CFAJK, 19. FEBRUARJA 1976 — ŠTEV. 7 — LETO XXX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Topli obrok naš vsakdanji je aktualna tema današnje številke NT. Udeleženci okrogle mize nas opozarjajo^ da nam jemanje toplega obroka med delom, če v organizaciji, kjer delamo ni organizirana lastna prehrana vzame preveč delovnega časa, več kot so vredne použite »tople« kalorije. Koristni ukrep se tako prevrača v škodljivo dejanje. Ob tem pa nekateri delavci ostajajo brez obroka med delom. Nekaj rešitev pa je le na vidiku. V kratkem pa nameravamo pred vas razgrniti problematiko onesTiaževanja voda, ki je po mnenju strokovnjakov na našem (in ne le pri nas) območju hujša kot jo pripisujemo ozračju, čeprav se za ozračje ne moremo pohvaliti, smo v pogledu voda mnogo na slabšem. Sicer pa, ali nismo preveč brezbrižni do varovanja narave, brez zadostne varstvene kulture? Kar poglejte po soseski! Vaš urednik Stran 7: KDOR DELA, NAJ JE...-Stran 13: ..PRIPELJI ŠVABE,..." ODKRITE BESEDE O MEDOBČINSKEM SODELOVANJU pSvm ' Sodelovanje delovnih judi in občanov v ožjem in širšem prostoru, ali če rečemo v občini in med občani, ni zgolj ustavna nor- ma, življenja in uveljavljanja človekovih interesov, nalog in dolžnosti po samem na- činu in v objektivno danih pogojih ni mo- goče spraviti v okvir ožjega prostora, v občinske meje. Razumljivo je tedaj, da je zanimanje delovnih ljudi za vse oblike or- ganiziranega povezovanja izostreno in zbu- ja pozornost, umljivo tudi, da pojavi ne- sodelovanja, ali odklanjanje sodelovanja m najbolj občutljivih področjih človekovega interesa zaskrbljuje. To nedvomno moremo reči tudi zavoljo zaskrbljenosti delovnih ljudi in občanov ko so zvedeli, kar so do- slej slutili^ da »v regionalnem sodelovanju nekaj ni v redu«. Naš časnik je o teh pro- blemih in težavah že pisal. Slednjič smo to storili v tretji letošnji številki Novega ted- nika ko smo poročali o obiskti Marijana Breclja, predsednika slovenske skupščine v žalski občini. Tam so predstavniki žalske občinske skupščine povedali, da sodelova- nje med občinami celjske regije ni naj- boljše. Sicer pa, da to sodelovanje ovira tudi to, da nekatere stvari v regiji ne de- lujejo tako kot bi morale. Ni neznano, da gre za primere zastoja pri ukrepih za organizacijo medobčinskih inšpekcijskih shižb. za težave okrog finan- ciranja krajevnih skupnosti, za dogovarja- nje o integracijskih procesih, za financiranje medobčinskih dejavnosti in institucij itd. Kaj storiti, da bo sodelovanje med ob- činami širšega celjskega območja pristne j- še, tvorno, disciplinirano, skratka dobro? To je bilo osrednje vprašanje o katerem so se temeljito in odkrito pogovorili na dvodnevni razširjeni seji sekretariata med- občinskega sveta ZKS Celje sekretarji ko- mitejev občinskih konferenc ZKS. predsed- niki skupščin širšega celjskega območja in predsedniki medobčinskih vodstev družbe- nopolitičnih organizacij ter člani centralne- ga komiteja ZKS s tega območja. Ugotovi- tev, prežeta s temeljito in izjemno koristno razpravo je vsekakor dejstvo, da znotraj celjske regije in razhajanj glede idejnopo- litičnih izhodišč, premalo pa so doslej bile izpostavljene potrebe po medsebojnem so- delovanju in dogovarjanju med občinaini tega območja in tudi širše. Zato so nasto- paile težave v čtso praktičnih pristopih. Za- tikalo se ,e predvsem v oprativnem pristo- pu, v proktični akciji. Seveda pa pri tem ne velja odgovornosti za zastoj v sodelova- nju pripisati zgolj dobri ali slabi volji od- govornih, kajti problematika je, kot je pokazal dvodnevni pogovor v Rogaški Sla- tini, mnogo bolj zapletena. Zapletenost pro- blematike medobčinskega sodelovanja, mnogokdaj odvisna od objektivnih pogojev in različnih stopenj v družbenoekonom- skem razvoju in od objektivno danih pro- tislovij, je nemalokrat ovirala enotno ak- cijo za pospešeni družbenoekonomski raz- voj in za zadovoljevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov, ki jih objektivno vzeto le-ti lahko uveljavijo na širšem druž- benopolitičnem prostoru. Spoznanje, da je potrebno neposredno sodelovanje delovnih ljudi, ki ne pozna občinskih meja, zavestno usmerjati — v tem pa je odločilna dejavnost Zveze komu- nistov in komunistov v frontno organizi- rani SZDL — je izredno pomemben zaklju- ček tega pogovora in z njim dogovorjenih stališč ter sprejetih sklepov, ki odpirajo realne možnosti za uspešnejše medobčinsko sodelovanje v prihodnje.- Dvodnevni razgovor je zato prelomnica včerajšnjega ravnanja, ki ga nismo ocenje- vali za dobro in jutrišnjih možnosti in po- treb. Njegova vrednost — to pa je bil tudi vsebinski namen in cilj tega razgovora — je predvsem v tem, da so zdaj na dlani inventarizirane potrebe, možnosti pa tudi vprašanja^ ki jih bo še treba nadalje razre- ševati in 'usklajevati ob sprotnem odstranje- vanju nesporazumov in večji zavzetosti. To pa je že veliko. Kajti od tu naprej TU več razlogov za neenotnost akcije kadar gre za skupne interese delovnih ljudi in ob- čanov na tem širšem prostoru pa tudi na ravni širše družbenopolitične skupnosti. BOJAN VOLK Na Kozjanskem je lansko leto delala mladina iz vse Jugoslavije. Priskočili So na pomoč potrošnikom, da bi ublažili posledice potresa, pa še kaj več prispevali k napredku Kozjanskega. Enotnost mladih iz vse naše domovine pušča za seboj konkretne uspehe. — Na sliki so mladi udeleženci zvezne ^•^cije četa brigade RK dr. Mladen Stojanovič. Kopljejo linijo za vodovod ^ Črnem dolu v občini Šentjur. — Foto: Drago Medved 2. stran — NOVI TEDNIK št.? — 19. februar 1976 DOBRNA POČASTILI ŠTIRINAJSTO »Borci smo pvonosni, da Fte si za krajevni praznik izbrali dan, ki spominja na prihod naš» štirinajste divi- zije na to območje,« je v osrednjem govoru na slav- nostni proslavi v počastitev šestnajstega februarja, kra- jevnega praznika Dobrne, de- jal nekdanji komisar Tomši- čeve brigade, zdaj general- major Vlado Mišica — Miha. Na Dobrni so tudi letos počastili krajevni praznik s pohodom mladih na Paski Kozjak. Skupina mladih, ki jo je spremljal nekdanji jo je spremljal nekdanji ude- leženec legendarnega pohoda Franc Mavec-Boris, se je tako kot diviizija pred dvaintridese- timi leti, srečala s težavami v visokem snegu. In vendai so bila srečanja z domačini in potem noč na Joštu do godek zase. Nepozabni vtisi. Navzlic utrujenosti, mrazu in visokem snegu. Zaključna slovesnost se je pričela v nedeljo popoldne z »napadom« pripadnikov te- ritorialnih enot na Dobrno In potem raport in sprejem iidelpžencev pohoda pri spo- meniku, kjer se jim je za udeležbo posebej zahvalil prtasednik sveta krajevne skupnosti in predsednik kra- jevnega odbora Zveze borcev, Milan Rehar. Nato še proslava v polni dvorani zdraviliškega doma, kjer so bili poleg domačinov in številnih borcev Štirinaj- ste divizije še Jože Marolt, predsednik celjske občinske skupščine, Peter šprajc, predsednik občinskega odbo- ra ZB Celje, Marijan Turič- nik, predstavnik občinske konference SZDL in drugi. Po govoru Vlada Mišice- Miha, kd je opozoril tudi na pomen prihoda Štiirinajste divizije na štajersko, je član sveta krajne skupnosti, Ivan Uranjek, v imenu sveta po- delil petim krajanom poseb- na odličja za njihovo dolgo- letno družbeno aktivno delo. Ta priznanja so dobili: Jože Seničar, Milan Reiiar, Helena Strmčnik, Vinko Rebec in Anton Mogu. Drugi del slavnostne aka- demije so izpopolnili pevci domačega prosvetnega dru- štva »Kajuh« ter lecitatorji in pevci osnovne šole »štiri- najste divizije« na Dobrni. MB KOMUNISTI MOZIRJA Uresničevanje družbene vlo- ge Zveze komunistov v ob- lini ter naloge na področju llružbene samozaščite sta bi- Ui točki, ki so ju člani kon- iference občinske organizaci- ije Zveze komunistov v Mo- zirju postavili v središče po- cornosti na osmi seji, ki je ibila v sredini prejšnjega •tedna. ' Zdaj ni šlo samo za oce- ino aktivnosti Zveze komimi- istov v občini v pokongres- nem obdobju, za njeno ■uresničevanje kongresnih do- »kumentov, marveč v tem tu- di za akcijsko in organiza- cijsko krepitev. In še več. Razprava je odprla tudi ne- katere slabosti, pomanjklji- vosti in tako dala nekatere nove naloge na tem področ- ju. Občinska organizacija Zve ze komunistov v Mozirju se lahko pohvali, da se je z organizirano idejnopolitično dejavnostjo vključila v pri- izf.devanja za uresničevanje {nove ustave in kongresnih rlokumentov. Zato tudi na- liori za povečanje števila I lanov ter za razširitev os- I .ovnih organizacij. "Vzpored- I ;o s tem je šlo za dograje- I inje metod dela Zveze ko- imunistov v občini in zato l'ja delo v frontni SZDL in IV drugih družbenopolitičnih »organizacijah. Ta povezava je dala več dobrih rezulta- lov. Zlasti pa je pokazala l^voje prednosti pri uveljav- ljanju nove us.tave v temelj- itih organizacijah združenega dela pa tudi v krajevnih iskupnostih, v uveljavljanju novih družbenoekonomskih lodnosov, pri umiritvi gospo- liarstva, v samoupravnem I sporazumevanju itd. V tem času se je uvelja- vila organizirana, stalna in zavestna skrb za rast član- stva v organizaciji. Tak raz- voj je prinesel tudi novo svežino v delovanje, več borbenosti na razredni idej- nopolitični osnovi itd. V ob- dobju od 1972. do konca 1975. leta so v mozirski ob- čini sprejeli 140 novih čla- nov in tako povečali skup- no število za 77 odstotkov. To delo je bilo uspešno ta- ko v pogledu števila kot tu- di strukture članov. Zlasti so prednjačili mladi in de- lavci iz neposredne proizvod, nje. Manj uspeha pa so imeli pri sprejemanju novih članov iz vrst zdravstvenih in prosvetnih delavcev, nobeni^ uspehov pa pri sprejemanju kmetov. Izredno poživitev dela so potrdile tudi zadnje volilne konference osnovnih organi- zacij, saj so pokazale, da se je Zveza komunistov moč- no uveljavila prav zaradi svoje dejavnosti v vseh sre- dinah družbenega dogajanja. Ob izredno pozitivni oceni dejavnosti pa so prišle na dan tudi nekatere pomanjk- ljivosti. Nekaj kritičnih be- sed je zlasti veljalo slabemu delu tis.tih kmetov na tere- nu, ki so sicer organizacij- sko vezani na delovno orga- nizacijo. Gre tudi za dejst- vo, da so se člani nekate- rih osnovnih organizacij po- redko sestajali in da so bi- li prenekateri novi člani si- cer sprejeti v organizacijo, ne pa vključeni v aktivno delo. Razveseljiva je ugoto- vitev, da bodo v kolektivu trgovskega podjetja Savinja kmalu ustanovili lastno os- no\Tio organizacijo ZK. Si- cer pa se je v zaključnem delu te razprave uveljavilo še stališče, da so osnovne organizacije dolžne oceniti lastno dejavnost in v tem tudi aktivnost slehernega čla- na. Pomemben je tudi sklep, da naj bi v okviru krajev- nih skupnosti sklicevali vsaj dvakrat na leto zbore komu- nistov. AKTUALNE NALOGE Včeraj je bii celodnevni posvet s predsedniki krajev- nih konferenc SZDL, sekre- tarji, predsedniki krajevnih skupnosti in vodij delegacij, ki ga je organizirala občin- ska konferenca SZDL Celje. Na posvetu so celovito oce- nili in obravnavali nekatere probleme in naloge v občini in kraje'\Tiih skupnostih, v tem tudi aktualna družbeno- elTOnomska in politična vpra- šinja v občini in vlogo 9ZDL. V nadaljevanju pa so pre- gledali uresničevanje dogo- vorjenih nalog za polpretek- lo polletno delovno obdob- je ter se dogovorili o neka- terih prihodnjih nalogah SZDL. VIKI KRAJNC ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE »v letu 1976 mora imeti svoj lasten stabilizacijski program vsaka delovna sredina in vse samo- upravne delovne skupine v občini.