Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
i Z
Vcfca z« t« leto ...	$6.00 „
Za pol leta.....$3.00 °
Za New Yqrk celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
.1
I
□
I

Ust slovenskih ^delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daly in
I	the United States.
a Issued every day except Sundays I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEPON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N.	Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.		TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 160. — ŠTEV. 160.	NEW YORK, TUESDAY, JULY 10, 1923. — TOREK, 10.	JULIJA. 1923.	— ---	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
RAZKOL MED FRANCOZI IN ANGLEŽI
Še tekom tekočega tedna bo prišlo do poloma med Angli-fo m Francijo radi nerr/ke policike. — Lonaon pričakuje, da se bo Baldwin vdal pritisku ter razkril nov načrt. — Beneševa prizadevanja najbrž ne bodo
uspešna.	....
London, Ai.glija, julija. — K< r j<- položaj ge<le reparacij -kiaji.o nujen, s«' j«- v«Vi;ij zverer ininistr. predsednik Jialdwiu posvetoval s številnimi «"lani svojega kabineta. < se ne Im» jmjavia kaka povsem nepričakovana izpreinemha \ francos k cm stališeii. se spošno domneva, da i e mojfel ministrski predsednik odlašati proglašenja svojega ugotovila v poslanski zbornici »-lede stališča vlade. —
( eškoslovaški minister za zunanje zadeve, dr. Beneš katerega smatrajo tukaj za enega najbolj zmožnih državnikov v Kvropi, si na vse mogore načine prizadeva preprečiti angleško - francoski spor. Tako j«* bilo objavljeno \ eeraj zvečer.
V spričo fieodoljivega fnMieoskega stališča ter govora katerega je imel v nedeljo francoski predsednik Mille-land, je le malo upanja, da bi bila prizadevanja Beneša uspešna. Ta nt is so ]»otrdi!i tudi govori < 'hamberlaina in Amerv ja. ki sta oba člana kabineta. V svojih govorih sta izjavila, da je končno prišel čas. ko inora Augija uveljaviti svojo lastno ruhrsko politiko.
Na ministrskega predsednika
Baldwin« izvajajo sedaj velik pri-lisk finančni in industri jalni krofi. ki zalite Vil jo rešitev celega vprašanja. tudi če bi se antanta definitivno polomila. Ti kropi izjavljajo. da je obstajala antanta v zadnjem času sploh 1«» še na papirju in da j«' prišel čas, ko ne
kaj. da odloči ta okraj od Nern-eij«* in «l;i ga anektira, jxm! to ali ono pretvczft.
— Vsako nasprotno ugotovilo .Mr. Haldu ma hi ne izprmemlo polit ike Poineareja. Angleška vlada mora slediti svojim besedam z dejanji, a s kakšnimi dejanji ? T.«
FRANCOSKI GENERAL NA OB I3KU V ZDRUŽENIH DRŽAV AH. tf--.-C-
PREDRZNOST PREMOGOVNE KOMISIJE
Premogovna komisija Združenih držav predlaga, naj se da predsedniku polnomoč, da "zapleni premogovnike v slučaju nesporazuma med delodajalci in delavci ter stavk. — Prisilna pogajanja ter javni računi.
more dežela še padalje gledati j ene stvari ne moremo nikakor do \edno napredujoče demoralizaei- voliti: — da bi se namreč eeli po-
je Kvrope. kar skrajno slabo u-pliva na angleško industrijo in trgovino.
Westminster Gazette pravi:
—	Celo s«*daj. ob enajsti uri. upamo, da bodo mogli zavezniki poslopja t i v kupno. Optimizem pa j»> nemogoč, k»r manjka vsakega znamenja, da je Poineare pripravljen izpremeniti svojo politiko. Ta litis je le še povečal govor, ka-l«*r«»ga je imel predsednik MilR'-rand včeraj. Vse kaže. da bi bila katerakoli ukeija. vprizorj«*na sedaj. prepozna. da prepreči katastrofo. Mi vsaj pa hočemo voditi svetovno .mnenje, katero se bo oh-čutilo na način, ki bo konečno uspešen.
V nekem članku, ki nosi naslov "Xeprijateljska Francija", pravi Daily Chronicle, organ Lloyd CJeorges-a:
—	Poineare je prišel a* zadrego v s pričo vprašanja.' p^l kakšnimi pogoji bi bila Francija priprav-Ijena izprazniti Ruhr. On ne namerava izprazniti tega okraja pod m»benim pogojem. Odšel je tja-
ložaj gibal v smer. v katero se je •ribal tekom preteklih šestih mesecev.
''Daily News", liberalni organ, izjavlja, da Francija sploh noče sprave.
— Francija hoče odškodnino, a še bolj si želi konečnega jxdo-ina Nemčije ter je pripravljena izpovedati se odškodnini radi tega poloma. Angleži pa so mnenja, da bi dovedlo to do poloma in razkroja cele Evrope.
Washington, D. C. 9. julija. — Glavne točke v poročilu premogovne komisije Združenih držav so naslednje:
—	Omejene naravne zaloge, kot je trdi premog, ki predstavlja življensko potrebo milijonov naših ljudi, ni mogoče še nadalje smatrati za zadevo, ki se ne tiče javnih Interesov.
—	Kadar se pojavi nesporazum med delodajalci in premogarji, se morata obe stranki, miroljubno in prostovoljno. če hočeta, ali pa prisiljeni, če nočeta, pogajati
| medsebojno v luči splošnega dobrobita ainer. naroda.
—	Predsednik naj dobi polnomoč, da proglasi narodno potrebo v slučaju stavke v industriji ter se polasti in
| obratuje rove.
—	Od vsakega dolarja, katerega so plačali konsu-jmenti trdega premoga v New Yorku meseca novembra
preteklega leta, so dobili 5G centov proizvajalci ali delodajalci, 38 centov železnice za prevoz in 21» centov prodajalci na debelo in drobno.
j — Proizvajanje trdega premoga ni držalo koraka s vojni desno roko. j povečanjem prebivalstva in vsled tega se je moral konsu-vojaškim atašejem m(mt posiužili nadomestil.
—	Delavski stroški proizvajanja premoga so poslco-| čili od $1.56 za surovo tono leta 1913 na $4.12 v prvi četr-
ARETACIJA V ZADEVI NEVARNOST CIVILNE 110.000.000 LJUDI JE ASL deica^M dobivajo približno trikrat ta-SKRIVNOSL UMORA VOJNE V NEMČIJI UMRLO VSLED LAKOTE no.ve,ik doWek"svoj< industHje kot v fasih pretl ^
Prodajalci trdega premoga, veliki in mali, bi mo-
Pred kratkim je dospel v Ameri ko .francoski general Gonrand, ki	je izgubil v
Slika nam ga predstavlja, ko se pogovarja s polkovnikom	Diimondom.
francoskega poslaništva v Wasliingtonu. Tretji na sliki je	poslan rški tajnik. llouraud bo
prepotoval vse Združene države in bo imel po vseli večjih	mestih predavanja.
Novi osumljenec bo zadržan v Nasilja v Ruhr okraju bodo do-,Lakota ni prav
Westchester ječi, dokler ne bodo našli črnca. — Dva nadaljna osumljena izpuščena.......
vedla do državljanske vojne. — Saški ministrski predsednik je izjavil, da spravlja sabotaža celo Nemčijo v nevarnost.
Anthony Amundsen, ki je bil aretiran v soboto v Dobbs Ferry v zvezi z umorom Miss Dorothy Kaufman, governante v hiši inži-nirja Creigheada. ne bo smel govoriti z nobenim toliko časa. kler ne
Draždani, Saška. 9. julija. — Pasivni odpor v Ruhr okraju, ki je ]M>sletliea sabotaŽJie kampanje, bo eventualno povzročil držav-
bod<
SEDEMNAJST GRKOV OBSOJENIH NA SMRT.
Carigrad, Turčija, f). julija. — Turško sodišče je obsodilo na smrt s.'(b*mnaj>t <!rkov iz vasi Beicos, ki so )»i 11 obtoženi, da so šli na roko grškim vojakom. Obtožence so odvedli v Ismid, kjer jih bodo .obesili.
lo- ljansko vojno v Nemčiji. — Tako našli uradniki za- j,. i/Javil dr. Erich Zeigner. saški morca. o katerem domnevajo, da j ministrski predsednik. Naeijona-je dejanski morilec.	I list ioni dinamitardi, — je rekel.
Soglasno s šerifom George AVer-' — zasledujejo (cilje političnega nerjem je Amundsen priznal, da nasilja s ciničnim omalovaževanje spal na nekem polju eno miljo j njem blagostanja dežele, od, lriše Creigheada v nedeljo iu : Pozornost celega sveta je bila ponedeljek ponoči. Ni mogel za- osredotočena pred kratkim na dr. dovoljrivo pojasniti, kje se je na- j Zeignerja, ko je v nekem govo-hajal na dan umora. Osumljenega j ru. katerega je imel v Planitzu so odvedli v sobo, v kateri je bi- j izjavil, da obsoja politiko pasi v-la mlada ženska umorjena ter i nega oilpora in da zateva taikoj-tra zasliševali dve uri. Nobenega šnjo opustitev tega odpora.
nič- vznemirjala biti Posiljeni, da v lože poročia na zvezno vado, gle-
bcljseviskih glavarjev._Prej- Z1*3 stroškov, cen in dobičkov, da se na ta način zavaruje
šnji nemški poslanik v Petro- javili interes.
gradu pravi, da je^ umrlo 10! — Skrčenje števila velikosti domačega premoga od milijonov Rusov lakote.	! sedem na štiri bi zmanjšalo stroške delodajalcev ter cene,
--| katere moliujo plačati konsumenti.
Berlin, Nemčija, f). julija, —j — Brike in koks je mogoče izboljšati tako, da bo na-izvoz žita i/, sovjetske Rusije je; Malo večje povpraševanje po teli izdelkih, kar bo imelo mogmV edino le raditega, ker se. za posledico vedno večjo dobavo dodatnega kuriva mesto •adi lakote in stradanja v deželi.; vedno manjše zaloge antracitnega premoga.
vznemirja , — Delodajalci mar j bi se združili v namenu, da zajam-
vlada ne
Tako je izjavil profesor An- j ^ odjemalcem standard kakovost Antracitnega premo-t \\.edentehl prejsm nemsk. ■ y nasprotnem sučaju bo kongres prisiljen imenova-
ti inšpektorje, ki bodo gledali na to. Washington, D. C., 9. julija. —
Predsednik Združenih držav naj
trdega premoga povečalo, — pra-
tr &OJAXI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV »mr TT	nvt«V4«
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI* ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
t« potom nai« banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po niikih
cenah:
VfenJ m Ml« naie ecne iledete: Jugoslavija:
Kacp<dHlia b« rad nje poŠte In izplačuje "Kr. i»ofitnl čekovni Urad" In "JadratiMka banka" v I.JublJatif. Zagrebu, ileogradu. Krauja, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugud, kjer Je paC sa bitro laplaPUo najugodneje.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 . . K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000
PH nakazilih, ki znaia)« manj kot an tlaoč dinarjev raCunlm« poaabal pa IS Mntov ta poitnlM In tfrufl« atroika.
Italija in	zasedene	ozemlje:
RacpoBIIJa na zadnja poAU ln lzplačcja	"Jadranaka banka" t Trstu.
Opatiji ln Kadru.
200 lir ................$ 9.70
300 lir ................$14.25
500 lir ................$23.25
1000 lir ................$45.50
Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot 200 lir računime poaabal po 1S can tov
ca pottnlno In dnifl« atroik«.
Se patUjetv«. ki preaecaja tneaek pet tiso« dinarjev ali p« ivetisoi Ur devaljujeme po mogočnosti fte posebni popost.
▼rodnost dinarjem ln liram qedaj nI stalna, menja ae večkrat ln nepričakovano ; is tega razloga nam nI mogoče podati natančne ceno vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke.
