75. štev.
Y Ljubljani, v cetriek 10. juliju 1879.
Letnik VII,
Inseratl se sprejemajo in velji tristouua vrsta:
3 kr., če se tiska lkrat, 4 - »i n »i i»	»i
„ ,i ,, „ 3 „ Pri večkratnem tiskanj se ♦enh primerno zmanjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovan« pisma Be ne sprejemajo.
N .roonino prejema opravniStvo
niHtracija) in ekupedicija na Klorijanske ulico li. št. l'J.
FoliliUi lisi za
.■■»i
slovBRSKi naroö.
Po pošti	prejemar velja :
Za eelo leto	. . 10 gl. — kr.
la poiieta	. . 5 „ — ,,
sia četrt leta	. . 2 ., SO „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. ta pol leta . . 4 ,, 20 „ Ka četrt leta . 2 ,, 10 ,, .(' V Ljubljani na dom posiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat ua teden ni sicer v torek, četrtek iu aotioto.
Boljša zarija.
Oni čas, ki so ga naši pesniki prerokovali, ko bedo
„Vremena Slovencem se zjasnila, Jim milši zvezde, kakor zdaj sijale'', ta čas bliža se hitrim korakom.
„Na tleh leže nemčurstva stebri stari In v tujem duhu vsiljene postave", tako na blizo so nam telegrafirali dunajski Študenti v Ljubljano, ko so izvndeli sijajno zmago Slovencev na Kranjskem. Veselje po celi deželi je bilo nepopisijivo. Dežela je zopet, v naših rokah, in skrbeli bomo, da je nemčurska zalega nikdar več v last ne dobi. Nič manj junaško in disciplinirano, ko Kranjci, šli so v boj slovenski Štajarci. Zmauali so sijajno v vseh treh kmtčkih občinah. Da v mestih niso zmagali, to nas prav n č ne žalosti, ker to je bil še le prvi poskus , vprihodnje bomo tudi tam zmagovali; nasprotno nas veseli veliko število glasov, ki jih je naš kandidat dobil: ako bi bil Žnidaršič pri svoji kandidaturi ostal, morda bi bil zmagal. Štajarski Slovenci so se izkazali zavedne in domoljubne, nemčurska mora tudi njih ne bo dolgo tlači'a.
V vsem izgledno in hrabro. kakor vselej, obnašali so se tudi tržaški okoličani. Vkljubu silni lahonski agitaciji zmagal je vendar Na-bergoj še bolj sijajno ko zadnjič. Na Goriškem se je pokazala grda nesloga, vendar ta okraj ni zgubljen, večina volilcev je vendar narodna, in odločen nemškutar tam nikdar ne bo voljen. Da „Edinost" s svojim kandidatom Klodičem v Istri ni zmagala, to nas ne žalosti, ker tudi tukaj je bil se le prvi poskus^, in lepo število glasov, ki jih je slovanski kandidat pri prvem
na-koku dobil, nam je porok, da bomo jiri bodočih vol t v:, h v Kopru zmagovali. Najža-lostneje je na Koroškem. Pa tudi ta kraj za nas še ni zgubljen. Einspieler je propade! le za 13 glasov. Mislimo, da volilni možje iz Črne, Kaple, Doberle vasi in okoli Piibcrka so vsi uarodno volili. Družba sv. Mohora ima na Koroškem čez 1000 udov, tedaj ljudje vendar še slovenski čitajo. Trebalo bi samo več agitatorjev, da bi ljudstvo podučevali, pa bo tudi Koroška po dolgem pritisku otresla se tujega jeroo.stva, kakor mariborska okolica.
V celoti pa smo S.ovenci velik korak naprej storili. Poprej smo imeli le šest poslancev: Hohenwart, Barbo, Pfeifer, Vošnjak, Herman, Nabergoj ; zdaj jih imamo pa dvanajst; Na-bergoj. Herman, Vošnjak, Gödel, Hohenwart Klun, Pfeifer, Obreza, Barbo, Poklukar, Schneid, Maraht-ri. Teh naših 12 aposteljnov naloga bo, oznanjevati lepšo bodočnost slovenskega naroda in pogaujati se za pravice naše, kajti čas je današnji za to ngnden. Upamo, da mad temi dvanajsterimi aposteljni ne bo nobenega — judeža!
Notranji položaj je tak, da zainorejo naši poslanci mnogo doseči. Centralistična in federalistična stranka boste v prihodnjem državnem zboru skoraj enako močni; s sedajno liberalno stranko Taaffe neče in skoraj ne more vladati; ako se pa htče naslanjati na našo federalistično stranko, moral bo tudi naše želje in potrebe v poštev jemati. Ce ö ustavoverci sot že bolj mehki postali in so obetali ravnopravnost narodov vpeljati, ako bi jih naša stranka hotela podpirati; toliko bolj bo primorano Taaffejevo ministerstvo, ozirati se na opravičene naše želje. Mi zaupamo po sedajnih činih v pošte-
nost Taaff-ijevo, vendar v tem slučaji, ko bi se branil, smo zmožni, tudi proti nj-govi vo!ji, pridobiti za se večino, kajti ustavoverua stranka j:! razpršena, iu mi se zamoremo zvezati samo i en m ali drugim kosom, pa imamo krmilo zbora v rokah.
Toda nenaravna bi bila zveza s „fortšrit-larji" ali pa levičnjaki, in mislimo, da do tega tudi ne bo prišlo. Velikoposestniki bodo uajbrže glasovali za ravnopravnost narodov, saj njih pomirljivost kaže že kompromis, ki so ga naredili na Češkem, če je pa vlada in velikoposestvo za nas, potem imamo v zboru veliko večino na naši strani, in nekdajni ustavoverci bodo z zobmi škripaje morali gledati, kako bo k časti prišlo, kar so oni toliko let strastno pobijali. Njih slabo gospodarstvo jim je vzelo vse simpatije med ljudstvom, in zato pri svojem kriku tudi ne bodo preveč milo-valcev našli.
