stev. 17«
V Trstu, v torek, dM M. Julija 1*14
lefrfk XXXr*
Izhaja vs?k dan, tudi ob nedeljah 1 a praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredni-tvo: Ulica Sv. Franc i« ka AsišVcg* H. 20, L nad str. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Tr*tu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave Slev. 11-57.
Naročnina zmSa: Zm celo leto.......K 24*—
za pol leta .................
za tri mesece....... • •	•
Za nedeljsko izdajo za etio leto . ....... J^O
za pel leta..................
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi a.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov	.............mm po 20 vin.
Oglasi v ic.- tu lista do pet vrst......... K
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in tofi se v Trstu.
Uprava ln inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frant&ci AsHkcga št 20. — Poštnohranilničnl račun št 841.652.
oji naše armade s srbskimi pr
Veila praska pri Tames-Kubinu.	Crnogorci sa bodo bojevali skupno s Srbi. - Vsebina srb-
skega nezadovoljivega odgovora na avstrijsko noto. - Patrliotlčne manifestacije v monarhiji. - Desinteresmd AnglUe. •
Brzojavna Izpremenjava misli med carjem in cesarjem Viljemom..
ItaSiJa naznanila prijateljsko In zavezniško stališče.
DUNAJ 27. (Kor.) Pri Temes - K u binu so srbske čete, ki so se nahajale na donavskih pa mikih, obstreljevale z ladij naše čete. Naši so odgovarjali. Razvila se je večja praska
llase tete zaplenile dva čolna.
DUNAJ, 27. (Izv.) »Reichspost« poroča: Ministrski predsednik Pašič se je vrnil včeraj zjutraj v Belgrad in sklical skupščino, k! se snide v Nišu. Pri K oče v ar j u so naše patrulje zaplenile dva čolna »Vardar« in »Car Nikolaj«, ki sta imela na krovu Lontrabando.
KonoHiUfl ne odoeba vet
DUNAJ 27. (Izv.) »VViener Allgemeine
Zeitung« prinaša oficijozno situacijsko poročilo, v katerem pravi: Ker Srbija ni brezpogojno sprejela avstrijskih zahtev, se avstrijska vlada ne more več vrniti k svojemu predvčerajšnjemu stališču in tudi ne več pripustiti časa, da bi se Srbija premislila, sprejela njene zahteve in plačala Avstriji odškodnino za njeno dosedanjo mobilizacijo. Treba je konstatirati. da monarhija niti v slučaju, če bi; Srbija sedaj brezpogojno sprejela njene! zahteve, ne more več ustaviti nadaljne-ga poteka vojaških akcij monarhije. Kar se tiče diplomatičnih korakov, je bil iz-1 vršen dosedaj le ruski. Sploh pa bi bila vsaka intervencija brezuspešna.
V Zemunu vlada popolen mir.
ZEMUN, 27. (Izv.) V ir.estu je danes vse mirno. Zjutraj so prepeljali preko Save nad 400 srbskih podanikov, ki so se vračali v domovino. Toleranca napram srbskim v domovino se vrač a j očim vo-j jaškim obvezancem je velika. Avstrijske oblasti so jim celo dovolile, da so smeli prepevati svoje narodne pesmi. Srbski podaniki so ostavili večinoma svoje rodbine v Zemunu. Razpoloženje med ogrskimi Srbi je. kakor se uradno poroča, pov-
sem
ijoticno.
Avstrijsko posojilo.
DUNAJ. 27. (Izv.) Avstrijske in ogrske banke so dovolile danes vladi prvo posojilo v znesku 600 milijonov. Po kaki obrestni meri, ?e ni znano.
Vojno gibanje v Srbiji.
Mobilizacija.
LONDON 27. (Kor.) Reuterjev urai poroča iz Belgrada: Vse srbske proge so polne rezervistov, ki hite k svojim pol-
kom. Vse srbske železnice se nahajajo v rokah vojaških oblasti.
PARIZ 27. (Kor.) »Agence Ha vas« poroča iz Belgrada: Železniška služba v Srbiji je militarizirana. Od včeraj niso došle semkaj iz tujine nobene vesti.
PARIZ 27. »Agence d* Ha v as« poroča z dne 26. t m. ob 9.10 zvečer: Vse osrednje oblasti v Belgradu so bile poverjene mestnemu poveljniku. Odrejeno je že vse za preselitev vseh ministrskih pi-saren in Narodne banke. Četudi se je objava mobilizacijskega dekreta nekoliko zakasnela, je imel Belgrad že ob 4 zjutraj isto sliko, kakor septembra 1912. Navdušenje v srbski armadi je neopisno. Oficirji in vojaštvo se zbira v silnem, splošnem navdušenju. Le belgrajsko prebivalstvo, ki je že pripravljeno na neposredno zavzetje mesta po avstrijskih četah, je nekoliko razburjeno in vznemirjeno. Več rodbin je že odpotovalo iz mesta.
Vojvoda Putnik odpotoval v Niš.
BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) General Putnik je včeraj ob 11.30 ponoči odpotoval s posebnim vlakom preko Verčerove in Bukarešta v Niš. Do meje ga je spremljal neki častnik avstrijskega generalnega štaba. Ker je večja skupina zasedla okolico mestnega poveljstva, da bi pri odhodu generala Putnika priredila demonstracije, je napravila policija ob 10 zvečer kordon. General se je podal ob 10% v neki privatni ekvipaži s svojo hčerko na kolodvor. V drugem vozu mu je sledil prideljeni mu podpolkovnik avstrijskega generalnega štaba.
Odhod Avstrijcev iz Srbije.
BUDIMPEŠTA. 27. (Kor.) Iz Zemuna se poroča: Parnika »Aral« in »Zrinyi Mi-klos« sta prepeljala danes 3500 avstrijskih podanikov iz Belgrada v Zemun, odkoder so se večinoma vsi odpeljali naprej. V Belgradu je ostalo 900 ogrskih podanikov, ki so odpotovali šele danes v Zemun.
BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Ogrska ko-respondenčna pisarna javlja iz Zemuna: Po posredovanju nemškega poslanika barona Griesingen je neka romunska ladja dovela semkaj včeraj popoldne mnogo Avstrijcev in Ogrov. Prenočili so na obrežju Save. Jutri odide v Zemun kakih 2000 Avstrijcev in Ogrov z drugim transportom.
Srbi pomotoma streljali na svoj parnlk.
DUNAJ, 27. (Kor.) Srbske čete so danes pomotoma obstreljevale neki svoj podonavski parnik. Pri tej priliki je bilo par mrtvih, par ranjenih.
PODLISTEK
Rdeil mlin.
• Spisal
de Mottt&pin.
U sode pol no sporočilo.
Gospa d' Herouville se ni mogla udati veri, da je zapestnica ukradena. Bila je prepričana o poštenosti svojih sobaric in vrhu tega ni od povratka s plesa nobena ptuja oseba vstopila v njeno stanovanje.
Dotični nakit se je moral torej le med strašno gnečo v goreči galeriji odtrgati z nje roke in njega poteptani ostanki morajo le/ati pod kadečimi se razvalinami.
Sicer pa ni Pavlina pripisovala tej izgubi nikake pose
Dijamanti zai ___ torej brez vredn stL V popolno nadomestilo tega posnetka ni trebalo mladi ženi druzega. ne^o da se obrne do Samuela Loveja, ki bi se gotovo požuril, da jej postreže takoj.
In ker je imela vrhu tega še veliko množino zapestnic v svoji omari za nakite, je bilo morda čisto odveč, da bi izgubljeno nadomeščala, ker bi gospod d* Herouville niti ne opazil te izgube.
>Me važnosti.
> t niče so bili ponarejeni.
Pavlina je ostala veči del dneva pri Matildi, ki je bila. boleh na in razburjena v sled nnelice, priklenjena na postelj. Nje nervozna in nežna narav je bila globoko
pretresena in poklicani zdravnik je priporočal popoln mir.
Ali ob vsej njeni krotkosti je bila Matilda ob tej priliki precej neubogljiv bolnik. Do večera poslušna in potrpežljiva, je z nastopom večera hotela na vsak način, naj jo povedejo v salon, da bi sprejela gospoda Rieux.
Pavlina se je najprej upirala in si prizadevala, da bi uveljavila predpise zdravnika, a ker je ta odpor shujšal mrzlico ! mlade deklice, je markiza odnehala, da-si i nerada. Toda kmalu je imela povoda, da se je veselila na tej odjenljivosti, kajti čim je bila gospica d' Herouville poleg svo-j jega zaročenca, se je pokazalo znatno zboljšanje, mrzlica je izginila in boleči-I ne so odnehale kakor po čudežu, kar je | bilo zopet dokaz, da je sreča najzaneslji-I vejše zdravilno sredstvo
Tekom istega večera se je podal Tan-cred v hotel Laroche-Lambert, da dobi obvestil o stanju starega vojvode.
Povrnil se je licem, ki je izražalo bojazen.
»Moj bog, prijatelj, kaj se je zgodilo?«,
je vprašala Pavlina.
»Bojim se zelo, da je žalostni dogodek zadnje noči usodno deloval na plemenitega starčka«, je odgovoril markiz.
»Ali je gospodu de Laroche-Lambert
slabše?«
»Da, njegovo stanje vzbuja bojazni; zdravniki se boje, da ohromi popolnoma in da se bliža konece.
Srbski poslanik odpotoval z Dunaju
DUNAJ, 27. (Kor.) Srbski poslanik Jo-vanovič je danes odpotoval z Dunaja v Belgrad. Na stanovanju je ostala njegova soproga in nje otrok, ki je obole! na šenu. Radi te bolezni ne potuje s svojim soprogom.
Novi ruski poslanik v belgradu.
BERLIN 27. (Izv.) Glasom poročil raznih listov je bil za novega ruskega poslanika v Belgradu imenovan ravnatelj pisarne za balkanske zadeve v zunanjem ministrstvu, knez Trubeckoj. Trubeckoj je eden najodličnejših sodobnih diplomatov in eden najboljših poznavalcev bližnjega vzhoda. On nikakor ni Avstriji sovražen. Njegova rodbina je ena najodličnejših v Rusiji.
Aretacija generala Marino viča.
DUNAJ, 27. (Izv.) Kakor poročajo listi, je bil srbski general Marinovič, ki se je nahajal v Karlovih varih, aretiran v Marijinih varih in odveden na okrajno glavarstvo. Vendar pa so ga avstrijske oblasti takoj po legitimiranju izpustile, tako, da je zamogel še tekom noči odpotovati preko Dunaja v Belgrad. Ponoči se poroča iz Zemuna, da so naše obmejne čeie aretirale v bližini Mitrovice, na avstrijskem ozemlju se nahajaiočega srbskega generala Božo Jankovića (?).
Varstvo srbskih podanikov poverjeno Rusiji.
DUNAJ, 27. (Izv.) Po prelomu diploma-tične zveze med Avstrijo in Srbijo je prevzelo varstvo interesov v Avstriji živečih srbskih podanikov, rusko veleposlaništvo. aJ patrijotične
»O! prijatelj moj, je rekla mlada žena z iskreno žalostjo, »kako žalostna vest je
to!..... Alije res izgubljeno vsako u-
panie?«
»Bogu bodi hvala, še ne! Vovoda jt krepke konstitucije in ozdraviti more vkljub svoji visoki starosti; vendar je ta nada le mala in negotova. Sam se bom dnevno obveščal o njegovem stanju in če se res okrepi od groznega udarca, hočem biti prvi, ki izrazi svoje veselje na tem«.
Tako je minol teden dnii.
Kakor vedo naši čititelji, sta Tancred in gospod de Rieux hkratu pisala Hector-jevemu stricu, vikomtu de Reilly, proseč ga, naj nemudoma pride v Pariz, da določi dan poroke med Matildo in Hector-jem ter da se udeleži svatbenih slavnosti.
