1 Ameriška Domovina NO. 118 Komunisti v Korali se borijo zelo odločno Nasprotniki komunizma v indijski državi Kerala so odločeni prisiliti komunistično vlado k odstopu. Ta se upira z vsemi sredstvi. NEW DELHI, Ind. — Opozici-^nalne stranke v državi Kerala so se dogovorile o skupnem na-‘topu proti komunistični vladi, ker je ta poleg drugih nezakonitosti in nasilij sklenila dobiti nadzorstvo nad privat. šolami, rlanprotniki vlade so se odločili Uporabiti proti njej sredstva pasivnega odpora. Policija je prijela manjše skupine demon- ( strantov, ki so s protikomunisti-enimi gesli prišli pred davčne Urade, da bi preprečili vstop va-r‘je. Do novih izgredov in nastopov policije je prišlo v ponedeljek, ko so posebne stavkovne straže skušale preprečiti vstop v Zaprte privatne šole. Komunisti so prišli v Kerali na vlado rednim potom. Pri vo-t-’tvah so dobili sicer samo 35 od- * Hotkov v glasov, toda v pokra- j Jenski skupščini so se povečali s petimi neodvisneži in dobili ta-*° večmo. Na to se sklicujejo ' Pet izivajanju raznih reform, ki utrdijo njihovo oblast v državi z okoli 13 milijoni prebival-C:/ Posebno se prizadevajo, da ki dobili pod svoje nadzorstvo Privatne šole, krščanske, hinduj-ske in islamske. Vseh teh šol je J' državi okoli 7,000. Vodniki teh 1 S01 Se upirajo državnemu nadzorstvu in prav ta spor je prive-' del opozicijo do skupnega nasto-^ , i . Nasprotniki vlade trdijo, da jmajo večino naroda za seboj, to k* na primer dokazovala splošna ■pavka, ki so jo oklicali in se jo Je držalo preko štiri petine cele Prestolnice. Vlada se sklicuje svojo večmo v skupščini in fapada nasprotnike, da se poslujejo nezakonitih sredstev. Jav-h°st pričakuje, da bo zvezna vla-a posegla vmes in morebiti podedovala nove volitve. Opozi-CPa je vsekakor odločena položaj privesti tako daleč, da bo ezna vlada morala nekaj ukre. AMcmcAH in tptiurr forcign in languam only National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 16, 1959 SLOVCNIAN MORNING NGWSRAMR Novi grobovi Adenauer za odložitev Sv. Oče in vprašanje razgovorov v Ženevi Mike Stetz V nedeljo zvečer je nenadno umrl, ko je bil v službi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 58 let stari Mike Stetz, preko 35 let posebni policaj v dvorani in drugih prostorih doma in zato splošno poznan. Pokojni je bil rojen v Morrisdale, Penna., in je prižel sem kot mladenič. Poleg službe posebnega policaja je ■ bij zaposlen še pri mestu v Water Division kot preddelavec. Na tem položaju je bil kakih 11 let. Zapustil je ženo Jennie, roj. Korhin, sina Michaela in hčer Sharon, brata Josepha in ;zg]edi 2a uspeh izboljšali. sestro Mary Shubeck. Sestra , Margaret Miller je umrla pred • 6r ^e. J*011 ’. a ne ver' nekaj leti. Pokojni je biI ,,i,rae'da p0]deJ0 Sov'el' v *') Plumbers Union No. 55. Preje je živel z družino na 877 E. 73 St., zadnja štiri leta pa m 2155 E. 290 St. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek zj. ob desetih na Kalvarijo. ----->-n------ duhovnikov-delavcev VATIKAN, It. — Sv. Oče hoče regulirati vprašanje duhovni-kov-delavcev. V Franciji so Zahodnonemški kancler je mnenja, da jc najboljše sl , v “ danje razgovore zunanjih "“""“VI ^a; ministrov v Ženevi, ki so na lcri / tovarne kot mrtvi točki, prekiniti. r-svadn' delavc'' aa tak0 prldo- be razkristjanjene delavce za du- Na Kapitolu bodo govorili o dolgovih in obrestih WASHINGTON, D. C. — Kot BONN, Zah. Nem. — Dr. Kon- hovno obnovo, rad Adenauer, nemški kancler, I To gibanje je naletelo na veli-je dejal, da bi zunanjim mini- ke simpatije, pa tudi na velik strom velikih štirih sil, ki se po-1 odpor. Mnogi, med njimi tudi svetujejo v Ženevi, predložil, če vplivni katoliški krogi, se nam-bi ga vprašali za svet, naj svoje reč bojijo, da bi moglo več du-razgovore odlože za kake itiri hovnikov pasti ptjid vpliv mark-tedne. Morda bi se v tem času sizma. Po dolgih debatah so našli kompromis: duhovniki naj delajo v tovarnah isamo po nekaj . v v —- —j ul> ne pa cel dan, jživijo pa naj v krizi do kraja, ker nočejo vojne skupnosti s svojimi stanovskimi zaradi Berlina. Po njegovem tovariši. imajo Združene države prav, ko | Kot vsak kompromis, tudi ta nočejo na sestanek na vrhu brez ni dosevel svojega cilja. Zato novi in jasnih sovjetskih jam- ^ nekateri franeoiki krogi pred-stev v pogledu Zah. Berlina.' lagali Vatikanu malo spremem-Predlog Hrusceva za brestom- bo; duhovniki delavci naj sicer ' k0 področje ima cilj povečati | živijo v duhovniških skupnostih, zastonj sovjetsko varnost v ško- toda delajo naj ves Čas kot na-do Zahoda. | vadni delavci. To stališče zago- Dr. Adenauer odklanja vsake varja francoski kardinal Felton, razgovore z vlado komunistične Baje je njemu z vlado komunistične Baje je njemu naklonjen tudi je znano, je morala adminlstra- ^ .fT>: ker * bil d°I8a J J can> da bodo njem državljani časa papezki nuncij v Franciji dosegli svobodo še v času tega in imel že takrat opravka s tem jodu. Pri tem bo treba biti po- vprašanjem. cija prositi Kongres za pooblastilo, da se sme za stalno zadol-jiti za novih 5 bilijonov dol., za- V ŽENEVI POPOLN ZASTOJ, KONEC RAZGOVOROV BLIZU Zunanji ministri velikih štirih sil so se tu včeraj sestali znova na tajni seji. Obe strani sta vstra-jali vsaka na svojem stališču. Sovjetska zveza noče odstopiti od svoje zahteve po končanju zahodne vojaške zasedbe Zah. Berlina tekom enega leta. - Vprašanje je, ali naj konferenco uradno prekinejo ali zaključijo. ŽENEVA, šv. — O včerajšnji seji so napovedovali, da bo odločilne važnosti. Francoski in angleški zunanji minister sta bila preko konca tedna doma, med tem ko sta ame- Zadušnica— riški državni tajnik Herter in sovjetski zunanji minister1 v četrtek ob 6.30 bo v cerkvi osta'a tod. Napovedi, da je konferenca skoro zapisana ne- sv- Kristine sv. maša zia pok. uspehu, so postale včeraj skoraj resnične. Sovjetski zuna- Nranka Pernach ob 13. obletni-nji minister Andrej Gromiko je z resnim in mračnim obra- ci smrti-zom odšel s seje zunanjih ministrov v prebivališču franco-' Jutri ob sedmih bo v cerkvi skega zunanjega ministra. Jedro razgovorov se je vrtilo sv- Vida sv. maša za pok, Johna okoli Berlina. Ameriški zastopnik je dejal, da so sovjetski Murgel ob 5. obletnici smrti, predlogi še vedno nesprejemljivi kot temelj za razpravo. i Rokoborba— Naslednja seja je predvidena za jutri. Če na njej ne I v četrtek zvečer ob 8:30 bo pride do kake spremembe sovjetskega stališča, se bodo zu- nsstop poklicnih rokoborcev zo-nanji ministri še ta teden razšli. j pet v Areni. Pomerila se bosta j zopet brata Lisowski z bratoma Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Rima— Župnik fare sv. Vida č.g. L. Baznik pošilja svojim faranom in vsem drugim rojakom pozdrave iz Lurda, Pariza in Rima. G. Nande Novak, nekdanji kamniški župan, pošilja 'svojim prijateljem prisrčne pozdrave iz sončne Gorice, kjer uživa lepoto prirode in svoj zasluženi pokoj. trpežljiv, ker “Sovjeti odklanja- časno pa za 7 bilijonov. Poleg jo pot svobodnih voiitev.» tega rabi administracija tudi po-1 , cblastilo. da sme olačevati za . 