Stremayr padel.
V Lipnici, na meji slovenske zemlje, na grudi nekdaj slovenski, bila se je borba in priborila zmaga za nas, kajti propadel je Stre-mayr, zagrizeni sovražnik slovenskega jezika in ljuti germanizator; vrgli so ga, ne Slovenci, ampak njegovi lastni rojaki — glej maščujočo osodo, — tisti nemški rojaki, kterim na ljubo je toliko divjal zoper slovensko narodnost!
Po tej nezaupnici mora Stremayr odstopiti. Oddahnili si bomo Slovenci, oddahnili si bodo naši narodni učitelji, ktere je s toliko ljutostjo strahoval in rabiti hotel za namene germanizacije. On je odpravil slovenske para-lelke, on je odpravil gimnazijo v Kranji, on
Ljubljanske slike.
f«0£|»0«ličiia (papilio vel dominada).
(Dalje.)
Vsak pametno misleč človek s človeškimi čutili bo sprevidel in kolikor toliko za opravičeno spoznal, da „stara gospodična" ne more biti prijazna ne ženskemu ne možkemu, ne mlademu ne staremu svetu; zato se njena ljubezen od nje nevrednega človeka prenese na žival, od ktere se je nadejati vsaj hvaležnosti, ktere pri človeštvu ni. Napravi si toraj maček in psičkov, a takih, kterih tudi svet ne mara; morajo biti nespodobno grdi ali pa ostudno majhni, zraven tega pa hudobni, da se zaletavajo ljudem pod noge in strašijo otroke. Naj jih, saj bo iz otrok kmalu tudi tisti hudobni svet, ki je nji toliko krivice storil. Njeno načelo je zdaj maščevanje in maščuje se celó nad ljudmi, ki jej svoje žive dni niso storili nič žalega. O tem obširneje na drugem mestu.
Nektera se pa vrže na denar, ker drugje
denar na GO do 120 odstotkov in če revež, ki se je v njene mreže zapletel, ne more več plačati kapitala in obresti, ga odere do kože, posadi ga z rodovino na cesto, v blato, na mraz ali v sneg, usmiljenje je pri Bogu, pri nji ga ni. Lice jej je kamenitno resnobno, le takrat se čeljusti odpro za kak smehljej, kedar njene koščene roke štejejo bankovce in računijo dobiček. O taki potem svet pravi, da ne umre, ampak se le posuši. Vendar po njeni smrti ne ostane za njo nič, ko njen denar,"ki pa tudi nikomur ne prinese sreče, ker se ga drži preveč kletve in solz.
Od drugih starih žensk se razloči stara gospodična tudi še po svoji nošnji, ker še zmiraj rada kuj pisauega nii-se pripne; tudi hoje je bolj gibčne in poskočne, starost skrivaj dokler najdalje more, z vso umetnostjo oblačenja, s tujimi zobmi, barvanimi lasmi in obrvmi in gladko kožo, kar jo vsak dan veliko dela stane, itd.
Ženski volk (femina rapax.)
ljubezni ni našla, ker jej svet ne privošči ve-. selja, naredi si ga vkljub svetu sama z mrtvo 1 Nahaja se po vseh stanovih in se nabira Btvarjo. Taka postane „usmiljena sestra", dajdliz omožemh, ki nimajo otrok ali so jih ca ka-
koršni koli način zgubile, iz vdov, po ktere ne mara več seči možka roka, tudi iz obojih teh, če imajo za možitev godne hčere, ki pa že dolgo čakajo zastonj snubačev, in iz neo-moženih lavno prej popisane sorte; zato je že take starosti, da je ne veseli vtč to, kar mlajši vživajo. Ime jej pristuje od njene navade: živeti ob časti, dobrem imenu in pc-štenji drugih ljudi, kteri pred njenim jezikom niso varni nikjer in ne ponoči ne podnevi. Zalezuje oba spola enako marljivo, tudi pri tem ne gleda zelo na starost, vendar so ji srečni ženini in neveste in pa srečni mladi zakonski najljubši griželj. Kremplji, s kterimi grabi in lovi svoj plen, so jej oči in ušesa. Braniti in varovati se je tem težje, ker tako oropani večidel še ne ve, da mu je čast in poštenje in s tem sreča vzeta, ko je že davno v zobeh vsega mesta, in kedar zve, je že prepozno, če bi prav zvedel za volka, ki mu je tako biti njegove vednosti vse to vzel, Kar se pa navadno tudi ne zgodi.
Zbirališča svoja ima ta zelo nevarna in škodljiva žival pozimi in ob grdem vremenu doma v brlogu te ali one, kjer si jezik maže
je v varstvo vzal in spodbujal Pirkerje in Zime, ki so na nezaslišan in ostuden uačm preganjali naš narod s pomočjo udanega jim učiteljstva in v svoji „schulzeitungi" prekosili celo ljubljanski „Tagblatt" gledč sovraštva do slovenskega jezika.
Padec Stremayrov osupnil bo te mame-Iuke, kakor strela z jasnega, in spoznali bodo, da je večna pravica bolj mogočna, kakor še tako zvit in gladak minister.
Kako gnjila in nepriljubljena je liberalna in ponemčevalna ideja, ki jo je zastopalo se-dajno ministerstvo, to se vidi iz sedajnih volitev, ker so ministri vse zaupanje zgubili, ter zapored propadajo pri volitvah, Chlumecky na Moravskem , Glaser na Dunaji, Ilorst v gornji Avstriji, Stremayr v Lipuicil
Vsaka reč le en čas trpi, in tako se drobi tudi krivična vlada naših centralistov, ki so mislili, da je dosti, ako je le Dunaj zadovoljen, drugi narodi in druge dežele naj pa poginejo za večo čast Germanije!