Markiju in pred vsem grofu se je zdelo, da le predolgo ni odgovora.
Hector, ki je, kakor vsi zaljubljenci,hrepenel po sreči, je bil po tem zavlačevanju, ki si ga ni mogel razjasniti, skoro razje-žen in je sklenil, da mu bo v drugem pismu očital, da tako malo razume nepotr-pežljivost.
Mladi mož pa se je vendar obotavljal in ni takoj izvel svoje namere.
»Če jutri ne pride nič«. Je rekel, »pišem še enkrat... Molk strica me vznemirja____Na vsak način hočem doznati
vzrok. Jutri le sadnji termin, da odpoš-Ijem svoje pismo«.
V	tem sklepa ms le minila noč.
V	jutro naslednjega dne Je vzbudil Hec-
Ustavljeni ieJkl llstL
PRAGA 27. (Izv.) V smislu § 6 izjemnega zakona iz leta 1869 so oblasti suspendirale dosedaj sledeče liste: socijalistom list »Zar«, potem organ češkib separatističnih telovadskih listov »Telovo cvičny Ruch«, narodno-socijalna organa »Lid« in »Mlade Proudy« in obe svobodomiselni glasili »Havliček« in »Neruda«.
Vsebino rrkkeso odgovora no avstrijski ultimatum.
DUNAJ 27. (Kor.) Poslanik Giessl je pri svojem prihodu na Dunaj izročil srbski odgovor na avstrijsko noto zunanjemu ministru. Odgovor ima namen, vzbuditi napačno mnenje, kakor da bi Srbija bila pripravljena ugoditi avstrijskim zahtevam v veliki meri. Faktično pa ie odgovor note poln neodkritosrčnostl, ker srbska vlada nikakor ne misli nato, da bi v resnici zatrla protlavstrijsko propagando. Tako glede splošne podlage demarše, kakor glede posameznih žalitev, vsebuje srbski odgovor toliko pridržkov, da so postale tudi u-g ode ne točke brezpredmetne. Zlasti Je Srbija z vso odločnostjo odklonila našo zahtevo po pripustitvi c. in kr. organov pri preiskavanju in zasliševanju kompromiti-rancev v Srbiji. Dalje je Srbija tudi odklonila zahteve glede zatiranja vsesrbske propagande. Na našo željo, da naj Srbija odredi potrebne odredbe, da razpuščena, monarhiji sovražna društva ne bodo nadaljevala svojega dela morda naprej pod kjkiin drugi;;* imenom, se srbska vlada sploh ni ozirala. Radi tega je monarhija morsla smatrati srbski odgovor kot nezadovoljiv.
Da si je bila Srbija že sama v svesti, Ja je njen odgovor odločno nesprejemljiv, dokazuje že dejstvo, da nam je na koncu note predlagala, naj si poiščemo ureditev spora potom razsodišča. Zanimivo je tudi, da je Srbija že tri ure pred odredila splošno mobilizacijo srbske armade.
DUNAJ, 27. (Kor.) (Priobčujemo v naslednjem dobesedni tekst note kraljeve srbske vlade z dne 12./25. julija z onimi pripombami c. in kr. vlade, ki so dovedle do odklonitve srbskega odgovora. Te pripombe se nahajajo v oklepih.)
»Kraljeska srbska vlada je dobila obvestilo od c. in kr. vlade dne 10. t. m. in je prepričana, da bo njen odgovor razvozlal vsa nesporazumljenja, ki ogrožujejo prijateljske odnošaje med avstrijsko-ogr-sko monarhijo in kraljestvom Srbijo.
Kraljeva vlada si je v svesti, da proti veliki sosednji monarhiji pri nobenem slučaju niso biii obnovljeni protesti, ki so se izvršili svoječasno tako v skupščini kakor iudi v izjavah in dejanjih odgovornih čini-j teljev države in ki so bile zaključene z izjavo srbske vlade z dne 18. marca 1909.
)d tega časa ni delovala nobena srbska
Iada niti njeni organi na to, da bi se iztr-
ra njegov sobni sluga, ki mu je, stoječ ri njegovi postelji, nudil na srebrnem crožniku pismo.
Gospod de Rieux je prijel pismo in sko-o da ni mogel zadržati vsklika radosti, o je uzrl na kuverti poštni pečat Reilly-. icomt.
Na velikem rdečem pečatu je bil grb gospoda de Reilly; le adrese ni pisala roka plemenitaša.
Zaročencu Matilde ta okolnost ni padla v oči. Zlomil je pečat, raztrgal kuverto in je razgrnil debeli pergamenu podobni papir.
Čim je mladi mož preletel nekoliko vrstic, se njegov obraz pokril z mrtvaško bledostjo in poteze na njem so zadobile temen, žalosten izraz.
»Moj bog!«, je jecljal, ali je to možr
no?«--»O, moj edini sorodnik! Moj
ljubljeni stric!«
In težke solze so mu rosile po licu.
Pismo je pisal Reimband, stari intendant vikomta de Reilly. Vrli služabnik prosil mladega moža, naj pride takoj k svojemu stricu, ki ga Je nenadno zadel mrtvoud.
Seveda se ni Hector mndil niti za tre-notek, da izpolni svojo dolžnost, napram možu, ki ga je vsikdar ljubil kakor svojega sinu.
Obrisal si Je solze iz očes, se takoj oblekel, odšel v hotel b* Herouville in Je dal zaprositi Tancreda, naj bi ga sprejel takoj vzlic rani uri.
Markiz bf Herouville ni pustil čakati
gala Bosna monarhiji, oziroma da bi se iznremenilo tamkajšnje politično in pravno stanje. Kraljeva vlada konstatira, da se v tem oziru ni nikjer pregrešila, razven morda z neko učno knjigo, glede česar pa je dobila monarhija popolnoma zadovoljivo pojasnilo. Srbija je tekom balkanske krize v mnogoštevilnih slučajih dokazala svojo miroljubno in zmerno politiko. Le Srbiji in žrtvam, kf jih je žrtvovala Srbija le v interesu evropskega miru, se le zahvaliti, da je bil ta mir tudi ohranjen.
(Kraljeva srbska vlada se zadovoljuje s tem, da konstatira, da od izročitve izjav z dne 18. marca 1909 srbske vlade oziroma njeni organi niso podvzeli nobenega poizkusa, ki bi stremel za tem, da se izpremeni pravni položaj Bosne in Hercegovine. S tem se hoče izogniti naši demarši, kajti mi nismo nikdar izjavili, da so srbske vlade ali njeni organi kedaj oficijelno delovmi na to. Naša obdolži te v je predvsem konstatirala, da srbska vlada kljub svoji izjavi z 1. 1909 ni storila ničesar, da bi zatrla gibanje, ki je bilo naperjeno proti integriteti avstro-ogrske monarhije. Dolžnost srbske vlade bi bila, da v tem oziru temeljito izpre-menila svoje stališče in stopila z monarhijo v prijateljske odnošaje.)	__
j>Kraljevo vlado se ne more delati odgovor za izjave privatnega značaja, ki so čisto navaden pojav v vseh državah Evrope in nad katerimi ni nobene državne kontrole in to tem manj, ker je pokazala Srbija pri celi vrsti vprašanj vstrežljivost napram monarhiji, vsled ir se ji je tudi posrečilo, vsa vprašanja iodno rešiti.
(Trditev kraljeve vlade, da so izjave časopisja in delovanje društev privatnega značaja in brez državne kontrole, je v popolnem nasprotju z odredbami modernih držav glede pravic časopisja in društev. Sicer so o tem prepričani tudi srbski vladni krogi. Toda naše očitanje je imelo samo namen, dokazati srbski vladi, da ni hotela nadzirati časopisov in društev, ki so gojili Avstriji sovražne tendence.)
»Kraljeva vlada je bila radi tega vsled trditev, da so srbski podaniki pripravljali sarajevski atentat, zelo presenečena. Ona ti pričakovala, da se jo povabi k sodelovanju pri preiskavi zločina in je bila tudi pripravljena dokazati svojo popolno korektnost in postopati proti vsem osei am, glede katerih so došla kaka porodila.*
(Ta trditev je popolnoma napačna; Srbija je bila o sumu proti gotovim osebam popolnoma dobro poučena in je bila ne samo po položaju, temveč tudi po zakonu obvezana, odrediti sama preiskavo, česar pa ni storila.)
»V smislu želj c. in kr. vlade j e torej .raljeva vlada pripravljena, izročiti sodišču, ne oziraje se na dostojanstvo, vsakega srbskega državnika, glede katerega bi se dokazalo, da je sokriv na sarajev-
Vlatildinega zaročenca in nemudoma zau-kazal, naj dovede jo notri vikomta.
Na prvi pogled je opazil bledost Hec-torjevo, ki so mu prepadeni obraz in mokre oči izražale veliko žalost.
»Moj bog, ljubi otrok, kaj vam je?«, je zaklical. »Kaka nesreča vas je zadela? Kako slabo vest nam imate sporočiti?«
»Čitajte, prijatelj«, je odgovoril Hector, nudeč markizu pismo starega intendanta.
»O, dragi mi prijatelj,« je rekel marki, ko je prečital pismo. »Nikdo ne more bolje, nego jaz, razumeti vašo bol in čutiti z vami. Ljubil sem vašega dragega strica ravnotako, kakor sem ga spoštoval. Ponoviti vam moram le, kar vam piše vrli sluga: Potujte hitro in bog daj, da ne pridete prepozno!«
»In Matilda?« je jecljal grof. »Matilda, ki jo moram na predvečer dneva, ko naj bi postala moja, zapustiti .... ali je ne bom videl, predno odpotujem?«
»Videli jo boste, drago dete, da iz gotovosti njenega trdnega in ljubečega nagnjenja črpate poguma in moči, ki jo potrebujete. Pripravite vse za pot, pošljite po konje in izstopite pred hotelom. Matilda bo obveščena o vašem odhodu in se pripravi, da vas sprejme.«
Dve uri po tem kratkem razgovoru Je pritisnil Hector svoji tresoči se ustnici na pordečelo Čelo ljubljenke in vstopil nato v voz, ki ga je odvel na posestva viconta de Reil!y.
Stran II.
»FDfNOST« Si. 178.
V Tr?fu, dne 23. Julija 1914.
skem atentatu. Zavezuje se zlasti, da priobči r.a prvi strani uradnega lista dne loj 26. julija sledečo izjavo:
»Kraljeva srbska vlada obsoja vsako propagando. ki je naperjena proti Avstriji, to se pravi, celokupnost prizadevanj, ki streme v prvi vrsti za iztrganje vanj, ki streme v prvi vrsti za iztrganju odkritosrčno žalostne posledice tega zločinskega počenjanja.«
zawziH!Kn zvestopa Italije.
DUNAJ 27. (Kor.) Kraljevska vlada italijanska je podala avstrijski vladi izjavo. da bo v slučaju eventualnega oboroženega konflikta med Avstrijo in Srbijo zavzela prijateljsko in zavezniško stališče.
PARIZ 27. (Kor.) Zagotovilo italijanske vlade glede zavezniške zvestobe je vzbudilo v tukajšnjem časopisju velik vtis. »Liberte« pripominja, da je Italija s svojo izjavo o zavezniških dolžnostih hotela namigniti, da nikakor ni solidarna z Avstrijo.
»Eclair« piše: Nespretno je, če bi se igrali vsak trenotek z rusko-francosko zvezo. Zločinsko bi bilo, če bi navduševali Srbijo k odporu in vzbujali v njej fantastično upanje.
