Pogovor z dopisnico RAI s Haitija Barbaro Gruden: To je otok bede in razkošja >/13 Klop se je tokrat navdušil nad ženskim borbenim petjem / 22 Primorski dnevnik PETEK, 22. JANUARJA 2010 Št. 18 (19.725) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € v promet Dušan Udovič Vedno novi, pogosto tudi tragični dogodki v svetu potiskajo še do včeraj pomembne vesti v ozadje. Tako smo že skoraj pozabili na gripe, ki so nas to zimo čakale in nas še čakajo v zasedi, z napovedmi, ki so bile malo manj kot apokaliptične. Po lanski ptičji je prišla prašičja, ki se je pridružila tradicionalni sezonski gripi. Šlo naj bi za pandemijo svetovnih razsežnosti, napovedi o potencialnem številu mrtvih so bile naravnost šokantne. Govor je bil o verjetnih stotisočih, celo milijonih. Vsega tega doslej ni bilo, število obolelih in žrtev nove gripe je bilo omejeno, celo nekajkrat nižje od umrlih za običajno sezonsko gripo. Vsekakor je na mestu previdnost, kajti, kot pravijo izvedenci, z virusi in njihovimi mutacijami se nikoli ne ve. Nekaj pa je že zdaj povsem gotovo. Zaslužki farmacevtskih gigantov kot sta multinacionalki Glaxo ali Novartis, ki proizvajajo cepivo, so takšni, kot že dolgo ne. Države so naročale na desetine milijonov doz, da bi ljudi čim bolj razbremenile tveganja, sedaj pa večina cepiva ostaja neizkoriščenega. Vse pogosteje se v javnosti pojavljajo dvomi, ali je bil tolikšen alarm umesten in potreben, ali pa je bil rezultat pritiskov in umetnega ustvarjanja panike s strani farmacevtske industrije. Bogve koliko podobnih goljufij je že bilo v preteklosti, pa zanje niti ne vemo. Vsekakor je več kot umestno, da je predsednik odbora za zdravstvo Sveta Evrope Wolfgang Wodarg v zvezi z nejasnimi okoliščinami prašičje gripe zahteval preiskavo. Da nas ne bi kdo v prihodnje nategoval še z mačjo, pasjo ali morda oslovsko, če je že prašičja ustvarila tolikšne dobičke. ITALIJA - Predsednik republike v deželi upora afriških priseljencev in 'ndranghete Napolitano v Kalabriji pozval k redu in zakonitosti Ob njegovem obisku karabinjerji našli avto z orožjem in razstrelivom GORICA - NOVA GORICA - Ustanavljanje EZTS-ja Jezik soseda popotnica za čezmejno povezovanje I j \ s GORICA - NOVA GORICA -Včeraj je bil odločilni dan za Gorico in Novo Gorico, saj sta njuna mestna sveta morala sprejeti sklep o ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Novogoriški mestni svetniki so konvencijo in statut od- obrili pod večer, v goriškem občinskem svetu pa se je razprava začela kasneje in se zavlekla do poznih ur. Časovni zamik je bil odvisen od želje, da bi bili predstavniki mestnih uprav izmenično prisotni na zasedanju sosedov. Tako se je verjetno prvič zgo- dilo, da je isti dan predstavnik novo-goriškega sveta v slovenščini spregovoril v goriškem občinskem svetu, goriški predstavnik pa italijanščini v Novi Gorici. V eni in drugi skupščini je bilo torej slišati jezik soseda. Na 15. strani REGGIO CALABRIA - Predsednik republike Giorgio Napolitano se je včeraj udeležil Dneva zakonitosti v Reg-giu Calabrii. V svojem nastopu je pozval k spoštovanju reda in zakonitosti. Le na tak način bo po njegovih besedah mogoče preprečiti, da bi se ponovile razmere, kakršne so nastale z afriškimi priseljenci v Rosarnu, kakor bo tudi le na tak način mogoče uspešno nadaljevati boj proti 'ndrangheti, kot se imenuje krajevna mafija. Ob njegovem obisku pa so karabinjerji našli blizu letališča, s katerega je Napolitano vzletel, avtomobil z orožjem in razstrelivom. Na 6. strani Ustavno sodišče spet o dvojezičnih napisih na Koroškem Na 2. stranii V Trstu trije v priporu zaradi pedofilije Na 8. strani Kraški pust: začelo se je odštevanje dni Na 9. strani Heroin iz Ljubljane na Krminskem Na 14. strani Goriški mestni redarji odslej s pendreki Na 14. strani Slovenski konzulat glas manjšine v Gorici Na 15. strani ^miLic impianTi Sobota, S3.Q1. od 17. ure dalje otvoritev novega urada. VRAÍ alarmni sistemi SfBff4**"1 FOTOVOLTA1CNI SISTEMI MILIC IMPIANTI s.n.c. Tel. 040 2209128 di Dario Milic & C. Fax. 040 2031304 Križ 470/A - B, TRST www.milicimpianti.com blizu ljudskega doma info@milicimpianti.com SLOVENSKO STALNO GELDALIŠČE - Sinoči premiera Uh, ljubezen in polna dvorana Kulturnega doma TRST - Pred številnim občinstvom in ob bučnem ploskanju je sinoči končno stekla sezona 2010 Slovenskega stalnega gledališča. Na velikem odru tržaškega Kulturnega doma so uprizorili tri Čeho-ve enodejanke, ki jih je režiser Paolo Magelli združil pod naslovom Uh, ljubezen - Začnimo znova (s tremi). O predstavi bomo poročali v prihodnjih dneh, pred premiero pa smo v zaodrju opazovali, kako se igralci pripravljajo na nastop. Vzdušje je bilo sproščeno, čutiti je bilo posebno pozitivno energijo. Na 7. strani 2 Četrtek, 21. januarja 2010 ALPE-JADRAN koroška - Dvojezične krajevne table Zunanji minister Spindelegger zahteva korak v 21. stoletje Ustavno sodišče preverja ustavnost malih slovenskih tablic v Pliberku in drugod trojane - Po sredinem trčenju šestih vozil Avtocestni predor spet odprt že v nekaj dneh CELOVEC - V vprašanju postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem se očitno nekaj le premika. Po pobudi bivšega avstrijskega zveznega kanclerja in sedanjega poslanca ljudske stranke Wolfganga Schüssla, ki se je v začetku tedna zavzel za rešitev tega vprašanja še pred letošnjo 90. obletnico koroškega plebiscita, ki ga bo uradna Koroška praznovala 10. oktobra, je »korak v 21. stoletje« zahteval tudi avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger. Obenem je včeraj avstrijsko ustavno sodišče sporočilo, da bo ob novi pritožbi ponovno preverilo zakonsko kritje odredbe o dvojezičnih krajevnih napisih. Sodišče namreč dvomi v pravilnost v krajevni napis pripetih (malih) dodatnih tablic s slovensko oznako krajev, kot si je to izmislil nekdanji koroški deželni glavar Jörg Haider v Pliberku, Drveši vasi, Žvabeku, itd. Prvič je ustavno sodišče odredbo razveljavilo že leta 2005, ker napisi v Pliberku niso bili dvojezični, nato pa sta tedanji deželni glavar Haider in njegov sedanji naslednik Gerhard Dörfler table premaknila, kar je ustavno sodišče leta 2006 ocenilo kot protiustavno. Haider in Dörfler sta pripela male dodatne tablice, kar je ustavno sodišče prav tako spoznalo kot nedopustno. Dejstvo, da se bo vrhovno sodišče zdaj ponovno ukvarjalo s pritožbo zaradi pripetih malih slovenskih tablic, po mnenju slovenskega odvetnika Rudija Vouka nakazuje, da je pričakovati ponovno razveljavitev odredbe o dvojezičnih krajevnih napisih. Spričo te jasne izpovedi ustavnega sodišča prihaja mag. Rudi Vouk, ki je odvetnik pritožnika, do zaključka, da bo prišlo do ponovne razveljavitve krajevnih napisov v Pliberku. Glede na politično in moralno porazno stanje, v katerem se nahaja zvezna dežela Koroška, poziva Vouk vse odgovorne na deželni in zvezni ravni, da končno upoštevajo določila avstrijske ustave in da docela uresničijo pravice koroških Slovencev brez nadaljnjih pravnih trikov in političnega hujskanja. S pravnega vidika je zadeva že dolgo urejena, politična uresničitev tega, kar zaukazuje pravo, pa bi lahko bila prvi korak k temu, da bi Koroška spet začela pridobivati na ugledu. Nadalje Vouk opozarja, da je v teku trenutno še enajst drugih tovrstnih postopkov pri ustavnem sodišču in da paritetni odbor Tajnik SIK Spetič o stališčih Menie TRST - Stojan Spetič, deželni tajnik SIK, je komentiral nedavna stališča podtaj-nika Menie o tako imenovani »dvojezično-sti« na področju javnih prevozov, pošte in drugih javnih uslug. Podtajnika spominja, da je prisegel zvestobo ustavi in spoštovanje zakonov italijanske države, med katere spadata tudi zakona o zaščiti jezikovnih manjšin. In to še ni vse. Menia žali državnega poglavarja, ko trdi, da je razmejitev narodnostno mešanega ozemlja na osnovi 4. člena zakona 38/01 posledica slovenskega nacionalizma, saj je predsednik Napolitano podpisal odlok, ki ga je res predlagal paritetni odbor, odobril pa ministrski svet. Očitno skuša netiti že zdavnaj pomirjene strasti in to zgolj zaradi volilne računice ali morda zato, da bi zedinil postfašistično okolje, ki ga razjedajo spori zaradi krajevne oblasti. V resici je paritetni odbor šele pričel posvetovanja, da bi našli dogovorjene in realistične rešitve, ki naj obogatijo življenje naše skupnosti v evropskem duhu, kot že desetletja v Bruslju ali Barceloni in nekoč tudi pri nas, v Trstu in Gorici, poudraja Spetič v tiskovnem sporočilu. Za ustavno sodišče je sporna mala tablica v slovenščini (desno); za rešitev si prizadeva tudi zunanji minister Spindelegger (zgoraj) je že v preteklosti prišlo za 18 krajev do odločitev ustavnega sodišča. »Ni potrebno čakati na nove razsodbe ustavnega sodišča, vsak, ki jemlje pravni red resno, že dalj časa ve, kaj je treba storiti. V primeru, da bi se koroška politika še naprej upirala vzpostavitvi ustavnopravnega stanja, je skrajni čas, da se zvezna vlada odloči za tožbo proti koroškemu deželnemu glavarju,« je še pristavi Vouk. Avstrijski zunanji minister Spin-delegger je v zvezi z dvojezičnimi napisi še dejal, da pričakuje, da bo avstrijski zvezni kancler Werner Fay-mann (SPÖ) v zvezi s tem vprašanjem končno ukrepal, politiko na Koroškem pa je pozval, naj končno »stori korak v 21. stoletje«. Na zvezni ravni da je za to vprašanje pristojen zvezni kancler, uradna Koroška pa da ne bo mogla v nedogled preprečiti rešitev, je še pristavil Spindelegger, ki očitno nadaljuje akcijo, ki jo je načrtno sprožil bivši kancler Wolfgang Schüssel. Pobudo pa je že podprl tudi predsednik ljudske stranke (ÖVP) na Koroškem, deželni svetnik Josef Martinz, ki se je znašel v težkem političnem položaju zaradi afere Hypo banke in vztrajanju pri koaliciji z novo svobodnjaško stranko FPK, kateri predseduje Uwe Scheuch, ki je soočen z očitki korupcije. Ivan Lukan ZAGREB - Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranem kriminalu (Uskok) je včeraj na svoji spletni strani objavil, da od srede poteka preiskava o vlogi 43-letnika v akciji Manager. Hrvaški mediji poročajo, da gre za bivšega podpredsednika vlade Damirja Polančeca, ki ga že več mesecev povezujejo z nepravilnostmi v družbi Podravka. Iz Uskoka so sporočili, da so začeli preiskavo proti neimenovanemu moškemu zaradi obstoja utemeljenega suma "nezakonitega posredovanja", odvetniki Polančeca pa so včeraj zanikali, da je bila njihova stranka seznanjena z omenjeno preiskavo. Kot poročajo hrvaški mediji, so neimenovani "viri, ki so tesno povezani s preiskavo", potrdili, da gre za Po-lančeca, ki naj bi oškodoval Podravko za približno 1,3 milijona evrov. Po včerajšnji seji vlade je v vladno poslopje nenadoma prišel tudi glavni državni tožilec Mladen Bajic. Ministra za pravosodje in notranje zadeve, Ivan Šimonovic in Tomislav Karamarko, sta sicer v sre- TROJANE - V nesreči v trojanskem predoru, kjer je v sredo trčilo šest vozil, sta se laže poškodovala Slovenec in Poljak. Včeraj so se dela lotili preiskovalci in pristojne službe Darsa, s policije pa so sporočili, da je v nesreči nastalo za več 100.000 evrov škode na vozilih in na objektu. Sanacija naj bi bila končana v nedeljo. Policisti so ugotovili, da je 31-letni Madžar je s tovornim vozilom zaradi okvare obstal na vozišču desnega pasu v predoru Trojane. Vanj je s tovornim vozilom najprej trčil 32-letni Slovak, ki je svoje vozilo nato ustavil za predorom, potem pa še 44-letni državljan Bosne in Hercegovine, katerega vozilo je ob tem zagorelo. 52-letnemu Bolgaru, ki je naslednji pripeljal v trojanski predor, je tovorno vozilo uspelo ustaviti, a je za njim prehitro pripeljal 52-letni voznik tovornega vozila iz Slovenije in trčil v tovornjak pred seboj. Podobno se je kasneje zgodilo z vozili 68-letne-ga Poljaka in 43-letnega Slovenca - prvi se je zaustavil že pred poškodovanimi vozili, a je nato drugi trčil vanj, oba pa sta se v nesreči laže poškodovala. Preko Damirja Polančeca (na posnetku) lahko, kot pišejo hrvaški mediji, hrvaški preiskovalci pridejo tudi do nekdanjega premierja Iva Sanaderja in drugih oseb z vrha hrvaške politike do dejala, da v boju proti korupciji "ne bo nedosegljivih". Mediji na Hrvaškem že dlje časa omenjajo Polančeca kot "idejnega začetnika" domnevnih malverzacij v Po-dravki, posebej potem ko je policija oktobra lani priprla štiri bivše člane uprave koprivniške živilske družbe zaradi su- 32-letnemu Slovaku in 52-letnemu Slovencu so policisti izrekli globo zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji, zoper 44-letnega državljana BiH in 43-letne-ga Slovenca pa bodo na pristojno sodišče podali obdolžilni predlog zaradi kršitev zakona o varnosti cestnega prometa. Tiskovni predstavnik Družbe za avtoceste (Dars) Marjan Koler je povedal, da so v predoru v času izbruha požara vsi sistemi za zagotavljanje prometne in požarne varnosti delovali brezhibno, na kraj požara pa so hitro prispele vse pristojne službe. Izvršni direktor za novogradnje na Dar-su Bojan Čas je po ogledu prizorišča nesreče dejal, da so nastale precejšnje poškodbe na elektrostrojni opremi predora, da pa nosilna konstrukcija in vozišče nista poškodovana. Elektrostrojno opremo bodo predvidoma morali menjati v dolžini 200 do 300 metrov, dela pa bodo predvidoma končana do konca tega vikenda. V slovenskih avtocestnih predorih je bilo od začetka leta 2007 do zdaj vključno s sredino nesrečo skupno 157 incidentov in nesreč. ma zlorabe položaja in pooblastil, ter še dva podjetnika, ki naj bi sodelovala v sumljivih poslih. Konec oktobra lani je Polančec nepreklicno odstopil s položaja podpredsednika vlade in ministra za gospodarstvo ter zanikal kakršno koli vpletenost v nezakonito poslovanje Podravke. / Divna Čuk gostja jutrišnje oddaje Brez meje po koprski TV KOPER - Gostja jutrišnje oddaje Brez meje (TV Koper-Capodistria ob 18. uri) bo Divna Čuk, turistična ambasadorka Slovenije za leto 2009, med Slovenci, ki živijo v Italiji in popotniki daleč naokoli poznana kot direktorica tržaške turistične agencije Aurora Viaggi. Divna Čuk je zaslužna za prepoznavnost in promocijo turistične ponudbe Slovenije v tujini, kar dokazuje njeno dolgoletno delo na področju turizma, v okviru katerega je v Slovenijo pripeljala veliko število gostov iz Italije. Pevca Rudija Bučarja iz Kopra in skupine Sons iz Portoroža ne bo na Sanremu KOPER - Na spletni strani festivala italijanske popevke Sanremo 2010 so objavili deset finalistov v razredu »Nova generacija«. Izpadla sta oba slovenska predstavnika, ki sta se prijavila, ker je festival od letos odprt tudi tujim državljanom. Med 988 skladbami, ki so se prijavile na predizbor, sta bili namreč tudi pesem Amore di frontiera (Obmejna ljubezen) izolskega izvajalca Rudija Bučarja (na posnetku) in pesem z naslovom 3 portoroške skupine Sons. Po nadaljnjih selekcijah je najboljših deset skladb izbrala žirija, imenovana Sanremo Academy. Rudi Bučar, ki je svojo skladbo napisal skupaj s kantavtorjem in psihiatrom iz Modene Gasparejem Palmierijem - Gappo, je kljub vsemu zadovoljen z odzivom svojih privržencev, ki so na spletu množično glasovali za njegovo pesem. Pevec izpostavlja, da so se povezali ljudje z obeh strani meje in tudi iz drugih koncev obeh držav, kar dokazuje, da so meje le še v glavah, meni Bučar. Sam je ta čas predstavil svoj novi single Draga, ki ga je v studiu v Prešnici pripravil s skupino The Cool Vibes. Polanečecovo vlogo so spet poudarili, ko je policija pred dnevi privedla deset oseb v primeru Manager, vključno z Nevijem Prlogom, ki je družinsko povezan s Polančecom. Ju-tarnji list je včeraj poročal, da se oži krog okrog Polančeca, ker naj bi nekateri izmed prijetih pričali o njegovi domnevni vodilni vlogi v spornih finančnih transakcijah, povezanih s Podravko. Polančec je pred prihodom v vlado delal v Podravki od leta 1992. Leta 2000 je postal član uprave družbe, v začetku leta 2004 ga je takratni premier Ivo Sanader predlagal za podpredsednika vlade. Na tem položaju je ostal tudi v drugi Sanaderjevi vladi leta 2008, ko je prevzel tudi vodenje gospodarskega ministrstva, oba položaja je obdržal tudi po prihodu pre-mierke Jadranke Kosor julija lani. V hrvaških medijih so omenjali, da bi preiskava proti Polančecu lahko pripeljala tudi do Sanaderja in drugih oseb z vrha hrvaške politike. (STA) hrvaška - Policija bi lahko z akcijo »Manager« preko Polančeca prišla tudi do Sanaderja Po trditvah hrvaških medijev naj bi bil goljufij v Podravki osumljen bivši podpredsednik vlade za zaposlene, za jadralce .. NAR OČNJNB SAMO ŠE DO Dnevnik Slovencev v Italiji JANUAR^ Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji. Vpis naročnin za leto 2010 je še v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu rimorski dnevnik 4 Sreda, 20. januarja 2010 GOSPODARSTVO trst - Tržaško pristanišče je lani pretovorilo manj kot v letu 2008 Pretovor upadel za 8 odstotkov, znaki ponovne rasti pa se že kažejo V prvih 6 mesecih 2009 se je pretovor zmanjšal za 14, decembra pa za 9,7 odstotka TRST - Promet v tržaškem pristanišču je lani v primerjavi z letom 2008 upadel za 8,05 odstotka. V letu 2009 so namreč pretovorili 44.393.322 ton blaga, medtem ko je leto prej skupni pretovor znašal 48.279.107 ton blaga. Upad zadeva v bistvu vse vrste blaga. Tako je lani pretovor tekočih tovorov upadel za 6 odstotkov (minus dva milijona ton), razsutih tovorov za 14,6 odstotka, kar zadeva blago v balah pa je bil pretovor manjši za15 odstotkov. Podatke je objavila včeraj Pristaniška oblast, po mnenju katere gre upad pretovora pripisati mednarodni krizi, razlika pa je toliko večja, ker je bilo leto 2008 za tržaško pristanišče zelo pozitivno (+4,7%). Kljub lanskemu upadu pretovora so vsekakor že vidni znaki ponovnega razvoja. Če je bila v prvih šestih mesecih lani razlika v pretovoru glede na isto obdobje leta 2008 -14 odstotkov, je bil upad pretovora decembra lani v primerjavi z decembrom leta 2008 9,7 odstoten. Specifično se je dejavnost ro-ro (trajekti, ki prevažajo tovornjake) po 25-odstotnem upadu v začetku leta 2009 okrepila in so konec leta beležili 13-odstotni padec. Skupno so lani prešteli 181.719 tovornjakov, medtem ko jih je bilo leta 2008 skupno 209.218. Še najslabše je bilo vsekakor na področju kontejnerjev, kjer so leta 2008 zabeležili 9-odstotno rast, zato pa se je lani pretovor na kontejnerskem terminalu zmanjšal za 17,5 odstotka. Lani so raztovorili skupno 276.957 TEU, leta 2008 skupno 335.943 TEU. Glede količine pretovorjenega blaga pa je bil upad le 8-odstoten in to je znak smotrnejše in torej učinkovitejše uporabe kontejnerjev. Ladja, zasidrana na 7. pomolu tržaškega pristanišča kroma Generalni sekretar OECD Angel Gurria je prepričan, da bi Slovenija lahko postala maja letos ansa pariz - Mnenje generalnega sekretarja Angela Gurrie Slovenija bi lahko maja postala članica OECD PARIZ - Slovenija bi lahko članica v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) postala maja, je včeraj v Parizu povedal generalni sekretar OECD Angel Gurria. Pristopni proces po njegovih besedah poteka zelo gladko, vse formalnosti naj bi bile končane aprila. Po idealnem scenariju bi lahko bila Slovenija na članstvo v organizaciji pripravljena do naslednjega ministrskega zasedanja Sveta OECD, ki bo 27. maja, je povedal Gur-ria. Ob tem je opozoril, da za povabilo k članstvu ni potrebno zasedanje Sveta OECD, ter tudi tokrat poudaril, da so te stvari "preveč pomembne, da bi hiteli". "Mislim, da smo v ciljni ravnini," je dejal tudi slovenski zunanji minister Samuel Zbogar, ki pričakuje, da bo 22. aprila srečanje zadnjega odbora OECD, ki bo obravnaval slovensko prošnjo in da bo zatem OECD začel pripravljati sporazum s Slovenijo. "Upamo, da ga bomo podpisali nekje v sredini maja," je dejal in dodal, da je cilj, da Slovenija 27. maja na ministrskem zasedanju sodeluje s podpisanim pristopnim članstvom, ki pa še ne bo ratificirano. Slovenski premier Borut Pahor pa je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil zadovoljstvo nad včerajšnjo izjavo generalnega sekretarja OECD. S tem bi Slovenija zaokrožila lok vključevanja v mednarodne institucije, je dejal in dodal, da je to tudi priznanje delu dosedanjih vlad, ki so izpolnjevale pogoje za to, da se Slovenija lahko še pred poletjem polnovredno vključi v krog teh prestižnih držav. Gurria pa je še dejal, da je še nekaj odprtih vprašanj, za katera pa meni, da niso nepremostljiva. Pojasnil je, da morata le še dva odbora podati mnenje o pripravljenosti Slovenije, kar pričakuje v naslednjih nekaj tednih, pri čemer gre pri enem vprašanju za zakonodajo, drugo pa je formalno. Tudi Zbogar je poudaril, da v pristopnem procesu Slovenije ni težav. Državni zbor mora po njegovih besedah le še sprejeti zakona o upravljanju kapitalskih naložb ter preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. "Nato je s slovenske strani vse na-red, samo članice OECD morajo dati soglasje konec aprila," je dejal. Slovenija naj bi po napovedih iz leta 2007, ko je začela pogajanja, ta končala v dveh letih. Na vprašanje, zakaj gre počasneje od napovedi, je Gurria odgovoril, da je veliko vprašanj, ki terjajo svoj čas, in ocenil, da je Slovenija skozi pristopni proces jadrala brez težav. "Ne gre za vprašanje postavljanja rekordov. Nič ni šlo narobe," je menil. videm Na sejmu Agriest tudi Kmečka zveza VIDEM - Danes se na vi-demskem sejemskem razstavišču (Udine Citta fiera) začenja štiridnevni sejem Agriest, ki se letos predstavlja v že 45. izvedbi. Z Agriestom se dejansko začenja sejemska sezona, na sejmu pa razstavlja veliko podjetij iz Italije in tujine z raznovrstno kmetijsko mehanizacijo, enološko opremo, biomasami in opremo za živinorejo. V štirih dneh se bo zvrstila tudi serija strokovnih srečanj na današnjem odprtju ob 11.30 pa bo sodeloval tudi deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. Deželna uprava ima poseben razstavni prostor, kjer bodo ovrednoteni nekateri značilni proizvodi iz naše dežele. Na videmskem sejmu, ki je pomembno vsakoletno stičišče operaterjev kmetijskega sektorja, ima letos prvič svoj razstavni prostor tudi deželna Kmečka zveza. Zbogar je tudi prepričan, da Slovenija ne zamuja. Na vprašanje, kako to, da Čile, ki je povabilo k pogajanjem dobil istočasno kot Slovenija, napreduje hitreje in je že de facto članica, je odgovoril, da je Čile pospešil, ker so imeli volitve in je hotela še prejšnja vlada vstopiti v OECD. "Vsaka država ima svoje probleme in gre s svojim tempom naprej," je dodal. Samuel Zbogar se je včeraj na obisku na sedežu OECD najprej sestal z generalnim sekretarjem Gurrio, nato sta podpisala sporazum med Slovenijo in OECD o privilegijih, imunitetah in ugodnostih, ki se podeljujejo tej organizaciji. Po podpisu pa je Zbogar kot prvi slovenski minister nagovoril Svet OECD. Slovenija je bila tudi prvič prisotna na zasedanju. V nagovoru je Zbogar poudaril, da Slovenija razume OECD kot sredstvo, ne cilj, ter da sledi nasvetu Gur-rie, da je kriza prevelika priložnost, da bi jo zapravili. Slovenija poskuša z reformami, predvsem pokojninsko in zdravstveno, to priložnost po ministrovih besedah kar najbolje izkoristiti. Tako OECD kot Slovenija, ki naj bi postala 33. članica te organizacije, bosta po njegovem mnenju veliko pridobili druga od druge. Slovenija bo namreč po ministrovih besedah dejavna članica z zelo specifičnim interesom, vplivom in znanjem o jugovzhodni Evropi ter je lahko tej regiji s članstvom v tako ugledni organizaciji zgled, kar je za OECD pomembno. (STA) ljubljana - Gospodarsko razstavišče Do nedelje sejem Turizem in prosti čas LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je včeraj začel sejem Turizem in prosti čas z geslom Ujemi me v svoj objektiv, ki ga spremlja tudi salon plovil. Do nedelje se bo v okviru turističnega sejma na 7000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo prek 120 razstavljavcev iz 13 držav. Sejem Turizem in prosti čas predstavlja najnovejše turistične smernice v prihajajočem letu ter ponuja konkretno ponudbo in ideje za aktivno preživljanje prostega časa. Projekte med drugim predstavljajo Slovenska turistična organizacija, Turistična zveze Slovenije in Združenje turističnih kmetij Slovenije. Obiskovalci si lahko ogledajo turistično ponudbo Španije, Turčije, Hrvaške, Črne gore, Srbije, BiH, Makedonije, Italije, Avstrije, Grčije, Tunizije in Madžarske, nogometni navdušenci pa tudi ponudbo Južnoafriške republike. V sejemski program sta vključena tudi ko- lesarski turizem in pohodništvo; obiskovalci se bodo lahko seznanili z možnostmi organizirane nordijske hoje, s ponudbo slovenskih naravnih parkov in dejavnosti Planinske zveze Slovenije. V okviru sejma bodo danes podelili tudi nagrade v okviru fotografskega natečaja Poslikajmo Slovenijo. Na natečaj je prispelo 8546 fotografij, prispevalo pa jih je prek 1000 različnih fotografov. Turistični sejem spremlja tudi salonu manjših športnih in turističnih plovil. Salonu je namenjeno 3000 kvadratnih metrih razstavnih površin, na njem pa se predstavlja 28 slovenskih razstavljavcev. Še danes (začela se je včeraj) bo potekala tudi druga poslovna borza ponudbe in povpraševanja kongresne dejavnosti za področje Jugovzhodne Evrope Conventa. Prireditev je sicer za javnost zaprta, na njej pa se srečujejo organizatorji dogodkov in ponudniki poslovno-kongresnih storitev. EVRO 1,4064 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 21.1. 20.1. ameriški dolar japonski jen 1,4064 129,14 96012 1,4132 128,65 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 41,8618 64,7500 9,6481 42,0140 64,9370 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4426 0,87000 7,4422 0,86920 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\Q 1/^ \J,0/ \JKJKJ 10,1375 8,1455 10,1165 81335 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i fran« 25,979 1,4723 25,890 1,4763 JVIV-CIIJM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 270,43 15,6466 268,99 1 1 \0\JL.0 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,0545 1 4740 4,0232 1,4771 Kol IC1U3M UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5463 1,9558 1,5468 1 9558 ICV romunski lev II1Y\\/CKI litac 4,1275 3,4528 4,1278 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats ICKI rpa 0,7088 2 5117 0,7085 2,5275 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0778 290,00 2,0735 LUI jIVCI III 0 hrvaška kuna 7,2977 7,2930 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 21. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23063 0,24888 0,39031 0,8775 LIBOR (EUR) 0,3925 0,61625 0,93188 1,20 LIBOR (CHF) 0,10167 0,25 0,335 0,63333 EURIBOR (EUR) 0,43 0,672 0,968 1,225 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.967,15 € -404,10 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. januarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,80 INITEDIII IDr»DA C QC -1,54 +1 04 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,46 -0,17 -1 00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,76 161,34 +1,43 -1 23 TELEKOM SLOVENIJE 320,86 131,54 -0,35 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 33,18 DELO PRODAJA - CTni +1,04 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,99 -0,08 KOMPAS MTS - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 26,19 12,80 -1,21 -2,22 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 245,94 -0,42 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,00 25,33 -3,26 -2,16 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. januarja 2010 -1,07 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,423 82,21 1859 -0,77 -1,04 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,25 -0,64 -2,14 -1 68 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,226 4,96 -4,52 EDISON ENEL ENI 1,101 3,975 17 74 -0,54 -0,19 -1 33 FIAT FINMECCANICA 10,04 1064 -3,56 -0 19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,31 -1,77 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,985 1440 -1,49 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,98 +0,35 -1,04 -1 22 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,675 8,35 1 865 -2,34 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,425 12 86 -0,80 -2,07 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,58 -0,62 -1,13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,4075 6,18 1021 -0,22 -0,40 -1 07 TENARIS TERNA 16,31 2 9375 +0,93 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1814 1020 -0,09 +4,13 -1 64 UNICREDIT 2,2025 -0,45 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,98 $ -0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.121,09 1.003,12 -0,50 -0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.171,53 +0,13 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 299,25 1.789,13 +0,45 -0,35 DITA, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.835,44 +0,41 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.389,58 2.265,70 -2,01 -1,12 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.116,48 1.184,48 5.746,97 -1,89 -1,57 -1,79 -1 58 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.335,10 3.862,16 2.606,36 2.606,36 -1,70 -1 56 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.220,30 2.863,25 +0,86 -1 76 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.868,41 2.850,98 20.862,67 3.158,86 17.051,14 +1,21 -1,45 -1,98 +0,22 -2,42 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 22. januarja 2010 5 ŽARIŠČE Podoba in resnica ^ A David Bandelj Ko sem se spravil k pisanju današnjega Žarišča (dogajalni čas je četrtek zjutraj ...), nisem imel najmanjšega pojma, kaj bi lahko v njem obravnaval. Zato sem šel iskat navdiha po medmrežju in med drugim vstopil v spletno omrežje Facebook, kjer je prijatelj Andrej delil z drugimi zanimiv videoposnetek o prvem letošnjem Berlusconijevem obisku L'Aquile, kjer se je predsednik vlade ustavil v osnovni šoli in kramljal z otroki. Posnetek je zanimiv, ker je predstavljen iz zornega kota lokalnega novinarja, kateremu je bil onemogočen dostop v bližino predsednika. Ta je bil dovoljen samo nekaterim novinarjem in snemalcem. Podoba, ki prihaja na dan iz tega posnetka, je precej klavrna: v bližino predsednika smejo samo tisti mediji, ki so akreditirani, to pomeni, da o predsedniku poročajo tako, kakor verjetno sam želi . In kaj je iz tega srečanja z otroki prišlo na dan? Najprej Berlusconijevo vprašanje koliko prstov je na desetih rokah, na katerega so otroci v en glas odgovorili pravilno in se je temu predsednik začudil, češ da prvič mu na to vprašanje odgovorijo vsi pravilno v tako kratkem času in je nato pohvalil ravnateljico in učiteljice; nato pa vprašanje, ki ga je sam Berlusconi definiral kot »zelo težko«, in sicer »ali mislite, da je gospod Silvio Berlusconi dober predsednik?