Olede izplačil v amerižkih dolarjih glejte poseben oglna v tcaa Usteu
Denar nam je poalatl nr J bolje po Domeatlc Money Order all pa Now Xork Bank Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK S3 Oortlandt Street	New York, H. T.
alamo sastopniitro Jadranske Banke
Karifelar r'unn jo javno oži<ro-snl stališre Zeiprner-ja ter gra ]m>-zval v ]>erlin, da jvijasni in utemelji svojo staiiii'.'.
NA NEMŠKEM BO ŠE PRECEJ DOBRA LETINA.
•rinjenja ni kazal, ko so mu pokazali nož. s katerim je bila mlada ženska zaklana. Večkrat si je nasprotoval v svojih izpovedih, — je rekel £»*rif. — a ust rajno trdil, da je nedolžen. Številni njegovi odgovori na stavljena vprašanja so bili izbegljivi. Amundsen je brez službe, a je bil še pred kratkim zaposlen v neki restavraciji v Yonkersu.
Uradniki so mnenja, da je Amundsen "Tony", za katerega je izpraševal zamorec tekom popoldneva pred umorom. Osumljeni pa je izjavil, da ne pozna nobenega zamorca v dotieni ok<dici in da ni že več dni govoril z noben i m zamorcem.
J)va zamorca, Charles Johnson in Charles Simple sta bila tudi aretirana. Oproščena sta bila po- Sodnik James O'Maley je vče-zneje, ko ni mogla šestnajstletna ' raj v sodišču v Bronxu obsodil na
Berlin, Nemčija. 9. julija. — Sprva s»* jt* mislilo, da bo neprestano deževje uničilo vso nemško letino. Sedaj je pa dež pojenjal, in nastopilo je gorko vreme. Ako zopet ne bo kakih izprememb, se bo dalo velik del letine rešiti.
ANA BUZZI OBSOJENA NA SMRT.
prijateljica umorjene, Madelina Harmer identificirati nobenejra teji dveh kot potepuha, ki se je klatil v bližini Craigheadovega doma malo pred no je bila Miss Kauffman umorjena.
John son a so prijeli na nekem tovornem vlaku v Poughkeepsie. Simple pa j« bil aretiran, ko je naprosil za delo na farmi nekega Ilarrisa, ki živi na F<»rt Hill Road. Harris je obvestil šerifa, ker je mislil .da odgovarja zamorec popisu osumljenega.
Pisma, katera so našli v zapuščini umorjene, ne nudijo nikake-ga pojasnila glede tragedije in prav posebno ne glede ljubezenske s-pletke, ki bi mogla biti vzrok groznega dejanja.
smrt Mrs. Buzzi. ki je bila spoznana krivim smrti svojega ljubimca. Sehneiderja. Obsojenka se je držala na smeh ter ni bila či sto 7iie presenečena. Pozneje je rekla: — Dolže me zločina, o katerem ničesar ne vem. Obsodili so me rra podlagi krivih priseg. Naj večji greli, kar sem jih storila, je bil ta, da sem živela skupaj f Schneider jem. V Boga zaupam da mi bo odpustil ta greh.
iskale v" West over prejšnje živ Ijenje umorjene, so namreč sporočile šerifu "Wemerju, da ni nobenega znaka, ki bi kazal, da bi bila deklica umorjena od ljubosumnega ljubimca.
Truplo umorjene «o prevedli iz Oblasti v Baltimore, ki so pre- White Plains v Westover.
bi imel polnomoč v slučaju preki-'V1 P0mC'il0 komisije. Kljub temu njenja obratovanja v antracitni
pa upa komisija, da bo izboljša-
ni osicovska — Tak gu
poblaščenec v Moskvi, na nekem banketu. katerega je priredil nemški živilski minister, dr. Ilans i Luther.
Profesor AVidenfld. ki je bil \ nemški trgovski zastopnik v Rusiji od maja pa do septembra leta lf>21. je stro«ro obsodil sovjetsko bdačenje ter politiko so v jet ov jrlede poljededelstva in transpor-
taci ie.	•
t, ,, i -,	-t . , ki so bila objavljena danes. , .....
Ju'kel je. da je umrlo v tekni	J	tovo izganjajo in da se bo treba
zadnjih dveh let najmanj deset Komisija, katero je ustvaril v kratkem v vedno večji meri po-milijonov Rusov od lakote in da I kongres oktobra meseca pretek-1 shlžiti nadomestiL bo narod še dolgo trpel vsled sla- Ic*a Ieta- > proučevala od onega! PoroC.ilo trdij da imajo premo. be prehrane, ker skušajo sovjet i j ('"sa I,aPrpJ razmere v antracit-1 garji postavno pravic<> do delaj že izvesti v inozemstvo skoro vse "^triji v namenu, da zajam-:; hoC.ej0 delati a dosta\-ijaf da za-
I hteva splošni interes, da se delo-za dajalci in premogarji zedinijo
nje proizvaja>lnih sredstev obenem z večjim številom delavcev povečalo množino proizvedenega trdega premoga. Kljub temu ]>a Ti T' -i T ^ i r, ^ n • • !svari- komisija konsumente, da za-
] h l nited States Coal Commission, ■ . ,	. .
!	, , -	,	' loge trdega premoga počasi, a go-
industriji jiroglasiti nujno^tni položaj. da prevzame premogovnike t«:r določi plače. To je glavna točka v pripornči-
zito.
Dostavila je, da je v sedanjem času glavna potreba Rusije raz-1 l ^erne cene. širjenje poljedelske industrije, da pa je vsled Leninove politike, tikajoče >e državnega monopola na inozemske/"trgovino nemogoče import irat i primerna semena ter u-metna gnujila. Importiranje je bilo nadalje otežkočeno, ker niso hoteli sovjet i dovoliti kreditov."
Kot velkansko pretiravanje je označil izjave sovjetov gletle možnosti dodatne produktivnosti po-jom elektrifikacije dežele.
— V Rusiji, — je rekel, — je 18.000 lokomotiv in le eno tretino teh je mogoče obratovati ob istem času. radi poprav ali pa radi pomanjkanja kuriva.
Izjavil je nadalje, da obstajajo sedaj v Rusiji veleposestva prav tako kot so obstajala pod earistič-nim režimom.
Profesor "Wiedenfeld je izjavil da je bil Lenin prisiljen opustiti celi svoj sistem glede zemljišč in obdačenja. ker niso hoteli mužiki delati več kot je bilo neobhodno potrebno za vzdržan je življenja.
či primerno in nepretrgano do-
bavo kuriva za konsumente „„ uajaicl m premogarii
glede spornih vprašanj, prosto-V svojem poročilu ni zahtevala voljno ali prisilnim potom. ^ komisija nikake posebne zakono- Premogovna komisija je poda-
la svoje poročilo vsled navodil, Nadaljno poročilo bo pretllože- katera je dobila od kongresa, no še pred 22. septembrom, v ka- j Splošna vprašanja, ki so prišla tereni času bo življenski rok ko-i pri tem v pošte v, se tičejo primer-misije potekel. To poročilo se bojnih dobičkov za lastnike in delo-tikalo razmer v mehkih premo- dajalce, poštenih delavnih pogo-govnikih.	; jev in primernih plač za premo-
Komisija namerava nato predlo- garje ter primerne odškodnine za
ti številna zla, ki so zve.\ma Sr-žiti kongresu zakonodajni program. kojega namen bo odstrani-daj s produkcijo in razdelitvijo premoga.
Komisija je o-bjavila, da nasprotuje vladnemu ali zveznemu last-ninstvu rovov, da pa zahtevajo sedaj obstoječe razmere, da se objavi vsa dejstva, tikajoča se premogovne industrije, potom kake vladne, odgovorne agencije.
Antracitni ali trdi premog je precej omejen naravni monopol, kajti ena t retina sikladov je že popolnoma izčrpana. Komisija pa ni hotela v svojem poroV.lu izja-vki, če bo ta naravni monopol omejeval trgovino.
Proizvajanje trdega premoga ni brio v nikakem razmerju z ra-Tčeraj se je dobilo v Nemčrji stočim prebivalstvom. Če ne ho za en ameriški dolar 266,666 stopilo v industrijo več nadaljnih mark. Pred vojno bi se dobilo za pomožnih premogarjev, ni nobene toliko mark nad $60,000.	vrjetnosti, da bi se proizvajanje
železnice ter prodajalce premoga na debelo in drobno, da bi ne bila splošna javnost preveč oškodovana.
26G,666 MARK ZA EN DOLAR.
LETALČEVO TRUPLO NAŠLI V JEZERU.
Port Stanley, Ont., 9. julija. — Štirinajst milj jugozapadno od tukaj so našli v Erie jezeru truplo armadnega častnika L. J. Botha, ki se je ponesrečil z mornariškim balonom A-G698.
BOJI MED NACIJONALISTI IN DELAVCI NA DUNAJU.
Dunaj, Avstrija, 9. julija. — V velikem pouličnem boju, ki je izbruhnil med naoijonalLsti in de-lavi je bilo ranjenih trkleset policistov in vež civilistov. *
Stražniki so se posluževali revolverjev. ^ ^
"GLAS NARODA"
and Published by
FihHihtnf
i. A
NARODA"
■wary Day K x cap t Sunday and Holiday.
* na prteMii»o. Prt spremamM kraja narotelkor. MnUKi naanaal. da httr«)a naJd«Ba
-•I.AI NARODAP •erouglt a* Manhattan, I ▼alaptionat Carttandt m
V.
PREMOGOVNA KOMISUA
GLAS NARODA!, ~ 10.f JUIl 1923.
Novice iz Slovenije.
Velikanski kos hinavšoine je izvršila ravnokar pre-mogovna komisija Z<» druži-nih držav, katero je lansko leto imenoval kongres.
Pri|K>rorila te komisije so razumljiva vsakomur, ki kol i ("kaj razume položaj v tej industriji.
Komisija pravi, naj dobi predsednik Združenih držav polnomo<\ da se prevzame ter obratuje rudnike v slu-ta ju potrebe.
S tem misli ref-i, da naj poklice predsednik v slučaju "potreln4" na pomor" državno milico, kozake ter eelo zvezni* vojake, kakorhitro bi se premogarji uprli ter prenehali delati.	. „
Ž<* samo to ugotovilo zadostuje za cele knjige.
I'stava Združenih držav jamf-i vsakemu posamezniki], tukaj rojenemu ali inozemeu, prostost <lela.
<V noee delati, mu ni treba delati.
Nih«*e ne 1h> priganjal na delo z valpetovim bičem.
< e pa se upre nasilju, izkorišrsvnju, re zahteva boljše delavne ]>ogoje, človeka vredno ]ila«'o, — spričo sedaj prerladujoT-e draginje — pa pride od kongresa imenovana in odobrena komisija ter pravi, da bi bilo najboljše,, ve si* stavi vso premogarsko industrijo pod vladno kon-trolo v "si ur a ju sile".
Tako delodajaei kot delavci naj bi bili prisiljeni pokoriti se brezpogojno odlokom predsednika.
To je se ved aenostavna pretveza.
Vrana ne bo izkljuvala vrani or i, in ml denarnih, kapitalističnih interesov podpirani predsednik gotovo ne bo ukrenil ničesar, kar bi v resniei škodovalo podjetnikom, premogarskim baronom.
Iz ugotovila prqpnogovne komisije je povsem enostavno razvidno, da se obrača cela stvar proti organiziranemu delu.
Glavni namen je preprečiti stavke ter jih v bodoče onemogočiti.
Vsem je brez dvoma še v živem spominu povest, katero smo priobčili pred nedavnim časom v Dnevniku premoga rja.
Izobražen človek je šel od rova clo rova, delal kot črna živina, ter zapisal na papir to, kar občutijo drugi, če-piav jim ni mogoče dati izraza tem svojim čustvom.
J z "Dnevnika premogarja" je razvidno, kako izkori-ščajo gotove premogarske družbe svoje delavce, kako morajo slednji opravljati neplačano delo }x> cele dneve in kakšnim nevarnostim so izpostavljeni vsled plina, ek-splozin in posipov.