Pfltrijotifne manifestacije po tfržcreL
DUNAJ. 27. (Kor.) Zupan dr. Weiss-kirehner je poslal po včerajšnjih demonstracijah pred magistratom sledečo uda-nostno brzojavko v Išl: Ekselenci baronu Schiesslu! Kopališče lšl: Pred dunajskim magistratom tekmujejo Dunajčani v pa-trijotičnih manifestacijah in prosijo v tej težki uri Boga, naj podeli blagoslov Njegovemu Veličanstvu, ljubljeni domovini in hrabri armadi, ki ji je sedaj prepuščena čast in slava domovine. Polno navdušenja za pravično stvar, dunajsko prebivalstvo odobrava cesarske odredbe in je pripravljeno žrtvovati premoženje in kri za svojega ljubljenega vladarja in domovino. — Župan je poslal zahvalno izjavo t» di nemškemu veleposlaniku pl. Tschirske mu in italijanskemu poslaniku vojvodi AvarnL
BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Včeraj ob 6 zvečer je priredilo tukajšnje občinstvo nemškemu generalnemu konzulu Stamin-htinu velike ovacije. Okoli 5090 oseb iz najboljših krogov je odšlo z zastavami na čelu pred konzulat, kjer so nazdravljali Nemčiji kot zaveznici. Konzul se je za ovacije toplo zahvalil. Po manifestacijah so se demonstrantje čisto mirno razšli.
DL WAJ, 27. (KorJ V restavraciji pred ljudskim vrtom so se vršile včeraj manifestacije v prilog Italiji. Ko je vojaška godba zasvirala italijansko himno, je mnogo-goStevilno občinstvo klicalo: Živela Italija!
DUNAJ, 27. (Kot.) Patrijotično lazpo-<ožeuje je našlo svoj izraz tudi v tem, da prihajajo raznim listom od vseh strani denarje zbirke za vpoklicane in njih družine. Toziaevne oklice je pozdravilo prebivalstvo z zadovoljstvom in imajo velike uspehe. Drža\na organizacija hišnih gospo dinj Avsrrije je izdala oklic na avstrijske gospe, naj prično s pomožnimi akcijami. Čitalnica nemških dijakov v Pragi je pričela zbirati prispevke za avstrijski rdeči križ.
CERNOVICE 27. (Kor.) Patrijotične manifestacije se nadaljujejo. V poznih večernih urah je odšla velikanska množica pred palačo vlade in pela tamkaj odkritih glav cesarsko himno in klicala: »Živela vojna! Doli s Srbijo!« Mir ni bil nikjer moten. Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila o patrijotičnih manifestacijah.
PRAGA 27. (Kor.) »Bohemia« javlja iz Budjejovic: Povodom odhoda dosedanjega poveljnika pešpolka št. 88 grofa Berchtolda, ki je povišan v generala, je prišlo tu včeraj do patrijotičnih pojavov. Ves polk je spremljal odpotujočega na kolodvor. V sprevodu so nosili lampijone. Na kolodvoru je množica viharno vzklikala Slava in Meil ter je prepevala patrijotične pesmi. Tudi na ulicah so se ponavljali ti spontanni pojavi.
Aristokrata, ki hočeta pod zastavo.
DUN*J, 27. (Kor.) »Neues Wiener Tagblatt« javlja: Predsednik gosposke zbornice, knez Alfred \Vindischgraetz. ki je major v evidenci c. kr. deželne brambe, se je danes pri ministru za deželno bram-bo pl. Georgiju prijavil za dobrovoljno vojaško službo v fronti. Knez je v 62. letu svoje dobe. — Tudi član gosposke zbornice knez Kari Auersperg se je odločil, da poide s svojim, hkratu k četam pozvanim sinom pod orožje. Knez Kari Auersperg je v 54 letu svoje dobe.
Ustavitev borznega prometa.
BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Budimpeštanski borzni svet je imel danes ob pol 9 dopoldne sejo, na kateri je bila sklenjena ustavitev borznega prometa, efektne borze in žitne borze za dneve: 27., 28. in 29. tega meseca.
PRAGA, 27. (Kor.) Praška borza ostane do 30. t. m. zaprta, le sladkorna in blagovna borza ostaneti odprti.
Protiavstrijske demonstracije v Parizu.
PARIZ. 27. (Kor.) Zvečer je večja skupina demonstrantov na Place de Ia Concorde klicala: Živela francoska armada! Živela Rusija! in prepevala marseljczo. Policija je demonstrante razgnala. Pripetil se ni noben incident.
PARIZ, 27. (Kor.) Posebno živahno gibanje vlada na Boulevardih in po tramvajskih verandah, ki so polne občnstva, ki se živahno razgovarja o krizi. Pred transparenti časopisov se zbirajo velikan-
ske gruče radovednežev. Policijski agenti komaj vzdržujejo red. Policija je odredila vse varnostne odredbe, da prepreči even-tuelne demonstracije pred veleposlaništvi in poslaništvi, ki so udeležena pri krizi.
Protimske demonstracije v Berlinu.
BERLIN, 27. (Kor.) »Wolfov urad« poroča: Pri včerajšnjih ponočnih manifestacijah so padle tudi jako obžalovanja vredne besede proti ruskemu veleposlaništvu. Policija je takoj intervenirala in nekega manifestanta aretirala. Da se ne ponove slični dogodki, je policija 2e odredila potrebne kroake.
Položaj v Nemčiji.
DRAŽDANE, 27. (Kor.) Saški kralj je prekinil svoje bivanje v Sandu in se vrne
v Draždane. Pričakujejo ga za torek.
BERLIN, 27. (Kor.) »Berliner Tagblatt« poroča, da se je cesar Viljem spotoma vkrcal iz jahte »Hohenzollern« na kri-
žarko »Rostock«, da se vrne kolikor mo-gče hitro v Berlin.
MONAKOVO, 27. (Kor.) Ministrski svet je imel danes v palači zunanjega ministrstva sejo, na kateri se je razpravljalo, ali naj se v očigled sedanjemu kritičnemu mednarodnemu političnemu položaju, kralju priporoča potovanje na Fran-kovsko ali ne. Ministrski svet se je izrekel soglasno proti. Kralj je vsled sklepa ministrskega sveta že odpovedal potovanje.
BERI iN, 27. (Kor.) V večernih urah so se manifestacije za Avstrijo še povečale. Uoste mase ljudstva so odšle pred avstrij-ko poslaništvo. Promet po ulicah je bil skoro popolnoma ustavljen. Godbe so
a!e cesarsko avstrijsko himno.
STUTTGART, 27. (Kor) Včeraj zvečer se je zbrala pred tukajšnjim avstrijskim poslaništvom večja množica ljudstva, ki je priredila avstrijskemu poslaniku viharne ovacije.
MONAKOVO, 27. (Kor.) Po včerajšnji paradni godbi pri poveljniški lopi se je zbrala več tisočglava množica. Na splošno zahtevo je morala godba zasvirati še par narodnih koračnic in avstrijsko cesarsko himno. Po odhodu straže, ki jo je spremljalo več sto ljudi, je udrlo občinstvo v predvrt v. ittelsbaške palače in priredilo tamkaj kralju, kraljici in prnrcezinjam, ki so se pokazali na balkonu, viharne ovacije. Straža se je morala z godbo vred ustaviti. Godba je intonirala kraljevsko himno, ki so jo poslušali vsi odkritih glav. Kralj se ie iskreno zahvalil za ovacije.
BERLIN, 27. (Kor.) Cesar Viljem je dospel v Kiel. Cesarica se je vrnila v Wildpark.
Rusija in položil-
PETROGRAD, 27. (Izv.) »Birdževije Vjedomosti« priobčuje sledeči poluradni komunike: Rusija je pripravljena, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago kot velesili, odgovori na vsako znamenje zaničevanja in omalovaževanja Rusije. Rusija ne bo pripustila, da bi se uničila popolnoma slovanska balkanska država. Rusija je sicer pripravljena, podpirati Avstrijo v njenih upravičenih težnjah in nasvetovali Srbiji popustljivost, vendar pa ne bo pripustila, da bi za zločin posameznika trpel ves srbski narod.
izmenjava brzojavk med cerjem In cesarjem Viljemom.
PARIZ, 27. (Izv.) Listi poročajo: Car in cesar Viljem sta v zadnjih dneh v živahnem brzojavnem razgovoru. Tej korespondenci se pripisuje največji ponea in se smatra kot pomemben znak, da bo vendarle mogoče ohraniti evropski nrir.
Vesti o umoru carja IznttUene.
DUNAJ, 27. (Izv.) Vesti o umoru carja Nikolaja II. so popolnoma izmišljene in brez vsake podlage.
Dozdevne carjeve besede.
DUNAJ 27. (Izv.) »Zeit« poroča iz Pe-trograda. da je vojni minister Suhomli-nov na zadnji seji kronskega sveta izjavil. da je ruska armada za vsak slučaj popolnoma pripravljena. Nato je baje car Nikolaj odgovoril: Vrgli so mi rokovico. Sprejmem jo!
Delavsko gibanje na Ruskem.
BAKU 27. (Kor.) General Džunkovski je izdal proklamacijo, v kateri poživlja vse stavkujoče delavce, naj se nemudoma vrnejo na delo. Stavkujočim, ki bi hoteli ovirati druge delavce na delu, se grozi s strogo kaznijo.
Izredno obrambno stanje v Petrogradu.
PETROGRAD 27. (Kor.) Nad mestom Je proglašeno izredno obrambno stanje. Mestni poveljnik je izdal objavo, kjer so natančno označeni vsi zločini, kojih kaznovanje je prepuščeno vojaškemu sodišču, kakor tudi vsi delikti, ki se kaznujejo upravn m potom.
Desinteresmfl JtaiHIe.
BERLIN, 27. (Izv.) »Berliner TagbUtt« poroča: V Londonu so že izjavili svoj popolni desteteresna mm obstoječe* avstrijsko-srbskem konfliktu. Anglije |e Me napravilo v Rus$ skl vtisk.
Konferenca di Sen Giuliana z angleškim poslanikom.
se javno mnenje Angleške ne odloči zlahka, da bi obsojala odločni korak Avstro-Ogrske in da ne vzdigne nihče niti prsta niti glasu v podporo trmoglavosti Srbije, ali v preprečenje zasluženega kaznovanja iste. Ultimatum se bode izsililo tudi ob nevarnosti ruske intervencije in celo ev-ropejske vojne. Vojna bi zapletla Angleško in Francosko v mučen moralični konflikt. Ti dve državi ne morete želeti, udeležiti se na največjem boja, kar ga je svet videl in vspodbujati še napadalno in pre-kucuško agitacijo, ki skuša rušiti celo-kupnost Avstro-Ogrske in nje pravno obstoječi sistem na način, ki pomenja uničenje nenadomestljivega elementa ravnotežja. Oblasti trosporazuma ne smejo biti orodje srbskim agitacijam. Trosporazum je sicer v zadregi ali vkljub temu mora z vso silo složno delovati, čim nastanejo druga vprašanja.
Dolžnost Angleške je, da posreduje, posreduje in posreduje. Moramo tedaj skušati, da dosežemo jamstva proti uničenju samostalnosti Srbije, ne da pri tem to državo obranili kazni, ki bode zadostna in občutljiva zanjo.
Vesti iz Francije.
DUNAJ, 27. (Kor.) »Militarische Rundschau« poroča: Na Francoskem so bili pozvani vsi na dopustu se nahajajoči oficirji k svojim polkom. Tudi na dopustu se se nahajajoči železniški uradniki so se morali vrnili v službo.
Turčija o konfliktu.
CARIGRAD 27. (Ker.) Časopisje priznava pravico Avstro-Ogrske, da se brani proti morilcem kraljev, upa pa, da bodo občutili posledice konflikta med Avstrijo in Srbijo posebno na Balkanu, kjer vladajo še vedno nenormalne razmere, kojiin se pridružuje še zveza med Srbijo in (irsko.
