu se niso povzpeli do igre domačih, tako da je bil rezultat polčasa dokaj verna slika dogodkov, ki so se odigrali na polju. V drugem polčasu so se Osiječani znatno popravili. Deloma so tudi domači popustili. Novi vratar se je izkazal in je odlično posegel v dogodke ter s svojim posredovanjem nekajkrat res- situacijo šs prav v zadnjem hipu. Opazila se je tudi sprememba na mestu srednjega krilca, kamor se je umaknil Dubac iz napada. Ta je uvedel sistem v igro gostov, uspešno je držal nasprotni napadalni tri~> in dobro pomagal svojemu napadu. V spremenjenem položaju se je razigral tudi napad, ki je bil zlasti od srede na levo precej nevaren. V moštvu gostov je bilo med boljšimi močno opaziti Hrsa v branilcih, vratarja, ki je prvega zamenjal, Dubca na mestu srednjega krilca; v poznejši igri se je uveljavil tudi Milovanovič, ki je imel sprva mnogo posla z Bertoncljem in Zemlji-čem: v napadu bi bilo omeniti Mesaroša in Slošiča, tudi novi vodja napada Bogdanovič ni bil slab.
Naše moštvo
je dobro igralo v prvem polčasu in še deloma v drugem. Spočetka se je že zdelo, da bodo nasprotnika pregazili. Toda po prvem višku igre, ki je prinesel tako lepe uspehe v obliki treh golov, je nenadoma sledila depresija. napad, ki se je bil šele prav znašel, je zašel v mlačnost, in šele proti koncu polčasa se je moštvo res vigralo, tako da je bila harmonija med poedinimi deli popolna in je moštvo po volji obvladalo teren, škoda da v tem delu igre ni prišla premoč v polju do pravega številčnega izraza. V drugem polčasu so domači še imeli mestoma več od igre, morali so pa koncedirati tudi nasprotniku nekaj iniciative, pa so si sledili presledki, ki so bili zdaj eni, zdaj drugi v ofenzivi. Spremembi v moštvu se v glavnem nista obnesli; formacija iz prvega polčasa je bila učinkovitejša. Pogačnik je še nekam zamenjal svojega prednika, Makovec pa v splošnem ni bil boljša zveza od Slaparja, dasi tudi ta ni bil najboljši član napadalnega kvinteta. Poleg desne zveze je bil tudi Pep-ček v levi zvezi pod svojo formo in tako ves napad ni prišel pretežen del igre do prave veljave. Prav dobri so bili v prvem polčasu Ice, Pikič in Zemljič, pa so proti koncu tudi ti trije počasi popuščali. Ista slika je bila v srednji liniji, kjer je do polčasa Slamič dal pač svojo odlično igro, ni pa vzdržal do konca. To velja tudi za Zem-ljaka, Pogačnik pa je zadovoljil defenzivno. Branilca sta igrala brezhibno, dokler je šlo spredaj dobro; ko se je težišče preneslo tudi na. obrambo, sta sem in tja malo »pokiksa-lar, brez večjih nesreč razen v enem primeru. Starec ni imel preveč posla, pa je nekajkrat prav uspešno obvladal nekaj težav.
Kako so igrali
Prve napade izvede domače moštvo, toda v 3. min. je že situacija kočljiva pred Starcem; Kolarjev oster strel drži sigurno, takoj za tem kot za Osiječane, ki ga levo krilo pošlje v aut. Slika se obrne, sedaj so Ljubljančani v napadu in izbijejo svoj kot. Počasi se gostje zbirajo in odpirajo igro; igrajo po tleh, toda ljubljanska obramba jim ne da prilik. Nato sledi
10 odločilnih -ainut, v katerih si Ljubljana zagotovi zmago. V 11. min. privede kombinacija med Pikičem in Icetom domač napad v ugodno situacijo; Icetov center gre do leve zveze, Pepček prepusti Zemljiču, ki je na strelu in že je žoga v mreži,
1:0 za Ljubljano.
Vmes je kočljiva zadeva pred domačim golom, toda Svetic in Starec premagata nevarnost, nato je zopet domač napad v akciji, Slapar in Ice opravita pripravljalno delo, Pikič porine žogo Pepčku, ki ostro plasira in
Ljubljana vodi 2:0. Igra se čedalje bolj razvija v premoč Ljubljančanov, ki se vsidrajo v nasprotnikovo polovico. V 21. min. se Slapar prebori do leve zveze, ne popusti in ne da žoge, njegov strel se odbije od branilca do Pikiča, ki stoji sicer v ofsidu, in ta iz čiste pozicije v tretje potrese mrežo gostov; sodnik pravilno prisodi
8:0 za Ljubljano.
Nato zdrkne igra z doseženega viška, oba napada igrata raztrgano in ne držita žog, tako da se igra naglo prenaša od obrambe do obrambe. Osiječani venomer menjavajo igralce, medtem so menjali že vrtarja, pa še druge poskušajo; na trenutke jih igra 12, končno sodnik opazi številčno neskladnost in napravi red. Proti koncu se ljubljanska enajstorica poveže v enotno celoto, v kateri je vsak na svojem mestu, le do izraza ne mara priti ta očitna premoč.
Drugi del igre absolvirajo gostje s Kve-štrom v golu (ta menda pravkar prehaja v Slavijo), Bogdanovič od Slavi je gre za vodjo napada, Dubac pa zamenja Kolar ja. V moštvu Ljubljane se opazita že omenjeni spremembi. Spočetka še drži domača premoč i? prvega polčasa in ima Ljubljana že v začetku lepo priliko, ki jo Zemljič zastre-lja. Nato kot, ki ga strelja Ice; desna stran napada je sploh zelo agilna, Makovec se začetkoma dobro uvede — le škoda da ne za dolgo — odda dva lepa strela, ki ju vra-
tar komaj še držL V naslednjih minutah sta Pikič, pa Zemljič v poziciji, toda oba zamudita, potem se počasi uveljavlja Osijek. V 12. min. je desna zveza lepo v fronti, toda opali prezgouaj in prva resnejša prilika je za Osijek zamujena. Osiječani napadajo intenzivno, domači bolj sunkovito in so njihovi napadi nevarnejši, toda nasprotna obramba je sedaj na mestu. Sredi polčasa so gostje stalno v napadu, lepo prehajajo naprej in v 25. min., ko stvar ni prav uspeha. Polvisoko žogo pobere Svetic z na nič bolj nevarna kot sicer pridejo do prvega pačne strani in mesto ven, jo plasira v mrežo,
3:1
Nepričakovan dogodek sproži signal za živahnejši tempo. Občinstvo že navija za goste,' tako malo mu je všeč domača mlačnost. Komaj se stvar na igrišču parkrat za-sukne, že je napad gostov po levi strani uspešen, žoga se odbija sem ter tja, pride Bogdanoviču na nogo in oster strel obsedi,
samo še 3:2!
