Posebna izdaja ob 5. uri zjutraj. Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 210 a. v MIlani, v nefielio, 11 seulemUra m leto M == Velja po pošli: == Za celo leto naprej . , K 26 — za on meseo ......2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29 — za ostalo inozemstvo , „ 35 — V LJubljani na dom: Za celo le o naprej . . K 24 — na en meteo „ . . „ 2— V opravi prejeman mcseCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = la oelo leto ..,,..„ 7 — za Nemčijo oeloletno . „ 9— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— Ibieratli Enostolpna petltTrsta (72 m*)i za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 n za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust Pinta »BIIUI. ukTili. smrtnei ftt: enostolpna pelltrrzU po 2 J Tla. > Poslano: enostolpna petltTrata po 40 »U. Izhaja Tzak dan, IzTzemil lt- delje ln praznike, ob S. nrl pop. Bedna letna priloga Teznl roA fcT OrednlitTO jo t Kopitarjevi nllol Itev. 6/1IL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol it 6. — Hačun poštne branllnloe avstrijske it 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlikega teleiona it. 188. Zmagovita naša ofenziva u Srbiii. -Ranieni Slovenec o zadnjih bojih proti Srbom. - Pomen naše zmage pri Krn-panfn. - 30 vlahov s srbskimi ranjenci. — Illed črnogorskimi ranfenci francoski vojaki. Ranjeni Slovenec, ki je bil ranjen pt'i bojih onstran Drine pri Krupanju na srbskih tleh, pripoveduje: Naš bataljon je odšel iz garnizije v Mostaru 2. avgusta. V petih dneh smo napravili 148 km dolgo pot peš; torej tudi »Hindenburgmarš«, in še v slabših razmerah kakor Nemci. Brez vode, po hribovitih krajih, v velikanski vročini. Sli smo mimo Ilidže pri Sarajevom. Na Kozara-sedlu smo se prvič srečali s Črnogorci na avstrijsko - novopazarski meji. Črnogorci so sc ravno pripravljali, da bi vpeljali v Čajnici civilno upravo. Najholj so jim dišali seveda davčni viri. V Čajnici so se še bahall, da jjm bo Gorazda za zajtrk, Sarajevo pa za kosilo. Tam smo jih pregnali tako ternr- ljito, da niso mogli niti s kanoni str. -ljati. tako se- jim je nazaj mudilo. V teh bojih smo prišli do prepričanja, da se Črnogorec po moderni metodi ne zna bojevati. Strelja samo Iz zasede. Boji so trajali samo en dan. V Čajnici so srbski četaši streljali na naš Iren, ko so naše čete Čajnico že davno imele za hrbtom. Prijeli so 75 oseb, pri katerih so našli orožje pod obleko skrito. Iz Čajnice srno šli pri Metalki v črnogorsko ozemlje. Tu je padel naš rojak stotnik Peče. Od tu smo se obrnili na srbska tla in praznovali predvečer cesarjevega rojstnega dne prvič na srbskem ozemlju. Drugi dan zjutraj jc padlo Plevlje. Pri Čajnici je neki turški kadet odsekal glavo nekemu srbskemu nad poročniku, ki je prej trikrat nanj streljal, a ga vselej zgrešil. Od Plevlja smo šli proti reki Lim in smo tam pregnali z avstrijskih tleh dve srbski diviziji. ki sta udrli v Bosno. Boj je trajal tri dni in pognali smo jih do Pii-boja, ki smo pa zavzeli. Stali smo že pred Užičami. Ker smo dobili drugo nalogo, smo z zasledovanjem sovražnika prenehali. Srbi so se umikali v velikem neredu. Njihova moč je bila naši enaka; glede artiljerije so bili še na boljšem, ker so Imeli s sabo gorske havbice. Na- ša artiljerija je streljala silno natančno in z velikim uspehom. Potem smo se vrnili v Bosno do Vlasenice in se tam nekoliko odpočili. Kmalu nato smo začeli vnovič prodirati iu smo prišli do Drine. Pri prehodu čez Drino so Srbi nekatere točke naravnost besno branili. Ampak našemu junaškemu navalu, ki je moral vsako ped zemlje posebej vzeti, se jc posrečilo na več točkah reko prekoračili. Pri tem delu so se zlasti izkazali ogrski črnovojniki in dalmatinski domobranci. Boj za planino pred Krumuijem je trajel tri dni. Srbi so bili utrjeni v napol permanentnih sancah. Branili so se trdo. Naša artiljerija se je sijajno izkazala- Treba je pomisliti, da poznajo Srbi tu vsak grm, vsako distanco, ker imajo tu artiljerijsko strelišče. Srbe smo pregnali, da so morali več topov pustiti in bežati preko Krupanja. Več dni so nas Srbi vnovič napadali, a so bili krvavo odbiti. Nato so so začeli hudi osemdnevni boji, v katerih sem bil sam ranjen. Vsak srbski napad je bil vedno odbit in vsi srbski noizkusi, dobiti planine zopet v roke, so se izjalovili. Krupanj je v na-ših rokah. Naši vojaki so izredno hrabri. Včasih jih ni mogoče niti zadržati; čete z veliko bravuro kar naprej dero in podijo sovražnika. Pri takem junaštvu in razpoloženju naše armade je zmaga gotova. X X X POMEN NAŠE ZMAGE PRI KRUP-NJU. Dunaj, 26. septembra. »Zeit« poroča iz