Sramoten fiaško je naredila ona politika, ki so jo judovsko-liberalni listi in tudi naš ljubljanski „Tagblatt" od dne do dne proslavljali kot najvtčo srečo avstrijskih narodov. Mogočni ministri, ki so mislili, da si smejo z narodi igrati, padli so tako globoko, da v celi državi ne najdejo kota, kjer bi se mogli za poslance vriniti. Kaj bi se reklo, ko bi naših voditeljev kteri, na pr. dr. Bleivveis v svojem okraji propadel? Rekli bi po pravici, da je narodna stranka prišla ob vse zaupanje. Kaj se more reči še le o vladi, ki ima tako malo zaupanja, da za svoje ministre ne more dobiti nobenega poslaniškega sedeža? Znamenja so dobra za nas! Korakajmo naprej po poti do svobode in slave, čas nam je ugoden!
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 9. julija.
Najvažnejša v notrajni politiki in kaj ve sela je novica, da so Čehi v velikem posestvu na Moravskem popolnoma zmagali. Med grajščaki na Moravskem ste namreč tudi dve stranki, jedna nemško - liberalna, druga slo-vensko-federalistična. Dozdaj je zmagovala pri volitvah liberalna stranka. Letos, ko se je že na Češkem kompromis naredil, ponudili so tudi
moravski federalist nemškim grajščakom kompromis in predlagali, da naj nemški grajščaki imenujejo pet svojih, slovanski pa bodo s štirimi poslanci zadovoljni. Nemci pa, ošabni in svoje zmage gotovi, odbili so vsak kompromis in zapisali na svoje listke vseh devet imen nemško-liberalmh. Na to so tudi Slovani nemška imena zbrisali in zapisali samo slovanska. Prišlo je do volitve, ki jo je vodil stari Schmerling, kteri je nalašč zato v Brno prišel. Ko je bilo škrutiniranje končano, in so Slovani že žalostni odhajali, svesti si propada iu neveseli, da se sprava ni dala doseči, — kaj se zgodi — prečitajo se imena izvoljenih, in bili so sami Slovani! Slovansko-fe-deralistična stranka je prodrla z vsemi svojimi kandidati, Nemcev nijedeu ni bil voljen, propadli so zagrizeni centralist; EichlioiT, Hopfen, Kiibeck, Pillersdorf itd, voljeni pa so bili grof B e 1 k r e d i, grof Be rch t old , grof Dubsky, grof Stockau, grof Vetter, grof Fürstenberg, grof S al m, baron Lav don, grof Gudenau. Imeli so pred nemškimi kandidati 9 glasov večine. Kako je bilo to mogoče, bomo šf le izvedeli, morda so nekteri k spravedljivi stranki prestopili, ali pa so nemški grajščaki, zmage gotovi, premalo delali, da niso vsili svojih na volišče prignali. S to zmago je odločena večina prihodnjega državnega zbora, pridobljena je za nas. Med tistimi, ki so pri tej volitvi propadli, bil je tudi minister Chlumetzky. Tako ministri letos povsod propadajo.
V	Gorici je bil voljen v velikem posestvu dr. Pajer, protikandidat „irredentar" Viceutini je ostal v manjšini.
V	Dsiliiiaciji je v kmečkih občinah voljenih pet Slovanov: Pavlinovič, Monti, Pučič, Bula t in Vojuovič. Samo Klaič je propadel v šestem okraju proti lahonu Ivani ču.
Da Čclii pridejo v državni zbor, je skoraj gotovo. Položaj je zdaj ves drugačen, zdaj se da kaj doseči, če zdaj ne, potem nikdar več Nekdajna toliko zasramovana opozicija gleda z veselim očesom v pribodnjost, usta vaki pa so poparjeni in obupani, če jim zopet od zunaj kaka pomoč ne dojde, v Avstriji so se popolnem diskreditirali.
V nanje države.
ISiil^ursIt i knez je bil sijajno sprejet pri svojem dohodu na bolgarsko zemljo.
V Karlovem v Itumcllji so Bolgari padli nad jude, ki so bili tje nazaj prišli, prej od Bolgarov pregnani. Po nemško judovskih listih je seveda velik krik. Ni pa težko vga-niti, od kod pride toliko sovraštva do judov. Oni so povsod pijavke, ki derejo in goljufajo ljudstvo , ob enem pa so služili Turkom za ovaduhe proti Bolgarom, ker jud se oklene povsodi gospodujoče stranke.
Na I<a£keiii imajo zopet ministersko krizo. Tam se ministri kaj naglo obrabijo; nič ni prave stalnosti v mladem kraljestvu, oni konservativni živelj, ki je potreben povsodi, da državni sistemi nekaj stalnosti daje , zdr-žuje se v Italiji političnega sodelovanja, in tako se radikalci prekucujejo in spodbijajo, da imajo vsakega pol leta drugo večino v zboru in drugo vlado.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 7. julija. (Po volitvah.) Ko smo zvedeli slavno zmago naših kranjskih bratov, ki so šli med Slovenci prvi v ogenj in zmagali povsod tako, da smo glede na nem-škutarske baharije po raznih nemških listih, tudi v ljubeznjivi naši „Grazer Tagespošti", kar strmeli, je Sin la tudi v naše volilce želja do enake slave in — pridobili so si je, čeravno ne take, kakor vrli Kranjci. Tudi mi smo si pridobili en sedež v najnevarni jem okraji, v nekdanji domeni Seidla in Brand-stiitterja. Težko je šlo res, a šlo je, vrgli smo nasprotnega kandidata in odslej — uadjamo se — bo mariborski okraj vedno naš. Zoper Goedlna je bilo skonca pač nekaj upora, ker so nekteri hoteli imeti prav odločnega narodnjaka, ali kmalu so se udali tudi ti — spre-vidivši, da bi to uaši zmagi le hudo napoti bilo. Baron Goedl bo stal zmiraj s Slovenci in konservativno stranko.