Tempo se sedaj še stopnjuje, domač napad izvede nekaj krasnih potez, toda nasprotni vratar je nepremagljiv. Počasi se igra zopet vnese, preživahna je bila doslej, da bi mogli igralci vzdržati do konca v istem tempu. V 37. min. je domač napad zopet pred nasprotnim golom, Zemljak lepo bije prost strel, izcimi se zelo kočljiva situacija, žoga sicer ne marr v mrežo, pa tudi v polje je ne morejo spraviti, končno preseka zamotano situacijo težji foul na Pepčku; sodnik da enajstko, ki jo po daljšem upiranju Osiječanov Slamič po > svoje« plasira, končen rezultat je
4:2 za Ljnbljano.
Zadnji trenutki nato niso več zanimivi.
Sodil je g. Deržaj dobro.
Točke, točke • • •
V soboto in včeraj so za točke nastopili vsi klubi — razen Maribora - Pomagali so si: Rapid, Ilirija, železničar in ČSK
Ljubljana, 2. decembra.
Obrat v podsaveznem nogometnem prvenstvu je več kot mrzličen, kar je spričo pozne sezone prav za prav razumljivo. Sobota in ta nedelja sta nam priresli štiri srečanja, v katerih so morali razen Maribora vsi pod-savezni tekmovalci na igrišča. Prizorišča tekem so bila v Ljubljani, Celju, Mariboru in čakovcu.
Najtežja naloga je čakala drugega ljubljanskega zastopnika Hermesa, ki je moral v 48 urah nastopiti proti dvema močnima nasprotnikoma in katerima je pustil vse štiri točke. Prvi nastop v Ljubljani bi bil lahko zaključil z manjšo razliko, drugega v čakovcu pa morda celo s pozitivnim izkupičkom, toda prišlo je drugače in Hermes je ostal na zadnjem mestu tabele.
čakovčani so imeli doma v gostih Herme-žane, dobili dve točki in so z 11 točkami krepko v vodstvu. Vsekakor je treba omeniti, da so dosedaj večino tekem igrali doma in jih v drugi polovici tekmovanja čaka temeljita preskušnja.
Ilirija je bila v soboto v Celju; dosegla je pričakovano zmago ter se s 5 točkami — pri tem ima pa najmanj odigranih tekem — pomaknila za eno mesto - išje v tabeli.
V	Mariboru sta se spoprijela domača nasprotnika Železničar in Svoboda; zmago je spravil favorit železničar.
Tabela se je po teh štirih tekmah nekoliko spremenila in kaže sedaj to-le sliko: ČSK	7 4 3 0 21:8 11
Maribor	5 3 1 1 10:9 7
železničar 6 3 1 2 14:14 7 Rapid	6 3 0 3 15:10 6
Ilirija	4 2 1 1 13:7 5
Celje	7 2 1 4 11:14 5
Svoboda	6 1 1 4 11:28 3
Hermes	5 1 0 4 8:13 2
V	naslednjem naša poročila:
Rapid : Hermes
5:0 (1:0)
Rapid: Kosem—Barlovič, Antoličič—Fuč-kar, Seifert, Golinar—Heller, Baumel, Prin-čič, Klippstatter, Pischof.
Hermes: Oblak—Klančnik, Košmrl—Fer-jan, Košenina, Kretič—Kos, Brodnik, Zalo-kar, Loboda, Kariž.
Hermežani so sobotno bitko na svojem igrišču izgubili sicer proti močnejšemu in boljšemu moštvu, vendar jim je tako izdaten poraz prinesla v prvi vrsti lastna lahkomiselnost. Kajti številčno je poraz brez dvoma zelo visoko izražen in v poteku igre nima prave razlage. Pokazalo se je še' enkrat, da lahko posameznik prinese velike škoclo vsemu moštvu, če ni dovolj discipliniran in vesten. Dober del krivde 2a ta poraz gre predvsem na vratarjev rovaš, ki je dw. komada prejel s svojo nezanesljivo ipro — ta dva gola gresta na račun njegove vestnosti v igri — dva pa je zakrivil s kršenjem pravil in ju je pripisati njegovi nediscipliniranosti. Po sami igri pa sicer simpatično
belo-modro moštvo ni zaslužilo te Številke.
Igra je poprijela od samega starta zelo oster, mestoma surov stil in je imel sodnik veliko posla, da jo je vzel krepko v svoie roke. Povsem na mestu je bilo njegovo vztrajno piskanje, ki je šlo sicer v škodo igri — saj se je le zato vedno znova prekinjala in trgala, — toda ko so igralci videli, da gre za res, da sodnik uporablja tudi najstrožje ukrepe, so se po preteku pol ure udali; poslej so startali tudi na žogo, ne samo na moža.
Belo-modri so imeli spočetka vzdržati krepak nasprotnikov pritisk, njihova obramba je bila za četrt ure blokirana m je v tem delu borbe pokazala vso svojo zanesljivost. Branilski par je ostal sicer vse do konca najboljši del moštva, vsega pa gotovo ni mogel sam opraviti. S količkaj sigurnejšim vratarjem za seboj bi bila ta obramba ohranila zmernejši rezultat Krilci že niso bili več na tej višini. Košenina je bil sicer vzgledno priden, delal je mnogo, pa se ni povzpel do svoje običajne forme, imel pa je v nasprotnem napadalnem triju
tudi jako nevarnega nasprotnika, ki se je umel boriti. Ferjan je držal svoje krilo, zato pa je imel Kretič proti Hellerju izredno težko stališče. Belo-modri napad je od nekdaj tisti del moštva, ki zelo kvarno vpliva na izoblikovanje rezultatov. Saj si je ustvaril nekoliko lepih stvari pred golom; ko je pa šlo za to, da se postavi samo še pika na »i«, je šla vselej prilika mimo brez vsakega haska. še enajstko so lahkomiselno zapravili, kar je bilo tembolj usodno, ker se jim je nudila prilika za izrav-nanje. V napadu res ni bilo nikogar, ki bi se bil odražal od svoje okolice, še kandidat za podsavezno reprezentanco Brodnik ni pokazal prav nič posebnega.
Rapidovci so na ta način prišli prav
poceni do lepega rezultata. Ne glede , na to pa so, kakor se pravi, zmago povsem zaslužili: Imeli so predvsem izrazitejši napad, ki je pokazal nekaj borbene igre, ki je mnogo streljal in bil zlasti pred golom odločen, prodoren. Najboljši mož v kvintetu je brez dvoma vodja napada Prinčič, ki je pametno gradil in sam mnogo streljal; dobro se je tudi razumel s svojima zvezama. Od kril je bil Heller učinkovitejši in je šlo lepo število napadalnih akcij preko njega. V krilcih so bili Rapidovci močnejši zlasti ob straneh. Stranska krilca nista dopuščala, da bi se nasprotnikov napad razvijal po krilih, malo manj je uspevala Seifertova akcija po sredi. V obrambi so imeli Mariborčani dobre sile. Tu je predvsem Barlovič še vedno zanesljiva opora, le da tokrat ni bil pri čistem strelu; kot izvajalec prostih strelov pa je še vedno strah in trepet za nasprotnika. Tudi Kosem, ki sicer ni bil zelo zaposlen, je pokazal svojo znano kvaliteto. V ta trio se manj opazno, pa dobro uvršča Antoličič. Rapidovci so postavili na polje bolj enotno in tehnično moštvo, ki je bilo nasprotniku v vseh delih kos ali ga, zlasti v napadu, prekašalo.
