VOBODNA SLOVEN Naša inteligenca Ni dvoma, da je med vsemi sta- ! inteligent vendar dajal narodu ve- novi, ki tvorijo slovensko protiko- j liko, ne da bi za to pričakoval pla- munistično emigracijo, največ tr¬ pela naša inteligenčna skupina, ki po svoji številčnosti presega kate¬ rikoli drugi stan. Ne mislimo tu na duševno in telesno trpljenje, ki je bilo v bridkih dneh taboriščne¬ ga življenja skupno vsem, ampak na izredno težek položaj sloven¬ skega inteligenta v novem svetu. Če izvzamemo duhovnike, ki so se lahko potaknili po skromnih dušnopastirskih mestih, skoro ni slovenskega inteligenta, ki bi se v novih razmerah mogel posvetiti delu, za katerega se je usposobil. Delavec je lahko dobil tu takoj de¬ lo, ki ga je vajen, obrtnik še lažje. Kmet je zamenial plug, motiko z maltarsko grebljo ali kakim dru¬ gim donosnim orodiem. Redki Slovenci, ki so prinesli v nove raz¬ mere skromen kapital, so že zače¬ li s svoiimi podjetji: industrijski¬ mi, gradbenimi in trgovskimi. Le slovenski inteligent je moral po¬ tegniti črto čez minulo dobo življe¬ nja. Osem let stroškov in študija v gimnaziji in pet, šest let univerze, spričevala, diplome in doktorat: vse to mu je bolj v škodo kot v ko¬ rist. Učitelj in profesor, upravnik in jurist so povsod v tujini imena, ki ne vlečejo. Marsikdo je moral zamolčati svoj poklic, da je lahko dobil skromno nameščenje, ki bi ga ne bil dobil, če bi bil povedal, kaj in kdo je. Zdi se mi, da je med zastopniki praktičnih poklicev včasih čutiti malo škodoželjnosti, češ, zdaj smo pa enkrat vsi enaki, zdaj mora de¬ lati tudi “škric”, kakor moramo mi. Menda smo z drugimi napa¬ kami prinesli s seboj tudi tisto nezdravo razpoloženje delavnih stanov proti domači inteligenci, ki je doma večkrat udarilo na dan. Spomnimo se le na zgrešeno geslo • Kmet kmeta, ki so ga radi nagla- šali slovenski demagogi vseh tabo¬ rov. In vendar: zavedajmo se, da je slovenska inteligenca, ki je prišla z nami iz domovine, naš največji narodni kapital. Narod brez inte¬ ligence je podoben mrtvoudnemu bolniku. Kulturni, gospodarski in socialni napredek je mogoč le tam, kjer imajo inteligentni sinovi na¬ roda možnost, da oplajajo narod¬ no življenje s proizvodi svojega uma. Kaj bi bil narod brez šol in vzgojiteljev? Kam bi prišli brez strokovnjakov, ki so preštudirali zapletena gospodarska in socialna vprašanja? Kaj je narod brez pes¬ nikov, pisateljev, slikarjev in ki¬ parjev? Poljakom sta v minulih desetletih več koristila romano¬ pisec Sienkiewicz in klavirski u- metnik Paderewski kot vsi njihovi ministri, generali in politiki. Fin¬ cem je brzonogi študent Nurmi pridobil simpatije celega sveta — izvzemši Rusijo, seveda. Tudi slovenska inteligenca ima neprecenljive zasluge pri izobliko¬ vanju našega naroda. Čim manjši je kak narod, tem bolj mu je inte¬ ligenca potrebna, kajti inteligenca pomeni kvaliteto. Po številu itak ne moremo pomeniti dosti, sodili in upoštevali nas bodo le po tem, kaj premoremo na umskem polju. Vsak Slovenec, ki danes živi v svobodi, mora spoštovati svoje in- teligente. Skromni so in ne iščejo slave. Tudi doma so bili taki. De¬ lavec, trgovec in obrtnik so boljše izhajali kot študirani ljudje, ki so bili navadno sramotno plačani. Delavec je več zaslužil v tovarni kot pisatelj s peresom, obrtnik je dražje prodal izdelek svoje delav¬ nice kot kipar ali slikar svoj umo¬ tvor. Trgovec, gostilničar je obo¬ gatel, visok državni uradnik pa se je komaj pretolkel od prvega do čila ali slave. Tu v tujini nam morajo biti na¬ ši inteligenti še bolj pri srcu. Bolj kot kdajkoli poprej jih potrebuje¬ mo. Ročni delavci so danes; borba lovanja v naj višjem pomenu be¬ sede: znanosti, leposlovja in umet¬ nosti vseh vrst, ampak tudi vse strokovno znanje, vse življenjske izkušnje, vso umsko zrelost in prevdarnost, ki je potrebna pri re¬ ševanju zapletenih narodnih vpra¬ šanj pri nas v tujini in zlasti do¬ ma v trpljenju. “Svobodna Slovenija” čuti dolž- za kruh jim je bolj grenka kot nost, da opozori vso slovensko drugim, vendar znanja, izkušenj emigracijo na dragoceni narodni in volje, da bi narodu dali, kar po- I zaklad, ki jo spremlja po tujih trebuje, jim tudi taki pretresi ni-; tleh: na slovensko inteligenco, so vzeli. Dobro vedo, da je le njim j Vsi, ki so pred nami hodili po istih dano, da lahko, kljub vsem teža- j poteh, inteligentov niso imeli s se¬ vam, svobodno izžarevajo sadove svojega duha in tako vzdržujejo plemenito tradicijo slovenskega inteligenta, ki je bil vedno pri¬ pravljen dati narodu to, kar je od inteligentov narod pričakoval. Ne mislimo tu le kulturnega de- boj. Posledice tega pomanjkanja so povsod dovolj vidne. Prepriča¬ ni smo tudi, da bo slovenski inte¬ ligent, kljub vsem težavam rad prispeval po svojih močeh k temu, da bo naš narod lahko vztrajal na poti, ki si jo je začrtal. Težišče prehaja na Pacifik Ko se je začenjalo novo leto 1950, so mnogi povdarjali, da se začenja nova do¬ ba mednarodnega sodelovanja in da je dejansko mnogo manj izgledov na vojni spopad' kakor pa je bilo to poprej. Izgle- dalo je, da je prišlo do neke ustalitve na pridobljenih postojankah; sovjeti se pač ne bodo umaknili iz svojih področij prej kakor pa bodo to sami hoteli, zahodni, zavezniki pa so mogli ugotoviti, da so napredovanje komunizma v Evropi usta¬ vili in da Se je posrečila gospodarska ob¬ nova v Evropi, kakor je to predvideval Marshallov načrt. Toda te ugotovitve se bile samo kratka tolažba, lahno hrepenenje po daljši dobi oddiha, ki naj bi emogočil, da bi nato mir¬ neje pristopili h končni ureditvi najtež¬ jih vprašanj: mirovna pogodba z Nemči¬ jo in nato z Japonsko. Grmadijo se teža¬ ve, ki ne dajejo nobene nade na resnejšo dobo pomirjenja. V USA so 1. morali preiti k hitri preureditvi svoje politike o Kitajski; 2 konferenca angleškega impe¬ rija v Colombo na Cejlonu je samo rahlo načela razmerje sil v Pacifiku in 3. so sovjeti v UNO sprožili krizo, ki grozi ob¬ stoju te organizacije same. Načenjajo temelje ameriške zunanje politike Ko se je kitajska nacionalistična vlada s čangkajškom na čelu umaknila na For- mozo, se je v USA začela polemika o tem, da je treba hitro pomagati nacionalistom na Formozi. V ospredje so stopili celo vojaški poveljniki in trdili, da je Formo- za nujno potrebna za obrambo Filipinov in za ohranitev ameriških postojank v vsem Pacifiku. Zlasti voditelji republi¬ kanske stranke so terjali od Trumana, da odločno podpre nacionaliste vsaj na For¬ mozi. Ameriška vojska naj pošlje svoje oddelke na Formozo in jo zasede kot važ¬ no ameriško oporišče. Daši je celo nekaj demokratskih čla¬ nov kongresa zagovarjalo to politiko, je predsednik Truman odločno odbil name¬ ro, da naj se ameriška vojska poda na Formozo. Državno tajništvo je šlo še da¬ lje in kruto objavilo trdo resnico, da For- rnoze ni mogoče braniti in da bo Formo- za letos meseca marca padla komunistom v roke. Sledilo je hudo razočaranje med tisti¬ mi, ki so bili prepričani, da je ameriška vlada v takem stanju, da lahko zastavi svoj vpliv na tako kocko kot bi bila For- moze. Toda gonja se pri tem ni ustavila, ampak gre naprej. V “New York Heral- du” je Walter Lippman objavil vrsto člankov o tem, da se je treba pripraviti na to, da se bo ameriška zunanja politi¬ ka popolnoma spremenila. Njegovo nazi- ranje je — in pogosto se je zgodilo, da je Lippman s svojim članki pripravljal javno mnenje na tisto, kar je ameriška vlada nato dejansko morala storiti — po¬ stavljeno na dejstvo, da ima Sovjetska zveza atomsko bombo in da USA nimajo i oliko vojaške sile, da bi mogli ohraniti tisto hveze ki so jih zastopniki USA pod¬ pisali. V Aziji in v Evropi danes USA ne morejo več zastaviti tisto vojno silo, ki bi bila potrebna. Zato se morajo USA omejiti za zbiranje sil v lastnem podro¬ čju, v Evropi in Aziji pa izvesti tak u- mik, da bo prestiž USA ohranjen. Oboje pa še doseči na ta način, da i v Aziji i v Evropi preidejo tiste države, ki imajo ameriška jamstva iz stanja nujne obram¬ be v stanje stalne nevtralnosti tako na- pram Sovjetski zvezi, kakor tudi napram USA. Med glavnima silama, to je USA in Sovjetsko zvezo, se bo tako zgradil poseben pas držav, ki bodo ev. mogle pre¬ jeti še posebna zagotovila za ohranitev te svoje nevtralnosti. Redko kdo je tako brutalno postavil potrebo po spremembi ameriške zunanje politike, kakor se je to zgodilo tokrat. Toda Lippman pravi, da bo rešenega temveč ameriškega prestiža, čim prej se bo to zgodilo. SERAN ETERNOS LRS LAURELES... El dia 19 de enero de 1817 impartid el Gran Iibertador General San Martin, en Mendoza, a su ejercito la 6rden para la marcha a traves de los Andes, para exterminar al enemigo que se encontraba en territo- rio chileno, y asegurar asi la libertad. En ese dia de este Ano Sanmartiniano se reuniran los comandan-t tes de todas las fuerzas armadas argentinas, junto con el ministro de Defensa, General lose Humberto Sosa Molina, para honrar al Gran Li- bertador. El gran acto conmemorativo tendra lugar en el Cerro de la Gloria, ante el monumento del Ejercito de los Andes. Alli seran ubicados los