« To je eden od osnovnih sklepov, ki so jih sprejeli komunisti na zadnji seji občinske konference ZKS Celje, na kateri so govorili predvsem o usmeritvah in nalogah v nadaljnjih prizadevanjih za boljše gospodarjenje. v Lanskem letu je stekla akcdja za stabilizacijo gospo- darstva v 291 delovnih ko- lektinrih celjske občine in skoraj povsod so bili izdela- ni in sprejeti tudi stabLliza- cijsfei programi. Etogovor, da morajo biti programi odsev specifičnih razmer v TOZD, njihovega gospodarskega po- ložaja in dosežene razvojne stopnje, da morajo biti v njih na osnovi selekcije op- redeljene prioritetne naloge iii izdelane metode dela, je bil v večini primerov ures- ničen. Kljub temu pa so pro- grami premalo jasno določa- li odgovornost nosilcev po- sameCTiih nalog in premalo natančno opredeljevali tudi roke za njihovo izvedbo. La- hko bi rekli, da so bili pro- grami le preveč načelni, pre- spiošni in premalo strokovno izdelani. Najbolje so se sta- bilizacijskih nalog lotili in jih izpeljali v Železarni Sto- re, zelo uspešni so bili v EMO. v Cinkarni in Metki so akcijo dobro zastavili, iz- peljali pa je niso v celoti. Kljub pomeniibnim uspe- hom, ki jih je doseglo celj- sko gospodarstvo v lanskem letu, z doseženimi rezultati vendarle ne moremo biti za- dovoljni. Produktivnost dela je preFMDČasi naraščala, saj so ostale še veliJce rezerve v nezadostno izkoriščenem deio^aem času, v prenizki in- tenzivnosti dela in prepoča- snem posodabljanju organi- zacije dela. Precej uspehov so OZD dosegle na področ- ju zniževanja stroškov, kjer se lahko z največjimi uspehi zopet pohvalijo ra\Tio štorski železarji. Uspeli so preseči plan prihrankov kar za 47 odstotkov in skupno prihra- nili prek 7 milijonov dinar- jev. Kljub dosežen-m rezul- tatom v posameznih TOZD pa akcija zniže-/anja stroškov v občini kot celoti ni dala večjih uspehov, saj je bila stroško-vTia obremenjenost go- spodarstA^a lani večja kot leto poprej. Med negativne gosjpodarsike pc^jave lanskega leta sodi tudi prekomerno kopičenje zalog zlasti konč- nih izdelkov, kar je gospo- darstvu vezalo znatna obrat- na sredstva. Gospodarske or- ganizacije prav tako niso do- segle zastavljenih ciljev na podro^iju izvoza in na področ- ju gibanja osebnih dohod- kov. Doseženi gospodarski rezul- tati torej niso zadovoljivi. Stabilizacijska prizadevanja v OZD in TOZD so bila še premalo pjovezana z napori za poglabljanje in razvijanje samoupravnih odnosov. V premajhni meri so prišla do izraza spoznanja, da boljša in temeljitejša samoupravna organiziranost, ki izhaja iz ustavne opredelitve položaja delavcev v zdniienem delu, pogojuje uspešnejše gospo- darjenje na vseh ravneh. Najboljši rezultati gospodar- jenja so biU doseženi ravno v tistih sredinah, kjer so se v aktijvnost vključili zavzeto in odgovorno, kjer so na os- nova analize položaja oprede- lili svoje ključne probleme, izLuščdM najpomembnejše ci- lje in naloge, jim določiM konkretne količinske opre- delitve, nosilce za Izvedbo, roke, družl>eno-politično in samoupra,vno spremljanje, vrednotenje In sankcdonira- nje izvajanja nalog. Povsod tam torej, kjer so svojo akti-vTiost usmerili v resnič- no neposredno mobilizacijo večine delovnih ljudi prek vseh oblik samoupravnega uveljavljanja In organizira- nja. V nadaljevanju stabilizacij- skih prizadevanj v občini morajo komunisti in vsi de- lovni ljudje izhajati iz že dogovorjenih dolgoročnih in srednjeročnih usmeritev in konkretnih nalog. Osnova globalnih usmeritev je poda- na v dokumentih srednjeroč- nega plana, resolucija o dru- žbenoekojiomskem razvoju občine v letu 1976 pa. pome- ni konkreten dogovor in ob- I veznost nosilcev razvoja v občini za realizacijo zastav- ljenih ciljev. Ob tem pa dru- žbeno-ekonomski položaj po- sameznih gospodarskih or- ganizacij , izoblikovane Izku- šnje in nujne usmeritve v srednjeročnem obdobju na- rekujejo tudi dopoliiitve in razširitve dogovorjenih nalog. In ravno izkušnje iz lanske- ga leta narekujejo tudi dru- gačen pristop k sprejema- nju in izdelovanju stabiliza- cijskih programov. Vse sre- dine v občini morajo letos sprejeti lastne načrte razvo- ja, kar velja tudi za vse sa- moupra-me delovne skupine. Zato so komtmisti povsod tam, kjer samoupravnih de- lovnih skupin še niso ustano- vili, neposredno odgovorni za to, da to čimprej storijo. Ko- munisti so tudi odgovorni, da bo metodološki pristop k akciji za stabilizacijo gospo- darstATa letos boljši in zato tudi akcija sama učinkovitej- ša. V vseh sredinah morajo za izvajanje vsake zastavlje. ne naloge programirati pri- stop, ki pa ne sme ovirati učinkovite in hitre izvedbe same naloge. Posebno pozor- nost morajo komunisti posve- titi usposabljanju nosilcev posamezjiih nalog, medseboj- nemu obveščanju, vrednote- nju in sankcioniranju aktiv- nosti. Kajti stabilizacijske na- loge so obsežne in zahtevne. Uspešno jih bcmo izpeljali le, če bomo strnili vse sile in z vso odgovornostjo izva- jali dogovorjene cilje. D. S. JOŽE ČAKŠ OBRAZI Rekli so mi: mlad je, zagnan je, knjižnico vodi, mlade recitatorje vodi, kjer je