Nekaj poteka
Sprva so Mariborčani potisnili nasprotnika povsem v defenzivo. V 11. min, si je dovolil Oblak majhno nepravilnost na kazenski črti; prosti strel je dal Barloviču priliko, da z bombo doseže vodstvo. Šele po preteku četrt ure se belo-modri osvobodijo pritiska in igra se odpre. V 27. min. »foula« Fučkar Kariža v kazenskem prostoru in Brodnik izvaja enajstko. Sodnik jo da ponoviti in drugič pošlje Brodnik preko prečke (staro pravilo je, da isti igralec ne sme ponoviti enajstke!). Do konca imata Loboda in Prinčič priliko za re-aliziranje, pa oba zgrešita.
V 6. min. drugega polčasa izvede Rapi-dov napad zelo lepo kombinacijo, ki jo Baumel zaključi od blizu in R. vodi z 2:0. Sledi povsem odprta igra, v kateri se iz-kažeta obe obrambi. V 23. min. odbije Oblak dva strela, tretjega mu Prinčič pošlje v mrežo, 3:0 za R. Dve minuti pozneje prodre Prinčič in Klančnik ga samo utegne spodtakniti na kazenski črti; Barlovič izvede prosti strel, silovito bombo Oblak samo odbije, pa je že Baumel na strelu in gladko porine med droga, 4.-0 za R. V 34. min. starta Oblak na moža mesto na žogo, kar prinese njegovemu moštvu upravičeno enajstko, ki jo Heller pretvori in doseže končni rezultat 5:0 za R. Tik pred koncem je H. v napadu, Košenina opali neubranljiv strel, toda Brodnik je v ofsidu in sodnik ne da gola.
Sodil je g. Pfundner dobro in objektivno.
Ilirija: Celje 4:2 (2:1)
Celje, Z decembra.
Birija: Malič — Berglez, Svetic — Pogačnik, Sočan, Unterreiter — Ice, Zupančič, Pikič, Slapar, Jug.
Celje: Presinger I — Mikuš, Koprivšek — Bajerle, Presinger III, Škerlj — Gobec II, Presinger II, Marič, šoštar. Gobec I. (Po odmoru sta šoštar in Gobec I menjala j svoji mesti).
Nekaj o moštvih
SK Celje je igral na praznik uedinjenja popoldne svojo zadnjo letošnjo podsavezno prvenstveno tekmo. V gostih je imel ljubljansko Ilirijo, ki ji je po trdi borbi uspelo zmagati v razmerju 4:2 (2:1) in si zopet priboriti dve točki.
Tekma je bila živahna in zanimiva. Ilirija je nastopila v močni postavi, Celje pa je bilo nekoliko oslabljeno, ker imata dva igrača prvega moštva zabrano igre. Ilirija je bila tehnično in kombinatorno boljše moštvo ter je tudi v startu nadkriljevala Celjane, a je igrala preostro. Napad je bil dobro povezan, a premalo odločen, dočim je obramba točno čistila. Ilirija je po Celju povzela visoko igro z dolgimi pasi, kar ji ni bilo posebno v korist Celjani so dobro kombinirali in krepko napadali, bili pa so šibki v startu. Napad je izvedel več lepih akcij, a je napravil več hudih pogrešk. Krilci so igrali preveč defenzivno, dočim je bila ožja obramba zadovoljiva.
Potek igre:
Prvih 15 minut je bila igra odprta; več žog je postalo plen obeh obramb ali vratarjev. V 16. min. prodre Ice po lepi kombinaciji pred celjski gol in pošlje žogo proti prečki. Žoga se odbije na spodnji strani prečke in vratar jo ujame »na črti«. Sodnik prizna gol. 1:0 za Ilirijo. Igra postane razgibana, napadi se menjajo. V 23. min. je žoga v kazenskem prostoru. Branilec Celja Mikuš zagreši roko in Pikič pretvori 11 me-trovko v drugi zgoditek. 2:0 za Ilirijo. V 31. min. izsili Celje kot Gobec II strelja tik pred gol, obramba odbije žogo, a že je Gobec II pred golom in pošlje žogo v mrežo. 2:1 za Ilirijo. Po tem uspehu preide Celje v lahno premoč in vali napad za napadom proti svetišču Ilirije, toda zastrelja dve zreli šansi. Do odmora ostane rezultat neizpremenjen.
Po odmoru ostane igra nekaj časa izenačena in odprta; obema strankama uspe izsiliti samo nekaj kotov. V 24. min. izvede Ilirija krepak napad in Slapar pošlje žogo neubranljivo v mrežo. 3:1 za Ilirijo. V 28. min. strelja Gobec I iz kota tik pred vrata Ilirije. Svetic vzame žogo volley, a ima smolo in jo pošlje — v lastni gol 3:2 za Ilirijo. V 31 minuti diktira sodnik zaradi foula levega krilca Celja v kazenskem prostoru enajstmetrovko proti Celju, ki jo registrira zopet Pikič in s tem postavi končni rezultat 4:2. Celjani ne izgubijo poguma in skušajo preprečiti poraz, njihove akcije pa prepreči nasprotna obramba ali pa se pretvorijo v nevarne protinapade. Igra ostane vse do konca živahna. Razmerje kotov 9:6 za Ilirijo.
Tekmo je sodil g. Ochs ležerno. Bil je premalo strog in je mnogo prezrl, zlasti je bil nesiguren v presojanju foulov. Na Glaziji se je zbralo okrog 500 gledalcev.
V predtekmi je rezerva SK Celja porazila mladino SK Celja v razmerju 6:1 (4:1).
Železničar: Svoboda
4:2 (2:2)
Maribor, 2. decembra.
Na igrišču Svobode sta se popoldne v prvenstveni tekmi srečali enajstorici železničarja in Svobode, če ni boljšega — tako si menda misli občinstvo — pojde pač na takšno tekmo ln zato je bil poset tudi prav dober. Gotovo ni nihče obžaloval, da je prišel, ker je bila tekma prijetna za oko, borba pa zanimiva in napeta do konca. Postavi sta bili:
železničar: švajghofer; Antoličič; Frangeš I; Glavič, Jančec, škof, Lešnik Bačnik; Pezdiček, Jenko; Panlin.