« Tudi na to vprašanje so otroci odgovorili enoglasno (z »da«, kajpada ...), nakar je predsednik vlade komentiral, da bo volilno pravico znižal od osemnajstega na šesto leto . Za zaključek se je pokroviteljsko obrnil do otrok in jih povabil, naj povedo staršem, da je bil predsednik pri njih in jim je zaželel vse dobro . Ob ogledu tega posnetka, me je spreletel neprijeten občutek, da so bili ti otroci zlorabljeni v propagandne namene, kakor je bila dejansko zlorabljena tudi novinarska etika ob prepovedi, ki je je bil deležen omenjeni novinar. Ampak še bolj me tare dvom o resnici, ki iz takih poročil prihaja do nas - navadnih gledalcev poslušalcev . Vprašanje o prstih na desetih rokah izgleda nedolžno in banalno, toda ob vprašanju o dobrem predsedniku zadobi drugačno konotaci-jo. Taka vprašanja, ki zahtevajo od otrok kolektivno pamet, kolektivno zavest (verjetno že prej od učiteljic pripravljeno .) so le dokaz o tem, za kaj si vlada prizadeva: ustvariti generacijo ne-mislečih in kolektivno delujočih državljanov, ki bodo svoje »dobre« voditelje brezpogojno poslušali, ubogali in upoštevali, ne glede na to, ali bodo delali v glavnem zase ali za dobrobit države. Ko razmišljam o tem, kaj so ti otroci pridobili od srečanja z Ber-lusconijem, se mi zdi, da je odgovor »nič«. Vse je bilo zgrajeno tako, da je center pozornosti zavzemal premier, ki je na otrocih gradil svojo propagando in jih dejansko zlorabil, ko je podporo in potrditev svojega dela iskal pri njih. Nočem niti verjeti v to, da so bili otroci na ta vprašanja vnaprej pripravljeni . Kot državljanu se mi tako početje zdi podlo in nesramno, kot očetu nevzgojno in kot človeku grozljivo. Tako so se namreč obnašali diktatorji vseh vrst, ko so svojo podobo zgradili in jo podvrgli kultu, ne ozirajoč se na to, ali imajo pred sabo otroke, mlade, starejše, izobražence ali delavce. Zanima jih le njihova podoba in njihova samozadostnost. »Naš«« Berlusconi ni daleč od tega, le da to počenja mnogo bolj v stilu sodobnega časa. Oz. tako, da mu ljudje nasedajo, tudi ko se v večini primerov ob novinarskih vprašanjih besedno samozadovolju-je . Verjetno nisem v današnjem razmišljanju povedal nič novega. Recimo pa, da mi je pri srcu dejstvo, da nikdar ne pozabimo, koga imamo na vladi. Ker diktatorji nekoč vedno padejo. Vedno. KULINARIČNI KOTIČEK »Tapravi« idrijski žlikrofi Pred tednom dni sem prebral novico, da je evropska komisija na seznam zajamčenih tradicionalnih posebnosti kmetijskih proizvodov in živil dodala tudi idrijske žlikrofe. »Zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP) so imena kmetijskih proizvodov ali živil, ki se proizvajajo z uporabo tradicionalnih surovin ali tradicionalnih metod proizvodnje ali pa imajo tradicionalno sestavo. Shema zajema kmetijske proizvode za prehrano ljudi in vrsto živil, kot so pivo, slaščice, testenine, vnaprej kuhani obroki, juhe, sladoledi in sorbeti. Od uvedbe leta 1992 je bilo registriranih samo 20 imen ZTP. Okoli 30 imen proizvodov pa je v postopku registracije. Tudi če bodo vsa ta imena registrirana, je število zelo nizko. Malo registriranih imen je gospodarsko pomembnih.« Do tu spletna stran Evropske komisije, a poglejmo, kateri je recept za »taprave« idrijske žli-krofe. Kaj so, je menda vsem znano: gre za nadevane testenine, ki jih lahko poljubno zabelimo (z ocvirki, maslom, različnimi mesnimi ali zelenjavnimi omakami). Potrebujemo: za testo: 300 g bele moke, 1-2 jajci, olje, vodo ali mleko po potrebi; za nadev: 500 g krompirja, do 50 g ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene sesekljane slanine, do 50 g čebule, začimbe: drobnjak, črni poper, sol, majaron. Iz moke, jajc in tekočine zame-simo testo, ki naj bo mehkejše kot za rezance. Gnetemo ga tako dolgo, da postane prožno in se ne prijemlje rok in deske. Če ga prerežemo, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujemo hlebček, ki ga po površini pre- mažemo z oljem, pokrijemo, da se ne izsuši in pustimo počivati vsaj pol ure. Skuhamo krompir in ga še toplega pretlačimo, dodamo mu na maščobi (zaseki, ocvirkovi masti) prepraženo čebulo in primešamo di-šavnice: drobnjak, črni poper, sol, majaron. Dobro premešamo, da dobimo gladko zmes, ki pa ne sme biti niti dro-bljiva, niti premehka. Iz nadeva oblikujemo kroglice premera 1 do 1,5 cm. Spočito testo razvaljamo na debelino 1-2 mm, na testo pa polagamo kroglice nadeva na razdalji približno enega prsta. Testo zavihamo in ga med kroglicami stisnemo, da se spri-mejo in dobimo nekakšna ušesca. Vsak zavitek pritisnemo z roko in z ročajem kuhalnice naredimo zgoraj in ob straneh vdolbinico, tako da dobijo žlikrofi značilno obliko klobuka. Dovoljene mere so 3 cm v dolžino in 2 cm v višino (višina je merjena na sredini žlikrofa, na robovih so žlikrofi malo višji) - pikolovstvo je namreč ena od značilnosti Evropske komisije. Če pa bo žlikrof malo večji ali manjši, bo pač malo bolj domač, zato pa nič manj slasten. Žlikrofe stresemo v slan krop, pomešamo in pokrijemo. Ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzamemo jih iz kropa in takoj servi-ramo. Zabelimo jih, kot rečeno, z ocvirki, maslom, različnimi mesnimi ali zelenjavnimi omakami. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Zbirna slovenska stranka Zgodovina je magistra vitae, ampak vse kaže, da so nekateri dejavniki v naši manjšini to prezrli. V prejšnjem stoletju je kriza demokracije zajela skoraj vse evropske države, kar je privedlo do rojstva totalitarnih sistemov in potem do druge svetovne vojne. Povod za krizo demokracije pa je dala globoka finančna in gospodarska kriza, ki je takrat zajela cel svet. Iz tega lahko izluščimo, da je obdobje krize najbolj ugodno za vzpostavitev nedemokratičnih razmer v družbi. V skupnem evropskem prostoru ima pojem državnosti drugačen pomen kot v prvi polovici prejšnjega stoletja. Italija in Slovenija sta uradno praznovali širitev Evropske Unije v Gorici, kjer si je takratni italijanski premier Romano Prodi zamislil novo Evropo kot skupek manjšin. V Evropi smo vsi manjšine je dejal in smo mu vsi ploskali. Manjšine se med seboj lahko prepletajo, skupno gradijo in čutijo ali se lahko zapirajo, živijo ena zraven druge, v resnici pa vsaka zase. Primer Bosne in Hercegovine je vsem pred očmi. To je pač odvisno od politike, ki jo manjšinski voditelji zasledujejo. Tudi danes se Evropa ubada z globoko finančno in gospodarsko krizo, ki je seveda zajela tudi manjšinsko organiziranost in posledično slovensko manjšino v Italiji. Zgleda pa, da je marsikdo pozabil na Prodijeve besede in hoče izkoristiti krizno obdobje za naknadno zapiranje manjšine samo vase. Prodijeve besede celo odklanja, kadar noče razumeti, da ne more biti manjšinska organiziranost sama sebi namen. Pred seboj ima najprej njegovo ožjo strankarsko računico. Korist manjšine pride šele za tem, kar je kratkomalo cinično. Za rešitev krize slovenskih društev in ustanov predlaga zbirno stranko vseh Slovencev, ki naj bi bila dovolj avtonomna od dveh političnih polov, ki se izmenjujeta na vladi. Ta trditev je še precej protislovna in nejasna, kajti na podlagi deželnega volilnega zakona se manjšinska stranka mora pač z nekom povezati in torej nikakor ne moraš biti z nekom politično povezan in istočasno ekvidistančen. Še zlasti ne do desnosredinske politike, ki je do Slovencev precej premočrtna. Od tržaške občine, preko dežele, do Rima in se lahko zgodi, da v Rimu prevlada desna, na deželi pa leva opcija in obratno. Od kod torej prepričanje, da bi enotna zbirna stranka lahko zagotovila ustrezna finančna sredstva manjšinskim organizacijam ? Zbirna stranka pa bi prinesla manjšinskim ustanovam tudi neljubi stranski učinek. Ta stranka bi imela posredno pod svojo kontrolo uslužbence manjšinskih ustanov. Dejansko bi bila njihov delodajalec in istočasno sindikat. Ta stranka bi posredno imela pod kontrolo šolstvo, medije, gospodarstvo, šport in še zlasti kulturo. In kadar ena stranka, samo ena stranka, neposredno vpliva nad primarno dejavnostjo neke skupnosti, pa naj bo to manjšinska ali večinska, lahko govorimo o krizi demokracije, ki vodi v totalitarizem. Kriza demokracije pa ni nikjer rešila problemov, ki so dali povod za njen nastanek. Prej obratno, jih je poglobila. Kriza manjšinskih ustanov je v njeni strukturi, ker imamo preveč dvojnikov in jo bomo rešili le, če jih bomo znali odpraviti in istočasno zagotoviti pluralizem. Primorski dnevnik, kjer lahko vsakdo izpostavi svoje misli, je zgovoren primer, da je to možno. V vodstvih nekaterih društev in organizacij brez problemov sobivajo ljudje, ki se prepoznavajo v različnih političnih opcijah. To se dogaja tudi na gospodarskem področju. Zakaj tega ne uspemo prenesti v takozvano civilno družbo ? Stefano Ukmar Spomin na Sergia Colonija Spomin nanj, ki sem ga prijateljsko nagovarjal Sergej Klun, želim ohraniti z besedami, ki jih je on, v vlogi odbornika za načrtovanje in proračun Dežele FJK, sam napisal v Aktih o Seminarju in prvi odprti meji 21.-22. marca 1981: »Mednarodni seminar o Glinšči-ci je bil za našo deželo s političnega in človeškega vidika zelo pomemben. Dokazal je, kako lahko skupni cilji, tudi kulturni, pripomorejo k povezovanju narodov ne glede na meje in različne ideologije. Področje izrednega naravnega bogastva je tako postalo še en simbol sodelovanja med sosednjimi in prijateljskimi narodi.To so stvarna dejstva, ki jih je vredno posebno poudariti. Obenem se moramo truditi za nadaljnje pobude, s katerimi bomo izražali voljo po miru in skupni zavzetosti na področju kulture in omike. Pričujoči akti so trajen dokaz pozitivnega soočanja, do katerega je prišlo na tem seminarju. Prvi posegi za zaščito Glinščice so že v polnem teku, drugi jim bodo sledili. Obenem se tu obnavljajo prijateljske pobude. Želim, da bi prvemu seminarju, ki je zasnoval te pobude, v kratkem sledil še drugi.« Uspeh italijansko-jugoslovanske-ga seminarja in prve odprte meje je udeležba na Mednarodni konferenci UNESCA v Parizu septembra 1981. Nastop občine Dolina na glavni skupščini konference je odbornik Coloni finančno podprl. Navajam le nekaj trditev iz našega posega: »Namen seminarja je bil, da se na podlagi smernic programa MAB (Človek in narava) koordinira vse aktivnosti, ki imajo za cilj ohranitev in uporabo teritorija. Dolina Glinščice se odlikuje s posebno zanimivimi naravnimi in antropološkimi značilnostmi in ravnovesji, ki so edinstvena za Kras, bodisi v mejah Italije, bodisi v mejah Jugoslavije. V duhu Ustanovne listine Združenih narodov in Izjave o človekovih pravicah je seminar posvetil svojo pozornost problemu krajinske izobrazbe, ohranjevanju naravnih vrednot ter sodelovanju in sožitju narodnostno mešanega prebivalstva.« Kadar je seme zdravo, je tudi pridelek dober... Edvin Švab Dvojezičnost Spodbudna je novica, da je opravil paritetni odbor avdicije s predstavniki družb, ki nudijo javne storitve, za uresničitev vidne dvojezičnosti. Tudi sam predsednik Republike Slovenije se zavzema za večjo pozornost za Slovence v zamejstvu. Prav bi bilo, da povabi paritetni odbor vse slovenske ustanove, šole in kulturna društva, naj se striktno držijo dvojezičnosti pri vseh napisih. Za tista kulturna društva in ustanove, ki prejemajo podpore iz R.S. pa bi lahko, v skladu s slovensko vlado, ne samo povabili a tudi zahtevali striktno dvojezičnost vseh napisov. Ni umestno predlagati drugim spoštovanje dvojezičnosti, ko sami tega ne storimo.« Selj Ivo Jezik na obrobju V rubriki Mnenja je bil 12. 1. 2010 objavljen članek Jezik na obrobju s podpisom S.L. Avtor se huduje, ker so »zadnje čase v tukajšnjem tisku popolnoma opustili posamostaljeno obliko svojil-nega pridevnika iz lastnega imena, npr. Rebulova ali Alenka Rebulova ...«. Mene pa, prav narobe, to izredno veseli! O ženskih priimkih sem pisal v Primorskem dnevniku 11. 4. 2008 in, bolj obširno, v Primorskih novicah 19. 6. 2009. K pisanju drugega članka me je spodbudila študija dr. Milka Matičeto-va: Slovenskim orlicam pristrižene peruti, ki je bila objavljena prvikrat v Književnih listih Dela 10. in 17. marca 1994 in potlej decembra 2000 v Biltenu slovenskega rodoslovnega društva Drevesa. Meni pa je, žal, prišla v roke komaj zdaj. Avtor ugotavlja, da so uporabljali za ženske kar dvesto do štiristo let pred uradno uvedbo priimkov (s patentom Jožefa II. 1782) samo ženske oblike priimkov. Izpisal jih je iz matrik prek 500; med njimi so npr. Orlica, Veverica, Plevka, Kunica idr. Z omenjenim patentom pa se je začelo »neusmiljeno opuščanje lepih slovenskih obrazil na -a, -ca, -ka ipd. S tem sta bila prizadeta ponos in čast najmanj polovice slovenske populacije. Našim prababicam je bila prizadejana krivica, ki še traja ... « Avtor vabi Slovenke, da bi se začele same potegovati za uradno priznanje žensko uglašenega priimka. Toliko. Preberite študijo! In kaj se je zgodilo s patentom Jožefa II? Priimek je dobil poglavar družine, tedaj moško obliko priimka, ki je na silo nadeta tudi ženskam - kar se seveda ne sklada. Zato so jezikoslovci sprejeli neka pravila, ki jih S. L. navaja v svojem član- ku. Tedaj: na prvem mestu pravopis določa, da zapišemo ime in priimek, s tem, da sklanjamo samo ime: Julija Primic, Julije Primic. Na drugem mestu piše, da uporabljamo samo priimek z obrazilom na -ova, -eva (posamostaljeno obliko svojilnega pridevnika iz lastnega imena - Rebulova, Blažinova). Na tretjem mestu pa so ženski priimki, ki pa jih danes še ne uporabljamo. Se pa bojo enkrat v prihodnje najbrž spet uveljavili. Takšno obliko imajo npr. Rusi (Ana Karenina, Manca Ismajlova), pa tudi Makedonci. Za sedaj se mi pa zdi najbolj prav, da za ženske pišemo in govorimo ime in priimek, s tem da se sklanja samo ime. Ogovarjanje s priimki na -ova pa je za slovenski jezik tujek. In ni čudno, da so to najbolj začutili prav primorski pisci v zamejstvu, saj so dnevno izpostavljeni močnemu vplivu italijanskega jezika. Seveda bi bilo boljše, da bi priimku dodali še ime; saj jih drugače, če ne gre za žensko obliko priimka (Rebula, Blažina) ne moremo sklanjati. S. L. obžaluje tudi, ker ne uporabljamo oblike npr. Alenka Rebulova. Spominjam, da je pravopis iz leta 1950 imel to obliko za normalno, zadnji pravopis pa za stilno zaznamovano. Tedaj: prav bi bilo, da bi se zapisalo Smrt Kristine Brenk, ne pa Kristine Brenkove. A je treba povedati, da se je ta naša dobra mladinska pisateljica do konca podpisovala Kristina Brenkova. To se je zdelo namoč imenitno tudi vrsti slovenskih igralk med obema vojnama in še potlej (Elvira Kraljeva, Majda Poto-karjeva idr.). Na koncu pa še to: Ni nobene potrebe, da bi klicali na pomoč kar Inštitut za slovenski jezik pri SAZU, da razsodi, kaj je v tem primeru prav. Jezikoslovci so o tem vprašanju povedali zadosti. Slovenski jezik je že tako in tako preveč normiran. Zdaj je na nas, da se zastran ženskih priimkov odločimo. Aldo Černigoj, Koper 6 Petek, 22. januarja 2010 ITALIJA / kalabrija - Za urejanje pojava imigracije in boj proti mafiji Napolitano: Potrebna sta »red in zakonitost« V bližini letališča, s katerega je predsednik odletel, avto s strelnim orožjem in bombama Giorgio Napolitano ansa REGGIO CALABRIA - Za obvladanje pojava imigracije ter za preprečitev dogodkov, kot je bil nedavni upor afriških priseljencev v Rosarnu, sta potrebna »red in zakonitost«. Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko se je včeraj dopoldne udeležil Dneva zakonitosti v Reggiu Calabrii. Državni poglavar je dejal, da sta v Rosarnu prišli do izraza »dve grdi stvari«, oziroma dve napaki: po eni strani nestrpnost do priseljencev, po drugi strani pa pomanjkanje politike, ki bi znala ustrezno reševati pojav priseljevanja. Sicer pa je Napolitano izpostavil tudi potrebo po učinkovitem boju proti 'ndrang-heti, kot se imenuje kalabrijska mafija, ki še vedno v veliki meri obvladuje krajevno gospodarsko in družbeno življenje ter izkorišča tudi priseljence. Predsednik republike je v tej zvezi izrazil priznanje predstavnikom sodstva ter sil javne varnosti v Kalabriji, ki so v zadnjih časih zadali več hudih udarcev organiziranemu kriminalu ter s tem mogoče pripravili preobrat v prizadevanjih za izkoreninjenje tega pojava. V tem smislu je po mnenju izvedencev mogoče tolmačiti tudi atentat, ki ga je 'ndrangheta izvedla letošnjega 3. januarja pred sedežem javnega tožilstva v Reggiu Calabrii: prej kot za znamenje moči naj bi šlo za znamenje težav, v katerih se nahajajo krajevni mafijci. Toda včerajšnji Napolitanov obisk v tej južni italijanski deželi je zaznamoval dogodek, ki opozarja, da bo tu boj proti organiziranemu kriminalu še dolg in zahteven. Karabinjerji so namreč našli ob 12.30 kakih 400 metrov od letališča, s katerega je predsednik republike kmalu potem odpotoval, avtomobil fiat marea črne barve z orožjem in razstrelivom. Šlo je točneje za dve puški, dve pištoli, dve bombi »domače« izdelave, kanto goriva ter nekaj volnenih oglavnic. Avtomobil je bil ustavljen ob robu cestišča, sicer pa odprt. Preiskovalci domnevajo, da so ga hudodelci nameravali uporabiti za enega svojih običajnih pohodov, a da so ga zapustili, ko so opazili sile javne varnosti. Fiat marea, v katerem so karabinjerji našli dve puški, dve pištoli, dve bombi »domače« izdelave ter nekaj volnenih oglavnic ansa kratki proces - Bersani napoveduje boj v poslanski zbornici ANM: Vdaja države pred kriminalom Minister Alfano: To so same mistifikacije RIM - Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani se pripravlja na bitko proti zakonskemu predlogu za skrajšanje procesov v poslanski zbornici, potem ko je senat v sredo že odobril ta ukrep. Ob tem poziva vladno večino k premisleku. »V senatu je bila zagreše-na huda napaka: sto tisočem ljudem je bila odvzeta možnost dosega pravice, saj bi sprejeti zakonski predlog uničil na stotine tisočev sodnih postopkov, in to samo zato, da bi rešili enega človeka iz sodnih težav,« je dejal. »Gre za očitno diskriminacijo. Ostal bo neizbrisen madež, tudi če mora o zadevi še dokončno odločati poslanska zbornica,« je pristavil. Svoje odločno nasprotovanje zakonskemu predlogu za skrajšanje procesov je potrdilo tudi stanovsko združenje sodnikov in javnih tožilcev (ANM). »Priča smo vdaji države pred kriminalom. Naša dolžnost je, da opozorimo na hude posledice tega ukrepa,« je zapisalo v noti za tisk. Sicer pa se je združenje ANM kritično obregnilo tu- di ob predsednika vlade Silvia Berlus-conija, ki je sodnike, pred katerimi se mora zagovarjati na dveh procesih v teku v Milanu, v sredo označil kot »strelski vod«. Po oceni ANM je premier spet pokazal, da ima pomanjkljiv čut za in-štitucije. Sicer pa to ne sme čuditi, spričo dejstva, da se premier ne pomišlja uničiti celoten sodni sistem v Italiji, da bi se osebno rešil pred domnevnim sodnim preganjanjem. Na stališče ANM se je takoj odzval pravosodni minister Angelino Alfa-no. »Roke mi padejo,« je dejal. »Eno je, da takšne izjave pridejo iz opozicijskih krogov, drugo pa, da jih izražajo predstavniki sodstva. Gre za prave mistifi-kacije,« je pristavil. Na sredine premierjeve trditve, češ da so njegovi sodniki »strelski vod«, pa se je včeraj odzval tudi Višji sodni svet. Predsednica pristojne komisije Fiorella Pilato je povedala, da jih bodo svetniki v kratkem obravnavali skupno z drugimi podobnimi Berlusconijevimi izpadi. Minister Angelino Alfano ansa Ljudstvo svobode kritizira linijo UDC za deželne volitve RIM - Ljudstvo svobode negativno ocenjuje stališče UDC za deželne volitve, v skladu s katerim se Casi-nijevi sredinci nameravajo ponekod predstaviti v levosredinskih koalicijah. Tako je včeraj ob koncu vrha stranke povedal njen koodinator Sandro Bondi. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi premier Silvio Berlusconi in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, je vodstvo dalo Berlusconiju kot šefu stranke mandat, naj sam prevzame zadevo. To seveda pomeni, da bo Berlusconi imel proste roke in zadnjo besedo, kar sicer ni novost. Sicer pa vse kaže, da se bo desna sredina težko odpovedala lokalnim povezavam z UDC, pa čeprav omejenim, saj bi s tem tvegala poraz tudi tam, kjer bi sicer lahko računala na zmago. Tu se postavlja tudi problem odnosa s Severno ligo, ki je že povedala, da se »severno od Pada« s Casinijem noče povezati. Di Pietro: Sestavljamo koalicijo z DS za alternativo RIM - »V perspektivi skorajšnjih deželnih volitev je Italija vrednot postavila na prvo mesto prehod od opozicije do gradnje pozitivne vladne alternative.« Tako je včeraj povedal voditelj stranke Antonio Di Pietro, ki je napovedal, da se bo Italija vrednot na deželnih volitvah predstavila v povezavi z Demokratsko stranko. Koalicijo bo prihodnji teden predstavil na tiskovni konferenci skupno s sekretarjem demokratov Pier Luigi-jem Bersanijem. Ubil občinsko funkcionarko, nato je sodil sam sebi MONTECATINI - Bivši občinski uslužbenec se je včeraj popoldne v kraju Montecatini Terme s pištolo v roki podal na županstvo v urad 51-letne funkcionarke Giovanne Piattelli in jo s strelom v glavo ubil. Za dramatičen dogodek je odgovoren 55-letni Silvano Candotti, ki je takoj po umoru zbežal. Ko ga je policija zasledila na domu, pa si je Candotti sam sodil s strelom v usta. Candotti je v preteklosti vozil občinski šolabus. Pod obtožbo, da je prisolil zaušnico nekemu učencu, so ga leta 2004 odslovili, ustrezno pismo pa je takrat podpisala nesrečna Giovanna Piattelli. Na Con-dottijevem domu so policisti našli tudi list, na katerem so bila imena tistih, ki naj bi bili po njegovem mnenju odgovorni za njegovo od-slovitev. Med temi je bil tudi nekdanji župan Ettore Severi. rim - Sam trdi, da je njegov bes izrbuhnil zaradi spora ekonomske narave Noro nasilje v gasilski šoli, inženir zabodel in povozil sodelavce RIM - V kasarni v kraju Capanelle pri Rimu, ki deluje kot gasilska šola, je nek inženir, ki je tam zaposlen, z nožem napadel štiri ljudi. 41-letni Gabriele Mancini je najprej zabodel v vrat uradnico, zatem pa napadel še tri osebe, ki so ga hotele ustaviti. Služba 118 je včeraj okrog 10.30 prejela približno 70 telefonskih klicev. Gennaro Tornatore, odgovorni za komunikacije pri notranjem ministrstvu, je medijem povedal, da je bilo to dejanje izraz čiste norosti, saj Mancini ni izustil niti besede, iz žepa je povlekel nož in napadel štiri sodelavce. Tornatore je omenil, da Mancini dela v gasilski šoli že pet let, razlogi njegovega nasilnega dejanja pa niso znani. Storilec je po dogodku skušal zbežati, pri čemer je z avtomobilom povozil tri gasilce, ki so mu ovirali pot. Zatem so ga ustavili karabi-njerji, ki so ga odvedli na postajo Appia. Zdravstveno stanje ranjene uradnice je bilo včeraj izjemno hudo, v bolnišnico so prepeljali tudi ostale vpletene. Mancini je skupaj ranil sedem ljudi, hujše poškodbe so utrpeli štirje. Ena izmed uslužbenk gasilske šole je povedala, da je med napadom slišala Mancinija kričati. Vpil je, da bo vse skupaj zaklal. Storilec je karabinjerjem dejal, da je podlegel jezi, ker mu v kasarni niso poplačali nekega delovnega posega. Zahteval je sestanek z odgovornim, slednji pa ga je baje odklonil. Mancini pa je iz žepa potegnil nož. Preiskavo vodi javna tožilka Patrizia Ciccarese, Mancini je osumljen večkratnega poskusa umora. Gabriele Mancini se je predal karabinjerjem ansa tv - V FJK šele oktobra Prehod na digitalno zemeljsko oddajanje nekoliko odložen RIM - Večji del severne Italije bo moral še nekoliko počakati na sprejem TV signala prek digitalnega zemeljskega oddajanja. Tako je odločil državni odbor Italia digitale na predlog podministra za komunikacije Pao-la Romanija. Marsikje bo treba počakati, da minejo marčne deželne volitve ter junijsko svetovno nogometno prvenstvo, saj bi spremembe oddajnega sistema lahko motile to dogajanje. Samo v zahodnem Piemontu je že prišlo do izklopa analognih zemeljskih televizijskih oddajnikov oziroma do sprejema TV signala s pomočjo novih televizorjev, ki imajo vgrajen dekoder, ali pa starih televizorjev z dodanim zunanjim dekoderjem. Sicer pa tudi novi koledar predvideva postopno prehajanje na digitalno zemeljsko oddajanje. Najprej se ga bosta posluževali televizijski mreži Raidue in Rete-quattro, ki bosta od 18. maja vidni le s pomočjo deko-derja v vseh pokrajinah Lombardije in Piemonta, razen v Turinu in Cuneu, ter v pokrajinah Piacenza in Parma, kar pomeni skupnih 12 milijonov prebivalcev. Definitiven prehod pa bodo izvedli v času od 15. septembra do 20. oktobra v Lombardiji, vzhodnem Piemontu in v pokrajinah Piacenza in Parma; od 21. oktobra do 25. novembra v preostali Emiliji Romagni, Venetu in Furlaniji-Julijski krajini; od 26. novembra do 20. decembra pa še v Liguriji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 21. januarja 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 - Pred sinočnjo uvodno premiero Uh, ljubezen Pozitivna energija, sproščenost, a tudi občutek odgovornosti Obisk vzaodrju tržaškega Kulturnega doma - Pred nastopom se igralci (metaforično?) popljuvajo Tržaški Kulturni dom je poln ogledal. Obiskovalcem so vidna samo tista v straniščih, v zaodrju oziroma v vseh tistih prostorih, v katerih »živijo« igralci, pa je ogledal na pretek. V igralskem poklicu imajo pač videz, mimika obraza, scenski nastop nezanemarljivo vlogo. In tako so se sinoči v ogledalih na Petronijevi ulici zrcalili Lara Komar, Miriam Monica, Luka Cimprič, Danijel Malalan in Rafael Vončina, sooblikovalci predstave Uh, ljubezen - Začnimo znova (s tremi). Da je bila včerajšnja premiera Slovenskega stalnega gledališča uvodni dogodek letošnje (skrajšane) sezone, vedo najbrž še vrabci na strehi. Ravno zato pa je imela za marsikoga poseben naboj. Na primer za Tržačanko Laro Komar, ki je v svoji garderobi ponavljala vlogo Jelene Ivanovne Popove. »Po res hudem obdobju, sem zdaj srečna in čutim, da je tako tudi za veliko ljudi tukaj noter. Ustvarilo se je posebno vzdušje, čutili sem neko živo energijo. Predstavo smo pripravili v zelo kratkem času, skupaj smo preživljali dvanajst ur dnevno, tako da se je ustvarila lepa ekipa. Zdi se mi, da v teh prostorih že dolgo ni bilo takega veselja. Najbrž zaradi tistega oklepaja, ko se ni vedelo, kaj bo s teatrom. Tudi zato čutim danes posebno odgovornost, vsak se zaveda, da je soudeležen v prvi osebi, da tudi sam daje zagon neki novi stvari. Vprašanja seveda ostajajo, upam pa, da bo prevladala ta pozitivna energija.« Devetdeset minut pred začetkom premiere je bilo vzdušje za odrom prijateljsko in sproščeno. »Ogromno smo delali, zdaj se mi zdi, da smo se vsi nekoliko sprostili, tisti občutek odgovornosti do preporoda slovenskega gledališča je nekoliko popustil,« je pojasnil režiserjev asistent Giuseppe Nicodemo. Zato so eni izrabljali čas s ponavljanjem vlog, drugi so se šminkali in česali (frizerke Luciane tokrat ni bilo, ker je režiser želel, da bi bilo vse čim bolj preprosto), Luka Cimprič pa je na primer vztrajno klepetal. »Jaz se sproščam z govorjenjem, derem se, pojem ...samo da gre slaba stvar iz mene,«je pojasnil novi član tržaškega ansambla, ki je »d-day« preživel med čiščenjem stanovanja in kupovanjem darilc za svoje soigralce. Ob premierah je namreč v navadi izmenjava darilc ...»seveda če se nisi med vajami s kom posebno skregal«. Sinočnja premiera je bila nekaj posebnega tudi za tehnike, saj so se prvič preizkusili na odru. »Naše vloge so običajno nevidne, tokrat pa smo postavljeni v prvo vrsto. Pet tehnikov nastopa na odru z monologom, to je za nas popolnoma nova izkušnja« je pojasnila Silva Gregorič, ki je bila povsem razumljivo nekoliko manj sproščena od svojih tokratnih kolegov-igralcev. Imajo igralci pred premiero kakšen poseben ritual? Odgovor je bil pri vseh enak: popljuvamo se. Lara tudi priznava, da se za premiero vedno »zgodi«, da gre k mami na kosilo, ki jo malo pocr-ta (včeraj so bile na mizi orade). Danijel Malalan si preden stopi na oder reče »gremo, uživaj! Ostalemu se moraš itak prepustit ... « Legenda pravi, da na oder ne smeš stopiti z vijoličasto barvo. Pri tehnikih smo sicer izvedeli, da je bilo pod upravo Marka Sosiča neprimerno huje, če si na odru zažvižgal, režiserja Magellija pa je skoraj razneslo, ko je med vajami videl igralkino vijoličasto oblačilo: nikoli več, je bilo zabičano! In ker je vsaki stvari možno najti pozitivno plat, lahko zapišemo, da je kriza SSG nedvomno vzbudila zanimanje. Včerajšnja premiera je privabila številno občinstvo, garderoba je bila tako rekoč polna, pred blagajno dolga vrsta, med občinstvom nadpovprečno veliko novinarjev, fotografov in snemalcev. A tudi veliko »najzvestejših« gledalcev, takih, ki ima- Lara še zadnjič ponavlja vlogo, tehniki tokrat na odru v vlogi igralcev, občinstvo (z generalno konzulko RS Vlasto Pelikan na čelu) končno vstopa v dvorano % več fotografij na WWW.primorski.eu jo že trideset let premierski abonma, a tudi nekdanji direktorji in umetniški vodje. Med njimi Marko Sosič, ki je prepričan, da je »predstavljeni repertoar poln vznemirljivih predlog, ki bodo po mojem mnenju realizirane na zelo vznemirljiv način. Zato sem zelo vesel tega dne.« Navdušenja ni skrival Miroslav Košuta: »Izjemno sem zadovoljen, da končno začenjamo in upam, da ti bom s takim zadovoljstvom dal izjavo tudi na koncu sezone.