Po taki moški zmagi po vseh kmetijskih občinah smo se jeli enako marljivo pripravljati za volitve po mestih in trgih s Celjem združenih. Škoda, da se je gospod Žuidaršič odpovedal kandidaturi, mi smo prepričani, da bi bili zmagali ž njim tudi v tej mestni skupini. Za njim uam je bilo težko dobiti pravega kandidata, saj Vam je znano, koliko tujstva in renegatstva je liakupičenega po naših mestih, posebno pa v Celji. Ali je bil baron Berks za nas srečen kandidat, tega ne
s kavo, da ne otrpne pri obilem trudu, poleti in o lepem vremenu pa „pod Turnom", v „švicarski hiši", pod Rožnikom ali pa kje drugje blizo Ljubljane, kjer je več ljudi videti. Posamezno pride tudi na kak drug kraj priskrbet se s tvarino za se in zadruge. Sploh posnema pajka, ki nastavlja mreže tam, kjer največ muh poseda in memo leta. Tako posamezno nabrano tvarino pripravi za prežvekanje, ker je že tako vstvarjena, da sama ne mara obdržati tega, kar je vjela, ampak da naprej, da se potem na vse mogoče strani dalje sprede in včasih res postane iz komarja konj.
V družbi se poda, na prežo z Ljubljane že brž popoldne, da bi kaj ne zamudila. Na prežišči sede na najočitnejši kraj, da njenim vedno premikajoč m očem ne uide ne živa duša memo. V roki ima navadno na pol začeto nogovico in iglice jej drkajo s silno na-glostjo skoz suhe ali pa prav tolste prste. Ali 6e hitreje jej drdra strupeni jezik po ustih, ki, čeravno so le polna škrbin, so vendar strašnejša od žrela krokodiljevega ali tigrovega. Koliko poštenosti, koliko sreče je že taka po-šast požrla, a sebi ne v najmanjšo koriat!
Največe veselje njeno je, če se ji je posrečilo razdreti kako možitev ali zakonsko srečo. To je potem žvrgolenje in hihitanje v „izbrani" družbi, sam peklenščak jo zavida za njeno slavo!
,,0 čem pa drugače živi, kajti z obiranjem ljudi in opravljanjem se ne služi vsakdanji kruh?" — tako bo morda kdo prašal. Res, prijatelj, s tem se ne služi, večina te sorte ga tudi ne zna služiti, ga nikoli služila ni. Če je omožena, čemu bi bil mož? On naj služi in če več ne služi, je že dosti zaslužil ali pa brez dela vleče penzijo iz cesarske kase. Skoro isto je, če je vdova, le „stara gospodična" mora imeti kak drug vir, da morebiti sposoben ud te lepe družbe.
Tu smo v mislih imeli le ženskega volka gosposkega stanu, pa se v Ljubljani nahaja tak volk še po vseh drugih nižih stanovih. Pa ta je po svojih navadah zeló podoben prvemu, le da je sestavljen iz nižih stanov, pa prav po prejšnji sistemi, le da ne hodi v svili in gospo skih cunjah na lov, ampak v priprosti, večkrat celó umazani in raztrgani obleki in da svojih zbirališč in pasti nima tam, kjer óni , ampak
povsod, kjer se dve ali njih več snidejo, toraj na ulicah, pred cerkvijo, na trgu, predštacuno itd. Plena (ropa) ne išče samo po svojih nižih krogih, ampak hodi na lov še rajše v više kroge, v čemer jej dobro služi poznanje ljudi, kraja in družin. Včasih je še dobra in prav všečna, celo nalašč najeta in plačana prina-ševalka višim svoje vrste, ki potem resnice tega, kar jim je sporočila, ne dajo še le policijsko preiskavati, ampak vse vzamejo za dobro, pošteno blago. Posebno dobro služijo pri zalezovanji zaljubljenih obojnega spola; zalezovanj ali zalezovana sta še vsa zamišljena v svojo srečo, za ktero ne ve živa duša, a že sta vjeta v mrežo in šiba za nju že spletena. Je li potem to, kar se zvč, resnica ali laž, se ne preiskuje, marveč kar na besedo verjame in to tem rajše, čim strašneje se sliši, čim hudobneje se da razplesti in popačiti ter prirediti tako, da je prav masten grižljej zadruge iste vrste.
Akoravno ženski volk obojne te vrste najraje preži na ertčne zakonske, srečae in nesrečne zaljubljene in nezaljubljene ženine in neveste, vstran vhajajočeomožeue inožeujene,
maram razsojevati. Vendar so se druga mesta in trgi dobro držali, če bi bilo Celje dalo le nekoliko več odstotkov narodnih volilcev, bi bila zmaga naša.
Ali Celje, to preljubeznjivo Celje, ta po-nemčeni otok v sredi slovenske zemlje, slo venskega ljudstva 1 Koliko Savine bo še steklo v Savo, predno boš ti prišlo do prave narodne zavesti I Naj Vam povem, kako se je tukaj pred volitvami godilo.
