Stev. 64.
V Ljubljani, ponedeljek, 21. marca 1921.
PoStnlna platana v gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
W celo leto K 144*-— a pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10*~
Uredništva hi upravnlštva v K*. pKariesi ulici štev. 6 — Teltfos ortdnKtva štev. SO — Telafn as oprevnlftvs štev. 320 =*
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12**—
DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
06 protestnih škodno
26 shodov mm iCrassfs&sm, 40 na Štajerskem,
Hesettisožl krščanskega ljudstva protestirale.
, Na praznile sv. Jožefa in včerajšnjo ne-^*jo se je vršilo ca Kranjskem 26 sijajno fspelih protestnih shodov proti kulturno-
k°jnim poskusom, ki jih skušaio izvesti Sv°bodomiselni liberalci
' Vsi shodi so pokazali, kako globoko Pophujeio ljudje namere, ki se pripravljajo sedanje svobodomiselne vlade in njenih str&nk. Pripravljeni so na najhujši odpor I*0ti vsemu, kar bi naj pomagalo uničiti j[®rsko vzgojo naše mladine ter usužnjiti \crkev v spone državnih oblasti. Korup-ki jo uganjajo sedaj kultumofcojneži, ^plamteva ljudi do silnega odpora proti ®ej nemorali, ki se širi baš zadnje čase.
» Ravno zato pa se njihovi nameni ne °do uresničili. Naše ljudstvo je prejkoslej panitna skala, ki je veternjaško in pod-ubjivo in zalkoholizirano svobodomisel-v° ne bo premaknilo zlepa.
e *	*
^S..V soboto na dan sv. Jožefa sta se ji!3 shoda v Poljanah in na Trati .'Škofjo Loko. Oba shoda, na katerih r govoril posl. Gostinčar, sta bila do-.ro obiskana. Sprejela se je soglasno pro-estrih resolucija proti razkristjanjanju šol ® proti »kancelparagrafu. V nedeljo popoldne pa se je vršil shod v Sostrem, 5? katerem je govoril posl. Gostinčar. Tu-'k tu so sprejeli zborovalci, katerih je bila £®bito polna dvorana, protestne resoluci-1*. Navdušenje za našo stvar raste povso-di. '
V	Žužemberku se je dne 19. t. m, usd vse sijajen shod. Došlo je na zbo-nad 2000 ljudi, ki so z nepopisnim gorcenjem spremljali govor posl. Š k u -I 4 proti nameram svobodomislecev. Bilo
? ^avzočih tudi nekaj demokratov in tistih samostojnežev, ki so še v Žužemberku. ®da tudi ti so soglasno izražali svojo ob-*°9bo nad delom liberalcev v Belgradu.
Jo kep shod se je vršil tudi v Vel. P o rial« V ^^ki dolini, kjer sc je zbralo več
*	ki so z največjo odločnostjo pro-
k®*tiraii proti kultumobojnim nameram liti**	*n nemorak nesnagi, ki jo hočejo
^jobodomiselni goap>odje uvesti pri nas ®kodo ljudstva v šoli, politiki in gospo-
darstvu. Izvajanja urednika Kremžarja so žela vsestransko odobravanje tudi od navzočih par pristašev samostojne stranke.
V Škofji Loki se je zbralo v nedeljo na stotine mož v dvorani, ki je bila nabito polna. Izvajanja dr. M o h o r i č a so učinkovala kot električna iskra. Možje nasprotnih političnih strank, kj pa so ostali še krščanski, so pritrjevali protestu z enako vnemo kot možje iz krščanske organizacije.
V Selcih je v natlačeno polni dvorani samih mož govoril dr. Stanovnik, ki so mu zborovalci viharno pritrjevali.
V Železnikih, je protestni shod, na katerem je govoril tudi dr. Stanovnik, dosegel velik uspeh.
Veličasten tabor v Trebnjem. Poleg žužemberškega je bil sobotni trebanjski shod edennajsijajnejših teh dni. Pred župniščem na obširnem dvorišču se je zbralo na tisoče ljudstva, ki je z največjo odločnostjo protestiralo proti namenu, protikrščanskih liberalcev in njih samostojnih zaveznikov. Dr, Mohoričev govor je vsa množica burno odobravala.
• • •
Na vseh shodih, odkoder smo dobili doslej poročila, so navzoči dosedanji pristaši samostojnežev molče ali pa naravnost glasno in viharno odobravali proteste proti početju sedanjih protikrščanskih in svobodomiselnih mogotcev v Belgradu. Ljudem so se odprle oči in spregledujejo. Vrste krščanskega ljudstva se jačijo in rastejo. Po deželi gre vihar, ki narašča od dne do dne. Ta vihar bo očistil vso gnilobo, ki se je zbirala doslej na površju politike.
Kot en sam orjaški glas gre iz našega ljudstva: Izvoljeni zastopniki krščanskega ljudstva — v boj, neizprosen boj! Vaša opozicija bodi nepopustljiva!
Na Štajerskem se je včeraj in predvčeraj vršilo, po poročilih, ki smo jih prejeli, 40 shodov.
Na Slovenskem se je tedaj ta dva dni vršilo 66 protestnih shodov. Zborovalo je na desettisoče krščanskih mož.
