N«jv«lji V^jtu i drt*w*h pol U Za New York calo leto . Si GLAS NARODA I Tke Itrgest Slovenian D&S/ i the United S»ate*. 1 1 every day except Sundays and legal Holidays. listiBlovenskih^delavcevY Ameriki. 75,000 Reader a. TtLXTOH: OHOImo Entered as Second 01am Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELETOH: CHelsea 3—3878 HO. 302. — STEV. 302. NEW YORK, SATURDAY, DEC EMBER 24, 1932. — SOBOTA, 24. DECEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNTK TL. FRANCOSKA VLADA BO OBNOVILA POGAJANJA PREDSEDNIK HOOVER JE SKLENIL PREPUSTITI ZADEVO VOJNIH DOLGOV NOVI ADMINISTRACIJI Novi francoski ministrski predsednik je razpravljal z ameriškim poslanikom o zadevi vojnih dol-ffrov. — Obisk je bil nepričakovan. — Predsednik Hoover je konferiral z državnim tajnikom o stališču Francije. — Profesor Frankfurter pri go-vemerju Rooseveltu. — Francija je začela popu- * v . • scab. Binghamov predlog propadel v senatu NAZADOVANJE SVETOVNE TRGOVINE PARIZ, Francija, 23. decembra. — Novi francoski ministrski predsednik Joseph Paul-Boncour je danes nepričakovano obiskal tukajšnjega ameriškega poslanika Walter E. Edge ter celo uro razprav ljal ž njim o zadevi vojnih dolgov. S tem je ministrski predsednik dokazal, da se strinja s priporočilom governerja Roo6evelta, da je najbolje, da se zadevo vojnih dolgov reši na diplomatski način. Vse kaže, da je začela F/ancija popuščati, boječ se, da bi bila popolnoma izolirana, ako bi zanikala plačilo. Ko se je predstavil Paul-Boncour francoski poganski zbornici, ni vojnih dolgov niti z besedico o-menil, vedoč, da bi bilo to usodepolno zanj. Sedaj skuša ugladiti pot in najti kak način uravnave. To je bila tudi svrha njegovega obiska pri ameriškem poslaniku. Njegov obisk je vzbudil v Parizu precejšnje presenečenje. Kq je stopil v poslanikovo sprejemnico, se je predstavil: — Jaz sem ministrski predsednik Paul-Bon-cour in bi rad govoril s poslanikom. Vsebina njunega pogovora ni znana, toda zdi se, da sta se državnika zelo pomirjena ločila. Takoj po praznikih mu bo poslanik Edge vrnil obisk. ALBANY, N. Y., 23. decembra. — Od svetovalcev bodočega predsednika Franklina Roosevelta se je izvedelo, da bo ostal do svoje inavguracije v tesnih stikih z mednarodnimi vprašanji, dasi ni hotel ustreči želji predsednika Hooverja, da bi imenoval svojega zastopnika v formalno komisijo, ki bi razpravljala o vojnih dolgovih, razorožitvi in bodoči mednarodni gospodarski konferenci. Roosevelt noče za zadevo vojnih dolgov prevzeti do svoje vselitve v Belo hišo nobene odgovornosti. Pa tudi predsednik Hoover se ne bo več bavil s tem problemom, ker prav dobro ve da ga ne more rešiti v teku svoje administracije. Prihodnji teden bo Roosevelta obiskal Norman H. Davis, ameriški delegat na razorožtveni konferenci. Danes je bil pri njem Felix Frankfurter, profesor prava na Harvard univerzi, katerega splošno smatrajo za bodočega generalnega pravdnika. WASHINGTON, D. C., 23. decembra. — Predsednik Hoover je danes precej časa konferiral z državnim tajnikom Stimsonom. Najbrž sta se pečala z zadnjimi razvoji v Franciji. Za obisk francoskega ministrskega predsednika Paul-Boncoura pri ameriškem poslaniku v Parizu vlada splošno zanimanje. Vedno bolj se je začelo utrjevati prepričanje, da bo Francija v najkrajšem času spoznala nesmisel zavlačevanja in bo čimprej zadostila svojim obveznostim napram Združenim državam. _ Poslanik Edge še ni sporočil v Washington, o čem je razpravljal z Paul-Boncourom. Največ so trpele Združene države. — Najmanj je padla kitajska trgovina. — Cena je pad!a . za 50 odstotkov. Ženeva, Švica, 23. decembra. — Kot je dognala preiskava L#ige narodov, je ameriška trgovina v prvi polovici 1932 trpela več, kot trgovina katerekoli države na svetu. Medtem ko so cene padle za 50 odstotkov, je Amerika od 1. januarja df> 1. junija tega lota izvozila .sama 33 odstotkov blaga v primeri z letom 1920. V primeri s tem je imela Nemčija GO odstotkov. Anglija 57. in Francija 54 odstotkov. Počatkom leta 1932 je bila meddržavna trgovina v Evropi na zelo nizki .stopinji in sicer vsled trgovskih omejitev raznih držav in zlasti zaradi visokega tarifa Združenih držaV. Svetovna trgovina v zlati valuti je stalno padala od leta-. 1929 in sicer v letu 1930 za 30 odstotkov in v prvi polovici 1932 1 jšujejo. japonske tpa slabšajo. Kitajska trgovina se je v zlati vrednosti mnogo bolj zmanjšala kot pa v katerikoli drugi državi. Zaradi postavnega prazno-25^ vailja Božičnega dne ne iz- id<* v pondeljek "Glas Xa-J^T roda". Prihodnja številka IS^* izide v torek. 27. decembra. Uprava "Glas Xaroda". POŠTNINA BO ZNIŽANA Washington, D. C., 23. dec. -Poštnina po tri cente za pisma bo izginila in bo zopet vpeljana poštnina po dva centa. Državna (zakladnica. mesto da bi dobila s povišano poštikino vet* dobička, je doznala. da je ta dobiček znatno padel. SPOR ZARADI PREVOZA POŠTE Združene države in Anglija se borita za prvenstvo. — Trgovci protestirajo zaradi zakasnitve. Loridon, Anglija, 23. decembra. Borba za prevažanje pošte med Anglijo in Združenimi državami >a»kasnjuje prekooceansko pošto, vsled česar ima dobiček Nemčija. Ameriški trgovci so se pritožili prati tej vojni. Ameriške in angleške poštne o-blasti pošiljajo pisma na svojih parnikih, ako ni na pismu posebno označeno ime kakega parnika. V Evropo vozijo pošto ameriški parniki. v Ameriko pa angleški. Vsled tega v gotovih slučajih potrebuje. da pride pismo Čez ocean štirinajst do šestnajst dni., medtem ko pripeljejo hitri nemški parniki ipisma iz Londona in Pariza v petih dneh. Pisma, katera je pripeljal par-nik "Leviathan", nosijo poštni pečat z dne 9. do 15. decembra. V Xe\v Yorku je pošta pridržavala trgovska pisma za ameriški par-nik. medtem ko je bilo na razpolago dovolj drugih brzoparnikov. X^kat eri trgovci so s tem, da | .so na pismu označili ime parnika. prekosili v trgovini svoje tekmece. PRIKRIVANJE IZDATKOV Poslanska i n senatna zbornica nočeta objaviti izdatkov. — Prej je bilo vsakemu na razpolago tozadevni seznam. Washington, D. C., 23. dec. — Ameriški davkoplačevalci, ki bi radi vedeli, koliko velja narod ameriški kongres, bodo imeli še mnogo težav, da to izvedo. Vsako leto državni tajnik objavi, kako je bila izdana letna vsota 3 milijonov dolarjev, ki je določena za kongres. Do sedaj je mogel vsakdo iti v senatni urad za uradne listine in je dobil letno poročilo o vladnih izdatkih. Iz teh listin je tudi razvidno. da je 37 senatorjev in kongresu ikov imelo poslene v svojih uradih svoje sorodnike. Tz teh listin je tudi razvidno, aakatj plača narod za vsakega svojega zastopnika, ki ima $9000 letne plače. $30.000 na leto, ker SENAT BO ŠELE PO PRAZNIKIH GLASOVAL 0 3 0DST0T. PIVU WASHINGTON, D. C., 23. decembra. — Senat je danes zavrnil predlog republikanskega senatorja Binghama iz države Connecticut, naj se takoj prične razprava glede predloge o dobrem pivu, ki je bila sprejeta v poslanski zbornici. Njegov predlog je bil zavrnjen s 48 proti 23 glasovom. Hingliam je izjavil: — I>osedaj . * je bilo moje geslo, da: moramo; .meH dobro pivo d. Božiča. ' S0VJETI M0LCE kor kaze,, bomo pa lahko veseli. če ga bomo dobili do prihodnjega . Q PETLETKI Demokratski voditelj, senator j - Robinson iz Arkansasa je izjavil. Prva oetletka da je hotel Bingham kovati kapital za svojo lastno stranko. O predlogi se foo začelo