6 e ot Pove I svoje kandi- Imajo pa v Vatikanu trenutno še druge skrbi. Taka nepričakovana skrb je na primer izid vo- - - . U t-- V* V srednjeročne in dolgoročne bon- . ‘utLUe f13 Pietlsednika republi-^ litev v Siciliji. Vatikan sam ni de več kot 4V4r/ obresti. I Ke f Adenauer dejal; da m tem zainteresiran na tem, kdo je do- Obe pooblastili sta gospodar- ,ba ,dr' Erharda ni dgrala no- bil koliko glasov, toda ne more ska potreba. Kongres se prošnji bene .b^tveng vloge On se je si razlagati, zakaj jb toliko stcll-f.dministracijfe ne bo mogel do- femishl zaradi smrti Dullesa in skih katoličanov volilo komunisti upirati. O vsotah ni sploh "arf.d!' P°^ecaneŠa sovjetskega stične kandidate in njihove so-nobenega spora. Razgovori se vr- fn, S a‘ ° nJe§ovem Je po- potnike. Poklicali so v Vatika-tijo samo okoli vprašanja, ali naj da ^ zahodnonemška , nu vse vodilne laške škofe in bodo pooblastila dokončna ali P° 1 lka tudl fV bod°ce P° Pot). ki nadškofe na posvet, da ugotovijo je on začrtal. Ko bo videl to jo, zakaj verniki niso bolj vpo-zagotovljeno, potem bo mirno števali odloka, da katoličani ne odstopil. |.smejo voliti ne komunistov ne Med tem so člani Krščansko njihovih zaveznikov, socialne unije na Bavarskem dr. Erharda, ki je prišel govorit na njihovo zborovanje v Muenchen, ^senhower želi v Grčiji *a!ogo atomskega orožja Washington, d. c. — redsedmk Eisenhower je predial Kongresu, naj mu da po-® lastilo, da bo lahko sklenil z rčijo pogodbo o skladiščih za Romsko orožje. Grčija ima z iairni že dogovor o oporiščih za J'-kete na srednje daljave. Ako 1 Kongres odobril Eisenhow->v predlog, potem bo mogo-j; napraviti blizu oporišč še ladišča za atomsko orožje, ezbati grško armado v vporabi akega orozj!al jn dati deloma tu-1 Podatke o atomskih bombah Samih. , Lahko je mogoče, da je pred-unik Eisenhower hotel s tem ^ dati primeren odgovor na , r°?nje, ki jih je razsipal v Al-aniji tovariš Hruščev. samo začasna. V Kongresu bi radi dali samo začasno pooblastila, ker upajo, da bo kmalu mogoče dobiti denar na posodo tudi po sedanji najvišji obrestni meri in da bo administracija kmalu imela toliko dohodkov, da bo lahko začela z odplačevanjem dolgov, vsaj tistih, ki jih je napravila v zadnjih letih. Za vso zadevo tiči seveda tudi malo politike. Demokratje bi radi vodili sedanja pogajanja z administracijo, ki so jih začeli včeraj, v taki obliki da bi lahko republikancem očitali prihodnje leto ob volivni kampanji razsipavanje javnega denarja in podražitev posojil malemu človeku. navdušeno pozdravili. Tam govoril tudi dr. Adenauer. je — Portugalske kolonije so po površini 25-krat večje od matične dežele. Urad in tiskarna en teden zaprla! Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 27. junija do ponedeljka 6. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci tolikanj potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče. . Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vza-mejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo. veda postala hladna vojna še bolj Gallngher. Nastopili bodo tudi mrzla, na kak vojaški spopad za- pritlikavci in še več drugih, radi Zah. Berlina pa zaradi tega V bolnišnici— kljub temu za zdaj še ni misliti. I Mfs- Antonia Sila, 8414 Rose-Po splošni sodbi zahodnih pozna- wood Ave., se zdravi v St. Alex-valcev položaja noče nobena Is bolnišnici. Obiski so dovolje-stran vojne. Frandja protestirala pri beograjski vtadi ni! Pakistan misli na novo prestolico KARACHI, Pak. — Pakistanska vlada je sklpnila, da postavi nov0 prestolico 1,000 milj severno od Karachija. Razlogi za ta Francoska vlada je protesti- sklep SO običajni. Karachi ni rala pri jugoslovanski žara- kraj z zdravim podnebjem, manj-di podpiranja alžirskih U- ka posebno vode. Kot pomorska pomikov. PARIZ, Fr. — Francoski zunanji minister je pozval pred se proti Zahodni opazovalci pravijo, da se morajo zastopniki treh zahodnih sil sedaj odločiti, ali naj napravijo še en poskus za končanje zastoja v pogajanjih s Sovjeti ali naj enostavno pripravijo zaključno poročilo o konferenci, ki je sedaj že v šestem tednu, pa ni prinesla nobenega mednarodnega olajšanja, niti nakazala rešitev za kako pereče mednarod-'no vprašanje. Nepopustljivost Gromika na dve uri in pol trajajoči seji po zahodnih vesteh ne daje dosti upanja, da bi Sovjetska zveza umaknila isvojo zahtevo po u-maknitvi zahodnega vojaštva iz Zah. Berlina tekom enega leta. Ko se je nad konferenco zunanjih ministrov vleglo ozračje mrzle vojne, govorijo o tehle možnostih za končanje razgovo- 10V. Nekateri predlagajo prekinitev konference za dva tedna, ko sc mora francoski zun. minister pridružiti De Gaullu na uradnem obisku v Italiji. Drugi smatrajo, da je potreben daljši odlog, morda dva meseca. Možen je tudi konec konference z zaključnim poročilom, v katerem naj bi bil predložen sestanek na vrhu. Popoln neuspeh razgovorov zunanjih ministrov, kot je sedaj ( |na vidiku, gotovo ne izpolnjuje Jugoslavija sicer alžirske vlade ; pogoja, ki ga je za sestanek na formalno ni priznala, priznala pa ! _________ , vrhu stavil predsednik Eisen- jo je dejansko. Francoska vlad- F) V VAN A Kuba — Radio svo hodnega San Domingo God je luka ni dobro zavarovan napadom z morja. Vlada se želi odmakniti vpli- jugoslovanskega poslanika Radi- ^ f°SP°dar^ki.h.V?ditel-'ev’. TT ... . , , , . . ■ igrajo v tej deželi se zmeraj ve- ivoja Uvahca m zahteval pojasni- ,lko v, odtegniti se hoče ti,-c o ,zjav, jugoslovanske vlade o di itisku delavstva študenlov. razgovorih med njo in alžirsko c. T__________. ’ l-uuc,,''uv uporniško vlado. V tej izjavi se ^ obe strani izjavljata za končanje P," ' ' ' a em Pr°letar- alžirskega upora potom pogajanj. 1 ei? J™58 U ° Jbi ' ^77 kb meZdnih POga,janjih’ ^nL p^ temel^^^ru" Z^ul^ tekom junija in julija še zmanj-j^Omenitlmoramo , je ka^ Jm pt« objavil, da je prišlo do upora v Dominikanski republiki proti diktatorju Trujillu. Preteklo nedeljo naj bi bila skupina upornikov uničila skupino vojakov v bližini Constanze, kakih 60 milj od prestolnice. MIDDLEBORO, Mass. — Blizu 40 mož močna skupina državne policije je pod vodstvom helikoptra obkolila področje, na katerem se skrivata brata John in William Coyle, ki sta osumljena, da sta umorila nekega policaja v Philadelphiji. šala. Navadno imamo v juliju sedaj število brezposelnih nižje, ne samo po prometu v trgovi- mezd. in avgustu najnižje število brez- kot je bilo v prejšnjih dveh kon- nah, ampak tudi po stalnem Vsekako smo z dosedanjim (junkturah 1. 