Svoboda: Raftl; Novak; Strnad, Dvorak, Skalec, Filipec, Kneser, Selinšek, Kolar, Štern, Tomaž ič.
Železničarji so svojo četo nekoliko spremenili, kar ni bilo v kvar njihovi moči. Napad je bil bolj uspešen kot sicer, toda še vedno najmanj učinkoviti del moštva. V njem Je občutno primanjkovalo primernega vodje. Poleg Pezdička je bil turi- Bačnik bolj šiba« kot ne, krili pa sta bili razmeroma uspešni. Krllska vrsta je bila po odmoru na mestu, prej pa preveč defenzivna. Obramba Je bila žilava ln trda, toda zelo potrebna pomoči krilcev. Vratar Je imel pred odmorom nekaj več posla, kjer pa ni bil preveč siguren. V splošnem Je moštvo napravilo prav dober vtis, tudi glede fair igre.
Svobodaši so igro izgubili po trdem odporu. V prvem polčasu so sicer krepko pritiskali in Je bila borba v glavnem odprta, tako da so imeli precej igre v svojih rokah. Veliko vnel jim Je tvorila šibka krilska vrsta, kar je bilo posebno škoda, ker imajo sicer dobro obrambo in tudi napad, ki bi ob primerni podpori od zadaj lahko dosegel uspehe. Branilca sta se mnogo trudila in tudi vratar je talentiran igralec, ki mu manjka le še rutine. Napad Je bil po svojem delu precej pester. Obe krili sta zadovoljili, v notranojsti pa se Je preveč izgubljal v ozadju štern. Najbolj agilen je bil pač Selinšek, ki ima prav dober strel, pa se vendar ni mogel dovolj uspešno uveljaviti.
Takoj v začetku Igre Je bilo precej burnih dogodkov. Ze v prvih dveh minutah je Ž. po Pezdičku dosegel dva gola. Od 5. min. dalje se je igra izravnala in v 15. min. je Selinšek znižal rezultat na 2:1. Sv. napada dalje, toda vse aktivnost se neha na kazenski črti. šele v SS. min. se šternu posreči izenačiti rezultat. Tik pred koncem polčasa prisodi sodnik enajstmetrovko proti 2., ki pa jo ubrani vratar.
Drugi del igre je potekel v znamenju številnejših šans. Situacije so se menjavale na obeh straneh, dokler ni v 21. min. spet dosegel vodstva za ž. Pezdiček. Defenzivni Svobodaši začno spet napadati in imajo večkrat priliko za izravnanje, toda napad zastrelja vse po vrsti. Naposled se v 31. min. ponudi Paulinu prilika za lep pas, ki ga Bačnik pretvori v četrti gol za ž. Tempo popušča, Svobodaši eo utrujeni ln železničarji so do konca na boljšem, ne da bi se menjal razultat.
Sodil Je g. Kopič objektivno In z nekaterimi izjemami tudi dobro.
liiA.

M

jiccti. &zgzčjen&>fi in
\>aj{c jih p&soa.
ČSK : Hermes
2:1 (1:1)
čakovec, 2. decembra.
Hermežani so danes odigrali svojo prva tekmo v čakovcu, kjer je pafi težko dobiti točke. Mimo ostalih klubov je imel tndi Hermes v čakovcu zelo težko stališče, posebno ker je dan prej odigral težavno, tekmo na svojem igrišču v Ljubljant Po napeti ln zanimivi Igri Je moral končno kloniti in pustiti obe točki v čakovcu.
čakovec: Jelenič, Vamplin, Janič, Ta-kač, Galovič, Mehovec, Fehojnik, Megla. Silo, Najmer, Vaš.
Hermea: Oblak, Klančnik, Košmerl, Ferjan, Košenina, Sočan, Peteln, Brodnik, Pri-mar, Loboda, Kariž.
OSK Je dobil današnjo tekmo z veliko srečo, kajti po poteku igre bi bil rezultat lahko tudi obraten. Za izid je bila na večja odločnost napadalne vrste do mačin, ki je zlasti po odmoru zaigrala z veliko voljo in ambicijo. Krilska vrsta Je b''a vee čas igre dobra v*obeh smereh, iPfrf tem ko ožja obramba ni bila iak.) tlgu^na, pa je vendar uVa »vojo nilogo zadovoljivo.
Hermežani, ki so danes stopili z nekaterim4 rezeervami, so imeli najboljše moči v zadnjih formacijah. Napad ;e zaigral smiselno, samo v prvem polčasu, pa tudi takrat Je bil še preveč raztrgan, da bi lahko dosegel znatne uspehe. Zaco pa res, da Je vse moštvo zaigralo z velikim eiarem in če bi bilo imelo malo več sreče, bi bilo lahko odneslo vsaj ea-» točho.
Igra je bila od zadetka do zadnjegn žvlt ga zelo živahna in rape*.a. Oboji ?o igra:. z voljo in ainjtcuo t igra je bila razen •ekaterih izjem tuli fair, za kar gre za sl.iga ljubljanskemu rudniku g. CJmperma nu, ki je sodil objektivno in dobro. Značilno za današnjo teVmo je bilo, 4% sta dva sola zakrivila lastna igralca, in »Scer F«»H*n za H- rmesa (v 11 min.) in Vampiin za CSK, v 32. min. Fc odmoru «o im*!i doneči ti<rkol:ko več od igre( in v 23. in:n. Je Sil«: za bi. zmagonosni gol. Nd\aj m8a. kasneje <e bil isti irVec zaradi r.n.Iega faula nad Permesom vratarjem izključen
Ljubljanski IL razred
Grafika : Mars 3:2 (1:1) Slovan : Slavija 8:0 (5:0) Korotan : Svoboda 2:1 (1:1) Sloga : Mladika 7:0
Ostale nogometne tekme
Beograd: Zagreb : Beograd 3:2. Tekmo je zelo ovirala megla.
Novi Sad: Zagreb : Novi Sad 3:1.
Subotica: 2ak : Sportklub 2:1 C1=0|)-
Dunaj: FAC : Favoritner 5K4:1(3:0). Vienna : Hakoah 0:0, Rapid : WAC 4:2 (0:0), Libertas : Sportklub 1:0 (1
Budimpešta: Ujpest : Kispest 4:1, Phffbus ? Szeged 5:1, m. okraj : Bocskay 2:0, Atti-la : SOroksar 1:1, Hungaria : »11« 4:4. Pokalna tekma, ki se bo morala ponoviti.
Praga: Sparta : Cechie Karlin 8:2 (4:1); Slavia :21denice 3:2 (2:2), DFC : Teplitzer FC 2:1 (2:1), Kladno: Bohemians 5:4 (3:2), SK Plzen : Prostjejov 3:0 (1:0), Viktorija plzen : ASK Kolin 2:0 (1:0).
