Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1-—. — So rekli, đa umira? Pa je pokazal, kaj velja! Izhajal bo vsak dan, bodi petek ali svetek! = E j dolgo živi, komur kdo smrti želi! — Potem pa ga jutri kar naročim! Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 €LA$ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Neposredna pogajanja med Nemčijo in Francijo Naši izseljenci kličejo na pomoč! Predsednik g. Ivan Dimnik o delu in načrtih naših učiteljev Zavlačevanje trgovinskih pogajanj z Italijo Št. 62 izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 2. julija 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I Križanke — gostoljuben dom kardinala dr. Hjonda Velik sprejem v dvorani križevniškega reda — Spomenica za naš narod onkraj meje Kneginja Olga ob nedeljski otvoritvi gozdno-lovskega muzeja blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Topčiderskem parku. Jutarnii list* napovedale razširjenje kmet$ko-demokrat-ske liste Značilno za novo politično situacijo je tudi to, da so začeli zagrebški listi zopet objavljati situacijska poročila in da ta zopet dobivajo svoj stari pomen. Posebno agilen je v tem pogledu tisk »Tipografije«, ki je znan po svojih dobrih zvezah s hrvatsko opozicijo. Tako poroča včerajšnji »Jutarnji list«, da je bil sklenjen sporazum med radikali, dr. Korošcem in dr. Spahom že v fe* :arju in da je dr. Spaho s privolitvijo radikalov in dr. Korošca kandidiral na Mačkovi listi. Bil je v to prisiljen, ker njegovi volilci nikakor niso bili za abstinenco pri volitvah. Med temi skupinami sklenjeni sporazum pa se tiče le koalicije vseh treh strank, ni pa še dosežen skupen političen program, da bi se moglo govoriti o eni stranki . Politične skupine pa, ki so nastopile skupno z dr. Mačkom, je vezal le volilni dogovor. Sedaj pa zahtevajo skupine iz Srbije, da se objavi tudi politični program, ker hočejo srbski volilci vedeti, kaj je končni program združene opozicije. Za Hrvatsko objava tega programa ni potrebna, kakor zelo značilno pojasnjuje »Jutarnji list«, ker je narod na Hrvatskem ta program že sam dobro razumel. Med Davidovičem, Joco Jovanovičem in dr. Mačkom pa so se že vodila pogajanja o tem programu in mnenja vseh treh so se že znatno približala. Zemljoradnik! da so v celoti sprejeli Mačkov program o notranji ureditvi države, prav tako pa tudi demokrati. Proti temu programu da so le zemljoradnik! okoli Drag. Jankoviča in Voje Laziča, ki so odločno za Jevtičevo politiko ter nekateri demokrati, ki se približujejo vladni jugoslovanski zajednici. Končno ve povedati »Jutarnji list«, da se del bivših kmetijcev pripravlja za sodelovanje z dr. Mačkom ter da bo ali direktno vstopil v dr. Mačkovo seljačko stranko ali pa ustanovil svojo posebno formacijo v Sloveniji, ki pa bo v koaliciji z dr. Mačkom. Nesoglasja, ki še obstoje med opozicijo, da se morejo nanašati le na gospodarsko-so-cialni program, nikakor pa ne na politični. Tako vsaj zatrjuje »Jutarnji list«, čigar informacije tudi objavljamo le kot kronisti. Oglasi t/ „Qlasu nac&da" imafa sigucett uspeU ! Ljubljana, 1. julija. Papežev legat na H. evharističnem kongresu, kardinal Hlond, biva ves čas, odkar je prišel v Ljubljano, v domu križevniškega reda v Križankah. Visoki cerkveni dostojanstvenik ne more prehvaliti izvrstne organizacije kongresa. Na moč prijeten utis je nanj napravila Ljubljana in sploh slovenski narod. Kardinal je sam sin preprostih staršev in je vzlic visokemu položaju ohranil vso demokratičnost slovanskega človeka. Z vsakomer govori, za vsakogar najde primerno prijazno besedo. Da se je Njegova eminenca počutil pod slovensko streho tako prijetno in domače, je v prvi vrsti zasluga priorja križevniškega reda konturja Valerijana Učaka. Visoki cerkveni dostojanstvenik ostane v Ljubljani še danes in jutri dopoldne. Danes ob 17. je bita v dvorani križevniškega reda velika recepcija. Zbrali so se zastopniki vseh katoliških, strokovnih, verskih, prosvetnih, kulturnih in humanitarnih društev, poleg tega pa so bila zastopana tudi vsa naša narodna obrambna in emigrantska udruženja. Njegova eminenca je s suito točno ob 5. vstopil v dvorano, si dal predstaviti zapored zastopnike vseh deputacij. Vsakomur je prijazno segel v roko in za vsakogar je našel toplo besedo. Ne da bi hoteli s tem katerokoli društvo prezreti, naj nam bo dovoljeno zaradi tesno odmerjenega prostora navesti le ona društva, katerih zastopniki so se s posebnim nagovorom obrnili na Njegovo Eminenco. Prvi je govoril predsednik Branibora minister n. r. dr. Fran Novak, ki je papeževemu legatu izročil v slovenskem in francoskem jeziku sestavljeno posebno spomenico. V spremnem govoru je gospod minister posebej opozarjal Njegovo Eminenco, da je bila katoliška vera z.a Poljake tista vez, ki jih je družila, ko so bili razkosani in razcepljeni ter v raznih tujih državah zasužnjeni. Enotna verska zavest je budila in dramila enotno nacionalno čuvstvo, ki je končno prišlo do zmagovitega izraza v ustvaritvi narodne poljske države. Kot Poljaku si mu dovoli gospod minister opozoriti na sličen primer Slovencev in Hrvatov. Tudi naših ljudi je dosti razkropljenih in v tujini podjarmljenih in tudi njim je katoliška vera tista vez, ki jih ne le versko, ampak tudi nacionalno druži. Zato minister prosi Njegovo Eminenco, naj ob izročitvi spomenice narodnih in emigrantskih udruženj Sveti stolici blagovoli opozoriti Svetega Očeta, da se po svojih najboljših močeh zavzame za naš rod in mu skuša izvo-jevati vse tiste pravice, ki mu pobožjih in človeških postavah gredo. Po izročitvi spomenice je gospod minister predstavil vse zastopnike posameznih narodno obrambnih in emigrantskih društev. Za njim je govoril predsednik Akademske zveze cand. jur. Poštovan Matej, ki je poudarjal, da so se katoliški akademiki vedno borili za zmago krščansko-katoliških načel in da bodo okrepljeni po kongresu svoje delo s tem večjo vnemo nadaljevali. Končno je v imenu vseh verskih in versko-kulturnih katoliških društev nagovoril papeževega legata stolni župnik kanonik dr. Tomaž Klinar in ga v svojem govoru toplo prosil, naj se zavzame pri Sveti stolici, da pride naš rod onkraj meje vsaj (In teh pravic, da bo deležen dobrot in milosti vere v svojem narodnem jeziku. Pri tem mn je izročil tudi posebno spomenico, v kateri je ta naša skeleča rana podrobneje pojasnjena. V imenu Njegove Eminence se je nato škof dr. Gregorij Rožman zahvalil vsem. ki so kakorkoli pripomogli k veličastnemu uspehu kongresa in vsem, ki so se poklonili zastopniku Svetega Očeta. Nato je Njegova Eminenca kardinal Hlond navzočim podelil papeški blagoslov. Po slovesni recepciji je kardinal Hlond v posebni avdijencl sprejel predsednika in podpredsednika mestne občine g. dr. Vladimirja Ravniharja in prof. Jarca, dalje ministra n. r. in senatorja dr. Frana Novaka ter več drugih osebnosti in deputacij. Na dvorišču gostoljubnega križevniškega doma so nato kardinala s suito fotografirali, nakar se je s spremstvom vred odpeljal v palačo Banske uprave, kjer mu je bil prirejen svečan banket. Odtod se je Njegova Eminenca podal v Union, kjer je prisostvoval koncertu Girilo-Metodijskega zbora. Jutri zjutraj ob 7. odide Njegova Eminenca na Bakovnik, kjer obišče in si podrobneje ogleda znamenito romarsko cerkev in vse verske ter socialne ustanove Salezijanskega zavoda. Ob 9. se vrne v Križanke, odkoder opoldne odpotuje. Ob pol 12. se začne zbirati ljudstvo po ulicah, da se poslovi od visokega cerkve- Spremmba na našem poslaništvu v Parizu Beograd, 1. julija. AA. V imenp Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestnikov na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra vpokojen dr. Miroslav Spalajkovič, kr. poslanik v Parizu. Beograd, I. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestnikov na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra imenovan za kraljevskega poslanika v Parizu dr. Božidar Pu-rič, kr. poslanik v Buenos Airesu. Pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Purić se je rodil 6. februarja 1891. v Beogradu. Ljudsko šolo in gimnazijo je končal v Beogradu, pravno fakulteto in doktorat pa v Parizu leta 1912. V diplomatsko službo je stopil 26. novembra 1915. na Krfu, kot pisar zunanjega ministrstva. Leta 1918. je bil imenovan za tajnika kraljevskega poslaništva v Wa-shingtonu. 30. novembra prihodnjega leta •je postal odpravnik poslov v Sibiriji. 23. julija 1920. je dr. Božidar Purić otvoril kraljevski konzulat v San Franciscu. Tu je ostal do leta 1922., nakar je bil premeščen v čikago. 27. junija 1927. je bil imenovan za ravnatelja političnega oddelka zunanjega ministrstva. Leta 1928. je postal odpravnik poslov kraljevskega poslaništva v Washingto-nu, leto dni nato pa je odšel za svetnika poslaništva v Londonu. 