grupos de honor: de aviadores, marineros, esquiadores y demas ramas de las fuerzas armadas. Luego de ser en- tonado el himno nacional hara uso de palabra el Ministro de Defensa Nacional, para rendir homenaje al Padre de la Patria y a su ejžrcit^ y descubriendo tambien una plača recordatoria. Durante el acto haran maniobras tresciento aviones sobre el esce- nario del magnifico acto. \ VEČNO ŽIV BO SPOMIN NANJO Dne 19. januarja 1817 leta je Veliki Kapetan, general San Martin izdal v Mendozi svoji vojski povelje za pohod čez Ande, da bi na čilski strani premagal sovražnika in narodu priboril svobodo. Tega dne se bodo v Mendozi zbrati poveljniki vseh vrst argentinske oborožone sile na čelu z ministrom za narodno obrambo generalom Jo¬ se Humberto Sosa Molinom in bodo izkazali čast Osvoboditelju. Pro¬ slava tega zgodovinsko važnega dne bo v Mendozi na Griču Slave pred veličastnim spomenikom San Martinovi andski vojski. Na tem lepem prostoru bodo razpostavljeni častni oddelki letalcev, mornarjev, smučarjev in ostalih vrst suhozemske vojske. Po narodni himni bo povzel besedo minister za narodno obrambo general Jos6 Humberto Sosa Molina. V imenu argentinskih oboroženih sil se bo po¬ klonil spominu OČETU DOMOVINE. GENERALU SAN MARTINU in nje¬ govi osvobodilni vojski ter bo na spomeniku odkril tudi spominska ploščo. Pri slavnosti bo sodelovalo tudi več sto vojaških letal, ki bodo s preleti Griča Slave in spomenika andski vojski izkazala čast v imenu argentinskega vojaškega letalstva Osvoboditelju GENERALU SAN MAR¬ TINU. Predpogoji za pacifiško obrambno fronto To ameriško stališče je v veliki meri posledica dogodkov, ki jih je izzvala An¬ glija in njeni sočlani v angleškem impe¬ riju, ko so pohiteli s priznanjem kom. vlade na Kitajskem. Sedaj se je konfe¬ renca imperija v Colombo na Cejlonu končala in zunanji minister je samo po- vdaril, da je bila ta konferenca “zelo važna’’ in da je treba počakati na raz¬ voj položaja v Pacifiku. V Pacifiku po¬ trebujejo članice angleškega imperija skupno obrambno pogodbo z USA, potre¬ bujejo sredstev za gospodarski dvig in potrebujejo mirovno pogodbo z Japonsko. Orožje za pacifiško obrambo lahko dajc_ samo USA ,za gospodarsko obnovo pa bi bil potreben za to področje enak načrt, kakor je bil Marshallov za Evropo. Tež¬ ko bi bilo pričakovati, da bi prišla gos¬ podarska pomoč iz USA v milejši obliki, kakor je bila ona za Evropo; v Pacifiku bi poslej ameriška trgovina popolnoma izrinila angleško. Anglija pa je sama pohitela s priznanjem Kitajske zato, da bi se s tem trgom »krepila. Indija, Bir- manija in Cejlon so bili še pred nakaj meseci posebej povezani v angleško trgo¬ vino. Ako pa pride pomoč ameriškega dolarja z določbo, da se sme s tistim do¬ larjem najprej kupovati samo v USA — tedaj je to pretežka obremenitev za an¬ gleško zunanjo trgovino. Vprašanje pa je ludi, kakšna je vrednost indijskega ali pa birmanskega vojaka za slučaj vojaš¬ ke akcije v Pacifiku. Vse to so nove drža¬ ve, dočim je japonski vojak v več voj¬ skah pokazal svojo vrednost in moč. In to je zanesljiva postavka, dočim je treba na preizkušnjo drugih še počakati. Sovjetska akcija v UNO To stisko ameriške vlade glede Kitaj¬ ske in nejasnost v Pacifiku p a so sovje¬ ti spet po svoje uporabili. V UNO je so- prvega v mesecu. Pa je slovenski vjetski zastopnik Malik zaporedoma za¬ pustil seje raznih komisij iri odborov, ker je bil na teh navzoč še zastopnik nacio¬ nalistične Kitajske. Sovjetu slede pri teh korakih redno tudi zastopniki drugih vzhodnih sovjetskih satelitskih držav, ta¬ ko tudi Jugoslavije. Težko je misliti, da bi odšel zastopnik nac. Kitajske iz UNO, dokler bo še ohra¬ njen del nac. oblasti na Formozi ali pa drugod. Poleg tega so zastopniki kom. vlade podvzeli proti ameriškim konzu¬ latom in uradnim posestvom take kora¬ ke, da bodo njih posledice težko odprav¬ ljene v nekaj mesecih. Tako se lahko sklepa, da bo sovjetski zastopnik še ne¬ kaj mesecev zapuščal seje UNO. Mnogi komentatorji menijo, da misli Sovjetska zveza sploh izstopiti iz UNO; sledile bi ji satelitske delegacije drugih vzhodnih držav. Bilo je pred letom dni, ko so splošno predvidevali, da bo Sovjetska zveza izsto¬ pila iz IJNO in mnogi so menili, da bi to pomenilo silno velik korak do izbruha tretje vojne. — Letos pripravlja Sovjet¬ ska zveza isti korak, toda med tem so se razmere hudo spremenile. Kakor go¬ vore v TJSA nekateri, se je razmerje sil tako spremenilo, da USA orožje ne more več poroštvovati za stanje v Evropi in Aziji. Zato bo treba graditi blok nevtral¬ nih, nakar M sledil pogovor med glavni¬ ma partnerjema. Tako bi se vrnili na ko¬ nec konference v Potsdaiiiu, ko je Stalin predlagal Trumanu delitev sveta na dvo¬ je, pa je Truman to tedaj odločno odbil. —• Toda pred drugo svetovno vojno se je izkazalo dvoje: Hitlerjev izstop iž Zveze narodov in Hitlerjev pritisk na sosedne države, da so bile vsaj nevtralne do Nem¬ čije, je bil samo uvod v končni oborožen spopad. Oboje: izstop iz ZN in ustanovi tev nevtralnostnega bloka je Hitler osno¬ val samo zato, da je lahko tem uspešne¬ je izzval svoj napad. V mnogih ozirih pa delajo komunisti še mnogo bolj brutalno in primitivno, kakor pa je delala to Hit¬ lerjeva diplomacija. Zato je upati, da je ugibanje o bodočih temeljih ameriške zu¬ nanje politike in trenje v Pacifiku med Anglijo in USA samo izraz v bistvu e- nakega stremljenja za krepitev miru z raznimi sredstvi, dočim je sovjetska ak¬ cija tista, ki bo vedno, kakor doslej, že vzporedila pravočasno učinkovitost tistih, ki so v enaki smrtni nevarnosti. Dr. Miha Krek v Washingto’nu Po predavanju, ki ga je imel dr MIHA KREK na sestanku ameriškega NAROD¬ NEGA ODBORA ZA SVOBODNO EV¬ ROPO, — predavanje bomo v celoti obja¬ vili v prihodnji številki v prvi prilogi na¬ šega lista — se je izvedelo, da je dr. Krek povabljen da se preseli v Washin- kton. Kakor poročajo je dr. Krek tja dejansko tudi že odšel. Po zaključku druge svetovne vojne je živel dr. Krek še nad dve leti v Rimu, kjer je takoj organiziral obširno akcijo za pomoč in rešitev tisočev slovenskih be¬ guncev, ki so se pred komunizmom v do¬ movini rešili v države zahodne Evrope. Kot predsednik Slovenske ljudske stran¬ ke je tudi prevzel predsedstvo Narodne¬ ga odbora za Slovenijo in tako stopil na čelo vsemu narodnemu delu naše sloven¬ ske emigracije. Skoraj dve leti je tra¬ jalo ogromno in skrajno požrtvovalno de¬ lo drja Kreka v Rimu, da je bila organi¬ zirana in srečno izvedena emigracija skoraj vseh slovenskih beguncev v drža¬ ve onstran Atlantika. Vsa pereča politič¬ na vprašanja pa je tudi neumorno sprem¬ ljal tako, da ni nikdar šlo mimo nas no¬ beno izmed poglavij povojne mednarodne politike, ne da bi bilo pri tem zavarova¬ nci stališče in koristi slovenskega naro¬ da. To delo bo sedaj dr. Krek nadaljeval v prestolnici Združenih držav, kamor je bil povabljen, da bi tam še lažje služil istim ciljem, ki so doslej vodili njegovo delo. V Washingtonu so že predstavniki vseh drugih narodov, ki žive za železno zaveso in tako bo dr. Krek odslej z njimi v stalnem osebnem stiku. Slovenci v Argentini želimo predsedni¬ ku drju Kreku mnogo uspehov pri njego¬ vem delu irt se veselimo lepih sadov in priznanja, ki ga pri tem delu tako od¬ lično spremlja. Konferenca na Havani V sredo se je pričela na Havani kon¬ ferenca ameriških veleposlanikov pri državah Srednje Amerike, ki še je ude¬ ležujeta poleg drugih funkcionarjev a- meriškega zunanjega ministrstva tudi Edvard Miller, namestnik zun. mini¬ stra in George Kennan, svetovalec v zun. ministrstvu. Konferenca bo traja¬ la do 20 t. m. ter bodo na njej raz¬ pravljali o ameriških odnosih do Mek- sika in drugih srednjeameriških držav. Od 1. do 3. marca pa bo trajala po¬ dobna konferenca v Rio de Janeiro, na kateri bodo ameriški zastopniki V južno¬ ameriških državah razpravljali z Miller¬ jem in Kennanom o ameriških odnosih do južnoameriških respublik. Po tej konferenci bosta oba obiskala vse juž¬ noameriške države, med njimi Argen¬ tino. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. L 1950 - Ano del Libertador General San Martin NEKAJ ZA STARE IN NOVE Oj predpust, ti čas presneti... Naš veliki pesnik Prešeren je bil sprt s predpustom, ker mu ni ni¬ koli prinesel neveste, da bi z njo mogel ustvariti družino. Ni moj na¬ men, da bi ponavljal njegove pes¬ mice na račun “nevest”, pač pa se mi zdi potrebno opozoriti na neko nadvse važno zadevo. Pred leti sem dobival pogosto pisma od naših fantov v notranjo¬ sti: “Gospod, preskrbite nam slo¬ venskih nevest!” Ista želja se je začela ponavljati spet sedaj. Hm, to pa ni kar nič všečna stvar! Ali naj sestavimo cenik s fotografijami in doto, z dobrimi in slabimi lastnostmi... da je pridna, skrbna, varčna. .. sitna, jezikava, sladkosnedna, gizdava ? Nakaa, tako že ne gre! Pač pa naj povem nekaj, kar bo vsem v korist in nikomur v nevoljo. Kadar v srcu gori, tedaj se na¬ vadno v glavi kadi. To pomeni, da zaljubljenci gledajo le na obrazek in v ostalem so prepričani, da bo¬ do vse človeške slabosti pozneje zginile, — če katera je. Toda ka¬ teri zaljubljenec sploh verjame da njegova izvoljenka ni angelj, ir katera zaljubljenka ne trdi enake o svojem izbrancu... To je pač stara stvar. Zato je pa Bog otro Itom očete in matere dal, kateri na ' s pametjo in resno besedo skušaj e pregnati dim iz glave, da bodo za ročenci videli pravi čas, kakšna j; resničnost, ki se skriva za lepim očmi. Eno pa je, kar je treba posebne povdariti. Pregovor pravi: Kri n voda. Vsi čutimo, da je znatna raz lika med slovanskim in romanskin tipom. Še bolj kot kri sama, pa r pliva na značaj vzgoja. Ali je mo goče pričakovati požrtvovalnost od človeka, ki je zrasel sredi same ga razvajanja? Ali bo uslužen si 1 " kateremu je bila njegova mati de¬ kla? Ali bo stanovitna hči, kater so starši ugajali v vseh muhah? Tu sta torej dve nadvse važr stvari, kateri je nujno treba vzet v resen račun, kadar gre za tak važen korak, kot je ustvaritev drr žine; treba je pogledati mimo na ličja v srce in kri, in to pred pc roko in tudi pred zaroko. Slovenske izkušnje v tej deže’ že veliko povedo. Je že nekaj st" tin družin, katerih en zakonec r Slovenec. Doslej si nihče ni dal d" la, da bi napravil kako statistik v tem pogledu. Pa bi bila tudi tf žavna in neprijetna. Ni dvoma, d bi ta statistika izkazala nekaj sre' nih družin, ki so se ustanovile i pripadnikov različne rase in ti i te bi bilo za pregled lahko najt Toda kdo bo pa našel in predstav’ javnosti tiste nesrečne družine, 1 so se razkrojile radi nerazumev? ti j a in radi neenakosti v miselne sti? Slovenija je v prejšnjih časi 1 Imela slamnatih vdovcev samo te liko da je obstojala beseda. Sedan ' čas strahotnih revolucij je pa raz bil mnoge družine in postavil mne ge može v težak položaj ločitve o svojih žena in družin. To je pa velika bridkost, a ker ti možje i žene svoje nesreče niso sami kriv' zato morejo z stanovitnim zaupa njem v Boga in z molitvijo doseč pomoč, katero potrebujejo, da s- bodo vzdržali v poštenju. Tu v Argentini pa biva preče “slamnatih vdovcev”, kateri so tem položaju po svoji nepremi’ Ijenosti. Sladke besede so jim te¬ ko okadile glavo, da so čisto pc zabili pogledati, če tista ženska r lena in lahkomišljena, kako dolg je njena “žlahta”, s taščo, tetami strici in dedi... Ne trdim, da ni srečnih družir v katerih pošteno žive žena Sloven ka, mož pa druge narodnosti, al pa mož Slovenec in žena druge kr- vi. Toda resnica pa je, da sem že neštetokrat poslušal jok in pritož¬ be tistih naših rojakov in roja¬ kinj, kateri so nepremišljeno skle¬ nili zakonsko zvezo s tujekrvnimi ljudmi. Zato je treba opozoriti sloven¬ ske fante in dekleta, naj nosijo glavo na pravem koncu. Janez Hladnik IZ TEDNA V TEDEN Sv. Oče je v zadnjih dneh govoril pred 2000 člani rimskih patricijskih družin ter izjavil upanje na mir v pri¬ hodnjih petdesetih letih, rekoč, “da bo morda prihodnjih petdeset let priča že¬ lje po pomirjenju in miru med tistimi, ki sta jih vojna in razredna borba v se¬ danjem času ločili’’. ★ Ameriški državni varnostni svet je odobril politiko, započeto v odnosih s PLPJ, ter se postavil na stališče, da je vsekakor treba Tita gospodarsko pod¬ preti ter mu nuditi vse potrebno v zla- u in materialu; prav tako so ob tej pri- 1 ki ponovno poudarili ameriško pri¬ pravljenost, da se za sleherni napad na teritorij FLRJ postavijo z vso odločno¬ stjo na stran napadene FLRJ. Na istem mestu pa hkrati izjavljajo, da skoraj ii pričakovati odprtega napada ZSSR ia FLRJ, pač pa samo povečan gospo¬ darski pritisk. George V. Allen, novi USA veleposla¬ nik v Beogradu, pa je na poti tjakaj v Parizu izrazil svoje mnenje, češ da v PLRJ skoraj ne more priti do držav- janske vojne bodisi s pomočjo od zu- laj bodisi brez pomoči. Ako pa bi kljub semu dcy državljanske vojne prišlo, po- om bi to na USA, kakor tudi na vse 'ruge članice UNO vplivalo precej raz- urljivo. V svoji tiskovni kampanji proti 'LRJ so sovjetski listi v Nemčiji pri- ■ssli novice, češ da naj bi jugoslovanske blasti najemale v Nemčiji pilote za vojo aviacijo okrepljeno z avioni, ki o po prestanku oskrbovanja Berlina : li odstopljeni FLRJ. XXX V Bolgariji so spravili pod ključ 4 od 70 teroristov, ki so jih titovci po- ali preko meje delat nemire; vsi bo- 0 v najkrajšem času prišli pred sodi¬ le; ob tej priliki so bolgarski listi o- ,tro napadli Rankovičevo delavnost. XXX Avstrija pripravlja za nadaljnje raz¬ govore o mirovni pogodbi tudi svoje za- teve napram ZSSR in sicer 240 mili- mov šilingov na račun izdatkov sovjet- ke civilne uprave. Sovjeti so izjavili, da na Avstrija načelno pravico do posta¬ vitve takšne zahteve po odškodnini. — ’ Linzu so pred dnevi z letaki in drugi- u slovesnostmi proslavili rojstni dan 'tona Habsburškega ter tako prvič v avnosti pokazali, da v Avstriji deluje lonarhistično gibanje. XXX V Franciji je Bidaultova vlada zaprla krog 50 poljskih državljanov; s tem se > medsebojno zapiranje Poljakov in 'rancozov precej poostrilo ter so Polja- 1 v zelo ostri noti očitali Francozom do vrsto prestopkov mednarodnega rava, zlasti pa pravic, ki naj bi jih 'oljaki v Franciji imeli v smislu kul- urnega dogovora med obema država- ia. — Hkrati z aretacijami je franco- ka vlada proglasila za ilegalne tudi 'olgo vrsto polskih organizacij v Fran¬ ji- XXX Prvi očitnejši znaki ameriške namere, zpostaviti ponovno diplomatske stike Francovo Španijo, so dali tudi Špan- -m samim precej upanja, da bo do po- ovnega vključenja v družino zahodnih ržav kmalu prišlo; tako so vsi vodilni panski listi te dni mnogo pisali o tr- nem položaju svoje države napram ko- Tumstičnemu rovarjenju in je vodilni atoliški list ‘Ya’ enostavno zahteval od Imerikancev, naj v odločitvah o bodo- m odnosu USA—Španija ne posluša- 0 več dosedanjih svetovalcev, ki so na vojem dosedanjem zadržanju vztrajali e zaradi koristi USA, pač pa zaradi voje slabosti. i Ameriška narodna banka bo v krat- '°m izdala Španiji posojilo v višini 25 1 iiijonov dolarjev. Po nekaterih poro¬ dih namerava ameriška vlada kljub 'itanskemu odklonilnemu stališču po- "ivno vzpostaviti diplomatske stike s panijo. XXX Angleži so se odločili, da bodo v smi- lu štednje pri vojaških izdatkih, uki- ’ili svojo vojaško bazo na Bermudih.— Na Temzi je danski parnik Divina po¬ vozil podmornico Truculent ter je 62 mož posadke utonilo. - XXX Na imperialni konferenci v Colombu je Nehru, indijski predsednik vlade, od¬ ločno nastopil z zahtevo, naj Amerikanci čim prej zapuste Japonsko; v tem gle¬ danju ga je delno podprl tudi Bevin; Nehru je v svojem govoru zastopal mnenje, da nobena vzhodnoazijska dr¬ žava ni podvrgljiva komunizmu taka revolucionarnega gibanja. Nevarnost vstaje je po zadnjih poročilih odstranje- dolgo, dokler se bodo ti narodi počutili zadovoljne s svojimi dosedanjimi ure¬ ditvami. Vsi udeleženci konference pa so si bili edini v tem, da vsa bodočnosti Vzhodnega prostora zavisi v svoji trdno¬ sti pred razdiralnimi idejami v krepki ekonomski ureditvi sleherne države. Na Finskem je Fagerholmova vlada dobila zaupnico kljub precejšnjemu pri¬ tisku s strani sovjetov in njih agentov na posamezne poslance; Kandida¬ turo za volitve je prijavil tu¬ di dosedanji predsednik P a a si¬ ki v i . — Na Švedskem je zaradi obo¬ lelosti kralja otvoril zasedanje parla¬ menta prestolonaslednik Gustav Adolf. XXX Sovjetski delegat v Varnostnem sve¬ tu, Jakob Malik, je na seji tega odbora zahteval izgon kitajskega nacionalistič¬ nega delegata iz sveta. Sovjetsko zahte¬ vo so zavrnili s 6 proti 2 glasovoma, ter je sovjetski delegat zapustil sejno dvorano. Za njim sta nastopila v dru¬ gem odboru z isto zahtevo poljski in če¬ ški delegat, ki sta prav tako po nega¬ tivnem glasovanju zapustila sejo. Sovjetski delegat je po odhodu od se¬ je'izjavil, da bo SSSR bojkotirala vse delo Vamostrega sveta, dokler ne bo izgnan iz njega kitajski nacionalistični delegat. Isti korak so podvzele tudi druge satelitske države. XXX Bivši ameriški zunanji minister Byr- nes se namerava zopet aktivno udej¬ stvovati v ameriški zunanji in notranji politiki in je že podal več tozadevnih izjav. Ostro je nastopil proti sedanji Trumanovi in Achesonovi zunanji poli¬ tiki. XXX Truman še vedno ni določil datuma o začetku pošiljanja ameriškega orožja državam članicam atlantskega pakta| Pošiljke orožja so se v glavnem zavlek¬ le zaradi nekaterih britanskih protizah- tev z ozirom na način uporabe emeriš- kega orožja. Menijo, da bodo prve po¬ šiljke pričele prihajati v Evropo prve dni februarja. XXX V Boliviji je bilo v* začetku tega ted¬ na proglašeno obsedno stanje zaradi ne¬ varnosti nemirov, M so jih nameravali vprizoriti pristaši odstavljenega pred¬ sednika Villaroela in člani narodnega imela z upo- XXX V vodah okoli Porto Rica bo ameriška mornarica prvič vaje rabo navideznih atomskih bomb. XXX ZSSR si je po Achesonovi izjavi prik¬ ljučila štiri kitajske province: Mandžu¬ rijo, Zunanjo Mongolijo, Notranjo Mon¬ golijo in eno severnih kitajskih provinc. XXX Rdeči diktator Kitajske Mao Tse Tung se mudi v Moskvi, kjer je imel s Stalinom razgovore o Mandžuriji. XXX ZSSR je tudi