Vse te nesreče so v glavnem posledica malomarnosti uprave ter oderuškega stiskanja, da bo padlo čim več ♦•velika v žepe delničarjev, ki niso še nikdar videli premogovnika od znotraj.
In tem ljudem, ki trepetajo vsak trenutek za svoje življenje, ki so prisiljeni — hote ali nehote — opravljati neplačana dela, — naj se enostavno prepove pravico do stavke z izgovorom, da "potrebuje narod premog"?!
Osnovna pravica do stavke, do izboljšanja življenjskega položaja, je trdno utemeljena v življenju ameriškega delavskega naroda, in te pravice ne bo mogel odpraviti ali izpodriniti noben kongres, nobena komisija, ki zastopa v glavnem vendarle interese delodajalcev!
Razpust Orjune v Ptuju in Mariboru.
Iz Ptuja poročajo: Na zahtevo nemških poslancev, ki <*> o tem iz-ypstili svxVje tukajšnje sorai^jeui-ke, je vlada odredila razpust mariborske in ~ ptnj-ike organizacije Orjune. Preko okrajnih glavarstev sta thi!a obema oa*gan i zae i jama izročena tozadevna dekreta z zahtevo, da se takoj izroči invents r n vse premoženje oblasti.. O-krajno glavarstvo v Ptuju je obsodilo lekarnarja Orožna na 14 dni zapora. Dokazano je le to. da je Orožen bil navzoč pri -posredovanju za mirno rešitev znanega incidenta. Med tukajšnjimi Nemci so povzročili ukrepi vlade veliko zadovoljstvo in veselje. Po informacij ali, ki jih dobivajo od nem-žkonaeijenalnega vocbstva, govorijo, da je vlada obljubila nemškim poslancem, da ix> izsledila vsa imena državnih uslužbencev, ki ko člani Orjune (orgaaiizaeije jugoslovanskih naeijonalistov) ter da jih bo kaznovala! Govori se tudi to, da je priš» l ukaz, naj se vsi odličnejši člani Orjune zaprejo. Nemškutbistvo je vsled tega postopanja vi axle silno ojačeno. • Narodni krogi brez razlike strank obžalujejo, da se daje na tak način indirektna jwxljpora nemšku-tarskeiau pokretu in nemškonaci-jonalni propagandi.
Jegličeva ulica v Ljubljani.
Kakor se pojoča, namerava sedanji ljubljanski občiradci svet pri dtlorrtvi imen raznim novim ulii-
*
Prohibicija v Turčiji.
Kakor smo že poročali, je turška vlada sklenila, da uvede po vzoreu ameriške vlade, popolno prepoved točenja alkoholnih pijač v državi. Izprva se je mislilo, da turška vlada ne bo mogla izvesti tega sklepa, ker bi se s prohibiči-jo Milno zmanjšali državni dohodki in pa radi tega, ker so se pred-Htevniki tujih držav v Turčiji tema načrta odločno proti vili. — Toda turi'* »vlada je trdno vztrajalo na svojem sklepu in dne 16. jonija je bila izdana naredba o prepovedi točenja alkoholnih pijač za Stambul. Pozneje se bo ta zabrana razširila na celo državo.
Neuspeh bikoborb ▼ Italiji.
Kakor smo že poročali, so pričeli tudi v Italiji po španskem vz-
bikoborbe so se vršile v Rimu v prisotnosti Mussolinija. Kmalu so pričeli prirejati te igre tudi v ostalih mestih Italije, vendar brez pravega uspeha .Tako so se te dni vršile bikoborbe v Veroni, v po sebno prirejeni areni. Igram je prisostvovalo 15.000 ljudi. Igra je bila zaključena s tem, da je bil en bik ubit. Toda publika ni bila posebno vzhiče^ mad tem krvavim dogodkom : r je ob sklepu pri čela v znak svoje nezadovoljnosti tako žvižgati, da je vse orilo.
dru-žbe ne zadostoval, potem bomo prisiljeni, poiskati druga pota.
Definitivna meja in drugo.
Iz Hotedršice poročajo: Razmejitvena komisija bo v kratkem določala definitivno mejo v logaškem okraju. Menda je ni občine, ki l>i bila vsled dosedanje provizorične meje tako prizadeta, kakor ravno llotedršica. Ra/,deljena je tako. da ima vodovod, tri četrtine najboljšega polja in ves gozd v lta liji. Nepregledni sn stroški in sitnosti, ki jih ima prebivalstvo z raznimi izkaznicami za prekoračenje meje od italjanskih, pa tudi od naših oblasti. Takšno stanje je nevzdržno. Ni t.<«*ej nič čud-rusra, da je ljudstvo že izgubilo potrpežljivost in nut je vse eno. naj bo tukaj ali tam, samo da je rešeno večnih šJkan in nepotrebnih stroškov. Dožnost naše razmejitvene delegacije je. da zahteva pravično mejo tako, da bo cel občinski kataster jugoslovanski
Kulturno delo 1'italniee v Hote-dršiei vrlo napreduje. V-kratki dobi šestih mesecev si je uredila prostorno dvorano 7. odrom, lci prekaša s svojimi mojstrsko na-slikanimi kulisami vse okoliške odre. Dosedaj je priredilo že 10 dramatičnih predstav, izmed teh 2 združeni s petjem, deklamacijami. recitacijami itd. Tudi knjižnica. ki šteje s^daj nad 500 zvezkov. deluje izvrstno in nudi članom. pa tudi nečlanom proti mali odškodnini obilo zdrave duševne hrane in zabave, ("italnlca je stro-
Peter Zgaga
Sfmjusluimuaka
Ustanovljena 1. 1898
GLAVNI URAD v ELY. MJNN
Rockefeller je praznoval svoj
štiriinosenideseti rojstni dan.
Ob taki svečani priliki mora bi-j ti človekuf svečano pri srcu.
Rockefeller je svečano prosla-' vil ta pomemben dan.
V	vasi, kjer ima svojo razkošno vilo, je precej revnih otrok.
V	te nedolžne otročiče je uprl največji bogatinee sveta svoj pogled.
Njim se je hotel oddolžiti za vse, kar je morda kdaj komu slabega storil.
Pisal je državni zakladnici v Washington, ter naročil primerno darilo za te uboge reveže.
Pošiljatev je dospela.
Rockefeller je naročil vaškemu županu, naj izbere izmed revnih otrok petnajst najbolj revnih in naj jih pošlje k njemu v avdi-jeneo.
Matere so izdale svoj sold, da' so ratroke že vsaj kolikor j mogoče spodobno oblekle.
Približal se je svečan trenutek. Otroci so stali v vrsti.
Vstopil jp Rockefeller ter se jim prijazno nasmehnil.
V	roki je drža! malo škatljieo. ki jo je sprejel iz državnega de-j>artmenta. Dolgo je govoril mla-] dim srcem. Sirotam so se solzile oči. j
In ob koncu svojega govora je :11 *11'
segel veliki dobrotnik v škatljieo zj,"!n'M
, . . , ... \ or k ti in drugih velemestih za do-ter s svečano kretnjo podelil vsa- .	. ® .....
pisovanje z raznivjezh-nnu možem-
2Cat0L iklmota
Inkorporirana 1. 190 i
earn nazvati dosedanjo cesto Predli?0 nadstrankarsko. kultnrno-na-škofijo z JeglkČevo ulico.	rodno društvo in zasluži oJh-o po-
i hvalo ter vsestransko podjw>ro.
Obsojeni obrekovaleč. . 1
40 let stari Avgust šket. posest- Vpokojitev načelnika prosvetne-
ALI VESTE, —
<1a so bili predniki Romanov rimski legijiHiarji. ki so w pomešali med slovansko prebivalstvo vzhodno od Črnega morja? Ali veste, da dvajset Helmar turških cigaret ne stane reC , .	. ^. .... . _ kot dvajset navadnih cigaret in da so
gledu prirejati bikoborbe. Prve uekajkratl več vredne?
nik pri Sv. Miklavžu v šmarskem okraju na Štajerskem, je obrezoval neko učiteljico v Šmarju na ta način, da je trdil, da je učiteljica v soli rekla otrokom: 4'Sedaj ne bomo nič molili. Nadalje je širil lažnjivo \>-st. <la nekaj dni re« niso molili. Zato je bil Škct obsojen na '2it dinarjev (100 kron) globe, oziruma 48 ur zapr»ra.
"Pij, krucifiks!"
Kakor smo že svojčas poiv*čali. so fant je i/ Šmartna <^b Paki na b»-stijalen način pobili Ln umorili svojega tovariša, nekega Žt4eizni-ka. ki se je od ve"; težkih udarcev zadet in z nožem smrtno ranjen /.grudil pri križu pred gostilno Marije K ran je. Vsled tega gnusnega čina so se zagovarjali pred celjskim okrožnim sodiščem 25-letni tesar Ivaai Turk, 231etni posestnikov sin Frane B-rdnik, 22-letni posestnikov sin Karel Krav--clj, 201 etni mizar Ivan Krevselj, 221etiii delavec Ferdinand Raz-g<¥\šek in 24 let ni t(^sar Ivan Biv.e-lak. Zvečer dne 20. aprila t. 1. so prišli obtoženi in umorjeni Želez-nik po končanem delu v gostilno Lize Stclilovnik v Šm art nem na Paki. V najlepši slogi so nekaj ča-so pili in jedli. Ko pa je Fnane Brdnik ponudil Železniku svoj kozarec, rekoč: "Pij, krueifiks!", ie .smatral umorjeni te besede kot izzivanje ter je zasolil Bniniiku cza-ušnico. To dejanje je pm-zročilo s-plcšno razburjenje, nakar ne je Železmk nekaj časa branil za za-barilcatlirano mizo, nato pa utekel. Kakor stekli p^i so ga ostali zasledovali. dohiteli pri križu, pobili 7 raznim orodjem, eden izmed njih pa. ne da bi se moglo dognati kdo. mu je zasadil nož ter mu ptt*e-rezal aksilamo arterijo, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Obsojeni so bili: Krevselj Karel na 15 mcsecev. Krevselj Ivan na 10 mesecev. Turk in Brdnrk na 8 mescev. Razgovšek na 5 in Brzelak na 4 mesece težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom.
Koroški folksverovci dobili delo.1
Z Jesenic poročajo: V tukajšnji tovarni Kranjske industrijske družbe je biilo v zadnjem času sprejetih v delo večje število delavcev. med katerim« smo opazili tudi tudi nokaj foUtsverovce-v hz Koroške. Poudarjacmo jamo in odločno, da nismo in tudi ne botmo nikdar proti onim pristnim Nemcem, ki žive mirno med nami. Nikdar pa ne bomo trpeli, da bi nam odjedali kruh nemčurji, ki *> za časa koroškega plebiscita S3 i prostovoljno. samo iz sovraštva do nas. v l»oj prati Jugo«laviji. Ako bi ta opomin pri merodajnih ei-niteJjih Kranjske industrijske
zadnji
Glavni odborniki:
Prescdnlk: RITOI.F rF.RPAN,	K.	Pt.. Cleveland. O.
Podprt-d.sfdtiik: Lol'IS li.VLA.NT, l^ox li'C lVarl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH 1'te^M I.F.H. Ely. Minn. Blagajnik: «KO. L. BHOZ1CH. Kly. Minn.
BlagajniU neizplačanih smrtniu: JOHN MOVERX, 412 — 12th Ave. East, L>uluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. ORAHEK, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K, Room 2t>C B&kewell Bldg., cor. Diamond and Grant
Stret-ts, Pittsburgh, Pa. MOHOR MI.AL»U\ 1324 W. 18 Street, Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4h22 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD ST.ARODNIK. Rex 4S0. Ely. Minn. GP.ECOR J. I'OP.ENTA, Bin. k Diamond. Wash. PRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN nr.r, 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PA I* LINE ERMENC, V.?,fj — 3rd Stref-t, La Salle. III. JOSIP STE RLE, 404 J-:. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi.ARC. 52S Market Street. Waukegnn. 111.