Budimpešte: Na krupanjskih višinah prlborjene zmage imajo velik in razveseljiv pomen. Predvsem dokazuje zmaga, da je naša južna armada že toliko koncentrirana, da je lahko stopila v ofenzivo. Naša ofenziva se ni samo začela, marveč je bila na najtežavnejšem ozemlju venčana z uspehom. Lajikom bi se utegnil ta uspeh zdeti majhen, kajti bojišče je od mejne reke Drine oddaljeno samo 20 kilometrov v notranjost dežele. Treba si je pa predočiti, da snada to ozemlje med strategično najtežje, kajti gorski hrbet, čegar vrhovi se menjajo med 700 do 1000 m višine, je izredno skalovit in strm. Naše čete so morale vzeti višine od strme strani, kar se je tudi posrečilo. Sedaj iim je treba iti le navzdol, kar prodiranje vsekakor olajšuje. Boj naših čet je bil ljut in junašk; kajti balkanski narodi, zlasti pa Srbi in Črnogorci, so jako žilavi in v boju v gorah izredno spretni. Z občudovanja vredno spretnostjo znajo izkoristiti teren, na katerem se čutijo domače, jim ren. V trenotku izginejo, se zbero in te-nadomešča mnogokrat na tisoče vojakov. Opazka načelnika generalnega štaba, da so posamezne sovražne čete vdrle na bosensko ozemlje, se najbrže nanaša na posamezne četaške oddelke, ki so vpadli na manj zavarovanih mestih. To pa ne pomenja nobene nevarnosti in sploh ne vsebuje nobenega vzroka za kako vznemirjenje. X X X OGROMNE SRBSKE IZGUBE. Sofija, 25. septembra. »Dnevnik« poroča iz popolnoma zanesljivega vira: Nova ofenziva avstro-ogrske armade je prizadejala Srbom velikanske izgube. V Niš že več dni prihajajo dolgi vlaki 7. ranjenci. Ranjenci se nahajajo v jako slabem stanju. Dogaja sc celo, da se prevažajo ranjeni vojaki skupaj z lia koleri bolnimi. Glasom »Dnevnika« je samo dne 18. t. m. dospelo v Niš 30 vlakov s samimi težkimi ranjenci. V Nišu sploh ni nobenega prostora več za ranjence. XXX FRANCOZI V ČRNOGORSKI VOJSKI. Metkovič, 25. septembra. Na nekem mestu so naše čete prekoračile reko, ki Iveri mejo med Črnogoro in Hercegovino ier pognale Črnogorce z bregov. Med mnogoštevilnimi mrtvimi sovražniki je bilo tudi več Francozov, ki so očividno pripadali svoječasnt francoski posadki v Skadru. XXX SRBSKE IZGUBE. Miran, 25. sept. Iz Sofije se poroča: Tukajšnja lista »Utro« in »Volja« poročata, da je srbska šumadijska divizija, ki je bila poslana v boj namesto tl- moške divizije, zadnje dni Imela strahovite izgube. XXX BOLGARI V TIMOŠKI DIVIZIJL V Ostrogonu se med vjetimi srbskimi vojaki timoške divizije nahaja več vojakov bolgarske narodnosti. Več teh vojakov je prosilo, da jih uvrste v avstro - ogrsko armado. Te prošnje se jim seveda ni moglo izpolniti. Nato so ti Bolgari prosili, da jili v slučaju bolgarsko - srbske vojske pošljejo v vrste bolgarske armade, da se bodo borili proti Srbom. X X KAKO OBUPNE SO RAZMERE V SRBSKI VOJSKI, kar se tiče hrane, osvetljuje sledeči zgled. V Indjiji je naš prijatelj govoril s srbskim jetnikom, narednikom belgrajske (donavske) divizije, ki se je bil že dva meseca skrival po Belgradu, ker je bil od svojega krdela zbežal, in sicer zaradi strašne hrane, ki so jim jo dajali. Ko so srbske čete začele prehajati v Srem, šel je tudi on z dvajsetimi somišljeniki čez mejo in so se vsi vdali našim četam v Novi Pa-zovi, obrazloživši svoje dejanje s tem, da niso hoteli služiti v vojski in žrtvovati svojega življenja za državo, ki zanje ne skrbi, kjer morajo hoditi raztrgani in bos) ter povrh še stradati. Vprašali so, ali dobijo kaj jesti, in ko se jim je to zagotovilo, so se jim veselja zasvetili mrki obrazi. Ko si je eden dovolil vprašati, je li res, da bo vsakdo dobil na dan tudi pol litra vina, ga je narednik « strani sunil med rebra, češ: »Ali ti nisem že v Belgradu rekel, da je res!« PISMO IZ SREMA. Osjek, 25. septembra 1914. Zadnji vpad Srbov v Srem je bil navaden podel, roparski pohod. Srbi so kradli kakor srake. Živino, sol, kavo in vsa živila so s seboj odnesli, a srbske roparje so naši vojaki tako kaznovali, kakor so zaslužili in zdaj prodirajo v Srbijo. Naši so zasedli do 900 metrov visoke griče, odtam naprej vodi pot v dolino z rodovitno zemljo, s cestami in z železnicami. Vpad srbskih čet v Bosno je brez vsake vojaške važnosti. Srbske roparje v Bosni doleti tišta usoda in kazen, ki je doletela zdaj že mrtve in vjete njih tovariše v Sremu. Srbska armada je že deloma popolnoma demoralizirana, ker je slabo preskrbljena in oslabljena po boleznih, ki divjajo med srbskimi vojaki. LISTEK z ne 0 iskeoa rojid. Od 11. do 13. septembra jc divjal hoj severno in severozahodno od Lojena. Nemcem jc šlo za to, da odbijejo nov izpad antwerpcnske posadke, ki je poizkusila, da