odpoklicala pravoslav¬ nega patriarha Leonida iz Jeruzalema, ker je kritiziral zadržanje ZSSR pri UNO. V Egiptu je zmagovita stranka wafdistov, ki je dobila 228 mandatov od 319, sestavila novo vlado, ki odgovarja nacionalnim težnjam Egipčanov Nova vlada bo od Angležev zahtevala odpok¬ lic brit. vojske iz nilske doline in Su¬ dana. XXX V amerišk. kongresu in senatu vlada še nadalje napeto politično ozračje z o- zirom na Trumanovo zadržanje napram komunistični kitajski. Številni poslanci in senatorji obeh strank zahtevajo izja¬ ve ameriških vojaških strokovnjakov o važnosti Formose, ki je po Trumanovi izjavi USA ne bo branila pred komu¬ nističnim vdorom. Proti Trumanu so v glavnem nastopili republikanski sena¬ torji in poslanci, med njimi senator Robert Taft, ki je energično zahteval ameriško obrambo Formose, senatorja Knovvland in Smith pa zaslišanje šefa generalštaba in ameriškega obrambne¬ ga ministra Johnsona o njunih pogle¬ dih na položaj Formose in s tem v zve¬ zi na ameriško varnost na Daljnem vzhodu. XXX Na potovanju po Daljnem vzhodu je prispel na Formoso ameriški veleposla¬ nik Filip Jessup, ki je imel daljšo kon¬ ferenco s Čangkajškom. Po konferenci ni hotel dati nobene izjave, vsi znaki pa kažejo, da ni čankajšku dal nobenih zagotovil ameriške vlade. S Formose je odpotoval v Hongkong, kjer se bo ve¬ rjetno sestal s funkcionarji rdeče Ki¬ tajske, od tam pa bo obiskal Filipine, Indonezijo, Singapur in Burmo, nakar se bo udeležil konference ameriških di¬ plomatov z Dalnjega vzhoda v Bangko- Francosko-nemški razgovori - prvi koraki k novi Evropi Medtem ko je šel Bevin iskat prijate¬ ljev na daljni Ceylon, se je njegov fran¬ coski kolega Schuman podal na pot k najbližjim sosedom Francije; uvod k te¬ mu potovanju mu je napravil francoski komisar za Nemčijo veleposlanik A. Francois Poncet, ki je izjavil, da zbli¬ žan je med Francijo in Nemčijo ne pome¬ ni nikakega oddaljenja od Anglije, pač pa da jih k temu sili zgolj gospodarska potreba sodelovanja, ki je prvi pogoj za uspešno sodelovanje tudi na drugih pod¬ ročjih. 1 r f Schumana so v Nemčiji s precejšnjim slavjem sprejeli; kmalu po prihodu je imel obširen razgovor z dr. Adenauerjem na kar je za javnost podal nekatere izja¬ ve; poudarjajoč predvsem glavna nem¬ ška problema — begunce in obnovo je Schuman omenil, da bi bili zahodni za¬ vezniki v primeru pojačanega pritiska z vzhoda prisiljeni misliti na opremo za¬ hodne Nemčije tudi za težje primere. Prepustivši problem Posaarja mirovni konferencci je Schuman poudaril nadalje, da je treba končno pozabiti na težke tre¬ nutke v zgodovini obeh narodov ter ime¬ ti rajši pred očmi dolgo vrsto let korist¬ nega in plodnega sožitja obeh narodov. S svoje strani je podal poglede na prve razgovore s Francozi tudi dr. Ade¬ nauer, ki je zlasti pokazal vso težo prob¬ lema geografske lege Nemčije med dve¬ ma velikanoma ter njene trenutne ne¬ moči, hkrati pa željo nemškega naroda, da se z resnim in vztrajnim delom spet vključi v družino evropskih narodov. Od¬ ločno je zahteval, da ostane Posaarje pri Nemčiji, enako kakor mora priti nazaj k Nemčiji vse ozemlje, zasedeno sedaj po Poljakih. Zaključil je svoje izjave z besedami, da je stvar zahodnih zavezni¬ kov, ako hočejo braniti osnovne zakone (sedanjo ustavo zahodne Nemčije nam¬ reč), ki so jih sami odobrili. Izvajanja dr. Adenauerja so v svetov¬ nem tisku izzvenela tako, kakor da bi Nemčija mogla mnogo prispevati pri oh¬ ranitvi Evrope, ako bi ji zahodni zavez¬ niki, zlasti Amerikanci in Angleži, po¬ dali potrebne garancije za njen nadalj¬ nji obstoj. Kitajski komunisti zasedli ameriške konzulate Minulo soboto so rdeče kitajske obla - sli zasedle ameriški konzulat v Pekingu, zahtevale izpraznitev konzularnega po¬ slopja in umik vseh članov konzulata. Miličniki so pri preiskavi uničili nekate¬ re važne ameriške dokumente v konzu¬ larnem arhivu. Na podlagi takega posto¬ panja je ameriško zunanje ministrstvo takoj poslalo sporočilo v Peking in v druga kitajska mesta, da naj ameriški konzularni uradniki v najkrajšem ča¬ su zapuste Kitajsko. Poleg njih se lah¬ ko poslužijo ugodnosti repatriacije tu¬ di drugi ameriški državljani, ki jih je na Kitajskem ok. 3.000. Zaščito ameriških interesov na Ki¬ tajskem je po odhodu ameriških konzu¬ larnih predstavnikov prevzela Anglija. Zunanje ministrstvo je pozneje ob obja¬ vi umika ameriških predstavnikov iz Ki¬ tajske označilo položaj kot “izredno te¬ žak.’’ Poleg konzulata v Pekingu so za¬ prli tudi ameriške konzulate v Tientsi- nu, Šanghaju, Tsingtai in Nankingu. V ameriškem kongresu in senatu je zaradi najnovejših dogodkov na Kitaj¬ skem prišlo še do ostrejše opozicije pro¬ ti Trumanovi in Achesonovi politiki na Kitajskem. Senator Knowland je izja¬ vil, da so funkcionarji ameriškega zu¬ nanjega ministrstva, med njimi Ache- son, odgovorni za “naravnost neummo” vodenje politike napram rdeči Kitajski in zahteval odstop vseh. Poudaril je, da je ameriška politika popuščanja ko¬ munizmu pripeljala USA v položaj, v katerem se nahaja. Senator — Kewfa- wer je zahteval takojšnjo prekinitev a- meriških odnosov z rdečo Kitajsko in proglasitev rdeče oblasti na Kitajskem za nezakonito. Ameriški senator William Jenner je izjavil, da “nesreča Kitajske’’ zadostno dokazuje, da mora USA prenehati z dvostrankarsko politiko. Ta sistem je po njegovem mnenju “velikanska pre¬ vara”’ ARGENTINA MARIJA EVA DUARTE DE PERON IZVEN NEVARNOSTI Soproga predsednika republike ga Marija Eva Duarte de Peron se je prejšnji četrtek morala podvreči o- peraciji zaradi vnetja slepiča. Ope¬ racija je uspela. Do sobote je visoka bolnica že toliko okrevala, da so jo lahko prepeljali v predsedniško pa¬ lačo na Avdi Alvear. Novico o operaciji soproge pred¬ sednika republike je objavilo časopis¬ je prejšnji četrtek v svojih večernih izdajah. Od tega dne dalje vse do sobote so prihajale v sanatorij naj¬ odličnejše argentinske osebnosti, naj¬ višji predstavniki klera, člani diplo¬ matskega zbora, predvsem pa pred¬ stavniki številnih socialnih ustanov, ki v Argentini delujejo po navodilih visoke bolnice. Vsi so ji čestitali na prestani operaciji in ji izražali svoje želje po skorajšnji popolni ozdravit¬ vi. Poslanica sv. Očeta predsedniku republike. Sv. oče je poslal predsed¬ niku republike generalu Peronu oseb¬ no poslanico kot odgovor in zahvalo za njegovo poslanico, s katero je pa¬ pežu poslal visok denarni prispevek argentinske vlade kot Petrov novčič. Papež v svoji poslanici omenja globoko vero argentinskega naroda, ki prihaja vedno bolj do izraza in jo je bilo opaziti še posebno na medna¬ rodnem evharističnem kongresu, ki je bil pred leti v Buenos Airesu. Ka¬ toliška vera vedno bolj prodira tudi v vse narodno argentinsko življenje. Sv. oče dalje izraža prošnjo in željo, da bi nauk kat. Cerkve privedel Ar¬ gentino, katero naziva “ljubljeno de¬ želo” še do večje slave in veličine. K Vsemogočnemu Bogu pošilja svojo molitev, naj bi po priprošnji Marije, ki ima v Argentini tako veličastno svetišče v Lujanu, razlil nad Argen¬ tino obilje milosti božje in blagoslo¬ va, da bi jo varoval in ščitil in ji za¬ gotovil še večji napredek. V Boulogne-sur-Mere bodo odprli argentinski konzulat v počastitev mesta, v katerem je več let živel in v njem 17. avgusta 1850 tudi umrl Osvoboditelj general San Martin. Francisco Ibaiicz, podčasnik argen¬ tinske vojske in znani argent. alpi¬ nist je v prejšnjem tednu znova pri¬ šel na vrh Aconcague, ki je visoka 7.035 m in je najvišja gora v Ame¬ riki. Na vrhu Aconcague je v počas¬ titev spomina generala San Martina postavil argentinsko narodno zasta¬ vo, ki jo je podaril predsednik repu¬ blike general Peron, zatem zastavo argentinske vojske in zastavo cuyan- skega planinskega družtva. V San Juanu, kjer so se te dni spominjali velike potresne katastrofe, ki je pred leti zadela to mesto, je novo delavsko naselje, obstoječe iz 420 hiš, dobilo ime po soprogi pred¬ sednika republike. Preskrba s cementom je zagotov¬ ljena. Poleg domače proizvodnje ga bodo uvozili še 6.000.000 vreč. Buenos Aires bo dobil v prihodnjih dveh letih velik in moderen avto- drom, v katerem bodo lahko največje mednarodne avtomobilske tekme. To izjavo je podal predsednik republike general Peron vsem avtomobilskim tekmovalcem, ki so ga pred dnevi obiskali v vladni palači. Sožalje britanskim pomorskim si¬ lam zaradi nesreče podmornice “Tru¬ culent” je izrekel minister za narod¬ no obrambo tuk. angleškemu velepo¬ slaniku, minister za mornarico pa brit. admiraliteti. Titova trgovinska delegacija je i- mela prejšnjo soboto dopoldne sesta¬ nek z argentinskimi gospodarskimi strokovnjaki v ministrstvu za gospo¬ darstvo za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo odredbo, po kateri bodo mora¬ li imeti zdravstveno knjižico (libre¬ ta sanitaria) tudi vsi mladoletniki, ki so zaposleni po raznih obratih. Po tej odredbi bodo morali tudi vsi mla¬ doletniki pred vstopom na delo oditi na zdravniški pregled, vsako leto bo¬ do pa zdravniki še posebej pregle¬ dali zaposlene mladoletnike, da bo¬ do ugotovili, da