»Tanin-c piše: Mi smo popolnoma mirni in upamo, da store enako tudi ostale balkanske države; toga Srbija je važna opora ravnotežnega restvora, ki je bil sestavljen v Bukareštu. Će dobi Srbija svoj udarec, se dru^e balkanske države ne smejo upirati temu. Mi ne želimo, da pade Evropa še v kako drugo krizo in da zaide stvar predaleč.
»Turouie« poudarja, da je grof Berch-tuld s tem. da je tudi turško vlado obvesti! o izročitvi avstrijske note v Belgra-du, pokazal do Turčije svoje spoštovanje.
kor ne mere sestati ž njim. ker se mrra'nik namesiništva, grof Thun je vzel nji-
liove pritožbe na znanje, in je izjavil, da je
vrniti v Atene. Prosil ga je,
naj se se-vezirjein
stanek Venizelosa z velikim preloži na poznejši čas.
Ženske pri praškem tramvaju.
PRAGA, 27. (Izv.) Ravnateljstvo je vsled mnogoštevilnega vpoklica tramvajskih uslužbencev, dalo mnogo žensk izučiti za prevoznike.
Določila za vojno službo.
DUNAJ, 27. (Kor.) Naredbenik za c. in kr. vojsko javlja: Njegovo apostolsko veličanstvo je blagovolilo najmilostneje o-dobriti službena določila, ukrenjena z vojnimi uvrstilnimi listami glede vseh prizadetih po delni mobilizacij. Ta dolo-1 čila za vojno službo stopijo torej takoj v veljavo.
KucovlaSii in konflikt.
CARIGRAD, 27. (Kor.) Kucovlaški senator Batzaroia piše v »Jenni Turcu«: Avstrija brani stvar civilizacije. Vsi avstrijski narodi razumejo, da je njih obstoj zvezan z monarhijo.
Položaj v Draču.
DRAĆ 25. (Kor.) Pretekla, kakor tudi današnja noč sta potekla popolnoma mirno, ne glede nato, da Miriditi in Malisori, ki se nahajajo v okopih, od trenotka do trenotka streljajo, kar vzbuja vedno precejšnje vznemirjanje. Danes ob 10 ponoči so predstraže na vsej črti iz dose-daj še neznanega vzroka pričele nenadoma streljati. Več strelov je padlo v mesto. Odkod, to je dosedaj popolnoma neznano. Po pieteku pol ure je nastal popoln mir. Splošno se domneva, da so se pričeli posluževati vstaši te taktike samo zato, da bi z vednim vznemirjanjem dosegli v Draču pomanjkanje municije. Med tukajšnjimi Malisori in Miriditi, kakor tudi med prostovoljskim zborom, so se pojavile mnogoštevilne bolezni, med njimi tudi malarija.
Knez Viljem v Valoni.
VALONE 27. (Kor.) Semkaj je prispel knez ■Viljem in bil sprejet z vel kimi častmi.
RIM 27. (Izv ) Zunanji minister di G uliano se |e vrnil v Rim in dolgo koaferi-ral z angleškim poslanikom o izhodu iz kritičnega položaja. Oba državnika st da je položaj jako resen.
Angleški list o
LONDON. 27. (Kor.) UnijonistiCiri deiiski list »Observer« pravi: Upamo, da
Dr. ČLifrlja aretlim
ZADER, 27. (Kor.) Tu sla bila aretirana včeraj državni poslanec in župan dubrov-niški, dr. Melko Čingrlja in pa podžupan duhrovniški, dr. Puglisi.
Borza za poljedelske produkte in vojna s Srbijo.
DUNAJ, 27. (Kor.) (Sekretarijat borze za poljedelske produkte na Dunaju.) Pred začetkom poslovnega prometa na današnji borzi je v imenu borzne komore blagajniški upravitelj komercijalni svetnik Moric Kohn naslovil na številne obiskovalce borze nagovor, v katerem je naglasa!: Radi vojne bomo morali doprinesti velikih žrtev. Nam, ki pravzaprav predstavljamo trgovino in vsakdanji kruh, nastaja dolžnost, da ohranimo hladno kri in s tem napravimo domovini največjo uslugo. Navzoči so z navdušenjem sprejeli ta nagovor in so radostno vzklikali: Živel cesar! Živela domovina!
Družinski diner pri cesarju.
I$L, 27. (Kor.) Pri današnjem družinskem dinerju pri cesarju je bil tudi najvišji dvorni ceremonijar knez Montenuovo, ki je bil ob 12 sprejet v avdijenci.
Poslanik Schiessl je po avdijenci pri cesarju obiskal kneza Montenuovo in generalna adjutanta grofa Paara in barona Bolfrasa. kakor tudi kabinetnega ravnatelja Schiessla.
Nemški Naticnniverband in sedanji dogodki.
DUNAJ, 27. (Kor.) Načelnik nemškega Nationalverbanda dr. Gustav Oross je sklical za dan 30. t. m. na Dunaj načelstvo in plenarno skupščino te parlamentarne zveze. Na dnevnem redu je razprava o stališču, ki naj je zavzame Nationalver-band napram sedanjim zunanje političnim dogodkom.
Zamenjava dvorne straže.
DUNAJ 27. (Kor.) Pri današnji zamenjavi dvorne straže je prišlo do javnih velikih patrijotičnih manifestacij. 2e o-koli poldne je bilo pred zunanjimi dvornimi vratmi, kjer se je izvršila izmenjava, okoli 1500 oseb. Ko je nato prikorakala kompanija 67. pešpolka z zastavo in god bo na čelu, so se pričeli burni Zivio! klici na armado in cesarsko hišo. Godba, ki je igrala koračnico Princa Evgena, je vzbudila v ljudstvu pravcati entuzijazem Ljudje so se odkrili in sopeli. Isti prizori so se ponavljali, ko je godba pri zamenjavi igrala cesarsko himno. Pri odhodu izmenjene straže so se manifestacije ponavljale.
Poslaaft baron OfesL
IŠL 27. (Kor.) Poslanik baron OiesI je danes popoldne v spremstvo vojaškega atašeja majorja Orilineka dospel semkaj. Na kolodvora ga je pričakoval stotnik Ottrubay iz vojne kancelarije. Občinstvo je med voinjo v hotel »Kaiserin Elisa beth« borno pozdravljalo poslanika.
CARIGRAD 27. (Kor.> TMaji poslanik je okva
zirja, da se grfid__
Vcnizdos vsled sedanjega
vetu* nika-
Knez Meriščevskij umrl. Iz Petrogra-da prihaja vest, da je umrl knez Vladimir Petrovič Meriščevskij. Knez je bil rojen 1845. leta in je bil v svojih mladih letih velik prijatelj s takratnim prestolonaslednikom, poznejšim carjem Aleksandrom III. katero prijateljstvo se je pozneje o-bladilo. Knej Meriščevskij je od leta 1872. izdajal v Petrogradu konservativen list »Graždanin«. Knez je bil Rus in samo Rus. Njegov ideal je bila močna Rusija prosta besednega vseslovanstva. Pisal je mnogo romanov iz petrograjskega življenja. V romanih popisuje klativiteštva.
Železniški štrajk v Italiji. V zadnjih dneh so izšle, kakor smo že poročali, v Italiji odredbe vrhovne uprave italijanskih železnic proti onim železničarjem, ki so sodelovali pri zadnjem štrajku. V posameznih sekcijah železniškega sindikata je bilo dosti razpoloženja za ponoven štrajk. Vlada pa je pripravila obsežne priprave, da štrajk zlomi, vsled česar je sindikat sklenil, da misel na štrajk opusti. Železničarji bi podvzeli boj le, če bi bilo upanje na zmago, ker tega ni bilo, so storili, kar bi storil vsak pameten človek: za nekaj časa so se udali.
Preiskave, aretacije v Dalmaciji in obč. volitve v Šibeniku. Dne 21. in 22. so se vršile hišne preiskave v Splitu, Šibeniku, Kotoru in Ercegnovem. Zdi se, da je bil rezultat negativen. V Splitu je bila preiskava na občini, ker sta člana sokolske-^a odbora, gg. Marin Šegvić in dr. Angie-linović. občinska uradnika. Vendar je oblast ustavila delovanje Sokola, ne da -ca bi razpustila. Govori se,da so preiskave pri Sokolili v zvezi z nedavno sokolsko Javnostjo na dalmatinskem Kosovu. Na ej svečanosti ie govoril tudi tajnik Hor-at- Sokola v Splitu dr. Angjelinović m 3edaj, po mesecu dni, so ga prijeli in odveli v kriminalne zapore. V Splitu sta bila a-retirana tudi časnikarja Niko Bartulovič »Svobode^ in Oskar Tartaglia »Zastave«, naje oba na zahtevo preiskovalnega sod-tika v Ljubljani. Po hišni preisKavi so dr. Tartaglio izpustili, dočim so Bartuloviča Izročili v kriminalne zapore v Splitu. Trdi >e, da so na preiskavah pri nekaterih di-akih v Ljubljani našli kako Bartuloviče-vo pismo in ie to morda dalo povod za aretacijo. Nagiaša se pa, da je bil Bartulovič vsikdar jako resen mladenič, nenaklonjen pustolovščinam. Zanimivo dejstvo pa je, da so se hišne preiskave v Šibeniku izvršile ravno onega dne, 21. t. m., ko >o začele občinske volitve v Šibeniku. — Zjutraj zgodaj so se pojavile orožniške patrulje pred vratmi dr Drinkoviča (bivšega člana Šušteršičevega kluba v parlamentu), dr. Krstelja, dr. Smolčiča, M. Stojiča in drugih članov odbora Sokolovega, ki so ob enem prvaki stranke neodvisnosti, ki se bori proti Dulibiču, pristašu dr.ja Šušteršiča. Kc je hotel dr. Drin-kovič iz hiše, so orožniki naperili bodala proti njemu. Se ie, ko je energično nastopil, so mu pustili iti daJje. Mej tem, ko se je to zgodilo, je bilo mesto kakor v obsednem stanju. Po mestu so hodile orožniške in financarske patrulje in tudi vojska je bila konsignirana Vse to je moralo letovat! na voNIce. Videč to, je stranka dr. <rs*eH* sklenila, da se v znak protesta ne »deleži volitev v III razredu ter je odposlala posebno deputacijo v Zadar, da se Pritoži tam na namestništvu. V tej depu-tacfH so bili TMhifaH vsi neodvisni elementi. PrdruŽili so se jej tudi poslanci ši-rnić, Machiedo in Biankini. Podpredsed-
vlada izdala strog ukaz, naj se postopa robjektivno«. Najbolje pa karakterizira te volitve brzojavka, ki jo je odposlal bivši župan Marko Stojič — praraš, torej ni-kak srbofil ali panslavist — dr.u Krsti Starčeviču in dr.u Ivi Prodanu, pravaškima prvakoma: »Zakaj niste prišli, da vidite, kako se volijo vaši »pravaši«-var-vanci«?! Sramujem se biti pravaš! Doli z nedostojnimi sleparji. Mi tu vidimo bolje, kaj delajo, a vi ne obsovražite se na starost s tem. da ščitite to pravaško gnjilav«. Ti dogodki so provzročili veliko ogorčenje ne le v Šibeniku, marveč med dostojnimi in res narodnimi elementi vse Dalmacije. Kakor so ti dogodki za hip neugodni, vendar se nadejamo, da bodo delovali kakor huda ura, ki čisti in ozdravlja zrak. Nadejamo se, da ti dogodki — dove-dejo do koncentracije vseh narodnih sil v deželi ter da bodo imeli končno usodne posledice za teroristično in v izbiranju sredstev brezvestno stranko dr.a Duli-bića. (Novine so prinesle vest, da namest-ništvo razveljavilo volitve za lil. razred v Šibeniku ter da je odredilo preiskavo v smislu pritožb neodvisnih volilcev).
Eomače vesti.