proti jugu prodre nemške črte. Udarec, ki ga je belgijska armada izvedla, se jc izjalovil. Belgijci so zopet na varnem za antwerpenskimi utrdbami. Nemška sanitetna stotnija je radi bitke imela dela čez glavo, a sreča v nesreči je bila, ker je le malo ranjencev umrlo. Ranjence so prenesli v veliko šolo uršulink. Sestre, med njimi več Nemk, so požrtvovalno za ranjence skrbele. Ranjencev .ie bilo največ nemških vojakov jn častnikov, a tudi več Belgijcev. Sanitetna stotnija jo ob tci priliki dobila vpogled v veiiko bitko ln njene Posledice. Strašno gromenje topov v neposredni bližini je zdravnike izvabilo, da so si artiljerijsko in pehotne po- stojanke ogledali. Opazovali smo pota sovražnikovih granat, preden so raz-počile, veliko uied njimi jih tudi ni eksplodiralo, druge so pa izdolble v zemlji velike, okrogle luknje, kjer smo potem našli veliko granatnih drobcev razne velikosti. Ko so naši vojaki kopali strelne jarke, so zadeli na studenec. Voda je med bojem dobrodošla. Topovi s topničarji in globoki jarki pehoto so bili deloma tako dobro zadelani in spredaj pokriti, da so celo nemški zdravniki morali dobro gledati, da so jili našli. Najhujše je divjal boj ob nokem kanalu, ki se je nahajal pred našim desnim krilom. Boj je divjal za dva ali tri mostove. Nemški zdravniki so si ta del bojišča po končanem boju ogledali. Sovražnik se je umaknil, zasledovala ga je nemška pehota, artiljerija ga je od časa do časa s kroglami pozdravljala. Prvi most Je vodil čez neko zatvor-nico. Maloštevilne hiše, ki tu stoje, so bile strašno opustošenc; deloma po-žgane, deloma porušene. Pri drugih hišah jc bila več ali manj streha odkrita: stene so bile počene, zidov jo preluk- njano od krogel, debela drevesa leže polomljena po tleh. Videli smo veliko šrapnelov in granat, ki niso razpočile. Jutro je bilo mračno, deževno, ko smo jezdili ob kanalu, iz katerega je bila voda izpuščena, le v sredi struge teče mal, umazan potok. Ladje leže na strani, naslonjene na obrežje. Belgijci so na nje postavili strojne puške. Več ur so ležale nemške čete izpostavljene ognju sovražnih granat in šrapnelov. Prihajali so vedno novi belgijski pehotni polki, da Nemcem zabra-nijo prehod. Končno so Nemci z navalom zavzeli most kljub granatam in šrapnelom, kljub strojnim puškam in ognju iz pušk. Veliko naših je skočilo v kanal, da ga preplavajo in so utonili, zadeti po sovražnikovih kroglah. Bil je to trdovraten boj, ki mu ga ni para. Enako je divjal boj ob drugem mostu. Od tu se je očistilo nato sovražnikovo obrežje. Za vsakim drevesom in za vsako zemeljsko višino je ležal tu belgijski vojak; ležali so v jarku, skrivali so se v grmovju, ki tu zemljo pokriva. Povsod je pokalo, v^ak korak naprej se je moral priboriti, vsuk griček, vsako drevo, vsak grm se je moral preiskati. Izgnali so jih nemški vojaki vse i« njih gnezdov; belgijski branilci so ali mrtvi ali ranjeni ali pa vjeti. Oblačno, deževno jutro pokriva kanal, kjer v globini počivajo v blatu in v vodi nemški junaki, ki so padli hrabre smrti za domovino. Prizor ostane nepozabljen; vidim jih vedno pred seboj, kako leže v svojih čednih oblekah, trdi in bledi tako, kakor takrat, ko jim jc sovražnik zadal smrt. Strašne te slike vojske naj bi si tisti ogledali, ki so jo lahkomišljeno izzvali; tisti diplomati, ki z vojsko lahkega srca računajo tako, kakor računa trgovec z dobičkom. Naj sami pomagajo v ognju sovražnikovih granat napadati, mesto da sede na varnem mirno v Londonu ali drugod. V kupih leže nakopičena mrtva tru* pla belgijskih vojakov v jarkih, za gri-I či, za vejami, za debli. Nemški vojaki j so temeljito delali. Milijoni žele. da napoči tista ura, I ko bo zopet na postaji LOiven lahko , kupil vozni listek v Berolin, HRVATSKA ČRNA VOJSKA V BOJU. Pohvala zbornega poveljstva hrvatski črnovojniški brigadi. Zagreb, 25. sept. Generalmajor Teodor Bekie je poslal županu Janku Holjou naslednje pismo: Ravnokar sem prejel sledečo pohvalo zbornega poveljstva; »Hrvatski 104. črnovojniški pehotni brigadi izrekam v imenu Najvišje službe pohvalno priznanje zbornega poveljstva za dosedanje njeno zadržanje pred sovražnikom. Le tako naprej. Kdor ne popusti, dobi«. Prosim, da objavite to o zadržanju naše dične črne vojske, ki je v čast vsakemu Hrvatu. — S posebnim velespoštovanjem Bekič, generalni major. X X VOJNA KONTRIBUCIJA V BITOLJU. Solun, 25. septembra. Iz Bitolja se poroča, da srbske oblasti najstrožje izterjujejo vojno kontribucijo, ki znaša 1 milijon dinarjev. Vojaška oblast je sedaj odredila, da morajo pod orožje vsi 451ctni moški v Bitolj u in okolici. Ti vojni obvezanci se