« Podobnega mnenja je bil tudi Marjan Kravos - Panči. »Če se bo zaključila tako kot so jo postavili, bo zelo v redu. Žal iz prakse vem, da so po poti vedno zanke, a širša ponudba lahko potencialno zajame tudi širšo publiko. Ta nov pristop terja več organizacije in dela, upam pa, da bo pripeljal tudi več ljudi, predvsem mlade.« O čem pa je v odločilnih minutah razmišljal sedanji umetniški vodja Primož Bebler? »V to sezono smo na nek način stopili z dosti poguma, tisto, kar naj bi nas obdržalo, pa so trije pojmi: ljubezen, ve-ra,upanje. Tako se je delala predstava in tako sedaj pričakujem, da se prične in da bo publika zelo zadovoljna z njo. Z vero in upanjem torej.« Nad velikim odrom in pred polno dvorano se je dvignil zastor. Uh, ljubezen - Začnimo znova. Poljanka Dolhar Berdon: Revolucija ni bila mogoča ... Na dnevnem redu včerajšnjega za Slovensko stalno gledališče tako pomembnega dne, je bila tudi skupščina SSG. V njej kot znano sedijo predstavniki Dežele F j k, Pokrajine Trst, tržaške Občine in Društva Slovensko gledališče; njim sta izredna upravitelja Andrej Berdon in Paolo Marchesi predložila predračun za leto 2010. Kot nam je pojasnil odvetnik Berdon, sta predračun izdelala na podlagi realističnih prihodkov. SSG sicer ne razpolaga še z vsemi obljubljenimi finančnimi viri (na primer z izrednim prispevkom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu), predračun pa sloni na realističnih predvidevanjih: številke govorijo o nekaj več kot 1.800.000 evrih prihodkov, ob koncu leta 2010 pa naj bi v gledaliških blagajnah ostalo okrog 120.000 €. S tem denarjem naj bi krili del dolgov. »To se bo zgodilo, če bo gledališče smotrno uporabilo razpoložljiva sredstva. V preteklosti se to ni vedno dogajalo: osebno ne sprejemam logike, po kateri bi prekoračili predvideno mejo. Gledališče ima na razpolago točno določeno vsoto denarja, preko katere ne bi smelo. Stisniti bo treba pas, morda postaviti na oder cenejšo predstavo, a preživeti je treba v sklopu teh sredstev.« Upravni svet SSG je lani poleti kot znano odstopil tudi zaradi nerešenega vprašanja javnih prispevkov. Predračun izrednih upraviteljev predvideva sicer tudi sredstva za začetek sezone 2010/2011, na vprašanje, ali se problem financiranja rešuje tudi dolgoročneje, je Berdon odgovoril, da v dveh mesecih revolucija ni bila mogoča. »Z Marchesijem sva dobila mandat, da poskusiva gledališču omogočiti začetek sezone. Umirajoči je shodil in tega smo vsi veseli. Pomembno je, da je gledališče znova zaživelo, da ga bodo ljudje obiskovali, da se abonmajska kampanja nadaljuje. Upam, da bomo vpisali vsaj toliko abonmajev kot lani. Moje osebno mnenje pa je, da bi jih morali imeti vsaj dva tisoč, drugače smo kot manjšina šibki ... « Včerajšnje skupščine so se udeležili Pavel Slamič (Dežela), Mariella De Francesco (Pokrajina), Giovanni Ravida (Občina), medtem ko so Društvo zastopali Ace Mermolja, Adriano Sosič in Božidar Tabaj. Predračun izrednih upraviteljev je bil soglasno sprejet, odbornik Ravida pa je izrecno omenil potrebo po spremembi statuta. »Pripraviti bo treba statutarne spremembe, nov odbor bo verjetno imenovan že na podlagi novega statuta. Te zadevajo predvsem sestavo skupščine: dosedanja je bila anomalija. Po mojem mnenju ni nič narobe, če bo vsak od štirih lastnikov gledališča (tri javne uprave in Društvo; op. nov.) paritetno zastopan v njej. Osebno se takih sprememb ne bojim.« (pd) 8 1 Q Petek, 22. januarja 2010 TRST / občina trst - Med sinočnjo sejo mestne skupščine Komemoracija Craxija na nesklepčni občinski seji Ob minuti tišine prisotnih le devet svetnikov (od skupnih 41) - Del desne sredine odšel z dvorane Ubogi Bettino Craxi! V tržaškem občinskem svetu so se ga sinoči spomnili ob 10-letnici smrti, ko pa je predsednik skupščine Sergio Pacor pozval svetnike, naj se z minuto tišine poklonijo njegovemu spominu, je bilo v dvorani (s predsednikom vred) prisotnih le devet svetnikov (od skupnih 41). Komemoracija je potekala na seji, ki je bila takrat nesklepčna! Sprva ni nič kazalo, da bo nekdanji tajnik Italijanske socialistične stranke in predsednik vlade dobil v tržaški mestni skupščini tako sramotno posmrtno zaušnico. Velikanska večina svetnikov levo-sredinske opozicije je resda zapustila dvorano še preden je predsednik Pacor na začetku seje napovedal, da se bo poklonil Craxijevem spominu. Tako sta od opozicije ostala na svojih sedežih le svetnik Zelenih Alfredo Racovelli in predstavnik mešane skupine Alessandro Minisini. Je pa bila desnosredinska večina skoraj stoodstotno prisotna. Odsotna sta bila le svetnika Severne lige Maurizio Fortuna in Giuseppe Portale. Vse je potekalo v najlepšem redu, dokler ni Pacor zaključil svoj spominski govor in predal besedo Brunu Sulliju iz skupine Bandellijevcev, da bi tudi on izrekel besedo, dve Craxiju v spomin. Takrat ga je načelnik skupine Forza Italia-Ljudstvo svobode Piero Camber prekinil in zahteval, naj Pacor kar sam nadaljuje z drugimi komemoracijami na dnevnem redu. Predsednik ga je pravilno podučil, da zadevajo komemoracije posamezne osebnosti in da se je treba zato ločeno pokloniti njihovemu spominu, ne pa jih stlačiti vse v skupni komemoracijski lonec in se jim pokloniti skupinsko. Camber je vztrajal pri svojem, češ, da je Pacor pač predsednik skupščine in da se mora zato institucionalno v isti sapi pokloniti vsem istočasno. Camberjeva namera ni bila nič drugega, kot slabo prikrita politična špekulacija na račun mrtvih. Po komemoraciji Craxijevega spomina je bil namreč na dnevnem redu spomin na Giovannija Tallerija, Tržačana, zaprtega v nemškem taborišču. Ko bi Pacor Cam-berju ustregel, bi se morali svetniki leve sredine na vrat na nos vrniti v dvorano, da bi se poklonili spominu antifašista. A Pacor je pustil Camberja na cedilu. Uveljavil je svojo in povabil Sullija, naj se pridruži komemoraciji Craxija. Ko je Sulli začel govoriti, so Camber in ostali svetniki skupine Forza Italia-Ljud-stvo svobode (Del Punta, Declich, Domi-nicini, Giorgi, Bertoli in Russo) zapustili dvorano. Takoj so se jim pridružili svet- TRG DE GASPERI - Po presenečenju še razočaranje Obvoz spet enojezičen Neznana roka je prekrila slovensko besedo na tabli, ki jo je pred dnevi namestilo podjetje AcegasAPS Predvčerajšnjim smo objavili sliko dvojezične table, ki je na Trgu De Gasperi, pred tržaškim sejmiščem, usmerjala voznike. Presenetljivo tablo so ravno v času gorečih razprav o vidni dvojezi-čnosti namestili delavci, ki ob tamkajšnjem parku in parkirišču gradijo ljudska stanovanja. Za dela je odgovorno podjetje Acegas APS, kar je potrdil tudi Guido Galetto, glasnik tržaškega župana in odbornika za javna dela Roberta Di-piazze. Včeraj pa je naša naročnica opazila, da je neznana roka z belo barvo že pomazala tablo in tako prekrila sloven- sko besedo »obvoz« (foto Kroma). Slovenski jezik je v samem mestu za koga še vedno moteč. Vseeno pa je spodbudno, da so dvojezično tablo, ki bi bila pred časom nepojmljiva, sploh postavili. Bela barva ni izbrisala vtisa, da se časi, kljub vsemu, počasi spreminjajo. niki Dipiazzove liste (Pierini, Cannataro, Trebbi in Colotti), malo zatem pa še vodja Nacionalnega zavezništva-Ljudstva svobode Angela Brandi in dva svetnika te skupine (Rescigno in Lippolis), medtem ko je ostal Bruno Rossetti na svojem mestu. Ob minuti tišine se je tako Craxiju poklonilo vsega devet svetnikov: ob Pacor-ju, Sulliju, Rossettiju, Racovelliju in Mini-siniju še trije preostali Bandellijevci (Pel-larini, Porro in Frommel) ter svetnik des-nosredinske mešane skupine Paolo Di Tora, prisotni pa so bili tudi trije odborniki (od skupnih deset): Rossi, Vlachova in Grilli. Ko bi nekdo takrat zahteval preverjanje sklepčnosti, bi morali sejo prekiniti, saj ni bila sklepčna. Dvorana se je ob drugih kome-moracijah spet napolnila. Tako so se vsi svetniki poklonili spominu pred dnevi umrlega deportiranca in umetnika Gio-vannija Tallerija (spomnil se ga je predsednik Pacor), nekdanjega tržaškega parlamentarca Sergia Colonija (spomnili so se ga Pacor, Marco Toncelli in Minisini) ter Jana Palacha ob 41-letnici smrti (spomnil se ga je svetnik Bandel-lijeve skupine Andrea Pellarini). Svetniki so nato v slabe pol ure odobrili tri sklepe: dva povsem formalna in načrt za prenovo območja nekdanjega silosa pri tržaški železniški postaji. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je ob tem ugotovil, da se je mestna skupščina zadnjič sestala 21. decembra, torej točno en mesec prej. V enem mesecu pa je mestna uprava »proizvedla« le pičle tri sklepe, od katerih je bil zadnji, tisti o silosu, odobren po več kot 9 let (!) dolgem postopku, kot je opozoril vodja Demokratske stranke Fabio Omero. Marjan Kemperle zgonik Proračun: velik poudarek na sociali Kljub krčenju deželnih finančnih sredstev bodo storitve v občini Zgonik ostale neokrnjene, tudi občinski davki bodo ostali nespremenjeni. Izjema bo davek na odpadke, ki so ga zvišali na 8%. Zgo-niški župan Mirko Sardoč pri tem opozarja, da ostane davčni pritisk v tej občini najnižji v tržaški pokrajini. Poleg tega bo občinska uprava še naprej namenjala veliko pozornost sociali, javni vzgoji, kulturi in šolstvu, na obzorju pa so tudi mnoga javna dela. Med temi so dokončna ureditev Fruševce v Zgoniku, nove luči za javno razsvetljavo, ureditev ekološkega otoka v Zgoniku in asfaltiranje nekaterih cest. To izhaja iz proračuna za poslovno leto 2010, ki ga je odobril včeraj zgoniški občinski svet skupaj z večletnih proračunom in planskim ter programskim poročilom za tri-letje 2010-2012. Poleg tega je skupščina sprejela več drugih postavk, med katerimi je bila obnovitev vrste konvencij o skupnih storitvah z občino Repentabor oz. o sodelovanju z drugimi okoliškimi občinami. Zvišanje davka na smeti so odobrili v okviru sklepa o tarifah, s katerim je občinska uprava za leto 2010 potrdila isto davčno osnovo in tarife, ki so bili v veljavi v letu 2009, od davka na nepremičnine ICI do pristojbin za oglaševanje. V zvezi s proračunom je Sardoč nato povedal, da se izniči pri 3.894.491 evrih. Od teh so skupni tekoči dohodki in stroški 2.505.250 evrov, medtem ko so dohodki in stroški za investicije 789.241 evrov. Tekoči dohodki se nanašajo na davek ICI, na davek na odpadke, na deželne prispevke idr. Na tej osnovi bodo namenili 809.985 evrov za stroške za osebje, za javno vzgojo bo 208.270 evrov, za kulturo in šport 113.600 evrov in za socialne službe 420.200 evrov, 953.195 evrov pa bo za posojila in druge tekoče stroške. Glede investicij je Sardoč poudaril, da bodo v javna dela letos vložili 789.241 evrov. Na seznamu so tudi dela, ki so jim namenili sredstva že lani in bo torej skupna naložba 1.003.889 evrov. Poleg že omenjenih del je v načrtu namestitev fotovol-taičnega sistema v športno-kultur-nem centru v Zgoniku, v katerega bodo vložili skupno 392.625 evrov. A.G. PREISKAVA - Trije v priporu zaradi suma spolnega nasilja Pedofili treh generacij Trinajstletno dekle je žrtev nadlegovanja od svojega sedmega leta starosti - Začelo se je z družinskim znancem V Trstu je prišlo do novega primera pedofilije. V torek je tržaška policija potrkala na vrata stanovanja 25-letnega kolumbijskega državljana, ki je osumljen, da je izvajal spolno nasilje nad trinajstletno deklico. V zameno za spolne usluge ji je dajal manjša darilca in vrednostne kartice za mobilni telefon. Andresa Ro-nalda Avedana, ki je poleg tega tudi osumljen, da je deklico skušal zvabiti v svet prostitucije, so priprli v samico tržaškega zapora. Včeraj ga je zaslišal sodnik za predhodne preiskave, kateremu je Avedano delno priznal krivdo. Prav tako včeraj se je zvedelo, da je policija v prejšnjih mesecih aretirala še dva Tržača-na, ki naj bi prav tako spolno nadlegovala isto dekle. To se je dogajalo že v času, ko je bila deklica stara sedem let. Imen preostalih dveh osumljencev preiskovalci niso sporočili. Kaže, da so se nad mladoletnico znesli pedofili treh različnih generacij. Preiskava se še nadaljuje, policija je vsekakor potrdila, da je kot prvi in najdalj časa izvajal spolno nasilje 65-letni italijanski državljan iz Trsta, družinski znanec. Žalostna zgodba se je baje začela, ko je bila deklica stara sedem let, njen priletni »prijatelj« pa 59. Preiskava je stekla pred letom dni, ko so policisti od Sv. Sobote prejeli obvestilo, da se dekle čudno vede. Družinska situacija je bila zaskrbljujoča: oče je bil pogosto odsoten, mati pa je večji del dneva na delu. Hčerkica je bila tako že od vsega začetka sama, starša sta jo puščala pri sosedih in znancih. Eden od teh je priložnost izkoristil na svoj način, deklico pa je za usluge nagrajeval tudi z manjšimi vso- tami denarja. 65-letnika so aretirali novembra 2009, ko je bil doma z deklico. Decembra je policija nataknila lisice še 45-let-nemu tržaškemu italijanskemu državljanu, dolžijo ga podobnih dejanj. Oba sta še vedno v tržaškem zaporu. Mlada žrtev, ki se je s časom nehala upirati, je zdaj v posebnem centru, z njo se ukvarjajo psihologi in socialni skrbniki. Preiskovalci ugotavljajo, ali sta starša kaj vedela, ali pa vsaj sumila. V torek je prišlo do tretje aretacije. Policisti so med drugim prestregli intimno sliko, ki jo je deklica poslala Avedanu po spletu. On ji je zatem napolnil telefonsko kartico. Avedana je včeraj zaslišal sodnik za predhodne preiskave Guido Pa-triarchi. Priprti je po poročanju tiskovne agencije ANSA priznal, da je junija ali julija lani imel spolni odnos z dekletom, zatrdil pa je, da ni vedel, da je mladoletna. Dekle naj bi se mu zlagalo. Kolumbijec trdi, da se to ni ponovilo, ker je sam izvedel, da je mladoletna in se je zaradi tega oddaljil. Ponovno sta prišla v stik novembra (v času, ko je policija aretirala 65-letnika), tedaj je policija prisluškovala njunim telefonskim pogovorom, govorila sta o denarju. ANSA piše, da je Avedano, ki tvega v najslabšem primeru od 6 do 12 let zaporne kazni, včeraj zanikal povezavo med denarjem in spolnimi uslugami. Poleg tega pa je tudi zavrnil obtožbe o posedovanju pedofilskih posnetkov in o spodbujanju mladoletnice k prostituciji. Njegov odvetnik Sergio Mameli je medtem za svojo stranko zahteval preklic pri-pornega naloga, o čemer bo odločal izvensodni senat. WARTSILA - Včeraj Požar v hali k sreči brez hudih posledic Iz tovarne Wartsila so včeraj ob uri kosila poklicali na pomoč gasilce, ker je v eni izmed hal prišlo do manjšega požara. Nekaj minut po 13. uri je iz Trsta in Milj prihitelo v tovarno, ki se nahaja v dolinski občini, trinajst gasilcev s tremi gasilskimi vozili, medtem pa je bila že na delu gasilska ekipa podjetja Wartsila. Gasilci so sprva mislili, da gre za hujšo nesrečo, naposled pa so videli, da je požar k sreči omejen. V hali za preizkušanje motorjev je prišlo do kratkega stika pri razdelilni omarici električnega toka, ki je povezana z rezervoarji plinskega olja. Goreli sta plastika in guma na omarici ter na bližnjih predmetih, rezervoarjev pa požar ni zajel. Poškodoval se ni nihče, saj so delavci pravočasno opazili dim in obvestili pristojne. Gašenje je bilo v sodelovanju z ekipo podjetja uspešno. Gasilci so se zadržali dobro uro, pred 15. uro so se vrnili v Trst oziroma Milje, so povedali na tržaškem pokrajinskem poveljstvu. ČRNA KRONIKA Avtocestni kriminalci Na avtocestah Veneta in Furla-nije-Julijske krajine so redno plenili in kradli vse, kar so našli. Albanska kriminalna združba s Kosova je nabrala pravi zaklad bankovcev, nakita, mobilnih telefonov in drugih dragocenosti, njeno delovanje pa se je zdaj končalo. Tolpo so razkrinkali tržaški in vi-demski prometni policisti, ki so zasegli več ukradenega blaga. Nekatere tatove so prijeli v Italiji, drugim so nataknile lisice policijske sile sodelujočih vzhodnoevropskih držav. Podrobnosti operacije Livenza bodo znane po današnji novinarski konferenci na ro-janskem sedežu prometne policije. Spet ima svoj skuter V sredo zvečer so policisti našli ukraden skuter suzuki DR, ki je sameval pri stopnišču Belvedere (ob železniški postaji). Neznanci so ga ukradli v torek, zdaj pa je spet na lastnikovem dvorišču. / TRST Četrtek, 21. januarja 2010 9 kraški pust - Mrzlično odštevanje dni Še 21 dni do letošnje 43. pustne povorke Sodelovalo bo 11 vozov In 9 skupin - Program bodo uradno predstavili 6. februarja Še 21 dni do 43. pustne povorke. Na to opozarja napis na spletni strani Kraškega pusta - www.kraskipust.org, ki odšteva sekunde, minute, ure in dneve, ki nas ločujejo do našega tradicionalnega in najbolj priljubljenega pustnega srečanja na Opčinah. Na povor-ki bo letos sodelovalo 11 pustnih vozov, in sicer Prosek-Kontovel, Opčine, Bazovica, Praprot, Repentabor, Preš-nica, Medja vas-Štivan, Kred-Kobarid, Sovodnje, Ottava Division in Merče ter 9 skupin, oziroma Zagorje ob Savi, La-lo-Škedenj, Šempolaj, Združenje staršev O.Š. Romjan, Jabadabadva, Lonjer-Katinara, C.T.I. Anffas Onlus, Združenje staršev O.Š. Virgil Šček Nabre-žina in Boljunec. »Program letošnjega Kraškega pusta bomo razodeli 6. februarja v Kraški hiši. Že pred leti smo se namreč odločili, da bomo predstavitvena srečanja priredili po vaseh, kjer gradijo vozove oz. pripravljajo pustne skupine. Lani smo bili v dolinski občini, letos pa je odločitev padla na Repen, za kar se zahvaljujemo Zadrugi Naš Kras in županu Marku Pisaniju,« nam je zaupal Igor Malalan, duša Kraškega pusta. Pust in Kraško ohcet namreč povezuje dejstvo, da sta to dve največji skupni, kraški prireditvi, ki nekako ponazarjata to, kar je naša zgodovina, sicer prikazana v današnji moderni dobi. »V Repen pa nas je letos privabilo tudi dejstvo, da se je letos tu pojavila nova generacija mladih, ki si prizadeva za postavitev pustnega voza.« Med novostmi, ki nam jih je nanizal Malalan, nedvomno velja omeniti, da bo po več letih skupina Prosek-Kon-tovel nastopila z vozom. Za to je poskrbela mlajša generacija, ki je bila na pustnih povorkah doslej izredno uspešna. Prav tako so organizatorji zadovoljni nad povratkom starih znancev, skupine Jabadabadu iz Brega, ki pa se danes imenuje Jabadabadva. Z žalostjo pa so ugotovili, da ne bodo letos pri povorki sodelovali prijatelji iz Gropa-de oz. Padrič, ki so bili v vseh teh letih zelo aktivni; ravno tako ne bo Kri-žanov, ki so najprej napovedali svojo prisotnost, nato pa so se nepričakovano umaknili. Tudi letos se bodo zamejskim pu-starjem pridružili »kolegi« iz Slovenije, tako da na seznamu najdemo voz iz Merč, ki že nekaj let sodeluje na open-ski pustni povorki. Letos prihaja voz tudi iz Kobarida, ki se bo na Opčine pripeljal kar s tovornjakom, iz Zagor- Hitrih nog se bliža najbolj nor čas v letu ... Kdo bo letos slavil na openski pustni povorki? kroma ja ob Savi bo prišla skupina mask, po lanski udeležbi pa se vračajo tudi pu-starji iz Prešnice. »Kdo bosta letošnja kralj in kraljica, pa bo za enkrat ostala skrivnost,« je bil previden Malalan, čeprav se po Opčinah pojavljajo že govorice. Zahvalil se je odboru Kraškega pusta, pri katerem sodeluje veliko mladih ljudi, ki ureja tudi spletno stran. Ravno slednja je po Malalanovi oceni poskrbela za še dodatno vidnost naše pustne tradicije. »Veliko je bilo obiskovalcev in mnogi so se na povorko prijavili kar prek portala.« O našem Kraškem pustu pa so v sredo presenetljivo poročali celo po valovih vsedržavnega Radia 2 v priljubljeni oddaji Caterpillar, kjer so med drugim opozorili, da so letošnjemu Kraškemu pustu odvzeli prispevek v vsoti 5 tisoč evrov in da se bo kraljevi pustni par na Opčine pripeljal z zgodovinskim tramvajem. »To bo na pustni četrtek, ki bo v celoti posvečen tramvaju: kralj in kraljica se bosta pripeljala z njim, na drugem tramvaju pa bomo odprli fotografsko razstavo in žrebali startno listo vozov.« Petek bo v Prosvetnem domu letos posvečen otrokom, s tradicionalnim defilejem, na katerega se lahko prijavijo samo do petka, 12. februarja ob 18.30 (prijavnice so na voljo na spletni strani in v Prosvetnem domu), v soboto pa bo seveda za- živela pustna povorka, nagrajevanje pa bo »na borjaču« Prosvetnega doma. Pustna povorka torej bo, kljub recesiji in finančnim težavam, ki bremenijo Kraški pust. Dežela je namreč dosedanji prispevek 30 tisoč evrov skrčila za 5 tisoč evrov. »Denar potrebujemo za prispevek sodelujočim na povor-ki. Seveda jim s tem ne krijemo stroškov, vseeno pa je to pomoč. Da bi kljuboval tem finančnim težavam je odbor skrčil tradicionalni program.« Kot nam je povedal Malalan, so člani odbora Kraškega pusta v stiku z deželnimi in občinskimi svetniki, ki si prizadevajo, da bi spet pridobili celotni prispevek oz. vseh 30 tisoč evrov. »Openski in pa miljski pust namreč gradita - ljudje se namreč okoli tega učijo nekega tehničnega dela. No, nekaj povsem različnega pa je tržaška pustna povorka, ki kupuje vozove, da bi le speljala povorko. To ni to ... « je bil kritičen Malalan, ki se je navezoval v prvi vrsti na članek, ki se je pojavil pred dnevi na straneh dnevnika Il Piccolo. V njem se oglaša koordinator Tržaškega pusta Roberto De Gioia, ki meni, da bi bilo treba združiti vse pustne pobude, da bi prihranili denar ... »S tem se nikakor ne strinjamo in to njegovo izjavo jasno demantiramo. Mi smo v prvi vrsti realnost, ki ima svojo tradicijo, svojo kulturo in vse to se mora ohraniti. To je slovenski pust, ki potrebuje svoj ločen prispevek.« (sas) PUST Tržaški pust in prepovedi Trst bo tudi letos nastopil na Evropskem karnevalu, ki bo od 22. do 24. januarja v Pragi. Škedenjska pustna skupina se je tega festivala udeležila že sedemkrat. Letos pa bodo s petdesetimi člani škedenjske pustne skupine odpotovali tudi predsednik tržaškega pustnega odbora Roberto de Gioia in nekateri predstavniki. De Goia se namreč poteguje, da bi ena izmed naslednjih izvedb Evropskega karnevala potekala v Trstu. Ta cilj podpira tudi dežela FJK. Škedenjske maske bodo tako v zlati prestolnici predstavili tradi-cionallne pustne običaje in potrdile kandidaturo mesta. Pred dnevi je občinski svet odobril sklep, na predlog občinskega odbornika za ekonomski in turistični razvoj Paola Rovisa, o prepovedi uporabe vsake vrste razpršilcev in sprejev, ki lahko umažejo ali poškodujejo ljudi, stvari in mesto. Odločba bo veljavna od 6. do 17. februarja na območju tržaške občine. Kdor se tega ne bo držal, bo dobil globo, ki znaša 300 evrov. Kaj vsega nud Zdravstveno podjetje? Ali bi radi izvedeli za storitve, ki jih občanom nudi Zdravstveno podjet'e? Danes se lahko odpravite do Pomorske postaje, kjer bo v dvorani Oceania od 9. do 18. ure šesta storitvena konferenca, na kateri bo beseda tekla o ponudbi ter seveda o bodočih smernicah in razvoju. Okrog 12. ure bodo posegli mestni upravitelji in predstavniki združenj občanov, ki bodo iznesli svoje predloge in kritike, nato pa se bo razvila debata. Sočasno bodo v veži Pomorske postaje na ogled panoji, multimedijske inštalacije, videoposnetki o dejavnosti Zdravstvenega podjeta: od službe 118 do oddelka za duševne motnje, od družinskih zdravnikov do živinozdravnikov, od medicine dela, mimo specialističnih ambulant do kardiologije. Obiskovalci bodo lahko izvedeli za podatke in navodila za dostop do storitev. Zanimivo bo tudi sesti za volan pod vplivom alkohola oziroma za volan simulatorja vožnje in pihanje v napravo za merjenje alkohola v krvi. Osebje službe 118 pa bo s pomočjo lutke pokazalo tehnike oživljanja in vsak pa bo lahko stopil tudi v rešilca. Koncert v Zgoniku Nocoj bo v cerkvi sv. Mihaela v Zgo-niku koncert, ki ga bosta oblikovala dva mešana pevska zbora, Devin -Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Mi-liča in Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Mire Fabjan. Na programu so umetne in ljudske pesmi. Koncert se bo z istim programom ponovil v Nabrežini v nedeljo, 31. januarja. Knjige o odnosu medijev z znanostjo Danes ob 19. uri bo v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) predstavitev knjige Scienza e media ai tempi della globalizzazione. Knjigo bosta predstavila avtorja Nico Pitrelli in Pietr Greco ter novinarka in pisateljica Gianna Milano. Znanstveni novinar Greco in koordinator raziskovalne skupine ICS na inštitutu Sissa Pitrelli sta analizirala vlogo medijev v posredovanju znanstvenega znanja nekoč in danes. Posebno pa sta se osredotočila na pomen spleta, ki ga danes najbolj uporabljajo za reševanje znanstvenih vprašanj. Srečanje o vojaškem udaru v Hondurasu Jutri ob 17.30 bo v Ljudskem domu Antonio Gramsci (Ul. Ponziana 14) srečanje o vojaškem udaru v Hondurasu (Golpe in Honduras) v organizaciji krožka »Hilda Guevara« in kulturih krožkov »Tina Modotti« ter »Il pane e le rose«. Govorila bosta Esly Banegas Avila in Ful-vio Grimaldi, predvajali bodo tudi Gri-maldijev dokumentarec Il ritorno del condor o Hondurasu in Latinski Ameriki. PREČNIK Danes sprejem SSk Slovenska skupnost tudi letos prireja tradicionalni novoletni sprejem, ki bo danes, z začetkom ob 19. uri, v gostilni Sardoč v Prečniku (devinsko-na-brežinska občina). Gre za že pričakovano srečanje, ki ob začetku novega leta vsakič privabi številne člane, somišljenike in prijatelje SSk, pa tudi izvoljene javne upravitelje in politično-in-stitucionalne predstavnike iz FJK, Slovenije in sosednjih držav. Letošnjega sprejema se bosta med drugimi udeležila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu RS dr. Boštjan Žekš in predsednik deželnega odbora FJK Renzo Tondo. Svojo udeležbo je napovedal tudi komaj umeščeni tržaški prefekt in vladni komisar Alessandro Giacchetti. Politični tajnik SSk odv. Damijan Terpin se bo v svojem nagovoru še posebej zaustavil na trenutnem položaju Slovencev v Italiji s posebnim poudarkom na političnih razmerjih tako na krajevni kot tudi vsedržavni ravni ter na odnosih med Italijo in Slovenijo. BAZOVICA - SKD Lipa Osvajali so osnove kraške kuhinje Tečaj, ki se ga je udeležola lepa skupina, je vodila Vesna Guštin Grilanc Udeleženci tečaja z mentorico Pri SKD Lipa iz Bazovice se nadaljujejo načrtovane dejavnosti, med katerimi je v novembru stekel tudi tečaj kraške kuhinje, ki ga je vodila izvedenka Vesna Guštin Grilanc. Po šestih letih so se v društvu odločili, da zopet ponudijo svojim članom srečanje s starimi recepti, ki so jih ustvarile naše pranone iz preprostih surovin, ki so jih nudila naša polja in morje in ki jih je Vesna zbrala v knjigi Je več dnevov ku klobas. Lepa skupina deklet in fantov je s pozornostjo spemljala spretne roke in nasvete gospe Vesne, urno so se spopadli s kuhinjskimi pripomočki in drugim delom ter pripravili preproste in okusne slane in sladke jedi. V Bazovskem domu je zadišalo po svežem kruhu, raznih štru-kljih, krofih, potici in drugih sladicah, ter tudi po stkvižu in fancljih z dušo. Zadovoljstvo udeležencev je spodbudilo odbornike društva, da načrtujejo še eno izvedbo kuharskega tečaja v marcu, zainteresirane pa vabijo, da se zglasijo pri društvenih odbornikih, ki jim bodo nudili vse informacije. 1 Q Petek, 22. januarja 2010 TRST / TRST FILM FESTIVAL - Sinoči slovesno odprtje v teatru Miela Trst ljubi film! Nabito polna dvorana ob predvajanju Medenega meseca srbskega režiserja Gorana Paskaljevica V gledališču Miela se je sinoči dvignil zastor nad Trst film festivalom, eno izmed najznamenitejših filmskih izložb, ki gledalcu ponuja vpogled v srednje in vzhodnoevropsko kinematografijo. Nabito polna dvorana je tudi včeraj pričala o navezanosti Trža-čanov (pa ne samo) na sedmo umetnost, mnogo ljudi je ostalo zunaj. Osemdnevni filmski maraton je sinoči uvedel celovečerec Medeni mesec - Honeymoons srbskega režiserja in producenta Gorana Paskaljevica, ki je bil prisoten v dvorani. Danes se bo Paskaljevic ob 11. uri srečal s publiko in novinarji v hotelu Urban, med današnjimi predvajanji pa velja omeniti dokumentarec La cittd di Angiolina (Trieste ai tempi del film Senilita) - ob 19.30 v Ari-stonu, Swinki (Prašički) - ob 20. uri v Mieli in dokumentarec How the Beatles rocked the Kremlin - ob 22.30 v Mieli. Podroben program je na voljo na spletni strani www.triestefilmfesti-val.it. revija - Zadnja številka z letnico 2009 Mladika se in sprašuje o načrtovalcih naše bodočnosti Zadnja številka Mladike z letnico 2009 je izšla v poznih decembrskih dneh. Pisec uvodnega članka z naslovom Kdo načrtuje našo prihodnost? nadaljuje razmišljanje iz prejšnjega uvodnika o katoliški skupnosti in slovenski manjšini v Italiji. Uvodničar se zaveda določene samoobrambne težnje, ki jo je razvil predvsem katoliški del manjšinske skupnosti, braniti pa pomeni tudi zapirati se in to je neperspektivno. Treba je imeti sposobnost začeti nove pobude. Nadalje uvodničar piše, da zamejski krovni organizaciji že dolgo sodelujeta pri reševanju problemov skupnih ustanov in pri tem je bil storjen velik korak naprej v prevzemanju soodgovornosti za skupne potrebe. Zaradi krize bo potrebno shajati s sredstvi, ki so na razpolago in tem bo treba prilagoditi strukture in delovanje. V tem trenutku delati ambiciozne načrte in investicije, o katerih javnost ne ve, kdo jih bo kril, preoblikovano strukturo pa vzdrževati, je preveč tvegano. Ivana Hauser je avtorica novele Odlomek iz dnevnika, ki je bila priporočena na 37. literanrem natečaju revije Mladika, pesnik Vladimir Kos z Japonske pošilja pesem Božič na obali oceana, Aleksander Furlan pa je avtor pesmi Stezice ter narečne Soude u kocjete. Zanimivo in hkrati pretreljivo je prvo nadaljevanje potopisa z naslovom Med slovenskimi misijonarji na Rdečem otoku. Slovenska prevajalka in docentka slovenskega jezika Nataša Stanič, ki že štirideset let prebiva v Londonu, v tem zapisu pripoveduje, kako je preživela božič na Madagaskarju in lahko osebno odkrila izredno delo, ki ga na tem otoku opraljva misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka. V šestnajstem nadaljevanju svojih spominov na življenje v Nemčiji Peter Merku piše o praznovanju Božiča. Branka Sulčič pa v tej številki zaključi zapis o papežu Piju II., čigar življenjska zgodba je tesno povezana z našimi kraji, saj je v Trstu tudi ško-foval. Primož Sturman v tej številki Revija s številko 10 je zaključila izdaje z lansko letnico predstavlja mlado istrsko pisateljico Gabriello Chmet, ki je pri tržaški založbi izdala knjižni prvenec, roman Libera, istrska zgodb«. V Sturmano-vem prevodu se v reviji objavlja odlomek iz tega romana. V bogati Anteni na zadnjih straneh revije so številne vesti iz zdom-stva in zamejstva, ocene knjig (Ponikalnice Ivanke Hergold, knjige Slovenija. Portret držav avtorjev Marje- KOMENTARJI Komentiraj novice na www.primorski.eu Včeraj danes te in Natka Karel, pesniške zbirke Umberta Sabe Pijem to trpko vi-no/Bevo questo aspro vino, ki jo je uredila Jolka Milič, pesniške zbirke Nuše Ilovar Igra usod ter zbirke Luise Battistig Ta par počivale. Ocene so napisali Vilma Purič, Ciril Velkovrh, Marija Cenda in Pavla Plavc). Danes, PETEK, 22. januarja 2010 CENE Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 9.20 - Luna vzide 10.11 in zatone ob 24.00. Jutri, SOBOTA, 23. januarja 2010 RAJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,0 stopinje C, zračni tlak 108,3 mb raste, veter 15 km na uro vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje C. [I] Lekarne U Kino Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - »Trieste Film Festival Alpe Adria Cinema«. CINECITY - 16.