---Jednotlno uradno glasilo: "Claa Naroda".	-
Vpe stvnri tikajoče pe uradnih zadev kakor tudi denarne p<>Silj:itve naj pe ptisiljnjo n;i glavnega tajnika. V«e pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega culbora. Pr«'.5nje 7.:i sprejem novili članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota =e priporoča vs»»m Jugoslovanom 7.a obilen pristop. Kdor '/.* !i postati član te organizacije, naj se zplasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami.
Esperanto kot trgovski jezik.
Bilo j, nili poiz!-;
d^.-^Hlaj nmojjo rat£-.k».\
pa j
llsov. uv»'si i «>s>|M-raJiti> v | !.julil.iai)>k i v kar S|krcjt4«; M*g.iv^ke' .j" skleni; v Paivzn. I / ndonn. N'e\v
ga oddelka.
"Jutro*' jiišt4: Kakor nam p« ribajo i7. Beograda, jo vp<Jvoj«*n »laeelnik mldelka za pmsneto pri pokrajuiaki upravi v Ljubljani Ir. Fran Skabqnne. Ž njim zapu V-a državno službo eden izmed najodlriMiejših naših državnih n-radndkov. Dr. i*>kal»om»* je pred prevratom deloval v dunajskem ministrstvu za uk Ln hog-o^astjo. Narodna vlada jra jo po.klieaJa v Ljubljano za naslednika dr. Kal-tenegfferja kot gospodarsko -upravnejja rofotonta pri višjem Šolsknn svetu. V deeembru 1920 je prevzel dr. Skabeme vodstvo takratiiesra poverjoništva za pro-sveto ter je bil v tem svojstvu v januarju imenovan za dvornega svetnika. Po odpravi poverjeni-škojja sistema jo dr. S k al/orno v iuliju 1921 postal na eel nik oddelka za pros veto v IV. plaoilnem razredu. Za nivoje izvrstno službovanje je dr. Rkaberne dvakrat <xl-likovan. in ^ieor z '.-odom sv. Savo TV. in III. razreda. Za easa ple-bise>ta je bil dr Ska»berne pride-l jen kot tolniae za angleški jezik jugoslovanski delegaciji ple'biseit-ne komisije. Stalno deluje dr. Skaberne tudi na univerzi, kjer ie honorarni doeent za upravno pravo ter elan izprašovalnih komisij za T. in TTT. iur. državno izpito (cerkveno, ustavno in upravno pravo). Tudi sicer je dr. ftka-berne vnet prosvetni delavec: v Ljubljani j^ ustanovil društvo za učenje angleškega jez-ika. ki šteje dan es coz 2fK) članov in kateremu jo podpredsednik, kot predsednik pa vedi T'motnostno-zgodovinsko društvo, ki je letos prirejalo vrlo napela predavanja ter ekskurzije. Zasluge dr. 5?kab«rne<ta za povzdi-go šolstva mu zat'igmrajo trajno ime v naši prosvetni upravi.
Slava 36. artilerijskega polka.
Ifi. artiljerijstki polk v Ljubljani je prarnova 1 dne 5. junija svojo prvo slavo v spomin na dan, ko so baterije toga polka prvikrat stopile na Ootf5posvet.sko polje o priliki koroške ofenzave leta 1019. Služba božja in rezanje kolača se je vršilo ob 10. doip v vojašnici kralja Aleksandra T. Popoldne je bila vojaška veselica.
Učiteljsko društvo
za slo ven jHi istriški okraj je praznovalo dne 2. junija v Studenrcah svojo po*desetletnieo.
Madžarski list v Murski Soboti.
Kakor javljajo iz Murske Sobote, je tam začel izliajabi nov madžarski list. Liat izhaja dvakrat na teden in se imenuje "Sza-badsag" (Svoboda).
keniu čisto nov — nikelj. * * *
^latere so šle v prodajalno kupit za nikelj petroleja.
Za svoto enega niklja bo gorela tri večere zaporedoma petrolejka na čast petrolejskemu kra-t ju.
* * *
Jugoslovansk i kipar Mest rovič je izdelal osnutek za velik spomenik. ki naj bi bil postavljen v čast in spomin trpljenju in osvoboje-nju srbskega narotla.
Vlada je kupila osnutke za poldrugi miljon francoskih frankov. Kupila jilTje po kočevskem načelu "če sem obljubil, nisem še dal".
stvem lt*r ga uvedlo e«-lo v r« j«-:iie trgovske š le in društva. Tudi na modnartvdui konl*«-rrnri v Itonetkah. ki je vrš;la h*to.s o Veliki n«*'i, .j" bil sprej«*t >Jvlep, da se uporablja esperanto v tr-g'«\ ,koiu ž"vlj<»nju. 1)!-. Pri vat, v^ mčiliški prof»-.v»r iz Žimevo. je primerjal e<]>eranto brezžičnemu brz"javu. (^n-enii je, «Li so narodni je-dki prekrasni, vendar pa je za mednarodni promet z.-!o p trdben jezik, ki !>i služil k<»t direktno sredstvo za '-ponuiunieva-i nje nu'd vsemi namdi. ne da 1 >i ' bili pri toni /.ap« stavl jeni v svoji ; pnirodni lepoti narodni jrziki. Na mednarodni konferenci v lienet-I kali so bile zastopano vso kultur-i ne države, celo Kita jska. Peraija
zastupal zngrelxski in I« s »»j m. Km glasno . da ve uvede esperanto v vs*1 trgovske in industnj-
*	ke šole ]x> celem tu. da pomagajo irgowke zbornice in turi-
id-v.v!: v-!;a dtusTva rn/.> rjenju e-pe-ranta, d.i <e pr;p«>;-oča turistov->k:»n društvom izdaja "Votlm-!:ov" v e^perantu, da se uvedo esperanto pri i adiotelograiskih p« -1 a jah in da >e p>/ovejo gstil-nvai sk«' /v 7.0. da uvede jo e^jie-ranto v sv.»jih šolah. Ne dvomimo da bo imela ta konferesiea ka-kor tn«ii lanska v Ženevi za uve-denje es|«eran!a v .'- le dobrih u-
*	peli o v in da e _»eranto kak» r že na dn:«_ 1: ]> Ijili udomači tudi v trgovini, ker ni ab-olutno b-p-c"ga. lažjega in i-ti"-stavnejšt > : ed<tv« za > jn»razui:ii-v:inje š ee-
i'i Japonska. Od slovanski;!! Irž.iv Meštrovič toži vlado za pogo-|je j;!|;, najštevilnejše zastopana jeno svoto oziroma za povratek , ( 'eškoslovaška (ministi st vo trg > k i po v.
Vlada ne da niti denarja, niti kipov.
Kejj je v Jugoslaviji vlada najvišja instanca, ne bo prišel Meštrovič do svoje pravice.
Kdo mu more zameriti, če bo vbodoče sklepal s tujci trgovske pogodbe ?
Predno bo domovina vzkliknila: Najboljši sinovi me zapuščajo! — narj ugitovi vzrok, zakaj jo zapuščajo.
V	teh realnih časih je postala neizpodbitna realna resnica, da se
patriotizem konča pri želodcu. *
V	Ameriko je dospel francoski general Gouraud.
Mož je brez desne roke. Izgubil jo je v bitki pri Marni.
To še ni taka izguba v primeri z izgubo francoskih državnikov.
Kajti vsi, kar jih je pri francoski vladi, vsi, ki opravljajo fran- i coske javne srca.
•to;,t
• e»j}»era.nto. I' » "Jutru"
NEKAJ NOVEGA!
Prvi slovenski piknik v New Ycrku V SOBOTO 21. julija pri-
vme, praski velesejem zwza tu-
ristovskih društev, razne t.: gov-!	I>KRS,,AK<S liANI) v '-111
ske zbornice). Jugoslovansko finančno ministrstvo j.- bilo zastopano po inšpektorju Klaiču. Dud-
mr-rahl Mart in četr«k i»
rai Ave . 4.
. < »lenda'.e j>' poldiie.
Myrtle in L. I. Pri-
za«leve, so brez —
Neki newyorski dnevnik je raz- { pisal visoko nagrado za najboljši I odgovor na vprašanje: — Kaj je i vzrok današnjih ločite^' zakona?
Prihajali so odgovori. Na stotine. na tisoče jih je brio, pametnih in bedastih.
Nagrado je pa dobil oni, ki je odgovoril, da je vzrok današnjih ločitev zakona — zakon.
Točna in hitra postrežba, zmerne ceaie,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1 00.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH J'OUANAH*
m Spisal I ven Matščič $1.M
Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polko vem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 Klik is vojne. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

P®
v ,■ -

GLAS NARODA, 10. JTL. 1923.
ii i -.r
Iz rimskega parlamenta.
sir*.. liiii
Trst, 4. junija 1923.Kin se temu prebivalstvu-zagotovi Jtim>ki parlament je razprav- -vobcxle® kulturni in gospodarski Ijafrte d ni o državnem proračunu,
prvič odkar je Mussolini ministrski predsednik. Vpisanih je bilo k
■ppnnHpHi
razvoj, posebno pa, da .se vzposta i vijo vse šole, ki so razpolagali ž, njimi. Naš poslanec je v svojem j ra/pravi na«! 40 govornikov, toda govoru o<-ital vladi, da n«1 spoštn-niso vsi j»rišli na vrsto, ker je pri- je jezikovnih pravic slovanske šlo do glasovanja. Večina je sicer'manjšine. Dotaknil se je šolskega izrekla Mussolini ju zaupnico, to- vprašanja. Odpravili so vse sred-j d:i razprava je bila vendar z'do'iij«* š.'le in 150 ljudskih šol, izgna-
zaniiniva zaradi ostrih kritik, ki mi jih izvrševali nad fašLstovsko vlado razni poslanici vseh strank, posebno pa soeialisti, komunisti in — 1'ašisti sami. Razprava je dovolila vpogled v italijanske notra nje razmere in dokazala prvič,
!i nad 200 učiteljev. Toda vlada ve iiu>ti, če misli da nas Tto razna-! rodila. Tako dal " smo prišli, da je že samo dejstvo, biti Slovan, podedovani greli, za katerega se: morajo kaznovati vsi rodovi do. sedmega kolena. Tako pišejo ita-j
1 tko velik razdor da vlada med lijanske novine in izkustvo nas fašisti samimi in drugič, kakšna n-i, da se tudi resnično tako po-i nezadovoljnost da je med ljudmi|<ropa z našimi ljudmi. "Sleherni| pjroti fašisiom. Nič <;♦» ni čuditi po dan dokazuje, da se moji sople-j \ eni tem, da se Mussolini ju nič j ir.enjaki bojijo prihajati k nnni lie mudi z novimi volitvami. On prosit p<.moČi. ker že samo d<-j-ne v.*di tako trdno, kakor se	da -e priznavajo za SI ova-i
moglo do sedaj sklepati iz njego- ne, se šteje v krivilo in gotovo ne i vih samozavestnih izjav, Govorni- dovžejo tistega, kar zahtevajo! ki s.» obsojali z več ali manj ostri- praviei. < <* bi kateri učitelj n.i be^-dami, kakšno stališče zav-1 i 1.1 «;1 toliko poguma, da bi se ol>r zen'ajo pa<- proti vladi - absolu-|n:' 'h> mene za pom<M**, bi ga ?.'■ tistiini značaj vladanja in terori-[mesta odpustili." je rekel jjovor-z» m fašistov po deželi proti pri- " k, na kar mu je Mussolini reke'.., Mašem in ustanovam drugih'ni,j navede konkretne dokazrj ->t>ank. Splošno je odmeval glas Sfangt-r mu je «ki govoril, da je že po svobodi, katere danes v Italiji *« »~krat pisal ministrom, a nikdpr ni raztn za fašiste. l*ttsebno oster l,! dobil odgovora. V nadaljnjih) y hit v tem oziru bivši fašistov izvajanjih se je govornik pe ]»oslauee Mi»uri, ki je govoril o !!,di z novo šolsko reformo in ki i-notranjih prepirih m«*»J fašisti in tiziriil nekatere njene zahteve, ter napadel zlasti Mih. Bianchija, de- odpravo sodišč. Z ozirom na neza- j nai-rt nove \olivne reforme tre menjavo denarja zadrugam je re-; fciio roko Mussolinijevo, in njegov	J5tang»-r, da se z njimi
fcpreun-mbe usia ve. — Govorniki P'st(,Pa tako. da se jih prisi'i v SO tudi kritizirali znani govor fi- likvidacijo. Že štiri leta zahtevamo naiieuega ministra l>e Štefani-ja '71>ieiijavo, a vlada je ne izvrši. To v Milanu. Ne bomo se spuščali v Poimi"' tirati zadruge v pogubo.j pidrobuosti kritike, omenimo naj vliMijl morala izmenjati <Vnai\l aiuo, da za«'la lira od onega ',rr -i*' To v zakonu predvideno, in I-, j.- fiij. minister javil s ve-	1,M,i />x za',,a izmenjavati.;
tu, da bo deficit padel od G mili- ' •>*' lM,t,*m kar naenkrat izme-j; i«1 na 1 in «V»rt milijarde, v Švi- ,l.»avo Ustavila. Govornik se je turi padat i in neprenehoma pada pritožil radi nezadostnih vo.j-ter j*- prtšla /e na 2ti švie. eent.	odakmlnin, ki se tudi ne iz
Vse j«, prnakovalo z Mussolini- plačujejo, ter radi postopanja j* m vred, da bo po napoveilbi raz- p-i. Kako bolestno premeroma ugodnega finančnega po- *enee«nje j.- izzval tudi n.ed na* lo/aja lira po-ko< ila. Sttiaj pa rav- U^dstvOm zakon o spremembi efekt! Kakor ni zu kraj« vnih imen, ki se naprn\ils rjel de Stefanijevim	Vsakega kriterija. Zaključil
o tudi (Mislaniei in!''*	"Zahtevamo od vlfide.