10. oktobra 1932. je dr. Purić postal načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu, 4. aprila 1935 pa je bil s kraljevim ukazom imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Buenos Airesu. Tedaj so ga obdržali v zunanjem ministrstvu. Tu je kasneje postal pomočnik zunanjega ministra. Kot diplomatski uradnik se je dr. Purić odlikoval z izrednimi sposobnostmi, vsled česar je dobil tekom svojega službovanja zelo važne misije in je mogel opraviti zelo važne diplomatske naloge. Poleg svojega rednega posla se je dr. Purić bavil tudi s književnostjo. On je pesnik. nega dostojanstvenika. Ljubljančane vabimo, naj v čim večjem številu prisostvujejo temu slovesu, da tako s svojo navzočnostjo dajo tem več poudarka ne ie verskemu, ampak posebej tudi nacionalnemu momentu, izraženemu v izročenih spomenicah. Naša iskrena želja je, da bi bivanje Nj. Eminence kardinala Hlonda. primasa bratske Poljske, rodilo v religioznem, etičnem in nacionalnem oziru kar največ tistih plemenitih sadov, iri si jih vsi želimo. Zato mu veljaj na pot naš topli Klic: Salve, Domine! že kot mlad človek je izdal dve pesniški zbirki. S svojimi pesniškimi prvenci je obrnil nase pozornost kritike in javnosti. Sodeloval je v »Srbskem književnem glasniku«, nato v »Delu« in v »Zabavniku srbskih novin«, ki je izhajal na Krfu med svetovno vojno. Tu je objavljal svoje rodoljubne pesmi. Dr. Purić je bil obenem novinar. Med svojim službovanjem v Ameriki je napisal veliko število člankov v izseljeniških listih. Napisal je tudi znano študijo o jugoslovanski emigraciji v Ameriki z naslovom: »Naši izseljenci«. Avdienca angleškega in grškega poslanika pri predsedniku vlade Beograd, 1. julija b. Danes dopoldne je sprejel ministrski predsednik g. Stojadino-vić v ministrstvu zunanjih del poslanika Velike Britanije g. Hendersona, ki je ostal pri predsedniku vlade v daljšem razgovoru. Takoj za njim je sprejel tudi grškega poslanika dr. Melasa. Ministri in poslanci se vračajo v Beograd Beograd, 1. julija b. Danes so se vrnili v Beograd nekateri ministri, ki so odpotovali zaradi katoliških praznikov in nedelje iz prestolnice V Beograd so dopotovali nekateri narodni poslanci, večina pa bo prišla šele v sredo. Sodi se, da bodo nekateri poslanci, ki so svoj čas pripadali radikalni stranki, v sredo sestanek o nadaljnjem zadržanju pri skupščinskem delu. Tudi zemljoradniški poslanci okrog Voje Laziča bodo imeli v sredo svoj ožji sestanek, na katerem bodo pretresali novo politično situacijo in se odločili, kako naj nastopajo proti vladi dr. Milana Stojadi-noviča. Za neposredna pogajanja med Francijo in Nemalo Pariz, 1. julija. ÄA. Današnji »Quotidien« piše o vprašanju neposrednih pogajanj med Francijo in Nemčijo in piavi med drugim, da bi pokojni Briand, če bi še živel in bil zunanji minister, vsekako poskušal stopiti v neposredna pogajanja z nacionalno-soeialistično Nemčijo. List smatra, da ni mogoče oporekati stališču nemškega časopisja, ki ima načelno prav, kadar trdi, da se je treba odločiti za neposredna pogajanja tudi v primerih, ko izglodajo na prvi mah, da so nepopularna. V govoru državnega kancelarja Hitlerja od 21. maja, pravi list dalje, so stvari, o katerih se je mogoče pogajati. Seve pa so v njem tudi stvari, zaradi katerih je lahko Francija nemirna. Na kraju piše list, da bi končno Francija mogla slišati nemške predloge neposredno in ne kakor doslej vedno s posredovanjem Londona. Lord Allain o sporazumu London, 1. junija. AA. Lord Allain, ki je letos pomladi potoval po Nemčiji in se sestal z vodilnimi nemškimi državniki, je poslal »Timesu« pismo, v katerem odobrava pomorski sporazum med Veliko Britanijo in Nemčijo. Pisec zagovarja podobne sporazume z Nemčijo tudi glede drugih vprašanj. Lord Allain smatra, da so ti sporazumi neobhodno potrebni za mir. Za- tem pravi pisec, da razume, da se Angleži upirajo sporazumu z Nemčijo zaradi njene notranje ureditve, ki svobodoumnim Angležem ne godi. Sprijazniti se bo pač treba z mislijo, da je notranja ureditev Nemčije stvar nemškega naroda, ne pa vprašanje, ki bi spadalo v mednarodno politiko. Na današnji seji kongresa za mir, je povzel besedo tudi lord Allain, ki je govoril podobno, kakor v pismu, ki ga objavlja današnji »Times«. Lord Allain je med drugim dejal, da je treba poiskati novih podlag za okrepitev miru v Evropi. Po njegovem mnenju se Velika Britanija ne bi smela omejiti samo na nekatera vprašanja, marveč bi morala proglasiti, da so njeni interesi prizadeti z vsemi vprašanji, ki so v zvezi z okrepitvijo miru. Še vedno... »skupna fronta« Pariz, 1. julija. AA. Nekateri pariški listi pišejo o možnosti neposrednih francosko-neniških razgovorov. »Jour« se izprašuje, ali ne bi Francija s tem tudi sama sankcionirala razbitja skupne fronte zapadnih velesil, ustvarjene, v. Stresi. List priobčuje tudi dopis svojega berlinskega dopisnika, ki pravi med drugim, da je pač težko pričakovati, da bj Nemčija pri takšnih razgovorih iipela ponuditi kaj konkretnega. Dopisnik misli, da je francoskp-nemška pogodba o kopni vojski po zgledu britansko-nemškega pomorskega dogovora nemogoča. Titulescovi razgovori v Londonu Lenden, 1. julija. Reuter poroča, da se bo Titulescu sestal s sirom Hoarom najbrže jutri dopoldne in da bosta imela razgovore o perečih vprašanjih. Pri teh razgovorih ne gre za kakšna formalna pogajanja in tudi ne za kakšne posebne dogovore* Devalera proti kralju Juriju London, 1. julija. AA. Iz Liniericka (Irska) poročajo, da je tamkaj imel Devalera govor, v katerem se je neugodno izrazil o kralju Juriju, češ da je »vladar tujec«. Svoj govor je Devalera sklenil z besedami: Moja vlada ne bo prej pustila oblasti, dokler ne izdela nove ustave, ki bo od začetka do konca resnično irska. Zaroka Lavalove hčere Pariz, 1. julija. AA. Listi poročajo o zaroki gdč. Jose Lavalove, hčere predsednika francoske vlade, z grofom Renejem de Chambrunom, odvetnikom v Newyorku. Grof de Chambrun je sin generala de Chambruna, ki se je svoječasno odlikoval v Maroku; razen tega je potomec slavnega Lafayetta. Grof de Chambrun, francoski poslanik v Rimu, je stric bodočega zeta ministrskega predsednika. Grof Renč de Chambrun je izjemno dobil dovoljenje za izvrševanje odvetniške prakse v Newyorku, čeprav je ostal francoski državljan. Ameriške oblasti so mu dale to dovoljenje kot potomcu Lafayetta. Katoliški kongres v Pragi Praga, 1. julija. CTK poroča: Katoliški kongres se je končal z impozantno pontifikalno mašo, ki jo je pod milim nebom služil na stra-hovskem stadionu legat sv. očeta, pariški kardinal nadškof Verdier pred več ko 250.000 verniki. Pontifikalni maši so prisostvovali člani vlade, člani diplomatskega zbora, cerkveni vele- dostojanstveniki in mnogo drugih uglednih osebnosti. Kardinal-nadškof Verdier je poslal sv. očetu brzojavko, v kateri popisuje impozantnost praškega katoliškega kongresa in poudarja prisrčen sprejem, ki ga je doživel v Pragi kot papežev legat. Letošnja žetev Petrovgrad, 1. julija b. V vsem Banatu se je te dni začela letošnja žetev in letina obeta biti nekoliko slabša kakor lansko leto, čemur je krivo mrzlo in deževno vreme letošnjega maja. Grški parlament Atene, 1. julija. A A. Novoizvoljena skupščina je imela danes svojo prvo sejo. Predsednik vlade Tsaldaris je izjavil, da je prvo sejo spremljal z zadovoljstvom, ker je skupščina pokazala svojo enotnost in svoj mir tudi med razpravo, ki jo je povzročil poslanec Metaxas zaradi vprašanja prisege, ki so jo vsi novoizvoljeni poslanci položili. Špionažna afera v Bolgariji Sofija, 1. julija, b. Listi poročajo, da je sofijska policija odkrila skupino ljudi, ki je vršila špionažo v korist neke tuje države. Iz dobro informiranih krogov smo doznali, da je v to vohunsko afero zapletenih več oseb, med drugimi sta aretirani in zaprti tudi dve ženski. Italijanski manevri Rim, 1. julija. W. O bližnjih manevrih italijanske armade se doznavajo še tele podrobnosti: Manevri bodo v juliju in avgustu. V juliju se jih bo udeležilo okrag 500.000 vojaštva, v avgustu pa 19 divizij. Izvedla jih bodo voja-veljstva v Napolju, Barju, Milanu, Bocnu in Vidmu. Prisostvovala jim bosta kralj in Mussolini. V Bocnu in Vidmu bo baje vodil general Ago, ki bo poleg navadnih manevrov izvedel še nekaj posebnih vaj s kakimi sedmimi ali osmimi divizijami. Napredovanje profesorjev Beograd, 1. julija b. Napredovali so v 4. skupino I. stopnje prof. realne gimnazije v Ptuju, Vodnik Hinko, prof. realne gimnazije v Kranju Marija Planinc in prof. gimnazije v Sarajevu Karel Novak, prof. real. gimnazije dr. Ljudevit Kuščar, prof. ženske real. gimnazije v Zagrebu dr. Vera Fink, v 4. skupino prof. real. gimnazije v Kranju, dr. Josip Žontar, v 5. skupino prof. klasič. gimnazije Franjo Kos, prof._ real. gimnazije v Starem Bečeju, Peichner Franc, prof. klasič. gimnazije Cajnkar Tomaž, prof. klasič. gimnazije v Ljubljani dr. Alojz Zupan, prof. real. gimnazije v Kranju, Štefan Plut, v 6. skupino so napredovali predmetna učiteljica real. gimnazije v Kranju Marina Planinc in prof. realne gimnazije Stendal Josip, v 7. skupino prof. real. gimnazije v Celju Milan Fabjančič, predmetni učitelj na realni gimnaziji v Arandjelovcu, Gruševnik Josip, prof. real. gimnazije v Ljubljani Štefan Kordič, prof. real. gimnazije v Skoplju Smrdelj Anton, predmetni učitelj realne gimnazije Kovaliski Julij. Napredovanje učiteljev Beograd, 1. julija b. Napredovali so v učiteljski službi v 5. skupino Bučar Alojzij v Trbovljah-Vode, Jurman Marija, Ljubljana, Kukovec Alojz, Stoprče, srez Šmarje, Lebar Franjo, Hrastnik, v 6. skupino so napredovali Predan Zvonimir, Majstrk pri Ptuju, Turko Emilija, Gederovci, srez Murska Sobota, Troha Alojz,, Hoče, Čižek Marjeta, Dolenja vas pri Dol. Lendavi, Špes Anka, Hoče, Švajger Hedvika, Gabrje, v 7. skupino so napredovali: Petrič Marija, Novo