ne bi zaposlitev v gotovem obratu škodljivo vplivala na njihovo zdravstveno stanje. Sodni uradniki, ki imajo vse pogo¬ je za upokojitev, morajo prositi za upokojitev. Tako je sklenilo trgovsko apelacijsko sodišče. Buenos Aires, 19. L 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Slovenije Komedija z “volitvami”. Komunistom doma se je zopet zahotelo komedije “z volitvami”. Za občine, doma jim sedaj pravijo “krajevni ljudski odbori”, so bi¬ le razpisane za 11. december. Ker so se ljudje že naveličali pompoznih ceremo¬ nij in “spontanih sprevodov” so titovci postavili volišče kar v vsako vas. Tako so imeli na pr. sedaj kraji, v katerih je bilo poprej po eno samo volišče kar 20 in še več volišč. Da bi se pa v te odbore le ne prikradel kak “reakcionar” so ko¬ munisti pred “volitvami” skrbno pazili, da so vse svoje priganjače spravili v vo¬ lilne imenike in te komunistične biriče je potem 11. decembra narod “izvolil in jim dal svoje zaupanje”. Postavljena je seveda mogla biti samo ena edina lista, t. j. komunistična lista. Kostanjevica pri Gorici je bila dolo¬ čena za sedež Mons. Torošu, ki je bil imenovan za apostolskega administra¬ torja “osvobojene Primorske”. V kosta- njeviškem samostanu je bilo zanj dolo¬ čenih 6 sob. Je pa Mons. Toroš zašel v zelo neprijeten položaj, ker je pozdra- tove vlade sklicali odpadli duhovniki. Sveta stolica je zaradi tega Torošu od¬ vzela upravo poreško-puljske škofije. Boljševizacija podeželja. Ljudje po Sloveniji pa tudi po ostalih republikah so se začeli vedno bolj upirati titovi kol- hozaciji vasi. Da bi komunisti svoj na¬ men čim prej dosegli, so pri zadnjih ob¬ činskih “volitvah” posebno pazili na to, da so v krajevne “ljudske” odbore po¬ stavili samo titu zanesljive komuniste. Ti bodo sedaj z vsemi sredstvi pritiskali na ljudi, da bodo morali vstopati v kol¬ hoze in opuščati lastna gospodarstva. Titova komunistična uprava misli, da ho sedaj lažje izvajala “socializacijo” in odstranjevala zadnje ostanke “kapitalis¬ tičnega” gospodarstva. Posebno hud pritisk so komunisti sedaj začeli izva¬ jati na Gorenjskem in Štajerskem. V ljubljansko bogoslovje je lani v je¬ seni hotelo vstopiti 20 novih bogoslov¬ cev. Komunisti so pa proti njim začeli izvajati tak pritisk in jih strašiti s ta¬ kimi grožnjami, da so nekateri nato od¬ stopili, ostale so pa pozaprli in jih po¬ slali na prisilno delo. Tako je mogel lani vstopiti v ljub. bogoslovje en sam bo¬ goslovec. Starejše bogoslovce pa pre¬ ganjajo na vse mogoče načine. Tako jim na pr. podtikajo tudi razno ilegalno li¬ teraturo, nakar jih pa zapirajo. Rovte nad Logatcem so še vedno brez župnika. Za Božič niso imeli polnočnice, kar se dotedaj še ni zgodilo. Ljudje upa¬ jo, da bo v nekaj mesecih oproščen žup¬ nik Zalokar in da se bo vrnil v Rovte. Poljčanski okraj je pri komunistični oblasti slabo zapisan. Titovo komunis¬ tično časopisje v Ljubljani navaja, da v njem “še zdaleka niso dosegli plana odkupa krompirja, slabe odkupne us¬ pehe so imeli tudi pri žitu in mleku ter pri planu vzreje živine”. V Sodni vasi so na pr. izpolnili šele 4 odstotke .od¬ kupa živine, v Prihovi vasi pa večji kmetje niso oddali cele vrste pridelkov. Zopet kritika ljubljanskih izložb. Iz¬ ložbena okna ljubljanskih trgovin so zgovorna slika sedanjega zavoženega in slabega gospodarskega stanja doma in pomenijo zanikanje vseh propagandistič¬ nih izjav o “uspehih” raznih “planov” v gospodarstvu. V njih se zrcali vsa se¬ danja beračija doma in ves neuspeh raz¬ nih gospodarskih eksperimentov komu¬ nističnih gozdovnikov. Komuniste ta sli¬ ka ljubljanskih trgovskih izložbenih o- ken boli in se v svojih listih nad njo pritožujejo takole: “Še zdaj vlada razvada, da je v iz¬ ložbah nekaterih trgovin razstavljeno blago, ki ni na prodaj. Izložbe so ne¬ sodobno urejene: obledeli in zaprašeni predmeti, kar kvari sliko cele ulice in so trgovine bolj podobne starinarnicam. Ena trgovina pa ima v izložbi zastarele parole, “Prehrana” v pasaži nebotični¬ ka ima le čaj in kislo vodo i t. d. Tr¬ govine so zatemnjene kot ob času le¬ talskih napadov. Komunistični gospodarski “uspehi”. V Ljubljani imajo komunisti tudi “Pre¬ šernovo ekonomijo”, ki je republiškega značaja. Ta ima ob Topniški ulici v Lju¬ bljani 1 ha orne zemlje. Na njivi so prvotno vsejali ječmen. Na žetev so pa komunisti skoro pozabili in so ga pos¬ pravili šele tedaj, ko je bil že premoč¬ no zrel in se je zrnje raztresalo po nji¬ vi. Njivo so nato preorali in na njej za¬ sejali repo. Pa tudi zanjo se niso dosti brigali in so jo pozabili okopati. Med tem je pa repo najprej prerasel nanovo vzklili ječmen, nato pa še plevel. Repe do 10. decembra lanskega leta tudi še niso bili pospravili. Čeprav je bila drob¬ na, bi jo bili lahko porabili za krmo. Enako je bilo z “Jenkovo ekonomijo” ob Tjrrševi cesti, kjer je bila do omenje¬ nega dne repa tudi še v zemlji. Ljub¬ ljansko časopisje piše, “da se ljudje zgražajo nad takim gospodarstvom”. Komunistični tisk v Ljubljani se je v drugi polovici decembra spravil nad Franca Skoka iz Mengša. Navaja, da bi bil moral lani obvezno oddati 7.500 1 Buenos Aires, 18. Januarja. Vse naročnike "SVOBODNE SLOVE¬ NIJE”, ki so v letu 1949 prejemali Jist, a naročnine zanj še niso plačali, opo¬ zarjamo, naj jo plačajo gotovo do 1. februarja t. 1. ker bomo s tem dnem u- stavili nadalnje pošiljanje lista vsem tistim, ki bi do tedaj še ne imeli po¬ ravnanih obveznosti napram listu za le¬ to 1949. “GALLUS” V FLORIDI V nedeljo, 8. t. m. je slov. družina, naseljena v Floridi in njeni okolici, ime¬ la svoj praznik. V cerkvi, v kateri ka- planuje g. Avguštin, se je zbralo več sto novih in starih slov. naseljencev. Bilo je tudi precej domačinov. Sv. maši je dalo poseben slov. pečat petje meša¬ nega zbora “Gallus”, ki je prepevel sa¬ mo lepe, znane slov. božične pesmi. Vsi navzoči so bili polni hvale o zboru in njega solistih. Po sv. maši in slov. pridigi, ki jo je mleka pa ga je oddal le 427 litrov. Me¬ sto 3 pitanih prašičev je oddal le enega, v steljniku pa je imel skritega 180 kg težkega. Od 1855 kg žita je oddal samo 420 kg, od 12.188 kg predpisanega krompirja le 3.115 kg, skritega krom¬ pirja pa je imel 1.800 kg. Komunistični tisk vpije nad njim in pravi, “da bo tre¬ ba take ljudi z odločnejšimi ukrepi pri¬ siliti, da bodo izpolnjevali predpise ljud¬ ske oblasti”. Solkan je sedaj brez duhovnika. Mons. Močnika so titovci izgnali. Enako žup¬ nika Krečiča. Ostal je kaplan, ki je pa bil nedavno pozvan na “orožne vaje” — prisilno delo, kjer je nevarno zbolel, Skupno s solkanskim kaplanom so po¬ brali na prisilno delo še 20 mlajših pri¬ morskih duhovnikov. V Solkan prihaja sedaj maševat pater iz Kostanjevice. Biljana: Župnik Anton Krapež je se¬ daj doma na svoji župniji. Mož z nogo štev. 45 v Ljubljani se pritožuje, da takih čevljev, kakor tudi štev. 40 sploh ne izdelujejo, ker niso v “planu”. Čevlje omenjene številke je is¬ kal 4 mesece. V vseh trgovinah so mu obljubljali, da jih bodo dobili v “14 dneh”. Ko iz tega ni bilo nič, se je re¬ vež obrnil naravnost na tovarno “Zvez¬ da”, kjer so mu obljubili, da mu bodo- napravili en par takih čevljev. Od tedaj je zopet minilo precej časa in mož še do danes ni prišel do čevljev. Ljubljančanke so se decembra meseca na vso moč pritoževale in tudi preko ča¬ sopisja vpraševale komunistično oblast, zakaj ni v vezani prodaji ženskih noga¬ vic, dežnikov ter čevljev z usnjenimi podplati. Na vse pritožbe in zabavljanje je ministrstvo za trgovino samo odgo¬ vorilo, da je dobava ženskih nogavic izo¬ stala “zaradi tehničnih ovir”, da usnja za podplate primanjkuje in jih zato de¬ lajo iz gumija, letos pa da bodo tudi dežniki na razpolago. Sklenjeno pa še ni, če bodo na razpolago po nižjih ce¬ nah v prosti prodaji, ali tudi v vezani prodaji. Spričo takega stanja je jasno, da morajo biti ljudje s tako sposobno komunistično oblastjo in upravo zelo za¬ dovoljni. imel g. Avguštin, je bil v župnišču pri¬ pravljen zboru prigrizek. Udeležil se ga je tudi domači g. župnik z ostalimi so¬ brati ter tudi floridski župan, ki je pri¬ šel, da osebno izreče zboru priznanje za njegovo lepo petje ter da se mu za¬ hvali za obisk in mu sporoči svoje vabilo tudi za gostovanje v bodoče. Po prijetnem razvedrilu so se vsi naši pevci še fotografirali z domačim g. žup¬ nikom in županom, nakar so se poslovili, potem, ko so podali ponovno zagotovilo, da bodo še prišli v lepo in gostoljubno Florido. "SLOVENSKI BOŽIČ” V CIUDADELI Sanmartinski cerkveni pevski zbor je pod vodstvom Borisa Pavšarja in v re¬ žiji Janeza Špeha spravil na oder v Ciu- dadeli v nedeljo 15. jan. znano Tomče- vo spevoigro "Slovenski božič”. Za u- vod v ta religiozni dramatsko folklorni prizor je zbor zapel znano slovensko Kdaj pozneje mi boš kaj povedal generalmajorju Pikcu in njegovem praz¬ niku, in ne reži se kot pečen maček. Saj ti še nisem povedal cele zgodbe. Komisarja je res zadela novica o uro- panem vinu, toda pravi partijec nikoli ne verjame nobene stvari, katera ne gre “Raduj se!’’, s katero nas je uvedel v božično razpoloženje. Nato