1949 in 1954, dasi- dviganju nakupov na obroke, razvojem zaposlenosti zadovo- finančna kriza, ki sta jo povzročila zelo slaba letina kave in na padec cene kave na svetovnem ^Peratura 75, najnižja 55. poselnih. Atzsst. cpsssrss s sšishsrzsš a zrzx rcss. awjsare. ga ustvarili konjunktura m se-j lovnih moči. •, danes nad 35 bilijonov, ki jih Mo slabši. J tih prehaja iz krize v krizo. I ske oblasti trdijo, da so našle v bližini Murmanska na skrajnem severu evropske Rusije razbitine sovjetskega bombnika, ki je moral bPi v boju. Mrtvi so triie letalci. Preiskava še ni zaključena. BONN, Zah. Nem. — Krščan-sko-dcinokratska stranka je izbrala za predsedniškega kandidata poljedelskega ministra, 64 let starega Heinricha Lueh-cke. Volitve za predsednika republike so predvidene 1. julija v Zah. Berlinu. Dr. Erhard in dr. Adenauer sta kan-• didaturo odklonila. Ameriška Domovina % » * » » I* I <- % v — >117 St. Clair Ave. — HEnderaon 1-0828 — Cleveland 3, Ohle National and International Circulation Published dally except Saturdaya, Sundaya, Holidaya and lat week In July Publlaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 118 Tues., June 16, 1959 Lačni visokošolci in Titova zadrega V Trstu izhajajoči slovenski list “Demokracija” je v svoji številki od 1. junija objavil k demonstracijam visoko-žolcev v Zagrebu sledeči uvodnik; Poročila raznih listov, da so visokošolci v Zagrebu in v Makedoniji demonstrirali zaradi lakote, ki nanje pritiska, so resnična. To je potrdil sam rdeči maršal Tito, zato o tem ne more biti več dvoma. Visokošolci so bili in so od nekdaj zelo skromni in sramežljivi. Če so se odločili za javno in burno demonstracijo, pomeni da so bili k temu prisiljeni, ker res niso imeli zadostne hrane. Poleg glasnega vpitja, da so lačni, so tudi vzklikali Titu in hrvatskemu komunističnemu prvaku. To pa zato, da bi jim ne mogli očitati politične demonstracije proti režimu, ki je v komunistični svobodi zapisana, nikjer pa je ni najti. Jugoslovanski tisk je pred toliko sramoto vest o demonstracijah lačnih visokošolcev skrbno prikrival, seveda na povelje od zgoraj. Demonstracije je priznal šele sam Tito, ko je ves svet o tem na dolgo in široko pisal. Tito pa je dejal, da ni bilo povoda za demonstracije, češ, da visokošolci sami upravljajo svoje kuhinje in v ta namen prejemajo denar. Kdor je visokošolce spravil na ulico demonstrirati, se je Tito izgovarjal, so inozemski sovražniki niegove socialistične federativne ljudske republike. Visokošolci naj bi se, torej, prenasičeni pustili pregovoriti za demonstracije iz lažnivega razloga, da so lačni. Toda lakote po mnenju prenasičenega rdečega maršala ni! Obilni siti maršal, ki je na prestolu, na katerega se je usedel, obdan z vsemi dobrotami jedače, ne more razumeti lakote svojih podložnikov, Jim nudi socializma na pretek, jim ga vsak dan sproti servira, kako se predrznejo demonstrirati, da so lačni?! Gotovo zato, ker jih zunanji sovražniki socializma podpihujejo. Vsak izgovor nekaj zaleže; še najbolj tam, kjer ni dovoljeno ugovarjati in zahtevati pojasnila. Kar spregovori rdeči bog je “resnica,” mora veljati za resnico, tudi kadar je v največjem kričečem nasprotju z resnico. Sicer pa Tito ni povedal, koliko denarja dajejo komunisti visokošolcem, da se učijo in hranijo. To je Tito zamolčal. Ker je to zamolčal, smatra ves svet, da si ni upal z resnico na dan in ostane prepričanje, da so visokošolci bili res lačni. Ali pa niso med visokošolci tudi komunisti? Gotovo, da jih je nekaj, če drugače ne, pa samo zato, da opazujejo nekomuniste in jih po potrebi ovajajo policiji. Toda komunisti, visokošolci ali ne, imajo posebne plače iz državnega zaklada, ki ga sproti nakladajo žulji nekomunistov. Ljudstvo trpi, ker nima svobode in plačila za svoje krvave žulje. Ljudstvo je lačno in sestradano, zato se pritožuje in visokošolci demonstrirajo ne da bi jih kdo iz tujine k temu naganjal. Pač pa visokošolci vedo, kako ljudje živijo v drugih državah, tako kapitalističnih, kakor tudi v Sovjetski zvezi. Res, da v Sovjetiji nimajo svobod^ in ne uživajo ostalih človečanskih pravic, toda visokošolci tam ne stradajo. Samo v Titovini so visokošolci lačni! To dejstvo, in den-monstracije, ki so so jih bili prisiljeni uprizoriti, so obsodba domišljavega režima komunistov, ki se ne sramujejo trditi, da so na splošno dvignili življenjsko raven jugoslovanskega ljudstva. Domišljavi komunistični maršal Tito je porabil sto in sto milijonov dinarjev za svoje trimesečno potovanje po Indiji in Koromandiji. Tri mesece uživanja in šopirjenja na tačun ljudstva, ki trpi in strada, kot še nikoli tako. Ne, tovariši komunisti, to kar vi uganjate ni socializem. Socializma vi niste zmožni. Edina vaša zmožnost je; vladanje s pomočjo režimske policije in uživanje na račun delovnega ljudstva! Vam ni mar za ljudstvo, vam je mar samo za to, da so vaši želodci polni. >f * * Demonstracije zagrebških visokošolcev niso samo dokaz slabih življenskih razmer, na katere prvenstveno opozarja Demokracija,” še bolj značilne so za politične razmere, ki vladajo v hrvaški prestolnici. Ko študentov predsednik hrvaške republike Bakarič ni maral sprejeti, so šli k županu. Ta jih je pozival, naj gredo domov, naj se mirno razidejo in ne delajo sitnosti sebi in drugim. Niso ga poslušali. Zahtevali so izboljšanje razmer, trdno obljubo v tej smeri, potem so se bili šele pripravljeni raziti. V tem pogledu je nastop zagrebških študentov močno sličen stavki rudarjev v Trbovljah začetku lanskega leta. Ostali so v rudniku, dokler jim niso oblasti zajamčile izboljšanje življenskih razmer. Oba nastopa kažeta, da je nekdanji strah pred Titovo policijo, tajno in javno, že močno skopnel, kajti sicer taki nastopi ne bi bili mogoči Titovska komunistična diktatura se krha, krha sicer po- druge diktature. To spoznanje, ta marsikomu v — tolažbo. ugotovitev bo nemara »wait m »i m , w.,,,w ,, M M i t i >, t j i»»»» BESEDA IZ NARODA Tvoje ime Lemont, 111. — Preberi in premisli! Ime vsakega katoličana je pomenljivo. Prvo ime je krstno in nas vedno spominja velikega dogodka, najvažnejšega dogodka v tvojem življenju: Ko si dobil to ime, takrat so se odprla pred teboj vrata velikih dobrot in še večjih milosti. Ponosen bodi na to ime! Pove ti, da si katoličan, da si otrok božji in brat Kristusov. Drugo tvoje ime je rodbinsko! Pove ti, kdo je bil tvoj oče, imenuje ti morda slavni rod, za Tebe pa gotovo najžlahtnejšo korenino človeške rodovine. Poe tvojim rodbinskim imenom morda skrivajo siromašni pradedje, pa bogati na poštenju, ker so bili vsa stoletja zasidrani globoko vero. To tvoje ime naj bo natiskano prihodnje leto v Koledarju naše slavne Mohorjeve družbe. Ob javili bodo namreč vsa imena naročnikov Mohorjevih knjig. Res ne 'bilo bi lepo, skoraj nekaj narobe !bi bilo, če bi ne bilo v Koledarju tudi Tvojega: imena! Da bi pošten, veren Slovenec ne bil naročen na Mohorjeve knjige, saj to je že kar nerazumljivo, posebno pa. še tukaj v naši novi domovini, ko so slovenske knjige tako zelo redke! Potem pa še tako poceni so te knjige! Štiri lepe knjige dobiš za borna dva dolarja! Ker je pa Mohorjeva tiskarna trenotno v takih velikih stiskah, naj bi za prihodnje leto vsak naročnik nekaj navrgel. Saj boš, prav gotovo boš! Saij to moramo razumeti in Slovenci za take stvari nismo skopi. Imenik naročnikov bo narejen kot pred leti po posameznih krajih, kar bo najbolj zanimivo. Knjige Mohorjeve družbe gredo prav po vseh delih sveta, kjer koli so raztreseni naši narodni udje. Tvoji znanci bodo Tvoje ime iskali. Čudno bi izgledalo, če bi imena ne našli med naroč niki. Ali bi debelo pogledali: Glejte no, kako pa to, da ni na:-ročen na Mohorjeve knjige? V domovini so včasih kar s prstom kazali za človekom, ki ni bil naročen na Mohorjeve knjige. Naročilo Mohorjevih knjig je včasih veljalo za nekak termometer našega; verskega mišljenja. Imenik