kultura, je tudi Jože, oziroma obratno. To so bile prve besede, ko sem v Šmarju zvedel za Jožeta čakša, kultur- nega delavca, doma iz Male Pristave. Ni še dolgo tega, ko je zapustil pedagoško aka- demijo, kjer je zadnji dve leti posvetil študiju- knižničarstva. Vse sile zdaj u^smerja v knjižni- čarsko delo občinske knjižnice v Šmarju, kjer imajo samo v tem kraju 2600 knjig, od tega 2000 povsem novih in samo 600 knjig iz starejšega knjižnega fonda. Delujejo še pod okriljem Osrednje knjižnice Celje, tako da se tudi Jožefov vsakdanjik večkrat veže na rela- ciji Celje—Šmarje. Da je dela na tem področju več kot preveč, že potjuje po- datek, da imajo v celi ob- čini približno 18.000 knjig. Jožetovo delo se veže na razvijanje kulture v občini. Ne samo po slu- žbeni dolžnosti. A kje bi sicer srečali kulturnika, ki bi svoje delo opravljal samo v okviru rednega delovnega časa? Jože združuje v Šmarju sku- pino mladih recitatorjev pod skupnim imenom »Samorastniki«. To so mladi ljudje veliko je med njimi študentov, za- to se najpogosteje vidijo ob sobotah in nedeljah in takrat tudi vadijo ali pa nastopajo. Ravno v tem času so se posrečeno vključili v več različnih nastopov in gostovanj. Naštudirali so dva reci- tala in sicer prvega po Kuntnerjevi poeziji z ime. nom »Mrtva zemlja«, no- vejši pa ima vedrejšo vse- bino, saj gre za recital slovenskih ljudskih pes- mi, posebno tistih vedrih, o krčmaricah in sladki kapljici. Tako bodo v kra- tkem gostovali na Vins- kem vrhu za kmečke že- ne, obiskali pa bodo več manjših krajev v občini, med njimi Dobovec, Za- gorje pri Lesi&nem ter O- sredek. To predvsem z že. Ijo, da tudi v najbolj od- daljene kraje občine pri- neso nekaj kulturnega ut. ripa. Jože govori o svojem delu z ljubeznijo in zano- som. Skupina ima svoj program in z vsebino skrbno pripravljenih reci. talov vztrajno bogati kul- turno življenje na šmar- skem. čeprav je svoje poklic- no delo pričel šele v sep- tembru predlanskega le- ta. se že močno pozna entuziazem in trdna vo- lja mladega človeka, pol- nega novih zamisli in vo- lje to vse tudi izpeljati. Jože se zaveda, da kultur, no delo v slabo razviti ob. čini ni lahko, saj so šte- vilni problemi zaradi po- manjkanja kadrov in pro. štorov, pa vendar velja širiti optimizem, ker ta premaga še takšne težave. Najbolj je zadovoljen ta- krat, če vidi, da je opra- vljeno delo rodilo tudi sa- dove. In vsekakor jih je, saj Jože vztraja iz dneva v dan bolj in vedno več je mladih, ki mu poma- gajo in sledijo. DRAGO MEDVED §t. 7 — 19. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 O POSODABLJANJU OBLIK POLITIČNEGA DELA PISr«SO JE NEPOSREDNO Te dni so komunisti Celja v poštnih predalnikih v sta- novanjskih blokih našli pis- rno z 9. seje občinske konfe- rence ZKS, ki jih poziva na aktivno sodelovanje v uresni- čevanju stabilizacijskih nalog tako. kot jih je aktualizirala deveta seja. Tak način orga- nizirane vezi med vodstvom in članstvom, zlasti ko gre za seznanjanje s skupnimi nalogami je zanimiv in sodo- ben, ker na sprejemljiv na- čin nadomešča »bralne vaje<( na sestanku članstva. Poseb- na razprava in sklepanje pa o tej stvari itak ni več po- trebno. Naloge so jasne in Že dogovorjene. Zdaj je po- trebna njihova uresničitev. In prav temu so namenjena naša razmišljanja. Pismo ugodno ocenuje po- litično vzdušje doseženo z do- sedanjih političnim delom v izvajanju stabilizacijskih na- log in se obrača »na tebe, da boš s svojim delom in prizadevanji, z vsemi svojimi močmi stopil v prve vrste široke fronte za premagova- nje in odpravljanje vzrokov ugotovljenih slabosti ter se zavzel za uresničevanje skle- pov in stališč«. Naloge je to- rej Zveza komunistov po- stavila pred slehernega svo- jega člana posebej in ne le pred organizacijo kot celoto. Ne gre več torej le za naloge »Si bomo prizadevali« tem- več za naloge, ki so vsake- mu posebej določene, sleher- ni jih je dolžan aktivno ures- ničevati, da bi jih vsi skupaj uresničili. V vsakdanjem političnem delu ta spremenjen »stil de- la« ne bo niti lahak, niti enostaven. Pa tudi enkraten ne. Iz slovarja p>olitičnega do- govarjanja velja zdaj najprej odstraniti prakso soglasnega sprejemanja stališč in jo na- domestiti s posamičnim in prek tega skupnim uresniče- vanjem stališč. To pa je ti- sto najtežje. Kajti, lahko je bilo soglašati s stališči pa se potem od primera do pri- mera ravnati po svoje, v skladu z individualnimi in- teresi, drugače kadar je šlo za koristi in drugače, če je šlo za obveznosti, za samo- odpovedovanje, za odpovedo- vanje t. i. »pridobljenim pra- vicam« kot so pojavi famili- arnost, nered, kršitve delov- nih dolžnosti, »samoupravne« pravice mimo normiranih, iz. ogibanje zamerljivosti, po- metanje pred tujim pragom, izkoriščenost delovnega časa, sklada skupne porabe itd. Brzica inflacijskega toka (besed in dejanj) nas je mno- gokdaj zajela, zlahka smo se ji prepustili, da nas je mir- no nesla, dokler nas ni na- pravila na obrežje. Nismo se preveč hudovali, tudi ča nas ni naplavila na obrežje. Nis- mo se preveč hudovali, tudi če nas je daleč stran odpla- vila. Opravičilo smo izkali v tem, da se je to dogajalo tu- di z diaigiml. Zdaj smo do- govorjeni, da bomo plavali proti toku stihije, ustaljenih navad in omreženih mišljenj meščanske družbe. Vsak bo moral krepko zamahniti, kaj- ti nobena učenost ni, da je proti toku napomeje plavati kot se mu prepuščati. Bitka za stabilizacijo go- spodarstva in družbenoeko- nomskih odnosov je napo- vedana. Druge izbire, kot