zaslišanje prihodnji torek pred justičnim odsekom. - . Tekom glasovanja je bil med poslušalci na galeriji tudi znani suhač, metodostični škof James Cannon. »Tr. preneha uradno prihodnji teden. Mnogo načrtov ni izvršenih. — Sovjeti skušajo nadomestiti. Moskva, Bturija, 23. decembra. Druga petletka (petletni ind i-Proti Binghamo vem u predlogu ] strijski načrt) se bliža koncu. Naje glasovalo 21 republikancev, 2 dočim je Ilobin- leta, da bi bilo mogoče nadoine-bilo dvesto poročil. za vsakega son zatTjPVal, da ne bo nobenega stiti, kar je bilo zamujenega v -zavlačevanja, češ. da morajo de-mokratje izpolniti napram volil-cem svojo dolžnost. senatorja po dva. Xnka oseba je dobila en iztis s posredovanjem nekega senatorja, ki je telefonič-no naročil v senatni sobi za lLs*ti-ne. da naj izroče gotovi osebi en izts poročila. Toda ta aseba je morala podpisati potrdilo, da je sprejela ta iztis. ZOPET ZAROTA PROTI STALINU ZA KAZEN MORA HODITI 30 MILJ Kongresna zbornica je šla vtem oziru še dalje. Poročila o izdatkih sploh ni objavila. Taka poročila so bila dosedaj vedno objav- 1 jena in v arhivih je mogoče naj- ! voditeljev, ki so obdolzen ti. koliko je veljala preiskava < umoru predsednika. PAR USTRELJEN V AVTOMOBILU Woodsfiled, O., 23. ilecembra. V avtomobilu sta bila najdena ustreljena mlad moški in njegova spremljevalka dve milji od Le-wisville. Policija je dognala, da je moški 24 let stari Lewis Ilocha-ver (Hočevar?) iz Lansinga v Belmont okraju. Identitete dekleta še niso dognali. PREMIRJE MED BOLIVUO IN PARAGVAJEM La Paz, Bolivija, 23. decembra. Xa posredovanje papeža Pija XI. sta Bolivija in Paragvaj sklenili 24-urno premirje, ki se prične na božični večeer ob 10 ponoči. Papežev predlog je stavil boli-vijski vladi papežev nuntvj. ki je izrazil željo, da bi obe državi obhajali ta večer kot čas miru. Albany, N. Y., 23. decembra. — Od Albany do Hudson. X. Y.. je 30 milj. William Walker, ti čevljev visok črnec mora na sodnij-sko odredbo hoditi peš. Walker je policijskemu sodniku, pred katerim se je moral zagovarjati zaradi pijanosti, izrazil željo, da bi bil rad doma za Božič. — Ali ste dovolj trezni, da greste domov?? — ga vpraša sodnik. — Do časa, ko pridem v Hudson, bom prav gotovo trezen. — je odgovoril Walker — Kako so vaše noge? — vora-ša sodnik. — V kar najboljšem položaju, gospod sodnik. — Dobro. Obsodim vas. da greste pes v Hudson. Ker pa je bilo iz teh poročil razvidno, koliko so senatorji in kongresu ik i potrošili ljudskega denarja iza vožnjo in razne druge iz-daitke in so prišle pritožbe, so na-i rodni zastopniki v obeh zbornicah j sklenili, da je najlažje ogniti se javne kritike, ako teh izdatkov i sploh ne objavijo za splošno jav-I nost. RUSKO-POLJSKA POGODBA Varšava, Poljska, 23. decembra. Poljski zunanji minister Beck in sovjetski posdanik (hvsejenko sta podpisala prijateljsko in nenapa-Idalno pogodbo ki je takoj stopala v veljavo. MIHAEL JE RAZBIL NOS NA KIPU , Bukarešta, Romunska, 21. dec. Prestolonaslednik princ Mihael je gledal star kip, katerega je izdeloval nek romunski kipar. — Ta nos mi ne ngaja, — je rekel 11-letni Mihael svojemu spremljevalcu. — Prinesite mi kladivo. Prinesli so mu kladivo in princ Mihael je kipu odbil nos. Ko je kralj Karol zadevo (preiskoval, mu je Mihael odkrito priznal, kaj je napravil. Vendar pa je iz letošnjega poročila. ki je bilo namenjeno samo senatorjem in kongresni kom. razvidno, da zahteva senčit za svoje izdatke $101.144 več kot do sedaj. navzlic temu. da se vlada trudi, da bi znižala svoje stroške. Za preiskave in splošne izdatke zahteva dodatno vsoto $100,000. za sluge in vratarje $5544 in $ltKJ več za poštnino. Edino znižanje izdatkov v znesku $4500 je za urad senatnega tajnika, ker je dosedanji tajnik pred kratkim umrl. Kongresna zbornica, ki velja narod na leto $8.000.000. zahteva -za prihodnje leto $7576 manj kot lansko leto. Berlin, Nemčija, 23. decembra. V Moskvi je bil aretiran nek vladni komisar in več bivših vladnih da so kovali zaroto, ki je imela namen odstraniti sovjetskega diktatorja Josipa Stalina. Med aretirane i sta poljedelski komisar Xikolaj B. Eismont in načelnik za motorni promet V. X. Tolmaše. Xa sumu. da so bili udeleženi pri zaroti, so tudi voditelj desnice Mihael Tomsky in komisar za pošto in brzojavke ter prejšnji ministrski predsednik Aleksej lly-kov. petletnem načrtu zlasti v industriji, poljedeLstvu in zadevah. Uradno bo prva petletka končana 31. decembra v štirih letih in druga se prične 1. januarja. da dobro poučeni krodamji uspeh. aH pa mora dovo- BOŽIČNA DREVESA V RUSIJI Moskva, Rusija, 23. decembra. Ker velja v Rusiji božično drevo $25. je za Amerikanee .in druge tujce, ki hočejo po svoji navadi obhajati Božič, zelo težavno oskrbeti £»i potrebno božično drevo. Stroga policijska postava pre-poveduje prodajo tudi najmanj- MAJNERSKI NEMIRI Scranton, Pa., 23. decembra. — Pritajeno sovraštvo je vaplamtc- sleni v lo v nasilje, ko so unijski maj- 1 djetjih in ki imajo pri sebi žene in ceno drevo. ima veliko težavo najti potrebni okrasek, katerega sploh ni mogoče dobiti. Zato & morajo pomagati z raznimi trakovi in drugimi ma-njšimi stvarmi da drevo nekoliko izgleda kot božični srpomkr Ameriški jnžmirji. ki so zapo-ruskili industrijskih po- nerji skušali piketirati Westbrook Coal Company maj no v Carbon-dale. Stanley Wilk je bil zaboden z nožem. Več drugih mož so pretepli. Več udeležencev pri pretepu je bilo aretiranih. otroke, so šli sami v gozd in posekali drevo, mesto da b> plačali previsoko ceno. Protsirverska družba pa je po raznih ikra jih Rusije naznanila svoje shode- na božični dan. liti daljši čas, da bo delo konča- no. RADIO IZ BETLEHEMA JE PREPOVEDAN London, Anglija* 23. decembra. Jeruzalemski poročevalec lista Daily Herald poroča, da je kolo-mjski tajnik Sir Philip Cunlrfffe-Liiste odklonSl dovoljenje za radijsko objavo pridige na božjčnr večer iz cerkve Kristusovega rojstva v Betlthemi* : - ■a T"''-«* u* je - . * *, ; .. ■ I S? * * I O B i NEW YORK, SATUBDAY, DECEMBER 24, 1832 THE LARGEST SLO VEJTE DAILY te U. 8. M. Owned and Pnhllrtui by BLOTKNIC nmataNG COMPANY (1 Corporation) Ll Benedikt Tre««. the eofpwtdon and add re •f "GLAS liifl DA~ *««••••» $3.00 fc 8atrt leta .•*•.>••..•....... Jl .50 Za New York za oelo leto ..... Za pol leta ................... Za lnosemstvo n celo leto Za pol leta ««..•.............