talijansko ole-instVoPotopa z nami kot državljani ne .h lahko javljali milijardiie 1 : •,"i,kimi pravicami in da postopn -o rekali ljudje, ko par"	]h»krajinami kot sestav*
nas z davki slekla ne nim	države, a ne kakor s
m pa k tudi kožo injkako kolonijo.*' — '/.<> iz tega krat •esto lOO.OOO iisluž-lk< izvlečka je razviden ves trn-
na sproti nji svet javam, t li drugi .le lah ihrauike.
KAKOVOST JE NAJBOLJŠE PRIPOROČILO
T^ADILCI, ki so enkrat kadili HELMAR, jim dajejo prednost navadnim cigaretam. Dobre cigarete vsebujejo turški tobak, HELMAR pa vsebujejo 100%' čisti turški \o-bak.	. s
20 Helmar stane par centov več kot 20 navadnih cigaret, in HELMAR so nekajkrat i boj še.
HELMAR so zaščitene v lepenka-stih škatljah, da se ne lomijo in kru-še. — Navadne cigarete so v zavojčku.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN IME.
/jdnoAguioJ
Izdelovalci prvovrstnih turških in egipčanskih cigaret na svetu.
	*	
iive	ti in n<*	
/louistfin	1 n.- pr	
revolver	Npr vi	/n«
v o^iffie	<1 t*-m	
ovivithia		
n.«<lkl..-,	'v nucni	Ul ji
prav ni«'	n<* ptM	laj«
ji a tako	xv iiMTl«	•m
ianto obleko •e yr vr/c n
I incev in uradnikov, in če sej <i.int, Ivi š«* o^taJiejo po milosti v duibi zmanjšuje t»la«'e, da ne morel i, in ko pen-taja drugo kot st Mussolinija; (anjem je bila »vih strupenih »•slancem. ki ve > osebi, ki sedi stolu in p;t iz dejstva, da ni — kakor je navada — posegel v razpravo, da bi odgovarjal na razna očitanja, pobijal ugovore in branil svojo vlado in obrazložil svoje smernice. Svoji jezi in užaljenosti nad pnr-lamentoin je dal Mussolini duška te d*j v 1'adovi, ko je rekel v nr-ketn govoru: 44Absurdno bi bilo ni -lili, da morejo parlamentarne navade tudi mene poživiniti. .Jaz s**m sie >r sin delavca, ali v nienl je prrveč aristokratit-nega duha, bi čutil gnusa iz nizkotne elitne kovačniee. Zares iplinent poslancem! — Se-te dni razpravljal o spre-na red h v zakone. Tudi tu so ob tej priliki padle ostre besede na raeiin seilanje vlade: Po-siehno osU-r je bil sen. Albert in, glavni urednik "Corrifpc della Sera", ki je rekel, da niti državniki kakor 'Cavores in Crispi, si nLso upali kršiti ustave in vladati samo * naredbami, kakor to prakticlra Mussolini.
Pri proračunski razpravi se jf oglasil tudi istrski poslanec dr. 1'liks Stainger, ki je predložil zbornici resolucijo, s katero se vlada poživlja, da vzpostavi v obmejnih pokrajinah enakost vseh državljanov pred zakoni, naj j"*» sama pošt a j* iti naj svojim podre jen-»em naloži »poštovanje pravic dr vljanov drugega plemena, da se njihov jezik oh -anjal m rabil,

gie«»n položaj Jugoslovanov v it n -lijanski državi. Politično se jim lie da nobenih pravic, gospodarsko •-t* jih honieiti. jezikovno raz-; narodjti, kulturno se jim ne do-voli nobeno gibanje. Postopanje ? Jugoslovani v Italiji, tej državi, ki se vedno hvali s svojo eiviliza-j o in kulturo in svobodoljtibjem. kulturni škandal. Zadnji ras je. da izve zanj ostali svet. Tako kakor Italijani s svojimi slovan-kimi podložniki ni^o postopali ni-; Mažari in ne Turki z Macedonci.
da n parh lep I. n a t mem
Vc?ti iz Zidanega mosta.
K.*;> j«- zadela v eementariii v Zidanem mostu me*l delom delayed VolavŠka.
V Sv. Petru pri Zidanem mostu j«* naglo preminul za sji-eno kapjo v|M»kojeni železničar Horštner.
(^'stiluš-arki Perdih v Zidanem m< stu je bila ukradena ura z verižico, za/stori in različno perilo, kar je imela shranjeno v kuhin ji.
Mariborska porota.
Posledica malenkostnega spora.
Dne :?<>. novembra je v gostilni Ivana F«»na pri Sv. Miklavžu pri Mariboru ]x»pivalo več fantov, meti njimi tudi Franc Vezjak in Fraoe Zak>kar. Fantje s»» nekoliko <lobre voije zapustili gosto 1 no in prepevali po eosti. Vezjak iu Zaliikar pa sta se kniiilu nato sprla, ker mu slednji ni hotel dati ro-:<e v slovo. V medi^eliojnem ?«po-]iadu je Vezjak končno sunil * Za-lokarja z nožem v ili'saio i^ko. katero je s]»*.hiji pej tem izgubil. Vivjak j«* bil opi-oščen huiliKlel-stva težke t^b^re poškodbe in je bil sojWi le na šest tednov zapora radi nasilja v pijanosti.
tJboj.
Franc Družavec, posestnik v SjKxlnji Senai>ki. je živel s svojo ženo dolgo let v srečnem zakonu. Zadnji dve leti pa je začela žena Barbara popivati, kar je moža hudo ln>]elo. vendar pa je sprva mirno prenašal in vdano trpel. l)ne IG. februarja ».ta zakonca Droža-vee v Sirk oveni mlinu i Radeliovi delala olje. Po delu in veeerji s*1 je Frane th-užav«^ malo pošalil z Ano Svarčevo, ki je bila tu«li v mlinu, in vi ogel končno na posteljo, nakar si je Svarčeva dovolila Šalo. ga objela okoli vratu in si silila k «ebi. To je Družev-čevo silno razburilo. Zapustila je »obo in ]»s^.vala zunaj z raznimi ostudnimi psovkami. Razjarjeni mož jo je nato zgrabil in pričel inetnti ob tla in brcati. To je trajalo od Titi inn na razdaljo 400 korakov prr.ti Spodnji Senarski. Koneno je Frane Diužavec sunil <vi jo ženo > škornjem s tako silo med noge, da ji je raztrgal levo sramnieo in levo odvodnico, nakar je I>mževčeva vsi<hI krvav-ljenja umrla. "Družavee je bil o-pri včeu lnidmlebtva uboja in ob-- jen le radi prestopka /oper varil' »t življenja nn i]eset mesecev st ? ogega zapora.
Fretep med dvema bratoma.
1-esl niea Barbara Premzl iz Sv. Marjete na Dravskem polju j«* zapustila svojim otrokom k'»t skupno la<t dva go/da. Ker pa je hčerka Ana hotela dobiti vso zem-1 j > n izplačati deleže v denarju, sta s.» brata Jo»ip in Franc podala k s«'s.tri Mariji, da »e v^.' trije pr»-menijo o tem, Pvi tem >ta se brata Frane in .li»-"p <p:-la in končno stebla. Posledica j«- bila. da je bil Frana t'-žko poškodovan nad levim očesom. K porotni rav.pravi ni pi išla nohera vabljenih prič. Obd<»lženi je javil sodnikom, da so priče — sami sorodniki — namenoma i«s.tali doma., ker se je on medtem že z bratom pobotal. S«k1-ni dvor je nato razpravo preložil.
Premeteni italjanski slepar.
Koncem leta lf»21. v Juglosla-! Zverinska žena. Smrtna obsodba, je br.-2 vsak.-ga razburjenja zavij; italjanski državljan Guerinoj	^	j užila z. '»troei v^erje, se umila in
......Obiskal je več trgov- * Z razpravo dne 1"». juni.ia je bi-j f)<j-la k	3Iarlji xnprct,
c-v v Ljubljani. Mariboru. Zagre-| lo zaključeno poletno zasedanje kaU>ri po];.lza]a krv;tvo S:.kiro| bi ii; Bjelovartt terse izdajal po-j porote.	I j,...^,].,,,'. .-ls |,.T sem ],;ja v"
vs:m1 za bogatega veletrgovca z Xa zatožni klopi je bila 4:Uetna| pa );aj }(oJn	ri.kuil
Reke, ki se l>avi samo z uvozom \'«*ža Jane iz Dv r-ke vasi, ki je|	() ,tka ^ tTU[j svoje 0_
in izv- zom na debeki. Imel je si-j dne 2:J. aprila svojega moža	^ hu-s!;ala v.;n,ti ^^ Pri
-uren m stop in govoril tako pre-'	utma-da na be<ti.,alen na- a/]M.av] Vj,„ za,ni:mih mnogo
pri«' ».\ abio. da -»o mu tr«rov<-i vse j Obt« zenka je popolnoma pokvar-; verjeli in stopili ž njitn v trgov- jena ženska, ki -e j(» posebno ■ m1-
lš.Vm Bli.VŽA KERN/ ki je bil pred l-">. leti v Pueblo, Folo. Xej iščem ga radi .slabih razmer, ampak želela bi 2 njim se pismeno pomeniti. Pri s m ga. da se mi oglasi. — !Mary Kern. :V.Y\ N. First Sr., Kanv-is ('itv. Kan.
(10-11—7)
150 DRVARJEV
dobi de o. IMača	otl-ih^re.
Lep kraj za delati, dober les. dobre liempc iu v ravnini. — 3^*ank M. Clic-sney. Supt. < lawson Chemical i 'o.. Arrovo, Pa.
K;u.l bi zvedel, za naslov JOŽKFA ( FLcKAR. Pi.d dvema letoma je bil pri meni v Batuli, l'a. Zadnjič mi je pijsal iz II ari I-burly in potem n -.-m več dobil glasu «kI njega. Zato p^sim, če kateri ve za njegov nas!..v. da ga* mi naznani, če pa Sc-r.n bere te visštice, naj se mi javi, ker mu imam nekaj važnega '"iti- — T«-.-ph 1'Iijan. B<>x 17. R. II. Xo. 1». Bolivar, X. Y. ( 10-11—7
izpred ljubljanske porote.
s ko zvezo. Zanimal se je zlasti za krompir, iižol iu jabolka. Prvotno je plačal nekaj blaga, da si ie tako pridobil zaupanje, k"m-no pa
.i s - mirnneno oj^Lsiile stra-hov.:: ii.	v smislu mhtožniee.