> . DELAVSKI SINDIKATI. tr ~DU Belgrad, 20. marca. (ZNU) No-J*nje ministrstvo je ponovno dovolilo, da
*	otvorijo delavski sindikati, ki se pa od-el ne bodo smeli vmeševati v politiko
in se bodo morali omejiti samo na delo v sindikatih. Vlada je izdala odlok, s katerim se posameznim sindikatom vračajo zaplenjeni arhivi.
40
K Bulwer:
Poslednji dneoi n Pompejih.
^ >Si! Hvala bogovom!« Namignila te z ro-■0 auiuju, da naj se nekoliko oddalji, ta pa l	naravno prepričan, da jo je samo ka-
;	skrb, mogoče v zvezi z Jonino varnostni’	pripeljati	do templja, in se je po-
tJu usedel v mali oddalji na tla. »Pst!« je . ‘a govoreč hitro in tiho. > Ali si v resnici AP«cid?<
. >Ce me res poznaš, ali se ne moreš sponah mojega obraza?«
^ ^Slepa sein,« jo odgovorila Nidija, >moj H n>i je oko, in glas te spozna, vseeno pa Prisezi, da si v resnici ti.< lh * Prisegam pri bogovih, pri svoji desnici Pri tuniki
inj	Tiho govori — pridi bližje — podaj
roko! Ali poznaš Arbaka — ali si polo tvo^otllco mrtvim prod noge? Oj, mrzla je st P* roka — vseeno poslušaj! Ali si storil ^ŠUo prisego?«
ki	Pn	si	ri? Odkod prihajaš, bledo de-
tye. 1® rekel Apecid boječe; »ne poznam te; -1al® niso prsi, ki je na njih počivala ia glava;
nikoli te nisem videl.« kio ^kkal pa si moj glas; a nič zato, obadva to,	sram teh spominov. Poslušaj, ti
sestro.«
»Govori! Govoril Kaj je z njo?«
»Gobro poznaš gostijo mrtvih, neznanec
bi n /u*™ U godl vdeleJevati se jih — ali pa « mio všeč, da bi so jih vdeležila tudi tvo-
hi " 8tra> 6i ti bilo všeč, da bi Arbak bil “P* gostitelj?«
>0f» bogovi, tega se ne upa! Dekle, če me
imaš za norca, trepetaj! Ud za udom te raztrgam.«
»Resnico govorim, mejtem pa ko govorim, je Jona v Arbakovih sobanah — prvikrat njegov gost. Dobro ti je znano, če je kakšna nevarnost pri tem prvikrat! Zdravstvuj! Storila sem svojo dolžnost!«
»Ostani! Ostani!« je zavpil svečenik in segel s svojo bledo roko preko čela. »Če je to res, kaj, oj kaj je storiti, da jo rešimo? Ne bodo me pustili noter. Tudi ne poznam vseh skrivnih hodnikov tistega velikega poslopja. O, Nemeza! Po pravici me kaznuješ!«
»Odpustiti hočem onega sužnja, ti mi bodi kažipot in tovariš; popeljem te do skrivnih vrat, zašepečem ti geslo, ki odpre vrata. Vzemi kako orožje seboj, potrebno utegne biti«.
»Počakaj malo«, je rekel Apecid, odšel v eno od celic ob svetišču ter se za malo hipov vrnil zavit v velik plašč, kakor so ga tiste čase vsi sloji močno nosili in ki mu je zakrival sveto oblačilo. »No!« je rekel škrtajoč z zobmi, >ako se je Arbak osmelil — ampak se ne bo! Se ne bo! Cernu bi ga imel na sumu! Ali je tako podel lopov? Še misliti nočem na to — pa vendar, zorist, temačen zapeljivec jel Oj, bogovi, čuvajte jo! — Tiho! Ali so bogovi? Da, vsaj eno božanstvo je, čegar glasu se moram odzvali in to je maščevanje!«
Mrmrajoč te zmedene besede je Apecid v spremstvu svoje tihe, slepe spremljevalke hitel po popolnoma samotnih potih proti Egipčanovi hiši.
Suženj, ki ga je Nidija tako iznenada odpustila, je skomizgnil z ramo, zamrmral nek zagovor in je nerad odkrevsal proti svojemu kubikulu.
4 milijarde hron primanjkljaja.
Novi davki se obetalo.
LDU Belgrad. 19. marca. (ZNU) Na podlagi dosedanjih podatkov je finančno ministrstvo ugotovilo, da znaša deficit v proračunu za leto 1921-22 okoli 1 milijarde dinarjev. Verjetno je, da se bo ta deficit zmanjšal, ako vrnejo državne oblasti izredne kredite, ki se niso mogli porabiti.
LDU Belgrad, 20. marca. (ZNU) Na
konferenci v finančnem ministrstvu se dela za zmanjšanje projektiranih proračunov posameznih ministrstev. Zdi se, da je kljub vsej varčnosti še vedno deficita okrog ene milijarde in pol. V finančnih krogih obstaja upanje, da se bo poizkusilo z novimi finančnimi viri, d ase prepreči deficit v proračunu. (Tedaj, novi davki! Ur.)
Helenski praznik.