Mohorjevih naročnikov bo po letih tudi zanimiva zgodovinska knjiga! Povedala bo, kje so živeli naši ljudje. Potomci bodo iskali po starem Koledarju, kod so hodili njih predniki. Pred kratkim sem dobil v roke Mohorjev Koledar iz leta 1894. Pogledal sem imena iz svoje rojstne fare. Nisem se mogel odtrgati od dragih, ljubih imen. Videl sem tam ime duhovnika, ki me je krstil. Našel sem, kdo je bil takrat učitelj v naši fari, kdo je bil organist, kateri so bili cerkveni ključarji. Zagledal sem ime svojega starega očeta ter toliko in toliko i-men starih dobrih znancev, sorodnikov in sosedov. In v duhu sem preletel vse vasi, vse doline, vse hribe v domači fari ter sem imel svoje drage znance pred seboj. Kar roke bi jim najraje podajal in pomenkoval bi se z njimi ure in ure. Toda le nekatere hiše sem našel, ki njih imena niso bila zapisana in sem se res vprašal: Zakaj pa ti ljudje niso imeli Mohorjevih knjig? In prihodnje leto bom gledal novo tako imensko knjigo ter bom v njej iskal draga imena. Pa še marsikdo drugi bo tako delal. Prepričan sem, da bom tvoje ime našel med naročniki Mohorjevih knjig. Kje si boš naročil? če živiš v večji slovenski naselbini, kar povprašaj za poverjenikom. Saj tem lahko naročnino in svoj dar sa mpošlješ v Celovec na Vik-tringer Ring 26, Klagenfurt, Austria, Europe. Kdor pa hoče, lahko poravna naročnino tudi pri Familia Gift Shop, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio. Naročniki, ki ste naročnino že poravnali, skušajte poslati Mohorjevi družbi kak dar, da se izkoplje iz največjih težav. Ne pozabite: Mesec junij naj bo za nas slovenske izseljence mesec Mohorjeve družbe. Za Družbo: P. Odilo OFM. Iz življenja nekdanjih ljubljanskih študentov Milwaukee, Wis. — V mesecu juniju fse zapirajo šolska vrata, ter se prično velike počitnice, ki trajajo do treh mesecev. Večina dijaštva obeh spolov, je veselih obrazov, kajti zdelali so razredi ali celo položili maturo. Lepo število dijakov je odšlo na počitnice s kislimi obrazi, kajti imajo kake ponavljalne izpite v jeseni in tem so počitnice pokvarjene. Precej je tudi takih, ki so padli in bodo morali razred ponavljati ah pa dati šoli slovo. Za te dijake in njih roditelje so počitnice zelo žalostne. * V današnji Sloveniji je okrog 1208 osnovnih šol z 221,000 učenci. V 31 gimnazijah je okoli 6800 dijakov, na učiteljiščih krog 2,400 gojencev, na srednjih tehničnih šolah pa 7,122 dijakov in dijakinj. Na ostalih privatnih šolah, ki usposabljajo kvalificirane moči je okrog 23,000 učencev. Z univerzo in z nekaterimi posebnimi višjimi šolami za odrasle je v stari domovini skoro 280,000 dijakov in dijakinj, ki obiskujejo šole vseh vrst. * V stari Jugoslaviji je imela Ljubljana z Okolico okrog 10 osnovih šol, 4 meščanske šole, klasični gimnaziji, v mestu in Sent Vidu, realko, realno gimnazijo, trgovsko akademijo, dvo-. razredno trgovsko šolo, srednjo tehnično šolo, konzervatorij in še nekaj šol v privatnih rokah. Ljubljana je bila tipično študentovsko mesto. Iz teh šol so prihajali izobraženci in voditelji naroda. Iz samega življenja vemo, da se najraje govori in piše dijakih odličnjakih. Ti odličnjaki so bili smatrani za pametne in lepega vedenja. V življenju bodo postali — nekaj —! V veliki večini so ti odličnjaki v življenju postali res nekaj ter s tem koristili narodu. Precej je bilo tudi takih, ki so kljub odlični oceni v šoli, dosegli važne položaje iv življenju, pa bili nezmožni, neznačajni koristolovci. Ti so narodu več škodili kot koristili, kar smo videli v zadnji vojni in revoluciji. Ce ga polomi v življenju kmet, 3lača on :sam, toda če ga polomi izobraženec plača ves narod. Večkrat beremo, da ga je polomil zato, ker je bil polizobraže. nec. Seveda to je rekel cel izobraženec. Naravno je, če imamo pol in cele izobražence, imamo tudi potem enčetrt in tričetrt izobražence. Bog ve, katera vrsta izobražencev je največkrat škodovala, oziroma koristila človeku in narodu. ocenami. carjev. Bilo je več vrst špri- Prva vrsta špricarjev je bila vrsta športnikov - nogometašev. Ti špricarji so se zbirali na velikem travniku za Kolezijo in Gra-daščico na “Pasjem brodu.” Tu so se vršile velike nogometne tekme med vsemi navedenimi šolskimi zavodi. Te prvenstvene nogometne tekme so se vršile v lepih spomladanskih in jesenskih mesecih. Zgodilo se je večkrat, da so hile tekme motene po policajih in starših špricarjev. Padale so klofute, slabe ocene šoli in pridige doma. Toda čez par dni kasneje je bilo vse po starem. K sodobnim svetovnim problemom Moj namen je napisati o dijaškem življenju v Ljubljani — še pred vojno — in to ne, o dijakih odličnjakih, ki so bili vedno pametni in so se držali vedno materinega predpasnika, temveč o dijakih “gavnarjih-špricarjih.” Tc so bili dijaki, ki so šli zjutraj od doma s šolskimi potrebščina-nr v šolo — pa niso prišli v šolo, temveč so se podali na domenjeno mesto z drugimi dijaki — in oo se vrnili domov, kot da so pri- V drugo vrsto špricarjev spadali pretepači, ki so imeli svoje bojno polje na ljubljan skem gradu-šancah in Golovcu. S porajkli v rokah, čez drn in otrn so se podili, včasih tako bojevito, da je bUo obilo,krvavih prask in ran. Mnogokrat se kak dijak pretepal na Gradu vso bojevitost j o-nevedeč da prav ta dan šel v šolo njegov oče povprašati: kako stoji sin v šoli? Pomislite potem doma, kakšne borbe je imel ta špricar z oče torn. ♦ Naj lepši prostor, ljubljanski Tivoli, Rožnik tja do Bellevueja, pa so imeli špricarji pesniki, slikarji in prvi zaljubljenci. To znači, da so dekleta tudi šprica-la. C tem ljubljanskem raju so kovali pesmi, slikali naravo in sanjali o slavi in bogastvu. Zaljubljenci držeč se za roko so se sprehajali po tistih lepih stezah brez besed, samo srca so govorila. Pa /se je zgodilo, da je prišla za njima prav po tihoma mati te ga dekleta, priselila klofuto nje mu in njej — in konec je bilo te Ijubavne idile. * V zimskih mesecih so špricarji hodili na drsanje pod Streliški ribnik. To je bilo veselja in tekanja po ledu. Kjer so ponoči sekali delavci led za ljubljanske pivovarne, je bil led drugi dan zelo tenak. In glej, led je počil in špricar je zdrknil do pasu vodo in ilovico. Moker in s polno ilovice na sebi je moral ta grešnik leteti domov preko vse Rožne doline in skoro pol mesta. Koliko smeha in jeze je vse to prineslo ljudem in špricarjem Kaj je bilo doma, si lahko mislite. * Zadnja vrsta špricarjev pa je bila vrsta dijakov bolj imovitih staršev. Ti so hodili v razne kavarne igrat šah ali pa karte. To so bili študentje blizu mature in so se že mešali med akadamike. Seveda so v prostem času prihajali v te igralnice tudi profesorji teh dijakov. Ubogi špricarji sc pustili denar na mizi in suknje in bežali ven, kot da jih kdo podi. Koliko smeha in dovtipov je bilo na račun ljubljanskih dijakov — spričarjev. Razumljivo je, da to špricanje ni mogoče odobravati, toda resnici na ljubo, to je del srednješolskega dijaškega življenja, ne samo v Ljubljani temveč vse povsod na svetu. L. G. ga im|a vsaka večja naselbina, i šlHz šole. Med temi špricarji so časi, toda vendarle! Tudi nje se je lotil zob Časa, kot vsake 1 Ako poverjenika ni v