spoprijeti se v njej, ni. Vsaka bitka ima padle in p>ogreša- ne. Slednjih v tej bitki ne moremo pogrešati. BOJAN VOLK ŽALEC Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o skupni porabi za leto 1976 izvajajo v žalski občini že od poletnih mesecev lanskega le- ta, ko je bilo potrebno raz- meroma zgodaj pripraviti pr- va izhodišča, kasneje pa os- nutke programov in predlo- ge vrednosti teh programov. V koordinaciji s samoup- ra\Tiimi interesnima skupno- stmi je Koordinacijski od- bor za spremljanje dioižbene- ga dogovora o sktipni pora- bi izdal v pismeni obliki do- kaj podrobno opisane prog- rame samoupravnih interes- nih skupnosti za letošnje le- to. Ti programi so bili v jav- ni razpravi v mesecu novem- hin in decembru in v janu- arju so v Žalcu te programe usklajevali na podlagi pri- pomb in predlogov, ozirom.a dopolnitev iz javne razprave. Poudariti velja, da je bilo v javni razpravi izrečenih vr- sto konkretnih in tudi upra- vičenih dopolnilnih predlogov in pripomb bodisi glede iz- vajanja programa iz leta 1975 ali glede na določene pomanj- kljivosti, ki so se pri posa- meznih izvajalcih pojavile. Koordinacijski odbor v so- delovanju tudi na primer s skupno komisijo pri Občin- skem svetu Zveze sindikatov je lahko izdelal nov predlog družbenega dogovora, ki po- leg skupne porabe zajema vso osebno porabo v letoš- njem letu, torej tudi vsa do- ločila okrog razvrščanja oseb- nih dohodkov, oziroma vseh oblik, ki se delavcem izpla- čujejo v raznih oblikah oseb- nih prejemkov. Kot posebna priloga je izšel predlog druž- benega dogovora o razvrščanju dohodka osebnih dohodkov, in skupne porabe v letu 1976 in ta družbeni dogovor bi naj bil v javni razpravi obravna- van do petega marca, še v prvi polovici marca pa naj bi sledil podpis družbenega dogovora. Glede osebne porabe velja poudariti, da so upoštevana vsa določila sindikalne liste in da je družbeni dogovor uskaljen z republiško sin- dikalno listo, usklajen pa je tudi na medobčinskem nivoju celjske regije. Pri skupni po- rabi so se morali v Žalcu držati predvsem resolucijske- ga določila, ko skupna pora- ba ne sme preseči indeska 111,1 nasproti letu 1975, hkra- ti pa so morali upoštevati vse prioritetne naloge na posa- meznih področjih, torej pri posameznih samoupravnih in- teresnih skupnostih. Progra- mi v mnogih republiških in- teresnih skupnostih so se precej razširili v primerjavi z lanskim letom in je bilo treba nujno stopnje in ob- seg porabe za občinske sa- moupravne interesne skupno- sti za letošnje leto znatno zniževati. V odstotkih skup- na poraba v žalski občini ne bo višja, z ozirom na potrebe, ki se kažejo in glede na ne- katera gospodarska gibanja, bo verjetno še nekoliko niž- ja kot je bila lansko leto. Tudi glede na stabilizacijska gibanja, ki so v tej zvezi potrebna. Kljub temu pa v Žalcu predvidevajo, da bodo vse samovipravne interesne skupnosti z varčevanjem m številnimi stabilizacijskimi ukrepi, ki so nujni, svoje zastavljene programe zadovo- ljivo izpolnile. JANEZ VEDENIK GLAS Z JASNICE Republiški svet zveze sin- dikatov Slovenije in zveze socialistične mladine Slo- venije organizirata politi- čne tečaje za sindikalne delavce. Zapis je s sed- mega tečaja v Jasnici pri Kočevju. Tu je 36 sluša- teljev iz vse Slovenije, iz celjskega območja pa enajst. V vseh primernih gre za aktivne družbeno- politične delavce. Poleg programiranih predavanj je bilo tudi več razgorov s člani politič- nih aktivov. Seznanili so se tudi z nekaterimi de- lovnimi kolektivi v kočev- ski in ribniški občini, s tamkajšnjim gospodar- skim in družbenopolitič- nim življenjem, obiskali pa so tudi pomembnejša mesta iz ljudske revolu- cije. Vrh tega se slušatelji Ukvarjajo tudi s kultur, him in športnim delom. DRAGO SLAKAN CENE DELEGATI O LETOŠNJI SPLOŠNI PORABI Delegate vseh treh zborov celjske občinske skup.ščine čaka v tem mesecu še ena .seja. Sklicana je za četrtek, 36. februarja. Uvodni del Ta«edan.)a, ki bo tudi skupen za vse tri zbore, bo veljal poročilu o splošni porabi v občinah v letošnjem letu, torej poroči- lu o pripravah na sprejem občinskega proračuna. Razen tega se bodo delegati na skupni seji seznanlili še s poročilom o srednjeročnem programu stanovanjske grad- nje do 1980. leta. Na ločenih sejah pa bodo razpravljali ne samo o teh vprašanjih, k*! jih bodo od- prli na skupni seji, marveč še o vlogi razvojnega centra Celje pa tudi o predlogu družbenega dogovora o skup- nem razvoju informatike in družbenega informativnega sistema ter avtomatske obde- lave podatkov. Na napovedanih sejah de- legatov vseh treh zborov bo- do razpravljali še o proble- matiki tovarne kontejnerjev, o ukrepih za sanacijo tovar- ne za proizvodnjo fitanovega dioksida in ne nazadn,je o spremembi odloka o prizna- nju samoupravljalcu, torej o spremembi, ki predvideva podelitev tega priznanja ne samo posameznikom, temveč tudi skupinam samouprav- Ijalcev. MB KOMUNISTI ŠMARSKE OBČINE ZA VEČ ZNANJA Posebno zadnje čase se je v šmarski občini poglo- bilo sodelovanje med de- lavsko univerzo in občin- skim komitejem ZKS Šmarje pri Jelšah. Gre predvsem za usposablja- nje, oziroma poglabljanje izobraževanja komunistov v osno\-nih organizacijah v celi občini. Tako so ime- li že več predavanj, med njimi prvo, ki ga je poda- la Zmaga Kavčičeva na te- mo »Odnos socialističnih sil do religije, politike cer- kve in vemjočih«. Drugo predavanje bodo zaradi aktualnosti posvetili dru- žbeni samozaščiti. Organi- zatorji predavanj, to je Delavska univerza si