Ste v. 281. V Trstu, ¥ fdiBo oktobra »1». Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Uica Sv. Frančiška AsiHtega it 20, L nadstr. — Vsi o uredništvu lisU. Nelrankiran* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ia odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik Uonsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne »Edinosti*, vpisane zadruge* cmejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka A«i$kega $t. 20. Telefon uredniftva In uprave Stev. 11-57. Naročnina znaSa: Za celo leto .......K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece ...»..................o'— za nedeljsko izdajo za celo leto ...... • 5.20 za pol leta.............«... 2.60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 9 vinarje?, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rhm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...........mm po 20 vlit Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20-— vsaka nadaljna vrsta.......j ... .2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost;-. Naročnina ko reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le epravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Asi&ega SL 20. — PoŠtnohranilnični račun 5t. 841.652 i Belgrad zopet z naskokom zavzet po avstro-ogrskih in nemških Mnk iiaprčtiouBiiie naših in nemških iet ob Savi In DonavL - Močni ruski napadi na Saltiki in vollnlskl M brezumni. - izjalovljeni laški napadi na Tirolskem. "' Na Bovškem artiljerijsko delovanje. - llemškl uspehi pred Doinsklm. - Pri Oenneliesu angleški, v Šampanjl francoski napadi odbiti. Volni minister general Jekov orhooni poveljnik bolgarske armade. - Hooa grška vlado zo najstrožjo nevtralnost. Z »vzltotMa tiojlšča. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. oktobra 1915. opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Av-stroogrske čete armade generala pehote pl. Kovessa so prodrle včeraj v severni del Belgrada in so z naskokom vzele bra-rriK mesta, trdnjavo. Davi so si nemške sile od zapada prekrčile pot do konaka. Na gradu srbskih kraljev \ihrajo zastave Avstro - Ogrske in Nemčije. — Tudi od Belgrada nizdol za reko se ni mogel proti zaveznikom nikjer vzdržati obrežje stra-žeči sovražnik. V srbski Posavini in Ma-cvi je bil vržen nazaj po avstro-ogrskih bolnih silah. Nd!«.cstnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. BEROLIN, 9. (Kor.) \Volttov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. oktobra. Balkansko bojišče. — Dve armadi pod generalnim feldmsršalom Ma-ckersenom novo stvorjene armadne skupine ste s svojimi glavnimi deli prekoračili Savo In Donavo. Ko so se nemške čete armade c. in kr. generala pehote pl. Kovessa polastile Ciganskega otoka in višin jugozapadno Belgrada, se je posrečilo armad!, spraviti večji del mesta Belgrada v roke zaveznikov. Avstro-ogrske čete so z narkokom vzele trdnjavo in severni del Belgrada. nemške čete pa novi konak. Čete prodirajo dalje skozi južni del mesta. Armada generala pl. Gallwitza Je izsilila prehod čez Donavo na več mestih ob cesti pod Setnandrijo in poriva sovražnika povsod pred seboj proti jugu. Vrhovno armadno vodstvo. Letalski napad na Kragujevac. BEROLIN, 5. (Cenz.) >Berliner Tage-fclattc poroča:: Srbski tiskovni urad je včeraj poročal uradno: Naša artiljerija je 2. oktobra obstreljevala letala pri Semen-driji. En sovražni poizvedovalni častnik je bil usmrčen. Dve nemški letali ste padli na tla v Kragujevcu. Ukazano jima je bilo, da bombardirata južni del mesta. Položaj na srbskem bojišču. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Ko je že kaka dva tedna topovski ogenj ob Drini in Savi deloval kakor nekako znamenje nove velike akcije, se je ta akcija sedaj uresničila. Natančnejših podrobnosti o dosedanjih uspehih ofenzive še nI, toda spoznati pa se že da, da se je pričela enako velikopotezno in z isto predor-no silo, kakor veliki predori ob Dunaicu in na Poljskem. Napadalna fronta zaveznikov je veliko širša kot pa pri lanjskih operacijah proti Srbiji. Dočim so se tedaj forcirale zlasti vpadna vrata v severozapadno Srbijo, se je seda? pričel napad proti vsej fronti, od dolnje Drine pa do okolice Oršove. Prekoračenje Drine, Save in Donave, ki je lani napravi jal o toliko težav, je bilo težavno tudi sedaj, in to tembolj, ker so Srbi zadnje tedne z mrzlično hitrostjo o-jačevali svoje porečne utrdbe. Pred prehodom, ki se je izvršil tia celi vrsti mest, se je vršila izredno silovita, dolgo trajajoča artiljerijska r *rav*i.ki je močno omajala sovražnikove postojanke. Nato je v sovražnem ognju sledil prehod, ki je povsod vodil na srbska tla. Ofenziva se vrši v dobrem znamenju. Močna armada, ki se je vkljub vsem ruskim in francoskim ofenzivam zbrala ob srbskih mejah, je svoje delo že takoj prvi dan pričela zelo uspešno. Z avstri]sKo:rusKeaa bojišču DUNAJ, 9. (Kot.) Uradno se razglasa: 9. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Sovražnik je včeraj z močnimi silami brezuspešno nadaljeval svoje napade proti naši gališki in voiinjski fronti. V vzhodni Galiciji je vodil svoje naskakovalne čete proti našim postojankam južno od Tiuste in pri Burkano-\ em; bil je povsod odbit. Vzhodno Bucza-cza je naš artiljerijski ogenj pognal v beg kozaški polk. Tudi pri Kremiencu so ponovili Rusi svoje napade z enakim uspehom kot doslej. Ruski pešpolk št. 140 |e bil jugozapadno od Kremienca razpršen. — Pri uspešnem odbitju ruskih napadov v volinjskem trdnjavskem ozemiju se je posebno odlikoval pešpolk št 99 s trdnim vztrajanjem v svojih močno razstreljenih jarkih. — Severno Kolkov prodirajoče avstro-ogrske in nemške bojne sile so zopet vrgle sovražnika nazaj čez Styr. Včeraj javljeno število ujetnikov se je zvišalo na 6000. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Pregrupiranje ruskih armad. Berolinska > Nationalzeitung« poroča z ruske meje: Novo, že napovedano veliko pregrupiranje ruskih armad se je že pričelo. Obsežne premestitve so se pričele na podiagi opeiacijskega načrta, novega nr-inadnega vodstva, ki mu je na čelu car. Vršil se je sestanek štirih vodilnih generalov Aleksejevega, Russkega, Everta in Ivanovega v nekem kraju pri Minskem. Tej konferenci je prisostvoval tudi car. Zaradi pregrupiranja so vse železnice v zapadnih gubernijah zaprte za zasebni tovorni promet. Petrograd in Moskva sta tako odrezana od zapadnih gubernij. : Ruskij Invalid« že napoveduje kot posledico pregrupiranja splošno rusko ofenzivo v svrho podpore francosko-angle-škega napada. __ poni istek GRESNICE. Roman. — Francoska spisuJ Xavier de Montćpia Ker osupnjeni godbeniki niso vedeli, kako naj bi ubogali, ustavljati se pa niso upali, so pričeli igrati »zbor demonov^, dočim pa so nesrečni umetniki, izgubivši takt in vsi omamljeni, ponovili trio ter zastonj poizkušali prekričati naravnost peklenski dirindaj orkestra. Končno je postala zmešnjava takšna, da se nihče ni mogel \eč ustavljati smehu, in so se vsi, pevci, godbeniki, koristi in statisti ter delavci začeli krohotati na ves glas. Mada-ine Chatelle je bila same jeze rdeča kakor kuhan rak. Meni se je posrečilo, da sem vsaj kolikor toliko ublažil vihar, in ko se je to zgodilo, sem jej povedal kar naravnost, česa bi želel od nje. Povedal sem že, da je bila vkljub svojim napakam in svoji smešnosti vendar izborna ženska. Moje zaupanje jo je Z avfflijMalijmlm bojišča. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Včeraj dopoldne so Italijani, zastavivši svoje čete. še dvakrat ponovili napad proti našim postojankam na vielgereuthski visoki planoti. Ko so ti naskoki razpadli ob težkih izgubah, se ni posrečilo več sovražniku, da bi spravil naprej močnejše čete. Posamezne stotnije, ki so še prodirale, smo zavrnili brez truda. Na lafraunski visoki planoti je bil popoldne vezzenski odsek v silovitem topovskem ognju. — Tudi na Bovškem se je zopet začeia gibati sovražna artiljerija. V doberdobskem odseku smo med Sv. Martinom in Polazzom z lahkoto preprečili približevanje laških metalcev ročnih granat. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cadorne. DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 6. okt.: V Val di Teragnelle ob rove-retski cesti je nekaj naših kolon 5. t. m. zasedlo kraja Cemperi in Alta Volta (?) na južnem pobočju "Dosso del Sommo na folgarijski planoti. Sovražnik je v hitrici zapustil tudi sosednji trg Piazza in se je umeknil, zasledovan po našem artilerijskem ognju, v Petrich. Majhni boji so se vršili pri Filen de Solas (?) na gorskem grebenu med Belsko in Donjsko dolino, zapadno Lipalje vasi (v Kanalski dolini na Koroškem v bližini Pontablja — prip. ured.) in pri Petovljah na severnem pobočju goriškega Krasa. Sovražnik je bil zavrnjen in je pustil še nekaj ujetnikov v naših rokah. ______ Z nentiko-ruskeaii bojišča. BEROLIN, 9. (Kor.) VVolIfov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. oktobra. Vzhodno bojišče.