V	soboto je praznovalo kršč. delavstvo god svojega zaščitnika sv. Jožefa na lep in slovesen način. Kmalu po osmi uri zjutraj so pričeli prihajati v zelo prostorno, sedaj še ne blagoslovljeno cerkev sv. Jožefa delavci in delavke. Na sredi cerkve je stal krasno okrašen oltar s sliko sv. zaščitnika. Sv. mašo je daroval g. Komljanec, kateri je v krasnem govoru orisal pomen praznika za kršč. soc. delavstvo. Med sv. mašo je pel pevski zbor delavk, kar je zelo povzdignilo slovesnost. K sv. obhajilu je pristopilo veliko število delavcev in delavk, ki so s tem podali jasen dokaz, da ni zadosti samo materijalna hrana, v delu za dosegu ei-ljev je treba tudi duševne hrane, katera mora biti tesno združena z Bogom. Po opravljeni službi božji je delavstvo spremilo prenos sv. Rešnjega Telesa v jezuitsko kapelo.
Ob deseti uri se je vršil v Ljudskem domu shod ljublj. okrožja JSZ. Nastopili so govorniki Žumer, Kremžar, Sušnik in Jeriha. Vsi so povdarjali pomen praznika in rešitev človeštva le potom prenovitve srca in družbe v krščanskem duhu. Tudi delavsko vprašanje ne bo preje rešeno, dokler ta duh ne prežene i* sre duha materijalizma in sebičnosti.
Zvečer se je vršil v konzumovi kleti prijazen čajni večer. Tamburašice iz Krekove prosvete, kakor tudi ženski pevski zbor delavk so preskrbeli za pošteno razvedrilo.
Prvo praznovanje godu sv. Jožefa je minilo brez kake agitacije in hrupa. Praznovali smo ga tiho na zunaj. Ni bila to manifestacija števila ali reklame, bila je manifestacija sre, a ta tem bolj slovesna. Z zaupanjem na pomoč našega zaščitnika sv. Jožefa in z željo v srcu, da bi nam Bog dal, da bomo drugo leto praznovali naš praznik še slovesnejše in to tudi že v blagoslovljeni cerkvi, sv. Jožefa, smo končali prvi praznik.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 21. marca. (Izv.) Današnja predborza notira sledeče kurze: Dunaj 21.50; Italija 565; Berlin 228—229; Praga . 188; dolarji 138.
Bsijjšetsiltl oželi Kron-šla L
Poročila iz Rusije poročajo, da so bolj-ševiki 17. t. m. v naskoku vzeli uporno mesto Kronštat, Sovjetska poročila vele, da je drugod v Rusiji mir. Pač pa poročajo iz Pariza, da ruski begunci širijo vesti o uporih v Rusiji. Ta poročila ne bodo naj-brže posebno verjetna. Pariški telegram se glasi:
LDU Pariz, 20. marca. (Brezžično) Tu* kajšnji ruski krogi poročajo o vstaji na Ruskem. Prebivalstvo pokrajine ob Volgi se je vzdignilo in pomorilo komisarje. Ta-tarji iz Kazana in Astrahana so poslali nad boljševike močne konjeniške oddelke. Ukrajinski ustaši pod vodstvom atamana Štručka se bojujejo z našimi oddelki vred proti sovjetskim četam v Kijevu. V pokrajini med Ki evom in Odeso se bojujejo med seboj čete, katerim načeluje kakih 20 voditeljev.
minister za ose im za
— alfi! ... .................
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Potovanje ministra Kukovca na Angleško je bilo v zvezi z večjim posojilom, ki ga je hotela najeti naša vlada v inozemstvu. Ker se dr. Kukovcu ni posrečilo izposlovati to posojilo, bo moralo trgovsko ministrstvo prepustiti sposobnejšemu možu, sam pa prevzame ministrstvo javnih del.
Socialna gospodarski del ustave.
Ez ustavnega odbora.
Ustavni odbor je v seji dne 18. t. 'm. nadaljeval razpravo o II. delu ustave, ki vsebuje socialno-gospodarske določbe. Na vrsti je bil člen 12., ki se glasi: »Oderuštvo je prepovedano«. Dr. Š i m r a k (Jugoslov. klub) je zahteval, naj se v zakonu tudi iz-
OSMO POGLAVJE.
Egipčanova samotnost in samogovor. Njegov značaj.
Vrniti se moramo za nekaj ur nazaj. Ob prvem svitanju onega dne, ki si ga je Glavk belo zaznamoval, je sedel Egipčan sam in brez spanca na vrhu visokega, piramidastega stolpa, ki se je vzdigoval ob strani njegove hiše. Visok branik okroginokrog je služil kot ograja in je obenem z visokim zidovjem poslopja in mračnim drevjem, ki je obdajalo hišo, skušal odvračati radovedne oči. Pred njim je stala miza, na kateri je ležal zvitek iz papira, poln tajinstvenih znakov. Na nebu so bledele zvezde in po nerodovitnih gorskih vrhovih so se topile nočne sence; samo nad Vezuvom je počval gost, kopast oblak, ki je zadnje dei nad njegovim vrhom f ostal še boiJ t*uian in g st. Borba med dtevom in nočjo je tula Še b ij vidna nad širnun morjem, ki je le?j«Io m rao kn!it>r orjaško jezero, obdajo okrog'U-okrog od . bale. goto poraščene c >rto ir levjem, izmed katerega se je tupatam svetilo belo zidovje spečih mest
To je bila ura, ki je bila med vsemi ostalimi najbolj sveta za smelo, starodavno Egipčanovo umetnost, umetnost, ki je hotela brati našo izprcmenljivo usodo v zvezdah.