odpravljajo v Staro Srbijo. Strogo ^e prikriva, koliko ranjencev je v veliki vojaški bolnišnici v Bitolju in v vojašnicah. Nega ranjencev je jako pomanjkljiva; na enega zdravnika pride po 350 do 400 bolnih in ranjenih. XXX DVOBOJ MED RUSKIM IN SRBSKIM ČASTNIKOM. Sofija, 25. septembra. V Nišu se je te dni vršil krvav dvoboj med ruskim polkovnikom Muravjevom in srbskim nadporočnikom Gavrilovičcm. Murav-jeva je krogla zadela v prsi, na kar se je dvoboj ustavil. Polkovnik je zelo težko ranjen. Povod dvoboju je dala zaničljiva sodba ruskega častnika o srbski armadi. Kdaj bo odločena vojska na Francoskem? - Nemci se sproti čudovito utr jujejo. — Glavni ravnatelj Skodovih tvornic v posebni avdijenci pri cesarju. Iifloljši dokaz, da so oblegal-ni topovi, s katerimi so Nemci dosegli največje ispeSie, aestrilskega izvora. - Angleška konjenica uničena. Glasom zadnjih poročil iz nemškega velikega glavnega stana je položaj nemške vojske na francoskem bojišču tako ugoden, da se lahko računa s popolno zmago nemškega orožja. S to eventuelno zmago, katero bi nemške čete izvojevale po večtedenskih bojih, bi seveda vojska še ne bila odločena in bi se nikakor ne končala. Preveč bi omalovaževali moč francoskega naroda, ako bi mislili, da bi bil po tem porazu nesposoben za nadaljni odpor. Francoska ima še veliko ozemlja z vsemi pomožnimi sredstvi. Ako pogledamo na zemljevidu ozemlje, katero so Nemci dosedaj zavzeli in to ozemlje primerjamo z onim, ki je še v srancoskih rokah, vidimo veliko razliko. Francoska se bo branila toliko časa, dokler ji ne bo Nemčija vzela vse vire, odkoder lahko še črpa svoje moči, to je, dokler ne bo Nemčija osvojila tudi južni del Francoske. To se seveda ne bo zgodilo brez bojev in zato moramo biti pripravljeni še na nadaljne boje na Francoskem. Večkrat se je že povdarjalo — tudi uradno — da Nemčija ne more misliti na to, da bi ustavila sovražnosti, dokler ne bo Francoska popolnoma poražena in dokler ne bo dovolj jamstva za trajen mir. Vojska se mora tedaj nadaljevati. Pogosto se razmotriva vprašanje, če je Francija soloh sposobna, da vztraja na odporu in če more spraviti skupaj še vojsko, ki bi bila sposobna za boj. Gotovo je, da imajo Francozi še dosti izvežbanih čet, nadalje dovolj novincev, ki so tudi vsaj deloma že usposobljeni za orožje, kakor tudi dele poražene armade. tako da lahko ustvarijo nove vojne skupine. Manjkalo bi jim kvečjemu orožja posebno top"ov. L. 1870/71. je došlo največ topov iz Angleške, sedaj si bo pa Angleška g-otovo precej premislila, predno bo pošiljala vojni materijal v inozemstvo, ker ga bo najbrže sama krvavo rabila. Četudi se Francoski posreči spraviti skupaj nove armade, vendar bo vrednost teh čet veliko manjša, kakor ie bila vrednost prvih, aktivnih čet. Manjkalo bo častnikov in nodčasini-kov. Nadalje ie tudi dvomljivo, da bi bila nova vojska opremljena z vsemi potrebnimi pomožnimi tehničnimi sredstvi. L. 1870/71. so Francozi sestavljali manjše armade; te danes ne bi ničesar pomenile proti nemški vojski, ki šteje milijone. Če se hoče Francoska uspešno braniti, morajo njene nove čete znašati na stotisofie. To bodo pa težko spravili skupaj. Pomen novih francoskih čet je odvisen največ od tega. če se bo posrečilo glavnemu delu francoske armade umakniti proti jugu. da se ondi pripravi za nove boje. Čeprav so tedaj velike ovire za sestavo novih francoskih čet, vendar moramo računati z njimi in z njihovim odporom. Iz tega se vidi, da odločitev v nem-ško-francoski vojski nikakor šc ne bo padla, če tudi zmaga v sedanjih že 22. dan trajajočih hudih bojih, nemško orožje- -XXX London, 26. septembra. (Kor urad.) »Manchester Guardian« pravi, da je nemško stališče ob reki Aisne tako trdno, da mora vsak napad, če ne nastopi kakšno strateško presenečenje, dovesti do nasprotnega učinka. Napadi na to stališče morejo le tedaj imeti kak uspeh, če bi bil sovražnik prej že popolnoma utrujen. Nemci so umetnost utrjevanja na bojnem polju dovedli do višine, ki je doslej nI nihče dosegel. Oni znajo postojanko, ki je po svoH naravi navadno trdna, spremeniti v utrdbo, ki je močnejša in ima več odporne sile kakor obrambna črta, naprayljena iz jekla. XXX KAKO JE AVSTRIJA IZVRSTNO POMAGALA NEMČIJI. Dunaj, 26. septembra. (Kor. urad.) Glavni ravnatelj Skodovih tvornic Karel pl. Skoda je bil danes od cesarja sprejet v posebni avdijenci. Pri tej priliki je imel pL Skoda priložnost Izročiti cesarju model oblegovalnih topov, izdelkov Skodovih tvornic, ki so pri obleganju na Francoskem in Belgiji se Izredno obneslL X X kakih 90 minut nad Kčlnom, ki je bil odet z gosto meglo. Niso se