mesto, Čehovin Rudolf, Velika Polana pri Dol. Lendavi, Golob Ivan, Korenov-ci, srez Kovinski, Kosec Franjo, Škofja Loka, Klemenc Leopoldina, Ljubljana in Hartman Ana, Loški potok. Namestitve in upokojitve Beograd, 1. julija b. Postavljen je za upravnika na ženski meščanski šoli v Celju Franc Cirnšek. Za sreskega zdravstvenega referenta pri sreskem načelstvu v Laškem je postavljen dr. Fran Delak, do-sedaj pri sreskem načelstvu v Tomislav-gradu. Upokojen je vseučiliški profesor dr. Anton Skupovič na ljubljanski^ jurirični fakulteti. Upokojeni so Kozer Neža, učiteljica v Slov. Goricah, Tomažič Ana, Moste pri Ljubljani, Perko Ana, Slov. Bistrica, Vrbetič Matilda, Stična, Prebevšek Helena v Dev. Mariji pri Brezjah, KoritnikLozar Marija, Kočevje, Cepič Drago, Solčava, Delkot Olga, Žalna, Žolnir Oskar, Maribor, Kos Štefan, Sv. Bolfenk in Vasic Marija, Kamnica, srez mariborski. Naš mladi krali pride zopet v Slovenilo na poiitnice Beograd, 1. julija. Nj. Vel. kralj Peter II. je odpotoval nocoj ob 19. na Bled. Z Nj. Vel. kraljem je odpotovala Nj. Vel. kraljica-mati z Nj. kr. Vis. kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Na postajo so jih spremili Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in kneginja Olga ter grofica Tering. Razstauku so prisostvovali kr. namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, ter predsednik kraljevske vlade dr. Milan Sto-jadinovič. Na postaji so bili prisotni tudi člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja Petra II. Za gospodarsko sodelovanje balkanskih držav Najnovejša številka lista »Balkan-He-rald« priobčuje članek senatorja dr. Uroša Krulja, iz katerega posnemamo: Za idejo edinstva gospodarskih interesov med balkanskimi državami govori neizpodbitna sličnost gospodarske strukture balkanskih držav, ki zahteva vzajemno sodelovanje in skupno stališče do inozemstva. To se tudi najbolje vidi iz učinka, ki ga je imela konvencija o opiju, sklenjena med Turčijo in Jugoslavijo. Znano je, da ti dve državi pridelata 80%) vse svetovne produkcije opija, pred sklenitvijo te konvencije so ju pa neverjetno eksploatirali ravno njuni kupci. Zdaj so po zaslugi te konvencije proizvajalci opija za 50%) zvišali prodajne cene svojega opija. : Dr. Krulj navaja dalje še en primer o! potrebi gospodarskega sodelovanja, namreč absurdno dejstvo, da Grčija uvaža žito iz Amerike, čeprav ima v neposredni soseščini Jugoslavijo in le malo dalje Romunijo, ki spadata med največje pridelovalce pšenice. Pisec poudarja, da bi takšne in podobne anomalije veljalo odpraviti z zboljšanjem prometnih sredstev in z ukinitvijo izvoznih in uvoznih tarif med balkanskimi državami. Posebno zanimivi in važni so tisti pasusi, kjer dr. Krulj popisuje bogastvo balkanskih držav z industrijskim in farmacevtskim rastlinstvom, kamor spadajo tudi svetovno najboljše kvalitete, zlasti tobak, sladkorna pesa, rožno olje itd. če bi se to organiziralo, bi pomenilo znatne dohodke za te države. A tudi poljski pridelki, živinoreja in drugo bi prineslo znatne materijalne koristi, če bi se reorganizirala in izpopolnila skupna organizacija v svrho čim boljše prodaje. G. Krulj pripisuje posebno važnost ustanovitvi balkanske banke, ki ne bi bila samo eden izmed najvažnejših činiteljev za pospeševanje trgovinskega delovanja na Balkanu, temveč bi imela biti tudi središče celotnega balkanskega gospodarskega sodelovanja. Avtor h koncu izraža nado, da bodo balkanske države soglasne v vseh vprašanjih, ki se dotikajo njihovih realnih interesov, in da bodo, ko napoči ugoden trenutek, mogle izvesti unijo denarstvenega sistema in tako uresničile ne samo politični ideal Balkana, temveč bi tudi na gospodarskem polju dosegle uspehe, na podlagi katerih bodo tudi v bodoče mogle čvrsto delati za dosego svojega blagostanja in za ohranitev splošnega miru. * Delovni program vlade Kakor poročajo listi, ki so blizu vladnim krogom, se namerava odpraviti ministrstvo za telesno vzgojo, ker je postalo z zakonom o obvezni telesih vzgoji mladine odveč. Mesto tega ministrstva pa se namerava obnoviti ministrstvo za pošto, ker so posli sedanjega prometnega ministrstva že preogromni. Nadalje se namerava ustanovitev posebnega ministrstva za civilno letalstvo ter za propagando; Kakor je potreba prvega evidentna, tako pa se bojimo, da novo ministrstvo ne bo izpolnilo pričakovanj svojih ustanoviteljev. Po dosedanjih izkušnjah moramo skoraj biti tega pesimističnega mnenja. V kabinetu finančnega ministrstva Dušana Letice so stalno konference zaradi dvanajstin in novega finančnega zakona. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da bo nova vlada energično nadaljevala finančno politiko, ki jo je začel v Jevtičev! vladi dr. Stojadinovič. Davčno breme bo omiljeno ter se bodo davki in takse pravičneje razdelili. Upravičenim željam gospodarskih krogov se bo šlo na roko ter se bo od davkoplačevalcev zahtevalo le to, kar morejo plačati po svojem gmotnem stanju. Pri finančnem ministrstvu se bo ustanovil poseben oddelek za finančno kontrolo. Končno se napoveduje, da bo najeto posojilo 300 milijonov Din za obnovo voznega parka železnic. Gradbeno ministrstvo namerava dovršiti gradnjo že začetih fakultetnih stavb v Zagrebu ter zgraditev dveh gimnazij v Beogradu, pravne fakultete v Beogradu, velikega tehničnega laboratorija in otroške poliklinike v Beogradu. Kako pa je z univerzitetno knjižnico v Ljubljani, se žal ne poroča. Samo veselilo bi nas, če bi se te napovedi iz vladnih vrst uresničile. Opozarjamo pa naše poslance, da gledajo na to, da bo tudi naša banovina dobila njej potrebna poslopja. Vi laz hočete nekoliko odpočitka m razbremenitve, bodisi zaradi starosti aii pa razširjenja podjetja. iščem odgovornega vodilnega mest*, star sem 39 let, trgovsko naobražen, obvladam S jeziku'-, posedujem orga-nizatorične sposobnosti, sem iniciativen s petlehi» prakso na vodiinem mestu. Za evemuelno soudeležbo imam sredstva na razpolago. Ponudbe pod »Organizator« na uprav« »Glas Naroda. Kratke vesti iz tujine Berlin, 1. julija. W. Po iniciativi propagandnega ministra dr. Göbbelsa je za nedoločen čas prepovedan v Nemčiji list »Basler Nachrichten«, ki so ga v Berlinu zelo mnogo čitali. Janez Pirc je vse izjave preklical Ljubljana, 1. julija Vsi umora Marije Penkove osumljeni se nahajajo zdaj v ljubljanskih sodnih zaporih. O umoru samem in o najdbi trupla Marije Penkove je našim čitateljem že znano. V zvezi z najdbo trupla so domžalski orožniki prijeli sedem oseb, med katerimi je padel najtežji sum na-Franca Hriharja in Janeza Pirca, zdaj pa je vzbudila splošno iznenađenje izpovedba Janeza Pirca pred preiskovalnim sodrik-un, • x-i je preklical vse svoje poprejšnje težke iz.ave. Te izjave so zlasti obremenjevale kot glavnega krivca domžalskega umara Franceta Hribarja, med tem ko je sam zase priznaval sokrivdo. Ker je Janez Pirc vse svote izjave preklica!, je sodna preiskava krenila zdaj v drugo smer in se je posvetila podrobnostim, predvsem okoliščinam, ki podrobno osvetljuje))'), kako je bi) izvršen zverinski umor Marije Penkove. Nesreče in poškodbe med prazniki Ljubljana, 1. julija. Kongresni dnevi so potekli v splošnem brez težjih nesreč. Tudi z dežele poročajo, da ni bilo v tem času težkih poškodb ne pobojev ali umorov. Bolnica je imela sicer precej dela z-oslabelimi zaradi vročine, vendar težjih obolenj ni bilo. Bolnišnica je morala pomagati 9 osebam. Na neki svatbi v Kalcah je bil v nedeljo tudi-461etni Josip Gostiša. V zgodnjih jutranjih urah je nastal med njim in Francetom Rupnikom prepir, v katerem ga je Rupnik zabodel z nožem. — Pred Stadionom je včeraj neznan kolesar povozil 221etnega Arturja Semiča tako nesrečno, da si je ta pri padcu zlomil roko. — Franc Tezar, 121etni posestnikov sin z Bleda je padel s črešnje in pri tem dobil težje notranje poškodbe. — Na Vidov dan je pri Kumeljah neznan kolesar povozil 191etnega mehanika Josipa Šušteršiča iz Šentvida nad Ljubljano. — Iz Mlake pri Komendi se je 271etni posestnikov sin Adolf Koželj spustil po neprevidnosti z nekom v prepir. Ta pa ga je osuval in mu z nožem prizadejal več ran po životu. — Na Gaštajnskem klancu pri Kranju je včeraj padel s kolesa 261etni delavec Alojzij Snedič. Dobil je notranje poškodbe. — 521etni delavec Andrej Novak iz Zgornje Kokre je pri nekem prepiru dobil več nevarnih vrezov z nožem. — Franc Prešeren, 261etni sin posestnice iz Smlednika, je bil na Vikrčah v družbi Janeza Rozmana, s katerim se je začel prepirati. Ta pa ga je med prepirom dvakrat sunil z nožem v prsi in v desno roko. — Včeraj se je iz Ljubljane vračala domov v Zagreb 261etna uradnica iz Zagreba Jožefa Ukmar. Tri postaje od Ljubljane je padla po neprevidnosti z vlaka in dobila hude poškodbe. Občinska seja na Viču 128.500 Din za brezposelne in ubožce Na večer pred Vidovim dnevom je imel občinski odbor svojo redno sejo, katero je otvoril podžupan g. Stanko Knez. Zapisnik zadnje seje je bil soglasno odobren. Nato je prečital g. podžupan občinski proračun za leto 1935/S6. Po stvarni debati je bil proračun z malenkostnimi izpremembami soglasno sprejet. Proračun znaša Din 1,094.435-— in je uravnovešen. Soglasno so bile odobrene naslednje podpore: Sokolsko društvo 6000 Din—, SK Reka 500 Din, gasilska četa za nabavko motorke 20.000 Din, Vineeneijeva konferenca 