bližini, po- bili odličnjaki in dijaki s slabimi .........I I IM M Demopolis, Alabama. — Cenjeno uredništvo! Prav lepa ivala za obvestilo, isaj se sam ne 3i bil spomnil. Z listom sem ze-o zadovoljen, samo včasih ima je v tem slučaju upor proti redno postavljeni državni oblasti. De Gaullu se je tekom dobrega leta vlade posrečilo uvesti v Franciji red in mir, ki ,sta poma- Ameriška Domovina 'A-fl/t' E RI e/% m— HO (Wt E AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVENIAN HORNING NCWSPAP6R Iz slovenskega Toronta Novomašno slavje Ignil v Aivstrijo. Od tam pa ga v “Več je vredno dati novoma-[je pot pripeljala v Kanado v rudnika kot pozidati novo cerkev.” ™ke. “Ameriška Domovina” mu besede smo slišali v Torontu je pokazala pot v Torontu k žup- nedeljo na novomašnem slav- niku slovenske župnije, preč. g. Pa ismo Slovenci v Torontu Pe drugi vojni zgradili eno cer-^evi se pripravljamo na graditev ^ruge in sta iz naše srede izšla dva novomašnika: Prvi je bil P^č. g. Lojze Ambrožič, drugi Pa je pristopil k oltarju božjemu Preč. g. Franc Skumavc v nede-'■i0 7- junija v slovenski cerkvi darije Pomagaj. b>an nove maše je bil velik in jeP praznik za Slovence v Toron-'u- Ob 10:30 dop. se je začel Premikati iz dvorane sprevod no-Vornašnikovih gostov. . Za njimi le stopal novomašnik sam v sPremstvu duhovnih sobratov. Z TPrn so bili prevz. dr. Gregorij “ožman, župnik dr. J. Kolarič in |feč. gg. J. Kopač, Pr. Mihelič iz eterboj-ough jn p Fortunat O. • M. iz Lemonta. Pred cerkvi-1° je pozdravil novomašnika lep slavolok, na stopnišču pa ga je sprejela mala Kavčičeva Martin-" bi mu podarila novomašni ‘riz. v cerkvi mu je donela v Pozdrav prelepa “Novomašnik ’°d’ pozdravljen” in zbrana slo-'Ooska srenja ga je sprejela v Sv°jo sredo. Sreča je napolnila srca dr. J. Kolarič pa mu je pomagal priti v bogoslovno semenišče. Danes pa je Franc Skumavc duhovnik, duhovnik z veliko življenjsko izkušnjo in poln predanosti Bogu in bližnjemu. Po novi maši v cerkvi so se gostje zbrali iv dvorani. Tukaj je še bolj prišla do izraza ljubezen in naklonjenost, ki. jo goji naše ljudstvo do novomašnika. Pri glavni mizi so bili zbrani ob novomašniku prevz. dr. G. Rožman, preč. g. župnik z duhovščino, sošolci iz semenišča, njegovi torontski prijatelji in zastopniki SKAS-a. Med gosti so bili predstavniki vseh katoliških in verskih organizacij in njih člani, številni prijatelji in dobrotniki. Čestite sestre so bile z najmlajšimi. Le nje ni bilo, ki je prav tako težko pričakovala tega dne kot novomašnik sam. Njegova mati je ostala na Dovjem in v cerkvi sv. Mihaela molila Magnificat, kot je sama sporočila. Po obedu je prvi spregovoril prevzvišeni, nato pa g. župnik. Bližnji novomašnikov rojak p. Fortunat O. F. M. pa je prinesel ^ ko je novomašnik podelil1 pozdrave z Lemonta od sloven-V°^ blagoslov. Na prižnico je'gkih frančiškanov in z Dovjega kloPil sivolasi vladika Gregorij,1 tudi. G. Kozina iz Montreala pa je govoril novomašniku, nav-' mu je spregovoril kot njegov so-^cim p3 ° duhovništvu in ° du-1 goleč iz Škofovih zavodov. V 0vinskem božjem poslanstvu. imenu društva N. I. J. je sprego-Dolgo pot, pot polno zaprek in voril predsednik g. Cvetko Ja-^evarnosti je hodil naš novoma-; nez, v imenu K. ž. Lige pa prednik, preden je mogel pristopiti | sednica ga. Tončka Kastelic. Zad-£ božjemu oltarju. Doma je v | nji pa je dobil besedo novoma-L°Vjem na Gorenjskem. Girrina-^j° je začel v Škofovih zavodih. Toda vojna vihra je zavode za- in tako se je vrnil na Dovje. 'aJprej je moral v nemško voj-r’° službo. Bil je na ruski fron-b) pri Moskvi v ujetniškem tabo-rišču in od tu se je vrnil domov Dovje in bil kmalu poklican jugoslovansko vojno službo. 0 j° je odslužil, se je vrnil do- biov. Toda klicala ga je svoboda bi v njej dosegel, kar je n°sil v ds 'lom.” svojem srcu: “Duhovnik Tovorni vlak ga je pote- šnik, ki se je zahvaljeval vsem za vse, kar je prejel na dolgi poti do oltarja. Ob 4. popoldne se je spet napolnila cerkev. Novomašnik je imel pete litanije Matere božje in blagosdov. Po blagoslovu pa je prevzvišeni delil zakrament sv. birme, ki ga je prejelo 27 birmancev. V nedeljo 7. junija je bil velik dan. Naš narod je zopet daroval enega svojih sinov Bogu. Naj bo ta daritev poroštvo, da vez med našim narodom in Bogom TRAVELWAYS SERVICE LTD. Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah: L Vam preskrbi vozne listke po suhem, po morju in po zraku. 2. Ureruje različne dokumente in preskrbi prevode. 3. Pomaga vam dobiti svojce iz Evrope. L Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo. Sprejemamo tudi naročila po pošti! G2« ULOOlt ST. W. TEL.: LE 6-3089 TORONTO 4, CANADA darilne pakete lahko naročite pri naših uslužbencih: JANEZ CVETKO: 643 Euclid Avc., Toronto. Tel.: LE 5-5136 Ludvik stajan: Tel.: CL 1-2417 SELITE Spolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. še ni pretrgana. Novomašnik bod’ pozdravljen! Naj bo blagoslovljena Tvoja duhovniška pot. Por. P. Potovanja Z Dunaja je prišla v Toronto 1. junija gdč. A. Roskarič. V kratkem se bo poročila z g. Ivanom Letnikom. Potovala je z letalom KLM. Potovanje ji je uredila potniška agencija Travel-ways Service Ltd iz Toronta. Ga. Marija Barle iz Nasovič pri Komendi je prišla v Toronto svoji hčerki ge. Mariji Sku-'jic. Potovala je z letalom Aire France. Vse potrebno za pot ji je uredila pot. pis. World Trave] Service Ltd. Smrt rojakinje WELLAND, Ont. — Tu je pretekli četrtek zvečer umrla Elizabeta Moljgun, roj. Vene, iz Dr-novega pri Krškem. Zapustila je moža, isina in ivnuka, v Clevelandu sestri Antonijo Kolegar in Frances Kodrich, v starem kraju pa še dve sestri in brata. Pogreb je bil včeraj iz cerkve Marije Pomočnice v Wellandu. F. K. V priznanje in zahvalo TORONTO, Ont. — Med mnogimi darovalci za gradbeni sklad cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu je tudi lepo število slovenskih duhovnikov. Posebno nas je ganila pošiljka Rev. dr. Andreja Farkaša s spremnim, pismom, ki se glasi dobesedno takole: “Dragi gospod Rev. Kopač: Pravkar sem prejel Vaše pismo; neutegoma sem se vsedel in Vam napisal ček za $100, ki Vam ga pošiljam hkrati s svojim pismom. Delj, ko sem v Ameriki, tem bolj občudujem delo pionirskih duhovnikov, posebej delo nekdanjih slovenskih frančiškanov, ki so pod vodstvom p. Kazimirja Zakrajška orali ledino v Združenih državah. Podoba je, da danes postajajo slovenski Lazaristi v Kanadi to, kar so bili nekoč slovenski frančiškani pri nas. Naj bo moj dar priznanje enega Vaših tihih občudovalcev; z njim pohitim, ker pričakujem, da boste teh priznanj iz vrst slovenskih duhovnikov še veliko dobili. Pri tem imam še tehten osebni razlog. Točno pred dvema letoma sem v tem času visel med življenjem in smrtjo v bolnici usmiljenih sester v Bridgeportu. Vsekakor pa je bila V skrajni ne- varnosti moja desna noga; časniki in radio iso že poročali, da so mi jo zdravniki odrezali. Pa so m: sestre usmiljenke navezale na nogo čudodelno svetinjo — in zdravniki so mi rešili ne le nogo, marveč tudi življenje. Naj bo moj dar hkrati zapoznela zahvala Bogu in Brezmadežni. Z bratskimi pozdravi, Vam vdani Rev. Dr. Andrew Farkaš župnik pri