Pred malo leti je bilo in hotelo biti celjsko mesto izključljivo nemško, o „bindišarjih" in „Kranjcih" ui hotel uihče nič slišati, slovenski jezik je bil zaničevan, nespodoben za gosposkega človeka. Da bi ta značaj še bolj vtrdili, 80 ponemčevalci tu spravljali shode in vabili tudi vaše kranjske renegate sem. Ites je nekaj po njih raztresenega semeua padlo na rodovitna tla, pogualo in rodilo nepriden sad. Ob euem so pa tudi narodnjaki jeli gibati se in tako paralizirali rast tujega semena. Zato se je pred volitvami pričelo silno živahno gibanje, mi smo pač malo upali od večine Celjanov, a vendar smo se — v zvezi z drugimi odločno ali vsaj po večini narodnimi mesti in zanašaje se na njih izdatno pomoč — nadjali zmage posebno, ker smo se zanašali, da naši c. k. uraduiki ne bodo gluhi za Taaftejove besede o popolni nepristranosti vlade. Celje ima blizo 100 raznih uradnikov, če jih le nekaj voli z nami, drugi pa volijo ali ne, t. j. če se sploh da jim prosta roka, moramo mi zmagati, akoravno je večina Celjanov nemčurska. To so tudi naši nasprotniki vedeli in agitirali z vsemi pripomočki, poštenimi iu nepoštenimi, in — kar je največi škandal — celo naš opat A. Vrečko (ki se pa piše „Wretschko" — po perji se t č spozna) je vstopil se v vrsto For-fggerjevih agitatorjev in to celo javno v tukajšnji „Cilier Ztg." — lističu ljubljanskemu „Tagblattu" podobnem. Kratko pred volitvijo je namreč dal v njem natisniti s svojim ime nom podpisano „Poslanico", v kteri svari očitno volilce, naj ne volijo barona Herksa — ,.brezverca". Ta poslanica je bila tako razžaljiva, da je barou Berks 3. t. m. pri okrožni sodmji vložil tožbo zoper opata. Ob enem je ta čudni patron nategnil ves svoj upliv pri duhovščini zoper našega kandidata, in ne brez vspeha kajti — — pa o tem rajši molčim. Sploh pa je opat A. ,,Wretschko" že večkrat pokazal
se res čudim, kako da so mu narodnjaki pri teh volitvah še toliko zaupali, da so ga spuščali k svojim zborom. Takemu ni nič upati in morda bi bilo bolje, če mu bi bili vrata pred nosom zaprli.
Dan volitve je bil silno buren, Foregger-jevci so bili zlekli vse, kar so mogli, na volišče, vzlasti ko so zvedeli, da je Berks po vseh drugih mestih zmagal z velikansko večino. Tu se je pokazalo strašno strahovauje naših volilcev, brez kterega bi bili mi lahko Bpravili skup še več ko tistih 45 glasov, kar jih je manjkalo Berksu do zmage. Kar nas je pa najbolj osupnilo, je bilo to, da so tudi vsi uraduiki glasovali za Foreggerja. A ne le glasovali, tudi agitirali soza nj, jaz bi lahko postregel z imeni, pa ne maram biti denunci-jant. TaaflVjeve besede so bile tu bob ob steno.
Tako je prišlo, da je celjsko tujstvo in renegatstvo podrlo vsa druga meBta. A ne bodimo prežalostni zavoljo tega, ne obupajmo, marveč bodimo le še pogumnejši. Le 45 glasov nam je manjkalo zdaj že do zmage, to je jako veselo znamenje in gotovo poroštvo, da drugi pot v tej skupini zmagamo mi. Narod slovenski okoli Celja naj si pa dobro zapomni svoje nasprotnike in naj se jih skrbno ogiblje. Nasledki tega se bodo kmalu pokazali in ti bodo dobri za narodno stvar.
1 k Tratil . 7. julija. Tržaški državni poslanci so: Dr. Wittmann, dr. Rabi, Teuschl in Nabergoj. Če prav Teuschl ni še izvoljen, vendar je njegova volitev v trgovinski zbornici gotova in ga toraj smemo šteti med poslance. Kakor že navedena imeua kažejo, ui med njimi nobenega Italijana ni po rodu ni po mišljenji ali po politični barvi. Boj je bil hud v vseh volilnih razredih; v mestu je zmagala ustavoverska, v okolici pa narodna stranka; „progresovci" so bili povsod potlačeni. Nas najbolj veseli zmaga narodnega kandidata Iv. Nabergoja v tretji volilui skupini. Prevideli smo sicer, da bo zmaga naša, ker so v tej skupini okoličani v veliki večini nasproti meščanskim volilcem (2248 proti 1290), toda nismo mislili, da bo zmaga tako sijajna. Ve-čiua tistih meščmov, ki volijo z nami v tej
sprotna narodu svojemu v veliko svojo sramoto. Vendar so Lahi menda sami čutili, da za-nje ne bo nič, in zato se s kandidatom niso precej upali na dan; govorilo se je, da bo kandidoval ta in uni, med temi tudi bivši tržaški župan dr. d'Angeli, nazadnje pa je kandidoval le bivši garibaldinec, mestni svetovalec Leopold Maurouer. Agitacija je bila živahna na obeh straneh, od slovenske strani popolnem poštena, vlada nas ni pri tem ni podpirala ni ovirala in zmagali smo sijajno !
Nabrgoj je dobil 1572 glasov, Leop. Mau-roner pa le 514 glasov; zmagali smo toraj še sijajnejše nego pred šestimi leti; nad 1000 glasov večine! S tem je dokazano, da ta volilna skupina bo naša za vselej. Pred šestimi leti so se bili združili lahi obeh strauk zoper nas in so volili zmernega laha bar. Morpurgo-ta, pa se propali; letos so si upali le rudeč-karji postaviti svojega kandidata, med tem ko se je konservativno-vladna stranka pasivno držala ; v prihodnje pa upamo, da se ne bo drznila nobena stranka več postavljati nam nasprotnih kandidatov, k večemu če bo kdo kandidoval še na svojo roko. Kar se tiče drugih tržaških poslancev, mislimo, da smo ostali pri starem, le na mestu vladnega dr. Sandrinelli-ja bo drugo skupino zastopal ustavoverni odvetnik dr. Rabelj, slovenski renegat; lah dr. Milan č bi nam bil ljubši, ker je federalist, pa je propal, kakor tudi dr. Pitteri v prvi skupini proti dr. Wittmannu. Sicer pa bo dr. AVittmann ko c. kr. uradnik moral se ravnati po vladi in zalo upamo, da nam ne bo nasproten. Na Primorskem so se toraj najhuje blamirali tržaški lahi in — goriški Slovenci. Čast Hrvatov so rešili vzhodni Istrani izbravai si dr. Viteziča, čast Slovencev pa so oteli tržaški okoličani izvolivši Iv. Nabrgoja za svojega poslanca. Ta dva sta edina prava neodvisna Slovana, ki ju pošlje primorska dežela v državni zbor.