2000 Din, podpora odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju na Viču 5000 Din, odboru za postavitev spomenika padlim viškim vojakom 2000 Din itd. Na novo se je ustanovil fond za zidavo meščanske šole Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter se je v ta namen odobril znesek 50.000 Din. Veliko skrb bo občina posvečala brezposelnim in viškim ubožcem ter se je tudi v to svrbo odobril znesek 128.500 Din, za vzdrževanje cest pa 45.000 Din. Občinska doklada ostane kakor doslej 70% na državne davke ter so tudi trošarine in druge občinske doklade ostale neiz-premenjene. Poročilo o reviziji občinske blagajne, ki jo je opravila kralj, banska uprava, je glede vodarine končana ter je ugotovljen primanjkljaj 141.000 Din, od katerega pa je pokritega le 25.000 Din, kako se bo pokril ostali primanjkljaj, o tem bo sklepala občinska uprava, ki bo končni sklep predložila v odobritev plenarni seji. Maši izseljenci kličejo na pomoč! Pomembna poročila na prvem izseljeniškem kongresu v Ljubljani Ljubljana, l.julija. V okrilju evharističnih prireditev se je davi ob 11. pričel v slavnostni dvorani Banske uprave prvi slovenski izseljeniški kongres, ki ga je vodil predsednik Rafaelove družbe župnik p. Kazimir Zakrajšek in so se ga udeležili tudi škof moriborski g. dr. Tomažič, škof z otoka Krka g. dr. Srebrnič, pomočnik bana g. dr. Pirkmajer z referentom g. dr. Karlinom, ministrstvo za socialno politiko je zastopal višji svetnik zagrebškega izseljeniškega koinisarijata g. Barac, župana in mestno občino ljubljansko šef mestnega socialnega urada g. dr. Run, iz ministrstva za socialno politiko je prispel tudi referent g. Mirko Kranjc, Borzo dela je zastopal ravnatelj g. Vončina, Delavsko zbornico g. Marinšek, prisotna sta bila tudi predsednik Narodnega izseljeniškega odbora g. dr. Joža Bohinjec in vodja našega izseljeniškega komisarijata g. Fink. Na kongresu so bili odposlanci najrazličnejših organizacij iz Amerike, Francije, Nemčije, Lu*en-burške, Holandske in Belgije, zlasti pa predstavniki društev sv. Barbare in njih člani ter prav mnogo članic. Vse organizacije naj se združijo v celoto V imenu bana je kongres pozdravil pomočnik bana g. dr. Pirkmajer ter se zahvalil duhovščini za vzorno delo med našimi rojaki v drugih državah. Pri tem je pa poudarjal, naj se vse organizacije združijo v harmonično celoto. Navezati je treba še ožje vezi med izseljenci in domovino. Mariborski škof gospod dr. Tomažič je opozarjal na premajhne stike med državo in izseljenci. Pohvalil je veliko požrtvovalnost naše duhovščine v tujih krajih ter izrazil željo, da bi država nastavila po vseh večjih kolonijah duhovnike in učitelje. V imenu župana je izseljence pozdravil mestni fizik g. dr. Rus. Tudi zastopnik ministra za socialno politiko g. Barac je želel kongresu največjega uspeha. Svoje pozdrave so prijavili izseljeniški referent banske uprave g. dr. Karlin, ravnatelj Delavske zbornice g. Vončina, predsednik Narodnega izseljeniškega odbora g. dr. Bohinje, izseljeniški referent ministrstva g. Kranjc, zastopnik Delavske zbornice g. Marinšek, za Jugoslovansko strokovno zvezo g. Rozman, za Banovinsko žensko zvezo gospa Zupančičeva in za Mohorjevo družbo g. Pogačnik. župnija Omišalj ima polovico duš v — Newyorku So je bila z ovacijami sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter oddana brzojavka ministru za socialno politiko g. Preki ter šefu izseljeniškega oddelka g. Ara-nickemu, se je oglasil k besedi škof s Krka g. dr. Srebrnič, ki je predvsem omenil, da ima njegova župnija Omišalj polovico duš v New Yorku. Izmed deklet, ki se izsele iz Slovenije v druge kraje, jih mnogo propade, če propade dekle, propade mati in z njo vse potomstvo za narod in državo. V ministrstvo za socialno politiko naj bi pritegniti tudi duhovnika, ki bi s svojimi nasveti stal referentom ob strani glede moralnega in verskega življenja izseljencev. Za predsednikom Zakrajškom so tudi vsi ostali govorniki zatrjevali, da ne smemo begati ter sejati razdora med izseljenci. Brazilija nima niti konzulata niti poslanika in 20.000 naših ljudi, ki se prepirajo med seboj zaradi politike. Milijoni izseljencev za domovino Med tem so prispeli na zborovanje tudi senator g. Milan Marjanovič, predsednik Zveze izseljeniških organizacij ter predsedniki včlanjenih društev iz Splita, Sušaka itd., ki imajo danes svoj občni zbor v Ljubljani. K besedi se je oglasil senator g. Marjanovič ter pribil, koliko ogromnih milijonov so poslali izseljenci v domovino, vrača se jim pa zelo malo. škof s Krka g. Srebrnič je nato pozdravil Zveze izseljeniških organizacij v imenu jugoslovanskega episkopata. Temelj — nacionalna vzgoja Tudi g. dr. Joža Bohinjec je imenoval slogo med izseljenci za fundamentalni pomen, nacionalno vzgojo pa prvi postulat tega vprašanja. Prosvetni minister mora v proračun postaviti tudi učitelje, ki naj med našimi izseljenci delujejo poleg duhovnikov. Poleg tega pa mora tako storiti tudi Banska uprava. V enakem smislu je govoril tudi. g. Ramšak z Westfalske. Potrebni so učitelji in knjige za izseljence Učitelj Jankovič in g. Grims iz Francije. Končno sta pa duhovnika g. Skebe in g. Svele zahtevala preiskavo o očitanem mu separatizmu. Govoril je tudi zastopnik iz Luxem-burga, nadalje je g. Šimenc iz Francije ter Pater Vrankar iz Chicage, ki je zahteval, naj domovina pošlje zlasti knjigo jugoslovanske Zgodovine in abecednik. Predsednik Zveze jugoslovanskih delavcev Kraljeviča Andreja v ®fetzu se je zavzemal za enotno in skupno de-*°> dr. Bohinje je pa zahteval v državnem in banovinskem proračunu večjo postavko za izseljeniške kulturne in cerkvene namene. V mienu Zveze jugoslovanskih katoliških društev ,Sv- Barbare v Nemčiji g. Lindič je tudi za-btcVal slovenskega učitelja, a predsednik g. fakrajšek je sprožil idejo adresarja naših v,UPn.’b .organizacij in uradov ter naseljencev , ™.lmi. Opozarjal je na izseljeniški fond, ki le od leta 1922 narasel že na 24 milijonov di- narjev, vendar je pa ta denar izposojen različnim zavodom, namesto da bi se rabil za izseljeniške namene. Največji vtis je napravil govor g. rev. Omana, rojenega Američana, ki je v Ameriki predaval slovenščino tudi na univerzi. Za Slovenca se je zavedel šele pred desetimi leti, ko je prvič zagledal planine svoje domovine. Zahteval je zgodovino Jugoslavije in opis njenih lepot s slikami. 100.000 izseljencev izgubljenih za domovino Predsednikov brat g. Leon Zakrajšek iz Newyorka je poročal, da je v Ameriki 150.000 Slovencev, od teh se je 100.000 udomačilo in so njih družine izgubljene za nas, 50.000 se jih pa še ni odločilo, če se morda vrnejo v domovino in prav za te se morajo najbolj zanimati. Od teh jih 45.000 še lahko skrbi za svoje družine, a 5000 jih je brez sredstev. Tem moramo pomagati! Navajal je drastične primere o pri nas zamrznjenih prihrankih izseljencev, ki gredo v visoke milijone. Potrebno je zavetišče za izseljence Za Ameriko naj bo imenovanih vsaj pet izseljeniških komisarjev. V domovini smo re-išiii na tisoče domov in družin in poslali sem milijone in milijone podpor v najrazličnejše namene. Zato naj pa sedaj tudi domovina vsaj nekaj stori za najbolj obupane. Kupite kako graščino in napravite jim zavetišče, kjer se bodo sami preživljali z obdelovanjem polja. Ga. Zupančičeva je za Banovinsko žensko zvezo ponudila pomoč ter izrazila željo, naj se na zvezo obračajo s stvarnimi željami. Gosp. dr. Bohinje je zahteval, naj država kakor z Nemčijo sklene konvencije o delavskem zavarovanju, predvsem pa s Francijo, a za praktične uspehe mora banovina izpremeniti sedanji izseljeniški referat za poseben urad. Opozarjal je tudi, naj zavodi glede zamrznjenih vlog napravijo po zakonu predpisano izjemo kakor pri socialnih nalogah. Tudi učitelj g. StoviČek iz Belgije in g. Kolander iz Amerike so govorili v tem smislu. Nato je pa g. Ivan Hribar ml. priporočal, naj konzulati izseljencem povedo čisto resnico, naj ne računajo na svoj denar doma in naj taki ostanejo raje v tujini. Tudi g. ban je obljubil intervencijo v tem pogledu, da se carinski predpisi čim bolj omejijo, na drugi strani naj se pa dovoli brezplačna vožnja za povratnike in za pohištvo ter tudi opustitev carine, in vsaj kolkovine prosto poslovanje na carinarnici. Za brezdomce naj se ustanove zavetišča. Gospa Grafenanerjeva je za Društvo za varstvo deklet prosila, naj ji duhovščina in učiteljstvo gre na roko in obvešča o življenju deklet v inozemstvu. Ker se tiče zapuščin in zavarovalnin v^ inozemstvu, jih je Rafaelova družba rešila že za 4 milijone za domovin». Mnogo se jih pa izgubi. Ob 13. uri je bilo zborovanje prekinjeno in se je nadaljevalo ob 17. Nadaljno poročilo o važnih referatih priobčimo jutri. Maši izseljenci iz Franci/e gredo na Oplenac Ljubljana, 1. julija. Iz Francije je na Vidov dan zvečer prišlo v domovino na obisk 148 jugoslovanskih izseljencev s svojimi družinami, prav tako pa tudi večje število iz Belgije, Holandije in Luksemburga. Njihov prihod ni doživel v javnosti takega odmeva, kakor peihod naših Amerikan-cev, vendar pa je tak pomemben dogodek vreden vse pozornosti. Prepiri in spori med izseljenci Obisk je roganizirala organizacija jugoslovanskih delavcev v Franciji. Glede razmer, ki vladajo med našimi izseljenci, je treba pouda-. riti, da med njimi