upali kar na slepo metati bomb, da bi ne zadeli in poškodavali cerkva in zasebne lastnine. Ker niso mogli dognati, kje se nahaja lopa za »Zeppelinovce«, so se vrnili. XXX REIMS IN HRVATI. Reims, ki ga Nemci bombardirajo, ima za Hrvate poseben pomen. V reim-ški katedrali se je namreč mnogo stoletij hranil eden najsijajnejših spomenikov hrvatske glagolske književnosti, takozvani »reimški evangelij«, ki ga je francoski slavist Louis Leger izdal v prekrasnem izdanju z vsemi zlatimi iniciali divnega originala. Na ta evan- gelij so francoski kralji polagali prisego. Toda več sto let nihče ni vedel, v katerem jeziku in s katerimi črkami je pisana ta »sveta knjiga«. Vedelo se je le, da je knjiga sveta in krščanskega izvora, ker je imela na platnicah velik križ. Niti Peter Veliki, ruski samodržec, kateremu so ob neki priliki knjigo pokazali, ni vedel, kakšen jezik se v njej krije. To pa ni čudno, ker se je slavistična znanost začela šele sto let po Petru Velikem in šele takrat se je začela proučevati hrvatska glagolica kot znanstvena disciplina. »Reimški evangelij« so morali prinesti z Vzhoda še francoski križarji, ki so hodili r>mko naših jugoslovanskih dežel. ANGLEŠKA KONJENICA UNIČENA. Gent, 25. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da so bile zadnje dni na francoskem bojišču popolnoma uničene tri angleške konjeniške divizije, ki so naskakovale nemško tonpištvo. Od 12.000 mož se jih je vrnilo 220. XXX PRTJSKI PRINC OSKAR OBOLEL NA BOJIŠČU. Berolin, 26. septembra. (Kor. urad.) Po došlih poročilih je žalibog moral pruski princ Oskar svoj polk zapustiti. V bojih pri Metzu si je nakopal vsled prenapornosti akutno srčno slabost, ki zahteva brezpogojni mir in oskrbo. Pri mladostno krepki naravi princa je upati, da bo kmalu okreval in da ta bolfvn ne bo imela nohpnih slabih posledic. -I XXX ZANIMIVA EPIZODA V SOISSONU. Milan, 26. septembra. »Corriere della Sera« poroča s francoskega bojišča: Ko so Nemci korakali v Soissons, so pobegnile vse francoske oblasti. Bati se je bilo ropanja. Tedaj stopi neka gospa pred nemškega poveljnika in mu reče: »Jaz zastopam župana v Soissonu. Prevzemam vso odgovornost njegove službe.« Gospa, po imenu Macderez, se je nastanila v mestni hiši, izdala odredbe glede rekvizicije, branila pravice mestnih prebivalcev in ščitila njihovo imetje. ANGLEŠKI LETALEC NAD KELMO-RAJNOM. London, 25. sept. Dopisnik lista »Morning Post« poroča z nemške meje; Angleški zrakoplovi so poleteli najprej k sprednjim postojankam ob meji. Potem se je en oddelek ločil od njih, da bi poletel proti Kdlnu. Ti letalci so krožili Rusi se boie nemškega prodiranga proti Petrogradu. V dobro poučenih vojaških strokov-njaških krogih se sodi, da je stagnacija, ki je nastala na gališkem bojišču, značilna za rusko taktiko na severovzhodnem bojišču. Rusi imajo doslej že velikanske izgube. Ruskih vojnih ujetnikov je dosedaj skupno okoli 150.000 mož, kje so pa še ranjeni, bolni in ubiti vojaki. Samo v obeh lvovskih bitkah so izgubili Rusi do 100.000 mož. Ako pomislimo, da so samo nemške čete popolnoma uničile 13 do 15 ruskih armadnih zborov, lahko rečemo, da je veliki ruski vojaški tabor v Vilni, odkoder so črpali svoje moči za boje proti Nemčiji, če ne popolnoma izčrpan, pa vsaj tako izrabljen, da Rusija s tem materijalom ne more več podvzeti svoje ofenzive proti Nemčiji. Z ruske strani se je naglašalo, da hoče ruska vojska najpreje pričeti z ofenzivo proti avstro-ogrski vojski, in ko bi tu končala svojo nalogo, se hoče z vso vojno silo vreči na Nemčijo, Vidi se pa, da to ni načrt ruskega vojnega vodstva, ali pa da se ta načrt z ozirom na velikanske izgube, ki jih je ruska vojska pretrpela v Galiciji, ne da izvesti. Eno ali drugo je gotovo, ker je na gališkem bojišču prišlo do stagnacije 8 tem, da Rusi ne prično z ofenzivo — iz-vzemši manjših napadov — in da ne gredo s svojih pozicij, katere so zavzeli, čeprav imajo veliko premoč nad našo armado. Vprašanje je sedaj, kaj je vzrok tej stagnaciji; ali velikanske ruske izgube v Galiciji, ali pa prevoz ruskih čet iz Galicije proti Varšavi, da bi se tam vrgli z vso silo na Hindenburga. Najbrže bo oboje vzrok, da so Rusi prekinili svojo ofenzivo v Galiciji. Rusija je namreč vsled ofenzive generala Hindenburga veliko bolj ogrožena, nego vsled uspehov naše defenzive v Ga-liciji. General Hindenburg ogrožava Varšavo. V slučaju, da bi ta padla, bi se gotovo vrgel na Vilno in tam poskusil uničiti veliki ruski tabor. Če bi se mu to posrečilo, bi jo Hindenburg najbrže udaril proti Peterburgu. Kakor nam kažejo primere na belgijskem in francoskem bojišču, bi