Berlin: Medmestna tekma Krakov : Berlin 1:0 (1:0).	w
Rim:	: Ambrosiana 2:2, Fiorentlna
• Torino 4:0, Juventus : Trlestina 0:0, Ales-sandrla : Bologna 2:0.
StaSeta na Oplenac
Beograd, 2. decembra.
Včeraj na dan uedjmjenja so se lafako-afleti Jugoslavije v zahvalo svojemu Vodji ln Zaščitniku blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Itedinitetiu poki(£ niti na njegovem grobu na Gpieneu. S štafeto so odnesli tjakaj dragoceni venec s (posvetilom. Štafeto je tvorilo 156 tekačev za 84 km dolgo progo, ki jo je štafeta pretekla v 6 urah in 18 min. Posamezne proge so merile največ do 1000 metrov.
Iz Beograda je krenifla štafeta na pot ob 8. zjutraj, zadnji tekač rekorder AJeksa Kovačevič pa je prišel pred cerkev točno ob 13.18 popoldne. Po prihodu štafete je imel predsednik JNS Veliko Ugrinič krasen spominski nagovor, nato pa so atleti odšli v kripto in položili na kraljev grob venec. Pred odhodom so vsi udeleženci štafete defi-liraH mimo groba.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebcu.
S&NARODHO
^..GLEDALI
r —	V 1 J I! R
V L J U B D i MI
REPERTOAR
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Poredeljek, 3. decembra: Waterloo. Red
C.
Torek, 4. decembra: Gostovanje drame v
Celju: Migo .dekle z Montparnassa. Breda, 5. decembra: Zaprto.
OPERA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 3. decembra: Zaprto. Torek. 4. decembra: Zaprto.
Objave
Današnja nacionalna ura v radiu bo ob
19.30. Govoril bo o Prešernu njegov naj-bo.„-- poznavalec ugledni naš znanstvenik g. univ. prof. dr. Fran Kidrič. Ko pravkar pričakujemo njegovo popolno izdajo Prešerna, bo današnje predavanje gotovo pritegnilo vsakogar, ki mu je količkaj pri srcu slovenska kultura ln njen največji glasnik France Prešeren. Predavanje, ki bo nedvomno eno najtehtnejših in nazanimivej-ših, kar smo Jih doslej Culi v nacionalnih urah po radiu, bosta prenašali po vsej Jugoslaviji radijski postaji Zagreb in Beo grad.
Sv. Miklavž športnega kluba Marsa se priporoča za poset na domu. Vsa pojasnila ir. sprejem naročil na Poljanski cesti 46 od 13. do 20. vsak dan.
TEDEN DNI FILMA
Greta Garbo — »Kraljica Kristina"
Menda še ni bilo na sveta filmske igralke, ki bi jo bili toliko slavili kakor Greto Garbo. Njena kariera je res bajna. Od preproste pomočnice v brivnici se je povzpela do najbolj oboževane žene sveta.
V čem je vsa njena moč? V prikupnosti obraza? V lepi igri? Težko bi rekli, saj je pri njej vse tako v popolni meri združeno, da le s težavo ločimo drugo od drugega.
Greta Garbo v svojem prvem večjem filmu »Ulica brez veselja«
Ko h pred osmimi leti igrala prvič v filmu »Ulica brez veselja«, ki smo jo gledali tudi v Ljubljani, pač ni nihče slutil, kakšni uspehi, kakšna slava čaka takrat še temnolaso, neznatno Greto. Potem smo kar naenkrat zvedeli, da je odpotovala v Ameriko, to deželo vseh možnosti, kamor jo je bil poklical tisti, ki jo je prvi odkril za film, njen rojak in baje njen prvi mož, režiser Maurits Stiller. Dobila je začasno pogodbo pri filmski družbi Metro-Goldwyn-Mayer, kjer igra še zdaj.
Prvi film, kjer je žela slavo, se je imenoval »Pod jarmom 6trasti«. Gotovo se ga spominja še vsakdo, kdor količkaj zasleduje razvoj filmske umetnosti. Njen partner
Greta Garbo v filmu »Romanca«
j* bil takrat ameriški bog — John GlTbert. Greta Garbo se je uprla režiserju, igrala docela po svoje in vsi filmski producenti so bili trdno prepričani, da bo film propadel in da bo morda pokopal tudi Gilberta. C&godilo se je pa drugače. Menda še ni bilo ljubezenskega filma, ki bi bil sprejet s takim navdušenjem in na mah je postala Greta Garbo najbolj znana ameriška filmska zvezda. Odtlej je napravila še celo kopico filmov, časih po tri, štiri na leto in nikjer ni razočarala svojih ljubiteljev. — »Divje orhideje«, »Ana Karenina« in drugi laki filmi so bili mejniki njene poti navzgor.
Malo je bilo igralk, ki bi bfle ostale
na svojem prestolu, ko je čas pometel z nemim filmom in ga nadomestil z govorečim. Tudi za Greto so mislili, da bo tako. Govorili so, da je njen glas neprimeren za filmanje, da bo z glasom izgubila vso svojo pivlačnost, ker je bistvo njene igre mimika, govor kretenj. In res se dolgo ni oglasila.
Potem je prišel po dolgem pričakovanju njen prvi govoreči film »Ana Christie«. V njem je bila Greta vsa drugačna kakor prej, vsa izpremenjena. Nekaj novega nam je pokazala v svoji igri, nekaj dotlej '»^poznanega. Nismo je še prav razumeli.
Zato pa smo jo spoznali tem bolj v njenih naslednjih filmih, med katerimi je bil tisti o lepi vohunki Mati Hari nedvomno najlepši.
Kolikokrat so že pisali, da misli Greta zapustiti film. Prav lani ob tem času so se širile te vesti z veliko upornostjo. Odpotovala je v Evropo, toda po dolgem prigovarjanju se je vrnila v Ameriko, kjer so pr^ tedaj sklenili po njeni želji fil-mati življenje zagonetne švedske kraljice Kristine.
Zdaj je ta film že gotov in ga bomo v kratkem yideli tudi v Ljubljani. Vsa svetovna kritika se izraža navdušeno o njem ga ne more prehvaliti.
Življenje te kraljice, ki jo v filmn pooseblja Greta Garbo, je nadvse pestro. Ker je bila edini otrok švedskega kralja Gustava Adolfa in ji je bilo namenjeno nasledstvo na prestolu, so jo vzgojili kakor moškega, da bi lažje prenašala vladarske skrbi in težave. Toda že zgodaj se je odpovedala vladi in posadila na prestol svojega mladega nečaka. Dolgo so bili zgodovinarji v dvomu, kaj naj bi bilo njenemu odstopu vzrok. Ker je prestopila iz pro-testantizma v katoliško vero, so nekateri sklepali, da je zaradi verske razdvojenosti pustila prestol. V resnici pa je bilo drugače. In prav to bo pokazal ta film.