ni potrebne sloge in skupnosti, ampak vladajo med njimi spori in razni svetovnonazorski prepiri za oblast. Kakor sta nam v razgovoru izjavila Anton Glavnik, urednik »Glasa jugoslovanskih izšeljenika«, ki izhaja v Franciji, in Mijo Kolakovič, predsednik nadzornega odbora, vladajo med našimi izseljenci razne pravde, ki ločijo naše izseljence v dva tabora, čeprav sedanja francoska izseljenska politika tudi nje živo zadeva. Francija odpušča vse. Francija ščiti predvsem svoje delavce Naših izseljencev je na primer samo v vzhodni Franciji nad 10 tisoč, ki delajo največ v železnih rudnikih in železnih tovarnah. Velika večina pa jih je zdaj brezposelnih, ker francoske upravne oblasti ščitijo predvsem svoje delavce. Tovarniški delavci zaslužijo okrog 20 frankov, rudniški od 30 do 35 frankov dnevno. Zato se zadnji čas pojavlja veliko zanimanje za delavske organizacije, zlasti za Savez jugoslovenskih radnika »Kraljevič An- Zadnia pot Marije Zupančičeve in Albina Drobtine Včeraj popoldan je nastopila žrtev Kamniških planin Marija Zupančičeva svojo zadnjo pot. Pred hišo žalosti ua Dolenjski cesti se je oh 16. zbrala množica ljudi. Polnoštevilno je bilo zbrano članstvo Sokola Ljubljana II in Ljubljana IV. Po cerkvenih opravilih, ki jih je opravil šentjakobski župnik g. Janko Barle, je pevski zbor zapel »Vigred se povrne«, nakar se je razvil žalni sprevod. Na čelu sprevoda so korakali članice Sokola II v krojih in nesle krasen venec, Sokoli z vencem Sokola II in Sokola IV ter člani Sokola II s starosto br. dr. Šubicem in Sokola IV s starosto br. Dragom Pogačnikom. Sledili so krasni venci uradništva, uprave in uredništva konzorcija listov »Jutra«, voz z duhovščino in voz z belo krsto pokojne Marije. Za globoko užaloščeno rodbino in sorodniki se je peljal v avtomobilu zaročenec g. Mirko Stepišnik, nakar se je vrstila dolga vrsta pogrebcev. Žalni sprevod je šel po ljubljanskih ulicah na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili pokojno Marijo Zupančičevo k večnemu počitku. Lahka ji domača zemlja! * Drugo žrtev minulih praznikov pleskarskega pomočnika Albina Drobtino so včeraj položili na viškem pokopališču k večnemu počitku. Truplo pokojnika je ležalo na odru v mrtvašnici, odkoder je bil ob 18. pogreb. Na viškem pokopališču se je zbralo številno občinstvo, med katerim so bili zastopniki Ljubljanskega Sokola s starosto br. Bogumilom Kajzelom, zastopnik viškega Sokola br, Bruno Borštnik in stanovski tovariši. Po blagoslovu v mrtvašnici in drej«, ki ima nad 1600 članov in 33 podružnic. Naši izseljenci imajo svoje izobraževalne odseke in knjižnice. Do knjižnic jim je največ pripomogla naša banska uprava, ko je bil še ban g. dr. Drago Marušič. Na Oplenac Delegati nacionalnega Saveza jugoslovenskih radnika »Kraljevič Andrej« v Franciji se bodo zdaj v sredo prvi med vsemi jugoslovanskimi izseljenci poklonili kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplencu. Savezna zastava, ki jo je organizaciji poklonil sam pokojni kralj Aleksander L, se bo zdaj poklonila svetim ostankom Mučenika-kralja. V delegaciji, ki bo obiskala tudi ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikolo Preka, so Slovenec Anton Glavnik kot predsednik Saveza, Hrvat Mijo Kolakovič, predsednik .nadzornega odbora in Srb Rade Marunič, član savezne uprave. V imenu Saveza bodo položili na grob kralja-heroja venec z napisom: »Nacionalni Savez jugoslovenskih radnika »Kraljevič Andrej* v Franciji svojemu na j večjemu dobrotniku. Spomenik Velikemu kralju na Jesenicah Na jesen pa se mislijo naši francoski izseljenci oddolžiti spominu pokojnega kralja s tem, da mu bodo postavili na Jesenicah spomenik. Stopili pa so tudi v stik z ljubljanskim odborom za postavitev spomenika kralju Aleksandru. 'V Francijo se vrnejo 11. julija zvečer preko Maribora. cerkvi so prenesli krsto do groba, kjer so pokojnega med ihtenjem zaročenke in dveh sester položili v grob k očetu in materi. Naj bo nesrečnemu mladeniču in Sokolu lahka domača zemlja! Prvi češki vodič po Juffosla- • • • viji Nedavno je izšel v založbi potovalne pisarne Jar. Fencla v Pragi »Prvy eesky piävodc« krä-lovstvim Jugoslavie«, ki ga je ob sodelovanju Jar. Fencla, Karla Mareka, dr. Obrovačkega in Ad. Veselega sestavil K. Lenari. Knjižica, ki je tiskana ua finem papirju, obsega 160 strani teksta ter več eno- in večbarvnih umetniških prilog. Tudi ovitek, ua katerem so smiselno prav dobro podane prirodne krasote naše zemlje, je lepo umetniško delo. Ob naslovni strani je slika našega mladega kralja Petra It- posebna priloga pa je posvečena spominu blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra 1. Z izdajo tega vodiča je zamašena vrzel, ki so jo občutno čutili vsi čehoslovaški turisti, < ki so prihajali v našo državo. Sestavljen je prav dobro po vzoru »Baedekerja«, posebno pozornost pa posveča Južni Srbiji, ki so se je navadno Cehi izogibali. Škoda je, da v vodiču niso naznačeni boljši hoteli in restavracije, kakor je to pri drugih običaj. Baje so temu krivi naši hotelirji sami, ker se niso odzvali izdajateljevemu pozivu, da pošljejo potrebne podatke. Knjižica bo brez dvoma mnogo pripomogla k še živahnejšemu obisku naše države s strani bratov Cehoslovakov, pa tudi k poglobitvi ju-gostovansko-čehoslovaške vzajemnosti, saj postavlja izdajatelj v predgovoru načelo, da »kadar potuješ preko meje, potuj samo v prijateljske državo in to predvsem na jug k dragim bratom Jugoslovanom.« Velik slikar se rodi brez dogme O razstavi umetnikov Dravske banovine Naš odnos do kulturnih problemov bi moral biti v dnevnem časopisju še mnogo bo)) «st. brezkompromisen, izkristaliziran, kot je to slučaj v revijah. Počemu ta zahteva, menda ob sodobnem pomenu dnevnega časopisja ni treba dokazovati. Ugotovimo samo, da je bilo zaenkrat običajno nasprotno, oziroma v obeh primerih enako negativno. Prekinimo že enkrat s slehernimi družabnimi, strankarsko-političnimi in končno osebnimi obziri v kulturnih zadevah! Edino pod: tem pogojem, če bomo dosledno opozarjali na tisto presubtilno, po večini »antidružabuo«, a globoko človeško, na tisto, kar ni rojeno iz navade, konvencije in laži, ampak iz trpljenja in tragične resnicoljubnosti, na tisto, kar ae imenuje — umetnost, bomo končno preprečili, da bi ljudje Groharjevih in Cankarjevih kvalitet med nami umirali gladu, bomo preprečili to naše dosedanje kulturno samouničevanje. ¥ Velik slikar se rodi brez dogme, brez izma, brez »modernega stila«, t. j. rodi se brez tujih pomagal. Njegova vitalnost, nujna upravičenost njegovih slikarskih izpovedi — mu logično narekujejo nov izraz, ki nam je lahko tuj, morda celo odvraten, nemogoč — kajti dokaj časa je potrebno, da nam postane ta novi logos snovanja, ta novi lepotni ideal občerazumljiv in dostopen. Nosilec manjše slikarske kvalitete se zadovolji, se mora zadovoljiti z nekim že davno fiksiranim lepotnim idealom — vsled pomanjkanja močne, samorodne osebnosti. Radi premalo lastne vitalnosti se komodno prilagodi resnicam, ki so jih človeštvu izvojevali drugi — seveda te resnice, ta hip, v njegovi interpretaciji, niso več resnice, ampak ponošena obleka brez cene. Ker smo pa ljudje komodni in je težko sle-'diti umetniku po njegovih še neizhojenih potih, se običajno zadovoljimo s konvencijo, lažjo, psevdo-umetnostjo. Narod pa, ki hoče resnično naprej, ki hoče postati resnično kulturen, ne sme na račun laži in nemoči uničevati moči in resnice. ¥ »Kruh« Frana Pavlovca je tako močna, tako prepričljiva realnost, ta slika je v svojem izrazu tako svojska in nekonvencionalna, v preprostem, nepatetičnem doživetju »kruh je dar božji« skoro monumentalno podana. To je nova patetika, npravičena v našem bitnem narodnem odnosu, v naši globoki vernosti, v skromnosti našega življenja — v našem odnosu — do realitete »kruh kot tak«. ¥ Maksim Sedej, ves nežen in plah, bolestno resničen v skoro vizionarnem podajanju svojih v figur — vreden pandan mu je Rajko Slapernik, iskren in skrajno občutljiv v iskanju in poudarjanju nove stvarnosti. Zoran Mušič je opozoril nase s svojo intimno, svežo in drzno kompozicijo »Hodelka«. * Ivan Kos Se po svojih skromnih močeh skuša približati mladi avantgardi, isto velja za Miro Pregljevo. ¥ Poglavje zase je delo Toneta Kralja. Ni važno, v kol.' co so se umetnostna stremljenja tega izrazitega ekspresionista v Evropi preživela, kajti Tone Kralj je v svojem dosleden, sam sebi zvest, je osebnost. Njegova oljnata slika, n. pr. »Kosilo«, se dojmi resno, močno in prepričevalno —• slovesno-slovensko . •. ... v nasprotju z njegovim »Karnevalom«, ki je v svoji pestri dekorativnosti premalo iskren, premalo življensko dognan. O slikarjevi bitni povezanosti z našo vasjo pričata olji »Jesen« in »Pomlad«. V mrtvo abstrakcijo in prevelike dimenzije zaide ob komponiranju »Mrtvega pilota«. V lesu: še predvsem omenimo »Judežev poljub«, ki v dimenzijah ustreza notranjemu impulzu, se medsebojno poudarja, opravičuje, potrjuje, v svojskem pojmovanju snovi in v svojstveni ritmiki stvarjalnega nagona. ¥ Tine Kos v leseni figuri »kmečkega dekleta« ves svoj, naš in resničen, toda vse, kar je izven okvira »kmetstva«, postane v njegovi obdelavi mrtvo, brezsmiselno. * Jakčev izvrstni risani portret »Moj oče« in kompozicija »Novo mesto« negirata njegove ostale »psevdo-klasicistične« portrete, ki