Sv. Križu, Bri^gepqrt, Conn. Priznanja, ki ga daje v tem pismu Rev. dr. Farkaš slovenskim misijonarjem v Kanadi, gotovo nismo zaslužili. Silijo pa nas taka priznanja, da se vsaj trudimo, da bi storili čimveč za Slovence v Kanadi. Pismo smo objavili v celoti, ker je zelo spodbudno in živo priča, kako Brezmadežna s čudodelno svetinjo pomaga zlasti v težkih primerih. Obenem je pa pismo lepo spričevalo velikodušnosti slovenskih duhovnikov in njihove ljubezni do Brezmadežne. Rev. dr. Andreju Farkašu se za njegovo lepo pismo in velikodušni dar v imenu cerkvenega odbora lepo zahvaljujem. ZA CERKEV BREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO SO DAROVALI ŠE: $50 g. Alojzij Vrtačnik, Cleveland, Ohio; po $25.00: Rev. Jože Cvelbar, Washington, Pa., g. Jože Pust, Hamilton, Ont.; po $20: dr. Ivo in Jožica Žinkovič, St. Catharines, Ont., ga. Agnes Bukovec, Cleveland, Ohio, ga. Teresa Mihevc, Cleveland; Ohio; $15: g. Valentin Sušnik, Jacola, Que.; po $10: N. N., Hoboken, N. J., g. Stane Urh, Leamington, Ont., ga. Margaret Smole, Parma, Ohio, g. Valentin Pregelj, Geralton, Ont., g. Jože Kmetič, Guelph, Ont., g. Vinko Kunstelj, Monticello, Ont., g. Anton Rozman, Baden,' Pa., g. Janez Jevni-kar, London, Ont., ga. Dorothea Curk, g. Jožef Vrtačnik, ga. Antonija Stokar, g. Franc Gorše, Ohio, g. Ivan Kuhelj, Timmins, Ont., g. Frank Planinšek, Cleveland, Ohio, ga. Ana Klančar, ga. Mary Kamin obe iz Clevelanda, Ohio, Rev. John Šuštaršič, Eve-leth, Minn,, Mons. John Zaplotnik, Gretna, Nebr.; po $3: ga. Agnes Jerin, Cleveland, Ohio, ga. Frances škrjanc, Pueblo, Colo. g. Anton Gregorčič, Timmins, Ont., ga. Mary Hrastar, Cleveland, Ohio, ga. Frances Hočevar, Cleveland, Ohio; po $2: g. Jakob Resnik, Cleveland, Ohio, g. Fr. Košnik, Summit, 111., družina Palčič, Timmins, Ont., g. Jože Gerden, St. Catharines, Ont., g. Albin Podlesnik, Timmins, Ont., g. Frank Tegel, Timmins, Ont., g Josip Balant, Schumacher, Ont.; po $1: g. Josip Ivančič, Schumacher, Ont., g. Anton Plut, South Porcupine, Ont. Kot se vidi iz seznama darovalcev, prihajajo darovi iz najrazličnejših krajev Združenih držav in Kanade. Med darovalci so tudi zastopani slovenski duhovniki. Ko bo kampanja v New Torontu in Torontu za zgradbeni sklad nove cerkve zaključena, bomo objavili sloven-ski javnosti rezultat kampanje. Naj Brezmadežna s čudodelno svetinjo vsem darovalcem tisočero povrne in ivse njihove prošnje usliši! Darove za gradbeni sklad nove cerkve pošiljajte na: Rev. Janez Kopač, C. M., 594 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada. Za cerkveni odbor Janez Kopač, C. M. Vsakovrstne posebnosti v avtomobilih za kraljico OTTAWA. — Tri velika avtomobilska podjetja, General Motors, Chrysler in Ford, so poklonila vladi posebne avtomobile, s katerimi se bo vozila kraljica, njen mož in spremstvo ob sedanjem obisku po Kanadi. Avtomobili so opremljeni z vsem mogočim, kar le more nuditi sodobna tehnika na ugodju in praktičnosti. , 1 ------o------ Kanada utegne spremeniti svojo letalsko obrambo OTTAWA. — Ker so Združene države odločile zmanjšati produkcijo Bomarc vodljivih izstrelkov za kontinentalno obrambo pred napadi iz zraka, bo o tem ponovno razpravljala tudi Kanada, ki se je šele nedavno odločila nadomestiti lovska letala z vodljivimi izstrelki vrste Bomarc B. Ob tej priložnosti bodo vodni-Kanade odločili tudi o tem ali naj opremijo osem kanadskih letalskih skvadronov, ki so v Nemčiji z novimi letali ali ne in kakšnimi. rrjrtOr- Oblasti iščejo morilca deklice CLINTON, Ont. — Pokrajinska policija je začela načrtno pre-iskavati sledi za morilcem 12 let stare deklice Lynne Harper. Deklica je odšla pretekli torek od doma na letalskem oporišču gledat baseball tekmo in se ni več vrnila. Njeno truplo so 'našli ga. Mary Otoničar, g. Anton Je-1 četrtek. glič, gdč. Marija Preša, Rev. Jošt j Preiskava je dognala, da je bi Martelanc, ga. Mary Krulc, vsi iz Cleveland, Ohio; $8 g. Josip’ Gregorčič, Timmins, Ont.; $6: g. Milko Božnar, Timmins, Ont.; po $5: g. F. J. Kočevar, Kimbre-ley, B. C., g. Franc Sever, g. Janez Sever, oba iz Clevelanda, Ohio, N. N., Aurora, IH., ga. Angela Amigon, ga. Pavlina Stamp-fel, ga. Mary Mahne, vse iz Cle-ivelanda, Ohio, ga. Rozalija Papež, Montreal, Que., g. Viljem Lobenjak, London,'Ont., g. in. ga. Ignac Tavčar, Pittsburgh, Pa., lo dekletce pred usmrtitvijo posiljeno. Morilec jo je zadušil tem, da ji je zadrghil vrat z njeno lastno bluzo. Glavno pokrajinsko tožilstvo je razpisalo $10,000 nagrade za odkritje morilca “mrtvega ali ži vega.” Visoka nagrada naj bi pomagala razjasniti zločin, preteklem marcu se je zgodilo podoben zločin, ko so našli posi Ijeno in zadavljeno 12 let staro Patricio Lupton. Zločinca niso odkrili. Oblasti ugibljejo, če ni gdč. Pavla Ziherl, Cleveland, morilec v obeh slučajih isti. slon — in je dal leta 1953 patentirati izum za televizijsko povezavo Amerike z Evropo prek Labradorja, Grenlandije, Islandije, Faroerskih otokov in Velike Britanije. Gre za nov način prenosa z radiolektričnimi valovi pa načelu njihovega širjenja v troposferi. Poleg vmesnih postaj za te televizijske prenose polagajo zdaj tudi podmorski kabel v Atlantskem oceanu, ki bo družil Boston z irskim pristaniščem Gal-wayem ter služil istemu namenu. Za prenos atlantske proslave so se vse večje ameriške televizijske postaje združile v A-merivision, ki bo odgovarjala evropski televizijski skupnosti, imenovani Eurovision. Spričo tega važnega koraka je zdaj že jasno, da bodo ameriški gledalci prihodnje leto lahko neposredno spremljali letne o-limpijske igre, ki bodo v Rimu, evropski pa zimske, ki bodo leta 1961 v Združenih državah. DOMA IN PO SVETU Pokrajinske volitve v Ontario so pokazale, da je liberalna stranka prebolela krizo in se je začela znova KrepUL Število svojih poslancev v novi zbornici je podvojila od 11 na 22, vendar je to proti 71 konservativcem še vedno malo. Frost je po 10 letih vlade odnesel znova lepo zmago. * Zvezna vlada namerava dvigniti mejo na posojilih farmarjem za izboljšanje od $5,000 na $7,500. * Parlamentu bo predloženo, naj določi na Harrington Lake letni sedež za predsednika zvezne vlade. • Kljub ponovnim poročilom, da so se “Sinovi svobode” premislili in nočejo v Sovjetsko zvezo, so ti sedaj izjavili znova, da so pripravljeni odpotovati tja takoj, kakor hitro bo rešeno vprašanje pomoči za njihovo selitev od strani zvezne in pokrajinske vlade. i HELP WANTED — FEMALE SANDWICH WRAPPER fray dressing and preparation of tray for curb service Apply in person, 3:30 p.m. KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. Mayfield Heights ______________________(121) WAITRESS Experienced 7 to 3:30 P. M. Apply in Person KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. Mayfield Heights (121) CLERK-TYPIST For quality work in lab. Must be able to type 55 wpm. Will train for lab. work. Contact Mr. Wendt VU 3-8200. ARCHER-DANIELS MIDLAND 4600 E. 71 St. (121) CASHIER EXPERIENCED Apply in person 4 p. m. KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. Mayfield Heights AMERIŠKA St. Clair Ave. ^°j stari naslov:... DOMOVINA Cleveland 3, Ohio novi naalov: **OJE