Xežn Jane, ki je v preiskovalnem zap ni od' rito p; Lziiala svoje dejanje. p-i razpravi ni kazala niči naj manjšega kesa in je* dosledno
likovala v tem, da je brutalno na-sti pala proti vsakomur, ki ji je le količkaj oporekal. Tako j" tudi dne :JO. marea v Dvorski vasi uda-je vse osleparil in izginil brez sle-j rila FJizabeto Valjavee s ,,«tjo zauika,a VSCj kar je ^m-orilo proti du. Poizve*lbe so dognale, da je tako močno po glavi m ustih, da_	ZaJ>hllIvo dll so jV prav
izl,Ua	i dobro spr-tuin iala miih okobiosti.
Potek tega žalostnega dogodka j ki « , bile* njej v prid. pa je sledeči: Janez Jane. posest-i porotniki so z 10 proti 2 Maso-
Pelieeetti čisto navadni aeent, ve seljak in z^tpravljivee. Izvabil je <^>d trgovcev Josipa Šerea v ^lari-
Severova zdravila vzdr^a^po
zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grendec — jemljite
Severa's
Balzol
<[waj ii-uii kot Ž.«Ue«aki lžilmm)
Priporočen za
neprebavlja^je, zastarela ra-prtja i
C«na 50 in 86 centov. VpraMjtc tanj v ltkarnah.
F. SEVFRA CO
L DAtl rv AF ,L j. ! C W
boru, Rudolfa Pevca v Mozirju.^nik iz Dvorske vasi. se je pred lSima pnjrdili vprašanje glede umo-X i kole Bi.Vnea v B.Hovaru in lir-^Ieti oženil z obt< Aenko. <»1 te<laj| ra. nakar bila Neža Jane obso-?ne Cerar ii: Co. v Ljubljani blaga j naprej ni bilo več miru v hiši. Že- jena v smrt na vetialih.
za >kupno cono '.koli 2.200.000 kron; dalje je oškodoval tvrdko Pa tern ost & R«m ic v Ljubljani za K>4.70<) kron, Gospodarsko zvezo v I^iubljan: za 154.220 kron. špe-dieij i>;k«» tvrdko f>rient pa za 50 tisoč £76 kron. Oškodovanci so iskali premetenega italjansikt^ra sleparja dolge mesece in mu prišli končno na sbnl v Gradcu, kjt»r so ga avstrijske oblasti nato aretirale in izročile okrožnemu sodišču v Mariboru. Ohdolženi Pel-lieeetti je vztrajal pri .svojeui zagovoru tmli preti poroto. Zago-vimiik io pretilagal zaslišanje »e ene priče v Italiji, čemur je sodni dvor ugodil ter razpravo preložil ti a jesjen-iko porotno zasedanje. — Fašist Pefiiecetti '»o toirej če pair meseoev goat mariborskih. - preiskovalnih zaporov.

na »e je na v«ak način hotela po- (	____
liifst.lt i ijm w4va. Kritičnega dne je
prišel njen mož okoli 20. ure do- Povezan mrlič v Ljubljanici, mov ter kregal otroke. Ko je ob- V J.jubljani. sk» potegnili iz toy.enka to slišala, se je za drl a nad Ljubljanlee p: i Kobijevem skladi-njlm, naj , pnsti. ojroke pri mini.' šču na l/.an^ki ee^ti truplo >F. Jar-Mož je nato odšel iz hiše, toda v. ca. ofileJnega p«>s<^st»iika iz Črne tem trenutku je ona zaprla obe vasi št. 9 na Barju. Mrtvec je bil vrati, ki vodita v liiš ). z zapahom, cel povit z vrvjo, zla-ti krepko je Xe dolgo ' ato pa je Janez začel j bila z vrvjo privezana leva roka razbijati s sekiro po zadnjih« vra- j na levi, desna pa na desni nogi. till ter tam odlomil desko in vdrl i Samomor je že z ozirom na povito v hišo. Obtoženka ga je nato pah-' truplo po]M>luoaua izključen m gre nila skozi vrata in pričela neusmi- le za \i»rašanje. če se je na Jarcu Ij^^no udrihati s težko sekiro pdi izvršil umor ali roparski umor. glavi in vratu. Zadala mu je de-| Jure je baje živel doma v zelo ne-set težkih r»n in se je mož takoj i urejenih rodbinskih razmerah. Na zgrudil mrtev na tla. Ko je vide- lice je prispela oblastvena lcomi-la. da je mož že mrtev,"Je odprla sija. ki je ugotovila dejanski stan. vrata, prišla na dvorišče ter hlad- j Pc-licija je uvedla obsežna poi^ve-nokr\-no «avj>tla: *'Zdaj pa naj le! dovauja. Truplo so prepeljali v pride, kdor hoče pričati!" Nato J mrtvašnico, kjer bo obducirano.
••-■■ '_- --.i _ ■ ________j*
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem
Uprava 4'Glas Naroda"
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovee. \
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 44S strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 2f>3 strani,	/jq
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubijeni-ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teži vam i ter nam predočuje ljudstvo ^ resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	i .50
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.	N *
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovee.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-s est a vi j en. Vsebuje 239 strani,	. .65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	i
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.	' \
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po Živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	.55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista ^ Sherlock Holtttesa tor njegova bistroumna po- ^ ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	\ .50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. •
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in ^ trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Giobočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 5G strani, .25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- * je, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, % nadalje kmet Elija Grcgorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti.	* Vsebuje 378 strani, \ \ .75
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortland t St., New York
Uspeh! v dvajsetih dneh ali se vam pa vToe denar. ^
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne moške In ženske.
če ste slabega zdravja in pri slabi rr.cČi, če se varr^ spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave-TJtiL Jg-tiponurljlra in narkotična sredstva, potem postu-
luiLl H	-T ^T"^ bo"-t"- kako fiC	'
^	c!oVeka! D"vet desetin človečkih bolcani. kot
SS.'r*Jt:-,„Jainar,.ja' ""»at.čne bolezni. KUvoboI. nevr«l«riia.
; n^Iirrbav». vetyovi in ko lean je, zaprtje.
je iivahnosti. n-rvozno-t. nZ i^i t '1 "Ja »Pomanjkanja živčne moči, redke zvoder.ele krvi in skibe krvne cirkulacije.
ie telesa jo odvUno od rivene čile m svoje ttrfir ^	1,106 J> POK'avitna sivar za ielodec,
MBLMHe^ drob. utnranje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tow 3e najbolj t-^no »dravilo Ta. nen-oine ia fisično irdt-lane. Zakaj?//5 Ker sestoji iz osmero važnih »esUvin, ki vračaio zdravje ter iih'!/t predpisujejo naj»lavnej« zdravniki. — >TUIra-T,-ne bont na, ^ Eelezu in fosforja — ter je hr=na krvi in živcem j^Nusa-Tone proirvaja življenje v jetra, ter ojačujo črova. da
x	ledic1	« "Jih strupene se-
•taline N.c ve? vetrov «n kolcanja. težke sape in pokritega, jezika. I^ic vce bolečin in bolerni I Nuza-Tone dajo čudoviti tek dobro prebavo, stanovitne i vce ter zdravo okrepčujoč- spanje NuKa-Tone cbopati krt. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarerjo zdravja na lice m jasnost v oči. Gradi močne in postavne rr.oic tdn-vejse m krasnejae ženske. Ku^a-Tone ne vsebuje oraamljivih trčd-tev kf^rih-Se Č!oVe,k navatL Zavit v PnP^vea zavojček*
-	sa. Priporoči
NA4A POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nura-Tone je en ($1.00) dolar za .teklenico,.
^ taŽlet-	mesečnHd^vlj^Te- Vi l^ko
" ?et (»500> dolarjev. Jem.jte Nufa-ione dvajset (ZO) dni. Ce niste zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek začno s ikatlio u> m. vam bomo takoj vrndi denar. Vidite, d« no morete izbiri niU^nfjJ! — Ml prevzamemo r.«ko. NuSa-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni m enaki garanciji.
-- KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA._
NATIONAL LABORATORY. S-20 . 1018 S. Wabash Ave.. Chicago. IU.
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo................ kar mi pošlji
atcklenic Njca-Tone.	..." rai posjji
Ime ...................
Čvrsta in 2tv. ali R. P. D.
"f
!ii.r
Država
nT
ilL-__________
ti, -11'

GliAS NAJ&OT>A\ 10. JUL*. 1923.
SOSEDNJA HIŠA.
ers——. . ea | |
A. 0. GREEN. Za "Glaa Narod«" preTtl O. P.
Na Himalajo in Čomolungmo. |R„9XAL MAIL
»	w	Pooblaščena ed iuooalovanaka vlada.
'	(Nadaljevanje.)
—	Princip, ki je izveden v oni povesti, nas lako dovede do Spoznanj*, /.ikaj .so viseli prstani meil pismi Franklin Van Bur-nam>a. l'e je Franklin v r»-»niei morilec svoje svakinje, m^ram priznati, tla je najbolj pretkani zlr»«"-inec kiir sem ji kednj srečal. V-e-del je, da botl<» preiskali v>e skrivne predale njegove pisalne mize, če bi kedaj padel sum nanj. Vsled tega je spravil prstane na prostor, kjer bi jih lahko vsakdo najlažje videl, a bi nikomur ne padlo v glavo i»kati jih tam, kot se to dejanski ni zgodilo.
Mr. Gryee je napravil odmor ter vrgel pri tem name pogled, ki je bil namenjen izključno le meni.
—	In sedaj, Miss Buttenvorth, — je	— ko sem vara obrazložil vse obteževalne momente proti Franklinu, ali hočete priznati mojo dobro voljo ter me poplačati s prav tako obširnim poročilom :
Kekla sem :
—	Ne. Vi *ami morate še dosti pojasniti. Navidezno ste mi dokazali, da je mo<*4K*e Franklina na ta ali oni način spraviti v stik z zločinom. Niste pa mi skušali pojasniti vseh okoliščn, ki so spremljale umor. K;jUo pojasnite naprimer muho Mrs. Van Burn am s, ki je hotela naenkrat zamenjati >vojo obleko in svoje perilo, če ni bila h svojim možem, temveč s Franklinom v hotelu 1)..'
—	Zločin, ki je bil nameravan iz takih motivov ter bil izvršen v tako težavnih okoliščinah, je moral biti v vseh podrobnostih več ali manj kompliciran ter izveden skrajno previdno. Načrt si je izmislil izvanredno nadarjen in pameten človek ter je bil izveden s čudovito spretnostjo in previdnostjo. Psihologijo te«ra zločina lahko pojmi 1«* človek, ki ima skrajno živahno fantazijo. Jaz se lahko postavljam s tako, a ne morem reči. če je imate tudi vi, Miss Butterworth.
—	Preiskusite me, — sem rekla.
—	T<» boni storil pozneje, .laz se torej nisem opiral le na dejstva, temveč tudi na neki notranji jrlas, ki se je razvil v meni tekom dolgoletne prak-e in ta me je dovede! do sklepa, da ni imel Franklin izprva namena umoriti svojo svakinjo.
—	Ravno nasprotno: — izbral si je hotelsko sobo, ker je upal, da bo tam lahko nemoteno izvojeval boj z mlado žensko za posest pisma. Da pa ne škoduje niti sebi, niti ženski, ji je svetoval, naj pride na sestanek v dolgem potnem plašču in naj si zakrinka obraz. Najbrž ji je rekel, da je taka navadna oblekn najbolj pripravna, <la stopi v njej preti starega Van Bumamsa. On sam je imel namen obleči plašč, ki je visel v njegovem uradu.