so končno le prevelika koncesija publiki... ... zdi se, da je Miha Males v svojih nežnih, finih, senzibilnih risbah »brez koncesij« dosledno šel po poti, ki si jo je izbral Jakac v svojih srečnih početkih .,. ...Jakčevi portreti v olju se pa približujejo umetnostnim idealom Ivana Vavpotiča. Frane Mihelič pa je v svojih risbah trpek, zagrenjen, protestujoč. * Kakor je Tratnik v risbi konvencionalen, polikan in počesan in se mu v tem »solidnem delu« vredno približuje Dolinar v svojem kiparstvu posebno v plastiki »portret ministra Puclja«. ... dočim »portret R. Jakopiča« istega kiparja zbuja začudenje, kako obsežen je Dolinar v produciranju »različnih slogov«, kajti v slednjem je v nasprotju s prvim, ki je strogo realističen — »meštrovičevsko dekorativen«. ¥ Zdenko Kalin je v kiparskem delu »Mlada mati« pokazal redko nežnost in fineso v obdelavi, ki ima svoje nujne predpogoje v močnem liričnem občutju — temu nasproti je Gorše v plastiki robusten in delno prepričljiv, toda nikakšne nove senzibilitete ni tu, niti ne hodi po novih še neizhojenih potih. ¥ Plestenjak, Trstenjak in Bruno Vavpotič se v utrjevanju nekega svojega pristnega izraza bolj ali manj šele iščejo. C M. Dnevni do^odllci Naš reklamni strokovnjak je prejel številna vprašanja za sestavo tekstov, osnutkov in idejnih skic. Razumljivo je, da ni mogoče vsega materiala pregledati in rešiti z bliskovito naglico, če hočemo vsakemu vprašanju posvetiti vso strokovno pažnjo. Na vsa vprašanja bo sledil odgovor v približno enem tednu, zato prosimo vse cenj. interesente, da s tem rokom računajo. Le v najnujnejših primerih bomo poskušali odgovoriti tudi pred tem časom. Z današnjim dnem uvajamo tudi analizo in oceno oglasov in osnutkov. Kdor želi o svojem inseratu strokovne kritike, naj nam oglas ali osnutek pošlje. Za male stroške in poštnino naj priloži Din 5— za vsako oceno. Oglasni oddelek »Glas naroda« Ljubljana * X Ban in pomočnik bana odsoina. V torek 2. t. m. ban g. dr. Dinko Puc ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer pa tudi ne bo sprejemal strank danes 2. t. m. zaradi uradne odsotnosti. X Promocija novinarskega tovariša. V Zagrebu je bil na Vidov dan promoviran za doktorja prava novinar gosp. Oton G. Ambrož, ljubljanski dopisnik beograjskih časopisov. Po-klionemu tovarišu ob promociji najiskreneje čestitamo! X Radio in neblokirani visokofrekvenčni masažni aparati. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša: Zaradi pritožb radijskih naročnikov o radijskih motnjah, ki jih povzročajo neblokirani visokofrekvenčni masažni aparati, in zaradi pritožb pooblaščenih iskalcev radijskih motenj, da se ugotovljeni lastniki neblokiranih visokofrekvenčnih masažnih aparatov odrejenemu blokiranju aparatov izmikajo z izgovori, da so aparati pomanjkljivi, pokvarjeni, nerabni ali da aparatov ne uporabljajo, smo v smislu naredbe ministrstva za promet uprave pošt in telegrafov — od 21. junija 1935 odredili, da morajo izročiti lastniki takih aparatov te aparate pristojnim poštam v plombiranje. Plombirane aparate bodo hranili lastniki pri sebi, pošte pa bodo od časa do časa pregledovale ali so plombe še nepoškodovane. V primerih, ko se bo ugotovilo, da se aparati kljub postavitvi pod prepoved uporabljajo, se bo postopalo proti krivcem po določilih § 134. k. z. Volitve za jesen...................LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška X Napredovanja v sodno pisarniški službi. Iz IX. v VIII. položajno skupino na dosedanjih službenih mestih so napredovali: Rudolf Schil-denfeld pri sreskeih sodišču v Ložu, Josip Skreni pri sreskem sodišču v Žužemberku, AntonKres-nik pri sreskem sodišču v Celju, Zoran Rajšp pri sreskem sodišču v Mariboru, Anton Križnik pri sreskem sodišču v Radovljici. Izvršilni uradnik IX. skupine za sodnega pisarja v Vlil. skupini Jakob Smrdelj pri sreskem sodišču v Novem mestu, Erna Pohar pri sreskem sodišču v Ljubljani, Miloš Lebič pri sreskem sodišču v Brežicah, Jakob Kandrič pri sreskem sodišču v Marenbergu, Drago Grabner pri sreskem sodišču v Ljubljani, Josip Miklič pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, Stanko Kronabethvogel pri sreskem sodišču v Radovljici, Franc Švajger pri sreskem sodišču v Ribnici, Antonija Fister pri sreskem sodišču v Radovljici, Andrej Žebre pri sreskem sodišču v Litiji, Josip Henigmanu pri sreskem sodišču v Kranju, Franc Polanc pri sreskem sodišču v Mariboru, Matija Majcen pri sreskem sodišču v Mokronogu, Ivan Uršič pri sreskem sodišču v Mariboru. Napredovala sta iz IX. v VIII. skupino pisarniška oficiala Ivan Uršič pri sreskem sodišču v Mariboru in Bernard Supanc pri sreskem sodišču v Laškem. X Iz sodniške službe. Sodniška pripravnica dr. Jakobina Ganglova pri okrožnem sodišču v Ljubljani je imenovana za sodniškega pristava pri istem sodišču. •— Na lastno prošnjo je premeščen Fran Lazar, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu k okrožnemu sodišču v Ljubljani. Prima lister suknjiče v vseh barvah dobite zelo poceni pri PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14 X Diplomirani Slovenci v Pragi. Iz vrst članstva Slovenske dijaške zadruge v Pragi'so v letnem terminu zaključili študije li-le člani: na medicinski fakulteti Karlove univerze v Pragi sta promovirala za doktorja vsega zdravilstva Polde Brenčič iz Loke pri 'Zid. mostu in Davorin C i j a n iz Maribora, na tehnični visoki šoli sta diplomirala Boris Pipan iz Maribora za gradbenega inženirja in Stanko Murko z Prage za inženirja-arhitekta, na isoki politični šoli v Pragi sta diplomirala Fr. G e r ž e 1 j iz Ljubljane na novinarskem oddelku in Viktor Vidmar iz Ljubljane na splošnem odelku, na visoki trgovinski šoli pa je diplomiral za inženirja Jože O z m e c iz Sv. Tomaža pri Ormožu. — Iskreno čestitamo! Agitacija za zimo.....................LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška X Za naše vinogradnike. Kmetijska knjižnica kr. banske uprave za Dravsko banovino je izdata knjižico »Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino.« Pregledno so popisani vinorodni okoliši Drav. ban. in trsni izbori zanje, dalje plemenite sorte vina, ameriške podlage, domači vinski tipi in njih razvrstitev po po-«ameznih okoliših. Knjižici je priložen vinarski zemljevid Drav. banovine. Dobi se pri Kmetijskem odelku banske uprave po 3 Din. Interesentom se priporoča skupna nabava brošure. X Spopad z orožniki. V vasi Krstatici, srez imotski, je prišlo 28. t. m. popoldne do spopada med orožniško patruljo in skupino kmetov, med katerimi so se slišali nekateri protidržavnd vzklki. Pri tem spopadu je ena oseba našla smrt, ena je pa nevarno ranjena. En orožnik je ranjen. Mir in red so takoj obnovili. Na kraj spopada so prišli banovinski nadzornik, sreski načelnik in neki orožniški častnik, da ugotove, koga zadene krivda. — V vasi Serncu sreza Dolnji Miholjac je prišlo 24. t. m. do spopada med orožniško patruljo in skupino kmetov, ki so plesali v gostilni. Do spopada je prišlo, ker ej orožnik hotel odstraniti nekatere osebe iz gostilne. V spopadu je padel en strel iz revolverja. Zadet in lahko ranjen je neki kmet. Uvedena je preiskava, da se doženejo krivci. Z njimi se bo ravnalo po zakonu. Lovski muzej kralja Aleksandra. V nedeljo je otvorila Nj. Vis. kneginja Olga svečani lovski muzej kralja Aleksandra, ki se nahaja v konaku kneza Miloša na Topčideru. X Napad na mestnega svetnika. Mestni uradnik Peter Božič iz Sremske Mitroviče je z velikim kuhinjskim nožem napadel mestnega svetnika Jovana Medinca. Medinac je bil tako prisoten, da je o pravem času pograbil napadalca za roko in ga pritisnil ob zid. Božič se je zagovarjal pred sodniki, češ, da je mestni svetnik X Nov spopad. V vasi Petriancu, srez varaždinski, je bil 29. prejšnjega meseca spopad med orožniško patruljo in skupino kmetov, ki so hoteli ovirati orožnike, da preprečijo nered, ki so ga povzročili nekateri kmetje s svojim prepirom. V tem spopadu je bil težje ranjen en orožnik, ki je nato zgrabil za orožje in z enim strelom iz puške lahko ranil štiri osebe. Red so takoj vzpostavili. Sreski načelnik je z enim orožniškim oficirjem takoj odšel na kraj izgreda, banska uprava pa je poslala svojega nadzornika, da dožene krivce in ugotovi, kako je prišlo do izgreda. S krivci bodo ravnali po zakonu. X Zanimalo Vas bo, da nastopi 6. julija gospod Bojan Peček z ljubljanskim baletom, na čelu jim gdč. Valy Smerkoljeva, na letnem gledališču »Bačvice« v Splitu lOdnevno gostovanje. X Kongres nastavnikov meščanskih šol kraljevine Jugoslavije bo 5. in 6. julija v Ljubljani. S kongresom je združena razstava dekliških in deških ročnih del učencev meščanskih šol Dravske banovine. Razstava bo otvorjena 4. julija ob 9. uri v poslopju nekdanje gimnazije v Beethovnovi ulici štev. 7. Udeleženci kongresa si bodo ogledali tudi zanimivosti Ljubljane in priredili več izletov. Delegati imajo sestanek 4. julija ob 20. uri v »Zvezdi«. XPromet kopalnih vlakov na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka. Od 2. julija vozi ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka dnevno kopalni vlak. Kopalni vlak odhaja iz Ljubljane g. kol. ob delavnikih namesto ob 14.20 šele ob 14.40, da se omogoči čim večjemu številu kopalcev uporabljanje tega vlaka, ob 14. uri 40 min, ob nedeljah in