IME; PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. Voditelj Delavske progresivne saranke Tim Buck je objavil v Vancouver ju, da bo njegova stranka prevzela znova staro ime Komunistična partija Kanade. * V Alberti bodo v četrtek volili pokrajinsko skupščino. Vo-livnih upravičencev je preko 600,000, več kot kdajkoli v preteklosti. * Stavka v Studebaker-Packard tovarnah v Hamilton, Ont., je bila po 25 dneh končana. ♦ V Torontu se je pretekli ponedeljek in torek dvignil termometer na 93 stopjnj, kar je nov rekord za ta čas leta. Na iveč krajih v južnem Ontario so občutili zaradi hude vročine in pomanjkanja dežja pomanjkanje vode. * Odnošaji med Južno Korejo in Japonsko se bodo še bolj zaostrili, če bo Južna Koreja res skušala preprečiti “vrnitev” brezposelnih Korejcev iz Japonske v Severno Korejo, ki jim je obljubila zaposlitev. Trdijo, da se je za prostovoljno vrnitev prijavilo skupno do 117,000 oseb. MODERNA? — Slika kaže pariško slikar\co Caroline pri delu na Place du Tertre s pipo v ustih. Dekle je strastna kadilka cigaret, pa jih je morala zamenjdti s pipo, da se ji pri delu ne kadi v oči. (121) Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se žensko za hišno delo in nekaj kuhanja pri zaposlenih odraslih 5 dni v tednu. Dober dom, svojo sobo in TV. Kličite po 6:30 zvečer HO 9-1408. (x) MALI OGLASI Stanovanje išče Zaposlen moški išče opremljeno sobo in kuhinjo s kopalnico in s posebnim vhodom. Ponudbe-na A.D. pod “Miren stanovalec.’ —(119) Hiša naprodaj Blizu Five Points so naprodaj 2 hiši na enem lotu, 9 in 6 sob. Lastnik. Cena $19,000. Na 15214 Plato Ave. ' • Svetovna televizija (Al) — Do prve neposredne televizijske zveze med Evropo in ameriško celino je prišlo za 10. obletnico ustanovitve Atlantske obrambne zveze- S tem je bil uresničen načrt, imenovan NARCOM — North Atlantic Relay Communication System ki ga je že pred petimi leti zasnoval Amerikanec William Halstead. Ta je predsednik družbe UNITEL — Universal Televi- V najem Oddajo se 4 sobe, prebarvane, sončno sobo, zgoraj, garaža. Na Huntmere Ave. Kličite IV 6-2777. (120) Naprodaj Naprodaj je trgovina s pijačami z dovoljenjem C 2 v Wick-liffe, O., Lepa priložnost. Potrebno le malo gotovine! Kličite CH 1-2181. (122) V najem Tri lepe sobe na E. 61 St., blizu cerkve sv. Vida se oddajo. Kličite UT, 1-2226 ali RF 1-6873. (121) Hiša naprodaj Bungalow, štiri in pol sobe, dvojna garaža, predeljena klet. Odprto v nedeljo. Kličite KE 1-3481. (118) ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobil« in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD IZOBČENCI M J Turetu je vroče. Le kako naj gleda železničarja, ki žuli svojo stlači vso to ropotijo in še žen- pipo ob koleslju in pase rado-ski povrh na majhen in ozek vednost. “Prijazna ženska!” sku-koleselj! Pa kako bosta vldčili ša povedati Turetov pogled. toliko svežnjev in košar dan na dan od hiše do hiše? Prav je imel župan, ko se je obregal ob “S čim povežete?” se pozanima železničar. Trdovratno razmešča starka " ' Barico: zakaj koleselj, zakaj ne cule in svežnje. Ko da ne čuje navaden voz. “Ne pojde vse na koleselj!” Starka pa ko da je gluha. Od- železničarja,. “Pa pelji človek!” In zopet pogleda Ture pomenljivo železni- nese sveženj h koleslju, vrne se, čarja, ki pa užaljen noče reči vzame dva druga in ju spet od- nobene več in krene na postajo, nese h koleslju. j Ture zmigne z rameni in zgrne Tista, ki sedi, pogleduje Ture- z nogo seno na kupček pred kota, pogleduje železničarja. In ji- nja- ma s pogledi očita: Štora! Ne bi “Kate, oj, Kate! Katice!” pomogla stari, slabotni ženski? Jokajoč glas tam s postjae. Ture pograbi pletenico in jo pa tudi tega glasu noče čuti odnese. Sta naložili ženi svinec starka med svežnji in culami, vanjo, da je tako težka? | “Katice . . .! Jao —! Ostaviš “Kako, le kako in kam?” go- me—! Jao —!” Vse hujše sto-vori sam zase Ture, pa tako, da kanje in klicanje tam s postaje, ga čuje starka, ki prenaša svež- | Starka na koleslju je pa men-nje. Mora ga čuti. Ali ne poka- da res gluha in še mutasta po- že, da jo kaj zanima, kako bo zložil vse to na koleselj, in ne reče nobene besede- Nosi, nosi svežnje. Pa stopi še Ture po drugo pletenico. Štiri pletenice, osem svež- vrh. Ne gane je jok, noče čuti klicev, ki so tako pretresljivi, da ganejo celo Tureta. In korači, da pogleda, kaj je s starko na postaji. Rada bi s klopi, pa sama ne —--- i ’ | « **•*'■'f'-’ r—-- — njev, štiri cule. Pa' spravi to na mo>-e nikamor. Ture šele sedaj ozek koleselj, pa še dve ženski da imia levo nogo debelo povrh, eno celo bolno, da sploh obvezano. Dviga se s klopi star-hoditi ne more! Pa še sam pri- 0pir3 se na desno nogo, opri-sedi! Ijemlje se z rokami zai klop in Ture išče pod sedeži koleslja ^ hoče iti. Pa ne more in ne more in po svojih žepih, da bi kje iz- nikamor, z levo nogo, ki je v teknil motvoz in privezal plete- obvezah ko debel hlod, si ne u-nico za zadnji sedež. !pa dotekniti se tal- In bolečine Starka, ki je znosila svežnje j mora povzročati gibnje. O-in cule h koleslju, jih tlači nanj. ^raz se jj kar rdeči in modri v Na oba sedeža, pod prednji se- jn jz ojj jj teko solze, dež, ob sgdeže, po prostoru za gria jj vro vzdihi in stoki, ki noge in povsod. bi omečili tudi kamen. Ture jo gleda in se ji čudi. Tirng priskoči, da ji pomnga. Premakne sveženj, popravi cu- kgrgei nj nikjer, niti palice lo. Kaj res misli, da snravi ^so^g Kako naj ji pomaga? Da to ropotijo na koleselj? Kako, ^ jQ prjjei pDd pazduho? Ture le kako? _ _ ■ si ne upa. In pa ... in pa ne mo- Ni zgovoren. Ture, odvadili so re prav razložiti Ture, od-ga v kaznilnici govoriti. Ni iskal ^ocj ^den duh, ki ga vsega pre-doma, prilike za pomenke. ^ Ali veva> odkar je tik ob starki. Sili starki le ne more primolčati. ZOprn duh v nos in zbada ko z “Sestro pa na rame?^ |bodicami. Še v oči sega, v ustih S pletenicami, svežnji in cu- budi neokusne sline in odpor, lami je koleselj zvrhan.. Naj ^ yzdignilo bi se človeku ob tem konj naglo potegne, vrhnje cu- ZOprngm duhu- Ko da gnije in le se gotovo zvalijo na tla. M°t- ^ razpada kje blizu crknetina. Ne! voza. da bi vsaj povezal vso ro- ge drugačen, še zoprnejši duh, potijo, ni pri roki- In kam naj smrad p0 gnoju, ki teče iz člo-sede žena, ki ne more hoditi? Ture pogleda čisto od blizu starki v rdeče obrobljene oči. veškega telesa. Ne more se premagati Ture. Zapiči pogled na obvezano in Zdaj mora kako reči. Pa je ne skrbno povito starkino nogo. Ni reče. Ko da je mutasta in da ji dvoma! Iz te noge prihaja, ti-je Ture in njegovo vprašanje gti duh In Ture naglo devesta briga. Na kolo je sto- čj da ne kihne in ne zajame §e pila, premešča, potiska cule in več tega smradu. jih skuša vgnezditi na prostore, s katerih ne zdrknejo, ko potegne konj. Ture pozabi na svojo neobrito brado in lice. Pomenljivo po- j PITTSBURGH, PA CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE BENSENVILLE, — By owner, 3 bedroom brick Ranch. Close to R. R. Depot and shopping. One block public and paroch’ai schools. Gas heat. Full basement and car port. Priced in very low 20’s. Call POrter 6-2085, 260 So. Barron. (1J8) HAY RIDES Horses for hire - Horses boarded Wildwood Riding Academy HUnter 6-5924 BUSINESS OPPORTUNITY QVEAN1NG TAILORING STORE— Fully equ:pped with air conditioning. Rent $60.00 per month. Established over 30 years. Phone: AVenue 3-8180. (118) GROCERY AND MARKET — A nice little store. $2,500 plus stock. — 8506 Stony Island. BA 1-4868. 