< fT.OO $8.50 $7.00 $3.5fJ Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement "O lea i roda" lakaja raakl dan tsrsemfil nedelj tn praznikov. la nsaftnnstl ae ne pri obsujejo. Denar naj ae blacovolt Miljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ie tndl prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21$ W. 18th Street, New York, N. Y. CHelaea 3—387$ PRVA ZMAGA Sprejem predloge glede dobrega piva v poslanski zbornici potnenja prvo zmago mokraeev, ki so ,jo izvoje-vali po dvanajstih letih. To je prvi mejnik na pohodu bolj liNeralne zakonodaje. Nihče se pa ne sme udajalti prevelikim upanjem, nihče ne sme domnevati, da bomo že v kratkem času deleži:i dobrega in šumečega piva, ki bo naprodaj po trgovinah in restavracijah. Predloga bo predložena ssveznemu senatu, kjer bo izpostavljena hudemu viharju. Najbrž jo bo tudi senat odobril, toda že vnaprej se ve, da ne bo šlo vse tako gladko kot je šlo v poslanski Zbornici. Potem bo predložena predsedniku Hooveru v podpis. Veliko vprašanje je, če jo bo podpiral. Slednjič bo pa moralo še najvišje sodišče razsoditi, če trditev, da pivo, vsebujoče tri in četrt odstotka alkohola, ni opojno, soglaša z osemnajstimi aniendmentom, kateri še vedno straši po zvezni ustavi. V-zvezni blagajni je velik primanjkljaj. Treba je bi-lo poiskati novih davčnih virov. Po za* rji vanju nekaterih, bo primanjkljaj v zvezni blagajni že vsaj deloma pokril davek na pivo, in baš to je omogočilo prvi uspešen napad na prohlbicijo. Bolj svobodomiselne in napredne zakonodaje je tr --ba pričakovati Šele po sestanku prihodnjega kongresa, v katerem bo večina za preklic osemnajstega amendmenta. Sprejem predloge v poslanski zl»irt:iri je jasno znamenje, da je zavel nov duh med kongre^niki in da bodo doživeli v prihodnjem kongresu suliači popolu poraz. Uspeh je pa tudi velikega moralnega pomena. Pivovarniške obrti ne bodo v ImkIočc smatrali za nekaj nepoetavnega. Ljudje bodo imeli na razpolago dobro in nepokvarjeno pivo, ne bo se jim več trefba skrivati po tx^znicali ter plačevati silno pretirane cene za prepovedan Bad. S tem pa seveda ni rečeno, da se bo vrnil salon, v katerem je bil pred proliibicijo kozarec piva po grošu. Ne samo zvezna vlada, pač pa tudi državne in občinske oblasti bodo imele pravico naložiti na pivo poseben davek ter s tem povečati svoje dohodke. Povratek dobrega piva pomenja napredek, toda dobro pivo ne (bo odpravilo zločinov, raketirst va in but leganja. Tem izrodkom prisilne zakonodaje bo napravil konee šele preklic osemnajstega amendmenta. DXHABHA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZAKE sunvo ur točno kakor vam pokaže na STOPNI SEZNAM Lir 100 ___ Ur aoo Lir 300 Lir 400 Lir 500 Lir 1000 V ITALIJO $ 5.70 ... SI 1-20 $16.40 $21.75 5.75 >2.50 J mvMtM, bMM v tflnarjlti ali V AMFWy^"^ -f ^FIPT . $ $.70 HOJO $15-90 $31.00 #4L10 $ 5iW morate poslati $10X10 " * ▼ itam kraja Isplaflio v dolarjih. _ Me pe CASUS UETTKft sa prtoto)Ma* If. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANK 8AKBXB) . BMW rOMK, AT. Cena 50c Vsebuje pole^ spisov - dveh naših pisateljev Trohe in Rupriika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoc slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. KITAJSKI SUŽNJI NA SVO- BODI i tlovežtvo misli, da je suženjstvo ži* davno odpravljeno iu da spada že v preteklost, vendar temu t;rk«>. Tudi Kitajska stoji v viNti tistih držav, v katerih je suženjstvu še zelo aktualno vprašanje. Te dni je namreč notranji minister nauk miške vlado odredil, da se morajo vsi mladi snžnji o-svoboditi. Občinske in okrajne o-b!a>.ti so naznanile, da bodo lived le v svojih oddelkih temeljito preiskavo. Gospodarji morajo zato takoj osvoboditi mlade dečke in deklice. Ce pa bi imeli ti ljudje še veselje, ostati pri svojih dose- Pod oknom ne\vyorškega polf-* \ eijskega glavnega stana v New 111 Torku se jc ustavila zaprta kara. Šofer je izstopil in odšel. In se ni vet" vrnil. Kara je stala tam vse dopoldne in v.se popoldne. 1'roti večeru .so pa policisti pogledali, kaj jo v nji. Xi bilo dosti. Samo debt-la vreča, in v vreči razseka-u« truplo bi v še jr a kaznenea. ki ga je najela policija. da ji je ova-jal svoje tovariše. itojak nam piše: — Ne bilo bi , ... , ... ? I nic treba opominjati, ker sam do- danjih gospodarjih. morajo bLti • •■ - , ■ . . , . ... . m ,'bro vem. kaj je moja dolžnost, kot vsi ostali svobodnjaki plara-] ni. In še dalje govori Nanking: J Zgraditi se morajo domovi, v ku-l , , , .... ,. , . . | raeun. Imel sem srečo, da .sem pro- terih bodo stanovali o.svob»>ien! ' -i i * r * -i . „ , , . (dal sto funtov težkega prasiea za sužnji. dokler si pac ne preskrbi-'-.- ■ , , .r-.- • » i •• . , . ' 1 , . , stirt dolarje. Štiri dolarji naj jo tlela in novega doma. zakaj ne-K i - , , . , . r . ' Ihhio torej na račun mojega tlol- naroenino sem vam dolžan pet dolarjev. Pošiljam vam štiri na ITALIJANSKI KOLONI obdelovali. ji> ljubili in si na njej • rodili otroke. In pri vsem tem so ____j zatrjevali, da radi plačajo zanjo. i kolikor gospodarji zahtevajo, se-Xaert o "mtizzadriji". ki je za | delavska družina pa dobi od tega vet|a v presledkih. Toda bili so s današnje razmere edinstvena pre- i velegininta toliko zemlje v enole- sjj0 od,rnani z ljubečega koščka ostala gospodarska ustanova, ka- ten najem, kolikor je more brez gemijP tero je dal srednji vek. bi pri pri-j tuje pomoči obdelati. Največ, kar; yA{.t j b() verjya nepravičnih knit od nje ni zasedanju obeh poslan- se more dobiti, je 20 hektarjev, ionskih pogodb le še bolj nateg-skih zbornic v Kimu uzakonjen. Plača za to tlelo pa je v tent, tla njena Sicer moramo priznati da Ali pa se bo s tem izvršila more-1 si sme sleherna delavska družina položaj kolonov dokaj lažji.! biti odločila' revolucija v Italiji.; vzeti z njiv in travnikov toliko sa j jjjj bo .branil pred samovolj-' kjfr živi nad 22 milijonov prebi- j raznovrstnih pridelov. kolikor jih 110stjo veleposestnikov, njihove valstva ojza onega časa več ur v zra-. ku nego na kopnem, j Z velik<» vnemo -sem jra posluša!. ko je takole svetoval mlade-,mu fantu, navdušenemu za avj.»- TTči >e iu študiraj. Natrpaj svobwlo. Po tem. da je tu bese- j da le o mladostnikih, moramo po- r-dravLti ukrep nankinške vlade.) . . . . ^ . si v glavo kolikor mojroce teore- Saj suženjstvo je sramota za sle-> , , . , . . .... . . tienega znanja. Iti ko bos misld. herno državo, ki hoee bit t kultur- . . . , , tla znas vse. ne bos znal ničesar. Sele .takrat boš nekaj veljal, ko bodo drugi rekli, da znaš. Tedaj pa .skušaj prodati tisto, kar znaš. In če boš uspešno prodal. !. ; dosegel svoj cilj. na. Kitajska pa lioče biti kulturna ! Zatorej je njena velika dolžnost. tla v najkrajšem času izbriše zadnjo sled te kulturne sramote. . . lijan>ikn fevdal isgtična ustanova, bo z novim »zakonom še potrjena. ničarjevipo deželi; ti dobe približ. no 30 I):n dnevno. Potemtakem le toliko se bo sprevrgla, da bo živi najemnik v .primeri s temi odgovarjala fašistični miselnosti. (briljantno. Saj si prečestokrat v bogatih desetletjih jiridobi majhno premoženje, ponebno. če ima svojo "mezzadrijo" v plodnejših Kaj je prav za prav '"mezza-dria*\ Ivdor .se vozi skozi poljedel-ske pokra jie, kakor so na primer j ^k^ji™ ,, I rnbrija, Lombartlija ali Marle, bo videl dolge vrste samih malih Toda najemnik ne more posestev, o katerih bo mislil, tla st> . nikoli postati last samostojnih pol k met o v. Za-; najsi je njegova družina že več kaj ne bi mogel doumeti, da ni u-! ilesetlotij obdelovala isti del božna hišica sredi zemlje in par 1 veleposestva in najsi je njena zi kravic last ljubeznijo neguje vite revolucije obstoječega položaja; fašisti se pač ni^o pokazali širokosrčne, moderne sociologe, saj so podobne razmere le še v hi-perkonservatovni Angliji < kar se tiče starih zakonov in običajev«, povsod drugod so pometene kot sramoten ostanek krivičnega .srednjeveškega fevdalnega sistema, skoraj kjer so se nekateri gospodje pa- NADŽIVALI IN NADLJUDJE samostojen kmet. sIi- Pa kosi!i Fašl' stična Italija, ki hoče biti vzor tlomoljubnjli državljanov, pa >i naj zapomni, tla duši ljubezen do družine ki s toliko j bel tcskla na tej zemlji*! To" je pre- *emije in doma \"sem tistim milita neznaten I tresljiva tragedija tega Italijan- Jonom kolonoi.i. ki jim z zakonom ne dodeli