Neumne govorice. Pred par leti, za časa aneksijske krize, so naši dobri prijatelji, ki jih imamo vse polno na vseh straneh, širili po mestu neumno in zlobno vest, da je g. dr. Rybar pobegnil v inozemstvo iz strahu pred aretacijo radi ne vemo katerega političnega zločina. Kakor se nam poroča, se širijo tudi sedaj take vesti. Bilo je tedaj poleti, kakor je sedaj, ko se g. dr. Rybar nahaja na navadnem poletnem počitku. Da bodo naši ljubi prijatelji pomirjeni, bodi jim povedano, da se g. dr. Rybar nahaja v lschlu, torej v neposredni bližini cesarjevega navadnega letovišča. Kakor se vidi, se dr. Rybar ne boji kakršnjega si bodi političnega zločina.
Mestni odbor tržaški je imel včeraj opoludne svojo sejo, v kateri je pod predsedstvom župana dr. Valeria sklepal o potrebnih odredbah z ozirom na okolnost, da se je število občinskih funkcionarjev vsled odpoklicanja izdatno skrčilo. Posebno so prizadete vsled pomanjkanja osobja: mestna bolnišnica, požarna bramba in nekateri magistratni oddelki.
Aretacije v Gorici. V nedeljo sta bila aretirana v Gorici odvetnik dr. Dinko Puc in g. Andrej Gabršček.
Tržaški tramvaj. Vsled odpoklicanja osobja mora tramvaj skrčiti z današnjim dnem svoj promet po tržaških ulicah.
Mobilizacija. Kdor je šel včeraj po tržaških ulicah, je takoj opazil nenavaden promet: ulice so kar mrgolele ljudi, posebno mlajših: bili so pod orožje pozvani rezervisti. Posebna gneča je bila pred vojašnico, pred mestnim magistratom in pred uradom namestništvenega svetovalca. Pozivu se je tekom nedelje in tekom včerajšnjega dne odzvalo ogromno obve-zancev. Nekatere njih so spremljale žene s kopico otrok, in tedaj je človek prisostvoval srce trgajočim prizorom. — Vse občinske ljudske šole so spremenjene v vojašnice, v katerih bodo nastanjeni re-* zervisti do svojega odhoda na določeno jim mesto. — V teh vojašnicah kuhajo s takozvanimi taboriščnimi kuhinjami. —
Marsikak žalosten, pretresljiv prizor je bilo videti včeraj na ulicah. Videli smo moža, kakih 35 let, ki je šel v vojašnico. Nesel je na rokah komaj 3 leta starega plavolasega dečka, poleg njega je stopala mlada žena, ki je imela na rokah komaj leto dni staro aete: med njima, držeč se za očetove hlače, je pa stopical 51etni deček. Ko je tako vsa dru-žinica prišla do vojašnice, sta se oče in mati vstavila in si pogledala v obraz. Aiož je na to ženi priporočal otroke in pri tem komaj zadrievai solze, ki so pa ženi lile pc licih, kakor dva potoka. Slednjič je mož poljubil ženo in ji izročil dečka, ki ga je imel na rokah ter še enkrat poljubil oba manjša otroka. Nato se je pa sklonil k starejšemu, pribUzno petletnemu dečku, ki se je vedno držal za njegove hlače, dvignil ga in si ga privi! na prsi. Mož ni pri tem zajokaj, niti
ni dal glasu iz sebe--pač pa so se
mu široke, močne rame tresle, kakor vsled mrzlice:
—	Pepček moj! — je slednjič zavzdihnil mož. A otrok je zajecal:
—	Tata, imaš bube?
—	Da, dete moje, pri srcu!
♦ * *
Po ulici Stadion se je pomikala trojica precej okroglih mladeničev. Bilo je oči-vidno, da so se ga bili precej nalezli, in vsled tega so tudi bili korajžni, da je bilo; veselje. Ko so prišli do Perhavčeve žga-njarne v ulici Stadion, je pa eden njih rekel:
—	No, tukaj se moramo tudi posloviti!
In res so vsi trije zavili v žganjarno,
iz katere so pa kmalu prišli na ulico. In tedaj je šla ravno tam mimo neka stara ženica, katero je eden onih treh objel ia rekel:
—	Adi jo, mamca moja!
Zenica se je nadležneža otresla, a oni je za vpil za njo:
—	Adi jo, mamca! Mi gremo v Tripoli!
Aretiran radi goljufije. Pod tem naslovom smo priobčili v »Edinosti« z dne 20. t. m., da je bil g. Vincencij Maurich aretiran radi raznih goljufij. Sedaj pa nam je došlo pojasnilo, da je bil g. Vinko Maurič — ne Maurich, sicer res aretiran, a je sedaj sodno postopanje proti njemu ustavljeno, ker se je izkazala njegova nekrivda.
[iilila 1914.
»EDINOST« 5t. 178.
Stran III.
Na s!abi poii. Kon.aj JOIctna Marija Andreuzzijeva, doma iz Milj, je bila včeraj aretirana, ker je Icrčmarju Franu Peršolja. ki iina krčmo nekje v ulici Mal-zanton. ukradla 15 kron vreden samokres. — Sicer se je Andrtazzijeva, vzlic rvojim Se otroškim letom že vdala ia-lkoživstvu: nima nobenega posla ne stalnega stanovanja ter je bila že ponovno kaznovana radi tatvine. — Na policiji je priznala, da je res ukradla krčmarjev samokres in sicer zato, ker je hotela — ustreliti svojega Ijubčka, s katerim je ikregar.a.
Nasilneža. Včeraj opoldne sta sedela tn piia v krčmi Josipa Goloba v zagati ielia Scala št. 3 lhletni kotlar Nikolaj Maku?. stanujoč v ulici della Guardia št. 17. in 19letni mornar Josip Kršovan. sta-aujoč pri Sv. Jakobu št. 3. Ko jima je pa predložil račun, sta se Makus in Kršovan sprla s krCmarjem in ga slednjič tudi ranila na vraiu. Ko ju je krčmar postavil pod kap. sta hotela po sili nazaj v krčite: morali so priti drugi ljudje na pomoč crčmarju. Slednjič je pa prišel redar, ki «e aretiral oba nasilneža._
Uesti iz Oorfibe.
Odsei ajdovskega Sokola v Lokave; priredi v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. svojo . javno telovadbo združeno z ljudsko ve selico in plesom. Iz prijaznosti sodeluje] 'udi nekatera druga bratska društva in d-nača godba. Narodnozavedno obCinst\ < se uljudno vabi. da s svojo udeležbo poc! 3re tega najmlajšega čvrstega člana sokol ;ke organizacije na Goriškem v prijazne;: lašem Lokavcu pod sivim Cavnom. N ♦dar!
Usstl iz Istre.
Iz Kopra. Zopet smo izgubili v Kep
/eleznano in markantno osebo. Slučaj >a je bil to Slo\an. L mrl je ta teden got
tornada in njej jjegov rojstni t ževal v sebi n; vimi živci in z ia ga je pač m
ovo truplo so odpeljali aj I<oč. Zornada je zdru bolje srce z najrazburlj neomejeno energijo, tal* tlokdo popolnoma pozna Ji 1 je vojak, potem c. kr. redar in vsrc ega službovanja, ki zahteva zatajevanj »rjnih čuiil in kazanje strogega lica, z. l.la ga je velika nesreča: po burji prevr ljeni vlak ga je pri Miljah 1. aprila 191 •masti! r,a več krajih in je čudovito, ka! e ozdravil. Živci pa so mu ostali jako ra* jurljivi in nedolžna besedica ga je ve^ erat spravila v jezo, ki se je razlila v tor ci ga je moral prej rabiti v službi. Dol e precejšnjo odškodnino od železnice. -Vse prihranke in odškodnino je naložil * oosestva in hipoteke. Svojo mirovino j /žival tako, da je dannadan potoval, oz •oma <e vozil na izprehod po Istri s sve im iskrim konjičem. Lice mu je žarel sdravja, ali nikdo ni vedel, kako so žive /ničeni po tolikih bolečinah, razburjal -eveža. Dotedanje običajno življenje ga j; lavedlo na to, da je iskal utešenja živcei / alkoholu, kar ima trenotno vedno vspel >a je toliko nevarnejše za pozneje. Nje fova je morala vedno obveljati. Tudi, ak jo vse instance izrekle nasprotni prave *ek, je še mislil, da ima prav. Pri tem p. »e, kadar so se vmirili živci, večkrat pc kazal zlato srce in v takih trenotkih je ra zodeval krasna načrte tudi glede narodu-politike. Vedno je opozarjal tudi Lahe, C laj se ne smatrajo superiorni, ker jir narsikake dobre lastnosti, ki jo imaj Slovenci, nedostaje. V takih slučajih h /es v ognju, tudi pretiraval. Otrok ni za 3ustil. Soproga pa je laškega mišljenja i :o je kalilo včasih harmonijo v hiši. P: Lahih ni bil posebno priljubljen. Mini počivaj, sosed dragi, in vživaj pokoj, ka terega Ti v vsem življenju razmere i razpoloženje niso privoščili.	A-l
Iz Kopra. Koliko prizanašanja in potrž jivosti smo imeli dosedaj spričo dejstv; ia so na vseh tukajšnjih uradih name *čene osebe, ki našega jezika ne razume .o! Pa, da bi nam priznavali našo obzir jost in nam bili vsaj hvaležni! Glejmo n: pošto! Naša pošta iina toliko slovenski jošt v svojem područja in vsa okolic Kopra je slovenska. — Človek bi misli Ja bo težko izhajal kak nameščenec, ki n bi znal slovenski, in da bo tak bela vran: Kaj še! Vsaj na pošti v Kopru ne more nič opraviti, ker niti uradniki, niti pism; noše, niti uslužbenci ne razumejo tvojeg jezika. Častne izjeme so samo nekatei »tarejši uradniki, rodom Lahi, ki radi go vorijo po naše. Vse drugo, posebno mlad« ?ospice, pa nečejo niti slišati jezika tisti! ki pošto rabijo. Pravijo sicer, da je en teh gospic slovenske narodnosti, ampa1 tega ni možno izslediti z občevanjem. -Pred nekaj dnevi pa je prišla mlada hčerk: nekega Slovenca in vprašala v laščini z »Edinost«. Službujoča gospica pa se j* razsrdila že radi imena »Edinost« ter j< vrgla časopis mali deklici v obraz. Ali b konec temu?
S Piranščine. (Nestrpnost laških vodite Ijev. Zahtevamo notarja. Izogibajmo se ti stih, ki nečejo govoriti po naše.) Šel je te dni naš kmet R. k notarju Depangherju / materjo, ki je hotela podpisati neko izjave Oba sta dobro znana tam. Izjava je bih slovenska. Pak, biH i kitajska ali aral ska, notarja ne zanima to. Notar ima ove roviti osebni podpis znanih mu oseb r. listino, pa bodi pisano v listini, kar drag; Dosedaj smo vedno dobivali take Iegaliza cije na vsak kakoršenkoli dokument, ka teregakoli jezika. No, ne boš! si je izm slil notar. Ker sem sedaj sam, sodnija p ne bo popoludne legalizirala, morem ne koliko ponagajati kmetiču. »Ne morem k galizirati, ker ne razumem spisa, je odg< voril. In kmetič s svojo materjo, utrujen oba po dolgem potu, ... sta se vrnila df mov. (klkar je izginil Lorenzini, ki je gc
f voril čisto dobro in rad naš jezik, ni še j preskrbljeno, da se zasede njegovo prazno mesto. Zahtevamo odločno, da pride notar, ki bo sposoben napravljati dokumente v našem jeziku, pa bodi potem Slovan ali Lah. Potem pa, Slovani: podpirajte dotičnika in ne nadlegujte gospodov, ki Vas nečejo razumeti. — Koliko imamo slovanskih denarnih zavodov po Istri in v Trstu!! Ako so naši ljudje solidni in zaupanja vredni, ne bo jim treba zanaprej nikdar prestopiti praga kakega takega-le zavoda, kakor je »P. c. d. r.« v Piranu, ki je odgovorila istemu kmetu, da ne razume slovenščine in ne more podpisati pobotnice za plačani dolg. Kmet bo torej moral plačati za sestavo laške pobotnice precejšnjo svoto, mejtem, ko se mu je slovensko listino, kakor stotinam Jrugili, pri nekem slovenskem zavodu brezplačno preskrbelo. No, le pokoj! Ako 'jočejo gospodje Italijani ostati osamljeni, Iržimo se mi v svojih krogih in pustimo jih v miru, brez našega sodelovanja!