Doted a j je šlo \ >e dobro. R a v no ko je hotel na sestanek, pa je prišel njegov brat, ter <ra prosil, naj mu da ključ za očetovo hišo. Ves presenečen, ker be je Howard pojavil ob tako ncpriličnem času, mu je Franklin izročil ključ, ne da bi ga nadalje izpraševal. Howard se j.- kmalu poslovil od njega. Franklin mu je kmalu sledil. Vzel si je toliko časa. da je zaprl svojo pisalno mizo in da si je oblekel plašč. Oba brata bi >e ne sestala, če bi Howard a ne zadržala ovira na cesti. Franklin je prišel tako blizu, da je videl, kako je posegel l»rat v žep ter z robcem vred potegnil iz njega ključ, katerega mu je bil malo poprej izročil. Ključ je padel na tlak. Howard ni čul šuma radi ropota na testi. Franklin «;a je pobral in v onem trenutku ni niti mislil na to, za kaj naj mu služi.
Ni bilo težko za Franklina in Mrs. Van Burnams srečati se ne-opaženo v tako velikem mestu ter skupaj oditi v hotel I)., ne da bi ju kdo spoznal. Mrs. Van Burnams je navdajala le ena iniseli, da namre. igra veliko ulogo v newyorškem svetu. Vsled tega je brez )>omi.sleka sprejela na-»e izvedenje vseh podrobnosti, katerih se je Franklin ustrašil. Vsled tega ^e ni pomišljala iti z drugim moškim kot svojim možem v hotel 1>„ da se tam preobleče. Da, celo uživala je to svoje pustolovstvo.
Sobo v hotelu je le najela, ker ni bil paraik še signaliziran in ker sta hotela skupaj pričakovati prihoda starega Van Burnamsa. Hotela je pohiteti k njemu na ladjo, a Franklin je mislil izključno le na pismo. Lujiza Van Burnams pa ni bila ženska, ki bi ga dala iz roke ne da bi preje dobila kupno ceno. To je Franklin kmalu zapazil m s Strahom s,- je vpraševal, če mu ne 1h» treba poslužiti se nasilnih sredwter, da se polasti pisma.
Intfl je le še en izhod preti seboj, da dobi pismo mirnim potom od nje: ]>risfnti je moral navidezno v vse njene načrte. Ženska mu je najbrž rekla, da se ji zdi pametnejše, če bi stopila staremu Van Burnanišu nasproti v njegovi lastni hiši, ne pa na ladji. Obljubil ji je. da jo bo povedel tjakaj. Svetoval ji je tudi, naj zamenja obleko in perilo, ker je upal, da bo našel med preoblačenjem priliko iztrgati ji pismo. Domneval je namreč, da ima mlada ženska pismo pri sebi.
Značaj Lujize Van Burnams nam je opisal njen mož. Bila je res ekscentrična narav. Pustolovstvo ji je ugajalo in popolnoma se je uzivela v svojo ulogo. Bila pa je zelo premetena, a ker je imela dotieno pismo skrito v čevlju ...
—	Kaj? — sem vzkliknila.
—	Imela skrito v svojem čevlju. — je ponovil Grvee s prebrisanim smehljajem. — je prikrila svojo skrivnost z izjavo, da so ji čevlji, katere je naročila pri Altman. premajhni. Na ta način ni izvedel njen svak, kje je bilo skrito pismo. — Zelo začudena ste, Miss Buterworth. Ali nisem pojasnil kako točko, glede katere ste bili v dvomu T
—	Ne vprašujte me. — sem vzkliknila. — Vaša bistroumnost je res velika. Skušala se bom v,1,vladat i..da vas ne motim.
Nasmehnil se je in z njim tudi inšpektor. Ni*ta mogla razumeti mojega obnašanja.
Himalaja pomeni toliko kakor'miri izjalovili vse delo. Pozneje i imovina pnega. Od Pamirske pla- : je liotel na Oomolungmo skozi note do Ilindukuša teče proti Tibet, torej od severs^ pa mu an-vzhodu v nič manj ko 2400 km. gleška vlada ni dovolila, da ne dolgem loku, torej tako daleč ka-;hi vznemirjal Titebancev. Politič-kor od Biskajskega zaliva pa pre- no spada namreč ves ogromni svet ko Francije, Švice, Italij, Ju- Himalaje, ki obsega 650.000 km. goslavije in Bolgarije do Cari- na severu pod samostojni Tibet, grada! Široko pa je 200 do 350'na jugu pai ves pod angleško
km. Dva grebena gresta vzpored- oblast, le državi Nepal ob srednji	ALI VESTE
no. južni se imenuje Himalaja, inin Butan oo.vzhodni Himalaji imaL pretežua YPi,ina Mohamedancev ima najvišje vrhove (Čomollung- ta lastne vladarje, ki so tudi od Bosui in Hercegovini ne zna niti e
Pooblaščena od Jugoslovanske vlad«.
Hitra, direktna služba med
New York - Cherbourg - Hamburg
s novimi, velikimi.' veličastnimi "O" parniki. Modemi v Ttedotirih. — Pogost« odpluti*.
"OHIO", "ORCA", "0RDUNA", ♦'ORBITA"
V Evropo:	CENE	Iz Evrope:.
II III	II 111 •
$130in veC $103.50 Ham'j $130. in več$102.B0 $125 in več $ 90 00 Cherb g $125. in več-.$100.00
........ $10«.35 ZaRieb.......... $105.00
Skoziikrz privatne kabine v tretjem lazreuu. VAŽNO!Ne izgubljate Saša z nakupom like tov za vate sorodnike v uvropi. Nova kvota pridne 1. jul. Za navodila vprašajto pri lokanih agentih si i pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
26 Broadway	New York City

11. Julija:
B«-lg«»riiand. Cherbourg; Pres. Monroe. Cherbourg.
ma 8882 in. Kaneineinga 8.">80, Da-valdždri 8180, Gavrizankar 7140-; everni greben ima ime Translii-uialaja ali S ven I ledin. Med obema jrrebnoma izvirata Indus, ki ieče na zahod, in Bramaputra, ki ~re na vzhod; oba predereta v divjih brzieali Himalajo in napa-.ata Indijo. Ganges pa izvira na 'u/.ni strani. Tako .ojrromna višina je seveda važna ločnica podnebja, da je severno od nje ee-
Anjrležev odvisni. Isti Bruce s-e je tretjič lotil dela 1. 1907 in se srečno domenil z domačim vladarjem in pridobil za to tudi nepal-ske odlienjake, toda javno mnenje Nepaleev je izjalovilo tudi ta poizkus.
Nemec Boeek je 1. 1900 imel sfcj toliko sreče, da je smel na iOOO m visoki Kukani juž. od M. K ver fsta, in je od tam prinesel i dragocenih slik. Naprej pa tudi
T
ene
besedice turški in da vsi govprijo srbščino? Ali veste. <hi je tobak v 11H mar turških cigaretah IjoljSi in finejši kot v dragih citsiretail?
• Naprodaj imam eelo vrsto hiš. V vseh je napeljana mestna voda, plin itd. Hiše so v slovenski na sel bin i Alexander Place, kak« r tudi v samem mestu Canonsburg, kakor tudi precejšnje število lotov. — Jože Ambrožic, Box 351, Canonsburg, Pa. — Phone 11S J.
linsko, južno pa.čisto namorsko. j OR nj ^^^ ker domačni zlasti ta V severnih planotah in puščavah kot pGsebno skrbno skrivajo evrop se zrak veliko bolj razjrreje ka- sk;m	pa kako smešen slu-
fcor pa v Indiji in Indijskem ocea-Laj mu j0 pomagal saj do tega nu. Zato se ta severni zrak tudi VSpe}ia j Bil je z to prošnjo pri veliko višje dvigne. Nastane to- prvem ministru nepaLskem. Pa vse rej neka praznina in v to plane-, prf^nje niso pomagale. Ves ne-jo od juga plasti nadmorskega j vo^en so Boeek poslovi in pri vra-zraka, ki nosijo seboj veliko vla-j (-{l ^pPe SVoj cilinder na lak. ge. Ko pridejo do Himalaje, jilvki KiaSno poči. "Oho. kaj je pa j pa ta velikan ustavi, vrže kvišku,' »,» radovedno vpraša minister, kjer se olilade in padejo na zem- LVidite," pravi Boeek, "Vi hoče-1 jo. Zato. je na južni strani Hi-j|e spoZnati skrivnost mojega klo-malaje 20 do 50 km širok pas zem buka in (]am yam C-e mi zanjo fje, ki ima toliko padavin kakorLj^^ skrivnost te gore." Dobil uoben drug kraj na svetu 1000: aovoijenje, da sme iti na goro do 1250 cm, torej 18 krat toliko ^ukani
kakor pri nas. To je džungla Ta-,	__
raj, ki ima najbujnejše rastlinstvo	(Dalje prihodnjič.)
in živalstvo vsega sveta, le ne Ijn-'
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
VLAHOV
DELO! DELO!! DELO!!!
Pot robu jem 80 dobrih mož, kt
tem zračnem pretakanju, pa *naj« delati FRANCOSKE doge
(Wrench Claret Staves). Delo je
d', ker bi jih mrzlica v nekaj ted nih pomorila. Vihar, ki nastane ob
je glasoviti monsnn, ki je tudi največ kriv, da še do danes ni stopila človeška noga na najvišji zemlje, na Čomolungmo.
Ali ni pravzaprav res čudno, da so še kraji, ki jih človek kljub1 svoji podjetnosti in vedoželjnosti j še do danes ni prehodil! Ta najvišji zemeljski vrh so pač opazovali in merili od blizu in daleč in vedno so morali dognati, da je najvišji, nanj pa do danes še niso prišli, dasi je leta 1922. posebna ekspedieija dosegla višino 8326, torej so imeli dovrlia le še dobrih 500 m, kar navadenega turista ne zamudi več ko eno dobro uro.
Zanimiva pa je zgodovina vseh! prizadevanj, da bi prišli na vrli. Oglejmo si jo nekoliko! L. 1849 so najvišji zemeljski vrh opazovali iz razdalje 240 km. L. 1S52 so dognali, da je to najvišji na | PRODA SE POSESTVO vsej zemlji, ki meri 8840 m, no-: v fjr,r Gomili št. 3 pri Beli Cer-
stalnn. Plačam *90.«H) a Usoe. šuma dobra in dobra voda. zdravo in suho podnebje. Katerega teseli, naj mi takoj piše.
JOHN WI7CHTE, P. O. Box 554,
Brooksville. Fla.
Rada bi ^vedela, kje se nahaja ALOJZIJ SEVŠEK, doma iz Laza pri Ljubljani. Iščem ga v imenu njegove žene Helene Sev-šek. ki že o«em let ni dobila nobenega glasu od njega. Meni je pisala že tri pisma, če vem. kje se nahaja. Pred štirimi leti je živel v Globeville pri Denver ju. Colo. Prosim cenjene rojake, če kateri ve, da mi naznani njegov naslov, a ko pa sam l>ere oglas, naj se mi takoj javi. — Marjeta SlevŠek (drugič o mož en a Cad).
Box 261, E velet h. Minn. (10-1:1—7)
ŽELODČNA "
GRENCICA
D«lm Jo in iprtvlM v itckUnlc« T
ZADRU (DtlnatfJ*)
od 1«U ll«l
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po THh
Lekarnah, dellkataaah In arocarljali.
Bdlnl acentl ■
lana drtava.
V. LANGMANN, Inc.S Ti
97-99 Sixth A ve.. D-«. A. New York, N. Y
vejši opazovalci pa so spoznali. š<i večjo višino, namre«" 8880 ali
kvi v Sloveniji. Vse v dobrem stanju: njive, travnika, dve lu>sti.
natančno 88882.22 m. ali pa da si zidana hiša. kazoSec, zidan hlev, lažje zapomnimo kar 4 osmiee. to-lP"'! m sploh vsa gos^iotlai-ska po-rej 8888 m. Po slavnem goedetuj ^OPJ«. 1,1 v<xle-Everestu so mu dali ime Mon Eve-1	110 luislim itl v stari
ret. 60 km zahodno od niega pa kraj- Iiol» natančno se .zve p n:
kaj ni zamenjala Mrs. Van Burnams svojih čevljev?