't* (.orice, 7. julija. Ne zameri mi, dragi „Slovenec", da sem bil zadnje tedne pred volitvijo zelo uevoljen na-te, ker si tako trdovratno metal v svoj koš vse dopise iz naših krajev, ki so se potezali za tega ali onega
skupiui, pošilja v mestni zbor najhujše lahe kandidata. Tudi drugi so se jezili nad teboj,
n tudi med okoliškimi volilci je mnogo lahov in nekaj odpaduikov, med kterimi se odlikuje posebuo neka vas, ki je sicer najbolj oddaljena
da je očiten nasprotnik naroda svojega, zato j od mesta, pa skoro vsa vdana lahonom in na-
se vendar ne brani tudi kacega druzega griž-Ijeja, če tako mastnega ni. O taki suši pride premoženje, pridnost, zmožnost, starost tega in onega na vrsto, sodijo se žeuske in možki enako ostro, le dobrih lastnosti ni pri nobenem in nobeni, i.i čs se ktera upa s kako pohvalo tega ali oue na dan, brž je tako, kakor če vržeš kamen med vrabce v prosu. V nobenem obziru ne sme nobeden ne poštene dlačice na sebi imeti, oglodan in izsrkau mora biti, da ga ni druzega ko meh, ko ga ta se-salka iz svojih krempljev spusti. Tudi v zgodovini skoro vseh rodovin je izvedena in njen bistroum dobro ve, kdaj je treba kaj starega, davno že pozabljenega pogreti in privleči na dan, da poči in kaj raznese. Kar sama ne pomni, je zvedela od drugih, kajti družba teh „lepih duš" je nekako „zgodovinsko društvo", novi udje se po ustmeni kroniki lahko poduč; o preteklosti in sedanjosti vseh količkaj vrednih prebivalcev mesta, o rodovinah zve lahko še več nego je v krstnih bukvah zapisauo, in tako je po pravilih te družbe vedno skrbljeno vzlasti za naglo raznašanje škandaloznih dogodeb in .ohranjenje te kronike. Število se utegne skr-
čiti ali tudi povišati, sem ter tje celo kaka zamera izkijuč1 tu in ono, ali popolnoma zamrl ta ženski volk ne bo nikdar, za to skrbi že ljubljanski svet sam.
Pri vsem tem je nektera vsaj na videz zelo pobožna, hodi molitink spovedi, kar jej je pa tudi res treba, čeravno brez vse koristi, ker o poboljšanji ni prej govorjenja, da jej zapre usta — smrt. Pa še ta nič kaj ne mara zii-njo, menda pride po-njo le, kedar nima nič druzega opraviti in se dolgočasi. V grobu na nji menda strohni vse drugo prej ko jezik, čemur se ni čuditi, ker mora res železen biti. Tudi oči iu ušesa, ki so mu lovile pleu , se morajo dolgo obdržati in če bo sodni dan vstala z vsemi trojimi, kakor jih je imela na zemlji, jej bodo še peklenska vrata zaprli. Morda se to že zdaj godi, morda je od tod pravljica o „copernicah", ki po zraku letajo in točo delajo, ker ne morejo ne v nebesa, ue na zemljo, pa tudi v pekel ne; toraj morajo le tati po prostoru med vsemi tremi. Če se sploh kako žensko bitje sposobno za „copernico", je je gotovo to v prvi vrsti.
(Dalje prih.),
ker nisi hotel reči ne „bev" ne „mev", ampak edino le priporočal nam slogo — žalibog zastonj! Zdaj te jaz v imenu vseh somišljencev prosim odpuščanja, ker spoznali smo, daje bilo tvoje obnašanje v tej zadevi popolnoma taktno in modro.
O izidu volitve ne bom tožil, morda utegne za nas biti še srečen ; obžalujem pa pač tu osebno straukarstvo in razpor, ker tu ni šlo za načelo, ampak edino le za osebe kandidatov. Tu Povše — tam Tonkli po vrhu pa še Winkler — kako se bo priprosti volilec odločil za tega ali onega! Zamera je gotova, jaz sem slišal volilca reči: „jaz bi volil najraje vse tri, ker pa to ne gre, ne bom volil nobenega!" Veliko je bilo tudi takih, ki so — obdelovani s Povšetom od ene , a s Tonklijem od druge strani — rekli: „zdaj pa lih nalašč ne volim nobenega teh dveh, ampak Winklerja." Ko je bila homatija že tako velika, da že nismo prav vedeli kam , se je od neke strani nasvetovalo, naj bi pustili vse tri kaudidate ter izvolili si druzega, čisto novega ; pa ta nasvet ni prodrl, volilci so bili že preveč zagrizeni v tega ali onega kandidata, in tako je bilo do dneva volitve. Se ve, ko bi bil eden od obojih kandidatov , dr. Tonkli ali pa g. Povše javno odstopil ter svojim volilcem priporočil svojega sokandidata, bi Winkler ne bil zmagal. Ali kaj hočete osebni trmi I „Duobus litigantibus
tertius gaudet1 — 6e se dva trgata za kravo, jo tretji lahko molze. Zato bodimo pri vsem tem še veseli, da se nam ni taka zgodila, kakor o zadnjih volitvah za državni zbor Kranjcem, ko so se „mladi" in „stari" Slovenci trgali za mandat, vzel ga jim je pa — nemšku tar, zsgrizen nasprotuik obojim.
Kar mora vsak goriški domoljub ze'o obžalovati, je nasledek teh volitev v drugem ob žiru: razpor mod „Povšetovci" in „Tonklijevci" se ni polegel, ampak iz prej podkurjene grmade je švignil zdaj plamen. Politično nnsprot-stvo se spreminja v osebno sovraštvo, znamenja tega se že kažejo. Naš list „Seča", kterega smo se bili že navadili, je nehal izhajati , ker ga dosedanjih vreduikov nobeden ne mara več izdajati, in bati se je celo, da se društvo „Sloga" ne razdre — iz golih osebnih mrženj; ena stranka sama za-se ne more obojega vzdrževati, druga zavoljo prve noče pristopiti in tako vsled otebmh mrženj trpi vsa naša reč in lahoni se nam v svojih tukajšnjih listih prav posmehujejo.