Popisal jo bil zvitek, zabeležil čas in zaa-meuje, in se je naslanjajoč ob roko udal mislim, ki niu jih je vzbujalo računanje.
>Zopet me zvezde svare! Gotovo mi preti kaka nevarnost!« je rekel počasi, »neka velika nenadna nevarnost. Zvezde mi kažejo prav tisto porogljivo grožnjo, kakor so jo nekoč kazale Piru, če se naše kronike ne motijo — lerau, ki mu je bilo usojeno, da Be je poganjal za vse — a »žival ničesar, onemu neumornemu, vznemirjenemu, usodi zapadlemu
človeku, ki je naskočil vse, a ni pridobil ni česar, samo bilke brez sadu, lovorike brez zmagoslavja, slavo brez uspeha, onemu človeku, ki ga je njegovo praznoverje naposled pri-tiralo do strahopetnosti in ga je ubila kakor psa opeka iz roke neke starke! Zares, zvezde se laskajo, ko mi dajejo s tem bojnim bedakom neko sliko, ko obetajo gorečnosti moje modrosti isti uspeh kakor njegovi blazni častihlepnosti — neprestane napore, a nobenega gotovega cilja. Sizifovo delo, gora in kamen — kamen! Žalostna slika — ki me opominja, da mi grozi nekako ista smrt kakor onemu Epiro-tu. Naj še enkrat pogledam! »Čuvaj se!< pravijo ti blesteči preroki, »kako boš stopal pod starodavnimi strehami ali obleganim zidovjem ah čez štrlečim skalovjem — kamen, zagnan od zgoraj, je po usodi namenjen tebi!« In ta nevarnost pride v nedajnji prihodnjosti od današnjega dne, vendar ne morem zagotovo razbrati dneva in ure. P«, če mi že poteče pesek v moji uri,, pa naj se sveti do zadnjega! Ampak ako utečem tej nevarnosti _ res, ako utečem tej nevarnosti — jasno in čisto kakor mesečina na vodi se sveti ostalo moje življenje. \jdim časti, srečo, uspeh blesteti na vsakem valčku temnega morja, ki se moram n&-vsezadnji vanj pogrezniti. Kako, če mi je vse to usojeno onstran nevarnosti, pa naj podležem nevarnosti? Duša mi šepeče upanje, vzhičena hiti preko grozeče ure, se raduje v bodočnosti njena srčnost je najboljše dobro znamenje z® njo. Da bi moral tako iznenada in tako kmalu umreti, bi se senca smrti stemnila nad menoj in jaz bi moral občudovati ledenomrzlo slutnjo svoje usode. Moja duša, Id s« tako smehlja v meni, bi žalostna in potrta izražala to slutnjo temnega Orka. A ona »e smehlja — mi zagotavlja rešitev!«
Sfran J.
'»Novt čaš«, 3ne 21. marca 1921.
razi, da je oderuštvo kaznjivo. Dr. Miladinovič je pojasnil, da bo o kaznjivosti in pa kazni govoril kazenski zakon. Nato je bil člen z večino glasov sprejet. — 13. člen govori o osebni lastnini in nje omejitvah. V razpravi se oglašajo govorniki vseh strank. Dr. Gosar predlaga, naj se^ razlastitev zasebne lastnine dopušča v splošne interese ter naj podrobne določbe predpiše poseben zakon. Pri glasovanju je bilo sprejeto naslednje besedilo po vladnem načrtu: >Svo-jina je zajamčena. Iz svojine izhajajo tudi obveznosti. Njena uporaba ne sme biti na škodo države. Vsebina, obseg in omejitev zasebne lastnine se uredi z zakonom. Eks-propriacija zasebne imovine v splošnem interesu je dopuščena na podlagi zakona proti pravični odškodnini.« — Nato je bil z večino glasov sprejet 14. člen, ki se glasi: >Fidejkomisi se ukinejo, razen za splošno-koristne namene. Z zakonom se uredi, v katerih slučajih se ustanove po izpremenje-nih razmerah izpremene.< — 15. člen govori o davkih na zapuščin Dr. Š i m r a k izjavi v imenu Jugoslov. k ,ba, da država nima nobene pravice do zapuščine, kadar le-ta ne presega minimalne potrebe za življenje. Dalje zahteva, naj se uvede predvsem progresivni davek na rente od zemljišč, a po potrebi tudi progresivni davek na dohodke od dela. V enakem smislu je govoril tudi poslanec Jugoslov. kluba dr.