-— (Arm^dna skupina generalfeldmaršala pl. Hindenbur-ga): Pred Dvinskim Garbunovko (južno llluxta) smo z naskokom vzeli sovražno postojanko na obeh straneh tega kraja štiri kilometre na široko. Pet častnikov in 1356 mož Je ujetih ,dve strojnih puški zajeti. V spopadu pri Nefedah, južno Wisz-nievskega jezera, smo ujeli 139 mož. Večjih napadov ni sovražnik ponovil. ■— (Ar-madna skupina generalfeidmaršala princa Leopolda Bavarskega): Severno Koreli-čev ter pri Labusah in Salusciju so bili z lahkoto zavrnjeni ruski napadi. — (Arma-dna skupina generala pl. Linsingena): Jugozapadno Pinskega sta bila z naskokom vzeta kraja Komory in Prikladtiiki. Pri VVolki Bereznianski in jugozapadno Ku-šocke VVole se vrše kavalerljski boji. Severno in severozapadno od Czartoryske-ga je vržen sovražnik nazaj za Styr. Njegovi napadi severno oti železnice Kowel-Rowno so se izjalovili. Vrhovno armadno vodstvo. Po hidroplanu potopljen parnik. BERLIN, 8. (Kor.) Listi poročajo: Kakor se sedaj doznava, je eno naših povodnih letal 12. sept. dopoldne 20 morskih milj severozapadno Dunamtinde iz višine 1500 in zapazilo neki dvojainbornik, ki ga je vlekel neki majhen vlačilec. Povodno letalo se je spustilo do višine 100 metrov, je obkroževal ladjo vlačilko ter je s streli ostrašil moštvo, tako da je v znamenje predaje dvignilo roke. Povodno letalo se je spustilo na vodo. Opazovalec letala je stopil na ladjo vlačilko ter je prevzel poveljstvo. Ladjo vlačilko so spravili ob stran jambornika. Šlo je za jambornik »II. A«, ki je bil naložen s premogom in železom za Rigo. Bil je potopljen, ko se je bilo moštvo spravilo na krov vlačilca. Le-ta je bil izpuščen, ker je bilo za povodno letalo nevarno, da bi še dalje ostalo na vodi. To je, kolikor znano, prvi slučaj, da ie povodno letalo potopilo sovražno ladjo. Z zopadneia fcojlšča. BEROLIN, 9. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. oktobra. Zapadno bojišče. — Vzhodno Vermellesa se je izjalovil ob težkih izgubah močan angleški napad. Pri nekem krajevnem nemškem napadu Je bil jugozapadno vasi Loosa dosežen majhen napredek. — V Ša m panj i so Francozi po več-urni artiljerijski pripravi napadli postojanko vzhodno zaselja Navarina, dospeli mestoma v Jarke, a so bili s protinapadi zopet vrženi iz njih ter so pustili ob znatnih krvavih izgubah enega častnika in sto mož kot ujetnike v naših rokah. — V francoski Loreni so izgubili Francozi vi- genilo in dovolila mi je, da sem smel v bodoče biti navzoč pri vseh vajah. Obljubila mi je, da me uvede v vse podrobnosti odra, in poleg tega tudi, da uprizori na svojem odru prvo peterodejansko veseloigro, ki jo spišem. Preden je minilo štirinajst dni, sem poznal že vse zakulisne izraze in noči sem uporabljal v to, da sem koval kuplete, za katere sem iskal ideje v svoji glavi, končne besede vrstic pa v leksikonu za rime. Tri mesece pozneje sem imel zadoščenje, da sem videl naslov svoje prve veseloigre slavno nalepljen na lepih, rumenih razglasnicah, ob gledaliških vratih in na zidovih več javnih poslopij. Naslov se je glasil: Pomorski poročnik ali Tri mušice Kreolke Sare. Tiskan z velikanskimi črkami, je mamil pogled že oddaleč in šetalci in postopači so se do oar trenutkov ustavljali pred njim. Veseloigra je doživela pri prvi uprizoritvi zelo časten uspeh. Klicali so na oder tudi pisatelja. Igralec, ki je igral prvo u-logo, je stopil v ospredje, se poklonil ljubeznivo občinstvu in dejal: — Častite dame in gospodje! Pisatelj igre, ki smo jo uprizorili danes, biva v našem mestu in želi ostati neimenovan. Občinstvo je zopet ploskalo. Mojo igro so uprizorili petkrat in nesla je petindvajset frankov. Gospod de Cleinent je bil navzoč pri prvi predstavi in je strahovito ploskal. Ko sem mu povedal financijalni uspeh svojega prvega gledališkega poizkusa, mi ie odgovoril: — No, torej, dragi moj! To ni tako slabo! Ce napišeš na leto šeststo takih iger, pa zaslužiš toliko, kolikor sva rekla. Ali moreš spisati šeststo takih iger na leto? Prvi uspeh sicer ni bil sijajen, ali bil je vendar uspeh. Lotil sem se zopet dela. Po preteku šestih mesecev sem dokončal veseloigro v treh dejanjih. Zbral sem o-koli sebe nekaj svojih najpametnejših in štno Južno Leintreya, za katero so se vršili hudi boji. En častnik in 70 mož, ena strojna puška in štiri minovke so ostale nam. Vrhovno armadno vodstvo. Vesti IžMsorske. General Jekov bolgarski vrhovni poveljnik. SOFIJA, 8. (Kor.) Kralj je dcposlal ministrskemu predsedniku dopis, v katerem mu naznanja, da kot najvišji gospod vse-skupne oborožene sile krallevine poverja vrhovno poveljništvo armade na bojišču vojnemu ministru, generalu Jekovemu. Offiođ sovražnih poslanikov. SOFIJA, 7. (Kor.) Zastopniki četvero-zveze so s poslaniškim osobjem in podaniki svojih držav odpotovali danes zvečer s posebnim vlakom. Rusi so odšli preko Ruščuka, ostali preko Dedeagača. K po-slovitvi so prišli na kolodvor: generalni tajnik v ministrstvu zunanjih stvari v imenu vlade, šef političnega kabineta in generalni pobočnik Savov v imenu kralja. Dva uradnika zunanjega ministrstva sta spremljala odpotujoče poslanike do meje, t. j. dO Ruščuka in Dedeagača. SOFIJA, 8. (Ag. Tel. Bulg.) Listi poudarjajo, da je bil odhod zastopnikov četve-rozveznih držav prav tako dostojen, kakor je bil odgovor bolgarske vlade na njihov zadnji korak. Ves ceremonijel je kazal značaj vljudnosti, korektnosti in opreznosti, kakor je bilo treba z ozirom na razmere. SOFIJA, 8. (Ag. Tel. Bulg.) Francoski, laški in angleški poslanik so iz Dedeagača poslali ministrskemu predsedniku Ra-doslavovemu naslednjo brzojavko: »Zapuščajoč Bolgarsko prosimo Vašo eksce-ienc, da sprejmete prisrčno našo zahvalo za nam pri našem odhodu in tekom našega potovanja nam izkazano uslužnost.« Druge enake brzojavke so odposlali angleški podaniki, ki so tudi odpotavali. BUKAREST, 8. (Kor.) Poslanike četve-rozveze, ki so odpotovali iz Sofije, pričakuje v Ramadanu poseben vlak. Nadaljevali bodo potovanje skozi Romunsko. SOFIJA, 8. (Ag. Tel. Bulg.) Bolgarski poslanik na dvoru v Nišu, Čaprašikov, je dospel v Caribrod na bolgarska tla. PARIZ, 9. (Kor.) Bolgarskemu poslaniku so bili dostavljeni potni listi. Skupine vpoklicanih Bolgarov so odpotovale včeraj na Bolgarsko. Angleški glasovi o položaju. LONDON, 9. (Kor.) Zadnji dogodki, posebno ofenziva proti Srbiji, so povzročili tu velikansko razburjenje. »Tiines« ozna-čajo položaj kot skrajno kritičen in pravijo, da je nadaljni namen centralnih držav pač ogroževanje varnosti angleške države v Egiptu in Aziji. »Daily Mail« napada vlado zaradi postopanja angleške diplomacije, ki se zdi, da jo je Bolgarska popolnoma zmedla._ Položni no Grškem. Nova viada za najstrožjo nevtralnost. PARIZ, 8. (Kor.) »Petit Journal« doznava iz Aten: Po vesteh iz oficijelnih krogov ie baje novi kabinet, kakor hoče kralj, trdno odločen, da bo varoval najstrožjo nevtralnost. Kralj je izjavil, da noče zaiti v konflikt z nobeno vojno -stranjo, niti z Nemčijo in Avstro - Ogrsko niti s Francosko in njenimi zaveznicami. najboljših prijateljev. Prečital sem jim svoje delo in njihove čestitke in njihovo odkrito priznanje mi je bilo najboljše plačilo za moj trud. Svetovali so mi vsi, naj odpotujem kolikor mogoče hitro v Pariz in dam uprizoriti svojo igro v »Theatre francais*. Vsi so bili prepričani, da doživi igra velik uspeh. Priznavam ti, da s^m tega mnenja tudi jaz in da sem prepričan o uspehu. Še štirinajst mesecev je do poteka onega dveletnega roka. To je več, kot pa je treba, da doseženi svoj cilj, toda čimpreje ga dosežem, tem bolje bo. Torej sedaj vidiš, ljubi moj Maurice. kako je prišlo, da sem postal pisatelj, da sem sedaj pri tebi in da se nikakor nočem ločiti od mape, ki je pobudila tvojo pozornost in ki ima v sebi mojo bodočnost. Povedali so mi že v Brestu, da bo treba premagati razne majhne ovire, predenje uprizori moja igra, upam pa, da smem računati na notranjo vrednost svojega dela in dobri okus gledaliških ravnateljev. Ali misliš, da se motim? — O ne, nikakor ne! — je odgovoril LUGANO, 8. (Kor.) Novo grško ministrstvo se zdi italijanskemu časopisju odločno prijazno centralnima državama. Zaprisega novih ministrov. ATENE, 7. (Zakasnelo.) Člani novega kabineta so prisegli ob 5 zvečer. izkrcavanie v Solunu. KODANJ, 8. (Cenz.) Kakor poročajo i: Soluna preko Pariza, je bilo do včeraj iz krcanili 30.000 mož. Izkrcavanje se nadaljuje. Neprenehoma prihajajo novi transportni parniki. — Pariški dopisnik ko-danjskega lista > Berlingske Tidende« poroča, da prvi oddelki v Solunu izkrca-nih francoskih in angleških čet že na potil v Macedonijo. PARIZ, 8. (Kor.) »Agence Mavas« javlja iz Aten: Izkrcevalne operacije zaveznikov v Solunu se nadaljujejo. Pravi se, da se Zaimis pogaja z Venizelosom, da bi dobil v zbornici zaupnico. Zaimis je izjavil Venizelosu, da bi tolerančni votum ne dal vladi potrebne avtoritete, da bi nip-gla rešiti resna dnevna vprašanja. Novi grški kabinet in izkrcevanje čet v Solunu. HAAG, 8. (C-enz.) V londonskih uradnih krogih zatrjujejo, da se tudi Žaimisovo ministrstvo ne bo z orožjem upiralo izkr-cavanju čet v Solunu. Nasprotno pa se smatra za izključeno, da bi Grška posegla v vojno na strani četverozveze. Vrhovni poveljnik na potu v Solnn. PARIZ, 8. (Kor.) »Journal« poroča: Vrhovni poveljnik orijentske armade, general Sarrail, je v sredo zapustil Pariz ter se odpeljal v Toulon, odkoder odpotuje dalje v Solun. Generalni štab Sarrailov je odpotoval istočasno. Odpor naroda proti kralju nemogoč. PARIZ, 8. (Kor.) Listi ugotavljajo v po-ročiiih iz Aten, da so dosedanji poizkusi zanetitve odpora grškega naroda proti kralju v korist Venizelosu ostali brez u-speha in so. pokazali jasno, da ljudstvo ne obsoja Venizelosovega padca. Venizelosova stranka bo podpirala vlado. LONDON, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Govori se, da bo Venizelosova stranka podpirala novo vlado, da se preprečijo nadaljni zapleti. Angleški poslanik pri kralju. LONDON, 8. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Aten: Angleški poslanik je včeraj v imenu četverozveznih držav imel dolg in važen pogovor s kraljem. Izplačilo posojila Grški ustavljeno. LUGANO, 8. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča: Poslaniki četverosporazuma v Atenah so po avdijenci angleškega poslanika pri kralju sklenili, da se ustavi na-daljno izplačilo posojila Grški, ki je doslej dobila 10 milijonov frankov, ter izkrcane čete za sedaj pustiti v Solimu, torej jih ne odposlati v Srbijo. Nadalje poroča list, da je solunska luka zaprta z minami. 150 milijonov za vojaške potrebe. ATENE, 3. (Zakasnelo.) Vojni minister je zahteval od zbornice 150 milijonov za vojaške potrebe. Potopljeni parniki. BERLIN, 8. (Kor.) V zadnjem tednu so potopili nemški podmorski čolni v Sredozemskem morju kak tucat tujih parnikov, med njimi več velikih transportnih parnikov s četami na krovu, kakor n. pr. parnik > Ramazan« s 500 mož indijskih čet. Maurice živahno, komaj se vzdržujoč, da se ni zakrohotal na glas. — O ne. mislim prav tako kot ti. Seveda smeš računati. — To mi je všeč! Bil sem prepričan, da bos mojega mnenja. Vide! boš, kako te v kratkem naprosim, da razdeliš med svoje prijatelje in znance vstopnice za lože in prve sedeže. Tristo! Upam, da me ne pozabiš — Nikakor ne! Ali da, povej mi vendar imena svojih najintimnejših prijateljev^ — Zakaj vendar? — Napišem si jih. — Čemu? — Da jih ne pozabim povabiti k izkušnji in prvi uprizoritvi v Theatre francaist — Aha, dobro! Toda stvar se vendar še ne mudi, ker igra še ni sprejeta. — Pa to praV kmalu. Na prvo uprizoritev svoje igre nameravam potrebno svoto dvigniti že naprej, da priredim vsem odličnejšim pariškim umetnikom primerno slavje. (Dalje). Sfran TI. .EDINOST* itev. 281. | V Trstu, dnfc 10. oktobra 1915 Deputacija sorttko-tfsdlftanskesa piemiikeia ueleposestua pri ministrskem predsedniku. Velepoinembne Izjave grofa Stiirgkha. DUNAJ, 8. (KJ Ministrski predsednik grof Stiirgkh je sprejel danes deputacijo zastopnikov plemiškega veleposestva grofije Goriško-Gradiščanske pod vodstvom člana gosposke zbornice, barona Locatelliia. Deputacija, ki se jej je pridružil deželni glavar goriški, monsignor Fai-dutti, je izročila ministrskemu predsedniku z nagovorom adreso, naslovljeno na cesarja, v kateri se izražajo čustva neminljive zvestobe in navdušene pripravnosti, da hočejo s prirojeno lojalnostjo, z imetjem in krvjo nastopati za cesarja in državo proti dednemu sovražniku, ki se je drznil stezati roko po tej lepi deželi. V nadaljni, ministrskemu predsedniku izročeni spomenici, se izreka vrsta želja v Maženje mnogokatere nastale bede, kakor tudi za odpravo po vojni povzročenih škod. Ministrski predsednik Stiirgkh je izjavil. da je vlada popolnoma prepričana o odkritosrčnosti in iskrenosti raztolma-čenih čustev prebivalstva, kakor tudi o nje udanosti do cesarja in monarhije ter da sc more z zadovoljstvom in vso pravico reči, da je junaštvo naše hrabre vojne sile, katere čini izzivIjajo občudovanje vsev;a sveta, postavilo mogočen nasip. ^ silili borbi, ki je brez prinest v zgodovini, je naša slavna armada izvršila velike stvari. Po zaslugi nje naporov se smemo nadejali, da z božjo pomočjo odbijemo naval zavratnega sovražnika, čeprav se mu jt iz strategi jnih razlogov moral prehodno prepustiti kos dežele. Kar je bilo v nevarnosti, da bi moglo biti izgubljeno, je dvakratno vredno, da se ohrani. Izhajajoč iz trdnega sklepa, da se južne obnieš-ne pokrajine ohranijo neskrčenc in m-prikrajšane, ne bo v lada posvečala deželi le svoje polne simpatije, marveč se zaveda svoje dolžnosti, da toliko med, kolikor po vojni nudi prizadetim območjem izdatne dejanske podpore. Uprava ima nasproti deželi posebno v dveh smereh važili naloge: v političnem in gospodarskem pogledu. Ob vsem povspeševanju kultu-relnega razvoja naših sodržavljanov, italijanskega jezika se morajo za njih narodno uveljavljanje postaviti ograje v odkritem pripoznanju k državi. Odslej bo mo^la državna uprava jasno in dosledno, osvobojena od vsakega ozira na neodkri-tosrčnega zaveznika, uveljavljati avstrijsko državno misel čisto kot vrhni upravni princip. V gospodarskem pogledu priznava vlada svojo dolžnost, da hitro in izdatno poskrbi za obnovljenje po vojni oškodovanih, poprej cvetočih območij. Ministrski predsednik je izjavil končno, da mu je v radostno zadoščenje, da more predložiti cesarju to izjavo deputacije. Na to so se podrobno razgovarjali o vprašanjih, tičočih se gospodarskih interesov dežele. rili resničnost seveda ne moremo kontrolirati, ki govore.protr'aori označen^ domnevi. Iz Aten javljajo n. pr., da je imel angleški poslanik daljši pogovor s kraljem Konstantinom. Z Dunaja javljajo, da tamošnji politični krogi sodijo, da se Grška ne bo protivila prehodu ententinih čet, da pa ne bo sodelovala na njenih operacijah. Dopisnik budimpeštanskega »Az Esta« pa hoče celo vedeti, da za Grško nastopi ca-sus foederis (pomoč Srbiji), čim bi Bolgarska začela z napadi. Vse te vesti nas dovajajo do sodbe, da se je položaj v Grški ugodno zasukal za centralni vlasti v toliko, da se jima ni bati aktivnega nastopa Grške proti njima. Ali na sodelovanje Grške znjima ni misliti. Tako bi sodil človek. Toda stvari na Balkanu imajo svojo posebno logiko, katere glavno svojstvo je, da je — brez logike. Zato niso izključena tudi nainever-jetneja presenečenja, kakršno je tudi padec Venizelosa. V zaključek naj dodamo sliko položaja na Balkanu, kakor jo podaja *lndipen-dencc Roumaine«, ki piše: Pa naj so sile četvornega sporazuma še tako velike, na vsak način stopi ofenziva proti Dardane-laiii v drugo linijo. Veliko podjetje, kakršno nameruje četvorni sporazum, zahteva časa in mine nekoliko tednov, predno bodo čete četvornega sporazuma na mestu, bilo proti Bolgarski, bilo proti centralnima vlasti:up. Stojimo pred dramatska točko konflikta. Makedonska tla bodo morda pozorišče boja narodov, ki mu bodo poledice odločilne, kaker so bile one bitke narodov pri Lipsketn!! Z Balkana. Kraj preloma med Bolgarsko in Rusijo, oziroma četverosporazumom. ie hkratu Grška potegnila na-se pozornost vse Evrope. Cesar še pred dobrim tednom ne bi bili pričakovali, je danes gotov čin. Veni-zelos, ta veliki in odločni prijatelj enten-te — je pal. Znano ie sicer da je moral Venizelos v minulem letu odstopiti zato. ker je prišel v hudo navzkrižje s kraljem Konstantinom, ki je — v nasprotju z Ve-5>om — proti temu, da bi Grška v jni aktivno nastopila in sicer proti Inima vlastima, in javna tajna je la sedaj, ko je Venizclos zopet — ivži na volitvah veliko večino — na vlado, ni bilo nikdar pravega tega soglasja med tema dvema na. Vendar je vest o zopetnem pa-a odličnega grškega državnika pre-!a z ozirom na dve dejstvi: na ne-no veliko popularnost, ki jo je uži-jsii, in z ozirom na večino, ki el za s^boi v zbornici. V pojasnje-;ovega pada poročajo sedaj vesti iz da je Venizclos zadnje čase izgu-^opufarnosti in da sc mu je tudi nizek tej v centi tudi, zadel prišel politi može du te senet nava< val v jav j" j«- nje n' Uršk< bil n; veČin dati < miši j t vanie lunu. prekc lo kr: v zbornici začela krčiti — odpa-i so začeli celo njegovi najožji so-iik?. I/lasti da mu zamerjajo izkrca-anglcškiu in francoskih čet v So-/ prvi vrsti pa privolitev v prehod gr-kega teritorija, kar bi pomenja-enjc tega teritorija, v katero Grška nikakor nc more privoliti. Tako da se je večina javnega mnenja zopet približala kralju, oziroma prejšnjemu ministrskemu predsedniku Gunarisu (ki je tudi res sprejel ministrstvo za notranje stvari v novem kabinetu). Grški list »Nea Himera« hoče vedeti, da je Venizelos pripravljal tudi ultimatum Bolgarski, v katerem da je bilo jasno povedano, da Grška napove Bolgarski vojno, in to ne samo radi zavezniške dolžnosti napram Srbiji, marveč tudi zato, ker Grška nikakor ne more dopustiti povečanja bolgarskega teritorija. »Nea Hclias« pa pripoveduje, da je v konfliktu med kraljem Konstantinom in Venizelosom izbila sodu dno decidirana izjava poslednjega. da hoče