pri- zadeva dobiti predavatelje iz lastnih vrst. Se enkrat bodo skupaj pregledali kongresne dokumente in .sklepe 5. seje CK ZKS, tretja tema pa bo zunanje- politični pregled, ki ga bo podal komentator Drago Košmrlj. Kako pomembno je izobražef\-anje vseh ko- munistov v OO ZK ni tre- ba posebej poudarjati. Za- to je vsako predavanje dragoceno, posebno še, če je dobro pripravljeno in če sodelujejo res dobri predavatelji. Ob tem ne gre podcenjevati prizade- vanji organizatorjev izo- braževanja, saj hočejo iz svoje sredine poiskati možnosti za razširjene te- me, oziroma nova preda- van.ia. Posebnost izobraže- valnega programa je ne- dvomno tudi v tem, da posebno pozornost posve- čajo izobraževanju komu- nistov — prosvetnih de- lavcev. Posebnost je zara- di tega, ker komunisti v vrstah prosvetnih delav- cev predstavljajo iniciati- vo izobraževalnega pro- grama, ta pa je namenjen vsem. tudi nečlanom ZK. D. M. ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA ZAKAJ PREPOVEDANO DRSANJE NA RIBNIKU Posipavanje ledu na ribniku v Proseniškem je vzbu- dilo javno vprašanje celjski ribiški družini, ne samo v našem tedniku, mar\'eč tudi pismo občinske zveze za telesno kulturo ter telesnokultume skupnosti v Šent- jurju pri Celju. Tudi to pismo je bilo naslovljeno na ribiško družino v Celju. Ribiči so medtem že odgovorili telesnokulturnim delavcem, prav tako pa z odgovorom seznajijajo tudi naše bralce: »Ukrep za preprečevanje drsanja na gojitvenem rib- niku je s pravnega in ekonomskega vidika popolnoma utemeljen. Gre namreč za ribnik, ki je gosto nasajen z ribami, saj je v njem okoli 200.000 komadov raznih rib v vrednosti okoli 35 milijonov starih dinarjev. Ribe pozimi mirujejo in zato rabijo manjše količi- ne kisika. Pri dnanju na ledu pa se ribe vznemirijo, začnejo divjati po ribniku in izčrpavajo kisik. Ker d<:) zračnega kisika zaradi ledu ne morejo, lahko pride do množičnega FK>gina rib in ogromne škode (primer je acian iz ribnikov Pesnica pri Mariboru). Zaradi gostega nasada rib je potrebno, da ribogojec odpira led na po«sameznih delih ribnika za zračenje in krmljenje. Odprti led pa povzroča potencialno ne- varnost za utopitev drsalcev. V ribniku V pod cesto, kjer je nasad rib minima- len, pretok vode močnejši in se ne krmijo ribe, ni takšne nevarnosti za pogin ribjega življa. Za morebit- no drsanje na tem ribniku pa ribiška družina ne pre- vzame nobene odgovornosti. Menimo, da je ta obrazložitev potrebna, saj želimo utemeljiti, da naša ribiška družina ne nasprotuje' re- kreaciji občanov, temveč hoče le preprečiti materialno Ikodo. Povedati še moramo, da cilji ribiške družine niso ozki, saj se rekreira ob vodali naše ribiške druži- ne več tisoč občanov. Prosimo, da vzamete to našo obrazložitev z razume- vanjem na znanje.« PREDSEDNIK RIBIŠKE DRUŽINE CELJE JUSTIN VANOVŠEK OB ROB ODGOVORA JAVNEGA DELAVCA: TOVARIŠICI VERI KOLŠEK Res je, da je v prednosti vedno tisti, ki odgovarja na zastavljeno vprašanje ali pozneje na odgovor. Ne bi hotel ustvariti mišljenja: potreben je ne vem kak- šen razgovor preko časopisa ali lokalnega radijsk^a medija, da bi se stvari spremenile. Vse skupaj gle- dam preprosto (oprostite): če je bilo, je bilo, ni pa s tem rečeno, da bo, tako, kot je bilo. (Mimogrede informacija vam in slučajnim turistom v Kranju: Muzej v Kranju je odprt vsako dopoldne od 8. do 12. ure in POPOLDNE od 16. do 18. ure — s tem, da se opravičujejo, ker ni odprt ob ponedeljkih.) Sicer hvala za razlago o nalogah muzeja, tudi to je prijetno pojasnilo številnim občanom! Glede »zaprtosti« in »odprtosti«: tako vas kot nas plaču,jejo v veliki (nikakor ne trdim preveliki) meri delovni ljudje. \li lahko iz tega sklenete zaključek? Statistika je čudovita stvar, mnogo njenih »izsled- kov« je v knjigi rekordov, ni pa še nikdar F>omenila, da če v Tehno-impeksu prodajajo slabe klobuke, da je s tem prodaja klobukov v Celju slaba. Priznam, da »nekateri ljudje pač ne bodo prišli v muzej, četudi bi bil odprt 24 ur na dan, ker pač gre za domačo, manj žsnamenito reč .. .«, vendar kakšna je podlaga te trdit- ve. Ali ni zgodovinsko negirana? »Če bi ne bilo ljudi pri nas. ..« Prepričan sem, da si takšne trditve ne morete »privo-ščiti«, ker s tem zapostavljate vse nas — ljudi! (Zelo osebno: opravičujem se zaradi obiska ameriškega muzeja s pripombo — bil je odprt popold- ne.) Najavljene skupine imajo vse možnosti! Prav! Kaj pa nenajavljene? Skupina predstavlja tudi dvojica! Podatki o obisku (roko na srce) so vzpodbudni, vendar, kdo trdi, da ne bi bili še boljši? Koliko ste preko naših javnih sredstev infonniranja (priznavam tudi našo pomanjkljivost) približali Muzej občanom? Prepričan sem, da je kolektiv izredno deloven, vendar naj bo to tudi »navzven«, z osnorao nilslljo: to je vseh nas. MILAN SENIČAR POPRAVKA Ko smo v prejšnji številki našega časnika poročali o samoupravnem sporazumu o združitvi zdravstvenih zavodov v sestavljeno organizacijo ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI ZA- VODI CELJE, smo med podpisnicami sporazuma izpustili Zavod za socialno medicino tn higieno Celje. Za neljubo pomoto se opravičujemo. Prav tako je nastala napaka v kratkem poročilu s konfemce komunistov celjske občine. Vest je prišla v zadnjem času in škrat je imel priložnost spremeniti konferenco v sestaneik sekretarjev OO ZK. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 7—19. februar 1976 BEOGRAJSKA BANKA o KREDITIH Konec prejšnjega leta so pri podružnici Beograjske banke v Žalcu že imeli pi-vo sejo za kreditiranje organi- zacij zdrui^enega dela ter prvo sejo za kieditiranje občanov. Na prvi seji komisije za kreditiranje organizacij zdru- ženega dela so izvolili za predsednika Henrika Schmid- ta, za njegovega namestnika pa Matevža Požarni ka. Za j predsednika komisije za kre- ditiranje ob^-anov so za pred- sednika izvolili Franja Verd- nika, za namestnika pa To- neta Vrhovnika. Ti dve ko- misiji sestavljajo člani uprav- Ijalcev Beograjske banke in to predvsem iz območij ob- čin 2alec in Mozirje. Za nekaj besed o tem, kakšne naloge ima komisija za kreditiranje organizacij združenega dela, smo zapro- sili predsednika komisije HENRIKA SCHMIDTA. »Na&i komisija ima prav- zaprav več nalog. Skrbeti mora za uresničevanje po- slovne politike Beograjske banke, podružnice 2alec, na predlog strokovnih služb po- slovne enote sprejema odlo- čitve o zahtevkih za kredite, odloča o izdaji garancij, o skupnih vlaganjih sredstev organizacij združenega dela, ki so v sanacijskem postop- ku, odloča pa seveda tudi o nekaterih drugih zadevah, ki so v 2rvezi z upK)rabo sred- stev podružnice. S tem sa- mostojno odloča o zavrnitvi zahtevkov. Naša komisija spremlja in uravnava tudi kreditne in druge naložbe v skladu s srednjeročnimi pro- grami občin, obra\Tiava in ukrepa o zadevah, o katei-ih razpravlja kreditni odbor po- družnice, skrbi za obve.šča- nje upravljalcev o pomemb- nejših odločitvah kreditnega odbora, razpravlja in daje predloge pristojnim organom podružnice o organizacijskih in kadmvskih zadevah po- slovne enote ter odloča o drugih ziidevah, za katere je pristojen po pooblastilu kre- ditnega odbora podružnice. Na prvi seji naše komi- sije smo najprej razpravljali o poslo^'niku banke, potem pa smo takoj pričeli z delom komisije v zvezi z naštetimi nalogami. Najprej smo se dogovorih o kriterijih, ki naj bodo osnova za obravnava- nje vseh pi"ošenj, saj meni- mo, da je p3trebno podpi- rati predvsem tista podjetja, ki imajo v svojih srednje- ročnih načrtih jasno začrtan program in tudi vso perspek- tivo. Organizacije združenega dela, ki takih programov ni- majo, pa naj iščejo svojo perspektivo v združevanju s sorodnimi oiganizacijami združenega dela. Na naši prvi seji smo obravnavah pro.šnje sedmih OZD, in sioer Komunalnega podjetja 2alec, Garanta Pol- zele, Keramične industrije Liboje, Gradnje Žalec, Inde Vransko, Juteksa Žalec in Nivoja iz Celja. Prošnjam štirih organizacij združenega dela smo ugodili, Nivoju smo izdali ustrezno garanci- jo, prošnji Inde in Juteksa pa smo zavrnili. Ob koncu smo se še do- menilii, da formiramo poseb- no komisijo, ki bo sprejela določeno politiko kreditne komisije, o čemer sem že govoril.« JANEZ VEDENIK ŽALEC: VEČJI IZVOZNI OBETI v žalski občini so se odločiU, da bodo z izvo- zom izdelkov dohiteh in prehiteli uvoz. Uvoz je bil namreč vsa leta večji od sicer izdatnega izvoza. Leta 1974 so v žalski ob- čini uvozili za 1,6 mili- jona dolarjev več blaga kot so ga izvozih, v pre- teklem letu pa je razlika v škodo izvoza znašala le še za 206 tisoč dolarjev. Z večjim oziroma hi- trejšim izvozom naj bi se ob koncu tekočega leta prvič ix>kazala fKJzitivna razlika v korist izvoza kar za 4 mihjone osemsto ti- soč dolarjev, kar je ne- dvomno velik zalogaj. Res pa je, da je situacija, če odštejemo Hmezad kot absolutnega izvoznika po TOZaD eksport-import pre- cej bolj neugodna. Raz- merje za indiistrijo in gradbeništvo skupaj brez obrtnih dejavnosti je na- slednje: te deja\-nosti so v letu 1974 uvozile za do- brih 9 milijonov dolarjev več blaga, kot so ga izvo- zile. Lani je ta primanj- kljaj znašal 6,1 milijona, letos pa naj bi se zmanj- šal na 2,7 milijona dolar- jev. Veliko bolj neugodno pa je razmerje v tekstil- ni industriji, ki bo tudi letos še imelo predvido- ma za 4,5 milijona dolar- jev večji uvoz kot iz\'oz. Omenimo naj še to, da je edina organizacija, ki iz- važa, ne da bi uvažala, le KK Hmezad. T. TAVČAR UBLAŽITI TEŽAVE Zaradi slabšega gospodar- skega položaja, v katerem so se v lanskem letu zna- šle nekatere zahodnoevrop- ske imigracijske države, smo tudi v naši republiki priča- kovali vrnitev večjega števi- la naših delavcev iz tujine, številni ukrepi teh držav pa so gospodarski položaj zopet izboljšali in zaustavili brez- poselnost, ki je pred tem vedno bolj naraščala. Tako se je v lanskem letu vrni- lo v Slovenijo le okrog 1400 delavcev, ki so delali pri tu- jih delodajalcih, od tega pa okrog 150 do 200 delavcev, ki so doma na širšem celj- skem območju. V celjski, pa tudi v osta- lih občinali regije, se kljub temu niso posebej priprav- ljali na zaposlovanje večjega števila delavcev, ki bi se vrnili iz tujine. To pa zato ne, ker je možnosti za za- poslitev dovolj, o čemer zgo- vorno priča podatek, da se je v lanskem letu zaposli- lo samo v celjski občini 1100 delavcev iz drugih ju- goslovanskih republik. Ven- dar pa je v zvezi z vračanjem naših delavcev iz tujine še vrsta drugih problemov, ki niso direktno vezani na nji- hovo zaposlitev. Le-ti pa tu- di v celjski občini, podob- no kot v ostalih občinah na- še republike, še zdaleč ni- so rešeni. Eden večjih problemov, ki se porajajo ob vračanju na- ših delavcev iz tujine, se na- vezuje na od.piranje obrtnih lokalov, številni delavci nam- reč želijo po vmitvi v do- movino odpreti obrtni lokal; toda mnogi imajo prem.alo denarja, da bi ga lahko vlo- žil tako v izgradnjo loka- la, kot tudi v osnovna sred- stva. Že večkrat so razni ob- činski organi govorili o tem problemu, ki pravraprav