je znani vio¬ linist notar Šonc zaigral dve koncertni solo točki: Godardovo Bercense in Ba¬ cko - Gounodovo Ave Marijo s sprem¬ ljavo klavirja (Jobst). Šonc je tudi vmes zaigral večno lopo “Lepa noč”. Občinstvo je njegovo igranje sprem¬ ljalo s polnim zadovoljstvom. Nato je bil igran Tomčev folklorni dramat- ski podpouri slovenski starih božičnih pesmi s spremljavo zbora v pripovednih pesmih. Tomčeva močna kontrapuktn^ skladba je polnejše zvenela iz zbora ka¬ kor prva začetna pesem. Prizor je bil lepo odigran. Od solistov so se odliko¬ vali Marija, Stric, Angel, občinstvo pa so zajeli pastirčki, ki so morali ponovi¬ ti svoj prizor. Ves večer je bil lepa iz¬ razito slovenska počastitev božičnega časa in tudi prva spevoigra na našem odru. Prepričani smo, da bodo odslej sledile še druge. Občinstvo je nagradi¬ lo izvajalce — igralce kakor pevce —• z odobravanjem in hvaležnostjo. ROMANJE K SV. ANTONU PADOVANSKEMU Kar lepo je bilo v nedeljo. Vetra je bilo malo odveč, pa vendar nam ni mo¬ gel odnesti sence. Cerkev je bila skoraj nabita med mašo, katero je imel g. Jakob Fideršek, ki je prav te dni v Bue¬ nos Airesu na dopustu, sicer pa kapla- nuje v Tres Aroyos. G. Janez Hladnik je imel nagovor, v katerem je povdaril, da pride do pravega veselja tisti, kate¬ ri nima srca neurejeno navezanega na nobeno posvetno stvar. Po končani maši je del božjepotnikov odhitel na svoje domove, večina pa si je poiskala mesto v senci drevoredov in vrta. Staro in novonaseljenci so se povezali v prijetno družabnost in je bilo vsepov¬ sod polno nedožnega veselja, petja in šal. Staronaseljenci, že vajeni razmer, so si prinesli s seboj vse potrebno in so si kar sami spekli okusno pečenko in po¬ stregli tudi tistim, kateri sami na te¬ lesne potrebe preje niso nič pomislili, tako da smo bili vsi postreženi in še os¬ talo je kaj, raje kot zmanjkalo. Po tretji uri so začeli prihajati novi gostje, ki so prišli le k popoldanskemu delu. Marsikaterega, ki ga doslej med novonaseljenci še nismo videli, smo sre¬ čali v nedeljo že v njihovi družbi, s čemer postaja zbližanje vsak čas bolj popolno. Ob petih smo se spet zbrali v cerkvi. Pet duhovnikov je zapelo pred oltarjem. Petje pa je bilo pri maši in popoldne ljudsko, tako da smo prišli na račun tu¬ di tisti, kateri v zborih ne veljamo kot pevci. Bilo je zares nekaj prav lepega in je zato nujno, da se ta slovenska vsakolet¬ na slovesnost ohrani še naprej. prav v njegov račun, zato pa tudi ko¬ misar ni hotel verjeti, da je pripeljano vino uplenjeno v njegovi zidanci. Kot v starokrščanskih časih, ko so bili vse¬ ga hudega vedno krivi kristjani, če je bila povodenj ali suša, vojska, ali kobi¬ lice, bolezen ali lakota: vsega so bili krivi kristjani. Za partijce so pa bili vsega krivi "belogardisti” ali “reakci¬ ja”. Tako je seveda tudi komisar našel pravega krivca. Belogardisti so uropali vino, o tem ni nobenega dvoma: belo¬ gardistični skrivači ali križarji! če bi se kdaj drugič prikazali, tako je naročil čuvaju, naj takoj sporoči, da jih bo Vaška zaščita polovila. Ko je čuvaj odšel, je moral na od¬ govor poveljnik Vaške zaščite, ki je bil najprej odlikovan z vsemi lepimi pri¬ imki, nato pa moral dati poročilo. On sam da ne pozna goric, zato so vzeli na cesti domačina, ki jim je pokazal pot. A kdo je bil? Nihče od zaščite ga ne pozna, tako se je izkazalo po točnem zaslišanju. Ko so naložili sod, je kažipot izginil. “Vse vas postrelim kot mačke”, je besnel komisar. “Kar OZNI vas bom izročil. Zgini mi izpred oči!” Toda komisar je moral pozabiti na svoje osebne zadeve in pomisliti na pro¬ slavo Titovega godu. Zato je dal nato poklicati učitelja in vzgojitelja šolske mladine. Ta je brž pritekel in se klanjal, kot se spodobi. “Poslušaj. Jutri večer je praznik, Ti¬ tov god.” “Kdo od zvestih državljanov ne bi te¬ ga vedel.” — je bil učitelj skoro uža¬ ljen. “Vem! Poslušaj! Nate se zanesem. Zvečer, ko bo slavnost, bom jaz napil pred zbranimi gosti: Na zdravje in slavo našega Tita! Ko boš ti pod oknom zaslišal moj glas, se morate ti, in vsa šolska mladina, o- glasiti. Glasno morate zavpiti, da se bo daleč slišalo: “Našega komisarja tudi. Ljudski od¬ bor tudi, Vaško zaščito tudi!” “Bom. Lahko se zanesete name”, je dal besedo učitelj. “Tako me veseli”, je bil komisar za¬ dovoljen. “Naj narod sliši in izve, koga mora slaviti in spoštovati.” Ko se je naslednji večer slovesnost pričela, je učitelj že čakal z vso šolsko mladino na vrtu za komisarjevo hišo. Učitelj je napeto poslušal, kdaj bo zasli¬ šal komisarjev glas. Podkomisar, druga največja živina v vasi, pa se ga je nasrkal že preje. Mo¬ tovilil je po slavnostni dvorani in v lastno zabavo pričel razbijati kozarce. Komisar ga je nekaj časa gledal. Na¬ to je pa zatulil: “Teslo pijano, naj te OZNA zapre in obesi!” Ni še končal, že je zaorilo učiteljevo in sto otroških grl: “Našega komisarja tudi, Ljudski od¬ bor tudi, Vaško zaščito tudi!” “In tebe tudi, tepec plešasti”, se je zadrl besno komisar, in se sesedel na stol. No ja, pa naj še kdo trdi, da v Tito¬ vim ni lepo! Slovenci v Argeniini TONE IN JAKA HUGO WAST IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM “In tudi svojo sodbo?” “Tudi, če je potrebno. Redovnik do¬ seže svoj cilj samo, če uniči svojo oseb¬ nost in postane kakor kaplja vode v morju in morje v kaplji!” “Tako bom storil”, je odgovoril mehko oče Simon. “Poslušaj zdaj tole opozorilo, ki ga ne smeš pozabiti. Na dveh stebrih stoji poklic duhovnika: če ta dva držita, stoji vsa stavba. Kadar pa se eden od njiju zamaje, se drugi premakne z njim in vse se sesuje.” “In to sta?” “Ti si sedaj gotovo predstavljaš ve¬ like stvari, kakšno nadvse visoko razo¬ detje. Pa sta čisto navadni stvarici: li¬ turgična molitev in spoštovanje pred papežem, ali: urejena molitev in nedo¬ povedljiva ponižnost.” Oče Simon se zdrzne kakor človek, če ga kdo sune nepričakovano v skrito ra¬ no. Nato pade na kolena in poljubi boso nogo starega predstojnika, obuto v san¬ dale. Predstojnik mega v celici, zdele ta hip prevlečene s škrlatom, kajti skozi stekla okna, ki gleda na vrt, se je vsipala krvava večerna zarja. Odprl je okno in vdihnil s polnimi pljuči svež zrak lepega večera. “Gospod, Gospod!” je vzkliknil, udar¬ jajoč se na prsi kot cestninar, “Čutim se kot Daniel: človek hrepenenj — vir desideriorum es tu! Zavest imam, da nosim v sebi vse sile novega verovanja. Moje poslanstvo je napraviti zvezo med vero in stoletjem na dogmatičnem, po¬ litičnem in socialnem področju. Čutim se duhovnik do mozga svojih kosti, toda od Gospoda sem sprejel posebno božjo skrivnost: Cerkev današnjega dne ni nič drugega kot kvas Cerkve jutrišnjega dne, ki bo imela tri kroge: v prvem so katoličani in protestanti, v drugem jud- je in muslimani, v tretjem malikovavci, pogani in drugi brezbožci. Začel bom v sebi... v sebi samem uresničevati po¬ polno božje kraljestvo... Sem prvoroje¬ nec nove zaveze z Bogom!...” Celico je zakrila sinja senca. Zvon je pozvonil za v kor in ga s tem zbudil iz zamaknjenosti. šest redovnikov. Poz- v obednici nabralo dva¬ najst — z novomašniki. Ker je bil velik praznik, je kuhar dodal h kuhani povrt¬ nini in kisli solati, običajni hrani, še kos pečene ribe in kupo piva. Oče Pla- cid je z navdušenjem stopil med to cve¬ točo družino! Naj da Bog, da se ta stu¬ denček, ki je začel teči iz tega svetišča, razlije v mogočno reko, kakor jo je vi¬ del Ecehijel! Da bi si odpočil izmučene misli, je to noč v celici začel brati knjigo s podrob¬ nim opisom Voltairjeve smrti. Te abotne in nesrečne osebnosti, ki se je v straš¬ nem trenutku smrti bolj brigala za uso- >o svojih že trhlih kosti, kakor pa za Tvojo neumrljivo dušo! Bral je o zvijači, 'd jo je zasnoval, da se njegovemu tele¬ su ne bi odrekel cerkveni pokop, ki ga je želel samo zaradi svoje tako nas¬ protujoče si ničemurnosti. Da bi dobil to zagotovilo, je dal poklicati k sebi spo¬ vednika in je pristal na podpis doku¬ menta, s katerim preklicuje svoje brez¬ božne nauke. Toda kakor hitro se mu je poboljšala bolezen in je spet prišel k sebi, se je pokesal svojega preklica; v strahu pa, da bi se spet ne premislil, če bi padel nazaj v smrtno grozo, je spričo notarja dal napraviti akt, v -katerem je prote¬ stiral proti eventuelnemu takemu no¬ vemu preklicu, ki bi mu ga in articulo mortis utegnil spet izvabiti spovednik. Od tega je minulo nič manj kot tri in trideset let. Bog je čakal nanj z neskon¬ čno potrpežljivostjo. Voltaire se je zo¬ pet znašel v smrtnih bojih; misleč le na svoje kosti in truplo, je sprejel pomoč gospoda De Tersaca, župnika pri Sve¬ tem Sulpiciju, njegovi župniji in prosil za preklic cerkvene prepovedi, da mu noben duhovnik ne sme dati odveze. To¬ da župnik je njegov primer predložil škofu, ki se ni zadovoljil s prošnjo, na¬ pisano v preveč drznem tonu, ter je za¬ hteval kaj bolj kategoričnega. Med tem je Voltaire začutil poboljšanje zdravja in začel zopet z zabavljanjem. Nenado¬ ma pa je prišla resnična' smrt in veliki filozof je umrl, toda ne tako, kot so si predstavljali njegovi občudovalci: ob¬ dan od prijateljev