nadaljevati svojo prejšnjo politiko, ker trdno veruje v zmago entente. Na drugi strani bi pa zagrešili prevelik optimizem, da padec Venizelosa pomenja prestop Grške na stran centralnih vlasti. Proti taki domnevi govori križanje javnega mnenja v Grški, pa tudi sestava novega kabineta. V tem ima sicer važno mesto najhuji nasprotnik Venizelosa, Gunaris, ali skupno ministrstvo je koalicijsko, torej deloma tudi Venizelosovo — brez Venizelosa. Je pač še drugih poročil, kate- Mm politici ueslL Iz grške zbornice je prispelo, sicer zakasnelo še naslednje 5. t. m. datirano poročilo o zgodovinsko važni seji, v kateri je »bil še navzoč Venizelos kot ministrski predsednik: V zbornici je prečita! ministrski predsednik Venizelos najprej dopise. izmenjane med francoskim poslanikom in vlado o izkrcavanjih v Solunu. Ministrski predsednik je nato dobesedno pripomnil: Nepotrebno je dostavljati, da vlada preko tega protesta ne namerava ukrepati nikakih materijalnih odredeb, da prepreči prehod angkško-francoskih armad, ki hite na pomoč našemu zavezniku. od Bolgarske ogroženi Srbiji. Take odredbe bi ob razmerah, ki jih je tačas ustvarila evropska vojna, prekoračile odredbe, ki nam jih nalagajo v dobri veri sprejete obveznosti nevtralnosti. Ne glede na stališče nevtralnosti, je treba, da si predočimo, ali naposled prehod angle-ško-francoskih čet skozi grško ozemlje ne bi mcgel morda oškodovati helenskih interesov. Ta bojazen odpade vzpričo oddanih uradnih izjav, po katerih so predlogi četverozveze Bolgarski o odstopu ozemlja sedaj po bolgarski mobilizaciji brezpredmetni. (Odobravanje). Odgovarjajoč na neko vprašanje poslanca Dragu-misa je izjavil Venizelos, da je vlada ukrenila potrebne odredbe, da gibanja angle-ško-francoskih čet ne bodo motila hitre koncentracije grških čet. Ko so bili voditelji opozicije napadli vlado radi veljavnosti grško-srbske pogodbe, je izjavil Venizelos, da je smatral obveznosti zvezne pogodbe napram Srbiji zmerom za veljavne ter jih bo izpolnjeval, dokler bo imel častno nalogo, da vlada deželo. (Odobravanje). Prehajajoč na glavno točko debate. je izjavil ministrski predsegnik Venizelos , da ima pogodba s Srbijo obramben značaj z obveznostjo za vsako državo. da pomaga drugi proti napadu vsakega tretjega napadalca. Ko so voditelji o-pozicije pripomnili, da bi ta politika do-vedla do tega, da bi se Grška postavljala v nasprotje proti velesilam, je odgovoril Venizelos, da bi bilo zelo obžalovati, če bi Grška za Bolgarsko naletela še na druge bajonete. Toda dolžnost imamo, je nadaljeval ministrski predsednik, da storimo zc net to. kar nam velevata čast in varstvo domovine, flakos je izjavil, da so francoske armade, ki so se ravnokar izkrcale v Macedoiiiji, kakor v preteklosti prišle, da izkažejo Grški uslugo. Nato je sledilo glasovanje, o katerem se je že poročalo. Vojni procesi v Italiji. Smešni strah pred ogleduhi in strastno preganjanje vse1! onih, ki ne kažejo navdušenja za vojno, sta sedaj v Italiji na dnevnem redu. Milanski listi prinašajo čudne primere o tem. Cerkovnika stolne cerkve v Ja-kinu so zaprli v tisti prvi noči vojne, ko so naše ladje bombardirale Jakin, ker so ga osumili, da je daiul znamenja sovražniku. Pozneje so ga izpustili na svobodo, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Toda policija ga je morala nadzirati. Dne 19. p. m. so ga vnovič vrgli v ječo, ker so ga obtoževali radi raznih nepatrijotičnih izrekov, češ, da je ugodno govoril o Nemcih in Avstrijcih, da je na rojstni dan našega cesarja celo hvalil tega poslednjega radi njegove dobrote in velikodušja, ter da je izrekal namen, da se, čim prej mu bo to možno, izseli v Ameriko iz sramu, ker je Italijan. — Sluga v notarijatskem arhivu v Milanu se je dne 20. septembra, ne da bi mislil kaj slabega, nahajal na Piazza dei Mercanti ter poslušal koncert. Lahko-mišljeno je vzkliknil: Doli z vojno!-Takoj se je dvignilo proti njemu stotine pesti. Pograbili so ga redarji in vojaki in odvedli do najbližje stražnice Tam je rekel na za-slišavanju. da ne pripada nobeni politični stranki, in da je hotel le izraziti svoje o-sebno mnenje, ker je iz človekoljubnih ozirov nasprotnik vsake vojne. Na to so ga kot nasprotnika vojne odvedli v ječo in odgovarjati bo moral j»red sodnijo. — J^Ieki meščan iz S. Luca di Pisa si je hotel v gostilni dajati važnost dobro informi- ranega človeka ter je začel pripovedovati resnico, da so Italijani izgubili več deset-tisočev vojakov in od teh 15000 mrtvili. Sodnik ga je oprostil, ali državni pravd-nik je vložil pritožbo proti razsodbi ter zahteval za dan 20. septembra ostro kazen zato, da se tako — proslavi ta patrijo-tični dan. Ista sodnija je morala še enkrat pretresati stvar. Tako je v Italiji izginila tudi neodvisnost sodnikov vsled tega,-ker nočejo vsi verovati v Cadornovo vojno srečo. Oziovoljenje v Italiji. Celo »Corriere della Sera% ki je stal na čelu vojne propagande po Italiji ravno s tem, da je shkal politični in militarični položaj Italije z naj-svetlejimi barvami, ne more sedaj drugače, nego da je začel pisati neprijetne in celo zelo dvomijivo dišeče stvari. Novo-imenovanemu ministru za mornarico stavlja nalogo, da očisti Avgijev hlev, ki se nahaja v mornariški upravi. Mnoge zmote da treba popraviti in zamenjati osebje. Socijalistični »Avanti« pa poseza dalje in zahteva energično, naj se skliče zasedanje parlamenta. Narod ima pravico, da sliši od vlade neka pojasnila glede omejevanja držav!jaaskejsvobode, glede proganjanja socijalnih demokratov, in radi nepriobčevanja seznamov o izgubah. Narod hoče slišati vsaj en del resnice, pak je prava sramota — pravi »Avanti« — da pri zahtevan]u tega ostaja socijalna demo-krcija osamljena, mej tem, ko meščanska demokracija pritrjuje vsaki reakciji. Cilji ruskih panslavfstov. »Vossische Zefturig« javlja iz Stockholma: Tajne cilje ruskih panslavistov ovaja jasno neki govor, ki ga je imel na zadnjem slovanskem banketu v Petrogradu njihov vodia Basmakov. ki je rekel med drugim: Prišla je ura za delov'anie. Opravičeno moremo misliti, da Bolgarska direktno ne napade Rusije. Ali sedaj stoji stvar drugače. Rusija mora nemudoma poslati svoje ladje v bolgarske vode, zasesti vso Bolgarsko, potem v Trnovu sklicati sobranje, ki postavi bolgarsko ali drugo slovansko dinastijo. — Ko bi le vse to tako lahko in hitro šlo, kakor si mislijo ti gospodje — na varnem pri banketu v Petrogradu. " _____ Pregledovanje Crnovoinlkov. Razglas, izdan 4. oktobra L 1915, št. 1822/8 se popravlja toliko, da se bo vršilo pregledovanje črnovoinlkov 21. do 22. dne oktobra v Kopru za sodna okraja Koper in Piran, 24. in 25. dne oktobra pav Poreču za sodna okraja Poreč in Bule. Trst, 8. oktobra 1915. C. kr. namestništvo. AprovMske stvori. Prodajalcem kraka ii r:;Re! Od 10. t. m. dalje smejo prodajalci kruha in inoke, z zadružnimi prodajalnimi vred, prodajati kruh in moko samo proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko tekočega tedna za zahtevano množino kruha in moke. Za prodajalce kruha se smatrajo tudi restavraterjf, gostilničarji, kavarnarji, mlekarne, hranodajalci in podobni obrati. Kruh se bo izdeloval v krzičih po 112 dek. Cena se določa: Ta cel kržič 112 dek 68 ¥in., „ kos ... 56 w 34 » m „ « • • 28 „ 17 „ „ „ . . . 14 , 9 „ „ 9 . . J 7 „ Prodajalci morajo imeti zapisnik, v katerem bodo zapisovali količino prodanega kruha in moke. Skrbno morajo hraniti odrezke izkaznic, ki jih dobe od kupcev, jih prešteti ob koncu vsakega tedna in jih potem najkasneje v ponedeljek do poldneva izročiti krušni komisiji njihovega okraja. Izročiti je treba odrezke v zavitkih, v vsakem po 1000 odrezkov, oziroma število zbranih odrezkov pod tisoč. Na zavitku mora biti napisano ime, priimek in naslov prodajalca. Prodajalec je dolžan vsak teden izročiti krušni komisiji svojega okraja natančno število odrezkov, ki odgovarja množini kruha in moke, ki jo je prejel v prodajo dotični teden, drugače ga v smislu name-stništvene naredbe, izdane 27. septembra t. I., zadene kazen globe do 2000 K ali zapora do 3 mesecev, v slučaju obteževal-nih okolnosti pa kazen globe do 5000 K ali zapora do 6 mesecev. Za aprovizacijsko komisijo: S c a r p a, I. r. predsednik. * » • • Mir Se ii dobil Izkaznice, naj gre, kakor že objavljeno, h krušni komisiji svojega okraja (glej včerajšnjo »E-dinost«) in nai zahteva tam izkaznico. Poudarjamo pa ponovno, da pripada VSAKI osebi po 28 dek kruha ali 20 dek moke na dan, torej tudi otrokom, In mora dobiti vsaka družina nakazanega toliko kruha in moke, kolikor ga jej gre po številu vseh njenih članov. Za dodatne izkaznice, do katerih imajo pravico osebe, ki opravljajo težko ali nočno delo, se Je treba od četrtka, 14. t m. dalje obrniti na prtotoJno krušno komisijo. Treba se Je izkazati z verodostojnim potrdilom. da dotiMk res opravlja tako delo. - _. . , - Mm Muh izuziic. Izkaznice za prvi teden, ki še pričenja danes in se konča ^v soboto, so zelene barve. Izkaznice druge barve niso veljavne