se nemška vojska malo ozirala na trdnjave, ampak bi po taktiki Friderika Velikega kar mimo njih prodirala. Rusi bodo zato gotovo napeli vse svoje sile in spravili skupaj kolikor mogoče veliko čet, da prerežejo generalu Hindenburgu pot proti severu. Brezdvomno bi se Nemci nekaj časa ustavili pri Varšavi, da s tem zadržujejo nekaj ruskih armadnih zborov, ki bi bili potrebni za obrambo tega mesta. Da bi se Rusi pravočasno mogli zbrati na severovzhodnem bojišču, je vsled slabih železniških zvez, vsled ogromne vojne sile, ki bi bila potrebna, in vsled sedanjih klimatičnih razmer zelo dvomljivo. Gotovo je, da bo Rusija, ako tega ni že storila, svojo najmočnejšo silo, katero je poslala v Galicijo, razdelila in en velik del poslala proti Hindenburgu, drugi del pa obdržala v Galiciji. Na ta način bi avstro-ogrska armada zopet lahko pričela z ofenzivo proti Rusiji in tako bi taktično delovanje obeh zavezniških vojsk soglašalo in skupno napredovalo proti Rusiji. XXX BOJI V VZHODNI PRUSIJI. — DE-MENTI. Berolin, 26. septembra. (Kor urad.) VVolffov urad poroča: Vest, ki jo priobčujejo francoski listi, kakor navajajo po petrograjskem viru, češ da so Rusi uspešno prodirali pod Rennen-kampfom in zopet zasedli Soldav, je docela izmišljena. Soldau je mesto ob istoimenski reki. Leži južnozahodno od Neidenburga v južnem delu vzhodne Pruske blizu ruske meje. XXX AVSTRIJSKE VOJNE UJETNIKE V LUBLINU POZDRAVLJALI S ŠOPKI. POGROM V HOLMU. »Naprzod« poroča: Na avstrijske vojne ujetnike, ki so jih v Lublin prepeljali, je prebivalstvo metalo šopke cvetlic, kar S za sedanje razmere jako značilno. V olmu so kozaki svoje častnike prosili, da bi smeli izvesti enourni pogrom. Častniki so se prvotno upirali in se s kozaki pogajali, a končno so jim dovolili polurni pogrom. XXX KAJ PRIPOVEDUJE VOJAŠKI ZDRAVNIK O VOJNIH NAPORIH. »Naprzod« objavlja poročilo nekega vojaškega zdravnika, ki je sodeloval pri Auffenbergovi armadi. Izvaja: Rusi so proti nam poslali veliko polkov iz dežel, ki leže ob Volgi in ob Donu. Rusi se ne vojskujejo z orožjem, marveč z množico. Naša artiljerija je izvrstna. Rusi ne varujejo ljudi, niti ne krogel, zato bo Rusom kmalu pošla sapa. V naiih vojnih bolnišnicah leži več ruskih kakor avstrijskih ranjencev. Razmerje naših ranjencev nasproti ruskim je tako, da pride na dva naša ranjenca osem Rusov. Ruske čete so izstradane in slabo izgledajo. V želodcih mrtvih Rusov so naši zdravniki našli oves, surovo koruzo itd. Prosluli kozaki so bojazljivci. Cela stotnija beži, če zagleda pet naših dragoncev. Dušna utrujenost povzroči, da postanejo vojaki nasproti vsem naporom neobčutljivi. Padejo na tla in hitro zaspe. Najbolj razočarani so vojaki, če so spali v kaki sobi in morajo drugi dan zopet pod milim nebom prenočitL Izkušnja nas je tudi naučila, da čutijo iz-počiti vojaki, če so ranjeni, večje bolečine, kakor utrujenL XXX MAKSIM GORKI NA GALIŠKEM BOJIŠČU. Stockholm, 25. sept. Znani ruski pisatelj Maksim Gorki se je kot prostovoljec udeležil več bojev v Galiciji. XXX RUSI VENDARLE RABIJO DUM-DUM KROGLE. Dunaj, 26. septembra. (Kor. urad.) Med vojno municijo, katero so Rusi pustili na bojnem polju pri Krasniku, so tudi patroni, ki so na prednjem koncu toliko odrezani, da se vidi svinec (dum-dum krogle). Naše zunanje ministrstvo je takoj to kršenje tretje haške deklaracije naznanilo zveznim in nevtralnim vladam z dostavkom, da naše c. in kr. vrhovno armadno poveljstvo za sedaj ne misli nastopiti z repre-salijami. XXX KAKO JE V VARŠAVI. V Varšavi je dijakom nemških podanikov prepovedan obisk srednjih šoL Avstrijskim državljanom češke narodnosti je obisk dovoljen pod pogojem, da njih starši sprejmejo rusko državljanstvo. Pretežna večina Čehov se ni udala temu nasilju. Turški podaniki, katerih je posebno veliko v Varšavi in Lodzu, so vsi internirani, Čeprav še ni prišlo do rusko-turške vojske. Turški podaniki grške narodnosti so svobodni pod pogojem, da pri varšavskem grškem konzulatu zaprosijo grško državljanstvo. Poljaki, ki so nemški ali avstrijski podaniki, so bili vsi odpeljani v Orenburg na azijsko mejo. Teh je okoli 6000. Postopanje vlade in občinstva s tem Poljaki je razmeroma dobro. Dovoljeno jim je stanovati v Orenburgu in lahko tudi kaj zaslužijo. Za siromašnejše skrbi mestni poljski odbor. RenneoMov sin arelirao. Otroci ruskega generala Rennen-kampfa, ki se je v sedanji vojni žalostno proslavil z različnimi krutimi odredbami v Vzhodni Prusiji, so se že več let izobraževali v raznih šolskih zavodih v Vratislavi. Začetkom letošnjega poletja je Renenkampf vse otroke vzel domov. Kako se pa začudi te oni razrednik na mestni nižji gimnaziji, ko nenadoma zapazi med učenci 17 letne- je v amerikanski meščanski vojski 14 mesecev bila strah trgovskih ladij. Gotovo je Emden v Madrasu napravila samo malo škode ali odločnost, s katero ta križarka nastopa, jo napravlja med ljudstvom popularnejSo kot vse nemško brodovje, ki za topovi kielske luko loži zavarovano. Najresnejša nesreča umskega brodovja. London, 25. septembra, Z ozirom na pogibelj treh angleških križaric piše strokovnjak v »Times«: »To je najresnejša nesreča, ki je zadela britsko brodovje od začetka vojne. V njej je nauk za mornarico in narod.