zemlje, katero so s krvjo obdelali. Ta krivična razdelba se bt> bridko maščevala nad sodobno vladajočo generacijo. ker je gln-ha in slepa in nima drugega pred seboj, kar bi odgovarjajo današnjemu času. kot besede, besede, besede . . . svet.. . In vendar so ti dozdevno .svobodni osobenjkarji 'breedastnin.ski (ktdoni). Saj nimajo niti po fa- skega kmetskegastanu. Tudi če si je morebiti kak podjeten mož tekom mnogih generacij nabral toliko denarja, da bi si mogel kupiti košček zemlje, na kateri je zra- stičnem zakonu nič drugega kot! ^ |u kater<> ,fubi je ne do})i Mp<1 delavca, ki sme ob vsaki ■ značaj delavca, ki sme priliki skleniti pogodbo s svojim gospodarjefn. To je vse. Le to je. da ne spada jo ti delavci v vrsto industrijskih delavcev, marveč imajo svojstven značaj. Ti so namreč v službi velikih posestnikov, ki vsi po vrsti žive po mestih, a svoja posestva dajejo v upravljanje tem kolonom. Tak veleposestnik živi kot trot od tlela drugih rok. V mestu ima pala«V. kjer uživa na mile volje življenje, njegovo zemljo pa «»bračajo in namakajo ,s svojim potom najemniki ali "mezzadristi"*.* "Mea^anlrijo" razumemo takole :■— Zemlja in vse kar je na njej živega ali neživega, konji, hiša in orodje, so lastnina veleposestnika. Sleherna i temi velikimi gospodi živi namreč neka tajna zaprisega, po kane sme nihče prodati kolonu one zemlje, ki jo je obdelal, marveč — če hoče — vso zemljo skupno; na ta način se bo preprečila eventualna delitev veleposestva. Vprav radi takih razmer, ki so potlačile dnševnost italijanskih najemnikov, so bili ti ljudje prvi. j ki so se pridružili v začetnih povojih fašizma velikemu delavskemu gibanju ter v letih 1020 do 1D22 "zasedli" posamezne kose zemlje svojih gospodarjev. Temu gibanju .so sledili tudi takratni fašisti. Pa to ni ničesar drugega pomenilo, kot da so si pridržali zemljo, katero so skozi desetletja BKO NAZNANJA OTVORITEV RADIO CITY z DVEMA NAJFINEJŠIMA GLEDALIŠČEMA NA SVETU! RADIO CITY MUSIC HAUL SO. ceSTA IN 6. AVENUE SE OTVORI V TOREK ZVEČER, 27. DECEMBRA Pestre odertkt predstave —- Dvakrat dnevno — 2:15 in 8:15 CE.VE OD 75i." NAPREJ POLNOČNA PREDSTAVA NA NOVOLETNI VEČER VELIČASTEN SPREVOD ODERSKIH TALENTOV . . . VELIKI UMETNIKI 12 VSEGA SVETA . . . GODBA. DHAMA, BURKA IN VARIETE . . .DRUŽBA 10Q0 Novo RKO R0XY Gledališče 4*. CESTA IN 6. AVENUE SE OTVORI V ČETRTEK ZVEČER. 29. DECEMBRA KAJBOLJŠK SLIKE IN* ODERSKA ZABAVA Svetovna Premiera: ANN HARDING in LESLIE HOWARD v "THE ANIMAL KINGDOM" Neprestano od dop. .lo 1. zjutraj. — Zmerne c<*ne. Ofce gledaUMi pod s—bnim vodstvom "roxv IlfMO Ul'i'U — Rockefeller Center \'<»dstvo ene nitjvpi-jih Itoluisnic na Anjrleškem sporoma jaxnosti. tla >4> ej kemikom v nekem lalx>ratoriju pt» nad dveletnem delu posrečilo napraviti |>reparat. ki potlaljšnje življenje. Iz človeka, ki ./.avživa to sretlstvo. se raz\ije ilnadčlovek*'. I"čenjaki. ki so preparat preizkusili. zatrjujejo, da iz.orl>e-iii in iieii>tra.šeni. Razum se jim ^iinti |K»ostri. obenem pa se okrepi \(s onranizem. /, novim sredstvom, ki so ;ra preizkusili tudi na živalih, so tltw^li nekakšne vrste "nadživali". Živali .'O nenadoma ^pokazale svojstva. ki jili ni človek pričakoval od njih. — Ovee iu mačke, ki >o zavžile pre-J ji.irat. so postale nenavadno borbene. začele so napadati velike in motne pse ter so jih v borbi ji a ti v lati«.le iu ugonobile. Pt»kusi > kemičnim preparatom >e nadaljujejo in angleška javnost pričakuje »a-j ženskami je v.sepolno pasjih stro-ptte-tjo poročil o končnih rozulta-Jkovjaikov. In ko je snov " " Po v rat ek dobrega piva bo povzročilo vretje. ki je pojavilo pri zadnjih volitvah med narodom. Ce se bo to vretje poleglo, tudi dobrega piva ne bo. V Miami, v državi Kloridi, preživlja takozvana '"visoka" družba zimo. Razkošni hoteli, broke rji. borzni špekulanti, politiki, lahkožive!. "dame", ki od dolgega časa ne vedo kaj početi, "dame", ki za drag denar kupujejo ljnbeeen ter "tlaine". ki jo zj drag denar prodajajo. Z eno besedo, ljudje, ki se smatrajo za stebre današnje družbe. Moški se izprehajajo po hotelskih hodnikih, razpravljajo o ak-eijab. — če jim je vrednost padla. ali če se jitu je dvignila — govore o konjskih dirkah, posebno se pa izanimajo za pasjo razstavo, ki setjma vršiti prihodnje dni. Da, pa.sja razstavo je predmet sploš nega zanimanja. Med moškimi in tih. Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. m izčrpana. se odpravijo gospodje in dame v posebno dvorano, kjer je prostor za hazanlne i ranega jutra. Šampanjca in imjH>rtiranih likerjev je na pretek. Naslednjega dne čakajo .spletične. maserji, maserke in manikirke. ki skuša jo s svojo umetnostjo napraviti gospodo, kot da 'bi bila ustvarjena po božji podobi, pa se jim žal ne posreči... Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je bila v Yancey. Kv.. rovska eksplozija, ki je zahtevala štiriindvajset človeških življenj. Med smrtno ponesrečenimi je bilo tudi šest sinov *>seniin.sedemdeset let starega majnerja. Ko .ie počila ves« o eksploziji. sp je zbralo pred vhodom v rov na stotine sorodnikov in prijateljev ponesrečenih. Hiteli se in ea--kali. Med njimi j«* bil tudi stari majner. Iz jame so začeli nositi trupla. Ko so prinesli trupla treh sinov starega majiierja. ko mu rekli, naj gre domov in naj se potolaži. Starec je pa odkimal: — Xe, še .. . n .... trije so notri. Se tri mi prinesite. Poten* bo šel damo v v samoto In je čakal in čakal devet dolgih nf\ t!a ko prinpnl? trupla na-datjnih treh sinov na povn&ino. Vsakemu posebej je pogledal v (zogleneli obraz in se odpravil prp-ti domu___ > *■ W F sT? -- 1 MEW TOIK, IATDID1T, DSO! TEM LA101ST BLOVnra DAILY ti V. i. X fOŽA H E K FORT: SENCE V MEGLAH N*iiave so žarele v jfMMiaketn du, »tarča ui mogel ujeti na križ,' zlatu, planine *o si nadele že prvo rahlo snežen') tančico. Vijolično v*» no bile >a>uic * svojim molkom. IMuninici ko šli. smučarjev se ni bilo, planšarji so odgnali živino v dolino. Planine so živele naprej. Planu-ke rože so druga za drugo umirale v ostrem vetru, morila *ta iili močna sapa in zmrzal. Gamsi ho »o umikali čedalje nižje. Planinske sočne trave so ne podučile, puste, slamnate in trde so bile. Samotarji so šli v temnozelene jelove gozdove, tropi so šli v doline, bliže ljudi. Prišel je >veti Martin, po vrtovih smrti so umirale zadnje vo->ve noru m ene krizanteme v medlih žarkih solne«, ki >e je vedno ■-knrivalo tlaleč nekje /.» f>lilaki. (iamse je prevv.elo čudno čustvo, mati narava je pognala po njihovih telesih čudne tajne sokove, kri jim I je divje zaplula. Samotarji iz gozdov, starei, so pritHi li tropam. mladi kozli so pričeli bojevito obnašiiti in preganjati samice — v snegu iti vihrah kt sva t o val i jrnmM. Kot pnvsognb-na! Star gams. vedno je bil pri trojni zadnji, se je oddaljil in zasle-loval samico. We upehana je prišla ta skalnat groben, pogledala nazaj n težko s'vpla. Kmalu j»- bil kava-ir za njo in ji s|K*t umiljeval svojo jnbeaen. Kora bi imela pač raje akoga ftllaj&va trti blizu. Spet mu e ušla. Strastno jo je zasledoval, li pa,'.i! niti na veter, niti na krit-e, čeprav je grapa pod njima leal* v megli Ln l»i jinw utegnila »rinesti nesrečo. Utrujena in sita ladležmv-a se mu je udala. Prav nič ti bil kavalirski in prav klavrno je ►dSei od nje, bil je pač že star go- kot bežna senca je bil v daljuogle-, lu. krila ga je megla. Sedaj