ta teden. Domače vesti. Tretje vojno posojilo. V današnji številki priobčujemo na zadnji strani prospekt tretjega vojnega posojila. Priporočamo torej našemu občinstvu, da tudi ono stori svojo domoljubno dolžnost in po njih najboljših močeh prispeva v skupno kerist naše domovine. Namestnik baron Fries-Skene je naslovil na prebivalstvo Trsta in Primorsko poziv, v katerem poživlja z ozirom na veliki pomen financijalne udarnosti države na najintenzivnejšo udeležbo na tretjem avstrijskem vojnem posojilu. Pri včeraj (v soboto )v namestništve-nem poslopju se vršeči konferenci je imel namestnik na mnogoštevilne zastopnike velikih gospodarskih podjetij in tržaškega finančnega sveta, ki so se udeležili konference, nagovor, v katerem je naglašal, da je za Trst posebna častna dolžnost, da se v čim največjem številu udeleži na vojnem posojilu. Mesto, ki se je hvala svoji pripadnosti k veliki gospodarski celoti monarhije in ker je država v obilni meri skrbela za njegov procvit, povspelo do današnje veljave, mora tudi ob tej važni priliki na svečanosten način izrazili svoja čustva do države, s koje vojaškimi in gospodarskimi uspehi sta tesno spojena njega procvit in bodoče blagostanje vsakega posameznega Tržačana. Pri nato sledeči razpravi so našle nanie-stnikove besede živahnega odmeva ter so te vsi soglasno izjavili pripravljene, da hočeje v tem smislu zastaviti vse svoje sile. V resnici imamo že danes zabeležiti mnogobrojne podpise iz vseh krogov prebivalstva, kojih višina je vzpričo po vojni povzročenih težav pač zelo znatna. Tako so podpisali: Mestna občina Tržaška 5,000.000 K, Marija pl. Hiitterott 250.000 K, Franc baron Parisi 4U0.000 K, Kiichler & C.o 100.000 K, Tržaška čistilnica mineralnega olja 600.000 K, Navigazione libc-ra Triestina 250.000 K, baronica Ema De-seppi 50.000 K itd. Občinske stvari. Cesarski komisar, prepričan o potrebi nadaljevanja javnih del, začetih že pred več meseci v svrho ubla-ženja brezposelnosti in pri katerih je zaposlenih okoli tisoč delavcev, je ukrenil: 1. nadaljevanje gradbe Rocolske ceste v občinski režiji v mejah že na razpolago danega zneska, ter je naložil ekse-kutivi da zahteva pospešenje prisilne razlastitve za svet, ki je še potreben za zgradbo ceste in ki ga lastniki niso hoteli odstopiti izlepa; 2. redno nadaljevanje naslednjih del, za katera so na razpolago še potrebni krediti, in sicer: pokritje hudournika pri Sv. M. Magdaleni TSp.; novo poslopje za otroški vrtec v Čarboli Sp. (Sv. Vit); preureditev bivšega škofijskega konvikta za starinski muzej; zvezna serpentina med ulicami Tesa, Rigutti in Bergamasco; dostop h gimnaziji v ul. P. Veronese; ograja muzeja v bivši Ba-sevijevi vili in uravnava sveta tam okoli; uredba obrežij; 3. nadaljevanja prekopa-valnih del v Čarboli Sp. (Sv. Vitu) v svrho naprave trga in uravnave bližnjih ulic, dovolivši v ta namen nadaljen kredit 50.000 K; 4. nadaljevanje uravnave ulice Gvido Reni, davši na razpolago drugi o-brok 30.000 K od proračunane svote <30.000 K in odobrivši nadaljni kredit 15.000 Kr 5. nadaljevanje del za razširjenje občinske klavnice, dovolivši v ta namen nadaljnih 60.000 K. Cesarski komisar je končno naložil eksekutivi, da naj pripravi popolno gradivo za nov, širok program cestnih in stavbenih del, z namenom, da se bo po končani vojni moglo dati delo številnim brezposelnim delavcem, ki se gotovo zglase. Redko slavnost bo slavil prihodnjo soboto, 16. t. m., mož, ki ga pozna ves slovenski svet kot moža* ki je dolga leta z najlepšimi uspehi oral ledino na kulturnem polju našega naroda in ustvaril nam Slovencem dela, ki so proslavila niega in nas daleč preko mej naše ožje domovine. Je to prvak med našimi skladatelji, Anton Foerster, ki bo slavil v soboto v krogu svoje rodbine v Ljubljani redko slavnost zlate poroke, petdesetletnico onega srečnega trenutka, ko mu je podala v večno zvezo svojo roko njegova zvesta družica gospa Petronila roj. Vesela. Izrekajoč zlatoporočencema, kakor tudi ž njima rodbinski zvezani velespoštovani naši rodbini Mankočevi ob tej slavnostni priliki nai-prisrčnejše čestitke, moremo le želeti, da bi dal Večni u čaka ti i njima i vsem, ki jiii veže žnjima vez ljubezni in spoštovanja, še dolgo, dolgo vrsto let, da bi se mogli čim dalje radovati svojega za naš narod tako plodonosnega dela! Bog jih živi! Gregorčič v nemškem prevodu. Poročali smo že pred daljšim časom, da je dunajska »Reichspost« priobčila nemški prevod Gregorčičeve »Soči«, ki ga je posnelo potem veliko nemških listov. »Reichspost« pa je sedaj prošlo nedeljo (3. t. m.) v nedeljski prilogi pod naslovom »Simon Gregorčič, ein slovenischer Dichter der Va-terlandsliebe« priobčila kratek spis o našem Gregorčiču in nemški prevod treh njegovih pesmi iz peresa Rudolfa pl. Gradovlina, in sicer »Cesarski razglas«, »Za dom med bojni grom« in »Odlikovanje«. Prevoda prve in zadnje se čitata res lepo in gladko, pri drugi pa se ni posrečil posebno oni značilni »Hura, na boj besneč«, ki prihaja do prav posebne veljave zlasti v petju. Vsekakor pa smo prav hvaležni gospodu prevajatelju, da tako seznanja nemški narod z našim goriškim slav-čkom, ki mu prav sedaj moti večno spanje grmenje italijanskih topov tam gori v njegovem tako ljubljenem planinskem raju. Ob priliki priobčimo morda ene ali druge pesmi original in prevod. Za goriške srednješolce slovenske narodnosti so letos res slabi časi, ko še ve- dno ne vedo, kaj bo žnjimi, ali jim bo mogoče nadaljevati študije v letošnjem šolskem ietu. Upamo, da se zgodi to in da šolske oblasti ukrenejo vse potrebno, da naša goriška slovenska srednješolska mladina ne izgubi tega leta študij. In da je mogoče ugodno urediti to stvar, nam kaže naslednja vest, ki jo posnemamo iz četrtkove številke »Grazer Volksblatta«. ki piše pod naslovom »Sprejem učencev italijanskega ali slovenskega učnega jezika na srednjih šolah« naslednje: »Deželni šolski svet (štajerski — prip. ured.),je izdal odlok ravnateljstvom srednjih šol, s katerim se z ozirom na lo, da so se ob začetku šolskega leta 1915/1 javili posamezni učenci zaradi vojnih rez-mer zasedaj še ne odprtih srednjih šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, v_ smislu ministrskega odloka, izdanega 15. septembra, sporoča ravnateljstvom, da ni nikake zapreke, da ne bi se taki učenci brez sprejemnega izpita sprejemali kot javni učenci v oni razred, ki odgovarja izkazanemu državnovelja-vnemu izpričevalu. Pogoj je, da ni drugače proti njih sprejemu nikakršnih pomislekov in da učenci toliko obvladujejo nemški učni jezik, da se morejo z uspehom u-deležcvati pouka in da se tudi po drugih vzrokih ne zdi potreben sprejemni izpit. Ce bi pa ne bili učenci dovolj zmožni nemškega učnega jezika, se morejo najprej sprejeti kot hospitantie in je trei?a na njihovo prošnjo za končni sprejem na podlagi sprejemnega izpita odločiti šele ob k o n c u prvega p o 1 u I e i .i a. Ako bi učenci, da se izognejo izgube enega polu-letja, svoječasno prosili za pripust k polu-letnim izpitom, naj se o tem poroča s predlogom . — l ako je ukrenil štajerski deželni šolski svet. V Trstu, torej tu, na domačih tleh učencev, ki so na Primorskem obiskovali srednje šoie s slovenskim učnim jezikom, pa prav nič ne vedo za skoraj citirani ministrski odlok, izdan 15. septembra t. I. Dogodil se je slučaj, da je dijak, rojen in bivajoč v Trstu, ki je obiskoval tretji razred državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Primorskem, prosil za sprejem v četrti razred neke tržaške državne srednje šole z nemškim učnim jezikom. Ravnateljstvo ga ni iiotelo sprejeti brez sprejemnega izpita. Moral je plačati izpitno takso 24 K. Dijak je pri izpitu padel in sprejeti ga niso hoteli niti v tretji razred. Šele, ko je dokazal, da je dri/gi razred dokončal na tržaški državni srednji šoli z nemškim učnim jezikom, so ga sprejeli v tretji razred na podlagi izpričevala tega zavoda za drugi razred. Prosil je nato namestništvo, ki je bilo tedaj v Postojni, da bi mu odpustilo izpitno takso, ker ni bil sprejet v četrti razred, za katerega je delal izpit, a rešitve te prošnje še danes ni. — Nekaj čudnega je torej vendar, da vlada tako velika razlika med nazori šolskih oblasti na Štajerskem in v Trstu. Na Štajerskem lahko vstopi tak u-čenec brez izpita v razred, ki mu gre po njegovem izpričevalu, če more slediti poduku z nemškim učnim jezikom; če pa ne more tega. pa lahko vstopi kot hospitant in dela izpit šele ob koncu prvega polu-letja. Tako je odredilo naučno ministrstvo. Zakaj pa to ni mogoče pri nas v Trstu, glavnem mestu Primorske, tiste dežele, kjer bi morali imeti primorski dijaki vsaj toliko pravice za nadaljevanje nc po svoji krivdi, temveč po vojnih dogodkih prekinjenih študij, kolikor je imajo na Štajerskem? Zato vprašujemo še enkrat: Ali tržaške šolske oblasti ne poznajo citiranega odloka naučnega ministrstva, izdanega 15. septembra t. I.? Poštena beseda. Praška »Union« je začela pod naslovom -Nova orijentacija češke