in rož, mirno filo¬ zofsko se pogovarjajoč z njimi z nasme¬ škom, temveč: kolnoč in nag, kajti nje¬ gov žareč drob ni prenesel niti vlakna tkanine, in vpijoč, naj mu dajo golido ledu, da bo potolažil neznosno žejo. Takšne so bile te njegove zadnje mu¬ ke in tak obup, da je segel z rokami v gnoj svojega seča in z njim napolnil svo¬ ja usta... Okoli stoječi — bratranec Villete in sestrična Denis, sluga Wag- niers in zdravnika Tronchin in Lorry — so z grozo bili priče tega prizora. “Tališ vita, finis ita — Kakršno živ¬ ljenje, takšen konec” — je vzdihnil oče Placid in zaprl knjigo. Zdrznil se je, ko je zagledal datum: Voltaire je umrl dne 30 maja 1778, to¬ rej naravnost — na današnji dan pred 200 leti! “Dvesto let!” je vzkliknil Predstoj¬ nik”. Čas neprestanega trpljenja! In večnost se niti še ni začela! Kakšna za¬ gonetnost, Gospod, je s temi dušami, ki si jim podelil neizmerno več luči kot drugim, pa so te tako preklinjale?! Kakšno skrito ugodje mora biti v napu¬ hu, ki je napolnil in pogubil tretjino angelov?” S temi mislimi je začel moliti, dokler ga ni premagal spanec. Moral je spati že najmanj dve uri, ko ga je prebudil močan šum. Odprl je oči in videl skozi okno, da še ni vzšla luna. Polna tema na vrtu... v celici njegovi pa čuden sij in neznosljiv smrad.. . Dvignil se je na prični in segel s prsti h kropilčku z blagoslovljeno vodo. V tem hipu ga je presunil neskončno trpeč glas, ki je prihajal iz najoddaljenejšega kota. “Nikar se ne dotikaj te vode sicer bom moral bežati. Nikar ne izgovori svetih molitvic, če hočeš, da ti razode¬ nem skrivnosti bodočnosti. Jaz sem ta nesrečni modrijan, katerega smrt si rav¬ no kar bral; modrijan v očeh bedakov, toda danes večen bedak v svojih lastnih očeh... Me hočeš poslušati?” Oče Placid je opazil tedaj postavo na¬ gega človeka, z žarečim mesom in že razpadajočim... resnično: bil je on, Voltaire! je odšel in ga pustil sa- V koru je bilo katere bele stene so se ne je se jih je Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. I. 1950 - Ano del Libertador General San Martin PRILOGA SVOBODNE SLOVENIJE Prva priloga “SVOBODNE SLOVE¬ NIJE” na štirih straneh bo izšla pri¬ hodnji teden. V njej bomo objavili v ce¬ loti prevod govora, ki ga je imel g. dr. MIHA KREK na sestanku ameriškega NARODNEGA ODBORA ZA SVOBOD¬ NO EVROPO, O problemu "FEDERAL¬ NA UNIJA in MALI NARODI”. Znani slovenski vojaški strokovnjak g. V. V. je za prilogo napisal nad vse zanimiv PREGLED VOJAŠKIH SIL POSAMEZNIH DRŽAV, KI BODO SPROŽILE VOJAŠKI STROJ V TRET¬ JI SVETOVNI VOJNI. Posebno še opozarjamo na DEL PRI¬ LOGE, POSVEČEN SLOVE N S K I MLADINI. Ta rubrika se bo ponavlja¬ la v vseh številkah priloge, urejuje jo pa posebni urednik. V prilogi bo objavljeno tudi PORO¬ ČILO O VSEH SLOVENSKIH KNJI¬ GAH, KI SO LETOS IZŠLE v svobod¬ nem svetu in zanimiva REPORTAŽA SLOVENSKEGA NOVONASELJENCA V ARGENTINI Na prilogo “SVOBODNE SLOVENI¬ JE” že danes opozarjamo vse naročni¬ ke ‘Svobodne Slovenije” in jih prosimo, da o tem obveste tudi svoje prijatelje in znance, da se čimprej naroče na “Svo¬ bodno Slovenijo”. Poznejšim naročni- Neposredno pošiljanje Ker je med našimi bralci zanimanje za pošiljanje paketov v domovino izred¬ no veliko, objavljamo listo predmetov, ki jih je v mesecu januarju in februarju dovoljeno pošiljati. Pakete z dovoljeni¬ mi predmeti je mogoče poslati v katero koli državo. Seznam predmetov, veljaven od 1. I. do 28. II. 1950 I. Stvari, dovoljene za izvoz: A. ZDRAVILA a) Stvari za zdravljenje: oksidirana voda — 1 liter, bombaž (bata) — 1 kg, ribje olje — 1 liter, gaza —- 2 m, koncentrirano riblje olje — 100 g, jod — 1/4 litra, obveze — 6 komadov. b) Zdravila na splošno, dovoljena od “Salud Puhlica”: 2 enoti. c) Zdravila po receptu ali lekarniških formulah: 2 zdravniška obrazca. B. TEKSTILNI PREDMETI IN DRUGO (konfekcija iz volne in (ali) bombaža): c) za otroke: 3 otroški naprsniki, 6 domačih oblek, 6 hlačk, 1 plašč, 3 povoji, 2 kapici, 2 para nogavic, 3 popkove preveze, 12 plenic, 1 par čevljev; d) za moške: 1 okrasni predmet, 1 par čevljev, 2 para spodnjih hlač, 2 majci, 150 ciga¬ ret, 1 pas, 2 kravati, 1 šal, 1 par ro¬ kavic, 20 britvic, 1 par podvez, 2 pa¬ ra nogavic, 1 par hlač, 2 robca, 1 suk¬ njič, 1 plašč, 1 klobuk ali 1 kapa, 1/4 kg tobaka, 1 par naramnic, 20 cigar; e) za ženske: 1 okrasni predmet, 10 gumbov (na¬ vadnih), 1 par čevljev, 2 para hlač, 2 majci, 2 kombineži, 2 modrca, 1 pas, 1 šal, 1 par rokavic, 1 par podvez, 2 para nogavic, 2 robca, 1 ruta, 1 plašč, 1 obleka. C. RAZNO f) 3 odeje iz volne, 1 kg mila (vsaka vrsta razen pralnega), 4 kosi blaga po 3,20 m (iz “lane cardade”). Vrednost paketa ne sme presegati $ 227,27. D. ŽIVILA g) Do 10 kg: sveže sadje, koruzni kosmiči, med, kom bomo namreč težko postregli z manjkajočimi izvodi in ob koncu leta ne bodo mogli imeti kompletnega let¬ nika. POZDRAV IZ NTHUILA Nihuil, 4. jan. Prosim Vas. da mi še naorej pošiljate “Svobodno Slovenijo”. List se nam je z°lo priljubil. Saj nam prinaša toliko za¬ nimivih novic iz Argentine in ostalih držav, ki so sprejele slov. protikom. begunce. “Svobodna Slovenija” nas z vsemi druži in nas bo z njimi vezala še naprej! Iskren pozdrav vsem! — J. Z. IMELI SMO NEVIHTO S TOČO Alta Gracia, v začetku jan. Dne 3. jan. smo imeli silno soparen dan. Vročina je bila neznosna. Proti ve¬ čeru se je pa nebo zakrilo s črnimi, tež¬ kimi oblaki. Vstal je močan veter, nato se je pa vsula gosta toča, debela kot orehi. Padala je pol ure in je uničila skoro vse pridelke na polju. Tudi veter je napravil veliko škodo. Odkrival je strehe in lomil drevje. Hišica, ki smo si jo postavili, mu je dobro kljubovala. V kraju smo zadovoljni in nam je dobro. Vsak teden smo veseli, ko dobimo “Svo¬ bodno Slovenijo” in nam prinese toliko novic in zanimivega branja. —--- 1 paketov iz Argentine yerba mate, osušeno sadje z izjemo belih smokev in rozin brez pešk), pre¬ kajeno meso. h) Do 6 kg: testenine, sir. i) Do 5 kg (litrov): medenjaki, olje. j) De 3 kg: mesna konserva, ržena moka, klobase, koruzna moka. k) Do 2 kg: sardele, ovseni kosmiči, piškoti, juha koncentrirana), konservirane povrtni¬ ne in (ali) ribe, pšenični kosmiči, marmelada, izbrano sadje, prepečenec, mast, gelatina v prahu, pšenična mo¬ ka, pan dulce (potica), prekajena sla¬ nina, prekajene in (ali posušene ribe, fižol, loj, sladkarije, posušena zele¬ njava (v kosih ali kot moka). l) Do 1 kg: karamele, mesni ekstrakt, bob, šunka, kondenzirano mleko /in (ali) v pra¬ hu/, turški med. m) Do pol kg: celi konservirani paradižniki. n) Do 1/4 kg: paradižnikov ekstrakt, mesna moka, vrtna semena (50 g). o) Za vse tukaj nenavedene stvari je mogoče dobiti odobrenje, toda samo za eno enoto dotičnega predmeta (m, kg ali liter). II. Ni pa dovoljeno izvažati: a) Zdravila: streptomicin, zdravila z mamili, alkohol. b) Tekstilije in razno: srajce, blago iz čiste volne, sukanec, žveplenke, pral¬ no milo, volno za pletenie, cigaretni papir, rjuhe in blazine, blago iz bom¬ baža, kopalne plašče, blago in stvari iz svile in platna, brisače. c) Živila: grašico, riž, sladkor, bonbone, kakao, kavo, čokolado, začimbe, suho sadje (orehe, mandeljne, lešnike), le¬ čo, krompir, grah, jajčni prah, suro¬ vo maslo, majonezo, čaj. Vsa tu navedena živila se ne smejo pošiljati niti zmleta. Rešena dovoljenja dvignejo lahko sa¬ mo odpošiljatelji. Izročena jim bodo le proti predložitvi osebne izkaznice. OPOZORILO: Shranite dobro to šte¬ vilko! V njej je obiavljena januarska in februarska lista predmetov in živil, ki jih je dovoljeno pošiljati direktno iz Ar¬ gentine. Seznam za izvoz dovoPenih predmetov je v glavnem vsak mesec isti, zato bomo vsak naslednji mesec objav¬ ljali samo spremembe te liste. " C A S A B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 G (pol kvadre od Cabilda 2300) — Tel. 7G - 9180 Opozarjamo, da imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER in druge; dalje zanesljive budilke, vse z garancijo, od 28. — pesov naprej. Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic, 18 krt zlato. Poročni prstani, zlati 18 krt par od 155.— pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO! Trgovina je ob delavnikih odprta do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olaza- bal 2338, dto. 5. Ako pa želite ob dogovorjenem času, nam sporočite to po tel. PISMO IZ CORDOBE Cordoba, 1. jan. . Božič Slovencev v Cordobi Na božični dan smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval g. dr. Hanželič. Slovenske božične pesmi je lepo zapel naš pevski zbor. Poleg Slovencev, je prisostvovalo maši tudi veliko domačinov. Srečno novo leto! Vsem prijateljem in pa vsem znan¬ cem, razstresenim po svetu, ki jih naša pošta ne bo dosegla, a jih bo dosegla naša draga “SVOBODNA SLOVENI¬ JA”, želimo cordobski Slovenci srečno, zdravja in uspehov polno Novo leto. DOBER TEK! V tej rubriki bomo vsak teden prinašali popoten jedilni list za en teden naprej. Upamo, da bodo na¬ še gospodinje tega svojega kotička vesele in da jim bo v marsičem olajšana skrb, kaj naj bi postavi¬ le na mizo bodisi za kosilo ali ve¬ čerjo. Tedenski jedilni list bo ved¬ no sestavljen kar najbolj enostav¬ no in se bomo v njem ozirali na dnevni zelenjadni trg. Jedilni obroki bodo tudi tako sestavljeni, da bo mogoče vsak obrok pripra¬ viti v najkrajšem času. Od časa do časa bodo običajnemu jedilniku dodani posamezni recepti o pri¬ pravljanju jedil, poleg teh pa še druga navodila o različnih kuhar¬ skih vosebnostih, ki si iih naše go¬ spodinje lahko privoščijo ob ne¬ deljah in praznikih ali za razne slavnostne prilike. Vabimo k sodelovanju v tem ko¬ tičku vse nore gospodinje, ki naj pošiljajo nori kuharici svoje pri¬ pombe, vprašanja in nasvete; tako bo vaš del lista postajal iz številke v številko zanimivejši in popolnej¬ ši. Od nedelje, ki je pred nami, pa do prihodnje si bomo jedilni list takole priredile: NEDELJA Kosilo: juha z drobovimi cmoki dunajski zrezki (milanese) zelena solata jabolčni zvitek Večerja: dunajski zrezki (ostali od ko¬ sila) jabolčni zvitek (ostal od ko¬ sila) čaj PONEDELJEK Kosilo: zelenjavna juha sesekljani zrezki krompirjeva solata sadje Večerja: pražena jetra dušen riž solata TOREK Kosilo: krompirjeva juha nadevane paprike Večerja: polenta, zabeljena z maslom in parmezanom pesa v solati SREDA Kosilo: nadevane bučke naravni zrezki, krompirjev pire solata sadna solata Večerja: vampi s krompirjem kava ČETRTEK Kosilo: kumare v omaki ocvrta jetra zelena solata sirov pečenjak Večerja: telečja obara makaroni PETEK Kosilo: grahova juha marelični cmoki kompot Večerja: jajčna jed s paradižniki solata SOBOTA Kosilo: parjene bučke svinjska rižota srbska solata sadje Večerja:, bifteki z jajcem krompirjev pire čaj Pakete z novo obleko, zdravili in ži¬ vili sprejemamo od 1. februarja. Počitnice od 4. do 31. januarja 1950. DANETU 13 Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires Božič slovenskih rojakov v Mendozi Mendoza, v začetku januarja. Slično, kakor že lani, smo tudi letos skušali božične praznike preživeti men- doški Slovenci čim iskreneje povezani v enotno, družinsko skupnost. Božič je sicer zares najintimnejši družinski praz¬ nik, toda kljub temu smo hoteli najlep¬ šim božičnim skrivnostim dati poudarka tudi s skupno prireditvijo. Sočnega, zelenega mahu za naše obi¬ čajne jaslice v Mendozi ni. Pa so jo na¬ ši mali pogruntali. V delavnicah so si nabrali oblancev in jih namočili v zele¬ no barvo. Da bi jih videli, kako so se skoro stepli zanje in jih nosili na svoje domove! Tudi potic ni manjkalo; saj smo tako srečni, da smo prišli v deželo, kjer za te dobrote ni nobenih problemov. Kar z malce tesnim srcem smo nosili v usta bogato pecivo ob mislih na svoje drage tam okraj širnega morja. Polnočnico smo imeli letos zopet v kapeli kolegija San Jose pri bratih ma- OseSsne novice Družinska sreča. Božič Jože in Joži¬ ca sta dobila v Montechingolu hčerkico. Pravtako sta dobila hčerkico Lucijo- Ano tudi Janez in Angela Šterbenc. V družini dr. Mira in Kamile Kovačič so pa v petek 13. januarja dobili sinčka. Srečnim staršem naše iskrene čestitke. Poroki. V Lanusu se je dne 7. t. m. i poročila gdč. Mimi Marolt z g. Anto' nom Jakšičem. V soboto, 14. t. m. sta pa stopila pred oltar gdč. Vera Klemen¬ čič in g. Franc Uštar. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo mno¬ go sreče in božjega blagoslova! t Jožef Suban. V Caserosu je nenad¬ na smrt poklicala Jožefa Subana, doma iz Gorjanskega na Krasu. Bil je star komaj 35 let, je bil oženjen ter zapušča poleg žene še 12. letnega sina. Pokojnik se je 10. januarja šel razgret kopat, na¬ kar je sedel h kosilu, da bi nato odhi¬ tel v službo kot šofer na kolektivu št. 141, ki vozi iz Characite v Pilar. Nena¬ doma pa je dobil srčni napad ter je bila brez uspeha tudi takojšnja zdravniška pomoč. V pol ure je umrl. Pokopali so ga na pokopališču v San Martinu. Po¬ kojnik je živel v Argentini 20 let. f Fani Tomšič. V Sarandi je božja dekla pokosila 40 letno Fani Tomšič, doma iz Pivke. V Sarandi, v ulici Zara- tc, sta si z možem postavila svoj dom. Pokojnica je bolehala že nekaj mesecev. Dne 15. januarja je preminula v bolniš¬ nici Fiorito na Avellanedi. Pred nekaj leti je v Chacu umrl njen oče in istotam tudi njen brat. fDaniel Savnik. Na Patemalu je od¬ šel na večno pot Daniel Savnik, star 50 let, doma iz Bilj. Nobeden od sovašča- j nov ni zvedel za njegovo smrt in ga se¬ veda na zadnji poti tudi ni nihče od so¬ vaščanov spremljal. Tukaj zapušča že¬ no. doma mater, v Egiptu pa eno sestro. t Filo Balaž. V Prekmurju je že pred letom vzel slovo od zemskega življenja Filo Balaž, markoški učitelj, ki zapu¬ šča tukaj več znancev. Maša z žalnico za rajnega bo za obletnico njegove smrti 29. januarja na Avellanedi. t Marija Škamlec. Ob zaključku lista smo dobili iz Mendoze sporočilo, da je tamkaj umrla v začetku januarja t. 1. Marija Škamlec. Pokojnica zapušča mo¬ ža Rudolfa in 5 otrok. Bog daj vsem rajnim večni mir in pokoj, preostalim sorodnikom pa izre¬ kamo globoko sožalje. Žalostna desetletnica . Prve dni marca meseca bo preteklo deset let, odkar je izgubil življenje na pobočju Aconcague g. Jože Kastelic. Ob tej priliki bo v Mendozi v spomin dra- gega pokojnika posebna slovesnost, pravtako pa tudi na njegovem grobu v Puente del Inča. Prosimo tiste rojake, ki bi mogli ob tej priliki pohiteti v Mendozo in Puen¬ te del Inča, naj se javijo pri podpisa¬ nem. Morda bo mogoče organizirati skupno potovanje. Janez Hladink, Pasco 431, Capital ristih, ki nam za vsako našo prireditev z največjo gostoljubnostjo na stežaj od¬ pirajo svoja vrata. V prav lepem števi¬ lu so se zbrali naši ljudje k polnočnici. Opazili smo med seboj tudi precej Hr¬ vatov ter Argentincev. Sv. mašo je imel g. Caserman, ob harmoniju je pa ubra¬ no prepeval božične pesmi slovenski pevski zbor. Na sveti dan popoldne smo se zopet zbrali v isti kapeli k slovesnim petim li¬ tanijam Matere Božje, pri katerih sta pred oltarjem pomagala peti tudi dva slov. bogoslovca iz San Luisa. Po končanih verskih pobožnostih smo odšli v dvorano k božični prireditvi. Na sporedu je bil “Obisk pri jaslicah”,, po¬ nazoritev božičnih dogodkov v posamez¬ nih slikah, ki so jih sestavljali svetopi¬ semski teksti, nanje navezane pesniške meditacije, naše najbolj poznane božič¬ ne pesmi in žive slike na odru. Dvora¬ na sama sicer nima odra za kakršnekoli dramatske prireditve. A iznajdljivosti prirediteljev se je iz najpreprostejših sredstev posrečilo urediti zasilni oder, ki je ustrezal vsem zahtevam prireditve in prav okusno ter dostojno predstavil betlehemsko pokrajino. Naša mladina se je vestno in resno pripravila za po¬ samezne žive slike obiska Jožefa in Ma¬ rije ob jaslicah, pastircev na straži pri hlevčku in zbora angelcev. Ugajala sta oba recitatorja, pravtako pa še posebej pevski zbor, ki ga vsi navzoči argen¬ tinski domačini kar niso mogli prehva¬ liti. Eden od bratov maristov pa je zla¬ sti pohvalno poudaril pomen apostolata, ki ga je imela vsa prireditev. Vso prireditev je organiziralo Druš¬ tvo Slovencev v Mendozi. K sklepu je njegov predsednik ravn. M. Bajuk voš¬ čil vsem navzočim blagoslovljene praz¬ nike ter povedal nekaj besed k nasled¬ nji obdaritvi otrok, ki so prejeli vsak po vrečico bonbonov ter slaščic. Okrog 80 je bilo malčkov, ki so žarkih lic no¬ sili vrečice z odra. Za vso uspelo prire¬ ditve se je Društvu Slovencev zahvalil g. Caserman. Prireditev, ki je v svojem prvem delu imela značaj verske igre ali misterija in v drugem delu je, čeprav v skromnem obsegu, pa vendar z iskreno toplino sku¬ šala napraviti otročičem vsaj malo tis¬ tega božičnega veselja, kot so ga bili vajeni doma, je svoj namen v polni meri dosegla. Zbrala je navzoče res v dru¬ žinski povezanosti k najlepšim najpri- srčnejšim spominskim dogodkom naše¬ ga verskega in narodnega življenja. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1950. je najlepše DARILO za Novo leto Dobite ga lahko za 22 pesov pri upravi Svobodne Slovenije na Vic- tor Martinez 50, v Fotoatelje-u LOJZE ERJAVEC, Alvarado 350, Ra- mos Mejia, v brivnici in parfumeri¬ ji IVAN ŽNIDAR, c. Drysdale 5614, pri MAKSU OSOJNIKU, calle Neco- chea 440, Ramos Mejia in pri AN¬ TONU NOSETU v Ciudad Eviti. Nej ne bo Slovenca, ki bi bil brez te osrednje knjige svobodnih Slo¬ vencev v svetu. Iščemo delavke za tekstilno tovarno. Javiti se na Cabildo 555. Električarja, sposobnega za to¬ varniški obrat išče Tekstilna tovarna na Cabildu 555 Iščem slovensko kuharico za penzion. Plača 280 pesov, hrana in stanova¬ nje. Castex 3472. Telef. 71 - 3693. Iščem sobo pri slovenski družini. Po¬ nudbe na upravo Svobodne Slovenije. SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, vosoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES Vse svoje stranke obveščamo, da pošiljamo pakete tudi iz Argentine. , Preko naše tvrdke lahko pošljete v domovino: 2 kg svinjske masti 1 kg prekajenega Špeha 1 lt olja 1 dozo govejega mesa (corned beef) ZA CENO $ 55,— Pakete s starim blagom do 5 kg pošiljamo za $ 30.-—■, pakete z novim blagom do 5 kg težke pa za 8 35.— I Zdravila lahko pošiljate preko naše tvrdke tudi z letalsko pošto.