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Tra le nuvole«; 16.30, 20.00, 22.15 »Nine«; 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 17.15, 21.00 »Avatar-2D«; 16.15 »Cuccioli - Il códice di Marco Polo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 15.50 »Il mondo dei replicanti«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »A Single Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.20, 20.15, 22.15 »Io, loro e Lara«; 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Nine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.15 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cuc-cioli - Il codice di Marco Polo«; 18.15, 22.00 »Soul Kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 »Knjiga odrešitve«; 16.10, 18.00, 20.00, 21.50 »Princesa in žabec«; 15.10, 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«; Dvorana 2: 16.20, 19.10, 22.00 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.20 »Il quarto tipo«; 18.15 »Hachiko, il tuo migliore amico«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 18.45, 21.45 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Tra le nuvole«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La prima cosa bella«; Dvorana 5: 17.30 »Cuccio-li - Il codice di Marco Polo«; 20.00, 22.00 »Io, loro e Lara«. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124 vabi danes, 22. januarja, ob 20.30 na »Mul-timedialno projekcijo starih slik in razglednic Škednja in Trsta«, ki jih je zbral, uredil in računalniško obdelal Giuseppe Valle. MEPZ RDEČA ZVEZDA DEVIN IN MEPZ IGO GRUDEN v sodelovanju z župnijsko skupnostjo sv. Mihaela v Zgoniku vabita na koncert, ki bo v župni cerkvi v Zgoniku danes, 22. januarja, ob 20.30. TRŽAŠKI ANTIFAŠISTIČNI ODBOR vabi ob obletnici »Dneva spomina« danes, 22. januarja, ob 17. uri, v dvorano Tes-sitori (Trg Oberdan št. 5) na konferenco Taboriščna politika fašistične Italije. Posegi: prof. Jože Pirjevec: »Italijanska pokrajina - Ljubljana: taborišče na prostem«, dr.ca Alessandra Kersevan: »Italijanska taborišča za jugoslovanske ujetnike«. Sledila bo razprava. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 16. revijo kraških pihalnih godb: Opčine-Prosvetni dom, 23. januarja, ob 20. uri, nastopajo GD Prosek, PO Ilirska Bistrica, Brkinska godba 2000; Sežana-Kosovelov dom, 30. januarja, ob 20. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom na ogled muzikla »Moje pesmi, moje sanje«, v izvedbi OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič. Predstava bo v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri. Ob koncu predstave bogat srečolov. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda in SSG ter ob podpori Pokrajine Trst vabi v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30, v dvorano Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavo »Olgica in mavrica«: poetična lutkovna igra o iskanju sreče. Igra Vesna Hrovatin, priredba in režija Marko Sosič. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pinko Tomažič vabi v torek, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Gre-zar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam rižarne. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI ob »Dnevu spomina« vabi v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na predstavitev dokumentarca »Sonja«. Scenarij in režija: Loredana Gec, produkcija RAI - Radiotelevisione italiana - Deželni sedež za Furlanijo Julijsko krajino - Slovenski program. Na večeru sodelujeta: Loredana Gec in Sonja Amf Kocjan. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov prireja seminar in koncert »Na sončni strani ulice« - od swinga do jazza. Seminar bo vodila pevka Martina Feri z Mlajšo dekliško pevsko skupino Vesela pomlad; ob klavirju Aljoša Starc. Seminar bo v soboto, 30. januarja, od 15. do 19. ure v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Sledil bo ob 20. uri koncert. Vabljeni pevci in zborovodje, ki jih zanima muzikal in modernejši pristop k zborovski glasbi. Informacije: Mira (348-3016018), Nataša (335-7841541). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 31. januarja, na Praznik slovenske kulture. Tema večera: Znanje in bodočnost. Nastopil bo Trio - sopran Rebeka Hren Dragolič; flavta Ivana Barčič Mišič; klavir Paolo Biancuzzi. Priložnostna misel Matejka Grgič. Začetek ob 17. uri. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. / TRST Petek, 22. januarja 2010 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton Pavlovič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi) Režija: Paolo Magelli PONOVITVE: Sobota, 23. januarja ob 20.30 - red B v sredo, 27. januarja ob 19.30-red K v četrtek, 28. januarja ob 20.30- red F v petek, 29. januarja ob 20.30-red T v nedeljo, 31. januarja ob 16.00-red C l/se predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi. Slikarska razstava MEGI PEPEU na ogled do 15.marca v veži Ssg. Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Pon.-Pet. 10.00/17.00 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 ' info@teaterssg.it 1 :1 ■ 1: 1 ■ ■. 1: : i: ■ ¡LI H Šolske vesti TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja referenta za promocijo turističnega razvoja, ki promovira območje tržaškega Krasa, načrtuje in organizira ekskurzije, prilagaja turistične ponudbe izletnikom. Potekal bo na sedežu v Ul. Ginnasti-ca 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja prevajalce iz italijanščine v slovenščino in obratno, s posebnim poudarkom na analizi prevodov, rabi strokovnega izrazja in uporabi informacijskih orodij pri prevajanju. Potekal bo na sedežu v Ul. Ginnastica 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040-566360, info@ad-formandum.eu, www.adforman-dum.eu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše otrok, ki bodo obiskovali v naslednjem šolskem letu prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.00 na sedežu Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah. Istega dne, ob 17.30 pa bo potekalo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKO B U vabi na informativni sestanek ob vpisih za š.l. 2010/11, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Ob 18. uri se bo srečanje nadaljevalo s predstavitvijo osnovne šole Josipa Ribičiča in nižje srednje šole Ivana Cankarja. Otroški vrtec Jakoba Ukmarja vabi starše in otroke na dan odprtih vrat 25. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. Otroci in starši lahko obiščejo vrtec v četrtek, 28. januarja, od 11. do 12. ure ob priliki dneva odprtih vrat. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v ponedeljek, 25., in torek, 26. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. Osnovna šola Grbec- Stepančič vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih na rebri De Marchi, 8. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 27. januarja ob 16.00 ter 4. februarja od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 9. februarja ob 16.00 ter od 11.30 do 12.30; OV Košuta - KD IVAN GRBEC Škedenjska ulica 124 vabi danes, 22.01.2010, ob 20.30 na multimedialno projekcijo STARE SLIKE IN RAZGLEDNICE ŠKEDNJA IN TRSTA Predstavil jih bo GIUSEPPE VALLE, ki jih je zbral, uredil in računalniško obdelal. Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 2. februarja od 11.00 do 12.00; OV Fakin - Col: 28. januarja ob 16.00 ter 29. januarja od 10.15 do 11.15; OV Kralj -Trebče: 27. januarja ob 16.00 ter 27. januarja od 10.00 do 11.00; OV Vrabec - Bazovica: 26. januarja ob 16.00 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: 1. februarja ob 17.00 ter 3. februarja od 8.30 do 9.30; OŠ Černi-goj - Prosek: 1. februarja ob 15.00 ter 1. februarja od 9.00 do 10.00; OŠ Sirk - Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00; OŠ Gradnik - Col: 1. februarja ob 16.00 ter 2. februarja od 9.00 do 10.00; COŠ To-mažič - Trebče: 26. januarja ob 16.30 ter 1. februarja od 15.00 do 16.00; OŠ Trubar/Kajuh - Bazovica: 26. januarja ob 15.30 ter 27. januarja od 11.00 do 12.00. DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah z oddeljenimi razredi na Proseku sporoča, da bosta potekali informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v š.l. 2010/11 obiskovali prvi razred srednje šole, po naslednjem urniku: na Opčinah v torek, 26. januarja, ob 16.30 in na Proseku v sredo, 27. januarja ob 16.30. UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat: 26. januarja, ob 8. uri in 28. januarja, ob 14. uri OŠ Sa-lež Lojze Kokoravec-Gorazd-Zgonik 1. Maj 1945; 27. januarja ob 10. uri OŠ Šempolaj Stanislav Gruden. UČITELJICE CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL Lojzeta Kokoravca -Gorazda in 1. maj 1945 iz Saleža in Zgonika vabijo starše bodočih prvo-šolcev na Dneva odprtih vrat v torek, 26. januarja, ob 8. uri in v četrtek, 28. januarja, ob 14. uri. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole od 1. do 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjer-ju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. 13 Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI sporoča cenjenim bralcem, da bo podaljšala urnik izposoje tudi na petek med 9. in 12. uro. Ostali dnevi pa ostanejo nespremenjeni in sicer: ponedeljek in sreda 9-12 in 14.30-17.30, torek in četrtek 9-12. Toplo vabljeni. TFS STU LEDI sporoča, da potekajo va- je vsako sredo, ob 21. uri v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Za redni potek vaj je nujna prisotnost vseh plesalcev in predvsem plesalk. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini Rada Kocjančiča iz Doline. Srečanje bo danes, 22. januarja, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št. 334-7786980 (Luciano). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti: danes, 22. januarja, »Tikaj, predelaj in oblikuj«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SEKCIJA VZPI-ANPI EVALD ANTON-ČIČ - STOJAN IN SKD VESNA prirejata danes, 22. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu Alberta Sirka srečanje na temo »Razmišljanje o Titu« in njegovi dediščini. Predava prof. Jože Pirjevec. Prisrčno vabljeni! SKUPINA 85 sporoča, da bo danes, 22. januarja, v dvorani Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje), redni občni zbor članov s prvim sklicem ob 19.00, drugim ob 19.30. Po občnem zboru vabimo člane na zakusko ob 25-letnici delovanja Skupine 85. Zato prosimo člane, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora in da potrdijo svojo prisotnost na tel. št. 040-772545 ali 348-5289452. Dodatne informacije tudi na spletni strani www.grup-po85.org. FUNDACIJA ELIC vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30; 23. januarja »Znanost in igra«, 30. januarja »Angleška delavnica«. Informacije na tel. št.: 040-55273, 320-0488202, 040-774586 ali 040-55273. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju Bachovih cvetlic z naslovom »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja - psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Prvo srečanje bo v soboto, 23. januarja, v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu 66. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi v soboto, 23. januarja, ob 11.40 v društvene prostore na štadjon 1.Maj, na pravljično uro in likovni kotiček »Leti, leti, leti, Vili! Avtorja: Stefan Boo-nen&Loufane. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Ne pozabi: s seboj prinesi kartonski tulec (od wc papirja). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v nedeljo, 24. januarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. (SK Brdina 347-5292058, Sabina 3488012454, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 24. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje »Je kraško podzemlje zares onesnaženo?«. Nastopila bosta Franci Malečkar in Sto-jan Sancin. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča svojim članom, da lahko poravnajo letno članarino in zavarovalnino za leto 2010 v ponedeljek, 25. januarja od 19. do 21. ure v Bo-ljuncu. Člane vabimo, da članarino poravnajo čim prej, ker samo tako bodo na sprehodih in izletih zavarovani. TFS STU LEDI vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju v prostorih Centra Anton Ukmar-Miro pri Dom-ju. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v četrtek, 28. januarja, v dvorani KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: Pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za leto 2009 ter včlanjevanje za leto 2010. ODBOR TPK SIRENA vabi člane na društveno kosilo, ki bo v nedeljo, 31. januarja, ob 13. uri v restavraciji v Repnu. Informacije in prijave na sedežu društva: Miramarski drevored, 32 - (ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00) 040-422696, e-pošta tpksi-rena@libero.it. Obenem vabimo naše članice, da se udeležijo kulinaričnega tekmovanja v pripravi torte ali peciva. PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil povorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 347-9244140. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB J. KOŠIR vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo 3. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. V MARIJANIŠČU bo v februarju tečaj za zaročence. Tudi letos bodo v prostorih Marijanišča potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 3. februarja, ob 20.30 na katerem bo vsakdo dobil nadaljnji razpored. Tečaj bo imel 7 srečanj. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne in včlanjevanje v soboto, 6. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini ob prijetni glasbi in plesu. Osmice S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU išče najemnico/ka. Osebno prošnjo z delovnimi izkušnjami poslati: e-mail gabrovizza@gmail.com ali na sedež društva: Gabrovec 24 - 34010 Zgonik do vključno 25.01.2010 MEDIC HOTEL RENČE - SLOVE- NJJA._Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com PRODAMO plastične sode in police za skladišče. Tel. 040 - 228530 ali 347 -1796350. S 1. FEBRUARJEM dam v najem dvosobno, delno opremljeno stanovanje v Štivanu pri Devinu, v prvem nadstropju in z izredno lepo sončno lego. Tel. št.: 348-4462664. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. št. 320-2842698. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, matematike in angleščine dijakom nižjih-srednjih in osnovnih šol. Tel. št.: 040-327053. Prispevki COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. 0 Mali oglasi DOMAČE SVEŽE koline in sušeno salamo prodamo. Tel. št.: 040-299442. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali za hišna opravila. Tel. št.: 040-213011. MLADEGA SIMPATIČNEGA KUŽKA majhne rasti podarimo resni osebi. Tel. št.: 340-6600709 (ob večernih urah). PRODAM klaviaturo (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, stehtane tipke kot za klavir in Alesis nano piano. Tel. v večernih urah na št.: 331-5695311. PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 349-5204007 v večernih urah. PRODAM, tudi vsako posebej, otroško posteljico/stajico za kamping baby relax, mere 125cm x 65cm x h80cm, stolček Prima pappa Peg Perego in ho-jico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št.: 040-946702. V spomin na Antonia Celeo darujeta Luciana in Aldo Colja 30,00 evrov za KD Prosek- Kontovel. V spomin na Nevenko Ukmar vd. Pirc daruje Slava Starc z družino 50,00 evrov za slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu. ob 43. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu. V spomin na Ivana Čuka in Antonia Celeo darujeta Irma in Mira Kraus 50,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. V spomin na ljubljene starše daruje Liliana Covaccini Kovačič 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Ivana Čuka daruje Angelo Blažina 25,00 evrov za FC Primor-je. V spomin na strica Marjana Štoko darujejo Marija in Edvina Nabergoj ter Mitja in Peter Štoka 100,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI s Proseka. Namesto cvetja na grob Giuliota Pao-lia daruje Idle z družino 15,00 evrov za Nonet Primorsko. Loterija 21. januarja 2010 Bari 46 19 87 3 62 Cagliari 60 5 44 81 45 Firence 31 24 7 78 79 Genova 80 16 39 3 1 Milan 37 25 63 64 57 Neapelj 29 67 13 39 47 Palermo 55 27 86 89 14 Rim 22 7 23 51 65 Turin 27 24 69 18 53 Benetke 54 22 14 88 84 Nazionale 29 44 88 39 14 Super Enalotto št. 9 11 21 53 62 63 68 jolly 10 Nagradni sklad 5.240.520,05 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 125.930.027,48 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 39.303,91 € 2.081 dobitnikov s 4 točkami 377,74 € 83.744 dobitnikov s 3 točkami 18,77 € Superstar 85 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitnikov s 4 točkami 37.774,00 € 434 dobitnikov s 3 točkami 1.877,00 € 6.283 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 38.961 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 87.712 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 12 Četrtek, 21. januarja 2010 KULTURA / ETIMOLOGIJA - ZRC SAZU in Modrijan Od kod izvirajo naša zemljepisna imena Avtor zanimive publikacije Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen je Marko Snoj ETIMOLOŠKI SLOVAR mETTMdilpJI SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN Objava dveh temeljnih etimoških del, Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika I-V (19772007) in Slovenskega etimološkega slovarja (1997), ki ga je sestavil jezikoslovec Marko Snoj, je skupaj z izidom več tematskih atlasov in druge geografskih del omogočil nastanek Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen. Knjiga, ki jo je prav tako podpisal profesor Snoj, skuša odgovoriti na vprašanja, od kod izvirajo naša pokrajinska, krajevna, gorska in vodna imena, kakšna je njihova zgodovina in predzgodovina in kaj so prvotno pomenila. Uvodni del pojasnjuje zgradbo slovarja ter merila za izbor geselskih iztočnic in razvrstitev v skupine, ki so pomembne za etimologijo. Tukaj so tudi slovarček strokovnih imenoslovnih in etimoloških izrazov ter seznami literaturem krajšav in simbolov. Na 500 straneh slovarskega dela je v 1650 becedno razvrščenih gesel-skih sestavkih poleg 4021 slovenskih in 2629 tujih zemljepisnih imen obravnavanih še 1549 naših in nekaj tujih priimkov. Sem sodijo še etimološke razlage zemljepisnih imen zunaj slovenskega narodnega prostora. Kazalo na 58 straneh obsega 8855 enot - kolikor je v osrednjem delu prikazanih zemljepisnih in osebnih imen. Etimološka razlaga krajevnih imen - seveda ne samo teh - je pogosto polna pasti. Mnoge na prvi pogled očitne izpeljave se izkažejo za zmotne. Spet druge so bolj zapletene in skrivnostne, kot se zdi, ali pa so tako premočrtne, da neizkušeni jezikovni »arheolog« ne more verjeti, da je rešitev lahko tako preprosta, kot kaže. Če je na primer ime skoraj povsem zapuščene vasi Abitanti na robu slovenske Istre italijanskega izvora - izpeljanka glagola abitare = prebivati, stanovati - je Bazovica, kot kažejo srednjeveški zapisi Bisvica, Bisuica in Bi-zavizza, izpeljanka iz slovenskega 'bezeg', podobno kot sta nastala Bizovik ali Bezgovica v današnji Sloveniji. In po drugi strani Blanca ob spodnji Savi nima prav nič opraviti z italijansko 'belo', kot bi kdo pomislil, temveč ima korenine v že pozabljenem občnem imenu blana, ki pomeni travnik, pašnik. Manj zadreg je pri Borovljah na avstrijskem Koroškem: ime je spomin na nekdanjo slovensko Borovo (vas), ki so ji Nemci pozneje nadeli svoje, le podobno zveneče ime - Ferlach. Podobno se je, kot je znano, dogajalo tudi drugod na Koroškem in zahodno od današnje italijansko-slovenske meje. Novi v vrsti slovenskih etimoloških slovarjev, ki ga je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, izdala pa založba Modrijan, je seveda edini pravi kažipot iz tovrstnih labirintov. Kljub temu, da ni le povzetek že objavljenih dognanj, kot se dogaja pri narodih z bolj razvitim imenoslovjem, in da zato marsikateri geselski članek, kot pripominja avtor, prinaša njegovo izvirno razlago. Iztok Ilich SEŽANA - Predstavitev v Kosovelovi knjižnici Jadranski koledar 2010 z vonjem po sadju in nove knjige ZTT Prva večja prireditev, ki jo je sežanska Kosovelova knjižnica priredila v letošnjem letu, je bila dobro obiskana, saj so predstavili letošnji Jadranski koledar in bogato knjižno bero Založništva tržaškega tiska. Na predstavitvi sta ob glavni urednici Jadranskega koledarja Martini Kafol sodelovali še Vesna Guštin Grilanc, raziskovalka in velika ljubiteljica vsega tistega, kar je povezano s Krasom, doma iz Repna, ter Olga Knez, soavto-rica prispevkov v koledarju. Največ časa so se zaustavili ob Jadranskem koledarju, ki je sicer pričel izhajati leta 1946, leta 1952 pa je prevzel sedanje ime. Tudi letošnji zajema članke o življenju Slovencev na socialnem, kulturnem in športnem področju in dogodke iz preteklega leta s celotnega območja FJK in Slovenije. Letos je koledar izšel v slovenskem in italijanskem jeziku in v dveh delih. Ob rokovniku še priloga, ki prispeva poročilo o stanju slovenskega šolstva in izobraževanja v Italiji in bibliografijo vseh slovenskih izdaj v Italiji in vseh del v tujih jezikih, ki obravnavajo življenje in obstoj Slovencev. Letošnji koledar je posvečen Okusom Krasa, in sicer sadju na Primorskem, medtem ko je bil lanski posvečen oljki. Vesna Guštin Grilanc je sadje predstavila z botaničnega in kulinaričnega vidika ter predstavila nekaj receptov in nasvetov za zdravje kot tudi pregovorov. Olga Knez pa je ob zbranih krajših dogodkih preteklega leta pripravila še dva daljša članka, in sicer o Igorju Maherju in odprtju hitre ceste Rebernice. Urednica Martina Kafol je predstavila knjige, ki so izšle pri slovenski zamejski založbi Založništva tržaškega tisk in jih je bilo mogoče tudi kupiti. Te knjige so: Belkanto ali sla po petju (avtorja Adija Daneva), Domov grede - Sulla strada de casa (avtorja Claudia Grisancicha), V za-krpanih gojzarjih (avtorja Matjaža Klemšeta), Spomini Angela Katice (avtorja Miroslava Košute), V naročju (avtorice Alenke Rebula), Trpko sosedstvo: nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1964-2001 (avtorja Jožeta Šušmelja, ki bo v kratkem tudi gost sežanske knjižnice) in zbornik s simpozija o Alojzu Gradniku. Večer sta z glasbeno točko popestrili Gaja Bašič in Mojca Kralj iz domače glasbene šole. (O.K.) Na predstavitvi so glavno besedo imele ženske ok javni sklad Klodiču srebrna plaketa Davide Klodič, pianist in skladatelj, dirigent in pedagog, predvsem pa neutrudni kulturni delavec iz Benečije, je med dobitniki priznanj, ki jih vsako leto podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Za seboj ima večletno uspešno delo na področju glasbenih dejavnosti: srebrno plaketo JSKD mu bodo izročili v sredo, 27. januarja, ob 18. uri v Domu Španskih borcev v Ljubljani. Komisija za priznanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je na podlagi vlog iz javnega razpisa letos dodelila šest priznanj. Zlato plaketo JSKD bo prejela psihologinja in plesna kriti-čarka Neja Kos »za svoje življenjsko delo, s katerim je pomembno prispevala k razvoju plesne dejavnosti na Slovenskem«. Ob zlati je komisija kot rečeno dodelila tudi pet srebrnih plaket JSKD. Ob Klodiču jih bodo prejeli dr. Engelbert Logar, glasbeni zgodovinar in etnomu-zikolog, strokovnjak za koroško ljudsko pesem; amaterski režiser in kulturni delavec Aljoz Stražar, organizator množičnih gledaliških predstav in pokritega poletnega gledališča; Milica Šadl, za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti v Beltincih; Vokalni kvintet Završki fantje, ki je leta 2009 praznoval petindvajseto obletnico delovanja in je na več kot 1.200 nastopih doma in v tujini širil slovenske ljudske in narodne pesmi. SEZONA GLEDALIŠČA CONTRADA - Gostovanje Stalnega gledališča iz Bocna Shawova na žgočo komedija, Obrt gospe Warren, temo polna briljantnega humorja Komedija Obrt gospe Warren je bila avtorju, irskemu dramatiku Geor-geu Bernardu Shawu, posebej pri srcu, kot je sam priznal v pismu prijateljici igralki. Z avtorjevim mnenjem se vsekakor strinja veliko gledaliških ustvarjalcev in gledalcev, saj je to ena najpogosteje uprizorjenih Shawovih del. Veliko je bilo tudi italijanskih postavitev, zadnja je nastala v letošnji sezoni v produkciji italijanskega Stalnega gledališča iz Bocna: predstava je ta teden v gosteh v tržaški Bobbiovi dvorani v okviru abonmajskega sporeda gledališča La Contrada. Komedija, ki jo je George Bernard Shaw spisal leta 1892, spada v niz treh Neprijetnih komedij, neprijetnih zato, ker se resno lotevajo žgoče družbene problematike, seveda z za Georgea Bernarda Shawa značilnim briljan-tnim humorjem. Tema je bila tako žgoča, da britanska cenzura sprva ni dala dovoljenja za uprizoritev, ob ne-wyorški premieri leta 1902 pa je policija aretirala tako igralce kot tudi tehnike. Zgražanja oblasti verjetno ni povzročal le donosni posel gospe Warren, podjetne upravljalke vrste luksuznih javnih hiš po Evropi, temveč avtorjevo poudarjanje, da vzrok za prostitucijo ni v ženski pokvarjenosti in moški razuzdanosti, temveč v sramotno nizkih plačah in v izkoriščanju ženskega dela, tako da so se najrevnejše prisiljene prodajati za golo preživetje. Vrh tega gospa Warren se niti zdaleč ne vede kot skrušena greš-nica, kar bi bilo sprejemljivo za še tako bogaboječe dame meščanske družbe, ki prostitucijo z besedami obsoja, dejansko pa jo sprejema in celo z njo bogati kot sir George Crofts, glavni delničar hiš gospe Warren. Pozitivni lik v komediji je Vivie, hči naslovne junakinje, ki jo je mati dala vzgojiti po družbenih konvencijah, a si nasprotno želi samostojnosti, ki ji jo zagotavlja pošteno in z veseljem opravljeno delo v knjigovodski pisarni. Režiser Marco Bernardi je komedijo postavil v dokaj italijansko obarvano okolje petdesetih let prejšnjega stoletja, kar ne izzveni kot prisila za pol stoletja prej napisano delo, nasprotno zamik poudarja aktualnost bistvene sporočilne note, ki bi jo kostumi po starejši modi morda nekoliko zabrisali. Postavitev sloni zlasti na Patriziji Milani in na Carlu Simoniju, ki sta že dolgo let osrednja člana igralske zasedbe bocenskega gledališča; oba sta prepričljiva v vlogi prekipevajoče podjetne gospe Warren in ciničnega sira Croftsa. Poleg njiju s prefinjeno profesionalnostjo nastopajo Riccardo Zini kot umetniško navdahnjeni in nekoliko naivni materin prijatelj Praed, Andrea Castelli kot licemerski župnik in Massimo Nicolini kot njegov neodgovorni sin. Vivie igra mlada in nekoliko neizskušeno vihrava Gaia Insenga. Predstavo so oblikovali še scenograf Gisbert Jaekel, kostu-mograf Roberto Banci in Lorenzo Carlucci kot oblikovalec osvetlitve. Besedilo je v italijanščino prevedel Angelo Dallagiacoma. (bov) / SVET Petek, 22. januarja 2010 13 haiti - Po potresu, ki je 12. t. m. opustošil državo Mednarodna pomoč je končno začela dosegati ljudi Vsaj pol milijona ljudi živi na prostem, pomoč v hrani potrebna še šest mesecev PORT-AU-PRINCE - Na v potresu opu-stošenem Haitiju je pomoč iz tujine po podatkih Rdečega križa končno začela dosegati ljudi. Razmere pa so še vedno kritične, saj vsaj pol milijona ljudi živi na prostem, pomoč v hrani pa bodo potrebovali še šest mesecev. Pomoč, 25 šotorov, je na Haiti poslala tudi Slovenija. Slovenske organizacije pa so doslej zbrale 150.000 evrov. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je včeraj v Ženevi sporočil, da je pomoč iz tujine končno začela dosegati ljudi na Haitiju, ki ga je potres sedme stopnje 12. januarja močno opustošil. Humanitarne organizacije so kljub množici popotresnih sunkov vedno bolj vidne v četrtih najbolj prizadete prestolnice Port-au-Prince, voda pa je na voljo v številnih razdelilnih centrih po vsem mestu. Kljub temu so razmere še vedno kritične, predvsem zaradi množice brezdomcev. Prav tako ljudje nimajo dostopa do sanitarij. Na množico brezdomcev je v četrtek opozorila tudi Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Kot so sporočili, v improviziranih taboriščih na prostem živi najmanj pol milijona ljudi, njihovo število pa še narašča. Tega problema se očitno dobro zavedajo tudi haitijske oblasti, ki so včeraj na tisoče ljudi iz Port-au-Princea začele seliti na območja na jugu in severu države, kjer naj bi na hitro zgradili vasi. Haitijska vlada sicer ocenjuje, da je potres skupaj zahteval okoli 200.000 smrtnih žrtev. Brez domov pa sta po tej naravni katastrofi ostala dva milijona ljudi. Rezultate je začela kazati tudi povečana prisotnost mednarodnih varnostnih sil. Mednarodni vojaki in policisti so prevzeli nadzor nad razmerami v prestolnici, ki jo je v sredo stresel močan popotresni sunek šeste stopnje po Richterju in povzročil nov preplah med prebivalstvom. Ameriških vojakov in mornarjev je na Haitiju že 11.500, do konca tedna pa se bo njihovo število povečalo na 16.000. Varnostni svet ZN je pred dnevi odobril okrepitev vojaškega dela misije za 2000 na 9000 vojakov in policijskega na skupaj 3600 policistov. Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve John Holmes je sicer v sredo v New Yorku dejal, da se bo mednarodna pomoč Haitiju po potresu nadaljevala, dokler bo potrebno, sicer pa bosta pomoč v hrani še dva milijona ljudi v tej karibski državi potrebovala najmanj šest mesecev. EU medtem trenutno na Haiti pošilja humanitarno pomoč v vrednost 122 milijonov evrov, v državo pa je napotila tudi 683 strokovnjakov. Sicer pa na Haitiju še vedno pogrešajo okoli tisoč državljanov EU. V času potresa je bilo na Haitiju po ocenah 2700 državljanov EU. Nekaj čez tisoč jih pogrešajo, 35 jih je umrlo, devet je ranjenih. Po potresu so Haitijci skušajo rešiti iz ruševin vse, kar je mogoče ansa sicer iz države že evakuirali 829 Evropejcev. Evropska komisija je napovedala tudi, da bo dala na voljo sto milijonov evrov za kratkoročno obnovo in vzpostavitev delovanja haitijskih vladnih služb, srednjeročno pa naj bi prispevala še 200 milijonov evrov. Omenjena prispevka ne vključujeta prispevkov posameznih članic unije. O razmerah na Haitiju sta v četrtek v Parizu govorila tudi generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria in slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. Gurria je pozval k pomoči Haitiju in dejal, da države res že samostojno pomagajo, pri tem pa opozoril, da bo potrebna tudi srednje- in dolgoročna pomoč, pri čemer bo tudi OECD igral pomembno vlogo. Žbogar pa je poudaril, da bo Slovenija pozorno spremljala resnično grozljive in zaskrbljujoče razmere. Spomnil je, da se je Slovenija že odzvala s 50.000 evri pomoči in 25 šotori v vrednosti 70.000 evrov, ter nato poudaril, da se bo še vključevala v pomoč. Pomoč v šotorih, ki naj bi streho nad glavo prinesli okoli 300 ljudem, so prav v četrtek iz logističnega centra uprave za zaščito in reševanje v Rojah pri Ljubljani poslali proti Haitiju. Šotore Slovenija na Haiti pošilja skupaj s sosednjo Avstrijo. Po sedanjih načrtih naj bi letalo s šotori proti oto- ški državi poletelo v soboto ali nedeljo z letališča na Dunaju. Slovenija poleg tega stalno spremlja in bo tudi v prihodnje spremljala podatke, vnesene v informacijski sistem EU za spremljanje potreb prebivalcev Haitija, in se ustrezno odzvala v skladu s svojimi zmožnostmi. Sicer pa naj bi razmislila tudi o posebni obliki pomoči za zaščito otrok, kar je stalnica slovenske razvojne politike. Je pa po besedah Žbogarja Slovenija za zdaj zadržana pri pošiljanju ljudi, saj je Haiti zelo daleč. Sicer so človekoljubne organizacije Unicef Slovenija, Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije v devetih dneh po katastrofalnem potresu na Haitiju za pomoč prebivalcem te opu-stošene karibske otoške države do srede zbrale skupno skoraj 150.000 evrov. Največ - dobrih 67.000 evrov - so zbrali na slovenskem Unicefu, preko katerega je pomoč doslej daroval 2801 posameznik. Na Slovenski Karitas so medtem zbrali skupno 55.000 evrov - poleg začetnih 10.000 evrov hitre pomoči še 45.000 evrov, ki jih bodo sedaj preko mednarodne mreže in Caritas Haiti posredovali prizadetim v potresu. Na Rdečem križu Slovenije pa so do srede zbrali dobrih 25.000 evrov pomoči, ki jih je darovalo 599 posameznikov. Andreja Juvan Kmetec (STA) Barbara Gruden intervju - Barbara Gruden Otok bede in razkošja PORT-AU-PRINCE - V haitij-skem glavnem mestu Port-au-Prince se te dni mudi kot dopisnica radijskega dnevnika GR2-RAI tržaška Slovenka Barbara Gruden. Barbara je dokončala slovenski klasični licej in leposlovno fakulteto v Trstu ter je nekoč bila časnikarka Primorskega dnevnika. Zatem je delala pri dnevniku TriesteOggi. Po ukinitvi tega časopisa se je zaposlila pri radioteleviziji RAI ter se preselila v Rim, kjer se zdaj pretežno ukvarja z mednarodno politiko. Barbaro smo prosili za pričevanje o razmerah v hudo prizadeti karibski državi in o ljudeh, ki se tam borijo za preživetje. Na naša vprašanja je rade volje odgovorila. Kaj te je najbolj prizadelo, ko si pristala na Haiti- ju? Prvi trenutek sta me seveda najbolj prizadela razdejanje in razsežnost katastrofe. Zatem pa me je še bolj pre-sunila revščina: na sto tisoče kolib iz pločevine in plastike, umazanija, pomanjkanje greznic in torej pitne vode. Ljudje, ki živijo v blatu ob neverjetno umazanih potokih. Pred Hai-tijem sem že obiskala nekatere izmed najrevnejših držav na svetu, vendar nekaj takega še nisem doživela. Vtis je še močnejši, ko se pripelješ iz Dominikanske republike, ki velja za enega izmed biserov Karibskih otokov: na eni strani razkošje, udobna turistična naselja, na drugi pa sama beda. V vsej državi so samo tri asfaltirane ceste in 20-kilometrska razdalja lahko terja tudi do dve uri vožnje. Lahko si je torej predstavljati, da je v teh razmerah tudi pomoč potresencem izredno otežkočena. V sredo so v bližini Petit Goave, 60 km daleč od prestolnice, zabeležili nov močnejši potresni sunek z jakostjo 6,1 po Richterjevi lestvici. Kako si to doživljala? Je sunek povzročil hujšo škodo? K sreči sva s kolegom, ki me spremlja, našla namestitev zunaj mesta, in torej na varnem. Sunka se nisva ustrašila. Po navedbah Združenih narodov je sunek povzročil manjšo škodo in, kar je pomembnejše, nobene nove žrtve. Kljub temu je seveda zavladala panika. Ljudje so skoraj množično začeli bežati iz mesta. Kdor ima sorodnike na podeželju, je v zadnjih dneh pobral najnujnejše in se odpravil iz prestolnice. V mestu ostajajo skoraj samo najrevnejši in najbolj nebogljeni, ki si ne morejo pomagati sami. Teh pa je ogromno. Kakšno je vzdušje med reševalci? Srečala sem fantastične ljudi, ki jih ne morejo premagati ne žeja, ne lakota in niti nevzdržen smrad razpadajočih trupel, ki veje iz porušenih zgradb. To so ljudje, ki so pustili doma moža ali ženo in otroke ter se pripeljali sem, da bi delali neprekinjeno 12 ur dnevno: zdravili ranjence, izkopavali ruševine ali raznašali pakete. V kraju, kjer bivam, so nameščeni tudi nekateri italijanski prostovoljni zdravniki. Gredo na delo ob 6. uri in se vračajo ob 21. uri. Povečerjajo, sedejo za računalnik in s pomočjo dragocenih novih tehnologij poklepetajo z domačimi. Meni se zdijo prekrasni. Kaj najbolj potrebujejo ljudje poleg hrane in vode? Ta trenutek zdravila. V bolnišnicah nimajo dovolj sredstev, da bi se spopadli s takšno katastrofo. Tudi v našem bogatem svetu bi imeli težave, ko bi naenkrat morali poskrbeti za več sto tisoč ranjencev, kaj še na Haitiju. Andreja Farneti zda - Kritizirala je tudi Kitajsko, ki pa se je negativno odzvala Clintonova pozvala države, naj ne omejujejo svobode interneta WASHINGTON - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v svojem govoru, posvečenem svobodi na svetovnem spletu, dejala, da si države, ki omejujejo dostop do informacij in kršijo temeljne pravice uporabnikov interneta, gradijo zid pred napredkom. Clintonova je napovedala porabo 15 milijonov dolarjev za pomoč posameznikom in skupinam po svetu pri komuniciranju preko svetovnega spleta. "Glede na izzive, s katerimi se soočamo, je potrebno povezati znanje in ustvarjalnost ljudi po svetu, da obnovimo svetovno gospodarstvo, zaščitimo okolje, porazimo nasilne skrajneže in zgradimo prihodnost, kjer bo lahko vsakdo izpolnil svoje od boga dane možnosti," je dejala Clintonova. Do njenega poziva prihaja v času, ko iranska vlada skuša preprečiti protestnikom komunikacijo s svetom, spletni velikan Google pa je 12. januarja napovedal, da razmišlja o ukinitvi svojega delovanja na Kitajskem, potem ko so vladni hekerji vdrli v bazo podatkov skupin za človekove pravice. Clintonova je posebej omenila Kitajsko Hillary Clinton ansa in Google ter pozvala Peking, naj izvede temeljito in transparentno preiskavo. Kitajska je sicer le ena od držav, kjer so se v zadnjem letu dni okrepile grožnje svobodnemu pretoku informacij. Omenila je Uzbekistan, Egipt, Tunizijo in Vietnam. Države je pozvala, naj umaknejo elektronske ovire, ki preprečujejo ljudem dostop do delov svetovnih omrežij. Z brisanjem določenih besed, imen in izrazov iz spletnih iskalnikov te države kršijo pravico do zasebnosti državljanov, ki uresničujejo nenasilni politični govor. State Department namerava uradno protestirati pri Kitajski zaradi primera Google. Po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua je namestnik zunanjega ministra He Yafei v Pekingu opozoril, da primera Google ne bi smeli povezovati z odnosi med državami. Clintonova pa je informacijsko svobodo povezala tudi z gospodarstvom. "Države, ki cenzurirajo novice ali informacije, se morajo zavedati, da z gospodarskega vidika ni nobene razlike med cenzuriranjem političnega ali gospodarskega govora. Če podjetja ne bodo imela dostopa do informacij, bo to zanesljivo zavrlo rast," je dejala Clintonova. Ameriška državna sekretarka je poudarila, da so napadi na omrežja ene države v današnjem medsebojno povezanem svetu napadi na omrežja vseh. Zato je pozvala k oblikovanju mednarodnih norm obnašanja med državami in vzpodbujanju medsebojnega spoštovanja. "Države, ki izvajajo napade preko omrežij, se morajo soočiti s posledicami in mednarodno obsodbo," je dejala Clintonova, pri čemer posledic ni opredelila. (STA) sb in zn Ekonomija bo le počasi okrevala WASHINGTON - Svetovno gospodarstvo si bo po oceni Svetovne banke in Združenih narodov le počasi opomoglo od krize. Bo pa rast hitrejša v državah v razvoju, napovedujeta organizaciji vsaka v svoji v sredo objavljeni gospodarski napovedi. Obe organizaciji ocenjujeta, da se je obseg svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) lani zmanjšal za 2,2 odstotka. Svetovna banka napoveduje, da se bo svetovno gospodarstvo letos okrepilo za 2,7 odstotka, v letu 2011 pa za 3,2 odstotka. Pri izhodu iz krize bodo vodile države v razvoju s 5,2-od-stotno rastjo v letu 2010 ter 5,8-od-stotno v letu pozneje. Nasprotno bodo premožnejše države še čutile posledice finančne krize. Veliko razvitih držav se sooča s problemom visoke stopnje brezposelnosti in bodo po izračunih letos zabeležile le 1,8-odstotno gospodarsko rast, v letu 2011 pa 2,3-odstotno. afrika Angola je dobila svojo prvo ustavo LUANDA - Angolski parlament je včeraj sprejel prvo ustavo te afriške države. Ustavo, ki bo dodatno utrdila moč predsednika države Joseja Eduarda dos Santo-sa, je podprlo 186 poslancev 220-članske-ga parlamenta. "Danes je dan zmage in sreče za angolsko ljudstvo. Naj živi angolsko ljudstvo," je sporočil predsednik parlamenta Fernando da Piedade Dias dos Santos. Sredino sejo parlamenta in včerajšnje glasovanje o ustavi je sicer bojkotirala glavna opozicijska stranka Nacionalna unija za popolno neodvisnost Angole (UNITA). UNITA ocenjuje, da je bil proces sprejemanja ustave pomanjkljiv, zaradi česar spodkopava demokracijo v državi. Ustava opredeljuje ureditev države in pravice državljanov, okrepila pa bo pristojnosti predsednika države. Slednjega bo v skladu z ustavo izbrala zmagovalna stranka parlamentarnih volitev. Predsednik države bo izbral podpredsednika, ki bo hkrati tudi premier. Ustava bo nadomestila začasni ustavni zakon, ki je v državi v veljavi vse od njene osamosvojitve od Portugalske leta 1975. (STA) 1 4 Četrtek, 21. januarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Karabinjerji aretirali štiri mladeniče in prijavili sedem oseb Heroin iz Ljubljane prodajali na Krminskem EHeri Visintin vodil »posle« s šestimi slovenskimi mobiteli - A.L. z denarjem od razpečevanja kupil BMWM3 Heroin so kupovali v Ljubljani. Enkrat tedensko so se odpravljali v slovensko prestolnico in se v Krmin vračali s 100 do 200 grami heroina, včasih pa tudi s kokainom, saj je to bilo odvisno od želja njihovih kupcev. Nezakonita dejavnost je trajala kar nekaj časa, potem ko so lani sile javnega reda aretirale nekaj prekupčevalcev v Gorici, pa so se njihovi posli še povečali. »Da je bila na Krminskem aktivna zelo dobro organizirana skupina preprodajalcev, smo posumili v začetku lanskega leta, avgusta pa smo sprožili preiskavo,« je včeraj pojasnil poveljnik karabinjerske postaje iz Gradišča Marco Sutto, ki je včeraj na pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev v Gorici predstavil potek obsežne preiskovalne akcije. »Količine zasežene droge morda niso ogromne, toda veliko pomembnejše je dejstvo, da smo aretirali štiri prekupčevalce, ki so bili na teritoriju zelo dejavni. Drogo so prodajali številnim odvisnikom iz Ločnika, Romansa, Mariana in Krmina, do preprodajalcev pa smo prišli ravno, ker smo sledili njihovim kupcem,« je pojasnil pokrajinski poveljnik kara-binjerjev Roberto Zuliani, ki je skupaj s Suttom razložil, kako je potekala preiskava. »Ko smo opazili, da so se tudi odvisniki iz Gorice odpravljali po drogo v Krmin, smo jim začeli slediti in kaj kmalu ugotovili, da jim je mamila prodajal 28-letni domačin Elleri Visintin; pri prodaji mu je pomagal 31-letni C.M. iz kraja San Giovanni al Natisone, z njima v stiku pa sta bila še 28-letni A.L. iz Vidma in 29-letni T.I. iz Tavagnacca, ki sta drogo razpečevala po videmski pokrajini,« je razložil Sutto in poudaril, da je bil Elleri Visintin pri prodaji mamil zelo previden. Kupci so mu na dom nosili denar, potem pa jih je on napotil do točk, kjer je skrival drogo. »Odmerke mamil je postavljal pod opeke, jih skrival v zakotne kotičke Krmina, kjer so jih odvisniki našli in vzeli,« je razložil Sutto. Po njegovih besedah je Visitnin izkušen razpe-čevalec, dobro pozna preiskovalne metode sil javnega reda, ker je bil zaradi preprodaje mamil že enkrat zaprt. Leta 2006 so ga izpustili iz zapora na podlagi zakona o indultu, zdaj pa bo moral v zaporu presedeti tudi dveletno obdobje, za katero je bil takrat pomiloš-čen. V torek se bo med drugim moral predstaviti na sodišču zaradi drugega kaznivega dejanja. Visintin je s svojimi pajdaši drogo kupoval v Sloveniji, zaradi tega pa so se karabinjerji med preiskovanjem postavili v stik s slovenskimi policisti. »Razpeče-valcem smo sledili do meje, potem pa so jim stali za petami slovenski policisti, ki so ugotovili, da so drogo kupovali v Ljubljani in jo uvažali v Italijo preko manjših mejnih prehodov na Krminskem. To je za nas novost, saj so doslej prekupčevalci mamila kupovali v Novi Gorici. Zaradi tega Visintin ni nikoli bil predmet naših preiskav, saj je svoje posle vodil povsem samostojno in ni bil nikakor vezan z goriškimi preprodajalci mamil,« je povedal Sutto in pojasnil, da so v okviru preiskovalne akcije prisluškovali 8.000 uram telefonskih pogovorov, 450 ur Marco Sutto bumbaca so bili na terenu, 220 krat pa so osumljencem sledili. »Preiskovalno delo je bilo zelo zapleteno, saj ni lahko slediti nekomu in ga nadzorovati v tako majhnem mestu, kot je Krmin, kjer se v bistvu vsi poznajo. Kakorkoli, ko smo imeli zadostno dokazno gradivo, smo se odločili za aretacijo. Skupno smo tako zasegli 150 gramov heroina, 25 gramov kokaina, 25 gramov hašiša, 5.000 evrov, ki so ga zaslužili s prodajo mamil, ter 18 telefonov, med katerimi jih je bilo šest opremljenih s slovenskimi karticami,« je razložil Sutto. Vseh šest telefonov s slovenskimi karticami je na svojem domu hranil Visintin, uporabljal pa jih je za naročila droge pri svojih ljubljanskih grosistih. »Ker je uporabljal slovenske kartice, mu nismo mogli prisluškovati; tudi to dokazuje, da je bil zelo Visintin zelo previden in zvit,« je poudaril Zugliani. V okviru preiskave so ugotovili istovetnost številnih odvisnikov, od katerih so jih 13 prijavili pre-fekturi zaradi uživanja mamil. Poleg tega so osumili sodišču 7 oseb (tri iz goriške pokrajine in štiri iz vi-demske), ki jim je Visintin prodajal drogo, da bi jo razpečevale med odvisniki. Karabinjerji so v okviru preiskave že novembra aretirali 28-letnika iz Vidma in 29-letnika iz Tavagnacca, ki sta pri sebi imela 80 gramov heroina in 10 gramov kokaina. Drogo jima je prodal V.E., ki je ostal še nekaj časa na prostosti, tako da so karabinjerji zbrali dodatno dokazno gradivo. Njega in 31-letnika iz kraja San Giovanni al Natisone so aretirali 15. januarja. Štirje mladeniči so zdaj zaprti v goriški kaznilnici, kjer čakajo na sojenje. Po besedah karabinjerjev so vsi štirje brezposelni, edino 31-letnik je včasih pomagal pri družinskem avto-prevozniškem podjetju. Čeprav so bili brez dela, so si mladeniči marsikaj privoščili. Med drugim si je 28-letnik iz Vidma kupil avtomobil BMW M3, ki stane okrog70.000 evrov in ki so ga karabinjerji zasegli. Karabinjerji so pojasnili tudi, kdo so bili kupci mamil. »V glavnem mladi, katerih starost je nihala od 19 do 35 let. Nekateri izmed njih so delavci, drugi študirajo,« je pojasnil Sutto in potrdil, da je Visintin poznal Sereno Bernardis, 22-letno Krminčanko, ki je umrla konec novembra zaradi prevelikega odmerka heroina. »Ne vemo in ne moremo dokazati, ali je Sereni prodal usodni odmerek heroina Visintin, gotovi pa smo, da sta se poznala,« je zaključil Marco Sutto. (dr) NOVA GORICA - Razsodba »Če bi ubil mačko, bi dobil višjo kazen« Šest let in pol zapora za smrt Zorana Jankovica foton.n. »Če bi ubil mačko, bi dobil višjo kazen.« Tako je zaporno kazen v višini šest let in pol, kolikor je dobil obtoženi Elvir Šabic za povzročitev posebno hude telesne poškodbe in posledično smrt Zorana Jankovica, včeraj komentirala Zoranova mati, Momira Jankovic. Kot je znano je Zoran Jankovič 17. januarja 2005 na stranišču solkanskega centra Mostovna utrpel tako hude poškodbe glave, da je do 3. januarja 2009, ko je preminil, vegetiral na oddelku za invalidno mladino šempetrske bolnišnice v Stari gori. Kriminalisti so Šabica izsledili in privedli pred sodišče šele tri leta po začetku preiskave, tako da se je sojenje proti njemu začelo šele v jeseni leta 2008. Obtoženca, za katerega je tožilka zahtevala 12-letno zaporno kazen, na včerajšnjem izreku sodbe na novogoriškem okrožnem sodišču ni bilo. Prišel je le njegov zagovornik. Kot je povedal predsednik petčlanskega senata, Goran Klavora, je obtoženi kriv, da je z udarci z nogo v glavo tako močno poškodoval Jankovica, ki je takrat ravno prestopil prag polnoletnosti, da je nekaj let vegetiral kot biljka in se ni zavedal dogajanja okoli sebe, januarja lani pa je umrl. »Prav danes bi Zoran praznoval svoj 24. rojstni dan,« je še povedal predsednik senata in pojasnil, da čaka obtoženega Šabica šest let in pol zaporne kazni. Poudaril je, da je bil Jankovic perspektiven nogometaš, ki pa je imel kot odraščajoči fant, ki se je še iskal, občasne izpade v smislu popivanja in zapletanja v prepire, kar ga je na koncu tudi pripeljalo do tega, kar se je zgodilo. Klavora je pojasnil tudi, da je bil postopek zahteven v smislu ugotavljanja dejanskega stanja, zato sodišče ni hitelo. »Obtoženec je načeloma takoj priznal konflikt z Jankovicem. Priznal je, da ga je večkrat udaril z nogo, tudi v glavo, kasneje pas se je zagovarjal, da ti udarci niso bili tako močni, da bi lahko povzročili tako usodne poškodbe,« je v obrazložitvi sodbe še povedal Klavora in dodal, da se je izkazalo tudi, da je Jankovic pred usodnim dogajanjem na stranišču obtoženega vlekel za jakno in ga izzival k pretepu, kar pa seveda ne opravičuje Šabicevega odziva. »Čez šest let in pol bo prišel iz zapora kot gospod, meni pa nihče ne more vrniti sina. Pritožili se bomo. Če bo treba, bomo šli do Bruslja,« je po izreku sodbe povedala Zoranova mati, ki je štiri leta upala ob negibnem sinu in ga vsak dan negovala, preden ga je za vedno izgubila. Nace Novak SOVODNJE - Občina Prepovedali pločevinaste garaže za vozila Prebivalci sovodenjske občine ne bodo več smeli nameščati avtomobilskih pločevinastih garaž ob svojih hišah ali sredi svojih dvorišč. To po novem prepoveduje nov gradbeni pravilnik, ki vsebuje celo vrsto novosti s področja gradbeništva. Pravilnik so odobrili med sredinem zasedanjem občinskega sveta, o njegovi vsebini pa sta se predhodno dogovorili opozicija in večina, ki sta v ta namen izpeljali nekaj skupnih srečanj. »Naš tehnični urad je ažuriral občinski gradbeni pravilnik in vanj vključil najnovejše predpise s tega področja,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da sicer niso imeli velikega manevrskega prostora, saj deželni zakon omejuje pristojnosti občine. »Kakorkoli, zdaj imamo nov pravilnik, ki jasno določa, kako naj poteka gradnja poslopij na območju sovodenjske občine,« pravi Floreninova in razlaga, da med drugim pravilnik določa razdalje, ki jih morajo imeti ograje med hišami, dalje prepoveduje nameščanje avtomobilskih pločevinastih garaž na dvoriščih in določa, katere gradbene materiale je dovoljeno uporabljati. Osnutek novega gradbenega pravilnika je bil na razpolago občanom na razglasni deski občine dva tedna pred sredinim zasedanjem, v kratkem pa bo ponovno v vpogled domačinom, ki se seveda za katerokoli informacijo lahko obrnejo na tehnični urad. Med svojim poročilom je županja svojo pozornost namenila ravno tehničnemu uradu, v katerem so zaposlili novega uslužbenca. Zdaj je zato urad spet polno zaseden, tako da bo lahko deloval še boljše kot doslej. Med razpravo je iz vrst opozicije prišlo več vprašanj. Načelnik svetniške skupine Skupaj za Sovodnje Walter Devetak se je pozanimal, ali bo poseg za sanacijo radona v vrhovski šoli potekal letos. Županja je odgovorila pritrdilno in zagotovila, da bodo dela opravili v poletnih mesecih, ko ni pouka. V nadaljevanju so iz vrst svetniških skupin Skupaj za Sovodnje in Slovenske skupnosti prišli še vprašanji oz. opozorili v zvezi s hitro internetno povezavo in z vežo so-vodenjska pokopališča. Po besedah opozicijskih svetnikov so Sovodnje ena izmed zadnjih občin, ki nima povezave ADSL, po drugi strani pa je veža pokopališča precej dotrajana in potrebna popravil. TRŽIČ - Občina Za starejše občane hrana in pomoč Med starejšimi in socialno ogroženimi občani bodo delili prehrambene izdelke, katerih rok uporabe je tik pred zapadlostjo, obenem bodo zagotavljali prispevke za znižanje tarif domov za ostarele in socialnim projektom namenili čim višja sredstva. Do tega so se obvezali na tržiški občini, v imenu katere je včeraj odbornica Cristiana Morsolin podpisala protokol o sodelovanju s sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL. Dogovor predvideva tudi nadzorovanje povi-škov cen živil, za socialno ogrožene družine pa je nedvomno najbolj zanimiva možnost, da bi brezplačno prejemale jestvine, katerih rok uporabe je tik pred zapadlostjo. »Z družbo COOP smo se že dogovorili, v kratkem pričakujemo odgovore drugih trgovskih verig,« pravi Morsolinova in poudarja, da pri delitvi hrane nameravajo sodelovati s Karitas in centrom Bassa soglia. GORICA - Obračun delovanja in novosti letošnjega leta Mestni redarji s pendreki Kupili so jih 37, vsak je stal 87 evrov - Lani naložili 10.718 glob zaradi kršenja prometnih predpisov Redarje bodo opremili z novimi pendreki pred koncem leta bumbaca Goriške mestne redarje bodo pred koncem leta opremili s pendreki, ki jih je sicer občinska uprava že nabavila. »S prispevki dežele smo kupili 37 pendrekov, vsak je stal 87 evrov, tako da smo skupno porabili 3.219 evrov,« pojasnjuje občinski odbornik za mestne redarje Fabio Gentile in nadaljuje: »V kratkem bomo priredili tečaj, med katerim bodo redarje usposobili za uporabo pen-drekov. Poudariti želim, da gre za sredstvo, ki ga bodo uporabljali zgolj v obrambne namene, saj so pendreki pomembni predvsem za zagotavljanje varnosti redarjev.« Po besedah odbornika so mestni redarji v Trstu že dolga leta opremljeni s pendreki in plinskimi razpršilci, ponekod po deželi - Gentile je kot primer omenil občino Spilimber-go, kjer je redarjev deset - pa nosijo celo orožje. Na vprašanje, ali bi bili lahko tudi goriški redarji v prihodnosti opremljeni s pištolami, Gentile odgovarja odklonilno. »Naš občinski odbor nasprotuje oborožitvi mestnih redarjev,« zagotavlja Gentile, ki je včeraj s poveljnikom mestnih redarjev Mar-com Muzzatijem podal obračun delovanja v lanskem letu. »Lani smo naložili 10.828 glob zaradi raznih kršitev prometnega zakonika. Največ je bilo kazni zaradi neplačanih parkirnin v modrih conah, pri čemer uslužbenci zadruge Arcobaleno iz Gorice in podjetja Sis iz Ronk opravljajo veliko boljše delo od družbe IRIS, ki je pred njimi skrbela za ugotavljanje plačevanja parkirnin,« poudarja Gentile. Občina je tako lani z globami unovčila 349.000 evrov, pri čemer pričakujejo, da bodo v prihodnjih mesecih prejeli kakih dodatnih 80.000 tisoč evrov, ki so vezani na kazni iz zadnjega obdobja leta. Poveljstvo mestnih redarjev je lani prejelo 10.467 telefonski klicev, 3.125 občanov pa se je osebno oglasilo zaradi potrebe po najrazličnejših informacijah. Redarji so obravnavali tudi 270 primerov izgube dokumentov in 26 prijav kraj. Pred predstavitvijo lanskega dela sta se Gentile in Muzzati udeležila svečanosti ob praznovanju sv. Sebastjana, zavetnika mestnih redarjev. Poleg prefektinje Marie Auguste Marrosu so bili prisotni predstavniki krajevnih uprav in vojaških oblasti. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. januarja 2010 15 čezmejno povezovanje - Ustanavljanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Jezik soseda prvič v mestnih svetih Gorice in Nove Gorice Novogoriški mestni svetniki soglasno sprejeli sklep - V goriškem občinskem svetu se je razprava nadaljevala do poznih ur Včeraj je bil odločilen dan za ustanavljanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na območju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Novogoriški mestni svetniki so konvencijo in statut gladko odobrili pod večer, v času, ko zapiramo redakcijo, pa se je razprava v goriškem občinskem svetu še odvijala. Zasedanji sta namreč potekali s časovnim zamikom, tako da so v novogoriškem mestnem svetu že okrog 18.30 odobrili dokumenta, v Gorici pa se je obravnava sklepa začela ob 20.45. Zamik je bil povezan z namenom, da bodo predstavniki mestnih uprav izmenično prisotni na zasedanju sosedov. Tako se je goriški občinski odbornik Guido G. Pettarin udeležil novogoriške seje, goriška razprava o EZTS-ju pa se je začela s slovenskima pozdravoma Stojana Ščuke, predsednika komisije mestne občine Nova Gorica za mednarodne odnose, in Zdenka Šibava, predstavnika občine Šempeter-Vrtojba. Zelo verjetno se je prvič zgodilo, da je predstavnik novogoriškega mestnega sveta spregovoril v goriškem občinskem svetu, goriški upravitelj pa še isti dan v Novi Gorici. Ravno tako pomemben je tudi dvojezični nastop občinskega svetnika Aleša Waltritscha. »Sprejemamo orodje, ki ga bomo morali vsebinsko izpopolniti, vsekakor pa sem prepričan, da bo pomagalo razviti naše obmejno območje. Odobritvi sklepa morajo seveda slediti novi koraki, ki nam bodo zagotovili nove možnosti financiranja in omogočili nadaljnje sodelovanje,« je povedal Ščuka v Gorici, Šibav pa je poudaril, da je uspeh EZTS-ja odvisen od prizadevanj vseh mestnih svetnikov in upraviteljev, saj bo le tako lahko služil razvoju in blaginji celotnega obmejnega območja. Konvencijo in statut EZTS-ja je nato predstavil odbornik Pettarin, sledili so posegi številnih občinskih svetnikov. Aleš Waltritsch (Oljka-Demokratska stranka) je spregovoril v slovenščini in italijanščini, med ostale svetnike je razdelil italijanski prevod slovenskega posega, v zapisnik pa je bilo vključeno dvojezično besedilo. »Smo na pravi poti krepitve pozitivnega ozračja, za kar smo si prizadevali, včasih tudi z nasprotovanjem dela Gorice in tudi vaših današnjih predstavnikov, v prejšnji, Ievosredinski upravi z županom Vittoriom Brancatijem na čelu. Orali smo ledino, da lahko danes vanjo spustite pravo seme,« je poudaril Waltritsch, odbornik Sergio Cosma pa je med njegovim govorom pokazal, da ga slovenščina v občinskem svetu ne veseli. Ne glede na to lahko trdimo, da ima Waltritschev poseg zgodovinsko vrednost, saj do včerajšnjega dne - z izjemo umestitvene seje - na rednih zasedanjih goriškega občinskega sveta v zadnjih dveh mandatih ni bilo slišati slovenščine. Marko Marinčič (Forum za Gorico) je v nadaljevanju vprašal upravitelje, kako bodo sodelovali z Novogoričani, če z njimi niso hoteli prirediti niti skupnega sodelovanja. Po mnenju Marinčiča bi treba razviti druge oblike čezmejnega sodelovanja, saj je EZTS ustanova, ki naj bi bila primerna za veliko večja območja. Marilka Koršič (Olj- Predsednik novogoriške komisije Ščuka nagovarja goriške občinske svetnike (desno), goriški odbornik Pettarin med nastopom v novogoriškem mestnem svetu (spodaj) foto n.n., bumbaca ka-Slovenska skupnost) je podvomila v dobro vero občinske uprave, ki je do zadnjega prikrivala svoje načrte o ustanovitvi EZTS-ja. Po njenih besedah bi občinski odbor moral pravočasno obvestiti svetnike, slovenska narodna skupnost in paritetni odbor pa bi morala veliko prej vedeti, da Trgovski dom naj bi bil predlagan za sedež EZTS-ja. V Novi Gorici so sklep o ustanovitvi EZTS-ja odobrili s 25 glasovi za in nobenim proti, sedem mestnih svetnikov pa ni glasovalo. »S tem je mestni svet novogoriške občine pokazal zrelost, podoben rezultat pa pričakujem tudi v Gorici,« je izid glasovanja komentiral župan Mirko Brulc. Pred glasovanjem o celotnem sklepu so z 21-imi glasovi proti zavrnili predlagani amandma svetnika SLS Rajka Hareja, da bi bil sedež združenja v prostorih novogoriške mestne občine. »Sami smo predlagali, da bi bil sedež v Trgovskem domu v Gorici, ker bi to veliko pomenilo za Slovence onkraj meje,« je skušal Brulc pred glasovanjem prepričati Hareja, a je ta vseeno vztrajal pri glasovanju. Z 28-imi glasovi pa so svetniki podprli spremljevalni sklep svetnika Roberta Go- loba (Lista Roberta Goloba), ki je predlagal, da se zaradi uravnoteženosti pri odločanju poskrbi za to, da stranka, ki dobi predsednika skupščine, ne predlaga tudi direktorja organa in obratno. Razpravi, ki se je začela z županovo kratko predstavitvijo ideje, sta prisostvovala tudi goriški občinski odbornik Guido Pettarin in predstavnik občine Šem-peter-Vrtojba Zvonko Šibav. Pravni vidik zadeve je svetnikom predstavil vodja kabineta župana Bogdan Žižmond Kofol. Stojan Ščuka, predsednik občinske komisije za mednarodne odnose, pa je predstavil amandmaje, ki so jih v pripravo konvencije in statuta vnesli tik pred zdajci, na sredinem zasedanju omenjene komisije, in sicer, da se namesto »area metropolitana« v italijanskem jeziku zapiše »area urbana«, da se iz naslova EZTS črta dodatek Evropsko mesto, da se namesto mestni promet, zapiše javni promet, in da se število članov skupščine poveča s šest na sedem na vsaki strani meje. V razpravi, ki je sledila, sta svetnika LDS Marjan Pintar in Srečko Tratnik izrazila prepričanje, da je sodelovanja ob meji vsak dan manj. Tratnikovo mnenje je bilo celo, da je bilo živeti ob meji privilegij za obe strani, dokler je meja stala, danes pa nič več. »Očitno obstajajo v bruseljski blagajni stranska vrata do sredstev. Če tega ne bi izkoristili, bi bili neumni,« je povedal Robert Go-Iob. Največ pomislekov je imel Miran Mullner, svetnik SNS, ki je izrazil prepričanje, da bi morali biti v to konvencijo že v prvi fazi povabljene tudi občina Miren-Kostanjevica in občina Brda. »Nimamo finančne konstrukcije. Ne vemo koliko denarja bo šlo iz občinskega proračuna. Stvari so na hitro in slabo narejene. Z Gorico nimamo drugega projekta, kot je prižiganje lučk,« je bi kritičen. »Čez nekaj let se bomo tega trenutka spominjali kot zgodovinskega,« je skušal zbrane k podpori sklepa prepričati Guido Pettarin. »Sodelovanje in tveganje, ki smo ju vložili v ta projekt, bosta v prihodnosti pokazala, da se je izplačalo in za to bomo zagotovo nagrajeni,« je še dodal. Zdenko Šibav iz šempetrske občine pa je pojasnil, da bodo tam o tem razpravljali na seji, ki bo 11. februarja in da računa na pozitivno podporo. N.N., D.R. ezts - Cingolani »Zamisel dobra, njena uresničitev katastrofalna« »Ustanovitev Združenja za evropsko teritorialno sodelovanje med občinami Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba predstavlja pozitiven premik v čezmejnem sodelovanju, toda način, s katerim je do njega prišlo, je katastrofalen.