Ker smo tako prišli ob svoj list, smo sklenili tem trdnejše se poprijeti vrlega „Slovenca", od kterega se nadjamo, da bo tudi poročila iz naše zdaj tako zapuščene krajine sprejemal.*')
Bomaée novice.
V Ljubljani, 10. julija.
(Vljubljanskih šolskih krogih), to je namreč tistih, ki goré za nemčevanje naših ljudskih in srednjih šol, je propad Stremayra na Štajarskem napravil hud strah. Znano je, da je več med njimi jih pod njegovim ministerstvom dosegio više službe in plače, v prvi vrsti „deželni šolski" nadzornik Pirkar. Ta vé, da če se bo pričelo z odstranjenjem nepotrebnih uradnikov, bo odtkočil najprvi cn, za njim pa marsikteri drugi, ki je po njegovi protekciji kvišku zlezel. Mož tacega prevratu ni pričakoval, ker je še zadnji hip agitiral pri svojih učiteljih za Dtžmana proti vit. Schneidu, zato ga peče vest, ker so tudi Stremayrovi dnevi šteti in kar pride potem, tega se boji Pirkar in vsa njegova šolska svojat. Morda bo zopet postal Slovenec in oglasil se za kako šolsko nadzorništvo v — Bosni. Pri takih veternjakih je vse mogoče.
(Iz seje deželnega odbora 6. junija.) Dopis c. k. predsedstva, da je Njih Veličanstvo izreklo svoje priznanje deželnemu odboru za njegovo prizadevanje v pomoč družinam ob času mobilizacije k vojaški službi poklicanih reservistov in v podporo bolnih in ranjenih vojakov, je bil na znanje vzet. — Sklenilo Se je, poslati vsem županstvom okrožnico v poduk o izvrševanji deželne postave zarad plemenskih bikov. — Vsled nehanja najdenišnice v Trstu 1. julija t. 1. se je tržaškemu magistratu pisalo, da se revnim nezakonskim materam iz Kranjskega, ktere v tržaški porodnišnici po-rodé, pri izstopu z otrokom vred iz porodnišnice daje po 5 do 15 gld. podpore iz deželnega zaklada. — Na podlagi poročil dotičnih županstev o davkovskih eksekutorjih se je deželni odbor obrnil na deželno vlado zarad tega, da bi se plačevanje davkov kolikor mogoče olajšalo in eksekucijski stroški znižali. — Načrt Statutov za dekliško sirotišnico na spodnjih Poljanah, kteremu je dežela vlada večinoma pritrdila, poslal se je vodstvu sirotišnice nazaj z dostavkom, naj neko malo pre
membo naredi in potem Statute v konečno
pritrjeuje predloži. — Na dopis c. k. deželne vlade o ustanovitvi še 2 c. k. okrajnih ži vinskih zdravnikov za Kranjsko, je deželni odbor sklenil, izreči zahvalo za to pridobitev in pritrditi mnenju c. k. deželne vlade, da se odločijo Novomesto, Kočevje in Postojna za uradne sedeže teh zdravnikov; glede zistemizacije še enega živinskega zdravnika ua Gorenjsko na deželne stroške se pa deželni vladi odgovori, da o tem more le deželni zbor odločiti. ,.Nov.u (./z seje družbe kmetijske G. dne julija) je došlo „Nov." sledeče poročilo : Po želji si. deželnega odbora se s toplim priporočilom potrebnega sodelovanja pošlje vsem družbinim podružnicam okrožnica, v kteri deželni oiibor županstva naše dežele kliče na delo, da se, kolikor mogoče, hitro iu dobro izvrši deželi siluo potrebua postava o plemenskih juncih, ki naj si jih omislijo vse občine naše dežele;
—	nasvetom podružnice postonjske o letošnji razstavi in premiranji govedine v Postojni se večinoma pritrdi in C. dan oktobra za to raz stavo odloči, ako ne bi podružnica kakega tehtnega ugovora zoper ta dan imela; — županstvu v Trnovem poleg Bistrice se podaljša naprošeni obrok za napravo vodnjaka z do stavkom, da to je vsekako zadnji podaljšek;
—	učitelj Franc Cerar v Blagovici se naprosi, naj začasno sprejme namesto umrlega gosp. Gozzani-a predstojništvo podpeške podružnice in učini vse kar treba, da podružnica po druž-binih pravilih si izvoli predstojnika; — podružnicam vinorejskih naših krajev se razpošljejo programi in oglasnice za vinsko razstavo, ki ima letos v jeseni biti na Dunaji; — načrt odbornika gosp. Vičeljna o novem razpisu državnih premij za marljivo uasadbo gozdnega drevja in napravo živih plotov se odobri; — vodstvu ljudskih šol na Premu, v Velesovem, v Št. Jurji pri Kranji in v Šmarji in pa gosp. župniku na Selih pri Šumberku se za darila šolski mladini, ki je posebno marljivo lovila škodljive metulje in hrošče, dovoli po 10 gld.
*) Mi smo z veseljem pripravljeni kakor do zdaj vstrezati vsem željam, in prosimo obilne duševne in mnterijalne podpore.
Vredn.
—• V Bosni zapade kazni, kdor brez dovoljenja orožje nosi. Sklenilo se je, da se imajo te globe porabiti za podporo revnim Bošnjakom, ki so vsled vojske ob vse prišli.