1118) Meadow Grill No. 11 presents RENO GEORGE and HIS POKER PARTY Every Wednesday Night Cor. Waverly and Noble St. Swissvale, Pa. Air conditioned for ywfr dancing comfort BRandywine 1-9601 REAL ESTATE FOR SALE SHERADEN—5 rooms (3 bedrooms), white brick ranch, You'mgstown kitchen, stainless steel windows and doors, ceramic bath, integral ga--rage, porch, level lot. Quiet location. $18,700. After 4 P. M. — FElderal 1-8046. (118) Zakriči starka, ko da sluti, za- službeno dostojanstvo. Prinese- kaj je Ture odškočil. Vsa je jo vode, močijo robce, naglo je obupana. pri roki kis. Še z žganjen silijo Na obupne klice pride muta- bolnico, da si opomore in je na, sta zenska od koleslja. Počasi poti zopet ne premaga slabost. pride in čisto nič ni radovedna. | Turetova neobrita brada in li- Ko da je takih klicev že vajena, ce ne vzbuja nobene pozornosti Nič ne reče. Ko vidi sestrin na- več. Usmiljena gospa, s postaje porin namero, jo prime pod paz- mu še natoči stekleničko na pot, duho, da ji pomaga. j da pokrepča bolnico, če jo zopet Prestresljivo stokanje prekine napade. poskus spraviti starko s klopi. I ^ v „ > , - , . . L, A . v Bože, Bože, pod kakimi zvez- Tudi starka, ki noče govoriti,' . . ut . “ dami so roieni Simoniči! Mati! sprevidi, da sama sestre ne _ . , , , . . . • , ^ ... , , Tako pred dobrimi tridesetimi spravi do koleslja. Ah vendarle .... .. . ^ , ^ . . . rr- , leti je pritavala sem. Cisto tako spregovori in poprosi Tureta za , , .... ti- v0 -T , AT , . , ko danes Simonicki, v culah in pomoč? Ne! Naravna sestri obvezano nogo po dolgem po klopi, a ne pogleda ne Tureta ne j železničarja, ki je radovedno buljil v čudno trojico na postaji. Ko da se ji nikamor ne mudi in če do večera ne odrinejo s postaje. Ture uvidi, da mora sam poprijeti, če hoče še danes priti domov. Poprosi s pogledi železničarja. Pa, ta noče razumeti ali pa je previsok in se mu ne ljubi vzeti pipo iz ust. Poskusi Ture s starko, ki noče govoriti. “Primite na drugem koncu.” U-pira se mu, pa se premaguje. Prime z obema rokama starko pod pazduhe in jo dvigne. Pa ni dvignil istočasno z molčečo starko, prenaglo je šinil pokonci, da je prešlo Turetu vse veselje do prenosa. In pa tisti duh, tisti neznosni, zoprni duh iz obvezane starkine noge, tisti duh bi človeku obrnil želodec. Bolna starka lovi sapo. Pojema njeno stokanje. Slabo ji je. Železničar spozna, da ne pojde brez njegove pomoči. Poniža se in odloži pipo. “Poprimite za moje roke!” de Turetu. Ture uboga.. “Sedite na njine roke!” Laže je bolni starki reči, ko njej storiti! Poklekneta ob njej, da zdrsi s klopi na sedež na njiju rokah, pomakneta svoji rami pod rami bolnice. Molčeča starka prime za zavito sestrino nogo in stom prva k izhodu. ,Ture stiska zobe, da vzdrži tisti duh iz starkine noge, ki je tako oster, zoprn in neznosen, da ga skoro omamlja. Starka ječi, ječi in stoče, da je človeka' strah. Kam z njo, ko je koleselj zvrhane) naložen in ni pomislila sestra nanjo. Ali naj jo polože na golo cesto in v prah, dokler ne razmečejo in premestijo cul, svežnjev in pletenic ter ji pripravijo zasilnega sedeža. Ni klopi pred postajo, nazaj jo morajo nesti na. klop, na kateri je prej sedela. Ture odbeži od bolne starke, ko da mu gori pod nogami. Samo proč, proč od tistega zoprnega in neznosnega duha, ki bi človeka zadušil. Zmeče na tla vse cule, svežnje in pletenice. Železničar pokaže toliko usmiljenja, da prinese od nekod motvoza, ko vidi, kaki križi so z občinskima revama. Priveže za zadnji sedež pletenico in obesi spredaj ob vsako svetilko po eno culo. Toliko tesnega prostora dobi na zadnjem sedežu, da bo mogla bolnica za silo sedeti in bo mogla bolno nogo držati vodoravno na svežnju, ki je še najbolj mehak. Bože, kaki križi so z bolno, staro ženo! Med prenosom tik ob koleslju pa neha stokati. In ko se pripravljajo, kako bi jo na naj lepši način vzdignili na pripravljeni sedež, opazijo, da je omedlela. Skočijo žene, ki jih je s postaje prigpala radovednost. Še železničarji pozabijo na svojo počasnost in svoje svežnjih vse premoženje, vsem v napotje, vsem v nadlego, nikomur dobrodošla. Še slabše ko 1 danes Simonički! Materi ni šel koleselj naproti. Ne govorita Simonički — vsaj ta, ki govori |—čisto po naše, ali človek vse razume, kar pove. Mati pa ni besedice slovenski! Pod srcem | pa Ture. — In kaka pot z Vestfalskega do sem! In kaka muka, ko je opazila podrto kovačnico in sprevidela, da so jo radi te podrtine gnali tako daleč, daleč, |med čisto tuje ljudi. •— Bože, 1 kako si jo kaznoval, ker je imela rada moža iz rodu Simoničev. Simoniči, ljudje brez zemlje . . . povsod izobčeni. Bože, Bože, Bože, starke na koleslju Ture ne pripelje žive v občino! Konju ob glavi stopat Ture, trdo stiska za uzdo, da bi stopal konj mirno, korakoma. Lepša in previdneje z iskrim, mladim konjem ne more vozit'' Pa stoče, stoče, vzdihuje, joče i" tarna Simonička na koleslju, da postajajo ljudje po cestah in na hišnih pragih, se hudujejo uanJ’ ga poučujejo, kako naj vozi, za* bavljajo nad občino in županoni' OBLAK FURNITURE CD. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941) Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA rš§ itS? I SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočež dobro sebi in svojim dragim, zavani) se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle ii\ mladino od $500.00 do $15,0(10.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $406.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in brgate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pr stopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasuila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351 >353 No. Chicago St. Joliet, 111. AVB AFELY mmmt [AVINGS •13 (a«t ISSth Straat 35000 Euclid Avanua 6335 St. Clalr Avanua Cleveland, Ohio DVOJČKA. — Smeh in obraz kažetai podobnost, to pa je skoraj tudi vse, kar naj bi nakazovalo da sta Shirley Jean in Roger Dean Walter v Memphis, Tenn. prava dvojčka. Pri rojstvu sta tehtala oba enako, sedaj pa je sestrica trikrat težja od bratca in za en čevelj večja. Zdravniki pravijo, da s fantičem ni nič napak, da “le ni začel rasti.” Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. tglasite se pH nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 ■gj Ml gj lis. NADARJENA LEPOTICA — Susan Bagby, 21 let sta « dijakinja na Southern Methodist University študira an9^e ščino in časnikarstvo. Bila je izbrana.za “Miss Dallas,” Va končala tudi med najboljšimi svoje izpite! MODERNA UMETNOST — Paolo Masci, - .fl slikar v Rimu, je napravil tole sliko Marijinega oznane J^ in jo razstavil na razstavi “Marija v moderni umetnos ■ Nekateri so sliko sprejeli, drugi pa jo zavračajo kot ne “nespodobnega.” Slikar trdi, da ni napravil nič drugega ^ renesančni slikarji, ki so Marijo naslikali v soglasju z o čili in navadami svoje dobe, , \