— Zvijača se torej Franklinu ni posrečila. Nato je sklenil izvesti načrt, katerega je polagoma izdelal po spravljen ju ključa in ki je bil sedaj dogotovljen. Bratova žena mora umreti, a ne v tej hotelski ».obi, kjer bi prišla ^tvar kaj hitro na dan. Čeprav je sovražil iVnsko, ki je motila mir družine ter tudi bila nevredna imena Van Burnams. vendar ni hotel, da bi obstajal po njeni smrti kak madež na njenem slovesu. Smrt je treba vsled tega povzročiti na tak način, da bi izgledalo kot da je izgubila življenje po nesreči. Videl je. da je nosila na klobuku dolgo, tenko iglo in domislil se je, da je čital, da zadostuje močan sunek v gotovo mesto hrbtenice, da na mestu povzroči smrt človeka. Taka rana je morala biti zelo majh-.j^l&P nevidni. Seveda je bilo treba zato hladnokrvnosti in •pMhlMfrtll tudi ill bilo lahko spraviti žensko v tak položaj, da bi ji lahko varno zapičil iglo v tilnik.
'____II*** Prihodnji*.); JOji II*. - ; tU1
njega pa j;* Gavrizankar, ki je dotlej užival svetovno slavo, da je na višji, dasi meri "samo"' 7140 metrov. Loci ju sedlo Kombu. Najvišjemu vrhu, ki ga mi imenujemo M. Everest. pravijo domačini Comolung-ma, t. j. '/boginja mati" ali "pre dobra boginja zemeljska mati". Tc ime so izvedli iz priporočilnega pisma, ki ga je tibetski gla-ear Dalaj lama dal 1..1921 angleški ekspedieiji. namenjeni na
Mary Homan, "Washoe, Mont.
VABILO NA PIKNIK, _
katerega priredi društvo DHI^A-VEC št. 59 SSPZ. v Coiiemaugli, Pa., dne 15. julija na prijaznem prostoru na Cokenauetrjevi" farmi na Wood vide Heights. Tem potoni vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz C<aiemaugli, Johnstown in okolice, da nas blagovolijo posetiti na omenjeni dan. Za razvedrilo bo dovolj, tudi za ta vrh, Sven Hedin je pa opozo-! hladno pijačo Ln dober prigrizek ril, da so to ime imeli že kitajski! do dobro preskrbljeno.
zemljevidi.
Opomba: Sklep društvene seje ,z dne 10. junija 1923: Kdor iz-Dolgo so Že poizkušali, kako bi i |neU r.|anov w lie udeleži omenje-
sv tej boginji materi približali. ne„a piknika, plača en dolar v dr. Zlasti general Bruce Je bil eden blagajno. V slučaju neugodnega najvztrajnejših, ki se ni bal ovir. vremena se piknik premesti na 22. Dobro, hočem nadaljevati. Ali pa je res treba ugotoviti, za-fl.. 1893 je hotel od Hindukuša sko- julija.	Odbor.
zi državo Nepal, pa so državni ne-J	(2x 10&12—7)
fZPLAčlLA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $-00.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali Dam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da Nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki. ki se glase na dolarje, tudi t dolarjih izplačajo, kar f>a ni rea, ker, kot že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke r dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo. da so jim bili odobreni.
Onim. ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko. Je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brez neprflik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula.
ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinarji.
V	Italiji in suedenem
ozemlja —
so veljavne povsem drugačne odred-be ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje.
Vsled narasčnjočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj bm Cna: Izplačati t dolarjih.
Ta pristojbina Je veljam dolarska Izplačila ▼ JugoslariJI ln Italiji.
FRANK SAKSER STATE RANK
ttXartba* St., New Yark City
Kretanje parnikov - Shipping News
9. avgusta:
Rochambenu. Havre: Finland, Cher-Itourg; Hansa. Hamburg; Conte
<J«Miua; Argentina TrM.
12. julija: $
Westphalia. Hamburg; Laconla. Cher- 11- avgusta: bouru in Hamburg; Mongolia, Cherbourg La ^voie. Havre; Majestic. Cherbourg; in Hamburg.	New Amsterdam. Boulogne; Pres. Ro-
l4 a,-.? i—.	osevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen,
Vt « .	w	I Bremen.
Majestic. Cherbourg; La. Savole. Havre; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; 14- avgusta:
Veendam. Boulogne in Rotterdam.	Berengaria. Cherbourg; Pres. Fillmore,
....	Bremen.
17. Julija:
Bert-ngarla. Cherbourg; Hannover. Bre- |15- a*au»ta: men; Taormina. Genoa.	Paris. Havre; Zeeland. Cherbrairgh,
JuliJJ|.	j1^- Monroe, Cherbourg.
Paris. Havre; Zeeland. Cherbourg; Prea 16* avOu,tJ: Van Buren. Cherbourg.	! Mongolia, Cherbourg. Hamburg.
19. julija:
Min nekahda, Cherbourg ln Hamburg. 21. julija:
Martha Washington. Trst: Olympic, j Lev»athan, Cherbour Cherbouji: Rotterdam. Boulogne in Ro«ter- l('Bne. 3am; Pres. Arthur, Cherbourg in Bre- 21. avgusta:
Aquitariiu, Chert^urg; Reliance. Cher-
18. avgusta:
Albania, ChertHiurg; Olympio. Cherbourg; Orbita. Cherbourg. Hamburg: —
Bou-
Veendanni,
24. julija:
Aqultanla. Cherbourg; Reliance, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg in Bremen.
. julija:
France. Havre: Inland. Cherbourg; Pres. Polk. Cherbourg; Srldlitz, Bremen; Conte Ross'», Genoa. 26. Julija:
Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Kroonland. Cherbourg in Hamburg. 28. julija:
Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cherbourg: Volendam. lk>ul«>gne in Rotterdum; Roussiilon. Havre.
11. Julija: Colombo, Genoa.
1. avgusta:
Pres. Garfield, Cherbourg: York, Bremen.
George Washington. Cherbourg ln Bremen.
Hanling. Cher-
2.	avgusta:
Suffrente. TTavre: Mandehurta. Cherbourg. Hamburg; Thurlngia, Hamburg.
t. avgusta:
!j/avfit<>, Havre; Pnvf>nia, Cherl>ourg: Rvndam. Boulogne; America, Ch'bg. I'.r«--m»»n.
Lafayette, Havre. 7. avgusta:
Mauritania, Cherbourg; Canopic. — Cherbourg, Bremen.
3.	avgusta:
Tyrrbenia. Cherbourr. Hamburg: P.H-genland. Clierbourg. Hamburg: Resolute, herbourg. Hamburg; Aineri»-a. Onoa; Pres. Adam.«, Cherbourg; Bremen. Bremen.
hour gr. Hamburg; Pr«-s. bourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre: J-aconln. Cherbourg: Hamburg: Lapland. Cherbourg: l*resiilent Van Buren. Cherbourg, Hannover. Bie-men.
23.	avgusta:
Mlnnek ahda. fherbourg. Hamburg: — Westphali.' Hamburg; Pre.sidriit WilS4»n, I Trst.
25. avgusta:
Homeric. Cherhnurg: f>rca. Cherbourg. Hamburg; Taormina. Genoa: Rotterdam, Boulogne; Prea. Arthur. Cherbourg. Bremen.
23. avgusta:
Roussiilon. Havre: Mauretanla. Cher-bourg; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen.
29. avgusta:
|>re«j Polk. Cherbourg; men; Conte Rueso, Genoa.
Betdlitz. Bre-
30. avgusta:
Kiooiilatiil,
Cherbo\irg.
1. septembra:
I.afay»-tt»-, Havre: Maje»tic. Cherbourg; Volendam. Boulogne; George Washington. Cherbourg, l'.rrmsn.
4.	septembra:
H»-r»-fii;aria, Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg.
5.	septembra:
Bt-lg-tilurid. Cherbourg.
S. septembra:
i Leviathan, Cherbourg; Marta Washington. Trst.
ZNIŽANE CENE)
lz NEW YORKA v TRST
(preko Genove)
Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki, |
TAORMINA .. 17. Julija .. 25. avgusta.
COLOMBO ......31. Julija ____ 11. se0t
AMERICA ....... 7. avg.......21. s»-pt.;
Gmlio Cesare 18. avgusta: 26. septembra • Največji in najhitrejši italijanski parnik) Cdobne kabine tretjega razreda z 2. 4 ln 6 posteljami za. druiine in ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vprašajte naši-ga agenta v vašem mestu ali pa naravnost pri
»WOKE GENERALE ITALIAN!
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nafil zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banl^a, Belgrad ln njene podružnica
HAIMAMILO DV PRIP020ČIL0
Cenjenim naročnikom "Qla»* Naroda" t državi Ohio nan an j« mo, da jih bo obiakal naš patov al ni laatapnik
Mr. AKTOM UMČlO, katar! j« pooblaščen nabirati na rošnino aa naš list, satormj praai mo rojake, da mi bodo koliko; mogoče naklonjeni.
81«T«nic Publishing Co
[DSiaicH um
t*a.T*vno»t v Jugoelarijo V<
Edino direktno apomladno odplutj«
Otvnittrri vein** »tn»t>
MARTHA WASHINGTON . 21. |uH|a
ARGENTINA—*riot«*n razred—9. avg. PRESIDENTE WILSON — 23. Aug. v Dubrovnik ali Trst $102.50 in Železnina v notrmnjc-»t zmerna. Nobenih vi-r»»v Vpra*"ite pri bliiniem air*ntu ili pri PHELPS BROS. 4 CO.. 2 We.t St.. N. Y.
SAVNO KAK JK IZ*LA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilnstroTana izdaja Vsebuje 808 atrant
fi^ Cena ■ poštnino $2.— ■LOVENIO PUBUBHDia OOm IS Cortlandt Street, Hew York City, H. T.
I št* t* m brata JOSIPA KONTELJ, doma iz vasi Kal pri Št. Petru na Krasu. Jaz sfm s<»<la.i ptižel i/, stare (lomo\*iiie. Ako je kateremu rojaku kaj znano o njeni, •ra prosim. «la ^a na ta oglas o-pozori ali mi pa naznani nj^arov naslov - ee j>a siru rita ta oglas, «ra prof-am. da se mi takoj javi. Pet^r Kontelj. 6124 Slass Ave. N. K., Room 0, Cleveland, Ohio.
7.10,12—7)
Rad Iti izvedel za sestiieno KA-ROIilNO .MASLO, doma z O-strožnega Brila pri Št. Petru na Notranjskem. Prr»sim jo, naj se mi javi zaradi A^ažne stvari. — Joe Trehee, Sugar Run. P.i>x 11, Corn planter. Pa. (9-10—7)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glas Naroda" ▼ državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nas potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T7EUO Talno«ti aa potnika Ja V da Je natanko poučen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh, ki so t zvezi a potovanjem. Vsled iolgoietn« isknSnje nam Je mogoče a vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo naj-f»olJSe parnlke, ki knajo kabine v ni. razreda.
Ako ste se namenili potovati ▼ ftari kraj, nam plilt« ker bo tc r Vašo korist.
NAZNANILO.
Naa stari zastopnik JANKO PLEŠKO. ki je avoječasno potoval za nad list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda j ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga topio priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
Tudi oni, ki le nleo smerlftkl S rta v. IJanl, smejo potovati v stari kraj na oblak ln |im je dovoljeno vrniti ae. Na ielio dajemo vaškemu tozadevna pojasni a.
Kder ieU dobiti soradnlke ali imdm lz starega kraja, naj nam pite aa navodila, kajti itevUo priseljencev Je omejeno.
Za potne stroffke Izplačuje po na-•em naročila Jadranska banka tudJ * dolarjih.
Frank Sakser State Bank
tS Cactlaadt Street	New T«k
Glavne zaatopetve Jadransko banke.
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z ropom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 Main St., Conemaugh, Pa.
Cenike zastonj, pišite ponj.
._____ imm
k_____________________
i