F. L. TUMA:
McljsRii pravica in nje politični momenti.
V Združenih Državah Sevcroamerikan-kiii, kjer živi toliko milijonov industri-
alnega delavstva, stoje strokovne orga-iizacije veliko boljše meščanskim stran-am nego socijalistični. Ako že nagibajo a slednjo stran, niso nikdar radikalne, akor nam kaže gospodarski program, ki ra je izdelala American Federation of abor (izg. Federejščn of lefcor = delavka zveza) predlanskim na Mineapolskem onventu, kjer je bilo zastopanih poldrugi iilijon delavcev: *Na naših zborih tako rajevnih, deželnih, kakor internacijonal-ih, je dana vsikdar svobodna diskusija o r,eh le~:tin-r!h gospodarskih kakor poli-ičnih vprašanjih; ali po drugi strani smo avno tako odločni nasprotniki vsaki .rsnkarski po-Itiki, vsakemu verskemu repiranju in vsem razrednim predsod-om«.
Petintridesctletni John Mitchell, ki je ines v strokovnih organizacijah ena naj-ipubrnejili oseb. odkar je dosegel s fX)seveltovo pomočjo, da se je kritični rajk v Pensilvaniji (1902), kjer je stav-alo pet mesecev 150.00 delavcev v premogovnikih. vsaj po možnosti ugodno >nčal, jc sicer zapisal pod utisoin tega banja besede, ki zvene kot poziv k po-tični akciji. Kliče predvsem vlado, naj pliva na gospodarsko razmerje med de-dajalcem in delojemalcem in nadaljuje: rade-Unionizern ni absolutno navezan a mezdni sistem. Ce se končno dokaže, a ga ni mogoče združiti z našim pobolj-kom (vvith a high standard of living) in polnim procvitom amerikanskega de-ivca, potem se zberejo mase organizira-ega delavstva, da ga skupno strmogla-ijo.
Preden pridemo k mnogo bolj intere-intnemu pojavu v francoskih strokovnih rganizacijah, si dovoljujemo pristaviti na cm mestu nekaj kritičnih pripomb, ki nas lorda utegnejo uvesti v oni nejasni kaos, i so ga morali videti tudi francoski de-avci, če so se ozrli na vprašanje politike n strokovnega gibanja v Angliji, Nemčiji n drugih germanskih deželah.
I.	Ce so strokovne organizacije postale d socijalistične stranke, se je pokazala ledeča posledica: z njih pomočjo je stran-a zmagovala. Ako ni hotela, izgubiti svo-Ii volilcev, potem se je morala vdeleže-ati tudi parlamentarnega pozitivnega dejanja. To kaže slučaj Nemčije in Avstri-j. Nemška socijalna demokracija je vsled vojega trdovratnega radikalizma izgu-ila troje tucatov mandatov pri državno-borskih volitvah 1908. Avstrijska se je, avzlic vsej ironiji z nemške strani, vdele-evala pozitivnega dela, postala je zato c hote socijalnopolitična in dosegla pr' adnjih volitvah nepričakovan uspeh. S :ranko pa postajajo tudi strokovne org: • izaeiie socijalnopolkične in bistveni Mar ovi principi so navezani zopet na daljšo odočnost
II.	Ce se drže strokovne organizacije trogo svojega gospodarskega stališča — ar je možno samo pri tehnično zelo raz-iti in dobro plačani stroki — potem jih va momenta odvajata od pravega socializma v artodoksnem smislu: njih eks-I uzi v na briga za gospodarska vprašanja akor njih vedno lepše blagostanje.
Kaj sledi iz tega?
Ce se peča strokovna organizacija res amo z gospodarskimi vprašanji, ali če se mgažira še s tako vrnemo za socijalistično •tranko: v obeh slučajih je v resnici Izgub-jena za tisti čisti socijalizem, ki ca ozna-iuje Mane.
Mi vidimo, da je Bernsteinova teza, ki o navajamo gorej, vsaj v svojem drugem elu kriva in ne vzdrfi naše bližje analize - razen, če pod besedo »socijalistični raz-oj« ne razumemo socijalno-demokratične t ranke, ampak nekaj povsem drugega, tego je v intencijah njegovih francoskih rijateljev. _
Svoj čas je bilo izhodišče Mar\ovih idej v Nemčiji. Marx, Engels, Lassalle, Lib-kneeht, Bebci, Bernstein, Kautsky: največje kapacitete izmed vseh starejših so-ciialistov so Nemci in tako ima ta stranka po svojih odličnih voditeljih in svojem starem ugledu še danes nekako vodstvo nad vso internacijonalno socijalno demokracijo. In zdi se, da ne pridejo nikamor naprej — v Marxovem programu.
To očitajo francoski sindikalisti vsem strokovnim organizacijam vsega sveta in vsem ostalim socijalističnim strankam, kakor da so oni edini tisti, ki se bojujejo tako, kakor je strogo po Marxovih tendencah.
Francoski sindlkalizem je popolnoma nov pojav internacijonalnega pomena; nekak novi socijalizem ali pa samo: nazaj k Mar\u!
Kaj je to sindikalizem ?
To ime je dala znanost onemu pojavu, ki je pričel v francoskih sidikatih (= strokovne organizacije), se jc zanesel v zadnjem času v Italijo ter je prišel razprostirati svoje peruti tudi že po ostalih deželah.
(Pride še).



Deželno sodišče.
Žepni tat.
Včeraj je sedel na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča 51-Ietni kamnosek Josip Governanti, doma iz Partinico v Siciliji. Obtožen je bil, da jc dne 15. julija t. I. na izhodu od kinematografične pred-tave v gledališču Fenice ukradel Ambro žu Kjenaliču iz jopičevega žepa listnico, v kateri je bilo 60 kron denarja, in sicer 6 bankovcev po 100 kron — torej zločina tatvine — in da je isti večer, par ur >x>-zneje skušal ukrasti, in to zopet v gledališču Fenice, listnico nekemu Brunom: Mauro, kar je zopet zločin poskusa tatvin e.
In ravno pri tem poskusu se je Governanti opekel:
Ko je namreč Mauro čutil, da mu nekdo brska po žepu, je zagrabil in prijel za roko Governantija. Ker je bil pa Kepalič — ki jc bil ekraden ob 6 popoldne — med tem časom že prijavil policiji, da je bil na izhodu iz gledališča Fenice okraden, so takoj sumili, da je Kjepaliča okradel aretirani Governanti. In res so našli pri njem isto svoto, ki je bila ukradena Kjepaliču, le da je bil denar že zamenjan. 100 kronskih bankovcev ni imel Governanti več pri sebi, pač pa je imel 250 italijanskih lir in 150 avstrijskih kron v drobižu.
Včeraj na razpravi je obtoženec Governanti na vse pretege tajil, da bi bil u-kradel Kjepaliču listnico iz žepa. Isto popoldne da niti ni bil v bližini gledališča Fe-nicc. Sicer je pa trdil, da bi nikakor ne bil mogel oni dan — bila je namreč nedelja — zamenjati denarja.
Glede poskusa tatvine na Škodo Mauro-ta je nehote dregnil in da ni imel nobenega slabega namena.
Priča Ambrož Kjepolič je povedal, da ga je neki človek, popolnoma enake zunanjosti, kakor obtoženec, na izhodu iz gledališča Fenice ponovno dregnil z ramo v prsi. Takoj na to je pa konstatira!, da nima več v jopičevem žepu listnice.
Ko ga je predsednik vprašal, če m«>re v obtcžencu prepoznati onega, ki ga je drezal z ramo v prsi, si je priča ogledal obtoženca od nog do glave in potem rekel, da je obtoženec popolnoma enak onemu, ki se je smukal okoli njega in ga drezal z ramo v prsa.
Priča Brunon Maurc le pa povedal, kako je zasačil tatu, ravno ko je hotel seči z roko v njegov žep. Prijel ga je za roko in ga izročil redarju. Sicer je imel Mauro v onem žepu listnico, a je bila prazna.
Iz sodnih spisov, ki so bili nato preči-tani, izhaja, da je bil Governanti že par-krat kaznovan radi tatvine.
Na podlagi teh rezultatov razprave je sodišče Josipa Governantija obsodilo na
mesecev težke ječe ir< na izgon iz vseh avstrijskih dežel po prestam k'jzni.
In *,rej tako nedolžni Governanti je -Drejel to kazen.
Berlitz Schoot. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni prolftorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št 25, I.
Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer.
tiSTftEDNl BANKA ČESK>CH SPORiTELEN
PODRUŽNICA v £
1T
Vloge na knjižice 43I 111 01 »^mila na tekoči račnn <J H 9 I* nta-Stalne vloga Ia vloge po tekočo« računa po dogovoru najugodneje.
MARIJU vd. BARONE
roj. Potrukar
je v 63. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni včeraj 7.v. mirno v Gospoda zaspala.
Žalosti potrti sestri Apolonija por. Stanfctl, Frandika por. SlarcavU, brata Ivail >n Flarijan ter pastorek lvan( kakor tadi svaki in vnuki naznanjajo to tužno ▼est vsem prijateljem in sorodnikom.
Pogreb drage pokojnice se vrši v torek 38. t. m. ob 4. pop. ia kiše žalosti v ulici Media št 34. — (Brez posebnega obvestila.)
TRST. 2 F. julija 1914.	Novo Pocntao Povelj«. Trat, Cono 47.
Mnenje m dr. H. lMrtha v Mariboru
ip
Go»p. J. SERRAVALLO
Trst
Z veseljem Vam naznanjam, da predpisujem ie več let Vaše izvrstno SERRA VALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), čigar uspešnost je gotovo dokazana ¥ mnogih slučajih.
MARIBOR, dne 7. septembra 1911.
• T* '	.aMMnfJjt"'
mi afica tiim šfo 31, Trst
lese;, torsfc ot 3 h pol moMne
PSSLOVMU
Specijalist
Om
PREDSTAVA.
Dr. NEUW1RTH.
kORSANO
za sifilistične in kožne bolezni
i svoj ambulatoril J
v Trstu, v ul. S. Lazzaro Št. 17,1. J
— — —(Palazzo Diana)	■ ■= ♦
Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1: fn od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
V zahvalo.
Z današnjim torkom konča moje sedanje gostevanje v Trstu. Imel sem tu vspehe, 5 katerimi se more težko ponašati drug cirkuški ravnatelj. Vspefci v umetniškem in financijeinem pogledu! Nisem se strašil stroškov in truda, da nudim po najnižjih cenah najboljše, in laskave pohvale od vseh strani so dokaz resničnosti mojega principa.
Nočem se izogniti zahvali vsem onim, ki s© 7ia katerisibodi način k temu pripomogli:
^SEiVI, ki so s svojo navzočnostjo dokazali, da imajo smisla za v resnici dobre cirkuške umetnosti, kakor se je to dogajalo v starem veku;
VSEM onim, ki so bodisi z besedo, bodisi s tiskom delali reklamo mojemu podjetju;
VSEM, ki so podpirali mojo zunanjo reklamo;
VSEM, ki so bili udeleženi predpriprav za moje gostovanje;
VSEM, ki imajo raznovrstne zasluge za mojo stvar;
VSEM se zahvaljujem iz dna srca, ter izjavljam, da nočem ostati na tem stališču, dasi ravno je ta zame lahko višek. Moje stremljenje in moja častihlepnost mi ne dopuščata, da se ne bi zavzel za nekaj večjega in nekaj boljšega.