« — »Daily Chronicle« pripominja v uvodniku: »Nasproti izgubi našega izbornega moštva nimamo zaznamovati nobene nemške izgube. Težko bomo brez posebnih previdnostnih sredstev svoje dreadnoughte spravili v take vode, ako istega ne store Nemci.« StrokOv-njaški sotrudnik lista pa piše: »Zagotavlja se nam, da bo hidroplan opazovalcu omogečil izpaziti navzočnost podmorskih čolnov. Toda kaj pa, če je to potrebno ob osmih zjutraj v jeseni, ali pa če ni mogoče uporabiti hidroplana, ker bi isti sovražniku izdal, da se nahaja v bližini napadalna pomorska sila?« — »Daily Telegraph« pravi: »Treba priznati, da se je napad izvršil s popolnim uspehom.« Uničena grška ladja. Rovinj, 25. septembra. Grška ladja »Maria« se je potopila v bližini rovinj-ske obali. Od posadke se je rešila samo ena oseba. (Vesti nekaterih listov, da bi bila »Maria« grška križarica, skoro gotovo nc bodo resnične.) Grško-lurška pogajanja izjalovljena. Bolgarsko vladrto glasilo izvaja o izjalovljenih grško - turških pogajanjih: Gospoda Politic in Zeins sta v Niš odpotovala, ne da bi bila kaj dosegla. Nekaj dni sta se nato mudila v Ni-šu, odtam sta pa odpotovala v Solun. Kakor izvajajo merodajni turški politiki, obe državi pogajanj ne bosta nadaljevali. Nasprotstva med Turčijo in Grško še obstojajo in se najbrže še povečajo. Nemška Nova Gvineja v analeSKiH rokah. London, 26. sept. (Kor. urad) Kakor naznanja admiraliteta, je dobila od podadmirala Bateya brzojavko, ki sporoča, da so avstralske čete zasedle Frie-drich-Vilhelmshafen, sedež vlade v nemški Novi Gvineji, ne da bi se jim kdo z orožjem upiral. Sovražnik je bil očividno zbran na Herbertshohe, kjer so se vršili boji. V Friedrich-VVilhelms-hafenu so razvili angleško zastavo in uredili garnizijo. Japonci za iniiijo neverni. EeraZin, 25. sept, »Tageblatt« poroča iz Rima: Ugledni profesor Rivetta, ki je bil doslej dragoman veleposlaništva v Tokiju, poroča, da je bila za časa rusko-japonske vojne Indija preplavljena s podobami mikada. Japonci se smatrajo kot Azijci za bodoče rešitelje in osvoboditelje Indijcev. Vsled tega da se Anglija ne bo upala, da bi poslala, če izbruhne v Indiji vstaja, po japonsko pomoč. Moslimski mornarji se upirajo Angležem. Carigrad, 26. septembra. (Kor. urad.) »Sabah« piše: Angleška vlada jc poslala nekaj parnikov paroplovne družbe vKhe-divial-Line« v Indijo, da bi od tam prepeljali čete v Egipt. Na nekem parniku se je uprlo 180 mornarjev, ki so izjavili, da nočejo dalje služiti, ker jim otomanska domovinska ljubezen in vest to prepovedujeta. Mornarje so s parnikom »Saidieh« pripeljali v Carigrad. »Sabah« čestita tem turškim mornarjem, da so se tako domoljubno obnašali. Albanci proli Esafl paši. Drač, 26. septembra. Skupščina v Tirani se je izjavila proti vrnitvi Essad paše v Albanijo. Ne prezrite! Izplačevanje podpor. Dela je zdaj na kmetih črez glavo. Ženske, ki hodijo po podpore v davkarije, zamude pa silno mnogo časa; tudi s stroški so zvezana ta pota. Dvakrat na mesec v davkarijo, zlasti iz oddaljenih krajev, pomeni ogromno izgubo na času in denarju. Na Brdu je davkarija, — hvala ji za to, — tako-le postregla ljudstvu: Iz par oddaljenih občin pride župan po denar za celo občino. Prejemalci in prejemalke doma napravijo pobotnice, ki jih vzame župan, oziroma kak drug njegov pooblaščenec in nese na davkarijo. Tam prejme denar. Ljudje ga lahko brez truda pri njem dobe ob nedeljah. Čast blagoviškemu in šentgotardskemu županu, ki gresta v tem oziru tako požrtvovalno ljudem na roke! Seveda tudi davkariji! Za tako skupno pobiranje podpori ni druge ovire, nego ta, da morajo — po ministrskem ukazu na davčne urade — izplačujoče blagajne prejemnike izpraševati, ali so v osebnih ali gospodarskih razmerah svojcev nastale bistvene izpremembe, in ali je na aktivno službovanje pritegnjena oseba v resnici še v aktivni službi. Zato najložje župan sam sprejme podpore, ker obenem lahko uradno potrdi, da ni nobene bistvene izpremembe v osebnih in gospodarskih razmerah in