Da je film res nekaj posebnega po svoji umetniški dovršenosti, bo najboljši dokaz to, da je dobila Greta Garbo zaradi njega švedsko plemstvo.
IHHH>:MK	gg|Mg	
IBferfr/ ^IJC"1		mr i
		
Mtf^dillllMff Af II il lilinfr		
' K ij JrH IBrniiiimrnimiiiiii		
Greta Garbo v filmu »Takšno si me hotel Imeti«, za katerega je napisal dejanje letošnji Nobelov nagrajenec Lulgi Pirandello in v svoji najnovejši umetnini »Kraljici Kristini«.
FILATELIJA
Rabljene in nerabljene znamke
Ponovno in še vedno se razpravlja o tem vprašanju, ki je imelo svoj čas principielen značaj, a ga danes več nima. Smisel filate-lije daje namreč vsakemu zbiratelju na pro-cto. da se odloči za rabljeno ali nerabljeno znamko. Večje važnosti pa je materialna in estetska stran tega vprašanja. Nedvomno so nerabljene znamke vobče dražje, in imaš z njih nabavo včasih tudi izgubo. Dogaja se, da pri poštnem uradu kupljeno znamko po preteku nekaj časa, ko je bila vzeta iz prometa, dobiš v trgovini z znamkami v nakup pod nominalno vrednostjo. Taki primeri se dogajajo, če poštna uprava proda en-bloc preostale zaloge neporabljenih znamk, ki niso več v veljavi, daleko pod nominalno ceno. Vendar taki primeri niso tako pogosti, da bi priporočali splošno zbiranje rabljenih znamk. Slučaji namreč, da imajo kake znamke večjo vrednost in so dražje, če so rabljene, tvorijo izjemo in se navadno dogajajo pri izdajah onih znamk, ki so bile iz katerega koli razloga le prav kratek čas v prometu, zaradi česar trg razpolaga z večjim številom nerabljenih kakor rabljenih komadov. Rablje-
ne znamke imajo nadalje pomen za zbiratelje poštnih žigov ali pa v onih primerih, da so posamezne izdaje v taki zvezi s kakimi posebnimi dogodki, da so se v to svrho izdelali tudi posebni aoštni žigi, in da tako znamka s takim žigom tvori celoto.
Dotičnik, ki se odloči za zbiranje zgolj nerabljenih znamk, mora tedaj računati z znatno večjimi izdatki. Pri zbirateljih, pri katerih denarne žrtve ne igrajo vloge, so pri odločitvi glede zbiranja rabljenih ali nerabljenih znamk važni poleg materielne vrednosti zbirke še estetski oziri. Ne more bili dvoma o tem, da je zbirka nerabljenih znamk z estetskega stališča daleko lepša kakor ona, ki vsebuje le z žigom opremljene znamke. Za take zbiratelje, ki se zanimajo za znamke samo v upogledu njih izdelave, je seveda merodajna zgolj na znamki razvidna slika, in morajo tedaj zbirati le nerabljene znamke.
Zbiranje rabljenih znamk je znatno te-žavneje. Ze pri opisu generalne (splošne) zbirke se je poudarilo, da je pri nakupu namk posvečati posebno pažnjo njih kvaliteti, to je, da je pri vsaki znamki slika pra-
vilno centrirana, da na perforaeiji ne manjka kak robček, da papir ni poškodovan, sploh znamka mora biti brez hibe. Tudi zbiratelj rabljenih znamk morajo polagati vso svojo pozornost na kvaliteto znamke kot take, a poleg tega še na njen žig. Vrednost zbirke rabljenih znamk je znatno večja, Če se pri nabavi znamk pazi na njih kakovost In ravno tu se pri zbiranju pojavijo največje težkoče: težko je dobiti znamko, da kvalitativno zadošča v tej smeri, kakor navedeno. Se večja težava pa je z žigom. Iz žiga mora biti razviden kraj in datum odpoši-ljatve, — žig mora biti čitljiv, pa vendar tak, da ne kvari slike na znamki. Treba je prav mnogo potrpežljivosti, iskanja itd., da se take prvovrstne komade dobi v roko. Tu ne pomaga mnogo denar, marveč v največji meri le čvrsta volja in doslednost. Zbirka, sestavljena iz samo prvovrstnih rabljenih znamk, nadkriljuje zbirko nerabljenih komadov. Kvalitativno odbre, nerabljene znamke je moč dobiti pri vsakem trgovcu z znamkami, rablejene znamke enake kvalitete s prvovrstnim žigom pa se dobi mnogo težje, in še tedaj le za drag denar. Zaradi tega mnogi, hoteč si olajšati zbiranje in isto pospešiti, nerabljene znamke kupujejo in si dado iste lepo žigosati na po|ti. Opozarjamo, da take znamke v očeh resnih filatelistov nimajo nobene vrednosti. Take znamke niso več nerabljene, pa tudi nimajo kvalifikacije rabljenih znamk, kar more dognati vsak le nekoliko vešč zbiratelj.
Iz navedenega je povzeti, da se od zbiratelja rabljenih znamk zahteva več kot od zbiratelja nerabljenih. Zalo pa tudi utegne imeti prvovrstna zbirka rabljenih znamk na vsaki razstavi večji uspeh kakor zbirka z nerabljenimi znamkami. Mnogi zbiratelji principielno zavzemajo stališče, da ima smisel filatelije v prvi vrsti težišča v iziranju rabljenih znamk, ter argumentirajo tos voje stališče s tem, da je znamka postala »znamka« šele s tem, da je služila svoji svrhi Ta argumentacija pa je dandanes brez podlage, ker je smisel moderne filatelije v glavnem le zbiranje, ena teženj zbiranja samega pa: čim večja kompletaci-ja; individualnega značaja je, na katerem
področju filatelije se potem ta težnja udej-stvuje. Iz izkušenj je znano, da se za tako principielno stališče, kakor omenjeno, zavzemajo vobče le tisti zbiratelji rabljenih znamk, ki kvaliteti ne posvečajo dovolj pozornosti; svoje zbirke ki tedaj nimajo vrednosti — potem opravičujejo s tem, da naglašajo: zbiranje rabljenih znamk je edino pravilno.
Vprašanje gumiranja je vprašanje zase in še ni rešeno prav tako, kakor vprašanje >poštno svežih« (postfrisch) znamk. Znano je, da nerabljena znamka mora biti opremljena z lepilom; a prav tako je tudi znano, da lepilo pospešuje v prvi vrsti razkroj barve, a potem tudi še uničenje znamke same. epilo na znamkah vsebuje kemične sestavine, koijh prva svrha je, da se more znamko nalepiti na pošiljko, dočim je trajnega obstoja znamke ne more jemati v obzir. Kemijske sestavine razkrajajo papir mnogo prej, kot bi to povzročil tek časa. Vsled tega bi mnogi upoštevani filatelisti najraje oprali lepilo in tako podaljšali življenje svojim miljenkam, pa vendar tega storiti ne smejo, Do sedaj namreč velja načelo, da nerab':ena znamka brez lepila »ni več znamka«, orba zoper to naziranje je začasno brezuspešna, vsled česar se mora paziti na to, da je nerabljena znamka opremljena z lepilom, ne oziraje se na to, da lepilo utegne znamko uničiti.