so sej pomaknili če.r rob. kot sence so šli • pod varnim plaščem megle. j Zima v gorah, v belino zagrnje-^ 110 rušje in suho vejevje. Skalne . čeri kipe nemo v nebo. 0110 sivo. pusto. zimsko nebo. Gamsi so .m» 11-niaknili nižje. d«4iili >0 temne zimske obleke. Poleti so bili sivo-rjavoru men i. za aimo jih je narava jw-brila s temno gosto dlako. Progi na obeh straneh glave sta ziwje izstopil i in postali nežno rumeni, dlaka )>o hrbtu jim je bila i*> ped visoka. to je ona. za kateri hrepeni lovec, ona, s katero se postavlja planinec preti svojim dekletom, ta je povezana v gamsov šop. S pomladnim teleti jem so se gamsi vračali v planinsko kraljestvo. Prtv j sun lad. planinska pomlad jim je dostikrat nevarna. Ko zapihajo južne sape, prično dr«"ati v doline -ilni plazovi .Dostikrat s«* zgrodi. da zajame plaz ganw prav iz tega vzroka gredo kaj radi v kraje, kjer so p ml plazovi varni, doleti jih pa kljub temu dostikrat kruta usoda. Maj v planinah. Sokovi. \>i mladi in .sveži so pričeli ki)>eti |n» bilju in ru^jii. povsod je vrelo novo živ-je na pori la t«»žka ura. Matere so si poL>kale mirnih in \»ritih zaklonov, maj je mesec njihovih mladičev. Starke .so oi mladiče silno skrbne matere, ir.ladiea pa tudi doje |Ktl leta in še več. Mali s 1 na matere tako zelo navezani. da ostanejo pri-njfh celo tedaj, ko >0 se ponesrečile ali padle kot žrtev divjih lovcev. Po planinah hodijo planinci, pa >o ti planinci prav radi "zidane volje". Z.i zidano voljo pa imajo, vpitje, kričanje, streljanje i 11 metanje kamenja. Gamsi s-> plašni, pa pred takimi planinci ls'ze. pa se žal dostikrat ponesrečijo. LoVci trde. da se število gamsov polagoma krči in da so temu precej krivi naši planinci — skaze. "Hudičev mol" so obdajale na .pod. Krilo ga je rnije. ki je po-j dveh straneh strme skalne police. Irhtavalo v vetru, glavo okrašeno z 'ekikimi. močno zakrivljenimi roc-ji je nagnit naprej in vonjal v neglo, kamor je upiral svoje ostre ►či. Vse je bilo tiho. le veter je je-al v stenah in med rusjem. pa mu (najti j hi hrbtu visoko dlako. — ■no, ki tako skomina gorenjske ante. Veter je dvguil megio in jo vr-rel čez greben. Gamsi so bili nentir-li, nekaj ni bilo v redu. Pcabili 1» na divjo slo. ki jih je motila, da liso bili dovolj poiorni, pa so utaaiipno vonjali zrak in |X»>luŠa-i. Kuto, vodnica. jr šla |Joea*» na-irej. »led i le so* j i najprej koze poem šele kozli, najstarejši in naj-no<"*nejši so bili zadnji. Vsi so se •omaluiih na rr»b. na vrhu se je končaval s previsom. Ves špranje in raz|s»ke je sneg že rjtinedel. dostop je »bil v>daj še težji. N*a levih policah je ravtlo krivo rušje in tam je stanoval črni roga-tec. katerega so s*' pastirji bali, ker jf tako tajinstveno izginjal in svaril z. ostrimi žvižgi trope gamsov na nevarnost, in katerega so imeli za vražjo last. Lovci so za njim »a-man oprezovali. njegov vid je bil preoster, njegov \'<4i pretenak. Z južne strani se je bližal "Hudičevemu melu" lovec. \i bil še •-tar. a zato je bil bolj izkušen. Hotel je prevariti starega samotarja. Pod inelotn 11111 ji' prišla na pomoč megla, ki je ovila. da se je mogel bližati usodnim itoKcam. Po zraku plesale redke snežinke, nebo se jesenskih nalivih, zamedel ga je sneg. Predrznež. ki si je hotel svoj iti gamsa, starca, si je ovil čevlje s cunjama in si pritrdil v nevarnih krajih dereze, pa se počasi dvigal kvišku. Hil je že blim vrha. ko se mu je utrgal pod nogami kamen in ropotaje odletaval nizdol. Lovec je tiho zaklel, pa pazno poslušal. Xič. vse mirno. Prav tedaj je zapihala od vrha sapa in potisnila meglo v dolino. Tristo.... lovec jo oka m ene I obstal. Dobrih sto korakov nad njim je stal tajinstveni gams in motril okolico onstran |»olice — okrenjen je bil proč. Mirna roka je jtočasi dvignila puško, gamsovo pleče je olistah« v križu daljnogleda, molk planin je pretrgal strel. Gams se je komaj vidno nagnil proti steni in obstal. Love«* je ostrmel. -Fek strela se je še lovil po meglah in pečeh, ko je v drugo streljal gamsa. Nič! Ni se ganil. Tretjič je dvignil jni-J ško. namah so mu zaplesale pred! očmi vse tajne slike iz bajk. pa) stisnil zobe, trdo pomeril in sprožil — puška ni vnela. Kljub temu j pa se je gams lahno str»el in o-laahnil malo nižje, bil pa je še ve-; dno naslonjen na steno. Oko 11111 jej ž" davno ugasnil", le veter 11111 je' majal visoko dlako po hrbtu in mamil lo\va. Pripravil se je že na plezanj«', ko je zdrknil mrtvi gams ra/ poliee in .»listal tik lovca v peščenem. zmrzlem melu. Odnesel ga' za zadnjo vejico, dobil je vejico —-; a zadnjo vejico. dobil je vejico — zeleno vejico i srams i lovec. lila rožni venee in boječe gledala svojega .sina. Dnevni hrup je po-nehaval vedno boj. prišla je noč (v tej krajih nastopi namreč neposredno za dnevom noč). Vedno nove prikazni so se vsiljevale o-,ljal z rahlim -sunil ja njem. česu in ušesu. Iiolnik se je napil vode. odprl oči in pogledal kvišku. Pravkar je zasvetil v daljavi iznad skal Ob brazilijanskem obrežju je divjala kuga... Bilo je 24. decembra 1890. Od severa se je zveliko brzino bližal krasen, srednje velik parnik "I*za-bel*\ ki je lahno plesal j>o atlantskih valovili. Tu na neizmernem morju gotovo ni niti sledu kuge. Medtem se je nekdo izmed moštva približal in naznanil, da vzbuja mladi Poljak, ki se pelje čal za seboj jasno sled. z materjo v kolonijo, sum. češ. da j _ Betlehemsk « zvezda, mama. je okužen. Kapitan je našopiril uad Wiekovim skednjem, obrvi, trenutek pomislil in uka-. zal:-- — Krmar naj takoj usmeri pro- j ti Superaqui! Bolnika odnesite na I breg in ga prepustite v oskrbo bolniški policiji! Ocean je bučal iu šumel v jasno noč kot da bi i-gc*L*no posem nad ]>esmimi. I11 gorski potok ga je boječe sprem- — t'as je že. mama. da greva k poluočnici. Čujte, iMjjo... — Bog se rodi. uioči se tresejo. — To po- velik svetilnik na obali, ki je puš-1 j« sanii angeli... Koliko svetlobe... Kako jasno... jasno... Povejte Mariji, ko jo boste srečali, da... da... Dvoje ljudi je ostalo na bregu : Stanka. 65-letna Ara rje t a Novakova. ki je -dlno jokala, in njen 24-letni mu Matijček. V septem-j bru sta zapustila Wojnowo vas pri Ripinu in sta |>o raznih pri- j petljajih dospela sem vprav na božični predvečer. Spisal EMILE GABORIAU 8 8 VAMPIRJI IIJISP VELEMESTA |j 51 Sveti večer! Kakšno vrednost ima človeška .H* ljeitio^nn ! — I11 v«*ml;»i* so Lili sin »r i v>i liiji- sku-Kn je ]iči iia«lt'dnje^a dn<* napočila ura,I]>aj in pristali so — tak>» vsaj iloniiit-vuin vseh dogodkov današnjega dne vi 1. 1 : lll(ll..,i :t: .... n.i-..;;.. ..' 1 ■ . . . " . . . ... , fKO iiini.n m na pi\o lekcijo. ^ rut 11 vi — ua mora |<> zrmtrv markiza «L-( i*oisrn«»isa živo sliko ze v det inski doni. K'»: .. je še bivala Mat ijček materinem poil rodno streho srbi toliko ])ooiiina. da ,jt' otlsel ponosno! na vsak narin pt oprrriti. je nezavesten ležal v S^'avr k svo ji najstarejši m enki j Zdnj pa planil zdravili naročju. Njegove ož-' vi. Ni pa .slutil, tla sta skrita dva — Ka.i! — jr vzkliknil.— k iz naslanjača. - I>a so spoznali NEVIDNA VOJSKA gane. skoraj črne ustnice so se njegova čuvarja za težkim tovomim vozom ! markizov načrt { Kako jr to mn^iiiV vsled suhote kar svetile. Mrtva- ju (ja opazujeta. Vider odhajati -a tako! ., . . . . . ško bleda so bila njegova upala; • l((blT volj(. sta s<. zmagoslavno sinrdiila- !f,n S,M,MI < k^klUnr z ra. lic^i. ki so izražala v j>olni men.. * 1 - ! ineill. prostodušno odkritosrčnost... j a* . .j — Jr že tako. — jr odgovoril. — < irnr- — O. Bog, ki si zato prišel na V. našemu petelincku ze poganja- urebeu-! , , ... , ' . .. . . . , T, , - , :, 1 - 1. r ... . 