da je dotična oseba še v aktivni službi, oziroma pove, če se je kaka taka izprememba izvršila. Treba je torej: podpirancem napraviti pobotnice po blanketih, ki se dobe pri davkarijah. Pomožni odbori imajo tu lepo priložnost za pomoč. Če župan sam nese pobotnice na davkarijo, je stvar v redu; kjer pa ne more ali morda neče, naj pa za vsakega napravi potrdilo o izprememba h. Za tiste, kjer ni izprememb, se potrdilo lahko napravi obenem, v eni listini. V tem slučaju tudi kak drug — najboljše član pomožnega odbora — gre po denar. Naj se vsaj v krajih, ki so oddaljeni od davkarij, takoj preskrbi, da bodo že z oktobrom prejemniki podpor obvarovani škode, ki jo imajo zdaj, ko sami hodijo po denar. Pismo iz Sv;ce. Bern, 18. sept. 1914. Letošnje leto je obetalo Švicarjem, ki jO zelo tujce navezani, lepe dohodke. Zdaj pa tak konec! Hoteli in gostilne so prazne, seveda, vojska je udarila, ko se je pravkar pričel naval tujcev; a vsi so pobrali šila in kopita, ko je prevzel vojni Mars svojo krvavo vlogo v Evropi, Dobro je le, da je letina tudi v Švici dobra; žita in sadja so Švicarji veliko pridelali. Gospodarstvo v Švici seveda trpi. Švicarji so, da branijo nevtralnost svoje male državice, izvedli splošno mobilizacijo. Velike tvornice so zato zelo udarjene, ker so najmočnejši delavci pod orožjem in ker se surovine ne morejo uvažati, izdelki pa ne izvažati. Tvornice večinoma počivajo ali so pa svoje delo izdatno omejile. Letošnje zime se Švicarji boje. Premoga namreč primanjkuje, ker v mirnih letih dobe okroglo 330.000 železniških voz po 10 ton 10.000 kg) iz inozemstva, in sicer iz Nemčije 284.500, iz Francije 32.000 in iz Belgije 14-700 voz. Od junija naprej sc premog ni uvažal; šele zadnje tedne so ga pripeljali nekaj iz Nemčije, a radi obratnih razmer v južnozahodni Nemčiji je uvoz premoga zopet izostal. Veletržci s premogom upajo še na drva, in sekira poje po švicarskih gozdih tako, kakor prej še ni nikdar pela. Mobilizacija 500.000 mož stane Švico vsak dan 1,400.000 frankov, ogromna vsota za malo deželo. Švicarji čuvajo lastno deželo, kar koristi pravzaprav Francozom in Nemcem, Švicarji zato tudi pričakujejo, da jih bo tisti, ki bo zmagal, odškodoval. Za izredne izdatke iščejo v Švici tudi novih dohodkov in nameravajo uvesti tobačni monopol. Švicarska deželna razstava, ki se je res zelo lepo pričela, izkazuje seveda tudi velikansk primanjkljaj. Mogoče je, da jo bodočo spomlad še enkrat otvorijo. Celo časopisi v Švici izhajajo že na takozvanem vojnem, slamnato rumenem, trdem papirju. ga Rennenkampfovega sina. Na profesorjevo vprašanje, kako pride vendar on zopet semkaj, je fant odgovoril, da se je pridružil transportu ruskih vojnih ujetnikov in se med njimi zmazal čez mejo. Sedaj se hoče »dalje učiti«. Profesor je takoj obvestil zavodovo ravnateljstvo, to pa varnostno oblast, ki je mladega Rennenkampfa kot spi-jona zaprla. Kdaj no Nem® sklenila mir? Berolin, 26. sept. (Kor. urad) Napram raznim vestem, da Nemčija želi mir, se konštatira, da je splošno mnenje v Nemčiji to, da bodo merodajne osebe v Nemčiji in nemško ljudstvo sklenilo mir samo takrat, kadar bo položaj tak, da je v bodočnosti Izključen vsak napad na Nemčijo. To naziranje je v NemčiU splošno. Italijani se moralo v Cirenajiki borili z ustaši. Milan, 25. sept. »Corriere della sera« poroča iz Bengazija v Cirenajki, da se le polkovnik Latini z močnimi četami vseh strok južno od Slonte uspešno bo-Jeval proti ustašem, ki jih je bilo okrog tisoč. Bili so dobro organizirani in so Imeli tudi artiljerijo. Ustaši so se besno branili in so jih Italiiani premagali še le z bajonetnim naskokom. Zasledovali so jih Še kakih šest kilometrov, a naposled so se morali opoldne vsled pomanjkanja vode vrniti proti Slonti, kamor ao dospeli pet ur po odhodu. Na povrat-ku so jih oddelki ustašev vnovič nadlegovali. Italijanske čete so imele sledeče izgube: trije častniki mrtvi, eden ranjen, šest ranjencev med belokožci, dva-inštirideset med urojenci. Beduinski ustaši so imeli 118 mrtvih. Halija proli Moškim nairraM italijanskih vojakov. »Corriere della Sera« poroča iz San Rema: Italijanska vlada je izvedela, da vabijo francoski nabiralci ob francosko-italijanski meji mlade Italijane, da naj v francosko armado vstopijo, in da izvabijo veliko mladih ljudi. Odredila je zato stroge odredbe, da prepreči nadaljnje delovanje francoskih nabiralcev. Bolgari ne pojdejo na ruske llmanlce. Sofija, 26. septembra. (Kor, urad.) Nacionalistični listi priobčujejo z velikim zadovoljstvom izjavo barona Fuchsa, da dela Avstro-Ogrska na to, da morajo Makedonijo dobiti Bulgari. >