D u 1 i b i č. Vlada je pristala in se glasi 15. člen, ki je bil sprejet z večino glasov, tako-le: >Z zakonom o davku na zapuščine »e ima zagotoviti državi delež pri zapuščini ozirajoč se pri tem na stanje sorodstva med dediči in umrlim in na vrednost zapuščine.*: — 16. člen, ki je bil sprejet z večino glasov, se glasi: >Odvzemanje vozni-štva in drugih potreb za vojsko se vrši samo proti pravični odškodnini.« — Členi
17., 18. in 19. se odgodijo, ker so v zvezi z agrarno reformo, katero vprašanje še ni rešeno. — Na zahtevo naših govornikov je vlada pristala na izpremembo člena 20., ki se po sprejetem besedilu glasi sedaj takole: >Zasebni veliki gozdni kompleksi se razlaščajo z zakonom in preidejo v last države ali samoupravnih oblasti. Z zakonom se uredi, koliko gozdnih veleposestev more biti svojina drugih javno - upravnih edinie, ki že obstajajo ali se ustanove. Prava gozdnih zemljišč, katerih pogozdovanje zahtevajo klimatski in kulturni oziri, preidejo pravtako po zakonu o ekspropriaciji v last države ali samoupravnih oblasti, v kolikor se pogozdovanje ne more izvesti na drug način. Gozdovi in pravice gozdnih zemljišč brez ozira na velikost, katere so fuje države podarile posameznim osebam, preidejo po zakonu v državno ali občinsko last brez odškodnine prizadetim osebam. Zakon o šum ah določi pogoje, po katerih bodo poljedelci mogli izkoriščati državna gozdna posestva v sekanje lesa za zgradbo in kurivo in za pašo svoje živine.« — Člen
21., ki je bil sprejet z večino glasov, se^ gladi: >Država skrbi za grajenje in vzdržava-nje vseh prometnih sredstev, kjerkoli zahtevajo so splošni interesi.«
Žalna nanl!i«ciiR.
V LJUBLJANI.
Tržaško italijanstvo je v nedeljo, na dan palm proslavljalo aneksijo. Proslava je bila prirejena z največjim zunanjim ble-bkom in pompom.
V	protest proti aneksiji je Ljubljana priredila na Kongresnem trgu pred univerzo — žalno manifestacijo. Tiho, brez fanfar in hrupa so se ob 10. uri dopoldne zbrala na trgu vsa ljubljanska kulturna društva, došla je številna šolska mladina. Združena pevska društva so pod vodstvom ravnatelja g. Mateja Hubada zapela >Morje adrijansko«, katera pesem je globoko odmevala po tihem, v spomladanskem solncu bleščečem trgu. Tajnik ^Gosposvetskega Zvona« dr V. Rožič je nato imel jedrnat ,ognjevit govor, povdarjajoč krivice in »ločine, povzročene po sanžermenski in ra-pallski pogodbi našim najboljšim bratom. Njegov govor je bil z viharnim odobravanjem sprejet Dalje so govorili poslanec Bradtner, dobrovoljec Šlajmer in akademik Ude (koroški dobrovoljci). Pevski zbor je zapel še več pesmi, nakar so slovesno položili temeljni kamen za bodoči spomenik zasužnjenim bratom, mramor-nato ploščo z napisom >20. III. 1921. Zasedenemu ozemlju.«
Žalna manifestacija je mirno in momentu dostojno končala. Manifestacije se je udeležilo okoli 10.000 oseb. Manifestaciji so prisostvovali v Ljubljani navzoči Čehi: senator Štžstny in poslanec Spatny ter še drugi.
Popoldne ob dveh pa se je vršila žalna manifestacija slovenskih žena in pa obenem ustanovni občni zbor >Kola slovenskih sester«. Dvorana >Narodnega doma« je bila polna.
V	ZAGREBU.
V	Zagrebu je Jadranski zbor organi-Hiral veliko protestno manifestacijo. Ob 10. uri dopolne se je z Wilsonovega trga razvil manifestacijski sprevod, ki je korakal po ulicah molče. Ko se je vrnil na Wilsonov trg, je imel nagovor podžupan Kuntak, ki
je naslovil na podjarmljene brate besede sočutja in zagotovila, da jih ne bomo nikdar zapustili. — Po sprevodu se je v veliki saborski dvorani vršila ustanov, skupščina glavne podružnice »Jugoslovanske Matice« v Zagrebu. Regenta je zastopal ban dr. Tomljenovič, navzoči so bili zastopniki vseh glavnih podružnic. Predsedoval je prof. dr. Fran Ilešič, ki je" imel pozdravni govor. Nato so govorili ban dr. Tomljenovič, ki je sporočil regentove pozdrave, dr. Božo Markovič, ki je obžaloval, da se državi ni dal naziv Jugoslavija, ki bi najbolje izražal našo edinost in naša enotna stremljenja, in dr. Ivo Mogorovič Pri vo-litvi odbora je bil izvoljen za predsednika dr. Živko Petričič, za podpredsednika vse-učiliščni profesor dr Fran Ilešič. Zbor je poslal regentu pozdravno brzojavko.
V	MARIBORU.
V	Mariboru so bila vsa javna poslopja zavita v črnino. Dopoldne se je vršil veli-časten shod na Glavnem vrgu, ki ga je otvo- j ril predsednik mariborske podružnice »Ju- ; goslovanske Matice« pr. Ribarič. Govoril je g. Djuro Džamonja, za njim pa profesor j dr. Fran Kovačič, ki je zahteval troje za dosego naših končnih ciljev: delo, varčnost j in red Pevski zbor je zapel več pesmi, nakar se .(-j vršil veličasten obhod po mestu, j Vsa prireditev se je izvršila na najlepši | način brez vseh pripetljajev.