praznikih pa ob 12. uri 50 min. Povratek kopalnega vlaka iz Škofje Loke dnevno ob 18. uri 23 min, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 03 min. Ker ob deževnem vremenu kopalni vlak ne bo vozil, bo na postajah vsak dan do 10. ure razglašeno, ako kopalni vlak vozi. Za kopalni vlak plačajo odrasle osebe polovično, otroci od 4. do 10. leta starosti pa četrtinsko vozno ceno, in sicer tako, da si za odhod kupijo celo, odnosno otroci polovično vozno karto, ki jim velja za brezplačni povratek s kopalnim vlakom. X Gospode fotoamaterje prosi kongresna poročevalska služba, naj ji odstopijo posnetke svečanosti, ki jih bo kongresna poročevalska služba objavila v tujem časopisju. Uubliana DNEVNA PRATIKA Torek, 2. julija. Katoličani: Marijino obiskanje; pravoslavni: 19. junija; Juda, apostol. DEŽURNE LEKARNE Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. K * Zadnja pot Ivana Kavčiča je bila skromna, kakor vsa njegova življenjska pot. Spremilo ga je le nekaj, večinoma starejših stanovskih tovarišev z Andr. Gabrščkom in Stankom Virantom kot predsednikom sekcije na čelu, ter nekaj malo goriških znancev, med katerimi je skoraj sameval ravnatelj Jakob Zupančič. Zelo se je opazilo, da ni bilo nobenega zastopnika tukajšnjih primorskih organizacij. * Odhod papeževega odposlanca. Danes opoldne zapusti Ljubljano kardinal legat dr. Avgust Hlond. Ljubljana bo vzela slovo, vzradoščena da je bival v njeni sredi zastopnik sv. Očeta, ki je obenem prvi cerkveni knez bratske Poljske. Kardinal legat se bo podal na kolodvor iz stolnice, Pred Škofijo, po Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Miklošičevi in Masarykovi cesti. Prosimo vse gg. hišne posestnike, da izobesijo državne in papeške zastave. Ljubljansko prebivalstvo, zlasti še mladino pozivamo, da ob omenjenih ulicah s cvetjem in vzklikanjem pozdravi visokega kneza. Gg. trgovce in vse zasebne ustanove prosimo, da omogočijo svojim uslužbencem prisostvovanje pri slovesu. * 16 žepnih tatvin. Med prazniki je bilo prijavljenih 16 žepnih tatvin. Policiji se je posrečilo večino žeparjev prijeti in jih spraviti za mrežo. Največja tatvina je bila zabeležena v frančiškanski cerkvi, ko je neznanec izmaknil nekemu Mariborčanu denarnico z nad 10.000 dinarjev gotovine. * Počitnice pri okrožnem sodišču. S prvini julijem so se začele sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. V tem času bodo sodišča obravnavala le najnujnejše zadevo. Tudi spored kazenskih razprav je pri okrožnem sodišču v Ljubljani sedaj zelo skrčen, tako da v tem času ne bo na dnevnem redu nobenih večjih obravnav. Prvi razredi srednjih šol bodo zopet prenapolnjeni. Zadnje dni se vrše po vseh srednjih šolah sprejemni izpiti. Za prve razrede se je prijavilo oziroma delalo sprejemne izpite spet ogromno število mladine, tako da ni nobenega strahu za naraščaj. Na prvi državni realni gimnaziji se je prijavilo za sprejemni izpit 148, izpit je naprarilo 133, na tretji državni realni gimnaziji je delalo izpit 167 učencev, napravilo pa ga je 152 učencev. Slične številke so tudi po drugih srednješolskih zavodih. Kakor kaže, bodo prvi. razredi z novim šolskim letom spet prenapolnjeni, tako da bo potrebnih več novih učnih moči. * Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku ofertalno licitacijo za spo-daj. navedena dela v mestni narodni šoli za Bežigradom: 1. centralno kurjavo in ventilačno napravo z izdelavo projekta in ponudbe. 2. Vodovod s sanitarno opremo. 3. Instalacijo elektrike. 4. Instalacijo plina. 5. Dobavo in montažo stopnic iz umetnegia kamna. Razpisne pripomočke dobite od 2. julija t. 1. dalje v vložišču mestnega gradbenega urada. Nabrežje 20. septembra, št. 2, II. nadstr. za povračilo nabavnih stroškov. Ponudbe vložite do 16. julija t. 1. do 11. ure v omenjenem uradu, kjer se takoj nato izvrši komišijonelna ofertalna licitacija. * O poletnem obrezovanju pritlikavega sadnega drevja bo praktičen pouk v sredo, 3. julija, točno ob 18. uri pod okriljem podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani. Zbirališče pri šoli na Prulah. Štedljivost za zimo . . . . . . , . LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška * Oh ta ljublja?iski tramvaj! — Menda se je za časa velikega prometa ob evharističnem kongresu nekaj prevzel, ker drugače si res ne moremo misliti, da se tako malo ozira na potrebe potnikov. Zadnjič sem Vam tožil, gospod urednik, kako mi je pred nosom ušel tramvaj pred »Evropo«, ker da se prestopa pred pošto. Danes sem se po tem ravnal in posledica je bila, da mi je pred nosom ušel — pred pošto. Ali je morda upoštevala uprava moj nasvet, da je praktičneje prestopanje pred »Evropo« ko pred pošto? Če je res dosegel moj predlog to milost, zakaj se pa to ne objavi! Torej, kje se prestopa, kje čaka tramvaj na prestopnike in kje se potniki ne smejo jeziti, če jim tramvaj odvozi — pred nosom. Maribor A IV. Mariborski teden. Maribor, vsa država in tudi inozemstvo z velikim zanimanjem pričakujejo letošnji Mariborski teden, ki »e bo vršil od 3. do 11. avgusta t. 1. Tokrat se bo naše severno ozemlje že četrtič ‘ predstavilo šir-' šemu svetu in mu nazorno prikazalo vse svoje industrijsko, gospodarsko in kulturno življenje v okviru velike revije. Poudarjati je treba, da so bogate izkušnje prejšnjih let zadostno jamstvo, da bo letošnja prireditev presegala vse dosedanje, o katerih se je tu- in inozemstvo že ponovno nad vse laskavo izrazilo. Velika posebnost bo predvsem industrijsko obeležje, ki ga bo imela letošnja prireditev. Tako bosta med številnimi razšla vami gotovo zelo zanimivi specijalna tekstilna in splošna industrijska razstava, kar je z ozirom na dejstvo, da je Maribor eden najvažnejših industrijskih centrov v naši državi, gotovo zelo važno. Tudi tujsko prometna razstava bo letos prirejena v zelo povečanem obsegu in bo zlasti propagirala za naše prelepe vinorodne Slovenske gorice. Omenimo naj, da bodo letos stojnice prodajalcev nadomestili številni lični kioski v Prešernovi ulici, ki so namenjeni prodajalcem. Tako bo dobi! Mariborski teden bolj slovesno lice in enotnejšo stiko. V okras mestu in promenadi na Aleksandrovi cesti pa bo moderen kiosk Tujsko prometne zveze, ki bo do otvoritve M. T. že dograjen. Za obiskovalce M. T. je dovoljena poplvična voznina po železnicah in parnikih, in sicer za potovanje v času od 1 .do 11., za povratek pa od 3. do 15. avgusta t. 1. A Dve poroki. Pretekli teden sta se poročila v Mariboru ravnatelj občinskih uradov ua Bledu g. dipl. jur. Anton Mišič in gdč. Mara Karolina Plemelj iz ugledne rodbine znanega mariborskega industrijalca in veleposestnika g-Josipa Plemlja. •— V Studencih pa sta se poročila učitelj g. Ciril Mohorko in hčerka znanega mariborskega mesarja gdč. Greta Hoh-njee. Naj bo srečno! Lepota in toplina ....... LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška A Smrtna kosa. V nedeljo je v Mariboru preminul upokojeni banski svetnik in bivši sreski načelnik g. Ivan Poljanec. Pogreb bo danes popoldne na pobreškem pokopališču. Žalujočim naše sožalje! A Delo dobita dva absolventa trgovske akademijo. Člani ZMI naj se v to svrho javijo v društvenih prostorih Zveze mladih intelektualcev v gradu med 11. in 12. uro. A Poceni meso. Danes v torek 2. t. m. ob 7. uri bo pri mestni klavnici prodanega 100 kg svinjskega mesa po Din (J.— kg. A Kolo sreče. Pri nedeljski tomboli Nar. odbrane so dobili vočje dobitke naslednji: Din 3000 trgovec Franc Iršič iz Dravograda, 1500 Din Marija Erangešva. kolo delavka Kristina Guzonova, Din 1000 služkinja Lojzka Kelbi-čeva. Razdeljenih pa je bilo še več sto drugih lepih in dragocenih dobitkov. A Velika škoda po nevihti. Pretekli petek proti večeru je divjala nad Dravskim poljem velika nevihta, ki je povzročila veliko škodo na drevju in poljskih nasadih. Na več mestih je izbruhnil tudi požar, ki ga je zanetila strela. V Rablječevi vasi pri Ptuju je do tal pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Zor-čiču in presega nastala škoda 40.000 Din. A S policije. Iz veže na Pobreški cesti 6 je neznan tat ukradel upokojencu Ivanu Ber-cetu dvokolo znamke »Styria«, vredno 1000 Din. — Sodavičarju Edvardu Kamplu pa je nekdo z voza na Glavnem trgu ukradel konjsko odejo, vredno 350 Din. A, Šmarnica mesto vina. Neka mariborska gostilničarka je kupila pred dnevi nekje pri Sv. Ani večjo množino »pristnega vina«. Seveda je bila razočarana, ko je ugotovila, da je valce M. T. je dovoljena polovična voznina po stilničarki zaplenila; posestnika so pa- ovadili. Celje • Državna dvorazredna trgovska šola. Završni izpit v junijskem roku šolskega leta 1934-35 se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Dolenca Mateja, direktorja trgov, akademije v pokoju iz Maribora. K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 14 kandidatinj, skupaj 24. Od teh je 6 kandidatov ozir. kandidatinj prestalo izpit s prav dobrim in 2 z zadostnim uspehom. Pravico do polaganja popravnega izpita v septemberskem roku imajo 4 kandidati ozir. kandidatinje. Izmed kandidatov in kandidatinj so položili izpit: Babič Stanislav, Čepin Ivan, Dirmajer Rihard, Fras Ferdinand, Krušič Valter, Škerl Miloš, Štok J sip, Cepuš Elizabeta, Čater Jožefa, Ferdič He »na, Kolenc Brigita, Kosi Pavla, Loibner Hedvika, Marinko Roza. Oražem Marija, Šketa Angela, Švajger Ljudmila, Vidmajer Marija, Zabuko-šek Justina in Zidanšek Milena. ■ Diplomski izpiti. Na zagrebški univerzi je diplomiral za inženjerja gozdarstva gosp. Ivan Možina, na filozofski fakulteti pa si je pridobil diplomo gosp. Oskar Reddi. Obema Celjanoma čestitamo. Gradim, štedim kupim...............LUTZ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana-šiška ■ Vpisovanje v šolo. Vpisovanje v prvi razred deških mestnih šol bo v soboto 31. avgusta od 9. do 12. in 15. do 18. v upraviteljevi pisarni. Tam bodo tudi vpisovali deco z dovršenim četrtim letom v zabavišče (otroški vrtec). ■ Razstava obrtno-nadaljevalnih šol bo poseben oddelek na letošnji razstavi v Celju. Poleg risb bodo tudi izgotovljeni izdelki pokazali spretnost in pridnost učenca v praksi. ■ Mestno kopališče. Za mestno kopališče je od 1.1. m. spremenjen red. Do preklica bo kad in prha za moške na razpolago ob torkih in četrtkih popoldne, za ženske pa ob sobotah popoldne. Parna kopelj je za moške odprta v torek popoldne, za ženske pa ob četrtkih popoldne. Velika iotoamaie?