« Tako poudarja tajnik goriško-števerjanskega krožka Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. Po njegovih besedah je v osnutku EZTS govora o ustanoviti čezmejnega metropolitanske-ga območja med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, ki bo predstavljal prvi korak na poti do skupnega mesta. »Končno tudi desnosredinska uprava začenja razmišljati o skupnem mestu. To je prava kulturna revolucija, saj so bili določeni desnosre-dinski krogi načelno proti vsakemu povezovanju med mestoma,« poudarja Cingolani in opozarja, da je o skupnem mestu svojčas govoril tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Po mnenju Cingolanija pa je vsekakor porazen način, ki so ga izbrali za ustanovitev EZTS. »Do zadnjega trenutka je občinska uprava skušala prikriti svoje namene, saj o svojih prizadevanji za ustanovitev EZTS ni obvestila niti dežele. Seveda o projektu niso ničesar vedeli niti občani in občinski svetniki, ki niso imeli priložnosti, da bi se vključili v razpravo okrog prihodnosti mesta in njenih odnosov s sosedi. Sila kola lomi, pravi ljudski rek, ki ga je med sredinim srečanjem leve sredine omenil tudi izvedenec Giorgio Tessarolo in poudaril, da je v statutu EZST več spornih točk. Zaradi tega naj bi bila njegova odobritev na državni ravni precej sporna in nikakor vnaprej zagotovljena,« poudarja Cingolani in upa, da bodo čezmejno sodelovanje razvili s temu primernimi oblikami. »Prepričani smo, da bi treba oživiti protokol o sodelovanju, ki vključuje številne javne uprave in med njimi tudi pokrajino. Ta ustanova se sestaja zelo poredkoma, zato pa bi jo treba spet postaviti na noge, za kar si pokrajinska vlada že prizadeva,« pravi Cingolani in poudarja, da bi ravno protokol o sodelovanju lahko dopolnjeval delovanje EZTS, ki omogoča uresničitev evropskih projektov brez podpisovanja mednarodnih dogovorov od državnih vlad. gorica - Na delovnem obisku generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot Manjšina potrebuje pomoč uprav Slovenski gostji pri prefektinji, predsedniku pokrajine in goriškem županu - »Naš konzulat hoče biti tudi glas manjšine v tem prostoru« V Gorico sta včeraj prišli slovenska generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot. Sprejeli so ju prefektinja Maria Augusta Marrosu, predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta in župan Ettore Romoli. Šlo je za prvi uradni obisk generalne konzulke pri predstavnikih goriških uprav, poleg obredne vljudnosti pa je bila to priložnost, da sta Generalna slovenski gostji opozorili sogovornike na finančno sta- konzulka v Trstu nje manjšine zaradi krčenja javnih prispevkov in jih za-Vlasta Valenčič prosili za pomoč, da se bodo našle ustrezne rešitve. Pelikan in »Naš konzulat hoče biti tudi glas manjšine v tem konzulka Bojana prostoru,« je poudarila Valenčičeva, ki je glede manj-Cipot z goriškim šinske stiske posebej apelirala na pokrajinske upra-županom vitelje. Opozorila jih je tudi na nevarnost združeva- nja slovenskih višješolskih polov v Gorici. Gherghetta, bumbaca ki sta ga spremljala odbornica Mara Černic in svet- nik Marko Jarc, je zagotovil, da bo posredoval pri pristojnih oblasteh za ohranitev današnjega stanja. V ospredju pogovora so bile tudi že obstoječe oblike čez-mejnih sinergij - Gherghetta je povzel svoje pomisleke na račun EZTS-ja - in okoljska vprašanja, zlasti ravnanje z odpadki in Soča. S tem v zvezi se je Čer-ničeva zavzela za nov dogovor med Slovenijo in Italijo glede količine pretoka vode. Po navajanju občine je bil na županstvu poudarek na čezmejnem sodelovanju. Romoli je gostji seznanil s skupnim naporom goriške in novogoriške mestne uprave, da z EZTS-jem, ki je nova oblika institucionalnega povezovanja, skrajšajo pot do evropskih prispevkov in s tem pospešijo razvoj celotnega teritorija. Zaključili so z ugotovitvijo, da so dobri odnosi med tu živečimi narodnostnimi skupnosti v interesu vseh. 1 6 Petek, 22. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Slovenska konzulta na pokrajini razpravljala o šolstvu »Bračan začasna rešitev, šola sodi v slovensko okolje« Odločno proti združevanju višješolskih polov in ravnateljstev Sredino zasedanje pokrajinske konzulte bumbaca Najprej je potrebno zagotoviti otrokom varno šolo, zato je selitev slovenske osnovne šole s Plešivega v Bračan sprejemljiva, vendar to ne sme predstavljati dokončne rešitve, saj slovenska šola pripada slovenskemu okolju, kar Bračan nikakor ni. Takšno stališče je zavzela konzulta za slovensko narodnostno skupnost, ki deluje v okviru goriške pokrajinske uprave. Obenem konzulta nasprotuje združitvi ravnateljstev licejskega in tehnično-poklicnega pola ter zahteva, da se v vidiku reforme višjega šolstva ohrani čim širša paleta slovenskih višješolskih smeri. Torkovega zasedanja, ki ga je vodil predsednik konzulte Peter Černic, se je udeležila ravnateljica na obeh višješolskih polih, Mihaela Pirih, ki je izpostavila vprašanji združevanja ravnateljstev in morebitnih sprememb zaradi reforme. Pojasnila je, da še niso prejeli pravilnikov o novih smereh in predmetnikov, zato danes ne morejo sprejemati nikakršnih odločitev. Poudarila pa je potrebo, da se ohrani čim bolj bogata in raznolika ponudba slovenskega višješolskega študija, ki mora odgovarjati različnim zanimanjem dijakov. S tem v zvezi je omenila problem poklicnega zavoda Ivan Cankar, ki ga je treba ovrednotiti in bi po novem lahko dobil nove oblike; lahko bi na primer izbirali med trgovsko, eno-gastro-nomsko in turistično smerjo, a brez vpogleda v nove predmetnike ne morejo dokončno izbirati. Posebej je izpostavila vprašanje, koliko bodo lahko posamezne šole prilagajale predmetnike potrebam okolja in specifikam slovenske manjšine. »Na papirju imajo šole kar lep odstotek avtonomije in prožnosti, da krojijo študij potrebam in razmeram na teritoriju, vendar na vsa naša vprašanja, če bo to še naprej veljalo, do danes nismo dobili jasnih besed. Ravno glede tega bi morali uveljaviti našo speci-fiko,« je poudarila ravnateljica, ki je tudi povzela argumente za ohranitev dveh slovenskih višješolskih polov - licejskega in poklicno-tehničnega - ter dveh ravnateljstev. Znano je, da slovenski višješolski center v Gorici ne dosega praga 500 dijakov, ki je določen za samostojnost italijanskih šol, kot tudi ne praga 300 dijakov, ki je predviden za manjšinske šole in za gorata področja. Vendar sta slovenska pola že rezultat združevanj, ki so jih opravili v preteklosti, in se med sabo močno razlikujeta, ravno zato pa bi bilo vsako nadaljnje združevanje neprimerno, je ocenila Pirihova s pritrjevanjem članov konzulte. »V primeru avtomatizma pri izbiranju smeri, ki ga uvaja ministrstvo, bo treba upoštevati potrebo po čim bolj diferencirani višješolski ponudbi tudi zato, da bi se izognili katerim koli podobnostim in dvojnikom,« je stališče konzulte povzel Peter Černic. Podčrtal je tudi, da bodo morale javne uprave finančno priskočiti na pomoč slovenskim šolam, ko bo treba ustrezno opremiti študijske smeri, na primer z laboratoriji. Relevantno je stališče, ki ga je konzulta v torek zavzela o slovenskem vrtcu in osnovni šoli na Plešivem, oblikovali pa so ga tudi na podlagi mnenja članov kon-zulte, ki poznajo krminsko stvarnost. »V prvi vrsti je treba upoštevati kriterij varnosti, torej potrebo po varnih pogojih v šoli. Iz tega vidika se ne moremo upreti selitvi s Plešivega v Bračan, ki jo občina Krmin danes ponuja kot edino realistično možnost. Podpiramo tudi selitev šole in vrtca pod isto streho, toda upoštevati moramo dejstvo, da slovenska šola pripada slovenskemu okolju, in je zato naravno, da deluje v slovenskem okolju. To pomeni, da Bračan ne sme predstavljati dokončne rešitve, a je le začasna rešitev. Mnenje konzulte je, da se najde strukturna rešitev v slovenskem okolju,« je povedal Černic. Svoje ugotovitve bo konzulta posredovala pokrajinski upravi, »pričakujemo pa, da jih upoštevajo tudi slovenske krovne organizacije in naše politične sile,« je zaključil. (ide) gorica - Zdravstveno podjetje Gianni Cortiula s prvim februarjem Od njega bodo odvisne tudi čezmejne sinergije Gianni Cortiula Novi generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja, 46-letni Gianni Cortiula, bo službo nastopil s 1. februarjem. To je včeraj sporočil predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki je javnosti predstavil tako Cortiulo kot novega generalnega direktorja bolnišniškega podjetja Santa Maria degli Angeli v Pordenonu, Luciana Zanellija. Oba sta bila na novi službeni mesti imenovana po predlogu deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica. Cortiula, ki je rojen 26. aprila 1963 v Codroipu, prihaja iz deželnih pisarn. Lani marca je bil namreč imenovan za centralnega vice-direktorja na generalnem tajništvu dežele FJK. Še pred tem je bil občinski svetnik in podžupan v Čedadu, nato občinski funkcionar v Vidmu. Cortiula, ki pripada politični stranki UDC, bo na mestu generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja nasledil Roberta Ferrija. Na njem bo tudi, da bo na novo spletel čezmejne odnose na področju zdravstva. Vlak in dan spomina Tudi letos bo iz goriške pokrajine Vlak spomina odpotoval proti nacističnemu taborišču Auschwitz, kamor bo popeljal študente raznih višjih srednjih šol. Kot priprava na obisk, pokrajina prireja niz srečanj za mlade v sodelovanju s turinskim združenjem »Terra del fuoco« in ustanovo »Tenda per la pa-ce« iz Štarancana. V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 14.30 potekalo srečanje s Silvio Bon, ki bo govorila o judovski skupnosti iz Furlani-je-Julijske krajine in njeni deportaciji, in z Alessandrom Cattunarjem, ki bo predaval o totalitarizmih med obema svetovnima vojnama. V deželnem avditoriju v Ulici Roma bo 26. januarja ob 9.15 svečanost ob Dnevu spomina na holokavst, med katero bodo prebirali odlomke iz del Prima Levija. Nazadnje bodo 27. januarja položili venec pred spomenik deportirancem pred železniško postajo, v tamkajšnji dvorani APT bodo nato predvajali dokumentarni film Ivana Gergoleta Akropolis. Delna zapora na avtocesti Na avtocestnem odseku med Mošče-nicami in Redipuljo bodo zaradi del na previsni skalnati steni zaprli odstavni pas v smeti proti Benetkam; zaprt bo predvidoma do maja. Spominjajo se Olivierija Pri petindvajsetih letih starosti je zaradi levkemije 22. januarja leta 1985 umrl Andrea Olivieri. Danes ob 18. uri se ga bodo spomnili z mašo, ki jo bo župnik Ruggero Dipiazza daroval v cerkvi v Podturnu, ob 20.30 pa s koncertom gojencev glasbene šole Roland. Plačilo na pošti in spletu Konec meseca bo zapadel rok za plačilo naročnine radiotelevizije RAI. S poštnega podjetja Posteitaliane sporočajo, da je položnico mogoče plačati v vseh 37 poštnih uradih goriške pokrajine in tudi preko spletne strani www.poste.it. Pivo jutri na Gradini V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu danes ob 20. uri prirejajo de-gustacijo petih vrst piva, ki jih v svoji pivovarni v Miljah varita Angelo in Michele Campagnolo. Obiskovalcem bodo ponudili v pokušino tudi v kruhu pečeni pršut s hrenom. Za degu-stacijo bo treba odšteti dvanajst evrov, prijave sprejemajo na telefonski številki 333-4056800 in na naslovu elektronske pošte inforogos@gmail.com. Princesa in žabec v Krminu V občinskem gledališču v Krminu bodo v danes, jutri in v nedeljo, 24. januarja, ob 16. in 18. uri predvajali film Princesa in žabec. Vstopnice veljajo pet evrov. gorica - Izpod pločnika uhajal plin Plamen iz cevi oplazil delavca po obrazu Delavec podgorskega podjetja Idrotermoe-lettrica Gazziola se je včeraj zgodaj popoldne lažje opekel med posegom na plinski cevi vzdolž ulice v Gorici. V splošno bolnišnico so ga sprejeli zaradi opeklin na obrazu, a so ga že kmalu odpustili; na okrevanju bo ostal dva dni. Zaradi uhajanja plina je bilo križišče med ulicama Manzo-ni in Angiolina zaprto dve dobri uri. Okoliščine delovne nesreče niso še povsem pojasnjene. Delavec, čigar imena niso posredovali, je bil včeraj nekaj minut pred 14. uro s kolegom iz podgorskega podjetja na delu na pločniku tik pred omenjenim križiščem; poseg sta opravljala po naročilu IRIS-a. Med rezanjem podzemne cevi, na katero bi bila morala delavca pritrditi varovalko, pa je začel uhajati plin, ki se je po vsej verjetnosti zaradi iskre naenkrat vnel. Plamen je oplazil delavčev obraz. Kolega mu je prvi priskočil na pomoč in sprožil alarm, saj je vnetljivi plin še naprej uhajal iz cevi. Na kraj so prišli gasilci, ki so kraj ustrezno zavarovali, niso pa mogli ukrepati, dokler niso tehniki IRIS-a prekinili pretok plina po cevi. Ves čas se je izpod pločnika kadilo, policijski patrulji pa sta zaprli prometu križišče. Vožnja je bila ovirana dve uri, k sreči pa jo je delavec odnesel brez hujših posledic. Gasilci na kraju delovne nesreče bumbaca šolstvo - Fundacija Goriške hranilnice Osemdeset tisoč evrov za potrebe prizadetih otrok Med prejemniki tudi slovenske šole, ki bodo skupno prejele preko pet tisoč evrov Fundacija Goriške hranilnice bo za učne potrebe prizadetih otrok v šolah na območju goriške pokrajine tudi za leto 2010 dodelila finančno pomoč iz denarnega sklada, ki znaša skupno osemdeset tisoč evrov. Človekoljubno donacijo so predstavili včeraj na sedežu fundacije v Gorici, ob njenem predsedniku Francu Obizziju pa so bili navzoči še predstavniki vseh soudeleženih ustanov, in sicer Mario Bran-cati, generalni tajnik združenja prizadetih dežele Furlanije-Julijske krajine, goriški šolski skrbnik Pietro Biasiol in kot predstavnik goriških ravnateljstev Salvatore Simoncini. »Država krči javni denar tudi na področju šolstva, mi pa smo finančno pomoč obdržali na isti ravni kot doslej,« je uvodoma poudaril Obiz-zi in k temu dodal, da fundacija močno podpira integracijo prizadetih otrok, saj se projekt, ki zagotavlja dodatno denarno pomoč v te namene, izvaja že četrto leto zapored. Obenem je izrazil upanje, da bi se sorodne oblike zasebne pomoči razširile tudi na druge pokrajine v deželi FJK. Da gre za »lepo pobudo«, kot jo je uvodoma označil šolski skrbnik Biasiol, je soglašal Si-moncini, ki je zastopal goriške ravnatelje in je po- drobneje orisal položaj prizadetih otrok v šolah na ozemlju goriške pokrajine. Navedel je, da je na omenjenem področju med skupno 17 tisoč dijaki in učenci 413 otrok s posebnimi fizičnimi in duševnimi prizadetostmi, ki pri opravljanju obveznosti, ki jih predvidevajo šolski učni načrti, potrebujejo dodatno pomoč specializiranega osebja. Državni šolski sistem pa predvideva le enega pedagoga na vsaka dva pomoči potrebnega dijaka. Tako je na goriških šolah približno 200 usposobljenih pedagogov, ki se ukvarjajo s prizadetimi otroki. »Z denarjem iz sklada fundacije Goriške hranilnice šole lahko poskrbijo za dodatno pomoč prizadetim dijakom tudi izven obveznega šolskega urnika, in to tudi z okrepitvijo učiteljskega in profesorskega osebja, kjer je to potrebno,« je še pojasnil Simoncini. Med prejemniki finančne pomoči iz sklada fundacije so tudi goriške šole s slovenskim učnim jezikom, ki so se prijavile na razpis. Večstopenjska šola Doberdob bo prejela 2.136,79 evrov, Večstopenjska šola v Gorici 1.907,55 evrov, medtem ko bo višješolski licejski pol Tru-bar-Gregorčič v ta namen dobil 470,75 evrov, teh-nično-poklicni pol pa 541,51 evrov. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. januarja 2010 17 sovodnje - Danes pogreb župnika Vojka Makuca Poslavljanje Namesto cvetja na grob bodo denar darovali v sklad Karitas za družine - Zaradi pogreba oviran promet Od svojega župnika Vojka Makuca se v Sovodnjah poslavljajo z molitvijo. Včeraj dopoldne je pokojnik ležal v mrliški veži goriške bolnišnice, nakar so krsto zaprli in odpeljali v sovodenjsko cerkev. Tja so se od g. Makuca prihajali poslavljat številni domačini, poleg njih pa tudi verniki in župnikovi prijatelji iz Gorice, Pevme, Štmavra, z Oslavja in iz drugih vasi, kjer je pustil za sabo trajno sled. Ob župnikovi krsti se bodo ljudje zbirali tudi danes, in sicer od 7. do 14. ure, ko se bo začel pogreb. Obred bo daroval nadškof Dino De Antoni, pokop bo na sovo-denjskem pokopališču. Namesto cvetja na grob bodo denar darovali za goriško Karitas, v sklad za družine, v katerih so bili starši ob delo. Zaradi pogreba bodo med 13. in 16. uro zaprli prometu odseka Ulice Prvega maja in Štradalte. Ob krsti v sovodenjski župnijski cerkvi se zbirajo ljudje bumbaca moš - V 68. letu starosti Prezgodnja smrt Valentina Bevilacque Na svojem domu je v soboto, 16. januarja, umrl Valentino Bevilacqua. Pomoč pri kratki, a neozdravljivi bolezni, so mu nudili žena Alenka, hčerki Martina in Valentina z zetom Fabiom, sestri Rosalia in Rita ter brat Mario. Za njim je ostala velika praznina ne le v ožjem družinskem krogu, temveč tudi med tistimi, ki so ga poznali. Še najbolj ga bosta pogrešala vnuka Erik in Sara. Tino, s tem vzdevkom so ga poznali domači, se je rodil v Mošu, 19. marca pa bi dopolnil 68 let. Na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je zaposlil kot mizar v ladjedelnici v Tržiču, kjer je bil izpostavljen smrtonosnemu azbestnemu prahu, ki je prispeval k njegovi prezgodnji smrti. Po nekaj letih je prestopil v zadrugo ITE v Gorici, ki ji je bil zvest do upokojitve leta 1995. Med sodelavci je bil cenjen in spoštovan ne le pri opravljanju vsakodnevnih del in nalog, pač pa tudi kot človek, ki je vsakemu rad pomagal. Leta 1970 je spoznal Alenko Rakuš-ček iz Drežnice, s katero sta stopila na skupno življenjsko pot in si ustvarila družino. Ves svoj prosti čas je Tino najraje preživljal v vasici pod Krnom. Mnogo let je bil tudi krvodajalec Valentino Bevilacqua pri goriški sekciji; leta 2006 je ob pomoči družine ustanovil društvo 115° Club Frecce Tricolori Gorizia in se tako vključil v svet letalstva. Ljubezen do zborovskega petja ga je pripeljala v mestni zbor Seghizzi. S svojim žametnim glasom je marsikdaj popestril srečanja s prijatelji, ki so ga zaradi veselega in vljudnega značaja cenili in spoštovali. Njegovo pogreb bo jutri, 23. januarja, ob 9. uri v cerkvi v Mošu. Namesto cvetja bodo denar namenili društvu za paliativno oskrbo Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno. V ta namen je odprt račun v videmski podružnici Čedajske banke (IBAN IT22D0548412305064571001651). [13 Lekarne fí Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo danes, 22. januarja, ob 18. uri odprtje razstave fotografij 1. mednarodnega fotografskega natečaja Med nebom in zemljo 2009. Po otvoritvi in podelitvi nagrad bo projekcija najboljših fotografij v dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini. Razstava bo v obeh prostorih postavljena do 10. februarja, nato bo na ogled do 20. februarja v veliki dvorani Vipavskega hrama v Vipavi. ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Avatar«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. Dvorana 3: 18.00 »La terra nel san-gue«; 19.50 - 22.00 »Nine«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Vučko« (predfilm); »Sneg«. DANES V TRŽIČU Dvorana 1: 17.30 -20.30 »Avatar«. Dvorana 2: 18.45 - 21.45 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Tra le nuvole«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La prima cosa bella«. Dvorana 5: 17.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 20.00 - 22.00 »Io, loro e Lara«. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«: v soboto, 23. januarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Costantina Catene; vstop prost. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO vabita na orgelski koncert Mirka Butkoviča in Eve Dolinšek ob violinski spremljavi Ane Cotič v nedeljo, 31. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. KOMENTARJI 9 Šolske vesti TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in seznanja udeležence s pravnimi vidiki in predpisi informacijske varnosti, z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti. Potekal bo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, info@ad-formandum.eu, www.adformandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Župančič v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, med 8.15 in 9.30; Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, med 8.45 in 10.15; Josip Abram v Pevmi v sredo, 27. januarja, med 8.45 in 10.15; Alojz Gradnik v Števerjanu v četrtek, 28. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, med 8.30 in 10. uro. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30; v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30; v Števerjanu v sredo, 3. februarja, ob 16. uri; v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo Komentiraj novice na www.primorski.eu prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16. uri informativno srečanje za starše, ki nameravajo vpisati otroka v prvi letnik slovenskega vrtca v Romjanu; potekalo bo v prostorih vrtca v Ulici Fratelli Cervi v Ronkah. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, in-fo@slovik.org in tel. 0481-530412. M Izleti □ Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj-ski povorki, naj se do sobote, 23. januarja, prijavijo po tel. 338-7956855 (Erika). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v soboto, 13. februarja, srečanje ob Valentinovem prazniku na turistični kmetiji Na hribu v vasi Slap pri Vipavi. Prijave do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu čim prej sprejemajo Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Dragica V. (tel. 0481-882183), Marija Č. (tel. 0481390697), Rozina F. (tel. 347-1042156), Saverij R. (tel. 0481 390688). Na račun 20 evrov. GORIŠKA KARITAS zbira pomoč za potresence iz karibske države Haiti; v ta namen so odprli tekoči račun pri zadružni banki iz Koprivnega, Fare in Ločnika (IBAN IT150086-2212-4010-0400-0323-364) z utemeljitvijo »Emergenza Haiti«. Pomoč zbirajo tudi na sedežu nadškofijske Karitas na Trgu San Francesco 1 v Gorici (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17.30); polog na tekoči račun daje pravico do davčnega odbitka. POSOŠKI PUST: v Gorici bo sprevod vozov startal s Verdijevega korza v nedeljo, 7. februarja, ob 14. uri; v So-vodnjah v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30, sledil bo od 17.30 dalje ples s skupino The Maff; v Tržiču bo »poročni« pustni sprevod startal ob 9. uri iz Ul. Mazzini s prihodom na trg Republike ob 12. uri in sprevodom vozov od 14. ure dalje. RIBIŠKI ZAVOD FJK - GORIŠKI OKOLIŠ ŠT. 1 prireja v nedeljo, 31. januarja, čistilno akcijo na levem bregu reke Soče, in sicer od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. Vabljena so vsa društva in vsi ljubitelji narave. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija potekala v nedeljo 7. februarja. 0 Prireditve CENTER ZA NEGOVANJE KULTURNIH TRADICIJ IZ PODTURNA prireja predavanje z naslovom Periodiki v Gorici (»Borc San Roc« - »Iniziativa Isontina« - »Isonzo Soča« - «Studi Goriziani«) v sredo, 27. januarja, ob 17.30 v župnijski dvorani v Podturnu. SKRD JEZERO in VZPI iz Doberdoba in Dola-Jamelj pod pokroviteljstvom občine Doberdob vabijo na predstavitev knjige Foibe. Predstavitev bo v sredo, 27. januarja, ob 19.30 na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Spregovoril bo avtor knjige Jože Pirjevec, uvodno besedo bo podal Karel Černic. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481-533177 in 040-365473. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. Mali oglasi IŠČEMO otroške smuči dolžine 1 m in smučarske čevlje št. 28-32; tel. 3202161383. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (v popoldanskih urah). Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00, g. Vojko Makuc v cerkvi (od 7. do 14. ure bo ležal v zaprti krsti) in na pokopališču. Občina Sovodnje ob Soči z županjo Alenko Florenin se pridružuje žalovanju župnijskega občestva in svojcev ob preranem odhodu župnika VOJKA MAKUCA Soletniki 1947 se s prisrčnostjo spominjajo župnika Vojka Makuca in izrekajo prizadetim svojcem občuteno sožalje. Globoko ganjeni se hvaležni klanjamo spominu našega gospoda župnika Vojka Makuca in izrekamo svojcem globoko sožalje. KD Sovodnje Moški pevski zbor Štmaver, kulturno društvo Sabotin in celotna krščanska skupnost iz Štmavra izrekajo ob izgubi dragega duhovnika Vojka Makuca iskreno sožalje vsem svojcem. Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje izreka iskreno sožalje ob nenadni izgubi predragega župnika Vojka Ma-kuca mami Cvetki in sestri Evelini z družino Petek, 22. januarja 2010 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 22. januarja ob 20.30 / Anton Čehov: »Zio Vanja«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopajo: Eugenio Allegri in Laura Curino. / Ponovitve: do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 22. januarja ob 21.00 / Avtorja in režiserja: Michele De Vita Conti in Giuseppe Battiston: »Orson Welles' Roast«. / Ponovitve: do sobote, 23. ob 21.00 ter v nedeljo, 24. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Danes, 22. januarja ob 20.30 / George Bernard Shaw: »La professione della si-gnora Warren«. Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni in Andrea Castelli. / Ponovitve: do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.30. V nedeljo, 24. januarja ob 16.30 / Pod sklopom, "Ti povem eno zgodbo": »Sulle tracce di Alice«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 26. januarja ob 20.45 / Luca Zingaretti: »La sirena«. / Ponovitve: v sredo, 27. januarja ob 20.45. GORICA V torek, 2. februarja ob 20.30 / v okviru »Komigo 2010« Avtor in igralec Andrej Rozman - Roza: »Passion de Prescheren«. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 4. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. KOMEN Zadružni dom V nedeljo, 24. januarja ob 18.00 bo gledališka predstava v izvedbi Turističnega društva Brest iz Brestovice »Darilo-veseloigra v treh dejanjih«. LJUBLJANA SNG drama Veliki oder Danes, 22. januarja ob 20.00 / Thomas Middleton in William Rowley: »Pre-menjave«. Jutri, 23. januarja ob 11.00 / Christopher Marlowe: »Edvard in drugi«. / ob 20.00 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. Mala drama Danes, 22. januarja ob 17.00 / Conor McPherson: »Jez«. Jutri, 23. januarja ob 17.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 22. januarja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: od ponedeljka, 25. do srede, 27. ob 19.30 ter v petek, 29.in v soboto 30 januarja ob 19.30. Jutri, 23. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 11.00. Mala scena Danes, 22. januarja ob 18.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. / Ponovitve: v ponedeljek, 25. ob 20.00 in v soboto, 30. januarja ob 19.30. V ponedeljek, 8. januarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 20.00. Danes, 22. jauarja ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00 in v sredo, 27. januaraja ob 18.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 22. januarja ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija: Boris Kobal. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 22. januarja ob 20.30 / G. Donizetti: »Maria Stuarda«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00, v nedeljo, 24. ob 16.00, od torka, 26. do petka, 29. ob 20.30 ter v soboto, 30. januarja ob 16.00. RONKE Cerkev sv. Lorenca V nedeljo, 31. januarja, ob 18.00 / Ženski pevski zbor iz Ronk in SKRD Jadro vabita na orgelski koncert Mirka Bu-tkoviča in Eve Dolinšek ob violinski spremljavi Ane Cotič. _SLOVENIJA_ KOMEN Gorjansko (vaška dvorana) Danes, 22. januarja ob 20.00 / »Študentski rock koncert«. Nastopajo: Blue Bus, Hot Line, Sun Machine, Red Katrins in Notterdam. PIRAN Gledališče Tartini Jutri, 23. januarja ob 19.30 / »Senca PRIREDITVE tvojega psa«. Nastopajo: Branko Zavr-šan - vokal; Uroš Rakovec - kitara; Žiga Golob - kontrabas in Krunoslav Le-vačič - bobni. V sredo, 27. januarja ob 20.00 / Nastopa: Gwen Huges. Nastopajo še: Mirko Cisilino - trobenta; Marko Črnec - klaviature; Marco Steffe - kitara in vokal; Giovanni Toffoloni - bas; Tomi Purich - bobni, bandleader ter člani Big band Grosuplje - brass sekcija. V soboto, 30. januarja ob 17.00 / »Muca copatarica«. Nastopa Plesni Teater Ljubljana. Režija: Petra Pikalo. NOVA GORICA Mala dvorana Kulturnega doma V sredo, 27. januarja ob 20.15 / »Zvočna preja zemljnih svetih pesmi in zvokov ob glasbilnih ljudstev sveta«. Nastopa »Ansambel Vedun«. LJUBLJANA Hala Tivoli V ponedeljek, 25. januarja ob 21.00 / Nastopa Michael Bolton RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Slovensko Stalno Gledališče: na ogled je slikarska razstav Megi Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in sku- london - Od jutri Likovna dela in pisma van Gogha Kraljeva akademija v Londonu bo jutri odprla razstavo z likovnimi deli in pismi Vincenta van Gogha. Posebnost razstave bo razkritje resničnega van Gogha, kakršnega ljudje še ne poznajo. Po štiridesetih letih bo Van Gogh ponovno razstavljen v Londonu.Na razstavi »The real van Gogh« bo na ogled 35 originalnih pisem, vključno s pismom, ki jih je Van Gogh poslal svojemu bratu šest dni preden je leta 1890 storil samomor. Dopisovanje razkriva življenje nizozemskega umetnika, ki ga najbolj poznamo po silnih umetninah, včasih tudi po čudnih dimenzijah, barvah in kot umetnika brez enega ušesa. Poleg tega bodo razstavili tudi 65 njegovih slik in 30 risb, je zapisano na spletni strani Kraljeve akademije. Večino pisem in 12 njegovih del je razstavi posodil Van Goghov muzej v Amsterdamu. »Obstaja mit o van Goghu. Ljudje so osredotočeni na dramatični aspekt njegovega življenja, kar pa ni odraz tega, kakršen je resnično bil,« je za AFP povedala glavna kustosinja razstave Anne Dumas. »Velja splošno mnenje, da je bil van Gogh malo nor in da je slikal zelo hitro. Pisma pa nam razkrivajo, da se je na svoje delo natančno pripravljal,« dodaja Anne Dumas. Razstava bo odprta do 18. aprila v Kraljevi akademiji v Londonu. (STA) pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Dante Fornasir, ingegnere. Cervignano del Friuli 1882-1958«; do 30. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 18.30, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija Kulturnega doma: do 29. januarja je na ogled fotografska razstava Ivana Šprajca pod naslovom: »Kultura Majev«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). -/ ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. Stolp na vratih: do 31. januarja razstavlja Vesna Gorjan iz Goriških Brd. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Tedeschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Bre-celj, Andrej Perko in Damjan Vidic. Pilonova galerija: danes, 22. januarja ob 18.00 bo otvoritev fotografske razstave natečaja na temah »Letenje« in »Prosta«. Po otvoritvi razstave in podelitvi nagrad bo projekcija najboljših fotografij v dvorani 1. slovenske vlade. Razstava bo na ogled do 10. februarja. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Prvo preddverje): je na ogled razstava članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled je možen do 2. februarja. Cankarjev dom (Mala galerija): Do nedelje, 14. februarja bo na ogled fotografska razstava Petara Dabaca pod naslovom: »Pisma Maji«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovači-ča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: je na ogled fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Europe)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Gio-dani. trst - Drevi ob 20.30 v gledališču Verdi Opera Marija Stuart Donizettijevo opero je na oder postavil režiser Denis Krief - Gre za prikaz zadnjih dni življenja Marije I. Škotske Tragedija Maria Stuart, ki jo je na podlagi istoimenske tragedije Frie-dricha Schillerja leta 1934 uglasbil italijanski operni skladatelj Gaetano Donizetti, bo po 28 letih spet zaživela na tržaškem odru. Gre za prikaz zadnjih dni katoliške škotske kraljice Marije I., ki je na Škotskem ponovno skušala uvesti katoličanstvo; bila je izgnana iz države in pozneje aretirana ter usmrčena, saj je bila obtožena zarote proti protestantki, angleški kraljici Elizabeti I. Opero bo na oder postavilo tržaško operno gledališče v sodelovanju z gledališči La Fenice iz Benetk, Massimo iz Palerma in San Carlo iz Neaplja. Režijo je podpisal eden izmed najbolj originalnih in cenjenih režiserjev na mednarodni ravni Denis Krief, ki je poskrbel tudi za postavitev, kostime in luči. Opera bo na tržaški sceni vse do 30. januarja. GLEDALIŠČE w Petek, 22. januarja 2010 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu alpsko smučanje - Pogovor z zmagovalcem slaloma v Zagrebu Giulianom Razzolijem Alberto Tomba: moj idol, ki mi zdaj rad svetuje Všeč so mu »slovanski«tereni - Termin ZOI odličen, saj je ob koncu februarja vedno v najboljši formi Zmotili smo ga v avtomobilu, ko se je s svojim fizioterapevtom vozil proti Kitzbueh-lu. Tu bo v nedeljo moški slalom, na katerem bo Giuliano Razzoli skušal ponoviti nastop iz Zagreba, kjer je v začetku meseca slavil prvo zmago v svetovnem pokalu. Reprezentant iz Emilije Romanije iz kraja Castelnovo ne'Mon-ti je nase opozoril že lani, ko je bil na Crve-nem spustu tretji, v Kranjski gori pa drugi. Njegova športna kariera je nadvse zanimiva. Po poškodbah kolen, prstov na nogi in hrbta (zaradi bolečin je moral medpoukom v šoli klečati ali pa stati!) je 25-letniku s trudom, dobro voljo in vztrajnostjo uspel vpoklic v reprezentanco, dosegelje zmago v svetovnem pokalu, zdaj pa ga čaka nastop na zimskih olimpijskih igrah. Leto 2010 si začel odlično s prvo zmago v svetovnem pokalu v Zagrebu, kjer si nase opozoril že lani. Ostaja Zagreb zate posebno prizorišče? Tako je. Všeč mi je, saj vlada tam posebna atmosfera, ki te navdaja z dodatnim elanom. Obenem so mi zelo všeč nočne tekme, kjer sem vedno boljši. Zakaj je tako, pa ne vem. Je vidljivost zvečer boljša? Tudi podnevi je vidljivost dobra, vendar je na progah, kjer je razsvetljava odlična kot v Zagrebu, vidljivost zelo dobra tudi zvečer. Koliko je na letošnji nastop vplival lanski dober rezultat na isti progi? Pred tekmo sem razmišljal o lanskem 3. mestu. Ker sem bil lani tik vrha, sem razmišljal tudi o zmagi. Zmaga pa je bila vse prej kot lahka. Na katerih progah si boljši? Všeč so mi trde proge. Treniram na različnih strminah, saj moram biti dober na vseh progah. Čez dva tedna bo tekma v Kranjski gori, kjer si že stopil na stopničke. Čeprav je Podkoren zahtevna proga, mi je zelo všeč. Vsaka tekma pa je zgodba zase. Pomembno je, da so forma in občutki dobri. Če bom v Kranjsko goro prišel v optimalni formi, bi lahko presenetil tudi letos. Olimpiada je pred vrati. So treningi že usmerjeni v tvoj nastop? Seveda. Treniram po začrtanem programu in doslej je šlo vse kot po olju. Zdaj pa se z nastopom na ZOI še ne obremenjujem; razmišljam le o naslednjih tekmah v svetovnem pokalu. Od februarja dalje pa se bom osredotočil na Vancouver. Je tvoja forma že zdaj optimalna, ali računaš, da boš v Kanadi še bolje pripravljen? Upam, da bom tam v top formi. Rezultati prejšnjih sezon kažejo, da sem v tistem obdobju vedno na višku svoje forme. Bomo videli, saj na nastop vpliva še veliko drugih okoliščin. Je cilj kolajna? Tako je. Domov bom vsekakor odnesel to, kar bo. Želim pa odnesti čim več. Tekmuješ samo v slalomu. Je to tvoja odločitev? Zaradi poškodb v prejšnjih sezonah, sem se osredotočil samo na eno disciplino. Treniram tudi veleslalom, kjer bi rad tekmoval. Pot pa je še dolga. Najprej moram doseči kak dober rezultat in dobiti prave občutke. Po zmagi v Zagrebu so napovedali, da boš naslednik Tombe, ker oba prihajata iz istega konca. Te to veseli? Šele rezultati bi me lahko preimenovali v Tombo. Teh pa še ni. Vesel sem, da sem iz Emilije Romanje in da sem zdaj med najboljšimi, vendar moram previdno naprej. Tomba je spremljal tvoj spust v Zagrebu. Kaj ti je povedal na cilju? Čestital mi je. Tudi on se je veselil mojega rezultata. Ti je kaj svetoval? On vedno rad svetuje. V Zagrebu sva se pogovarjala o progah, ki jih on že dobro pozna. Kateri so tvoji vzorniki v športu? Tomba, ko sem bil mlajši, Rocca pa, Giuliano Razzoli je letos dosegel v Zagrebu svojo prvo slalomsko zmago v svetovnem pokalu ko sem vstopil v reprezentančno ekipo. Zdaj pa ga nimam. Skušam se učiti od tistih, ki so boljši. Začetek tvoje kariere sovpada z obdobjem, ko je Tomba zmagoval. Kako se spominjaš tistega obdobja? Takrat je Tomba privabljal pred televizijske ekrane velike množice gledalcev. Takrat je bil moj idol in me je še dodatno navdušil za ta šport. Kdaj si razumel, da lahko konkuriraš z najboljšimi v Italiji? Ko sem leta 2006 zmagal državno prvenstvo, sem pričakoval, da bom lahko nastopal tudi na tekmah svetovnega pokala. Kljub zmagi pa me niso vključili v ekipo svetovnega pokala. Šele potem, ko sem v bil 3. na evropskem pokalu, so me vključili v skupino. Začetki v sezoni 2006/07 so bili seveda težki, ko sem lani stopil na stopničke, pa sem ugotovil, da lahko konkuriram z najboljšimi. Mučilo te je več poškodb, med kate- rimi huda poškodba hrbta, ko si moral pouku slediti kleče ali stoje. Si kdaj razmišljal, da bi smučanje opustil? Ko sem imel velike težave s hrbtom (v sezoni 2001/02 op.a), sem bil psihološko na tleh in razmišljal sem tudi o prekinitvi. S pomočjo svojih najbližjih pa sem vztrajal in se prebil vse do svetovnega pokala. Smučarijo dobro poznaš. Ali bi se dalo kaj izboljšati? Iz organizacijskega vidika bi lahko bolje promovirali naše tekme. Nočne tekme so dobra varianta, saj je odmevnost zaradi primernejšega urnika tekem večja. Obenem so nočne tekme še bolj spektakularne. Kaj pa počneš v prostem času? Rad berem in gledam filme, ko sem doma, pa se rad družim s prijatelji. Bil sem študent inženirstva, vendar sem po letu dni študij opustil, saj ga nisem uspel uskladiti s treningi in tekmami. Če ne bi bil smučar, bi rad vsekakor postal inženir. Veronika Sossa svetovni pokal Danes moški super-G v Kitzbühlu KITZBÜHEL - Slovenski alpski smučar Andrej Šporn se je izkazal tudi na drugem in hkrati zadnjem treningu smuka v Kitzbühlu. Zabeležil je tretji čas (na prvem je bil 12.), za najhitrejšim, Američano Bodeom Millerjem je zaostal 41 stotink, med Američana in Slovenca pa se je z zaostankom 21 stotink sekunde vrinil še zmagovalec prvega treninga Švicar Didier Cuche. Andrej Jerman je zaostal točno dve sekundi, kar ga je uvrstilo na 25. mesto, Rok Perko je bil 40. (+2,94), Andrej Križaj pa 43. (+3,50). Danes bo v tem priznanem avstrijskem smučarskem središču superveleslalom, jutri smuk, v nedeljo pa še slalom, ki bo s smukom veljal tudi za klasično kombinacijo. V Cortini d'Ampezzo pa so včeraj izvedli drugi smukaški trening pred jutrišnjim ženskim smukom, na katerem je bila najhitrejša Američanka Lindsey Vonn pred Švedinjo Anjo Pärs-son (+0,57) in Italijanko Nadio Fanchini (+0,99). Najhitrejša Slovenka je bila Tina Maze s 16. časom (+2,05). BANKROT - Britanski olimpijski komite se je tik pred olimpijskimi igrami v Vancouvru znašel v zagati. Smučarska in de-skarska zveza mora do konca januarja dobiti 200.000 funtov, da bi preprečila stečaj. rokomet - Slovenija na EP v Avstriji doslej uspešna Tisoč obrazov Proti Švedski in Nemčiji med nebesi in peklom - Ključ je obramba - Danes proti Poljski INNSBRUCK - Slovenska moška rokometna reprezentanca se je po zmagi nad Švedsko in neodločenem izidu z Nemčijo že uvrstila v drugi del evropskega prvenstva v Avstriji, danes pa jo čaka še zadnji obračun v skupini C. V Olimpijski dvorani v Innsbrucku se bo pomerila s Poljsko, tekma pa se bo pričela ob 20.15.V slovenskem taboru ne skrivajo zadovoljstva po uvodnih dveh tekmah v «skupini smrti», na katerih so nepričakovano osvojili tri točke in si že zagotovili napredovanje. Slovenija je v obračunih s Švedsko in Nemčijo prikazala tisoč obrazov, v njeni igri so se izmenjavale vrhunske in diletantske poteze, v tekmah spektakularnih preobratov pa je bila le centimeter oddaljena od prepada. V obračunu proti Švedski je v drugem polčasu nadoknadila sedem golov zaostanka, proti Nemčiji pa zapravila visoko vodstvo sedmih zadetkov in resno ogrozila že dobljeno tekmo, ki se je na koncu končala z delitvijo točk. »Če bomo na tem zaključnem turnirju prikazali obrambo, kot smo jo v prvem polčasu in prvih desetih minutah drugega z Nemčijo, potem bomo vsem našim naslednjim tekmecem povzročili hude glavobole. Naš največji problem je, da v tem trenutku ne premoremo obdržati našega ritma igre skozi celotno tekmo, a navkljub temu smo na tem zaključnem Slovenski reprezentant Renato Vugrinec med strelom na tekmi proti Švedski ansa turnirju naredili nekaj majhnih kakovostnih korakov v pravo smer,» je na današnji dopoldanski novinarski konferenci v hotelu Grauer Bär, kjer skupaj z drugimi reprezentancami biva tudi slovenska, dejal selektor Zvonimir Serdarušič. Hrvaškega stratega z nemškim potnim listom in njegove varovance čaka nova zahtevna preizkušnja, tako Slovenci in Poljaki pa bodo naredili vse, da osvojijo obe točki in v glavni del turnirja, ki bo prav tako v Innsbrucku, kjer se jim bodo pridružili trije najboljši tekmeci iz skupine D (Francozi, Švedi, Čehi ali Madžari), prenesejo čim večje število točk. Poljska je v zadnjih letih zasedla vodilna mesta na mednarodni rokometni sceni, v Avstrijo pa je prišla kot ena glavna pretendentka za zlato kolajno. (STA) APrimorski ~ dnevnik smučanje Albrecht se še obotavlja KITZBUHEL - Švicarski alpski smučar Daniel Albrecht, ki se je lani hudo poškodoval na treningu smuka na zloglasnem Streifu, se še obotavlja glede svoje vrnitve na veliko sceno. Pred smukom v Kitzbuhlu je nekdaj izvrstni alpski smučar razočaral svoje navijače z napovedjo, da še ne načrtuje skorajšnje vrnitve v smučarsko karavano svetovnega pokala. Albrecht se je januarja pri padcu v Kitzbuhlu na smukaškem treningu tako hudo poškodoval, da je bil tri tedne v komi, posledice padca pa so bile možganske krvavitve in krvavitve v pljučih. Po padcu so mnogi dvomili, kakšne so sploh realne možnosti smučarja za vrnitev na bele strmine, a je zelo dobro, celo čudežno okreval in je že pred začetkom nove sezone začel s treningom. Čeprav je napovedoval vrnitev že v Beaver Creeku, je kasneje od teh načrtov odstopil. Švicar je v karieri osvojil naslov svetovnega prvaka v su-perkombinaciji ter štirikrat v svetovnem pokalu stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Albrecht se je po letu dni vrnil na kraj, ki mu je povzročil toliko gorja, a, kot je dejal, brez slabe vesti. »Želel sem ugotoviti, kako se sploh počutim v Kitzbuhlu in ali se bo telo samo kakorkoli odzvalo ter se spomnilo nesreče. V veliko olajšanje mi je, da se počutim dobro. Vrnitev načrtujem, ko bom v celoti pripravljen in ko bom čutil, da bom jaz obvladoval progo in ne proga mene,« je dejal 26-letni Albrecht na «kraju zločina» v Kitzbuhlu. Rossi navdušil BARCELONA - Drugi dan treninga na krovu Ferrarijevega dir-kalnika F2008 na katalonskem dirkališču Montmelo, je Valentino Rossi po 74 krogih dosegel najboljši čas 1.21:88. Kimi Raikkonen je pred dvema letoma praktično z enakim časom dosegel »pole position« na dirki formule ena, vendar s počasnejšimi gumami. Rossi je vsekakor vnovič navdušil poznavalce. nogomet Afriški pokal: naprej Zambija in Kamerun LUANDA - Nogometni reprezentanci Zambije in Kameruna sta se uvrstili v četrtfinale afriškega prvenstva v Angoli. V tekmah zadnjega kroga v predtekmovalni skupini D je Kamerun igral neodločeno 2:2 (0:1) s Tunizijo, na drugi tekmi pa je Zambija z 2:1 (1:0) premagala Gabon. Pred dvobojema so imele še vse ekipe v tej skupini možnosti za napredovanje, razplet pa je bil na koncu zelo tesen. Zambija in Kamerun sta končala z enakim številom točk in enako razliko v golih, štiri točke je imel tudi tretjeuvrščeni Gabon, Tunizija pa tri. Zambija si je nastop med najboljšimi osmimi ekipami v Afriki zagotovila prvič po 14 letih. Če bi obveljali izid polčasov, bi se naprej uvrstili Tunzija in Zambija, saj je prva z zadetkom iz 53. sekunde tekme vodila proti Kameru-nu. A je nato stvari prevzel v svoje roke Samuel Eto'o. Interjev zvezdnik je dosegel izenačujoči gol za Kamerun, Landry N'Guemo pa je izničil še eno vodstvo Tunizije. Slednja bi s tretjim golom in dvema točkama več osvojila prvo mesto v skupini, a z igralcem manj Tunizijci niso zmogli preseči neodločenega izida. 20 Petek, 22. januarja 2010 ŠPORT / naš pogovor - Jan Radojkovič (Pallamano Trieste) debitiral v italijanski reprezentanci »Igrati na mednarodni ravni je vedno doživetje« Za Italijo zaradi dvojnega državljanstva, v Sloveniji pa je konkurenca zelo huda Mladi slovenski rokometaš Jan Radojkovič (letnik 1989), član tržaškega drugoligaša Pallamano Trieste, je pred kratkim z italijansko člansko reprezentanco nastopil na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2011. Zanj je bil to krstni nastop v dresu Italije. V skupini 5 so »azzurri«, pri katerih igra še nekaj »slovanskih« rokometašev (Da-mir Opalic, Demis Radovčic in Tin To-kic) izgubili obe kvalifikacijski tekmi, proti Grčiji (34:22) in proti Črni gori (28:26). Mesto v dodatnih tekmah za nastop na SP si je zagotovila Grčija, ki je nato premagala Črno goro. Kako bi ocenil krstni nastop z italijansko člansko reprezentanco? Zelo pozitivno, čeprav smo izgubili na obeh kvalifikacijskih tekmah. Igral sem kar veliko in sem dosegel nekaj golov. Grčija je presenetila, saj je premagala tudi Črno goro. Mi smo žal že vnaprej vedeli, da nimamo velikih možnosti. Proti Črni gori pa smo igrali dobro in bi lahko presenetili. Škoda. Vsekakor izkušnja je bila zelo pozitivna. Igrati na mednarodni ravni je vedno zelo lepo. Z italijansko reprezentanco nastopaš, ker imaš dvojno državljanstvo (slovensko in italijansko). Tako je. Pa tudi v Trstu ne igram kot tuj državljan. Ali ti je mogoče kdo očital, da igraš z Italijo in ne s Slovenijo? Ne. Italijanska rokometna zveza me je pač povabila in sem se pač odzval, saj je lepo igrati v reprezentanci, čeprav je italijanska daleč manj kakovostna od slovenske. Lepo bi bilo igrati tudi za Slovenijo, ki spada med najboljše reprezentance na svetu. Tam pa je konkurenca zelo huda. Slovenija se bo na evropskem prvenstvu v Avstriji v petek (danes op. ur.) pomerila še s Poljsko. Slovenci so doslej premagali Švedsko in igrali neodločeno proti Nemčiji. Kako bo danes? Slovenci bodo premagali Poljsko. Reprezentanca je v zelo dobri formi in vsi delujejo brezhibno. Ali se bo lahko Slovenija borila tudi za eno izmed kolajn? Letošnje evropsko prvenstvo je zelo izenačeno, tako da pravih favoritov ni. Če bo Slovenija igrala zbrano in borbeno, potem lahko premaga vsakogar. Kdo je tvoj zgled v slovenski reprezentanci? To je Špiler, ki igra v Kopru. Jan Radojkovič med treningom v Trstu kroma Ostali pa? Občudujem Hrvata Balica, ki igra dobro tako v obrambi kot v napadu. V drugem delu prvenstva se bo Pallamano Trieste znova boril za napredovanje v elitno A-ligo. V drugem delu bomo skušali napredovati v višjo ligo in upam, da nam bo uspelo. Lani smo sicer napredovali, na koncu pa smo se morali zaradi finančnih težav odpovedati najvišji italijanski ligi. Tvoj oče Fredi Radojkovič, do pred kratkim trener tržaškega dru-goligaša, uspešno vodi koprski Ci-mos v 1. slovenski ligi. Vesel sem, da moj oče trenira Koper, saj so bile to njegove sanje. Koper je odlična ekipa, ki se bo tudi letos borila za državni naslov. V prvem delu so izgubili proti Celju, ki pa ni nepremagljiva ekipa. Lepo bi bilo, da bi Koper zmagal prvenstvo in v prihodnji sezoni igral v ligi prvakov. Bi rad nekega dne igral v Sloveniji ali drugje v tujini? Za zdaj igram tu v Trstu, kjer so pogoji za delo odlični. Za naprej pa ne vem, bomo videli sproti. (jng) a1-liga ^p v v • Tržacani zmagali v zaostali tekmi Tržaški prvoligaš Pallamano Trieste je sinoči odigral zaostalo tekmo proti moštvu Intini Noci in prepričljivo zmagal z izidom 32:27. To je bila že četrta zaporedna zmaga tržaškega moštva, ki je sicer že šest krogov nepre-magano. po zmagi pa je na drugem mestu vnovič prehitelo Pra-to. V prihodnjem krogu bodo Tržačani gostovali v Meranu. Prvenstvo je bilo dober mesec prekinjeno. Popoln vrstni red po 1. povratnem krogu: Bozen 31, Pallamano TS 26, Prato 25, Me-tallsider 24, Pressano in Brixen 18, Intini Noci in Girgenti 16, Meran 15, Ambra 9, Romagna 8, Castenaso 3. Prihodnji krog (23.1.): Meran - Pallamano Trieste odbojka Blejski ACH v Ligi prvakov proti Macerati! LJUBLJANA - Slovenski odbojkarski prvaki, igralci ACH Volleyja, so dobili tekmece v izločilnem delu lige prvakov. Blej-ci se bodo za uvrstitev med najboljših osem merili z italijansko ekipo Lube Banca Marche Macerata, ki je v predtekmovalni skupini C zasedla prvo mesto, izgubila pa je le eno tekmo, s 3:2 jo je premagal belgijski Noliko Maaseik. Prva tekma bo 10. februarja v Ljubljani, povratna teden pozneje v Italiji. Če bi Slovenci tekmece premagali, jih za vstop na zaključni turnir, ki ga bo gostil Belchatow, čaka zmagovalec dvoboja Hypo Tyrolom iz Innsbrucka in nemškim Friedrichshafnom, pri čemer so Nemci nesporni favoriti. »Žreb nam ni bil naklonjen. Dobili smo eno najbolj znanih in najboljših evropskih ekip, najbrž pa ni dvoma o tem, kdo je favorit,« nad žrebom ni bil ravno navdušen kapetan ACH Volleyja Andrej Flajs,. Drugi italijanski predstavnik v tej ligi Trentino Volley je za nasprotnika dobil belgijsko moštvo Knack Randstad Roese-lare, ki ne bi smel predstavljati previsoke ovire. Zmagovalec se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja med moštvom CSKA Sofia in poljsko Resovio Ljuba Travice, ki je bla prva v skupini z Bledom. Četrtfinalni pari: Trentino (Ita) -Knack Randstad Roeselare (Bel); CSKA Sofija (Bol) - Asseco Resovia (Pol); Friedrichshafen (Nem) - Hypo Tirol Innsbruck (Avt); ACH Volley (Slo) - Lube Banca Marche Macerata (Ita); Dinamo Moskva (Rus) - Panathinaikos Atene (Grč); Olym-piacos Pirej (Grč) - Zenit Kazan (Rus). Letošnja ekipa Gaje kroma košarka - Državni under 17 Jadran izgubil proti Foglianu Jadran Zadružna kraška banka - Fogliano 42:105 (14:26, 24:59; 35:78) JADRAN: Škerl 19, Ugrin 0, Valentinuz 1, Da-neu 3, Longo 0, Gregori 0, Baldassi 6, Valič 5, Zoch 4, Majovski 4. 3T: Škerl in Daneu 1. Jadranovci se se s težavo upirali agresivni obrambi Fogliana in adutom goriške ekipe, in sicer Candussiju in Turelu, ki sta člana državne reprezentanca. Odlična košarkarja Fogliana sta bila za ja-dranovce prava uganka; skupaj sta dosegla več kot 70 točk. Varovanci trenerja Maria Gerjeviča so se poskušali upirati gostom, kaj več od prikazanega pa niso zmogli. Tudi tokrat so nastopili v okrnjeni postavi, saj so bili odsotni poškodovana Luka Sacher in Lu-ca Dellisanti ter Jan Kraus. Iz potovanja pa se je isti dan vrnil Niko Daneu, ki pa zaradi časovne razlike in utrujenosti ni dal običajnega doprinosa. Jadran ZKB je s porazom zaključil prvi del prvenstva na zadnjem mestu rdeče skupine. Naslednji teden bo zveza sporočila spored drugega dela, ko se bodo jadranovci pomerili s tremi zadnjeuvrščenimi ekipami bele skupine. Vrstni red: Venezia Giulia* in Basketrieste 20, Fogliano 18, Servolana 8, CBU in Azzurra* 6, Jadran 4. (* s tekmo manj). nogomet - Ljubitelji Sovodenjcem leži igranje v večernih urah V Vilešu tudi »evrogol« Vasje Peteanija Villesse - Sovodnje 2:3 (1:2) STRELCI: v 10. min, auvogol, v 25. min. Peteani, v 70. min. Ferfoglia LJUBITELJI SOVODNJE: Deve-tak, Galiussi, Tomsic (Figelj), Piccini (Zecevic), Cernic, Mauri, Peteani, Grilj, Visintin (Fajt), Cescutti, Ferfoglia (Gorjan). V sredo zvečer so sovodenjski ljubitelji igrali zaostalo tekmo v Vilešu in ponovno dokazali, da jim leži igranje v večernih urah. V sibirskem mrazu smo bli priča zanimivi in borbeni tekmi ter brezhibni igri in zmagi gostov. V začetku tekme so po strelu s kota domačini kar sami zadeli svoja vrata, to je gostom olajšalo delo. Na velikem igrišču so dobro izkoristili posest žoge in bili večkrat nevarni. Drugi zadetek je padel po zaslugi Va-sje Peteanija (na sliki) s pravim evrogolom po strelu zunaj kazenskega prostora. Domačini se niso potrli in v zaključku prvega polčasa zaostanek zmanjšali, v začetku drugega polčasa pa celo izenačili. Terenska premoč Sovodenjcev je bila očitna in tretji zadetek je bil v zraku. Tokrat je v ospredje prišel Ferfo-glia, ki je spretno ukanil domačega vratarja in zabil zmagoviti gol. Do konca tekme so gostje še zgrešili enajstmetrovko, saj je Cescutti zadel le drog. Jutri ob 14.30 bo v Sovodnjah zanimiva tekma, saj bodo domacini tokrat gostili ekipo Inter San Sergio, ki trenutno vodi na skupni lestvici. □ Obvestila balinanje - Jutri prva tekma za obstanek v C-ligi Biti ali ne biti Gaja in slovensko obarvani Portuale v Ervattiju dvokrožno - Napoveduje se izenačenost Ljubitelji balinarja bodo jutri (ob 15. uri) prišli na svoj račun. Na pokritih baliniščih telovadnice Ervatti pri Briščikih se bosta namreč v okviru play-outa deželne C-lige spopadla gro-pajsko-padriška Gaja in tržaški Por-tuale, ki je precej slovensko obarvan, saj pri njem nastopajo pet slovensko govorečih balinarjev (Dario Tence s Proseka, Milan Micheli iz Nabrežine, Marčelo Doljak iz Samatorce, Zdrav-ko Skupek iz Koludrovice in Eligio Pe-licon iz Barkovelj), Slovenec pa je tudi športni vodja Igor Milkovic. Prva tekma ne bo odločilna, saj bosta morali ekipi odigrati še povratno srečanje (30. januarja vedno v Ervattiju), ki bo odločalo, kdo bo izpadel v nižjo ligo. Pravzaprav bi se lahko v najslabšem možnem primeru pripetilo, da bi iz deželne C-lige izpadli obe moštvi. To v primeru, če bosta iz B-lige istočasno izpadli furlanska ekipa Chiesanuova in Belluno iz Veneta, ki se krčevito borita za obstanek v ligi. Prvenstvo B-lige bo končalo marca. Kdo pa je glavni favorit na jutrišnji tekmi? »Mogoče imamo mi (Gaja op. ur.) nekaj več možnosti za zmago, 51%,« je prepričan kapetan gropajsko-padriške ekipe Dario Cal-zi. »Vsekakor so tovrstne tekme poglavje zase in je končni razplet nepredvidljiv. Treba bo igrati zelo zbrano. Pri Portualeju bo treba paziti na stare znance, Skupka in Michelija,« je še dodal Calzi. Izenačen boj pričakujejo tudi v taboru »pristaniščnikov«. »Mi smo lahko boljši v štafeti, zelo napet boj pa pričakujem v hitrostnem zbijanju,« pravi balinar Portualeja (in nekdanji gajevec) Zdravko Skupek, ki je še poudaril, »da bo odločilno vplivala psi-ha«. »Treba bo igrati zelo koncentrirano. Mi nismo v dobri formi, Gaja pa je v zadnjih krogih igrala solidno,« je še dodal Skupek. Če bo na prvi tekmi slavila zmago Gaja, na povratni pa Portuale (ali obratno), bo 30. januarja potrebna še dodatna igra, neke vrste enajstmetrovke, če primerjamo z nogometom. Po tri igralci obeh ekip se bodo preizkusili še v zbijanju balina v 140 centimetrov (premer) širokem krogu. (jng) ALPINISTIČNI ODSEK SPDT organizira tečaj plezanja za mladino. Predstavitveni večer bo v torek, 26. januarja 2010 v plezalni telovadnici v športnem centru Zarja v Bazovici ob 20.00. Dodatne informacije: http://www.spdt.org/stenca/news. SO-SPDT organizira 5.,6. In 7. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v nedeljo, 24. januarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. (SK Brdina 3475292058, Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. ŠD KONTOVEL vabi na pohod na Slavnik v nedeljo, 31. januarja. Zbirališče pri telovadnici na Kontovelu ob 8.00. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! ZAMEJSKO PRVENSTVO V ŠAHU bo jutri, 23. januarja ob 15. uri v Slomškovem domu v Križu. Šahisti vseh starosti se lahko vpišejo na naslov elektronske pošte moblak@libero.it / ŠPORT Petek, 22. januarja 2010 21 alpsko smučanje - Jutri prva tekma 5. Primorskega pokala v organizaciji SK Brdina Gimkana je privabila preko 330 tekmovalcev Novost so dobro sprejeli tudi klubi iz Slovenije - Start ob 9.45 na alternativni progi Cimacuta bis Preko 330 tekmovalcev bo nastopilo na prvi preizkušnji 5. Primorskega pokala in 6. pokala Alternativa sport, ki bo jutri v kraju Forni di So-pra. Organizator prve tekme, ki bo veljavna za Pokal Zadružne kraške banke, bo openski smučarski klub Brdina. Ker ima pokal že tretje leto čezmejno konotacijo, se je ob tekmovalcih naših klubov prijavilo tudi veliko smučarjev iz Slovenije, ki so člani klubov Notranjsko-primorske regije. Predvsem slednji nestrpno pričakujejo tekmo, saj na slovenskih smučiščih še niso tekmovali. Običajni veleslalom bo zamenjala lažja oblika gimkane. Predsednik Brdine Marko Piccini je že na pred-stavtivi Pokala pojasnil, da so se za tak tip tekme odločili, da bi tekmovalcem ponudili nekaj novega. Kar tri od štirih tekem bodo speljane na isti progi. Traser proge Schneider bo torej postavil gimkano, ki bo vključevala sla-lomske in veleslalomske zavoje, nekaj paraboličnih ovinkov, valove in lažji skok. Tekma se bo vršila kot vsaka navadna tekma, z merjenjem časa in s pribitki za izpuščeno oviro. Piccini je še dejal, da so se sporazumno s tra-sejem odločili, da bo postavitev lažja, saj bo na progi nastopilo veliko tekmovalcev z različnim znenjem. »Nihče se nad našo odločitvijo tudi ni pritoževal. Gimkano so sprejeli tudi slovenski klubi, ki nestrpno čakajo na prvo tekmo. Tudi število prijavljenih tekmovalcev kaže, da gimkana ni nikogar prestrašila.