S tem zagotovilom zapuščam to mesto, ki mi je izkazalo toliko naklonjenosti in mi prirejalo izrednee triumfe.
Ce smem dodati k ZAHVALI ŽELJO, tedaj prosim, da mi to prijazno mesto o-hrani izkazane smpatije do novega veselega svidenja.
Cltartas krone
ravna.teli in edini lastnik
C1SKUSA CHARLES.

fclUA-S.
^mmmimmummvm
jg| r. Dcbroznana mirodilnica " ®
1	hfe Cimiu 3
Sv. lvcR - Trst - Miza Har. tona g
| Velik izfe©^ barv 1 s* s=s pdv^afe itd.= =
9 Zaloga za Trst in okolico redilnega Rj
2	ke lb odrasle SLADIN i
m to totema apu k tetega ptaaMi- Ttkfoa a n
»IIHII UMI IHIH
Oglase, postajoa. osicrmict lu vsa naznanila ie pošiljati »Inseratnemn oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20
Slovenci 2 zzs SJ&vani!
Priporoča se Vam slovenski krojač
Fran ISupnik
Trr4 Ml. Gepipa 18,1, n.
ki izdeluje coleke iz ^nega in c^vadnega sukna po zmernili eeuak. Uzorci na raz« polago. Obleke na ogled. Sotfdno delo.
~ izdeluje se mnome vseli vrst z,
i
Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk.
Dr. HORVATH Vhl Hum ZZ
specijalist za kotne in
CDAI UE bolezni, šibkost
innervoznost,za bolezni v nogah in sklepfli. - Sprejema od 11 do 1 pop. in od 4 đo t
PEČNHC
7RST,
1.
Dr. PETSCHNICG
VIA S. CATEMKA STE«.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2—3 in špecijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—7V&
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordlnnje na svojem stanovanju v Trstu, Corso £tev. 12, Te'ef. 177, IV od 11«/, do 17, in od 41/, do 5*/, pop.
Bi
8OO kesfa-nlavih sodov
od vina enkrat rabljenih, doge 4 cm jake, S telesnih obro* Cev (glavna obroča 7 cm) dva lesena obroča, teža sodov 105 -120 kilogramov, količina 700 — 720 Ilirov, prodajna cena kron 34*—, pri nakupu 30 ali več sodov cena po dogovoru. Pisati na: PRVA PRIMORSKA PARNA PECARA
Rlleka 43
ALOJZU POVH TRST, Trg Barriera 3
trgovina ar ki zlatanln«.
Bogata zalega topnih nHMlnatHt, srebrnih ter zlatih Žepnih
In atenskih ur
SIran IV.
»EDINOST« št 178.
-S51 J: ..js-
B-1
u
n y J


13
ises: n
ti .-i ^ M t. - - __
t/
3 -js^g
|
isii
gf -v
r"

a
«6
lil	I5R3B*?
resi«tr«vd.-i3 — »uga z otnepnin »erofftvom TEST, Pšazza delta Casarma št. 5. nad.
(v lastni »alati) vfcod po slavni* stepaj*-;«*.
POSO.S."a
d a vknjižbo 5 Vi®/« ca rapnice po 6®*'o
o» zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
SSKOMPTUJ1 TRGOVSKE
■a	d a *kn
L ca mp[ oa zast
ISKON mas m
j »HANILNE VLOGE
aprigema od vaakega, će tudi ai ud ia jih obrestuj« po
4%°!o
Večje stalne vloge in vloge na tek. račuo po dogovoru.
Renini davek p»a*»i- 2**od um. • Vlača tc lahko po mo >11 m. - ODDAJA DOMAČE MAS!SALKn<E (H»AVILWE KSKC).
11» III
Poitn -hraoilniftni ras-nn 16 004.	TKLEPOrt št. 9o2.
Iona varnostno celico isafe depoait*) za shrambo vrednost-d h listin, dokumentov ia racaih dragih vrednot, popolnoma varno proti Tlomu in rožam, urejeno po mgnovejftem načinu 'er jo oddaja strankam v najem po nizkih conah. Stanja vlog utf 1« aiMJnnov kron.
Uradao ure; od 9 do 12 d«MMac ta od S de 5 papaline. - taptat^je te _dHiviiHl eto viArtk oralu
» spi


II« II

ti «1
i«a 11
== MAH OGLASI ::
ino
□□
ca
Proda
se računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti kane bef^tle se mfn-najo enkrat ve?. — Naj manj $ : ( ristojbiua zrioša 4'1 sU '
J
3
cc hiša (2 sobi, kuhinj?, vrt) Sv M. Ma?d. zgornja 312 na obroke K 5 600, Sosi<*. 873
liffO ^	** ftteparico pri Čevljar ki za
I Ji G dragi. Cbiozz* št 9.	8 4
Krojaško
Edi
■»u
obrt, n» letom prometnem proda. Ka-Ior pove Lus^r. oddr lek
566
se za nizko ceno dva lepa pava. sa-riU^itMU mec In samica, obrniti se je nt Leop ld Š.rca, Dutovlje.	681
Hlad
uradnik, vešč slovenščine ali hrvaščine,
netridine in italijanščine se sprejme Lakoj T veliko tov ara«> pri Pranji. I'ooudbe » »pričeva i
pod .M. L E." Rovdaiea oLpo-too leže-e Ss2
»sam
Paropiovna dražba D. Tripcovich & Ci, Trst
d«"
Ju 1 : mn , .....,
lipiUiiun	iktj
B krasnim pamiknm na turliine
OcHffl
so takoj tri posteljo L'lica delia Guardia 44. IL nad. Krizman«' tč	8R8
IPtHMItI pomočnik Me stalno miza<sko delo. nUiliMU Naslov pove Las. oddelek Bdi
pod štev. 887.
884
Mffllfll strn 1 ^ proda, VpraAati pri A. Omana, rUllini liarnera vecchia it. 17. IV. nad 850
D&rofftft Knmifl,
ječa v Trstu, v sredini mesta, v raj lepši Ia najžlvafinejl ulici, proda se, ali da v najem (proti kavciji), .radi preobilnega dela. Pojasnila pri Inseratnem oddelku Edinosti.	987
Odda
te takoj lian.a na fto^o
rcialct 9, pritličje.
tudi
dvi
hrana. Ulica
v lrc!i urah.
Saloni I., II. in HI. reda B /.Žićni brzojav. — Modemi koimort. Cz Trr^a (pomol Sv. Knrla) vsaki din ob 8 zjutraj ; b C3133Š& (Bacino S. Marco) vscki dan izvzemši nedt Ije ob 2 pop., v nedeljah ob 7 zvečer
vrhu te^a s parnikom na dva vijaka „Qm
Iz Trsta vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 5 pop.; iS Beis^tk vsako nedeljo in pondcljek ob 9 zjutraj.
NB. Vožnja obeh parnikov je konabi- r.iia z nočno čro av. Lloydi i. s. pani ka .Almissa" m „Metcovi h" ki odhajata Miko i i Trsta, kolikor iz Be etk ob poianoči.
cii	pri drjžci v Trstu, Piazza
12, fiuMr. Uayd, P&^i^l urad In v diii^ potniških v cSriiifrgaai ^m sta	Slis*< Z2.
(Glasom društveneoTs opravita i <n.)
FM^ESCO BEDHAR
TPCT
TRST
D K A
Vt
ustanovljena I. 1878 — je preložila svojo
trgovino Šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico ~' Tvc^n?;^ štev. 19
ži**
Pre^t^Dica ur In iraiacaiKfi
G. BUCHER
r^a

c«
c!raf Drag. V«k)«to)
Trst Ei^ Corso a 35.
IV-^ati ia^er alakanine, srebrame. dragocenosti ia žepnih ur. Kupqje in ne^ja staro zlato in tu<ii srebro z novini predmeta. — Sprejema naročbe in popn^a vMkov.stne
• Kriiin zlatanine, kakor tndi ie^Oo
Odh^^nSe in prUiafanJe vlakovi
od 1. nugalki naprej.
C. kr.
V PulJ (mu x Rovinj«) \m oaaa)! Odhod iz Trata: 5-00 (B) — 9 V0 — 04i — S*tA (B). Prid od v Trst: »3T — 3^7 — T«S -HHl {BJT
V Poreč ta nazaj:	Do Bal >■ un|:
Odbod : 550 -	Odhodi* U —
Prihod: 12*40 —"^5.	MfeedifrV-
Do (ali iz) Gorice (<vw *
Odhod j 5*40 — 7 44.	Prihod : T« — »M 0* JcMlC).
. .	Na Dunaj (In nazaj):
Odhod U Trata: 7-35* — 8*41 (B)** — M6** — WB — QdB»
5-30 f (E) — 8-24* (B) — 10-30. Prihod v Trat: 7lW _ 9^)1»» 1BJ"- 1I 2ST~W - MH (V 7-41— (B) — 8-16** (B) — tO-** (^T™"
Opazka : • zna« : ?er Dhrate - hm zvezd«: ta bortčoT
•• » do (ali iz) Berlina. __t ~ do (ali iz) Pariza.
Do (ali iz) Beljaka ilez Gorico): Odhod : 7 30 (B).	Prihod : 625 — 2-00.
Do (ali iz) $L Vida na Glini (fez Oerico, Uunic* Celna* Odhod: 1248	Prihodi 740 — II-g.	?
Čez Gorico, (Inomost), Solnograd v (Carlch), Mo^ nakovo, Pariz, (Berlin), London:	\
_____Odhod : II 06 (B) - 8-40 (B).
Opazka: Med ofctepa*
Zabavni vlaki ob nedeljah ta pri^ldh HerpelJe-DivaCa i	v Oortao:
Odbod : 9-10 — 2-20.	Odhod i MO.
Prihod: 9^1.	Prihod: VSL
Jutna Soleznka.
n	Na Dunaj (zveza Z Reke In Z^raboa)
Odbod Iz Trata: 0 i0* (B) — 10-15 — 0» —
8-45 (B)** — 11-50. -
Prihod v Trat i 6-15"- 02S (B)~^T"15 (B) — 10-3» — 5-3» -
U r^	~ W	-
Na Donaj (ume od 20. ioaHz do i& Juli)a ta od 2L scoteflitomL
Odhod Iz Trsta: 7a§"flS~(s«mo L ta B. ramđ). Prihod v Trst: 10-00 <10.
(B) -
znati : JedtlnJ vajovl.
Splošna hranilnica v Trsti
CfMD
tm
HeMlrnnfl
Ulica Su. iniuiieo na-i. d—«0, vrata t.
sobica se odda po coni mladenata
ali fO*podn~ lz«ljuf no t*"■
(Baniora vecchia) at 27, I.
»17
VfnrfOA J«	▼ okolici Trata, oWho-
rUJUlVU ječe is hU* ia raanafa posio.ja tor
pri&Lino 2500	aeanljiA&a. Pri hib viaogr-d
in vrt — Naslov pove Insor od d. Edinosti pod *tev 864.	864
Domača
hrana se takoj dobi v a lici fcoschetto št. 40, vr, 2.	900
Odda
se takoj prostor
Seuole 22 G^i
aa vogala Via delle
aS GiaeoaM 7. Za po e Poste it II t mlekarni Hrufcca.	85fi
Prenočile - sojina - Laffet Rlnko
HllfU Trst uL Carradori 15. Vedno na raz}<< l\Ut*l« porte m mrzle jedi, kakor tndi pristno do s.ače srveto -rižko vino, teran in dru^e vrste vica. kdkor tad« Dre> erjevo pivo Za obilea obts se pri orofta II. Košić.	25*33


je edini slovenski denarni zavod sprejemati hranilne vloge,
na Primorskem, ki Je upravičen za katere se zahteva
pupilarna virnt

Pri Spioiai hranilnici vlof^o sodfSča denar aiftadoletnita otrok. Vložna obrestna mera ; dvakratna kapitalizacija v letu.
RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA.
PDSojHfi sil poslopja in zenUt&i ta modi^ miiti.
Uradi: Via d! Torre Bianca §tv. 41; uradne are: 9—12; 3 5.
Do Gradca (fti LfnMjaoo hi MnM) Odhod: 2-00»
Do Komina: (č«z nivio-faj«): Odhod: 0<X> (razen nedcH). Prihod: »30 „ _
Do Goviaa:
Odhod: «33.
»30 (E1 — 3-35 (B) — Mt — — >08* — 040 (aw
V Ital^o.
Odhod Lz Trsta: 5-40* (B) — 830 12-3» — t-IO>
Prihod * Trst: 7 35 —	- TSTb -U-
♦•10 — 6-5B* - 7-05 — Mt (J) — _7F3o.	- - -
če« fterrtajaa —
■aa
Zabavni vtahl ob nodeJfah ta do Koralna: do Odhod: 3-45. tk _Prihod: iVTr._Prihodi W
Opazke: pwdfcrtane~ftgvitte znaBlo popoldne t H* B (brzovlakk
Vozni rad paraftkov
Odhod Iz Trata
»00 (Dnb.) j£5 (L.) B.
Pnnadaljab:	(L.k
v Dataaacijo.
Prihod T Trat
T? tt

g I
Jair.fl Dimnice v Slivji".
poroča s skrbno postrežbo. pren«^išči in senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bnbnič v Slivji Lp a pokrajina, primarna za vsake izlete. Post/eiba točna.	«38
RiiA pestelji vzmeti, nove žiedicc K 86.— Po-UJ£ p*ina spalna soba z iimn-cami K 29 — V. Jonderi» 12. I.	2316
se 2e 14 dni 26-letni slaboumen mladenič ia Vol£jedr&da pri K^mnu. — Mlalenić je nizke, krepke postave, 'zamišljen, govori malo Kdor bi kaj vedel o njern, je napro£e»v ia takoj javi to županstva v Komnu.	870
MIO« s»tar gospod se teli seznaniti z gospo-ICl dičco v svrfi • žen it ve. Ponudb- --od naslovom .Lepa bodočnost* poštno ležeče T. < X
879
Deček
se sprejme v trgovino s papirjem. — N-slov pove Inser. odd. Bdinosti. 877
Kresno posestno zzisžzvsz
roakem ob^toj»-če iz več manj^ik ;n večjih posestev v obsegi 125 oralov zemljiiča. g stilno, kovačn co, dravskim mostom itd se z vsem živim in mrtvim inven arjem vred pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji za ceno 210.1 «00 K se takoj proda. Nada j na pojasnila daie samo resnim kupcem ediso-le na licu mesta dosedanji posestnik 1. Vorperntk, Po-dravlje Koroiko.	794
neso kozflrtekpn
u.
J
pred ell po Jedi
ZlirbM aHM
Edini dobavnik ia
in •sairvfrnik
veuom plesidCu - nn
a Muda 3 - ml is 1 n.
NMk tli«. OAii lliji!
lm K soojinii SvojiksMgm!
Dolžnost vsakega Slovana, ki stanaje aa Greti, Rojanu ali kje drugje Je, da se poslužuje v edini
nerodni trgovini Jestvln
Anton
NAZNANILO.
Čast ni je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caseraa št 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim Magom. Krtih vedno svež. Najt nejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijaće, kakor turi vino in bkerjL Uljudno se priporoča JlftoIzJJ Ml, prej aa trgu Caacnaa.)
s Tr$t>Sloian it. 2 =
Velika zaloga testenin iz U. Bistrice ter likerjev, finega olja, namiznega vina, riža, kave itd. — Dobi se vsakovrstno Cirli-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom in po poštnem povzetju od 5 kg. naprej.
TffeMd i pnmvdd mtsltr
DBMSTDI NC
Trst MHeOn Metel 38
Ljubitelji gramofona!
Opozarja se slavno občinstvo, da si je nabavil
j Grafični zovod
j Mazu dsHa Borsa 11 Prvo ■ndHopjn.
I vsled vsestranske želje ROPOLEN REPERTOIR PLOŠČ
I toliko pevsluh kolikor godbenih slovenskih in hrvatskih Komadov, in upa, da je s tem ustregel vsem slovanskim gra-mofonistom. Priporoča se kot najstarejša tvrdka te stroke na
triaikih tU h.
Prodaja vseh potrehftčia. — Lastna delahika aa gnmofoadie po-o prave. Izdelovanje pečatov iz kavčnga. tablic za arada ia stanovanja.
MHan«mmae m—m m m^^m	m

se prtponbcBil. afeBnstvu
—mr^^mm i i ^ j _ i n _ un
i w	•• i
:
fl lolzij Ohjledcr
Trat, V. a Vaiarl IO, Trst
trn MiMk h bnstovlli tož a mterotK pode.
nr	^SHHKtt!
Imm „EdiMSf" o Trstu
je iz«ial ia založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOL STEGA«. Cena 80 vin.
3.	»;\aZAJKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergje-vič Targjenjev. Poslovenil dr. Gnstav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO SLOVANIH«. (Malo odgovora oa ško fa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 m
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Raski spisal F. M. Dosto jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
a »JURKfCA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K i—.
9. »UDOVICA«. Povest iz 1& stoletja Napisal L E. Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choehokmšek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdc Perhavec. — Cena K 2.50.
Jotmk:
?
četrtek: Petek:
Sobota:
Šlfo (L ) B. »00 C Dub.)
far (D a.
5-00 (D) 981 (Dtib.)
55 p) src (L.> B.
snafi I.loyd — Duh.
Pamrfeljek:
Torek: Sreda:
CeUtek:
Petak:
Sobota:
-Sin.
toj ♦oo (Lja
m (mi
ooo(L.) a.
D. DalaMtta — O. t>rai p*rmk. — Lli»iinl pototeta đo Kotora od pomola Sv. Karta avda^ do Crfa (Corfft): ostali od pooMla OWpytaa. -.OalaaaMo" potajo do MoUcovMa. Mina* KmWi od MOih Saaftd. — Paroftl drnib« JMtmwik* »tooCKaT potaMo do Da-bfovsik* od poaofta Sairiti.
V Palj (In nauj}: Odkod: 7-00 — 7 » W - »00 (B). Prihod: 10» (B) — M»
Opaske i B, kni p*rirtkl ka >r1 odj-vOi^ja petek In prtstajafo v sUdeOn tak^i
v M^lcflh Mak: VtnM. Poaot. a^,
ni. — Poltnl paraHi odplofe vuU *mm pri p.	- PitaUiaj« : Iatda.
msm. Salvore. Uaof. CM aoova, Pm*^,
vitij lo Prlooi. — Pottnl (odp. 700
Piran, Portaroso. uivore, Lfaf, d« aoova, Vrear, Rovinj, Pilana ia BrtoaL — Pomol: ISactKiia
V Uma? (in nazaj}:
Odbod: 1 l-O) — 5-00 — 7-30* Prihod : 8 30 — "5^5 — S-aB*
• S
in
>w» ab oedcljab in pr»rri*». Parolkt aOgi iTq|i ju vsaki doo pristajajo v Piranu. Portoraac in Saivoaa. Toiaal Pnabiite.
V Piran (in nazaj):
Odkod > 1000* — ®-M»* — >30 — 0-30 f Prihod: 7-tfi —	3-307"^ -
* in Pouto«>«e; ** um
niRih in piaznikih. — Potno
ob ovdctloh In praznUbk; t ob dal a v-lol Peachaita (vsaU dam).
CENTRALA
v panGi
Ustasovllena L 1868
20 podružnic 17 ekspozitur
Delček glavnica
K 80.000.000
tuservni □ varnostni 2-^,000.000
!!!!!!
MHMHMIIIIMII
Zi vnostenska banka podrwinte» v Trstu
GRADEŽ otvorjeaa v po««), ekspoziture na« po*™* OPATIJA
Izvršuje vso bančne In menjalnltne posle.
Borzna naročila.
TELEFON: 2157 — I07t
lfE?1lilKIN KE3IHII HI
	iiadM		N	m
da*ck plačne baaka iz svojega.
i
V Koper (i«
Odhod: 7 4S - 9D0 — i 100 — 12-10 — >30* _ 3-0»**—4*0»
5-30 — >00 — 0-00^	- - —
Odhod: SU — ITT —	11-15 — 1-20* — 2-3S" — 040
■ r-15 — a-is*	— — —
ob delavnikih. — "
ob naa^)>fi in pnMftifc.
-»»t
V Mihe 0n nazaD Odkod: 8-00 — 10« — 1200» — »15+
»d»t -
Prihodi f%5 — 9-30 — !115 — 2-00 — 3-OOf — M$* _
t — —
HH — V4do -~WBt —-~fli»
t
0
1
samo oh ■><»l|ib ia piaoattlh. saaao eb deiavnMctb.
ob nadalia* Ia praaalUh od S. majska, ob neda(Mk ta pmdMI aa S. m a laika.
ob delavvlkib da & -----
Oaol: Mu
Tržaško obrežje. V Orijan-Mlranar in naaa|. — Parnik „Vida". — Odhod oaoprod VeUkuon trgu. U Trata: 0.1$ — 2M — 4.15* _ 0401 U OrijoM i 12.15 — UT — SjT_ LM f
t saaB: oh tohotah, nodet|ah ta prszafklb oh leptai •	oh aedel(ah In prazaiklk	.
V YVK (Moalafeeoe). hodi 040» — »000 —

pnh»<1- 0-30»- m»-Mg — iaao» — ndat
♦"55371 0 - ■
» Pomol So. Kaaa.
<12
V OraM (Ckado) In aaa«; i aoo* — iooo — iroot — mp - o^ot
t P00 — >30» — 3-451 — MT- nF
Odhod Ia Trsta:
(PiMd S.
V Italijo. V Benetke:
Trsta: fParnlld paropL draffca Tripcovkk - .Venh* K«**«) In .Oraf faalnaT) vookidao
(paralk .Vaoaaia-) vsako aoboW> oa i pSpTlS vsako oedello oh 5 pop (paift .O. Tnafcmi
(Parni k i uaU. Lk>rda. Alatsaa* ln .Mcteovkh*) vsaki dao o polnoči.
V Trot« (ParolM panapi dnilbc Triocovkh) vsaki dan ob 5-45 pop. in v tabo nodeljo v najaikn oh
IOCTv Juniju ob 11-45 no nofl. PsraiU Liojrda: vsaki d>n ob H stutraL (Ob Ia prasni Mb po-obal Uleti.)
V Jakin (Ancona).
U Trata: L (Parnik a. Warmbraad dražbe Tripcovtefe) vsaki torek oh 0 zvečer (Poaaai S. Karlak IL (Parnik Cydopa draSh« Tripcovich) vsaha aahoto oh 4 pop. (Prosta laka). Prihod v Trati L vsako srado ob 0 si.
IL vsaki torek ob 8 sjT
Avftoi
Trot—Bazovica—Lokav
OAe« Ia Trata: 7-;5» — ris - »30» - u-u — »oo* — ta.
4-lS* - 7-10* — 8-30— W	~~~
Ia Lokov: 000 - 0 3U* — 10-15— 1« 0-15* — 7*40— aos* ~
—1-40—>ia»—
aaoB «h praznHdh. Rasna tefs kodo vosa Oh pnaOL po » po potrebi <• en avtoaoMI Utaj ii| mi In sa te. ta
Scwi* do Basovlce. oahMM do