BELGRAJSKE SPLETKE.
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Sporazum z muslimani še vedno ni definitiven, ker ga j demokratski klub ni odobril. V klubu ob I stoji velika opozicija proti izplačanju ve- ; likih svot za glasove begov. Zato se de- j mokrati trudijo na vse načine, da bi prido- I bili zemljoradnike za vstop v vlado.
LDU Belgrad, 19. marca. (ZNU) Ker j je z vstopom novih skupin v vladno večino j ustvarjena potreba preosnove vlade, se je 1 ministrski svet včeraj posvetoval, na kak način bi izpopolnil ministrske listnice. V političnih krogih se govori, da bo dobil ministrstvo za trgovino in industrijo poslanec dr. Mehmed Spaho, dr. Kukovec pa bi pre- j vzel ministrstvo za javna dela. Minister za kmetijstvo bi postal posl. Pucelj, medtem ko bi dr. Velizar Jankovič prevzel ministrstvo za vere, ministrstvo za narodno zdravje pa ima dobiti dr. Karamehmedovič. Kar se tiče bosenske vlade, pristajajo muslimani na to, da postane predsednik posl. Gjurgjevič. Ne strinjajo se pa s tem, da bi postal načelnik predsedstvene pisarne sarajevske vlade g. Hasan Begovič.
ZAVAROVALNINA ZA PADLIMI AMERIŠKIMI VOJAKI.
LDU Belgrad, 19. marca. (ZNU) Ameriško vojno ministrstvo poroča preko našega ministrstva za zunanje stvari, da se morajo podatki o zavarovanju ameriških delavcev, naših državljanov, ki so padli na zapadni fronti, izpolniti pri sodiščih in izpolnjeni vrniti ameriškemu vojnemu ministrstvu v svrho izplačila zavarovalnine. — Vsak naš državljan, čigar sin je kot ameriški vojak padel v bivši vojni, bo dobil zavarovalnino v znesku 10.000 dolarjev, to je okoli 370.000 dinarjev.
tfolitični dogodki
-f Še judom se gnjusi. Po dunajskih listih posnemamo: Pred kratkim je »Nemška družba za znanost in umetnost« v Brnu, v kateri je poleg nekaj liberalnih Nemcev večina judov, povabila dunajskega socialnega demokrata Leuthnerja, da ji predava o — sv, pismu, Ta Leuthner pa ni nihče drugi nego socialistični časnikarski mazač, ki v »Arbeiter-Zeitung« za vsak katoliški praznik napiše blasfemičen bezni-ški napad na vero in verske običaje, udi na predavanju v Brnu se Leuthner ni po-vspel do višjega umevanja verskega vprašanja in je govoril o sv. pismu in zlasti o evangeliju tako, da se je zgnjusilo celo navzočim Židom. Med temi sta bila tudi dva rabinca. Eden teh — dr. Schutz — je sklical par dni po Leuthnerjevem »predavanju« protestni shod, na katerem je obračunal s socialističnim protiverskim zagrizen-cem na zasluženi način. Rekel je, da je Leuthner »obseden od blaznega sovraštva proti sv. pismu«, kar da sledi že iz njegovega imena. Dr. Schutz je nato napisal na tablo ime Leuthner s hebrejskimi črkami, kar da tri besede: Krik, blato, demoni Leuthner je od demona obseden in hoče Božanstvo s krikom potegniti v blato! Sicer pa. je zaključil dr. Schiitz,je dobil zanesljive vesti, da Leuthner v resnici bolehava na umu. — Taki so torej zagrizeni nasprotniki cerkve: izkvarjenci in blazni-ki. Takim slede tisti, ki po socialističnih in liberalnih listih pobirajo ostudne protiverske odpadke,
-j- Zmerom lepše. V Nemčiji in Avstriji se je pod socialnodemokratičnim pokroviteljstvom uvedel boj za odpravo vseh kazenskih zakonov, ki prepoveduje o detomor po spočetju. Materialisti gredo sedaj še za nekaj korakov dalje in zahtevajo, da se morajo vsi neozdravljivo umo-bolni enostavno umoriti: umori naj se ob
porodu tudi otrok, ako je to potrebno za ohranitev materinega življenja. iDr. Bin- j ding in dr. Hoche v »Die Tat«, 8. zvezek.) Od tega ni daleč do zahteve, da se umori sploh vsak, ki ga zdravniki proglase za neozdravljivega, da se tako družba reli mučnega in z velikimi stroški združenega bremena. Časi poganstva se povračajo.
^Dnevni dogodki
— Trgovski nastavljenei. Že se sliši, kako nam nameravajo odtrgati naš osem- j urni delavnik. Trgovski gremij v Ptuju je sklenil pred kakimi šestimi meseci, naj bodo vse trgovine ob nedeljah odprte. Ne, ne bodo nam gospodje diktirali, koliko jim moramo delati. Saj nas še niti vprašali ni- , so, ali bodemo delali in izpolnjevali nji- i hove sklepe. Saj tudi oni nas ne vprašajo, ! če smo s plačo zadovoljni ali ne. Zato pa tovariši, takoj na delo, takoj si poiščimo tisto moč, tisto silo, katera bi naj preprečila sklep onih, ki nas hočejo na ,rsak način uničiti. — Trgovski nastavljenec.