— Zabavnika „Alte und Neue W e 1 t" je prišel na svitlo že 16. snopič, ki obsega: Die Schwerbeladenen. Von Alexander Kaufmaun. Das Lied der Mutter. Novelle von Walter Vogel. Spazierritte durch Cypern. Von C. Cm. Diätetische Briefe. Von Dr. J. A. Schilling. Der Racheengel. Erzählung aus dem pommer'schen Hinterlande. Von Friedrich Rudolph. Klang und L^cht. Von G. Frh. von Dy-herru. Katholische Zeitgenossen. Cardinal Dr. Joseph Hergenröther. Das deutsche Kirchenlied. Literarhistorische Studie ven Dr. Franz Muth. Alligator-Geschichten. Vou Dr. J. H. Stackemann. Iloldcheu. Frei nach dem Portu giesiiehen des Pedro Ivo rnählt von Marie Schultz. Allerlei: Ein Salomo der Neuen Welt.
—	Aufü-ung des Rösselsprung-Rä'hiels, der Churade und des Rebus in Nr. 37. — Vertrauliche Corespondenz. — Johannes von Ne-pomuk. — Die Sonnenblumen zum F.eberschutz.
—	Festgeschcnke der Stadt Wieu. — Vertrauliche Correspondenz. — Preis-Rösselsprung-R&thsel. — Auflösung des Preis-Rebus in Nr. 34. — Preis-Rebus. — Podobe pa so: Die Schwerbeladenen. Orig.-Zchg. von Ernst Pess-ler. — Keryuia. Orig-Zchg. von Cl. Broin-ley. — Salomonisches Urtheil. Nach dem Ge-nälde von G. H. Boughton. — Initiale J. — Cardinal Dr. Joseph Hergenröther. — St. Johann von Nepomuk. Nach dem Wandgemälde von Max Fürst in der Kirche zu Oberaudorf am Inu. — Der Alligator. Nach dem Leben gezeichnet von G. Mötzel. — Revers der Deukmüuze der Stadt Wieu zum 24 April 1879. \%ako leto izide 18 SGopičev, to je vsake 3 tedne eden z mnogimi podobami in oljnato brez-plačuo premijo „Leo XIII". ali pa „aogeljski pozdrav", ki je vzlasti jako krasna in se more po 24. kr. snopič prejemati v vsaki knjigarni ali pa naravnost po pošti.
Razne reči.
—	Iz Ribnice se nam piše: 3. t. m, zjutraj ob 9. je v našim trgu pogorela Ažma-oova hiša, s kaščo in hlevom vred. Strašna nevarnost je bila za Ribnico; za Bobekovo hišo se je bil že vnel Bosbirtov s slamo pokriti hlev, pa so ga vendar pogasili, ltibničani so se vrlo obuašali, sicer bi bil pogorel celi trg. Na gori fare Sodraške pa je tudi nedavno pogorelo 10 hiš.
—	Naglost železniških vlakov. Železniški vlaki ne dirjajo povsod enako hitro. Na Angleškem pretekajo na nekterih krajih po 80 kilometrov v eni uri, v Belgiji po 67 km., na Francoskem po 60 k., v Avstriji in Italiji od 40 do 50 k., v Rusiji po 40, v Švici po 25, 34, 38 k. Naglost se ravna po zemljišču, po trdnosti zidauja, pa tudi po samovolji vodstev železnic.
—	Perziškišah, ki je vredil svojo vojsko po avstrijskem izgledu, in je v Perzijo seboj vzel več avstrijanskih častnikov, hoče se sedaj preskrbeti tudi z avstrijskimi vojnimi zdravniki, in se jih je bojda že več vojaških zdravnikov oglasilo, da bodo tje šli.
—	Mestni zastop sarajevski je imenoval Lsm. Wiirtemberga, generala Jova-noviča in uradnika Rotky-a ter Badovinca za častne meščane.
—	Knez Uija Lozičje dobil zaslužni križec za lojaluo podpiranje avstrijske vlade. I
Teirurnllrne dviinrn* ten* 9. julija Papirna renta 66.65 — ftreherna r.*nt» 68 35 — /.lata renta 78 30 — 18601etuo državno posojilo 126 26 Banhin« akcije 822 — Kreditne akcije 265.90 — London 116. — — Ces. kr. cekini 5.49. — 20-frankov 9.22.
DennrNlvene cene 8. julija.
Državni fondi.			Denar.	Hlago
6'/» avstrijska papirna renta .			667fó"	66.90
6% renta v srebru . . . .			6b 15	67.60
4% renta v zlatu (davka prosta)			78.45	78.60
Srečke (loži) 1854. 1. . . .			116.75	117.26
„ „ 1860. !.. celi. .		, t	126 80	127.20
„ „ 1860. 1., petinke		. ,	129.75	130.30
Premijski listi 1864. 1., . . .			167__	168,—
Zemljisčine odveznice.				
Štajarske po 5%.....			99.75	100.50
Kranjske, koroške in primorske po 5',			96.—	—.—
Ogerske po 5'/0.....			86 76	86 60
Hrvaške in slavonske po 6*.' .			85.50	87,—
Sedniograške po 60/, . . .			88,—	83.75
Delnice (akcije).				
			832,-	834—
Unionske banke ,	.		85.25	85.50
				251.75
Nižoavstr. eskomptne družbe .	(		795,—	800,—
		i	124,—	124 25
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	v. •	168.50	168.—
Tržaške „ 100 „	k.	d. •	119.-	120.—
60	n	•i *	61.—	63.—
Bndenske „ 40 gld.	a.	v. •	38.75	39.25
Palmove „ 40 „	n	n •	46 50	47.60
Palfli-jeve „ 40 „	ii	n •	36.—	36 60
Clary-jeve ,, 40 „	n	n •	37.25	37.7Û
St. Oenois „ 40 „	it	n •	37.—	39.—
\Vindiscligratz-ove „ 20 „	ti	n •	32 50	33.50
Waldstein-ove „ 40 „	it	n	32 —	32.-
Srebro in zlato.				
			5.49	5.50
			9.22	9.23
lidajatelj in odgovorni vrednik Filip Haderlap.
j. Blastnkovi nasledniki v Ljunljani.