1 • 1 tal lie more Lit na vseli konrih m krami svet. da daš bednim tolažbo V ne-: rek.. . Imenitni«! — je zainrmral stan soiU . .........., .. . **■ *•*.p*1 • sreči, usmili se me! - je šepeta-'m eksekutor. Lojisra m vrdno se najde med častniki Le- ! „1 ; • * 1 - 1 1 dak ali izdajalec. Pripravil srni nu-d Van l — -No, zdaj se nam 111 treba ver Lati. da . . .. . 1 , s. , t n; i-1 • - k^. . • • , , • , \ ivlopenom 111 ove očem sovražnika, j Gre za neko vrsto .'.realnega oklepa. ki se postavi na gotovem kotu na zemljo. Ta priprava zakriva vse. kar leži na njo. Za takšen zrcalni oklep se da skriti top na daljavo 2">0 m. Iznajdba se še uradno proučuje. Lov»*e je povesil daljnogled mi j«' sivo in pusto sklanjalo nizko nad uško lovil je gamse v daljnogle- j gorr. Mel je «>tn>l v zmrznjenih DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M čiu muho TI|« ČUiMtvo, pupiTii Slo ▼•od t vmii okoUd, cniAooiscsoan« • ..... .. .... TRAGEDIJA ZVESTEGA PSA O redkem primeru tragedije zvestega psa poročajo angleški listi. V vasici Treocchv v (i lam organu je nenadoma izbruhnil noža r. ki ga je pa zavohal pes nekega kmeta. Zvesti čuvaj je začel n;k vso moč lajati in tako se je lahko pet družin rešilo iz goreče vasi. Psa so pa pozneje našli vsega obžganega v kleti ene izmeti pogorelih hiš. Požar je uničil strehe štirih hiš tako. da je ostalo pet rodbin brez strehe. Neki kmet pripoveduje, kako j«- sedel v knhi-nji. k«> je naenkrat zaslišal močno pasje lajanje. _ V začetku se za lajanje nisem zmenil. — jr pripovedoval mož. — ko je pa pes vedno unx'-iie-je lajal in tulil, sem ods^l v klet odprl vrat hi. od koder Uli puhnil v obra-z gost oblak dima. Takoj sem poklica! družino, ki se je v zadnjem hipu rešila iz gore«"e hiše. Ker sem šel budit sos«le. nisem mojrel več rešiti svojega imetja in veseli smo bili. da smo rešili golo življenje. I>a ni bilo psa. ki je nas z lajanjem opozorit na pretečo nevarnost, -bi bil požar gotovo »zahteval tudi več človeških žrtev. pod muke polnim križem svojega Vaka sijajna karijera. Sina, usmili se me! J ^e.s zadovoljen se je Le za hip je privel svež vetriČ ! dr. Hortebizu. od morja in pobožal mladeniča po j — Morda bi radi šli licu. Matijček je s težavo odprl (lokt0r > oči. pogledal blodeče na mater in zašepeta! — vode! K sreči je dobila mati neko plo- m , • , ., , ! neiiost vikomteso. V s«* jr Lilo določeno lantaine obrnil k! , , , , , v pisarno, gospod — Da. rad bi govoril z Masearotom. — Ga ni doma; ee bi mu pa radi kaj čevinasto posodo in hitro prine- [ spororili, izvolite kar Z menoj V stanovali je : . . 1 1 1111- 1 1 sla vodo iz potoka, napojila sina našega mladega gospoda; govoriti moram!Ia sta' ,HM,aka' ,{a lal,ko zt'nsko 111 1 pripravljeno tako. da snu lahko mirno pričakoval zrnato, (ilavna skušnja jr šla imenitno, toda predstava je bila klaverna. Niti de <'roisenois. niti \*aii Klopt 11 nista igrala vloj^e resno. Pripravil >em jima rrmek-dr-lo. j>a sta nastopila brutalno, smešno. Misli. ter mu zmočila senci in Čelo. Pa y njim in porakaill J*a. kmalu je znova zaželel vode in tedaj je pil zelo dolgo. To sra je na-vidoz pokrepčalo. ker je vprašal s tihim glasom: — Kakšen dan je danes? — Sveti večer, moj sin! ti. In da bo nesreča popolna, jr marki?., ki — Dobro! — je odgovoril zdravnik. Hortebize je /bil navdilšen nad oprem« rejei ilolgt sem 11111 bil j»ri]»ornril največjo opreznost, takoj pokazal karte; da. ta domišljavi pa- •stanovanja, ki j,- bilo tako lepo urejeno. «'te.rtat.. | /a-. la summ.-,ti lopova. širok«, je odprl oči in »e r. nc-j _ BoTiie' — ji- vzkliknil — že pri po ' da il izmislil proti nam toliko neverjetnih kombinacij, kakor jih nam pošilja na pot naključje. Ti, -re (»lirnješ v ml lir ni družbi. Ali pa poznaš ob koncu 1. 18<)8 prekrasno dekle, ki sta ji razkošje in nečiinemost deveta briga in ki je sposobna prave ljubezni i Zdravnik se je nasmehnil in ta smehljaj je bil zgovoren negativen odgovor. — No torej, tako dekle je na svetil in imenuje se Sabina de Mussidan, — je odgovoril starec. — Ljubi, in veš koga i Fanta, ki mi je že trikrat prekrižal pot; umetnika, slikarja, in ta dečko mora biti res energičen. r — Eh, umetnik brez premoženja, bre* imena, brez zvez... Toda starec ga je zavrnil: — Ta umetnik žal ni brez zvez ker ima prijatelja in še kakšnega!... Plemiča, ki bi bil moral vzeti gospodično Sabino, barona de Breulh-Faverlaya. Ta vest je bila tako- čudna da je Hortebize presenečeno vzkliknil: — Kilo neki te je tako informiral.' — je vprašal. — Nihče: si nT i m, domnevam posledic««, poglabljam se v bistvo zadeve. O. zdaj Wsta že pazila! Ys»• za hip zamislil, potem je p;» zamahnil z mko. rekoč : — Zn ljudi našega kova znana nevarnost ni več nevarnost. Ogroženi smo. branimo si». Gorje tistemu, ki mi zastavi pot! < V bo treba, sežem po skrajnih sredstvih. X A DALJ E VAXJ E SLEDI T) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" " - w>!wm>, v " ■ • V ■ • • ■ * i till I A I O D A1 HEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 24, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY tn U. 0. A. ' Tri lepe sestre. i ROKAH OS ŽIVLJlNJAs Za Glas Naroda priredil I. H. (Nadaljevanje.) — Ker ste t vojaški suknji. Meni se ni treba ozirati na nikogar. In na maškeradi sem moral biti — — In ste našli pričakovano spodbudo in modele* — Najlepše, o čemur more sanjati umetnik. Vedel sem, da bo na zabavi — in tam je bila edina priložnost približati se ji. Imel sem priložnost natančno si ogledati krasno bitje, vsako potezo njene popolne postave, blesk njenih božanskih oči, njen skrivnostni Mnehljaj — tako polno življenja .stoji pred menoj, da čutim moč. di. bi to lepoto spravil na platno. Toda, če delam, vidim, cic. ~em proti njej počet ni k. — Zato tedaj zagrnjena slika r*** stojalu! — si mi.sU Fritz, toda ne vprašuje dalje. Ni se hotel pokaizati radovednega. V gnječi na uliei jima prideta nasproti dve dami. Fritz se zgane, zardi in njegova roka se naglo približa vojaški čepici, za kar je dobil prijazen poklon, >otis-njena v daljavo v oddaljeno, nedosegljivo daljavo! — Ali ras je to odkritje tako prevzelo? — vpraša Florstedt. — paznike že od prvega dne. ko je O, gospod Kiessling, ako imate denar, vam ta oboževanka ni ,1C(|0.' zasijala njegova izvezda. Glavni umoru, in tedaj za Mussolinijem najmočnejšega moža Italije, je tako 'značilen za razmere v fašizmu, da je vreden splošne pozornosti. Tnrati je imel svoje zaklete so- segljiva. kajti IJernhausenovi nimajo nič — — Hvala Iiogu ! — se izvije iz ust mladega vojaka. Ifarald se smeje. — Seveda Bernhausenovi na to ne mislijo. Resno povem: navzlic mogočnemu nastopu starega grofa ni nič posebnega pri Bern-hausenovi družini. Dokaz: da še nobena izmed treh streho. Edina njihova dota j«- njihova lepota. Kajti vse tri so lepe. vsaka na svoj način .popolna — — In najmlajša je najlepša! — pravi Fritz ves razvnet. — Cetud' drugih ne poznate, to trdite? IVijatelj. zdi se mi. ■ia se je pri vas užgal ogenj. Najlepša je druga hči. I>ora ! — Oči mu zažare, ko izgovori njeno ime. - Povejte mi vendar nekaj o tej