politike« priobčevati vrsto člankov, ki jim je namen označen že v naslovu. Po vojni pridejo nove razmere in tem razmeram primerno bo moral narod češki urediti svojo politiko. V prvem članku je praški list napisal veljavno in pošteno besedo nam naravnost iz srca! Piše namreč, kako da je prebivalstvu zopet dana gotovost, da meje monarhije ostanejo nedotaknjene. Ali ta gotovost nalaga vsem, ki nc stoje v bojnih vrstah, dolžnost, da tudi doma delajo na to, da se varnost monarhije, nje ojačenje in moč poveča in o-hrani za vso bodočnost. Ta dolžnost pripade v prvi vrsti tistim deželam, ki i i h jo usoda obvarovala pred neposrednimi strašnimi posledicami vojne! Da, to jc poštena in tako tehtna beseda, da bi jo morale uvaževati ne le dotične dežele, ki niso direktno prizadete po vojni, ampak tudi in še posebno tudi državna uprava. In to ne-Ic po vojni, ampak tudi 2c sedaj, med vojno. Državna uprava naj le uvažuje, koliko mora trpeti na posledicah vojne prebivalstvo, ostalo doma v deželah, ki so — kakor naše primorske pokrajine — direktno prizadete po vojni, ker so takorekoč v bojni črti! Ne le, da mora prenašati vsa tista bremena, ki so neizogibno spojena z vsako vojno in ki jih mora nositi vse prebivalstvo vse monarhije, marveč občuti — ker je zadevljejo neposredno, iz najbližje bližine — podeseterjeno vse učinke vojne, moralične in kulturelne in gospodarske naravi! Posebno gospodarske. — Kdor pri nas ni bil že od poprej posebno dobro -situiran, se mora obupno boriti, da s svojimi dohodki prehranja sebe in svojo družino . In če ima še posebnih stroškov — za vzgojo otrok, za šolo, ali vsled bolezni — mu je položaj naravnost vcle-kritičen, da ne ve, kam bi se in kako obrnil. Vesel mora biti, da sploh vleče barko naprej. Od kje naj torej — vprašamo — jemlje tak siromak sredstva, da bi zadoščal drugim dolžnostim in obvezam napram zasebnikom in — državi?! Ne more tudi pri najbolji volji! Vsled tega trpe in občutijo to posledico vojne tudi tisti, ki imajo kaj dobiti od njega in ki zato tudi ne morejo izpolnjevati svojih dolžnosti, V Trstu, dne 10. oktobra 1915. __»EDINOST« it 281.___Stran in. kakor bi radi! Tako se kalamiteta razvija v splošno zlo. Na te posledice v deželah. direktno prizadetih po vojni, je gotovo tudi mislil praški list in mi smo mu le hvaležni za to pošteno besedo, želeč, da bi jo državna uprava uvaževala sedaj — in po vojni, kajti teža sedanjega položaja bo delovala še dolgo po vojni. S tem treba računati. To je to prebivalstvo zaslužilo po velikanskih žrtvah, ki jih sedaj udano in potrpežljivo prenaša, kar je pač naipre-pričevalneji dokaz o njegovem čistem pa-trijotfzmu. Če že državna uprava ne bo mogla pozneje popolnoma razbremeniti tega prebivalstva od dolžnosti, ki se mu nakopičijo vsled sedanjih neizogibnih zamud. pa naj mu vsaj in v najrazse/neji meri lajša dohitevanje zamujenega. Sicer bi bile posledice naravnost katastrofalne za prebivalstvo. V povračilo za sedanje žrtve pričakuje prebivalstvo najdobrohot-neje obzirnosti v poznejem času. Tega ne zahteva od države dolžna hvaležnost nasproti prebivalstvu, ki mora nositi tolika bremena, ampak tudi — nje lastna korist. Saj je vendar v korist države, da se državljani ohranijo gospodarski čim krepkeji. V nje lastnem interesu bo torej ako pojde tukajšnjemu prebivalstvu na roko, da ho moglo celiti rane, ki jih je sekala vojna. Zalivala z bojišča. Oa. dr. Slavikova je prejela na leinje pismo: Velecenjena gospa Antonija dr. Slavikova v Trstu. — Dne 3. t. m. ste blagovili poslati na moj naslov potoni našega vojaškega zdravnika naslednje stvari v svrho razdelitve med tul ajšnjc vojake: 30 robcev, 63 parov nožnih ovitkov, 26 vrhnjih * srajc, 4 s; odiije srajce, 4 spodnje hlače, 6. par O' nogavic, 4 civilne 'hlače, 2 telovnika,1 par dokolcnic (usnja-til'), I dežni površnik, 4 kadil ne pipi-ce, 1260 cigaret, 9 zavitkov navadnega tobaka in 24 škatfjic užigalic. Dočim sem dne 26. pr. m. semkaj poslana darila izrodil naravnost tukajšnjemu zbirališču ranjencev, kar Vam je gospod štabni zdravnik že osebno potrdil, sem sedaj ta darila razdelil med svoje vojake (Slovence. Hrvate, Lahe. Furlane in Nemce), katerih mnegi so ravno s rerilom slabo o-premljeni, zlasti oni iz Furlanije in goriškega okraja, katerih rodbine so morale pobegniti ter bivajo sedaj neznano kje. Za ta velikodušna darila izreka Vam, ve-lečislana gospa, in vsem blagim daroval-kaiii in darovalcem v imenu obdarovan-cev svojo najprisrčnejšo zahvalo, proseč Vas še nadaljne tozadevne naklonjenosti. Z najodličnejšim spoštovanjem Vam uda-ni Fr. Gombač c. kr. nadporočnik. poveljnik etapne stotnije * (Do-berdobska planota). Hrvatske šole v Zadru se razvijajo vedno lepše. Letos se je vpisalo v deško ljudsko šolo 300 otrok, v dekliško pa okolo 280. Učitelja Matulina in Gortan, ki sta bila poklicana pod orožje, sta se povrnila k svojemu vzvišenemu vzgojevalne-mu delu. To krasno napredovanje hrvatske ljudske šole v Zadru služi — pravi Narodni List« v čast izvrstnim učiteljem in napolnjuje z zadovoljstvom vsakega rodoljuba. Da, da! Šola, narodna izobrazba — v tem znamenju je zmaga, je naša bodočnost, je obstanek naroda! Posebno mi Tržačani se radujemo na tem narodnem napredku bratskega Zadra, ker smo se tudi mi po tej poti preko praga narodne in iz žuliev naroda vzdrževane šole ne le ohranili, ampak tudi utrdili in pomnožili svoje vrste z naraščajem, iz katerega ne bodo več — kakor se je to dogajalo v prejšnjih časih v našo neizmerno škodo in v nevarnost za naš narodni obstanek — rastli narodni odpadniki, ki so pomnoževali in jačili vrste nasprotnikov. To poročilo iz Zadra nam je v radost, ker ravno mi najbolje umevamo vso nedogledno važnost narodnega šolstva. Le nekoliko let takega in čim bolj razširjenega narodno-obrambnega dela in hrvatski element v »italijanskem« Zadru pride do svoje polne veljave in s tem pade tudi v dalmatinskem glavnem mestu tista fikcija, ki so je vzdrževale nesrečne razmere in — zmote prejšnjih časov. In kakšne zrnotc so bile to — o tem govore glasno sedanji epohalni dogodki. Podružnica Glasbene matice v Trstu. Vpisovanje v g'asbeno šclo se vrši še danesj v nedeljo od 10.—11. ure dopoldne v društvenih prostorih, ulica Galatti št. 20, I. n. Redni pouk se prične v četrtek, 14. oktobra. Natančni pogoji pri vpisovanju. — Odbor. Velikodušen dar. Člani krušne komisije za Sv. Marijo .Magd. Zgornjo in Spodnjo, ki ima svoj sede^ v občinskem otroškem vrtcu na Istrski cesti, in sicer eg. Miklavec, Tre št, Stckar, Vekjet, okrbec, Škerjanc, Stu-par in Štubelj so 2brali v gostilni pri TirolCu za Magdalensko podružnico CMD lepo svoto K 245, od kaerih je daroval semo blagajnik Stefcar K 100. Milosrčnost onkraj oceana. Urad za vojno pomeč pri dalmatinskem namestili-št v u je prejel < d gosuoda Frana Žiške, konsularnega oficijala v Newyorku, na-ddijniii 2000 K, ki jih ie nabral med tamo-šnjimi emigranti iz Dalmacije za vdove in sirote dalmatinskih vojakov in za družine vpoklicanih Dalmatincev. Ta pojav je razveseljiv posebno tudi zato. ker priča, da so srca siromakov, ki so morali v tujino za zaslužkom, tudi nadalje spojena s svojo domovino in svojim narodom. Dar, poklonjen v take namene, je v jamstvo, da so ti siromaki ohranjeni svojemu narodu. Na naslov avstrijskega mornariškega pulj^kr »Hrvatski List«: Na- Borov!. Darov), doSI! cesarskemu komisarja. Emil Pa- kiž, vodja občinske ljudske šole v Sv. H"rižu K 50 za Rdeči križ in K 50 v korist oslepelih voiakov, Žnpljani v Oprtslju po gosp. Župniku don Emilu Wa)keiju K 17 68 v korist beguncem s Primorskega (V. dar.). Ivan Ivančič po upravi Ifeta -II Popolo" K 10 v korist revnim družinam padlih v vojni E. Alko K 15 v korist tržaških ubožcev. Baronica Pavlina Sartorio K 50 v korist Rdečega krita in K 50 za nakup darov za vojake na bojišču. Ivan Gosti K 200 v korist tržaških ubožcev. Darovi, doSH cesarskemu komisarju. Karel T. Ganzoni in Foproga K 100 za vzdrževanje vojnih psov. Odvetnik Edvard Gaaser Iv 20 za dob ro-delno prireditev za Rdeči križ Albert Cosulich v počastitev spomina Viljema Delvccekio K 30 v koriat vojakom južne armade. Uradniki občinskega vodovodnega podjetja K 77 91 kot mesečen prispevek v korist sklalu za brezposelne. Delavci mestne plinarne K 19 80 kot tedenski prispevek v korist skladu za brezposelne. Tvrdka Lustig & Bednarz K 50 v dobrod-Ine svrhe. Učiteljski zbor mestne Jjudske in meščanske šole v ulici della Ferriera, po upravi „Osservatore Triestino" K 11-80 kot prispevek za mesec september v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Dr. X.ev Spit*er K 20 v korist Rdečega križa in K 10 za vojake južnega bojižča. Gilda in Vincenc Basilisco v počastitev spomina Marije Kristjančič K 10 v korist Rdečega križa Anton Koščiea povodom ^odu Xj. Veličanstva cesarja K liO v korist Rdečega križa. Vesti Iz GorR&e. Iz Ajdovščine ram pišejo: Odkar so se preselili v Ajdovščino razni državni, deželni in drugi uradi, je pri nas življenje zelo živahno, skoraj