— Delegacija ministrstva financ v ; Ljubljani objavlja nradno: Gospod finačni minister je z odločbo D. br 1831 z dne 12. marca 1921 odredil: 1 da je do nadaljnje odredbe prepovedan izvoz obveznic in kuponov predvojnih posojil kraljevine Srbije iz ozemlja naše kraljevine in 2. da se vsako i protivno postopanje kaznuje po členu 181 finančnega zakona za leto 1920-21.
— 10 par nagrade poštnim uradnikom. Generalna direkcija za pošto in brzojav je predlagala, naj se uradnikom izplača po 10 par od vsakega zaboja v svrho hitrejše ekspedicije.
— Podpora za Koroško Belo. Predsednik deželne vlade dr, Baltič je obiskal v soboto Koroško Belo, da si je ogledal tam na licu mesta poškodbe po požaru, nastalem vsled bomb, ki so jih vrgli Italijani : za časa svetovne vojne, in je zagotovil ob- j činarjem v zmislu sklepa zadnje seje deželne vlade izdatno vladno podporo v olajšanje socialne bede v tamošnji občini.
— Policijske omejitve za ruske begunce. Notranje ministrstvo v Belgradu je izdalo nared bo, s katero se ostro omejuje selitvena in potovalna svoboda ruskih beguncev. Noben ruski begunec se ne sme preseliti iz kraja, kjer mu je oblast določila bivališče. Za vsako potovanje, ki mora biti dokazano nujno, mora begunec prositi politično obla6t za polno dovoljenje; ta dovoljenja morejo veljati največ 15 dni. Te omejitve ne veljajo za službene predstavi-telje ruskih beguncev in njih uradnike, ki potujejo po službenih opravkih in imajo pri sebi legitimacijo.
-— Umrla je v Škofji Loki dne 20. t. m. v starosti 77 let gospodična Marija Karlin, sestra bivšega tržaškega škofa Andreja Karlina. R, I. P.
— Požar na Šmarni gori. Na sv. Jožefa dan popoldne se je pri Marijinem stolcu vnela trava po neprevidnosti nekega izletnika. Požar se je zelo razširil in je požgal obsežen gozdni kompleks.
 Tatvine pri Bistri v Domžalah. Ker
sta v tovarni »Bistra« v Domžalah kradla vreče, sta bila obsojena Gregor Jazbec in Viktor Ovca vsak na 6 tednov ječe, Jožef Janežič pa na 3 tedne ječe, ker si je pridobil ukradene vreče.
— Tatinska družba v Višnji gori. Tekom enega leta so bile zelo številne tatvi-vine v višnjegorskem okraju. Raznim posestnikom so drzni vlomilci pobrali za 17.000 K perila in obleke. Orožniki so slednjič izsledili šestčlansko tatinsko družbo, kateri je načeloval Miha Mule. Vsa družba je sedaj pod ključem.
— Neplačana vožnja. Ker se je peljal brez voznega listka s tovornim vlakom z Laz v Zalog, se bo moral pred sodiščem zagovarjali Iv. Kočar iz D. M. v Polju.
JCaša društva.
d Kamnik. Na praznik sv. Jožefa se jo pričel pri nas dvodnevni poučni tečaj za fante. Tečaj je priredil dekanijski odbor SKSZ v Kamniku pod vodstvom č. g. p. Bernarda. Oba dneva je bila udeležba povprečno 50 tečajnikov. Ob zaključku tečaja je ponovil kamniški >0rek telovadno akademijo, ki je jako lepo uspela in pokazala velik napredek pa tudi trdno voljo fantov do vztrajnega dela. Le žal, da je bilo na tečaju samem kamniških Orlov prav malo (trije v dveh dneh). Pozdignimo se tudi v višine duha! Na splošno je tečaj dobro potekel. Med odmori pri telovadbi nas je presenetil pevski zbor izobraževal, društva iz Nevelj s šestimi pesmicami. Delavstvo iz Mengša in Domžal smo pogrešali v nedeljo na tečaju, ravnotako tudi od marsikod drugod- To je malomarnost V bodoče bo treba bolj paziti. — Pričakujemo še več takih tečajev, priporočali pa bi, da bi se vršili tudi tečaji za izbrane organizatorje, koji bodo pomen tečaja znali še bolj ceniti.
d Šentpetersko prosvetno društvo, V ponedeljek, dne 21. i, m. točno ob 8, uri zvečer društveno predavanje. Vstop prost.