družini, toda ne tukaj. V mojem stanovanju pri toplem grogu. Mala Ana mi ne pride iz mojih misli. Na ta način se je Fritizu posrečilo pripeljati mladega umetnika kot gosta v svoje stanovanje na večerjo. Pogovarjata sta se in kadita in Fritz si je moral priznati, da med vsemi njegovimi prijatelji ni bilo nobenega, ki bi se mogel primerjati v izobrazbi z Ha-jza^*e^ govoi raid Florxtedtom. , bol j pomiri ji z obema gospodoma vpraša Dora sestro s= med njimi je bil Farinaeci. Tnrati je v prednik na položaju mogočnega gneralnega tajnika fašistične stranke; oni Farinaeci. ki je znan po svoji brezobzirnosti in ki sester ni pod n» »zastonj domišljal, da- je eden _ i---' glavnih tvorcev fašistične drža- ve. Bil je s svojimi skvadristi in kazenskimi ekspedieijami neobhodno potrebno orodje fašistične revolucije in mnojri mu celo pripisujejo zaslugo, da je v kritičnem času fašizem rešil gotovega poloma. Bilo je to pred leti. ko je Mat-teotijeva afera nevarno izpodko- samo v surovo silo. Ze zato je moral mrziti elegantnega Turatija, "moža parketa", jfe frlede na to. da pa je izrinil s položaja Mussolinijevega namestnika na položaj urednika malega podeželskega lističa "Regime Faseista". ki izhaja v Cremoni. Med Turati-jem in Farinaeeijem se je kmalu začel odkrit boj, ki je zavzemal o-strejše oblike in, začel deliti faši-.stiče politike v dva tabora, ponovno je moral kot vrhovni sodnik nastopiti Mussolini, ki se je vedno odločil za Turatija. Takrat je šlo Mussolini ju še za to da se omeji moč fašistične stranke, ki si je pod breabziruim Farinaeeijem prilastila velik del državne oblasti, ter da se s pritegnitvijo inteligence izgradi sindikalni in fcorporativni režim. Za-j i to je rabil in držal Turatija. pa J naj so bili napadi iz Farinaccije-vejra tabora še tako srditi. Celo i v dobi. ko se je Farinacci uspešno boril proti milanskemu županu. Belloniju. in ga zaradi korupcije spravil pred sodišče ni nato v pre-• gnanstvo na Liparske otoke, ni mogel proti Turatiju doseči ničesar. Borba je zašla docela na o-! sebno in zasebno polje. Kmalu po srečanju strogim glasom: — Od kod poznaš tega vojaka, Ana ? — Saj ni navaden vojek, Dora; je enoletni prostovoljec — — Smešno — ta odgovor! Povej mi vendar — — Za božjo voljo, ne misli vendar naenkrat bogvekaj! Cisto navadna stvar — pred kratikim mi je pobral zavitek, ki sem ga izgubila iz svojega mufa in nič drugega. Videla sem samo enkra* — žalibog! —pristavi kljubovalno. Dora presliši te besede, ker je bila zatopljena v druge misli. — In njegov spremljevalec; Ali poznaš tudi njega? Začudena nad tem vprašanjem zmaje Ana z glavo ter reče: — Ne — od kod naj bi ga poznala? Dori je kar vroče. Ta človek ji je bil tako poznan. Njegov pogled. njegovo obnašanje jo spominja na nekoga, na katerega je morala vedno misliti. V gledališču pri predstavi "Lohenjrrina" jo je neprestano opazoval. Ni vedela, kdo je. kajti visoki družbi ni pripadal. In tudi v zabavo pri (Juttenbergovih ga je morala spraviti v vlogo pajaea. Se niso mogli zvedeti, kdo je bil oni pajac. Baroni-ea je o njem govorila zelo nevoljno. Dorino upanje, da je mogoče bil knez I.autenberh. se je izkazalo za neutemeljeno in od tedaj jc i rinaeeijevfli skva i vsa nemima. Misel jo je neprestano irrizla : komu ie dovolila solini pustil Fari pala fašistično strahovlado in so mnogi vplivni voditelji že .sami Slednjič se je Mussolini tidal in začeli govoriti o petrebi nove J odstavil Turatija. ki ga itak ni ive politike. Farinac-( več potreboval. Imenoval ga je ei pa je bil odločno proti vsake- za direktorja "Stampe", enega mu popuščanju in sporazumeva- največjih fašističnih listov, na Nedavno so angleški listi čali o razburljivem pogrebu nekega odličnega Inda. ko so morale oblasti z oboroženo silo preprečiti njegovi vdovi, da ni skočila v ogenj, kjer je zgorevalo truplo njenega moža. Poročilo omenja staro indijsko navado, da se da vdova sežgati na moževem pogrebu, navado, ki so jo oblasti prepovedale s posebnim zakonom šele pred 100 leti. Bil je drzen korak. ko je angleški generalni go-verner v Indiji leta 1820 izdal prepoved strahotne ceremonije "sati". Tako so imenovali Indi ženo, ki se je dala sežgati na moževem pogrebu. Mi bi rekli taki idealni vdovi pretirano krepostna žena, kar tudi pomeni izraz "sati". Žene iz visokih indijskih kast so smatrale za svojo sveto dolžnost, skočiti na gorečo moževo grmado, kjer so v strašnih mukah žive »zgorele. Ta kruta navada je bila razširjena zlasti v spodnji Bengaliji. kjer je zgorelo vsako leto mnogo vdov. Nekatere so skočile na grmado prostovoljno in celo rade. druge so pa morali pognati z bičem ali vleči že omamljene. Vsako leto je bilo v Bengaliji 600 do S00 takih Človeških žrtev in še leta 1823, nekaj lot pred prepovedjo. je umrlo na grmadah 375 vdov. Divjaška navada prostovoljnega sežiganja vdov pa ni imela nič okupnejra z indijsko vero. kakor tudi sežiganje čarovnic v srednjem veku ni bilo v nobeni pravi zvezi s krščanstvom. Kako in kdaj je prišla ta navada, ni točno znano, zgodovinarji vedo samo. da s«» umirale indijske vdove prostovoljno na frrmadi že za časa pohoda Alalcsandra Velikega v Indijo. Prosvitljeni orijentalci so skušali zatr^ti to navado že davno preti Angleži Tako je bil že pod velikim mojrulskim vladarjem Albarom. slovečem po neizmernem bogastvu, izdan zakon, ki je določal, da sme biti vdova sežgana samo na lastno željo in z governerjevim dovoljenjem. Brez governerjevega dovoljenja se ni smela nobena vdova dati sežgati. pa naj jo ie še tako vleklo za možem na oni svet. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE 27. decembra: Eurupa v Bremen 23- decembra: New York v Manhattan > Cherbourg Ha V.« 30. decembra: Olympic v Cherbourg | 4. januarja: Majestic v Cherbourg Albert Bailin v Cherbourg 5. januarja: Bremen Bremen 6. januarja: Hex v Genoa 7. januarja: Lafayette 11. januarja: Leviathan Acquitania Hamburg v v Havre r Cherbourg v Cherbourg Cherbourg 25. januarja: Manhatan v Havre New York v Cherbourg 26. Januarja: Bi rt-ngaria v Cherbourg 28. januarja: Lafayette v llavre 31. Januarja: Europa v ISremen 1. februarja: -\lbt-rt Bailin v Cherbourg 3. februarja: .\evtathan v Cherbourg Hamburg v Cherbouig 10 februarja: i »lyn)j>i<* v f"h»-rbourg I'm ris v Havre 15. februarja: lUi-^iigaria v Cherbourg 16. februarja: fietitm h'antl v CherlxAirjj 17. februarja: Kuropa v Hnmi-n 18. februarja: i^ham|ilain v Havre i:-x \ Cenoa 22. februarja: Brem«*n v Bremen 25. februarja: Conlr di Savoia v i >iina Majestic- v Chei boi" k V starih verskih knjigah ni ni- • i> •• , • „ .- . m . - -x i sv I ti besedice o prostovoljnem seži- nju. Prepričal je Mussolmija. da .so Turatnevo mesto pa je prreel Oni- . . * , . ...i___:i_: ___*___, • - ^ ganju vdov. Ko se je angleški ge- neralni govemer lord Bentinek bila poljubit jo? In komu je vrnila poljub? Kdo se more iponašati s tem da je držal v svojem objemu komteso Doro Bernhausenovo! Njena ponosna kri se razi juti Vročina jo obide — in bala se je. 