bi rekli vetikomestno. Med drugimi stvarmi nam je prineslo to življenje tudi kavarno, katere smo se v resnici razveselili, ker nam je manjkalo doslej takega zbirališča. Vendar pa nam pri tej stvari ne ugaja nekaj, namreč, da je lastnik kavarne popolnoma pozabil, da se nahaja v slovenski Ajdovščini. Na kavarni je .samo napis „CafeM, a nikjer ni videti „Kavarne", kar bi bilo v takem kraju, kakor je Ajdovščina, gotovo prej potrebno kot pa vse drugo. Upamo torei, da v kratkem zagledamo to izpremembo." Iz nekega pisma iz Kobarida posnemamo, da je bila obolela za legarjem neka slovenska žena. Z vso skrbjo sta bila krog nje dva italijanska zdravnika, po dnevu in ponoči sta prihitevala na pomoč, in žena ie prestala hudo bolezen. Padel ie na severnem bojišču in sicer dne 9. septembra, Ludovik Pagon, vojak 27. domobranskega polka, doma iz Grahovega v tolminskem glavarstvu. Med bolnimi in ranjenimi vojaki na Dunaju se nahajajo z Goriškega: Jakob Žiž-mor.d z Vogrskega, ranjen, v IX. okraju, Kobenzl: tam je tudi Ladislav Humar iz Gorice, bolan; v II. okraju, Wiesberger-gasse, leži ranjen na nogi Alojzij Škerja-nec iz Ločnika; Marega Viktor iz Ločni-ka je v tretjem okraju, Šchwarzenbergo-va vojašnica, bolan na legarju; v II. okraju Afrikar.ergasse Tomaž Perdec iz Opa-tjegasela, bolan; v XIX., Hohemvartplatz, Anton Polenčič iz Krmina, ranjen na roki; v VIII., Piaristengasse, Ivan Cej iz Gorice, ranjen na rami; v X. Kriegsspital, Angel Gorjan iz Volčjedrage, odrezali so mu eno roko. Goriških učiteljev in učiteljic je precej na Kranjskem, to je, iz takih krajev, kjer je šolski pouk nemogoč, ker je kraj tik fronte,, ali iz krajev, kjer gospodarijo začasno Italijani. Da jih je precej, se je pokazalo pri razglasu, da se otvori v Ljubljani šola za begunske otroke. Želi pa se, da se zglasijo tudi na Štajerskem in Avstrijskem in drugod, kjer je na tisoče goriških beguncev in je Šolski pouk, pouk v ročnih delih, neobhodno potreben. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani jih pozivlje, naj se oglasijo za tak pouk med begunci. Preskrbljeno bo za nje tam čim najbolje. F. Riguffii Trst,] uBica San Giacomo S«. 8 ,AL LAVORATOR1', Corso Velika izbera izgotovljenih oblek otroke in odrasle, kostimi, sukno in drugo blago za obleke, dežniki, noga« vice, hlače, obleke za delavce. ■!! IIHiE liR^SBIi lim£ TRST, VI« Torrent® itv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta PGireiiin za sedlarje. MAU OGLASI □ se računajo po 4 stot. besedo, jj p~l hlastno tiskane besede se raču- I • |—I nsjo enVrat več. — Najmanjša ! L-J : pristojbina znaša 40 stotink. ; ! I ' Mft*?!!*!?^ lovksi čuvaj v Rezarju, pošta *vUsl iittUVtU, Čemikal I*tra, ima dva dobro dresirana fermača za prodati po jako nizki etni Obadva šekasie barve, eden star dve leti in eden 8 mesecev. 512 IlfSVfSl ^ k m. izgubila se je torbica s 3 ključi. vLtZiltJ Pošteni najditelj je naorožen prinesti jo Piazza delle Poste 3. * 613 Dr. HORVATH TRST, Via Čaranja 39 Specijalist za KOŽN£ In SPOLNE BOLLZH1 Šibkost m nervozhost za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema cd 1C - 1 pop- 3n 4 - 7 zvsć«; oš rteclsljah od 10 - 13. te & 3 ffp e ^vvTfra Raspis natječaja. Raspisuje se, ovime natječaj na mjesto općinskog tajnika sa dnevnicom od 7 K plativih u antecipatnim mjesečnim obrocima za sada privremeno, a uz 7a-dovoljivu službu moči če postati to mjesto i definitivnim. Natjecatelji imadu podnesti dokaze. su austrijanski državljani, da &u prekoračili 2 . godinu btarosti, da su dobra, gla?a i ponašanja, da su zdrave tjelesne konstitucije, da su u posjedu građanskih prava te da su — za slučaj da nijemu u svojstvu općinskog činovnika drugdje namješteni bili — sa dobrim uspjehom prakticirali barera tri godine u jednom općinskom uredu u Istri, ili u uredu koje drage javne oblasti. Traži se od natjecatelja podpuno poznavar. i govoru i pismu talijanskog i hrvatskog, a p gućnosti i njemačkog jezika. Molbe imadu se podncstl podpisanomu do 20. oktobra 1915. KANFAIsAR, dne 1*9. septembra 1913. Glavar opčine : A. OCRET. ^ev^arje* Arcata 5. D' prevzela v najem v tej stroki iz-vU^iililU vežbana oseba z odraslimi otroki. — Ponudbe pod „Gostilna" na Ins. odd. Edinosti. 515 ZFtantMlffnn ''soba in kuh nja se odda v ii&HUvUnji Hojanu, Scala Sar.ta 222. 519 Rfi I 7A Flfi^ naslov najnovejši bojni pesmi. DUJ Lii UUai Založila jo je knjigarna in papir ica J. ŠTOKA, nI. Molino piccolo 19 (tik kavarne Nnova Jork). 700 Jftaiffttlfl u^ica Mol no piccolo 19 • diuliUVIl prodaja vojne dopisnice vseh barv po K 2 tisoč komadov. Pismena naročila izvršuje z vso točnostjo. 700 ffAf|lffmf| trgovina v ulici Molino piccolo št. 19 MUIluVQ (vedno tik kavarne Nuova Tork) ima v zalogi in prodaja žepne električne svetiijke in dotične baterije. 700 Vn4nlafMlj>f« pridna sprejme vsako delo. Via flUZ lin urim S Nicolo U, III. nad. desno. 522 f MAniiMf kup* dnevno novo in rabljeno volno IIjUVCl po konkurenčni in visoki ceni. Prinesti ali pisati ĐEBIASIO, nI. Chiozza št. 34. 5i9 Vatikan In prelom med Nemčijo In Italijo. Vsled prenehanja diplomatičnih odno-šajev med Nemčijo In Italijo je ustavljen tudi postni promet med obema državama. Vendar je dovoljeno občevanje med Vatikanom in njegovimi diplomatičnlmi zastopniki v Nemčiji, kakor tudi z nemškimi škofi Kriče in — sede v kavarni. Neki italijanski podčastnik označuje v svojem dnevniku vojne hujskače v Italiji tako-!e: »Kriče »Živela vojna!« in sede po kavarnah in restavrantih, jedo in pijo in si puščajo dobro streči. Imajo dolgo smotko v ustin in »Corriere della Sera« v roki ter kriče: Živeli naši vojaki, ki so za domovino — umrli! Vi izrodi človeški, pridite sem! Vzemite puško v roko in udeležujte se boja! Izmenite nas, stopite na naše mesto v strelskih jarkih, kjer smo izpostavljeni vsakemu slabemu vremenu, dežju, snežnemu metežu in vsem viharjem. Tako boste mogli pokazati svojo vztrajnost!« — Ta skromni podčastnik Je dal kričačern za varnim plotom zares imenitno morali-čno — brco! i HO ==E OPTIK TrstuUS. SeUnstiann^ Kukala in prizmalii ni daljnogledi „Goerz", „Zeiss* in __„Votgtlander" ; naočniki v vseh izvržbah. Vojaške žepne svetiijke in baterije. — Cene zmerne. Poprave se izvršujejo lOČr^o. Provini za mleko. Špirit in mošt. B0l|lf M zaloga papirja za c vitke, papirnatih vre-VtlllVU Čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar, Trst, Via dei Gelsi 16. 434 ftallietllA 86 De dobi nikjer po tako nizki ceni, rUlIuIVU kakor pri SALI BROD, ulica Squero nnovo št. 7, L nad. (blizu g mnazije). 442 NnmVfflll j*bolka fine vrste razpošilja sadna nuilimiu razpošiljale ica Fr. Cerar v Stob pošta Domžale (Krairisko) iz kolodvora Domžale. — 100 kg po 20—40 K po kakov« sti in povzetju. — Poštni koli K 2-60. Lep krompir po nizki ccni. (454 Ivan Krlžmančlč sala K 2-40—2 80, dpro K 2 40—2 80. crema maršala K 2 40. Amaro Istria K 2*40, pelikovae 2-40, tropioovec navaden K 2 40, tropinovec fini K 3, slivovic E 3, brinjevec K 2*60. konjak K 3 liter, refošk \ steklenicah K 2, moškat v steklenicah K 1 80. 502 Ivan Bidovec večletni vodja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolo-nijalnega* blaga v ul. Campanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. Postrežba točna. te stanovanja v sredini mesta. Naslov pove Ins. oad. Edinosti. 506 IVftlltfl rabljeno kupuje tržaška tvrdka, belo K VUlliU 5 80, temno K 4 80, novo prano K 6-— neprano K 4 80 kg. Ulica Barriera štev. 14, ulica Sai one »t. 2. 501.* Stara $ršKn žganlarna i^iTt Via Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjeveo, kraški slivovec in briski troninovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepeeencu Grški mastici iz Šija. — Filijalita na vogalu ul. del Teatro in ulico deli'Orologio. — 6e priporoča Andrej Antonopulo. • 43C Naznanilo. Svojim p. t. klijentom iz komen-skega okraja naznanjam, da uradu-jem zopet kakor navadno vsako sredo v Komnu. Odvetnik Dr. Ferfolja. svetiijke. velik prihod baterij. Gramofoni, plošče. Popravljanja. I1ELVETIA, Bar- Hanuzns JnnolRc % po povzetju A. OSI Guštanj Koroško Iiazpo-šilja se tudi vino, j^-olčnik, suhe češplje in novo zdravilno vodo „Silva vrelec". 505 MAfe!?HflV4ff ^oba se odda (K 24) pošteni gospo-licoiirullu dični. Ul. Gommerciale 9, III. nad. levo. 517 Spet se Je odprEa Restavracija Weiss Trst, Piazza Stazione, Trata . I Umetni zobje | I z Iaftrezčeljusti,zlate krene in ebrobki t | VILJEM TUSCHER I X konccs. zobotehnik * i I TRST, oL Coserma a 13,11. n.: X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Z Ogrska najfinejše vr^e MAKO, fte dni prinesena v Trst; sardine, kocke za Juho, špefi, mast, margarina, soda, čokolada in druge jesfvine prodala Tržaška kolonijalna uvozna družba (Societa colo-niale Triestina dv importa-zione) Trst, ulica Molino piccolo Stev. 9. | r*0iitrovana sadrtifB s omajanira poroitvom TRST • Piazja daila Casarma itv. S« L nadL - TRST (v lastni palali) vhod po glavnih stopnjirah. Poštno braniluični račun Iti 004. TEGEFON «t. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti nlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najalijih cenah. STAKJŠ VLOO KAD 10 MIUJONOV KR9N. Hhe n«: ed 9 fl 12 B?p!l is 3 i, 5 ptpHL hpitEaj« a rak timč dmtik erih | posojilnica In hranilnica ■prejema od vsakega, če tadi ni ud in jih obrestuje po za vknjižbo 5*/» /« na menice po 6#/, na zastave in amortizacijo za-daljšo dobo po dogovoru Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. K i—I dneh MNc ume ua. - Vtafa h Utt« po mo femo. - ODDAJA DOMAČE NABCRALNIK?(HKANILKOUSICE). men temu društvu je, da podpira našo mornarico. Vsak Hrvat, ki le malo premišlja, mora priti do uverjenja, da mu je v dolžnost, včlaniti se v tem društvu. Zakaj? Danes moremo to najlaglje dokazati. Ako pride sovražna mornarica, kam udari? Na naše obali! A kdo biva na teh oba-lHi? Samo naš narod. Te obali treba da brani naša mornarica. In čim močneja je ta, tem večja je obramba naših dežel. Nam Hrvatom torei ni vse eno, ali je naša mornarica šibka ali močna. Nasprotno: čim močneja je, tem bolje je za_ nas, ker bo laglje branila naše dežele. Vrhu tega so. v čast in ponos naše mornarice naši vojaki, ki vedo, da, boreč se za Avstrijo, se bore tudi za svojo ožjo domovino. Zato so se vedno kazali v boju pravi levi! V zadnji čas je biio ustanovljenih med Hrvati več podružnic Avstrijskega mornariškega društva, ker so izprevideli, kar smo gori navedli! Hrvatje znajo pokazati ne .samo z besedo, ampak tudi s krvjo in dejanjem, da so patrijoti kakor vsak dru^ narod v Avstriji. Toliko smo smatrali za potrebno povedati, sedaj pa par resnih besed na račun Avstrijskega mornariškega društva na Dunaju. Hvalevredno je podjetje, ki je ic započelo to društvo 1 v zadnjem času. Začelo ie namreč nabi-' rati prispevke v namen nabave novih podvodnikCjv. Mi Hrvati ne bomo zadnji, ki donrinesemo svoj oboi v ta namen. Čitali t-mo v zagrebških listih, da so Hrvatje že začeli nabirati prispevke. Avstrij-] sko mornariško društvo pa prosimo (tu je i cenzura z^se-cla par besed), naj tc pozive razposiiia naši?n ljudem v hrvatskem jeziku, nc pa samo v nemškem. — Ta zahteva puiiskega iista je tako naravna in samo ob sebi umljiva, da je !e obžalovati, da se mora kaj takega šele pripovedovati. V mestni klavnici pri Sv. Soboti je bilo meseca septembra zaklanih za lokalno porabo 98 vetov, 218 krav, 42 konj, 17 telet jn 2497 koštrunov. Rodoljubje v vojaški suknji, jaroslav j ! Čech, poljedelec iz Vrd pri Časlovi je prt d svojim odhodom na bojno fronto položil pri nektm odvetniku oporoko, ki jo je odvetnik prerilož l sodniji, ko je prišla vest o smrti g Techa. V naiusodnejem trenotau svojega življenja se pokojni odlični rodoljub ni spominjal le svoje rodbine, ampak tudi češke Jšo ske družbe, ki jej je določil 10.000 K, j izplačljivih po smrti njegove matere. Časten bodi spomin takim sinovom svojega naroda Letošnja vinska letina. Pred letošnjo trgatvijo je priobči! vodja R. Dolenc v „Gostilničarju- članek, iz katerega posnem-Ijemo: O kakih še sedaj obstoječih zalogah lanskega vina na Dolenjskem ni govora. Vse je prodano in to po dosedaj gotovo še nikdar doseženih cenah. Prodajalo se je prav dobro blago po 60, da, celo po 90 v. liter. — Kakor kakovost, tako bo brezdvomno fudi cena letošnjega pridelka kaj različna. Iz vsega poprej navedenega In z ozirom na današnje svetovne razmere se sme po vsej pravici sklepati, da na Dolenjskem pod 40 vinarjev ne bo dobiti dobrega vina in to takoj po trgatvi. — Iz Vipave se čuje, da so tamkajšnji vinogradniki radi tamošnjih izrednih razmer in obilih letošnjih v gostov pričeli s trgatvijo že takoj ob Malem Šmarnu. Tarr.ošnji pridelek pa bo vkljub temu gotovo prav dober, kajti sliši se le en glas o letošnjem zorenju tamošnjega grozdja, namreč ta, da je izredno zgodgj popolnoma dozorelo. Teatro Minimo. — Danes predstave ob 3, 4, 5, 6 30 in 8. Uprizarja se med drugimi eno dejanje ,Traviatea. Mestna zsstevljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, posnemamo po drugih listih: V p nedeljek, 11. oktobra t. 1. se bodo dopoldne prodajale T mestni zastavljalnici na dražbi „dragocenosti*, zastavljene meseca februarja 1. 1914. na zelene listke serije 135 in sicer od šter. 10.000 do štev. 13.000, p o-poldne pa „nedragoceni- predmeti, zastavljeni me-eca junija leta 1914. na zelene listke senje -135 in sicer od št. 146.700 do št. 148.000. Traj'no smrtno nevarnost predstavlja v Trstu takozvani „Kanal", ki sega od morskega obrežja pa do pred cerkev sv. Antona Novega. Na ulici delie Poste Vecchie in na nasprotni ulici, ni ponoči užgana niti ena svetiljka. Vsled tega je tekom še ne dveh mesecev padlo v kanal kakih 12, če ne več oseb. Eden med zadnj mi je bil g. Viljem Delvecchio, ki je dobro uro potem, ko so ga potegnili iz Kanala in prenesli v mestno bolnišnico, umrl. Tako je tudi včeraj zjutraj utonila v Ksnalu 42letna Miroslava Pltner-jeva, ki je sicer s anovala v ulici del Tin-tore štev. 5. Ob polidveh včeraj zjutraj so našli n;e ti upio vrh vode v Kanalu in je potegnili na kopno. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil telefoničnim potom pozvan na pemo?, je dogna', da je nesrečnica že mrtva. — Istotako je padel v Kanal snoči okoli osmih 56 letni težak Josip Olivo, stanujoč v ulici Riborgo št. 35. K sreči so ga pa še pravočasno potegnili iz moija in. ga potom zdra\niske postaje odvedli v mestno bolnišnico. Pes ga je ugriznil. 17 letni dijak Roman Pittoni, ki stanuje v ulici sv. Lazarja, je včeraj popoldne ob petih prihitel na zdravniško postajo: nek pes ga je bil ugriznil v dlan leve roke. Zdravnik mu je rano izžgal in potem obvezal. Stran IV. »EDINOST« Si. 281. V Trstu, 10. oktobra 1915. PROSPEKT M Mi prostega 5 Vh antiki mm Mila plačanega dne 1. oktobra 1930. \ Naznanilo. Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1. drž. zak. št. 202 o izvršitvi kreditnih operacij v svrlio plačila stroškov za izredne vojaške priprave povodom vojskinih spletek izdaja c. kr. finančni minister davka prosto 5 ^ °|0 no vojno posojilo. Skupni iznos posojila se bo določil na podlagi uspelia, katerega bo imela javna subskripcija. Vrednostni papirji vojuega posojila se glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosih ki stvarjajo večkratnih od 10.000 K. Datirani kosi dne 1. oktobra 1915. 1., imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku; bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega posojila se bo vršila dne 1. oktobra 1930. 1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti posojilo tudi pred 1. dne oktobra 1930. 1. bodisi v celini ali deloma. Prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni „Wiener Zeitung". Vojno posojilo se obrestuje s 51|20lona leto in sicer v polletnih obrokih 1. dne januarja in 1. dne julija vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 31 kuponov, kojih sta prvi dospevajoči 1. dne januarja 1916. in zadnji, ki zapade 1. dne oktobra 1930 četrtletni, medtem ko so drugi ostali 29 kuponi dospevajoči 1. dne januarja in 1. dne julija poluletni. Plačilo obresti in vračilo vojnega posojila se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinskega ali katerega dragega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. iiadi zastare ugašajo tirjatve iz vojnega posojila, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v G letih od dospelost ne^ra roka* Kazpečavanje 5 1|2 °|0 vojnega posojila ni podvrženo prometnemu davku od efektov. NA DUNAJU, dne 5. oktobra 1915f - C. kr. finančni minister. Vabilo na subskripcijo« Z ozirom na predstojeći prospekt Njegove prevzvišenosli gospoda c. kr. finančnega ministra se razglaša sledeče: Subskripcija se zaine 7. dne oktobra 1915 I. in se zaključi v soboto 6. dne novembra 1915.1. ob 12. uri opoidsiea Podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih: pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in vseh njegovih hiralnicah (c. kr. noštnih uradih), vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro-ogrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje pri Anglo-Oester. Bank, Dunaj; Wiener Bank-Verein, Dunaj; K. k. priv. Allgem. Oester. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; K. k. priv. Oester. Credit-Anstalt fur Handel u. Gewerbe, Dunaj; Aligemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr. Eskoinptegeseilschaft, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Landerbank, Dunaj; K. k. priv. Bank und Wechselstuben-Aktien-Gesel-schaft „Mercur", Dunaj; Bankhaus S. M. v. Roths:hild, Dunaj; Unionbank, Dunaj; Jadranska banka, Trst; K. k. priv. Allgem. Verkehrsbank, Dunaj; Banca Com-merciale Triestina, Trst; Bank fur Ober-Oesterreich und Salzburg, Linz; Bielitz-Bialaer Eskompte- und Wechsler-Bank, Bielitz, Bdhmische Eskompte-Bank, Praha; Bohmisch e Industrial-Bank, Praha; K. k. priv. Bdhmische Union-Bank, Praha; Galizische Bank fur Handel und Industrie, Krakow; Industrienbank fiir das Konigreich Galizie