-ska razstava v Mariboru Za časa Mariborskega tedna bo prirejena velika fotoamaterska razstava, na katero uprava Mariborskega tedna vabi vse fotoamaterje. Pogoji so: 1. Sodeluje lahko vsak fotoamater s slikami umetniškega značaja in pozitivne tehnike. Neokusno izdelane in z roko kolorirane slike se ne sprejmejo. Motivi slik so poljubni. 2. Interesenti sinejo vposlati največ 10 slik. Velikost slike mora obsegati 18 cm. Slike se naj pošljejo nenrlepljene in brez okvirjev. 3. Razstavna pristojbina za sodelovalce znaša 25 Din. Pristojbin se ne vrne, 4. Na hrbtu slike je treba navesti tekočo številko, ime slike in točen naslov. 5. Točno izpolnjene prijave naj se pošlje-r jo Mariborskemu tednu najkasneje do 23. julija. Pošiljke, ki bi prispele pozneje, ne pridejo v poštev. 6. Uprava MT bo polagala na slike uaj-večjo pažnjo, ne odgovarja pa, če slike pri transportu zmanjkajo ali se pokvarijo. Po končani razstavi bo uprava MT vrnila slike avtorjem. 7. Pri otvoritvi razstave dobi vsak razstav-Ijalec brezplačen katalog, ki je obenem potrdilo za sprejete slike. Vsak razstavljalec prejme spominsko plaketo, medtem, ko bodo najboljše slike nagrajene z denarjem, zlatimi, srebrnimi in bronastimi plaketami ter drugimi nagradami. 8. Od prodanih slik dobi MT 15°/o stroškov. 9. Uprava MT si pridržuje pravico za razmnoževanje razstavljenih slik,'če ji avtor tega ni izrecno zabrani). 10. Proti odloku razstavljalnega odbora in ocenjevalnega sodišča ni priziva. V -spornih primerih odloča razstavni odbor. 11. Posebno plaketo prejmejo fotoklubi in fotosekcije, ki bodo imeli največ razstavljenih slik. 12. S podpisom na prijavnici potrjuje vsak pošiljatelj, da so slike njegovo lastno delo in da sprejme vse razstavne pogoje. — Za prijavnice im druga, pojasnila se obrnite na upravo Mariborskega^ Tedna, Maribor, Aleksandrova cesta 35, Radovljica Obrtna razstava. Obrtniško društvo za sodni okraj Radovljica priredi pod pokroviteljstvom krezkega načelnika g. dr. Ivana Vrečerja od 21. julija do 15. avgusta v vseh prostorih osnovne šole v Radovljici svojo prvo obrtno razstavo. Da »o-polna volilna pravica za žene je bila uvedena šele 1928. Zakon iz 1. 1919. določa, da ne sme biti niti spol niti stan (poroka) ženi ovira pri izvrševanju poklica ali funkcije. 1928. leta je postal možev ^zakonolom ločitven razlog za ženo. Leta 1925. je dobila žena iste pravice nasproti otrokom, kakor jih je imel oče. Le ekonomsko se njen položaj ni zadovoljivo izboljšal. Sicer so mezde res precej narasle, in vsaj teoretično nihče ne brani ženi poklicnega dela. Ali še vedno princip »za enako delo, enako plačilo« ni priznan, in vprav državna uprava daje slab vzgled. Poročeni ženi se pogosto odreka pravica do zaslužka. Najvažnejše sredstvo za varstvo ženinih pravic je in mora biti izvrševanje političnih pravic. Saj se ne da več trditi, da bi žena ne imela vpliva na javno življenje. Njeno sodelovanje v vseh javnih ustanovah je postalo samo po sebi umevno. Njen ugled je zrastel, razmerje med moškimi m ženami, posebno mlajšimi je odkrito in pri-i prosto, tovariško, toda žene morajo čuvati i11 razširiti svoje pravice z zavestnim delom, da jih bodo mogle vsaj neokrnjene izročiti dalje svojim potomkam. Emil Vachek: 62 Kri ne klice po mašievaniu... »No, moram vam prisnati,« je grdo pripomnil Letz, »da nisem tega mnenja. Kaj pa je nam, Nemcem, do tega? Ali morda mislite, da niso bili tudi na drugi strani posamezniki, ki so prav tako delali?« »Gotovo so delali, je pritrdil gospod Astenburg. »Toda ker so vojno dobili, imajo takorekoč pravico. Njim bi to niti zdaleka ne škodovalo tako, kakor nam.« »če naj govorim resnico,« je odgovoril Letz, »vam ne morem dati prav. če bi morali vsako svinjarijo skrivati samo zato, ker bi zaradi tega nastala tudi dostojanstvenim ljudem v narodu kaka škoda, bi se plevel kmalu tako razrasel, da bi dostojne ljudi zadušil.« Gospod Astenburg si je zvedavo ogledal Letza Niti malo ni veroval v njegovo moralo, ampak spomnil se je, da mu je o njem rekel sin — tale človek bi rad prišel v češko armado, armada pa ga noče priviti na prsi. Ali si ni morda v glavo vtepel, da mora zablesteti po domoljubnem činu in jim, ova-divši sovražnika njihovega naroda, dokazati, da bi morali biti z njim bolj usmiljeni? Potem bi seveda pretila Bernardu velika in neposredna nevarnost, zakaj, čeprav je prej rekel, da ne verjame, da bi Bernarda zaradi tega preganjali, se je v resnici bal, da bi ga gotovo preganjali, in sicer kruto, če bi bilo to na drugi strani meje, bi Nemci niti malo ne pomišljali, kaj jim je storiti z morilcem treh svojih ljudi. Boječ se za Bernardovo varnost, se je vznemiril. »Gospod major,« je rekel brez omahovanja, »go- voriva odkrito kakor moža. Ali vam je do tega, da bi bili sprejeti v armado?« »Zakaj me to vprašujete?« je naglo vprašal Letz. »Mislite, da je kaka zveza s tem, da sem nekoč vložil prošnjo, in tem, s čimer sem zdaj prišel k vam?« »Odkrito rečeno — mislim si to,« je odgovoril gospod Astenburg. »Ali pa vsaj ne izključujem tega. Bog obvari, da bi vas hotel kritizirati — toda ko vidim, kako se je moj apel na vaše domoljubje od vas cdbil kakor grah od stene, si moram vendar misliti, ali morda ne menite, da bi izboljšali usodo svoje prošnje, ako bi jim predložili skalp mojega sina.« »To ste si torej mislili? Glejmo, glejmo. In kaj dalje?« je zakrakal Letz. »Kaj dalje — to je vendar jasno,« je odgovoril gospod Astenburg. »V tem primeru bi gledal na to kot na trgovsko zadevo in ponudil bi vam za vaše molčanje več, kot bi vi dobili od njih za svoje govorjenje.« Letz je tiho poslušal, če bi še nekaj časa molčal, bi šel ta človek k mizici in bi mu dal denar. Bržčas precej denarja. In dajal bi mu, kadarkoli bi se pojavil pred njim. Morda bi mu odmeril vedno apanažo. Kako bi ta denar potreboval prav zdaj! Lahko bi se iztrgal iz krempljev tega mrzlega advokata! Toda tudi ko mu je bilo najhuje, ni mislil na to, da bi od teh ljudi kaj vzel za molčanje. To bi se mladi Astenburg izkopal preveč poceni. »Poglejte,« je rekel prezirljivo, »prihraniva si na-daljni razgovor. Nočem denarja.« Gospod Astenburg ga je pogledal z globokim nezaupanjem. Reven človek, ki nima v kaj vgrizniti, mora hoteti denar, če ga ne bi hotel, bi bilo zoper vso vero. če bi bil to kak Ind ali podobno ... Toda odpuščen avstrijski častnik! če tole pravi, mora imeti to samo en smisel — da ga bo zahteval neverjetno mnogo. Uvodno k licitaciji. Vzdihnil je ter si rekel, da mu denar da. Očetje zmerom plačujejo za sinove. Neumno je to, ampak prastara tradicija. »Nočete denarja,« je rekel. »Kaj torej prav za prav hočete? Menda ne nastopati v vlogi prebujajoče vesti?« »Slednjič pametna beseda,« je vzkliknil Letz. »Mnogo dela vam je dalo, preden ste me razumeli. Prišel sem, ker nisem mogel strpeti misli, da bi ostala ta stvar brez konca. Kakor raketa za pet kron, izstreljena v zrak. Vaš sin je izvršil živinsko dejanje in za to se mora pokoriti!« Gospod Astenburg ga je debelo pogledal. Na tak preobrat ni bil pripravljen. To je bilo nekaj, česar skoraj ni mogel pojmiti. Bilo je tako absurdno— z ozirom na okolnosti — da po njegovem nazoru človek z zdravo pametjo nečesa takega ni zmožen. Prodati se, dati se kupiti na ta ah oni način, hrumeti, delati težave — vse to bi razumel. Ampak imeti skrivnost, v nekem pogledu dragoceno, ter je ne hoteti prodati in govoriti o vesti, to bi mogel po njegovem globokem, s temeljitim poznanjem ljudi pridobljenem prepričanju samo nenormalen človek, če bi bil v takem položaju, kakor tale Letz. če bi bil Čeh, bi človek razumel. Toda nemški častnik, ki ima sam bogvekaj na vesti... Toda kaj z Letzem, če ni normalen? Da bi spoznal, kaj ta človek prav za prav misli, je bleKnil na slepo srečo; »Kaj naj bi po vašem mnenju jaz — ali pa moj sin — storil, da bi bili vi z nama zadovoljni?« »To je nepotrebno vprašanje,« je puhnil Letz. »Vaš sin ne bi smel čakati, da izda to kdo drug, temveč bi se moral sam ovaditi.« »Ali naj bi se ovadil češkim sodnikom.« Letz je zamahnil z roko: »češkim ali tatarskim, na to je zdaj prepozno misliti. Mora se ovaditi tem, ki so pri roki.« »To so seveda češki sodniki,« je rekel suho gospod Astenburg. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.