Za »poštno sveže« znamke se smatrajo one, na katerih ni opaziti sledov, da so bile pritrjene v zbirki. To je pretiranost, ki s filalelijo nima nikake zveze in bi govorilo za to, da je znamka, kupljena na pošti po nominalni vrednosti, izgubila svojo vrednost, čim je bila učvrščena v zbirko! Kakor smo odločni poborniki skrajne pažje glede kvalitete znamke, ne moremo priznati, da vprašanje »poštno svežih« znamk postane nekako važno v filateliji kot taki. To vprašanje je izrazito trgovsko, ki se s stališča trgovca da mogoče opravičiti, ki pa je za filatelista povsem brezpredmetno. Zato naj noben filatelist ne pristane na to, da se mu pri prodaji ali zamenjavi zniža vrednost inaČe brezhibne znamke zgolj zaradi tega, ker ni »poštno sveža«.	S. V.
žena v sodobnem svetu
0 reorganizaciji ženskega šolanja
Skoro v vseh državah se danes kaže tendenca, ki stremi za tem, da bi se žene izrinile iz služb in obče iz javnega življenja ter omejile svoje delovno območje na dom in družino. Mož smatra ženo kot konku-rentko. ki je vpadla v njegovo področje, katero je po njegovem mnenju že od narave namenjeno samo njemu. OdpoT proti prodiranju žen v poklice se je vedno čutil, toda pred nastopom gospodarske krize se ni javljal tako strnjeno in soglasno od moških in tudi od oblastev kakor danes. Gospodarska kriza in po njej povzročena brezposelnost pa silita moške, da posezajo po bolj radikalnem orožju, kakor so se ga posluževali nekdaj: zlo hočejo izruvati s korenino s tem, da ženski mladini onemogočajo poklicni študij. Pri nas se je to stremljenje posebno občutilo ob ukinitvi ženskih učiteljskih šol. Tudi po drugih šolah se kaže tendenca omejevanja ženske poklicne izobrazbe, in sicer zlasti s tem, da imajo pri sprejemu prednost moški, ne glede na kvalifikacijo.
V izrazito fašističnih državah je v tem pogledu za ženo še slabše. »Neue frcie Presse« je prinesla pred kratkim razgovor s šolsko svetnico dr. Marijo Mareschevo, ki osvetljuje razmere v Avstriji. Iz njenega razgovora posnemamo, da se oni, ki so zainteresirani na rešitvi tega vprašanja, delijo na tri skupine. Najmočnejša je prva skupina, ki je tudi najradikalnejša in ki zahteva, naj se ženski študij reducira do osnovne šole. Oni, ki to zahtevajo, zatrjujejo, da ženska ne potrebuje nobene izobrazbe, ker spada v dom in nikamor dru-
fam. Zato da se ji morajo zapreti vsa pota. i bi jo usmerjala k drugim smotrom. Zastopniki druge skupine priznavajo sicer potrebo ženske izobrazbe, toda omejiti se mora na smoter, ki ga je Paul de Lagardes oblikoval ▼ nastopno krilatico: »Ženski moramo dati toliko izobrazbe, da moža ne dolgočasi.c V tretji skupini so zbrani oni, ki se zavedajo realnih dejstev in ki izkušajo iz položaja, kakršen je danes, napraviti v človeškem In kulturnem pogledu pravilno dedukcijo. Samo od te skupine je možno pričakovati pravilno rešitev problema.
Ob proučavanju realnih dejstev pride Marescheva do naslednjih zaključkov: velik del žen je danes razdeljen v dve polovici, izmed katerih ena je vključena v produkcijski proces, druga pa je okupirana samo z gospodinjstvom. V večini primerov izvršuje žena dvojno nalogo, namreč kot gospodinja in kot poklicna delavka. Ker pa more in mora imeti šola edini namen, da služi pripravi za življenje, se je treba tudi glede ženske izobrazbe vprašati v prvi vrsti, kaj terja življenje od današnje žene. Nikakor pa ni mogoče pričakovati, da bi se že v osnovni šoli odločilo, v katero izmed obeh lavnih delovnih področij (poklicna delav-:a ali gospodinja) se bo dekle vključilo, ko dorase. Četudi je naravni smoter žene, da postane gospodinja in mati, vendar ne more nobeno dekle vnaprej vedeti, sli ga bo v resnici dosegla, pa tudi tega ne, da bo dobila moža ki jo bo lahko preživljal brez njenega zaslužka. Zato ni mogoče, da bi ustrezala današnjim razmeram ženska izobrazba, ki se omejuje samo na gospodinjsko znanje. Toda tudi izobrazba, ki forsira zgolj intelektualne sposobnosti ženske, je zgrajena po mnenju Marescheve na napačnem naziranju. Glede na ti dve dejstvi sc je tudi popolnoma ponesrečil avstrijski poizkus, ki je že v osnovni Soli ločil gospodinjski in intelektualni tip in je za prvega določil kot nadaljnje višje izobraževališče žensko višjo šolo, za drugega pa gimnazijo. Če naj žensko izobraževališče doseže svoj namen, se mora ozirati na dvojno nalogo, na katero mora biti dandanes pripravljena vsaka žena. Nikakor pa ne misli Marescheva pri tej zahtevi, da bi se v šoli dekleta dvojno obremenjevala, marveč naj bi se v ženskih šolah metodika tako usmerila, da bi se v vseh predmetih, ki so predpisani tudi v moških šolah, oziralo na zahteve, ki jih stavlja življenje izrečno na žensko kot injo, mater, socialno delavko itd
Dr Marescheva nadaljuje: »V Avstriji smo prvi izkušali rešiti ta problem. Ustvarili smo pojem o življenjskem pouku, katerega smo uvedli v mnogo dekliških šoL Bistvo tega pouka obstoja v tem, da se ozira posebno na tisto snov, ki je zvezana z resničmin, praktičnim življenjem. Tu se na primer daje prednost onim prirodoslovnim
I)ojavom, ki so zvezani z vsakdanjim živ-jenjem. Tako se pri kemiji ozira na hraniva in pri matematiki na gospodinjstvo. Vse, kar se deklice uče v tej zvezi, si mnogo bolje zapomnijo, kajti vsakdanje življenje ustvarja asociacijske pripomočke, ki skrbe za to, da se priučena snov ne pozabi. Učitelji in učiteljice dekliških šol se ne smejo izgubljati v zgolj strokovnem pouku, temveč ga morajo uvrstiti v naloge, ki jih zahteva od ženske današnji čas. Zgodovinski pouk naj pokaže učenkam kulturnozgodovinski razvoj družine in ženskega življenja in vpliv žene na razvoj zgodovine. Prirodne znanosti morajo voditi dekle do jasnega spoznanja življenjskih pogojev vseh stvari, zlasti pa človeka; iz tega spoznanja se bo dekle povsem neprisiljeno zavedalo svoje prirodne naloge. Umevno je, da zahteva ta metoda od učitelja temeljito vživetje v njegovo kulturno nalogo. Zato je potrebno, da se tudi učiteljska izobrazba usmeri v tem pogledu.«