'vdaj in kako bo ta /.agonetka rešena. ttm Četrto poglavje. Ijetošnje pomladi Gizela in Ana nista silili, tla bi se kmalu pre selili v Bernhausen; z nevidnimi vezmi ju je uiesto držalo. Bil jf že maj. ne da bi se najmlajša pričela pripravljati na selitev. Pred nekaj tedni je nanesTo naključje, da je srečala huzarske enoletnega prosto vol jea Frirtza Kiesslinga. Vsled njenega vab Ijivega pogleda se je upal ogovoriti jo. Za njo je imel pozdrave od Francke. Mahlerjeve. — In milostijiva komtesa. izdaj pa le vem -kdo ste. — To mi je sicer žal. Kajti hotela sem vam ostati tuje dekle. — pravi poredno. — Koimtese so vedno take prati meni — žalibog! — vzdihne Fritz. Prikima Ln žalostno zre .pred se. kajti komtesa Bernhausenovii in prostovoljec Kiessling — ne. to ni alo! Kaka škoda! — Da, komtesa. Francka in njeni stariai bi bili zelo veseli, ako bi jih kdaj obiskali. — Letos to pač ne bo mogoče. — odgovori Ana. — Papa nam je obljubil potovanje v Švico. — To tudi ne škodi. — odvrne, toda na njen začuden pogled tiodene: — To poletje itak ne bom v Seesburgu in ne bi imel ničesar od tega, če ibi »bili tam. Toda prvega -oktobra, ko bj>m prost vojaščine — kako lepo bi bilo. »ko bi se tedaj zopet videla. Ana zardi in oba molčita. — Gospa Mahler je vo 'bi zelo veselilo. — pravi .po kratkem, pa fašistični udarniki še vedno ab solutno tzanesljivi. in Mussolini je zato res udaril po opoziciji in «A-eutinskih secenostn'Ji ter raz-?nal in pozaprl svoje nasprotnike. Farinaeci je tedaj postal junak fašizma, a ravno to je bilo za nje-za usodno. Nakopa! si je med drugimi fašističnimi voditelji nasprotnikov iu tudi MusMiliniju ji jezova popularnost ni bila ravno v seč. C."im si je utrdil svoj diktatorski režim, dodobra upognil opozicijo in okre.pil fašistično državno oblast do one mer**. d* ! stavko na članstvo vrhovnega fa-inu ni bilo več tr»-ba pomoči Ka-1 šističiie^ra sveta. Ker se je temu kvarisfov. je Mils-1 opiral. s«> - je na njegovo mesto poklical Tu-'skem ježem. ratija. Seveda pa Farinacci odslej ni držal rok križem. Po svojem temperamentnu ni dajal nikake eene inteliffenci. marveč veroval Turati pa še ni miroval. Iz sa-natorija je pisaril na vse strani in napadal Farinaeeija in druge voditelje fašizma, če* da imajo sami vsaj toliko masla na glavi kakor on. Pisma so bila seveda cenzurirana in bivši generalni tajnik je tbil večkrat posvarjen. naj se v svoji nesreči obnaša kot "velik pripravljal izdati prepoved, so prišli k njemu indijski svečeniki in mu zatrjevali, da se indijske vdove žrtvujejo na božje povelje in da bo pomenila prepoved te navade odkrit napad na indijsko vero. V ta doka« so mu prečitali nekaj odstavkov iz svetih knjig. Izkazalo se je pa. da so pomen do-tičnih odstavkov namenoma obrnili in prikrojili po *voje. Prepoved je bila potem izdana kljub protestu svečenikov. — Njihove grožnje, da se bo ljudstvo prepovedi uprlo, se niso izpolnile. Leta 1832 so se indijski svečeniki pritožili proti Bentinckovi prepovedi na vrhovno instanco ansle-kejra imperija, na tajni svet angleškega kralja, toda pritožba je bila zavrnjena. j Že pred Bentinckom so skušali angleški upravitelji Indije omejiti odnosno prepovedati to navado. Lord Cornwallis je prepovedal javnim uslužbencem dajati dovoljenja za sežiganje vdov. 14. januarja Champlain v Hnvre Europa v Bremen Con te tli Savoia v Genoa 18. januarja: P'ei. Harding v Havre Dejtschland, Cherbourg 29. januarja: Olympic v Chedbourg 21. Januarja: Bremen v Bremen Sat urina v Trst 1'aris v Havre Veedum v Boulogne »ur Mer 25. januarja: Man na t tan v Havre New York v Cherouurg 26. Januarja: B^rengariii v Cherbourg 28. Januarja: Lafayette v Havre 31. januarja: Kur pa v Bremen 4. januarja: Maj-»ti«; \ Chert-«.ur;r Alt.«r. t I^tiin v Ciieri^^rg £. Januarja: Bn men v Cherbourg 6. Januarja: IU-* v Genoa 7. januarja: Lj*a>et'.r v Havre \ V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresoem Parnigu PARIS L*d. JAM ARJA 10. Februarja — /. Marca' LAFAYETTE 5. Januar.a — Januarja CHAMPLAIN 1 /. Januarja— /s. Ftbruarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila tajte mu in potn« !■•«• vpra-paoblatčen« agente SThertek Djxa 19 STATE STREET. NEW YORK ' t«*! txiure Cherbourg Cherbourg 11. januarja: I v i« t h a it i A >1'.lita nia v ll^nburg v 14. januarja: <.*hami>lain \ Havre Kuropa v Bremen Con te di Savoia v Genoa 18. januarja: l*r»-!iid.-iit IfarrJinR v liavse UruUrhlkiid v Cherbourg 20. Januarja: Ulj mpic v Cherbourg 21. januarja: Bremei v Br«tnen Saturnia v Trst I'ar:* v Havre Veedam v Boulogne s'jr Mer 7 DNI DO SLOVENIJE vključno železniško vožnjo PREKO SOLfNE JIŽNE PROCiK Velika, razkošna, ogromna gornik t IftEX C. januarja — februarja 18 CorCtt €$o SAVOIA 14. januarja — 4. februarja Ko »e izkrcate v Genovi, vaa moderni ek«presni vlaki odpeljejo v domovino. Pol dne do jugoslovanske meje in direktre sveže z Dalmacijo. Z.* p'«ja.-riila. vjir.-.^ajt«- kat'-r»-R:tk'-Ii J l»liv>n«-s.i agr-nta ali I T A L I AN LINE 1 STATE STREET. NEW YORK CITY T«J«t|»hone I>M»!ing 'Jreei: BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1933 premaganec . Turati pa ni hotel: . .. . . . .. , . „ ... . .1 L radniki torej niso dajali do-i prustati na te teorije in njegovi' ... , - . i ___j. _ f ..____' ___. voljenja. navzlic temu so pa Indijci vdove sežigali in oblasti niso imele moči. da bi to preprečile. Leta 1813 je bil izdan odlok, da vdova ne sme biti sežgana brez sodni- ' GLAS NARODA" — Umt slovenskega naroda V Ameriki 1 — Naročajte sal Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. napadi na fašizem so postajali vse hujši in srditejsi. Sodu pa so izbile dno demonstracije proti Mussoliniju, ki so se zjrodile v Turatneveni rojstnem mestu! ,, . . T, . , _ . ^ j.predhodnega sporazuma Breei. Ko je bd Turati se mogo-1 ' .. ...... , * kom ali policijskim uradnkkom. een gospod, je svoje rojstno mesto zelo favoriziral in dai tam na državne stroške izvajati celo vrsto javnih del. S Turatijevim pad-eem je bilo konee tudi teh del. kar je umevno vzbudilo med prebivalstvom veliko ogorčenje. In ko je Mussolini ob desetletnici fašizma posetil tudi Bresco. so ga Tura t i je vi pristaši sorejeli s klici: "Živel Turati! Živel preganjana žrtev T Par dni po teh dogodkih je fašistična stranka službeno ugotovila. da x>onašaiije njenega nekdanjega voditelja ni v skladu niti iz dostojanstvom »bivšega gene- Ta dva sta se morala prepričati, ee vdova res sama želi umreti na grmadi in da-li ni bila poprej o-mamljena. Vdov izpod 16 let sploh niso smeli sežigati. V Indiji so se namreč še nedavno m ožila tudi dekleta izpod 16 let. Ko je leta 1829 izšla prepoved sežiganja vdov. je bila sprejeta tozadevna določba v vse pogodbe, ki jih imajo Angleži s pojedi-nimi državami Indije. Pozneje so se tu pa tam še .pojavljali prime-^ ri sežiganja vdov. navadno v dr-i žavah. kjer Angleži niso imeli sodne oblasti. Eden zadnjih zna- V JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekostjiva postrežba v vseh razredih...Tedenska odplutja iz New Yorka... Pr.pravne in Ivtre železniške zveze iz Hamburga. (J Z M ERNE CENE (jj Pojasnila vam da vsak lokalni agent aii HAMBURG-AMERICAN LINE 3* BROADWAY. NEW YORK Mali Oglasi imajo velik uspeh ii Prepričajte se! ralnega tajnika, niti z disciplino nih primerov je bil leta 1877. ko j člana fašistične stranke. Zato je seje dalo sežgati več žen ministr- val sežiganju, je pozneje pravil, nje javno hvalil, češ. da j.e tudi •bil Turati za nedoločen čas izklju- skega predsednika v državah Xe- j da je slišal od vseh strani zgraža- njegova babiea umrla tako slav- čen iz stranke in z njim tudi IG pal. Junga in Bahadura. Mlad a- ( nje in .proteste domačinov, le en ne smrti na grma