£jubljanski dogodki
lj Prijeti vlomilci. Kriminalni organi ljubljanske policije so po dolgem in obširnem zasledovanju prijeli drzno tržaško »svedrovsko družbo;, ki je vlomila v m®' nufakturno trgovino Švab in Bizjak ter odnesla blaga za 80.000 K. Stražnik Čuk pa j« pravočasno zalotil vlomilce, ki so pa po* begnili in blago pustiil ob Ljubljanici. Sedaj so jih prijeli in sicer neko žensko, ter treh otrok in dva možka. Njih zaslišanj« je trajalo celo noč. Bili so zelo dramatični prizori, ko je ženska slednjič vendar pr*1 znala vlom.
lj Usodni ključ, I. oddelku ljubljansk« kriminalne policije se je posrečilo izsledil in zapreti troperesno deteljico, o katisO policija sodi, da je izvedla zadnje velik* vlome v ljubljanskih trgovinah. Vlomil« so postopali pri svoj.h vlomih zelo previ' dno in niso puščali nobene sledi za seboj-Pri vlomu, izvedenem v trgovini Švab » Bizjak so pa storili nacako, da so pozabi« ključ, katerega so našli kriminalni organi-Kriminalni oddelek je na to delal noč # dan, dokler ni ugotovd, kateri ključavnica* je ključ izdelal in kdo ga je naročil. D®* gnalo se je, da ga je naročila in prišla p° njega neka ženska. Znan je bil policiji mo osebni popis ženske. Organi g. polic* okrajnega nadzornika Habeta so ponoči podnevi delali, da izslede žensko. Njen® stanovanje je ugotovil g. Močan, ki je p**" stil na preži g. Kozmino, kateri je končno žensko ustavil in odpeljal seboj v prijaz^® policijske zapore, v katerih je g. HabetU priznala, da je sodelovala pn nekem vlo* mu in povedala tudi, kdo so bili njeni t®* variši, od katerih eden je že sedel v pol*' diskih zaporih, ker ga je aretirala držaV' na varnostna straža nekega dne zgodaj zjutraj, ker se je sumliivo obnašal. Držav-na varnestna straža je prijela še tretjejl* tovariša vlomilske trojice, tako da sed® zdaj skupaj Marija Švagelj, Franc Meršnik in Jakob Turko.
lj Mlade sladkosnedke. Med mlado šolsko mladino so v zadnjem času šte* vilni slučaji tatvin. Sladkosneda deca jen*' lje doma svojim staršem denar, visok« vsote, ter kupuje pri branjevkah razne sladkarije in bonbone. Tako je sedaj pO' licija odkrila slučaj 11 letne Rozike H* učenke v Udmatu, ki je svoji materi-vdovi vzela 4000 K in jih s svolimi prijateljicam* »zapravila«. Pozne e je začela Rozika j®' Zrnati materi razno obleko, pčriloifc čevlje, Te stvari je znosila 62 letni branjevki Mariji Knez, za kar ji je ta daja sladka-rije. Rozika je mater oškodovala :aa 4800 kron. Branjevko so zaprli.
lj Razbit napis. Stražnik Ivan Gec opazil te dni, da je bil tekom noči razbit napis odvetnika dr. pl. Wurzbacha pred Škofijo in prelepljen z napisom: »Doli * Švabi!« Ta čin so izvršili gotovi ponočnjaki, ki so mislili, da so s tem napravili bojf-ve kako narodno junaštvo.
lj Tatvina pri aeroplanski eskardi. I*; Gajšek iz Celja je ukradel, ko je služil aeroplanski eskadri v Ljubljani, za 3000 K železa in ga prodal. Deželno sodišče f Ljubljani mu je prisodilo zato 2 mesec* ječe.
lj Incidenti. Na športnem prostoru so včeraj zabranili tekmo Ilirija : Rapid. Tu® »Kinu« niso dovolili igrati. Zvečer je neka mladina pripravljala napad na opero.- P®* licija je bila zelo ojačena.
lj Ovadena poaestnika. Nedavno j« ljubljanska policija izvedla pogon po hi«' vih raznih posestnikov v Zgornji šiški-Ker sta posestnika Fran Bahor in Ival* Zaletel prenočevala v svojih hlevih več postopačev brez policijske priglasitve, sta ovadena okr. sodišču,
lj Skesana tatica. Dijakinji Rozi Pov56 je bil meseca februarja ukraden nov 2000 kron vreden kostum. Nekega dne je pa dobila g. Povšetova pismo, da je vzela kostum njena nekdanja prijateljica in da i* obleka pri g. Reichu v barvanji. Pismu j* bil priložen tudi listek, s katerim se je re* pri g. Reichu ukradena obleka dvignila.
lj Ukraden psiček. Krže Štefki je bil * Trnovskem pristanu ukraden majhen, f tednov star psiček.
lj Tatvina na železnici. 99 novih pr»' gov je bilo ukradenih na glavnem kolodvoru. Južna železnica trpi škode 6840 kroO
Širite ..H31II tHS“
»S krampom in gorjačo« in ^Obljubljena dežela Sociulija« vam najbolje povesta, kaj in kako bi bilo, če se komunizem in socializem razpaseta v naši državi. Prva brošura stane 7 K, druga 2 K. Razpošilja jih »Katoliška Liga«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Istotam dobite A. Komljanec »Jugoslovanska Strokovna zveza« (6 K), »Aj-mo mi Sokoli« (5.50 K), »Zločin nad do mo-vino«: (K 4.—). Pri večjem naročilu popust.
Odgovorni urednik Anton Martotck Izdaja konzorcij »Novega Čut«.
Titk« Ivtfotlovuuka tkkinM t L|nbM*»l