V nadaljnjem razgovoru pojasnjuje dr. Marescheva, kaj se je v Avstriji že storilo v pogledu učiteljske izobrazbe v zadnjih letih. Tako izvemo, da se prirejajo za osnovnošolske učiteljice od 1. 1923. dalje vsako leto posebni tečaji, kl imajo v prvi vrsti namen, pokazati udeleženkam način, po katerem se ves pouk čim najbolj približa resničnemu življenju Akademičar-kam nudi poseben institut v dvoletnem tečaju tako zvano žensko izobrazbo, kjer si dijakinje, odnosno absolventke univerze lahko pridobe vse, česar jim njihovo dotedanje šolanje ni nudilo. Tu se uče gospodinjstva, nege otrok, krojenja, vrtnarstva in drugega. Večina akademičark, ki obiskuje ta institut, ki je edinstvena ustanova, so kandidatke za srednješolske službe. Ko do. vrše tečaj, napravijo izpit in se lahko potegujejo za posebno mesto iz teh predmetov. Te profesorice predstavljajo čisto nov tip srednješolskih učiteljic. Odpro se jim pa še mnoga druga delovna torišča, kjer svoje znanje lahko mnogovrstno uveljavijo, kjer izsledke znanosti lahko neposredno aplicirajo na praktično življenje. Tako delovno območje je ženi, tudi intelektualno najvišje stoječi, najbližje, kajti žena ima poseben dar. vse svoje zanimanje spraviti v življenjsko bližino. To je dragocen dar, specialno ženska kvaliteta, ki je možu Je redkokdaj dana.
Dr. Marescheva je prepričana, da ne more priti do nikakih ukinitev ali okrnitev ženskega šolstva v Avstriji, ker bi to pomenilo padec kulturnega nivoja vsega prebivalstva. Vse šolstvo, odnosno izobrazbo je treba preusmeriti v takem smislu, da bodo ženske s svojim vplivanjem ustvarjale potrebno protiutež sedanji moški, zgolj razumski kulturi, ki jo moremo označiti: na tehniki zgrajeno civilizacijo.
Vprašanje je, ali bodo poizkusi reorganizacije samo ženske izobrazbe tako izvedeni, da bodo dosegli svoj namen bodisi glede na razvoj kulture, bodisi na ženin položaj. Vsekako je za ženo nesprejemljiva taka reorganizacija izobrazbe, ki bi ji zaprla pot v poklice ali pa jo omejevala v njenem delovnem območju ter ji odkazovala zgolj »ženska torišča«. To velja tudi za udejstvovanje v javnem življenju. Glede tega pa je reorganizacija izobrazbe v bolj »pristno ženskem pravcu-« dvomljive vrednosti. Tu veljajo besede, ki jih je izrekel že Platon: »V državni upravi ni opravila, ki bi ga morala opravljati žena kot žena in moški kot moški; nasprotno, naravne sposobnosti so na isti način razdeljene med oba spola in zato ima žena prav tako kakor moški pravico na vsa opravila.«
Objave
ZKD priredi 3. decembra ob 19. v Vajeniške mdomu predavanje. Predaval bo g. dr. Petrič, direktor Higienskega zavoda. Lepe skioptične slike bodo ponazorile predavanje.
Ljudska univerza v Ljubljani Drevi ob 20. bo javno predavanje v dvorani Delavske zbornice Predaval bo gosp. univ. prof. Makleeov Aleksander: Osebnost zločinca in kazenska odgovornost. Vstop prost.
BREZPOSELNI
INTELIGENCI
nudimo zaslužek s poverjeništvom za naše revije in knjige. Sporočite naslov na založbo »Evalit« (uprava »Prijatelja«) v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, in dobite brezplačna pojasnila.
Strojepisni pouk
po de*»H>mtoesn mt«mn. u (stotnik« io icve-iba-n ee. Večerni teiijS od 6-do Vx 8. io od fc a do 9. ■re. U6n« ara 2 Din. Pouk M pridne 4. d«o«nbr». Vpisovanje <te«m. Cbri fftofoT u£n! Mrrod. Domo-braoefc* oeote Ster. 16.
S4O0S-4
Površniki
tr eoobotooCL Mti}«* tofc ojU Itd lUjb^j* M*nt prt Preekerjn. 8r Petra • 14.	133'
Kurja očesa
HaJboljSe eredBtr« prolri kurjim of.ee/vm »CUv^n«
mast
Sv. Miklavž!
Pridi in oglej si cene lepih praktičnih daril za Tvoje male in odrasle! Vljudno Te vabi tvrdka
P. M. SCHM1TT, Pred škofijo 2 — Lin-gerjeva 4, Ljubljana.
Dobite r Mcar&afc, dro^ert-jah «14 naravnost « tvorili oe in fla/vooga akladr.ač« Oi»v»jte •« poosjedi)!
M. Hrnjak
lekarnar — SJsak.
Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospa
OLGA 20HAR
trgovka v Kamnici pri Mariboru
nenadoma, po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 44. le- j tu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob j 3. uri iz hiše žalosti v Kamnici, Kamnica pri Maribora, dne 2. decembra 1934.
Globoko žalujoč MOŽ, OTROCI, in ostalo sorodstvo.
(D
Nenadoma je umrla ljuba mamica, gospa
OLGA ŽOHAR
trgovka
Pogreb nenadomestljive mamice bo v ponedeljek, dne 3. decembra dopoldne iz hiše žalosti v Kamnici na tamkajšnje pokopališče.
Kamnica, dne 1. decembra 1934.
OLGICA in DAVORIN otroka, in ostalo sorodstvo
gospodi Tako ui
Tako urejenemu pouku naj bi se v omejeni meri pridružil tudi praktični pouk o gospo-
dinjstvu in negi otrok, prav kakor »e jo priključilo deško ročno delo ostalemu pouku.
IVAN SKASA javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ponoči po težki bolezni preminula v Zagrebu njegova soproga, gospa
Alma Skasa, roj« HoSinger
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob 3. uri popoldne na župno pokopališče v šmartnem pri Velenju.
Velenje, dne L decembra 1934.
TVAN SKASA, SIN, in ostali sorodniki Bre. nebnega obvestila.
Ureiuje Davorin ftavUjem — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc JeserSek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Alojz Auvtut. — .Vsi i Ljubljani