« Novost bo tudi v tem, da bo gim-kana postavljena na alternativni progi Cimacuta bis (na progi Cimacute namreč ne bo več neuradnih promocijskih tekem). Ogled proge bo približno od 8.45 do 9.30, ob 9.45 pa bo start. Tekmovalci bodo razvrščeni v pet mladinskih (od superbabyjev 2003 in mlajši do naraščajnikov 1995/96) in devet članskih starostnih kategorij (od mladink/cev 1990/94 do super veteranov B 1945 in starejši). Nagrajeni bodo prvi trije uvrščeni in pet najboljših društev. Vremenoslovci napovedujejo sončno, a hladno vreme. (V.S.) Jutri bo na vrsti prva izmed štirih tekem Primorskega pokala. Sledil bo 2. Miškotov pokal 6. februarja, 13. marca bo Pokal prijateljstva treh dežel, 21. marca pa Pokal Qubick caffe' l. prinčič alpsko smučanje V nedeljo tekma za dečke/naraščajnike v organizaciji Brdine Smučarski vikend bo za smučarski klub Brdina naporen. Dan po Pokalu ZKB, torej v nedeljo, 24. januarja bo openski klub organiziral uradno deželno tekmo FISI za dečke/ce in naraščajnike/ce. Brdina je letos prepustila organizacijo deželnega finala za najmlajše starostne kategorije klubu iz Sappade in sprejela nov izziv. Tekmovanje v veleslalomu za Pokal ZSŠDI bo steklo na progi Varmost 2. Vpisovanje se zaključi danes ob 18.00. Klubi bodo startne številke lahko dvignili v nedeljo od 8.00 do 8.30, ogled proge bo od 8.45 do 9.15, start pa je predviden ob 9.30. Uro po tekmovanju bo nagrajevanje v koči Som Picol. šah - Jutri v Križu zamejsko prvenstvo Boj med generacijami Ob izkušenih igralcih tudi novi mladi val šahistov in šahistk Jutri ob 15.uri v Slomškovem domu v Križu bo zamejsko prvenstvo v šahu. To je že tretja izvedba tretjega tisočletja, potem ko so pred kakim desetletjem nekateri starejši igralci prenehali z aktivnim igranjem. Svojo prisotnost so, med drugimi, že zagotovili prvak zadnjih dveh izvedb, mojster Pino Lakovič z Gorice (na sliki), ki je pred kratkim uspešno igral na svetovnem veteranskem prvenstvu, prvokategornik Igor Lakovič in drugoktegornika Mitja Oblak in Dušan Jelinčič. Za naslov najboljše v ženski konkurenci pa se bodo potegovale lanska prvakinja Ajlin Visentin, predlanska Tjaša Oblak, lanska deželna prvakinja v kategoriji Under 16 Cristina Sustersich in še mnoge druge. Pokale je podarilo ZSŠDI, Zadružna kraška banka pa nagrade za udeležence mladinskih kategorij. Igralo se bo s petnajstminutnim razmislekom za vsakega igralca, predvsem pa bo to priložnost za soočenje med mlajšimi in starejšimi šahisti. Na prvenstvu lahko nastopajo šahisti vseh starosti, zamudniki pa se lahko še danes prijavijo na naslov elektronske pošte moblak@libero.it. Marko Oblak odbojka U14: v derbiju Bor boljši od slogašic Skupina zmagovalcev Bor - Sloga 3:1 (25:19, 29:31, 25:1, 25:15) BOR: Pozzo, Rabak, Costantini, Zonch, Olivo, Ghersi, Furioso, Giannotti, Pučnik, Quaia. Trener: Mitja Gombač SLOGA: Čufar, de Walderstein, Gornik, Goruppi, Grgič, Ilic, Košuta, Kralj, Leanza, Petaros, Vitez, Racman. Trener: Franko Drasič Prvi derbi med Borom in Slogo so po v glavnem izenačeni tekmi osvojile nekoliko starejše domače odbojkarice. Borovke sicer niso igrale najboljše, saj so v polju delovale izredno zmedeno, zgrešile pa so tudi veliko napadov. Slogašice, za katere je bil to prvi nastop v tej skupini, so bile na splošno bolj urejene in so bile v obrambi zelo požrtvovalne, na servisu in na mreži pa so bile plave boljše. V prvem setu so Gom-bačeve varovanke stalno imele nekaj točk prednosti, v drugem, ki je bil napet vse do konca, pa so jih slogašice presenetile. V drugi polovici niza so stalno vodile, nato pa bile že na tem, da svojo prednost predvsem zaradi svojih napak zapravijo, a so na koncu vendarle slavile. V tretjem setu prave igre sploh ni bilo, saj je Borova podajalka Carolina Rabak poservirala svoje nasprotnice, ki so v tem nizu igrale z zelo mlado postavo (večina odbojkaric je bila še kategorije U12). V zadnjem setu je bila Sloga s svojo najboljšo postavo spet bolj natančna od domačink in že vodila 13:7. Takrat je na servis šla Lucrezia Pozzo, ki je večkrat spravila v težave sprejem slogašic, na mreži pa se je razigrala predvsem Michela Zonch. Plave so nadoknadile ves zaostanek in po-vedle 20:13, zmedene Drasičeve varovanke pa jim nato v bistvu niso več nudile pravega odpora. (T.G.) Vrstni red: Coselli Giallo 6, Bor 4, Brunner 3, Azzurra 2, Virtus, Sloga, Lucc-hini in Coselli Blu 0 (Coselli Blu s tekmo manj, Coselli Giallo, Bor in Brunner s tekmo več). UNDER18 ŽENSKE Virtus - Bor Kinemax 3:1 (25:18, 25:20, 19:25, 25:17) BOR KINEMAX: Pučnik 20, Žerjal 5, Rabak 6, Zonch 3, Kneipp 6, Miloševic 8, Visintini 1, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Borove odbojkarice so se zelo dobro upirale starejšim nasprotnicam. Celo tekmo so igrale sproščeno in zelo zagrizeno, osvojeni set pa je tudi pravična nagrada za prikazano igro. Nekaj težav so imele plave samo v sprejemu, saj ima Virtus zelo dober servis, in v obrambi napadov domačih krilnih tolkačic. Med posameznicami bi tokrat omenili predvsem Veronico Rabak. ritmična gimnastika - Po nekaj letih krize beležijo pri ŠZ Bor porast tečajnic Mlade trenerke imajo več dela Pri gimnastičnem odseku Športnega združenja Bor lahko mirne duše gledajo na svojo prihodnost. Mlade trenerke Petra Dilli, Valentina in Tjaša Oblak skupaj z izkušeno dr. Branko Vajngerl ter dušo gimnastičnega odseka Olgo Pavletič imajo po nekaj letih krize znova lepo število mladih gim-nastičark. To daje obenem odseku tudi možnost, da se ne koncentrira izključno na socialno-družabno plat, in sicer, da privabi na Stadion 1. maja čimveč slovenske mladine, temveč da se po nekaj letih lahko osredotoči tudi na tekmovalno plat. »Vse skupine so letos zelo številčne in po dveh letih so se k nam znova vrnile tudi starejše tekmovalke, tako da mislim, da bomo na tekmo na Vrhniki, ki bo 7. marca peljali kar štiri skupine, kar je za naš odsek zelo spodbudno,« pravi trenerka Petra Dilli, ki se je z ritmično gimnastiko začela aktivno ukvarajti, ko je imela šele 4 leta, pri 18. pa se je posvetila treniranju, ki ji je sedaj veliko bolj všeč, saj jo delo predvsem z najmlajšimi zelo navdušuje. Dejstvo, da imajo na razpolago večjo bazo mladih ritmičark, je Boru olajšalo delo. S tem se strinja tudi Valentina Oblak, ki se z ritmično gimnastiko ukvarja že celih 15 let, kot trenerka pa nekaj več kot leto dni. »Opažam, da imamo zadje leto nekaj več tekmovalk, kot takrat, ko sem se jaz začela aktivno ukvarjati z ritmiko,« je povedala Valentina. Seveda se je v teh letih marsikaj spremenilo. Petra Dilli pravi: »Razlika je nedvomno v kvaliteti, ampak tudi v odnosu na treningih. Ko smo mi tekmovale, smo bile tekmovalke in tudi starši dosti bolj požrtvovalni. Veliko bolj redno smo zahajali na treninge. Sedaj pa je zaradi šte- vilnih obveznosti, ki jih imajo dekleta, prisotnost na treningih slaba, pri tem pa ni oškodovana le posameznica, temveč celotna skupina.« Tudi Valentina se strinja z dejstvom, da se je v zadnjih letih spremenil odnos mladih. Ko se je ona pričela ukvarjati z ritmiko, so se trenerk skoraj bale, sedaj pa si nekatere mogoče upajo celo preveč. Valentina je še dodala: »Nekateri pravijo, da na treningih ni več resnosti. Moja fi- lozofija je: če je disciplina, je tudi resnost.« Delo z otorki navdušuje tudi mlado Valentino in zaradi tega se je pred letom dni udeležila tečaja za trenerje: »Biti trener ali pa športnik je velika razlika. Kot trener moraš stalno biti koncentriran, saj imaš veliko odgovornost in moraš stalno nadzorovati svoje varovance, še posebno, če so še zelo mladi. Kot špotnik pa si na treningih veliko bolj sproščen, saj si lahko privoščiš tudi kako minutko pavze, oziroma lahko za trenutek izklopiš možgane.« Dela pri gimnastičnem odseku ne manjka, saj se že pripravljajo na marčevsko tekmo na Vrhniki. Poleg običajne sklepne akademije, ki bo kot vsako leto na sporedu pred začetkom poletnih počitnic, pa letos pri gimnastičnem odseku pripravljajo konec marca majhno presenečenje, ki je še skrivnost. (RAS) Petek, 22. januarja 2010 Št. 77 (130) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu od zbora carmina slovenica preko adija daneva do zpz kombinat Petje in the mood Lucija Sel Lucija, letos ste nastopale v Gorici že drugič z istim projektom, tokrat in enkrat v Kulturnem domu konec novembra (zamejsko dvojno, op. Klop). Kako se vam zdijo odzivi goriške in zamejske publike? Odziv je bil zelo dober, ljudje so zelo radi sodelovali, publika je bila zelo donosna za partizanske pesmi. To kaže v neki meri na določeno odprtost, saj ni ideološkega pristopa. Saj ... zamejci smo zelo navezani na vrednote osvobodilnih gibanj in parti-zanstva ... Ljudje očitno radi podoživljajo in se spominjajo tistega obdobja. Poudarila bi, da v našem projektu ni politične usmeritve, mi skušamo predstaviti le pesmi iz tistega zgodovinskega obdobja. Za nas je najpomembnejša glasba tistih let. Žal pa se ne izvajajo kaj preveč zgolj zaradi ideoloških predsodkov. Sara Ozvaldič Sara, bi nam lahko opisala sestavo zbora in njegovo delovanje? Zbor sestavljamo pevke zelo različnih starosti, nekje od 12 do 18 let. Skupno število pevk pa niha od 35 do 40 pevk. Danes nas je bilo sicer malo manj, malo manj od 30. Kako pa lahko dekle stopi med vrste zbora in postane njena pevka? Treba je prestati avdicijo. Ta je odvisna od časa, ko se odločiš poskusiti pristopiti k zboru. V zadnjem obdobju ne gre za nič preveč kompliciranega, skratka: zapoješ eno pesem in to je to. Če boš sprejeta ali ne, je odvisno od sposobnosti, ki jih dokažeš s petjem te pesmi na avdiciji. Privlačnost vaših koncertov pa ni le dobro petje, ampak tudi plesne enote, ki jih vključujete v nastope. Ali ste občasno soudeležene pri oblikovanju plesnih enot? Same delamo veliko, tudi če nas za gibanje na odru pripravlja koreograf. Prvotno smo le pevke, zato same svetujemo in same povemo ter svetujemo, kaj je za naše petje bolje, katere gibe uspemo usklajevati s petjem in kateri so nam manj ustrezni. Koliko truda zahteva delovanje znotraj Carmine Slovenice? Vsaka članica sestave mora vložiti precej truda za uspešno delovanje. Vadimo namreč trikrat tedensko po dve uri in pol. Dela pa se veliko in intenzivno, na vsem. Vse se izpili, vsako posamezno pesem, vsak del pesmi. Poleg petja pa se učimo in vadimo veliko stvari iz gledališkega področja, tako da gibe, mimiko, petje in še kaj združimo v eno. h Sara Zavec Koliko žrtvovanja je potrebno za članstvo v tem zboru? Kako je oblikovano vaše življenje? Zbor je glavni element vsakdana pevke zbora Carmina Slovenica. Poleg šole ni drugega, glasba zavzema osrednji del našega življenja. Mnoge poleg petja v zboru obiskujejo tudi glasbeno šolo, nekatere pa dodatno študirajo solo petje. Za petje v zboru je treba vložiti torej res veliko truda. Toliko deklet na kupu, obstaja konkurenčnost? Se kaj kregate med sabo? Konkurenčnosti absolutno ni in ne sme biti, ker delamo vse za skupni cilj. Če gremo recimo na turnejo ali če pripravljamo projekt, moramo funkcionirati kot ekipa. Smo zbor in delamo za enotni rezultat, ne pa za dosežke posameznic. Tudi kreganja načeloma ni, moram pa priznati, da nas je veliko in smo si, normalno, zelo različne. Velike so tudi razlike v starosti ... (Medpostavljanjem vprašanj, po koncertu, medtem ko so se pevke preoblačile, se je v zaodrju kulturnega centra razlilo prijetno prepevanje.) Kaj pa petje? Na poti nazaj v Maribor boste pele na avtobusu? Absolutno, od Gorice do Maribora. Ozadje vsega je namerno, ustvarja ga le užitek petja. Ko se peljemo na koncert, je v avtobusu tišina, ker se skušamo koncentrirati, petje in pretirano klepetanje nam lahko utrudijo glasilke. Po nastopu pa si lahko privoščimo delati to, kar nam je najbolj všeč: preprosto prepevati. Nadja Stegne je simpatična asistentka dirigentke, korepetitorka, ki pri- pravlja zbor na druga dva projekta. Ob tej priložnosti pa je sama vodila zbor. Projekt, ki smo ga danes izvedle in ki je doživel izredne uspehe, počasi izzveneva in se nagiba h koncu, saj smo ga pripravljale že lani. Na juriš in the mood je doživel pre-miero v Mariboru, ponavljali pa smo v Ljubljani in v mnogih drugih mestih. Kakšne plane ima zbor za prihodnost? Sedaj se že intenzivno pripravljamo na nov projekt, ki je tematsko popolnoma različen. Imenoval se bo Rusalke. Zajemal bo tematike vil, mistike in vsega magičnega, od pesmi do scenografije. (premiera bo 14. 4. v prenovljenem Kinu Šiška v Ljubljani, op. Klop) Kako pravzaprav nastane projekt, kdo si ga zamisli? Projekt pripravlja Karmina Šilec, ki je na nek način režiserka vsega. Kar pa se tiče odrske postavitve, naj povem, da dela na tem koreograf. Pravzaprav gre za ekipno delo, ko-reografov je več, poleg tega pa tudi pevke dosledno sodelujejo z izražanjem mnenj in vtisov. Koliko časa pa ga pripravljate? Težko navedem čas priprave projekta, saj niso vsi elementi novi, nekaj je tudi starejšega. Drugače pa smo s konkretnim delom začele lani poleti, na poletnem taboru, ko smo zbirale gradivo, kasneje pa se je delovni ekipi pridružila koreografinja. Naj povem, da je postavitev projekta kar zahtevna stvar, super pa je to, da ima Karmina Šilec zelo zelo jasno vizijo vsega, po kateri se giblje tudi izpeljava in postavitev projekta samega. Naše orožje so naše pesmi Klop pa je poleg Carmine Slovenice interv-juval tudi ŽPZ Kombinat, ki ga vodi Mateja Mavri ob spremljavi Mirana Pe-čenika - harmonika, Roberta Slamiča - kitara in Branko Smerdelj - mandolina. Če je zbor mariborskih deklet potrdil svoje uspehe s partizanskimi pesmimi, so »kombinat-ke« z njimi prav zaslovele po velikem delu Slovenije. Najprej vas prosimo, da se predstavite. Kako je nastala zamisel in kako ste jo uresničili? Smo ženski pevski zbor, ki deluje s polno paro že leto in pol. Naša zasedba trenutno šteje okrog šestdeset pevk, vendar je aktivnih pevk približno štirideset. Prihajamo z različnih koncev Slovenije, stare pa smo od 20 do 50 let. Do ideje, da bi ustanovili zbor je prišlo na de-kliščini ene od naših pevk. Tam se nas je zbralo okrog deset starih znank še iz študentskih časov, ki smo bodoči nevesti želele prirediti presenečenje v obliki zabavne glasbene predstave. Malce presenečene smo ugotovile, da vse znamo peti in ideja o zboru se sprva pojavila bolj kot šala. Zamisel pa se je nekako »usedla« v nas in čez par mesecev smo se odločile: ustanovile bomo pevski zbor. Kako to, da ste se posvetile izročilu borbenih in revolucionarnih pesmi? S kakšnim namenom je nastal zbor? Mogoče je že sestava zbora vzrok, da smo se odločile za borbene in revolucionarne pesmi. Zdi se, da je vsaka od nas neke vrste upornic oziroma, kot je nekoč rekla naša pevka Sanaa: »Me smo tiste, ki so vedno sedele v zadnji klopi in vsi so nas imeli za nekoliko čudne«. Za našo odločitev pa je v največji meri kriv čas, v katerem živimo. Stanje v današnji družbi kriči po uporu, uporu proti materializmu, s katerim nas pi- tajo mediji, proti izkoriščanju delavcev, naraščajočemu individualiz-mu in nasilju. Pesmi revolucije tako postajajo spet aktualne, ker so nekoč nastale prav zaradi človeške stiske in v boju za pravice. Katere vrednote vas vodijo pri petju revolucionarnih vsebin? Vodijo nas tovarištvo, solidarnost, čut za sočloveka, socialna pravičnost in zavedanje, da je ena od človekovih osnovnih pravic upor. Ni treba, da je revolucija krvava, naše orožje so naše pesmi. Vaša pesem je zadonela po dobrem delo Slovenije. Kako se publika na raznih območjih odziva na vaš repertoar? Kako se je odzvalo občinstvo, ko ste nastopile v naših krajih, na južnem Primorskem? Z odzivom publike smo običajno zelo zadovoljne, ker nas večinoma pridejo poslušat predvsem tisti, ki so jim te pesmi blizu. To niso samo starejši, ampak tudi dvajset-letniki kot osemdesetletniki. Nekateri tudi zapojejo z nami dobršen del repertoarja. Na Primorskem imamo najbolj zvesto publiko. Sploh v zamejski Sloveniji, kjer so nas že »posvojili«, odkar sodelujemo s TPPZ Pinko Tomažič. Primorci z nami pojejo s pristnim veseljem, glasno in od srca, tudi marsikatera solza je že stekla po licu. To ni nenavadno, saj je za primorski narod značilna uporniška drža. Vedno se je boril do konca, zato so mu revolucionarne pesmi tako rekoč pisane na kožo. Adi Danev: Carmina Slovenica je izvrstna skupina punc Klop je bil nad koncertom v ponedeljek tako presenečen, da je za strokovno mnenje vprašal nič manj kot vodilnega glasbenega mojstra našega prostora, maestra Adija Daneva. Od njega je zvedel veliko več od strokovnega mnenja glede zbora Carmina Slovenica. Poleg tega pa nam je Adi Danev, ki je drugače zelo spretno riše, narisal priložnostno vinjeto za to številko, za katero se mu zares izredno lepo zahvaljujemo! »Maestro« Danev: zakaj je petje za nas tako važno? Takole bom rekel: naši ljudje so v času fašizma živeli pod striktnimi pogoji in edino omejitev, ki jim je uspelo preseči, je bilo petje. Petje je važno, ker je poceni in ima politični potencial. Ignacij Ota je pravil »če dihaš, poj«, jaz pa bi pripomnil »poj, dokler dihaš«. Žal pa je bilo petje važno, a vedno isto, nikoli nismo čutili potrebe po kvaliteti. Danes se svet spreminja, čitalniška kultura je zastarela, Slovenci pa nismo itak nikoli imeli buržoazije, ki bi višala nivo petja. Ko je prišel Kogoj z Dunaja v Ljubljano z inova-tivnimi idejami, je naletel na zid, ker potreba po spremembi ni bila aktualna. Kako pa je zdaj? Tukaj vztrajamo s čitalniško kulturo in s čitalniškim poslušanjem. Gre za stagnacijo, nujno rabimo nekaj novega. Sam sem pristal k delovanju v našem prostoru pod pogojem profesionalnega dela. Te probleme opisujem tudi v svoji knjigi Bel Canto, ki je izšla pri ZTT-ju. Kaj pa Carmina Slovenica? Carmina Slovenica je izvrstna skupina punc. Zbor je ponavadi izvrsten, če imajo vsi isti glas, ali če pojejo vsi na isti način. Gre v bistvu za perfektno delo. In to, kar je najpomembnejše in najbolj presenetljivo je, da v svoja dela vključujejo instrumentacije, orkestracije in priredbe. Ponavljam, gre za izvrstno delo, saj ponujajo zelo napredna ustvarjanja v preprosti obliki. Kaj svetujete slovenskemu petju pri nas? Imamo velik potencial, zakaj ga ne razvijamo? Zakaj nimamo enega reprezentativnega zbora? Nekateri zborovodje v našem prostoru so izvrstni: Lavrenčič, Ban in zlasti Pertotova. Poleg tega pa naj dodam, da so pred stotimi leti vsi, od kmetov do premožnejših, zbrali ogromno količino denarja, s katerim so postavili Narodni dom, kjer so igrali izvrstne glasbene predstave. Danes smo bolj bogati, a nekesa takega žal nismo več zmožni ... / RADIO IN TV SPORED Sobota, 23. januarja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Otroški cerkveni pevski zbor Štandrež 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vreme 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktulno: L'appuntamento - Scrit- tori in Tv 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.15 Dokumentarec: Alaska, anchorage e in barca nella penisola di Valdez 6.40 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.45 Aktualno: L'avvocato risponde 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 23.25 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Desperate Housewifes 22.40 Nan.: Brothers & Sisters - Segreti di famiglia 23.40 Aktualno: L'ultima parola ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 0.00 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me Rete 4 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.35 19.35 20.30 21.10 21.50 23.30 1.30 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Ultime dal cielo Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: I peccatori di Peyton (dram., ZDA, '57, r. M. Robson, i. G. Ford, M. Schell) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Sotto corte marziale (dram., ZDA' 02, r. G. Hoblit, i. B. Willis) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: 1997 - Fuga da New York (fant., ZDA, '81, r. J. Carpenter, i. K. Russel) Nočni dnevnik in pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Resničnosti show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Tutti per Bruno Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) v Italia 1 6.05 Nan.: Selvaggi 6.30 13.40, 17.25 Risanke 8.55 Nan.: Un genio sul divano 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 19.00 Studio Sport 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: I maghi di Waverly 16.50 Nan.: Cory alla Casa Bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (v. E. Pa-pi) 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.10 Nan.: CSI: NY 23.10 Nan.: Eleventh Hour 1.00 Aktualno: Poker1mania LA 6.00 7.00 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.00 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Dove la terra scotta (western, ZDA, '58, i. G. Cooper) Nan.: La regina di spade Dok.: La7 Doc - Albert Schweitzer Nan.: Stargate SG - 1 Nan.: The District 0.30 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Barbareschi schiok Variete: Victor Victoria - Senza filtro ^ Tele 4 6.50 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Quincy 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.45 Aktualno: Musa Tv - leto 2010 13.05 Aktualno: L'imprenditoria giovani-le 13.15 Aktualno: Il Rossetti 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Colori di montagna 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Glasb. odd.: Musica, che passione! 20.20 Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa' 23.00 Nočni dnevnik Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.10 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 10.35 Kratki film: Pravi val (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 12.45 Minute za jezik (pon.) 13.15 Turbolenca 13.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.05 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Marcus in orli 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 22.01.1992 (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 7.25 7.50 8.15 8.30 8.55 9.25 9.55 11.00 11.25 12.25 14.10 16.05 18.00 18.50 19.50 21.45 Glasnik - Oddaja Tv Maribor (pon.) Umetnost igre (pon.) Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 22.01.1992 Črno beli časi (pon.) Otr. nan.: Kot ata in mama (pon.) Šport špas (pon.) Magazin v alpskem smučanju Cortina: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), prenos Oddaja o ekologiji: Eko kanal (pon.) Kitzbuehel: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos Rybinsk: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek, sprint (m in ž), prenos Antholz: SP v biatonu, sprint (ž), prenos Zakopane: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos V dobri družbi - oddaja Tv Maribor Zlata šestdeseta Innsbruck: EP v rokometu (m), Slovenija - Poljska, prenos Talin: EP v umetnostnem drsanju, plesni pari, prosti program, posnetek Film: Strel od blizu (pon.) Nad.: Jasnovidka (pon.) Zabavni infokanal Koper Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Vesolje je... Športna oddaja Film: Element zločina Glasb. odd.: In orbita Kuharski recepti Zlatko Zakladko Ali me poznaš Pravljice Mike Make Vremenska napoved Primorska kronika 22.20, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes Aktualnost 20.10 Šport: rokomet EP, Slovenija - Poljska, prenos 21.30 Dok. odd.: Moški v izumiranju 22.35 Globus 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Športna oddaja 0.35 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 15.50 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 1.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in videostrani 10.00 Novice 19.00, 0.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Odbojka: 1/16 finala Challenge Cup: Saloniit Anhovo - Stade Poitevin Poitiers Miš maš Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura Objektiv Razgledovanja V Tomovi dnevni sobi Ekonomika 23.30 Vedeževanje Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldnan in pol; 10.00 Reportaža o planincih in plani-narjenju; 11.30 Predstavitev Harijskih novic; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Osebnost Primorske 2009; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Val v izvidnici; 10.10 Cortina: superveleslalom za ženske; 11.33Kitzbuehel: superveleslalom za moške; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Zakopane; smučarski skoki; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.00 Stop pops 20; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite, vmes hokej: Olimpija-Beljak in odbojka: Salonit-Chemes; 20.15 Rokomet, EP, Poljska-Slo-venija; 22.25 Izštekani v letu 2009. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert SF; 22.05 Zborovski koncert; 23.15 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 22. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona vremenska slika 1000 1010 TOLMEČ O -4/6 TRBIŽ O -7/-1 O -11/-2 KRANJSKA G. Xa"?. VIDEM O o -3/7 O PORDENON -2/6 0/7 £ N. GO -4/7 J) CELOVEC O -7/-1 cM TRŽIČ -9/-2 _ o KRANJ o GRADEC -5/-1 t- ,o-5/-1 S. GRADEC CELJE -4/0 O MARIBOR O-4/0 PTUJ o M. SOBOTA O-3/0 ČEDAD O ■2/6 /v, 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA "4/0 N. MESTO -3/0 GORICA O „„ POSTOJNA O O -5/0 —^ ^---' »G^ OPATIJA RE OUMAG POREČ Ö PAZIN O REKA -2/5 (NAPOVED ZAJUTRI Prevladovalo bo lepo in pretežno jasno vreme. Dopoldne Vreme bo pretežno jasno, po nižinah bo megla ali nizka bo ob morju pihala zmerna burja, ki bo tekom dneva sla- oblačnost. bela. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER polJska - Tatovi so ga odnesli lanskega18. decembra Policija ukradeni napis Delo osvobaja vrnila muzeju meDiJi - Od prihodnjega leta The New York Times bo zaračunaval spletne vesti Napis Delo osvobaja ob vstopu v nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem ansa KRAKOV - Poljska policija je včeraj na slovesnosti v Krakovu muzeju Auschwitz vrnila napis Arbeit macht frei (Delo osvobaja), ki so ga 18. decembra lani ukradli iz tega nekdanjega nacističnega taborišča. Policija je napis sicer našla že dva dni po kraji, a ga je zaradi potreb preiskave zadržala do včeraj. Kovinski napis, dolg pet metrov, je bil obešen nad vhodom v taborišče Auschwitz, ki je zdaj preurejeno v muzej. Ko ga je policija dva dni po kraji našla na severu države, je bil razrezan na tri dele. Policija je v zvezi s krajo aretirala pet moških, starih od 20 do 39 let. Moški naj ne bi pripadali nobeni od neonacističnih skupin. V preiskavi sicer sodelujejo tudi švedski policisti, saj naj bi nameravala peterica napis prodati švedskim neonacistom. Nad vhodom v taborišče, v katerem je med letoma 1940 in 1945 umrlo 1,1 milijona ljudi, sedaj pa ga letno obišče prek milijona ljudi, je medtem visela kopija napisa. (STA) Kanadsko poročilo za Zružene narode ugotavlja, da v vojnah danes umira manj ljudi kot nekoč NEW YORK - V oboroženih spopadih je bilo od leta 2000 dalje v povprečju vsako leto ubitih 90 odstotkov manj ljudi kot v 50. letih prejšnjega stoletja, ugotavlja poročilo kanadskega Projekta za človeško varnost pri univerzi Simon Fraser iz Vancouvra, ki so ga v sredo predstavili na sedežu ZN v New Yorku. Poročilo so naročile in financirale Velika Britanija, Švedska, Norveška in Švica, na predstavitvi pa nihče ni znal zadovoljivo pojasniti, kakšen je njegov namen. Kot piše v poročilu, nihče ne trdi, da se smrtnost vojn zmanjšuje, a podatki dokazujejo, da oboroženi spopadi v zadnjih letih le redko spremenijo trend padanja smrtnosti v državah v razvoju. Izjema je Ruanda, kjer so hutujci leta 1994 pobili 800.000 tutsijev in zmernih hutujcev v enem največjih genocidov v zgodovini Afrike. Leta 2007 je zaradi neposrednih posledic nasilja v povprečnem oboroženem spopadu umrlo manj kot 1000 ljudi. Večina smrtnih primerov je posledica lakote in bolezni, vendar pa izboljšave v zdravstvu v času miru zmanjšujejo smrtni davek tudi v času vojne. V 14 od 18 držav podsaharske Afrike, kjer so bili od leta 1970 do leta 2007 spopadi srednje in visoke intenzivnosti, je bila smrtnost otrok, mlajših od pet let, ob koncu vojne nižja kot na začetku. V 20 letih se je število spopadov visoke intenzivnosti zmanjšalo za 70 odstotkov. Veliki spopadi z velikim številom vojakov so se v zadnjih letih umaknili spopadom nižje intenzivnosti, to je uporom majhnih oboroženih skupin. (STA) WASHINGTON - Ameriški časnik The New York Times je v sredo napovedal, da bo s prihodnjim letom začel zaračunavati dostop do svojih novic na spletu. Po mnenju analitikov lahko ta napoved zaradi ugleda Timesa k podobnim odločitvam nagne tudi druge časnike, ki v dobi interneta beležijo upadanje prihodkov od oglaševanja. Časnik namerava svojim spletnim bralcem ponuditi prost dostop le do določenega dela člankov na mesec. Čim bodo uporabniki to mejo prekoračili, bodo za dodatne vsebine morali plačati. Pri tem v časopisni družbi niso razkrili, koliko člankov bo na voljo brezplačno ter koliko bo potrebno plačati za dodatne članke oz. koliko bo stala naročnina na neomejen dostop do spletne izdaje. Naročniki na tiskano izdajo časnika bodo sicer tudi po uvedbi zaračunavanja še vedno imeli prost dostop do vsebin na spletni strani NYTi-mes.com. Časnik bo ta model zaračunavanja ogleda novic na svoji spletni strani, ki ima sicer trenutno okrog 15 milijonov različnih obiskovalcev na mesec, uvedel v začetku leta 2011, predvidoma že januarja. Times se tako kot ostali časniki in revije v ZDA že dlje časa sooča z upadanjem prihodkov od oglaševanja in vse manjšo naklado. Temu med drugim botruje dejstvo, da bralci vse bolj prehajajo k brezplačno dostopnim novicam na internetu. To je časopisne hiše pahnilo v iskanje novih poti za ustvarjanje prihodkov, kot je na primer zaračunavanje dostopa do vse bolj branih spletnih novic. Vendar pa nekateri analitiki opozarjajo, da takšen model verjetno ne bo učinkovit pri vseh časopisih. Times je namreč zelo ugledna novinarska hiša in je zato marsikateri bralec pripravljen tudi plačati za njihove vsebine. Med drugimi največjimi ameriškimi časopisi za neomejen dostop do svojih spletnih vsebin že zaračunavata Wall Street Journal in Newsday. (STA)