ni problem samo tistih delav- cev, ki se vračajo iz tuji- ne, ampak sploh vseh, ki bi radi odprli obrtno delav- nico. Kljub temu pa loka- lov, ki bi jih namensko gra- dili za odpiranje novih obrt- nih delavnic, še vedno ni. Ko se vrnejo naši delav- ci iz tujine, kmalu naletijo na več problemov. Med nji- mi je eden tudi ta, da se ne morejo kupiti lastnega stanovanja. Teh namreč na našem trgu prepogostokrat ni moč dobiti, če pa želi- jo delavci postaviti lastne hiše, zopet naletijo na teža- ve, ki pa so vezane na dol gotrajnost postopka za izda- janje gradbenih dovoljenj. In tudi to še ni vse. Ko se že- li delavec zaposliti v tovar- ni navadno izve, da spriče. vfllo o visoki kvalifikaciji, ki si ga Je s trdim delom zaslužil pri tujem delodajal- cu, ne velja. Tako se mnogi delavci sprijaznijo z dejst- vom, da iz visokokvalificira- nekvalificirani. Vsi navedeni problemi se- veda niso lastni samo celj- ski občini. Z njimi se uba- dajo tudi drugod po Slove niji, toda le malokje so uspeli probleme vsaj ubla- žiti. V Celju je o tej prob- lematiki že večkrat stekla beseda na sindikatih, pa tu- di v ostalih organizacijah in skupščinskih organih. Tako so se lani odgovorni delavci v občini dogovorili za nekaj konkretnih akcij, ki naj bi ublažile te probleme. Med drugim so od republiške gospodarske zbornice zahte- vali podroben seznam defi- citarnih gospodarskih panog, v katere bi lahko usmerja- h zainteresirane delavce, še pomembnejši dogovor pa so sprejeli s Stanovanjsko za- drugo v Celju, ki je postala institucija, na katero se lah- ko obračajo naši delavci na tujem s prošnjami za izda, jo gradbenih dovoljenj in celo s prošnjami za posta, vitev montažnih hiš. Skrat- ka, na Stanovanjsko zadru, go se lahko obrnejo našj delavci za vse informacije in usluge, ki jih potrebujejo v zvezi z gradnjo stanovanj, skih hiš. A zdi se, da sq naši delavci, ki so zaposle, ni v drugih državah, prema, lo informirani o uslugah, ki jih nudi Stanovanjska zadru. ga, saj zanje sploh ne pro. sijo. Verjetno pa bi bilo po. trebno ob tem tako v celj. Eki, kot tudi v ostalih ob. činah temeljiteje obravnava, ti ob ostalih vprašanjih tu. di vprašanje obveščanja na. ših delavcev na tujem. D. S. ŠENTJUR: IZO- BRAŽEVANJE DELEGATOV Občinska skupščina Šen- tjur je pričela izvajati program izobraževanja de- legatov. Prva tema letoš- njih predavanj je bila »Delegatski sistem« s pou- darkom na odločanju in komuniciranju. Predavatelj, profesor Iz FSPN v Ljubljani je po- svetil pozornost motiva- ciji delegatov za delo v skupščini in njih povezo- vanje z delegatsko sredi- no. Gre za najožjo pove- zavo delegatov oziroma delegacij s samouprarai- mi organi TOZD in sve- tov KS. Obisk na preda- vanju je bil izreden, saj se ga je udeležilo nad 70 delegatov. Predavanje bodo nada- ljevali po začrtanem pro- gramu. E. REČNIK STISKA Poslovna enota celjske podružnice Ljubljanske barake posiliuje v Šentjurju že štirinajst let in ima več kot sedem tisoč poslovnih partnerjev, ki poslujejo z banko preko hraniilnih knjižic, deviznih in žiro računov pa tudi stanovanj- skih posojil. Vse delovne organizaci- je v Šentjurju so že prešle na izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih ■knijiižndc, kar je v veliki meri povečalo bančni pro- met- Zanimivo je, da se je tudi kadrovska interesna skupnost v občini vključi- la v izplače\'anje štipendij na hraniilne knjižice. V teku pa je tudi akcija, da bi tudi upokojenci preje- mald svojo pokojnino pre- ko hranilnih knjižic. Promet šentjurske po- slovne enote celjske po- družnice Ljubljanske ban- ke pa se je povečal tudi zato, ker poteka prek;) nje vsa kreditna politika okoli sanacije predlanskeg-i po- tresa. Doslej je bilo skle- njenih in izdanih p)SOjil- nih pogodto v višini 48 mi- lijonov dinarje^', od tega je bilo porabljenih že 31 miličnikov. Okoli štiride- set oškodovancev pa še čaka na sredstva. Zaradi nenehno nara- raščajcčega prometa se bančna enota v Šentjurju srečuje tudi s prostorski- mi težavami. Prostori so isti kot p.ed štirinajsti- mi leti. Tedaj sta v njih delala dva delavca, zdaj jih je šest. Tako prihaja v poslOTOih prostorih čssto do velike gneče, zaradi te- snih prostorov pa tudi ne morejo uporabljati boljše mehanizacije. Da bi ustre- gli strankam, delajo v tej enoti trikrat na teden tudi v popoldanskem času. Zato bi bilo prav, če bi v celjski podružnici Ljub- ljanske banke razmišljali o gradnji novih prostorov za šentjursko enoto. Mor- da bi lahko v tej akciji sodelovali še služba druž- benega knjigovodstva ter zavarovalnica San^a. Z zdin-iženimi močmi bd lah- ko prišli do ustreznega poslopja! E. REONIK CELJE — VEČ Ni kaj reči. Delo na pod- ročju tehničnih izboljšav, no- vatorske in izumiteljske de- ja\Tiosti ima v največjem celj.skem delovnem kolekti- vu, v tovarni EMO, dolgo- letno tradicijo. O delu ko- misije za inventivno dejav- nost govorijo tudi številni zapisniki, ki jih lahko pre- birate v veži pri glavnem vhodu v upravno poslopje tovarne. Iz skupine tistih, ki so s svojim delom prihranili ko- lektivu že marsikak lep strošek, sjno tokrat izbrali Alojza Droienika, strojnega tehnika, sicer pa vodjo teh- nologije varjenja. »Moram reči, da je ta de- javnost v našem kolektivu dobro razvita, da imamo ve- liko sposobnih ljudi, ki bi lahko dali od sebe še več. Lahko pa bi še rekel, da ne znamo pravilno vrednoti- ti tega dela. Ne gre samo za višino enkratne nagrade. Gre še za nekaj več. Po mojem mnenju, bi morali novatorje, racionalizatorje, izumitelje in podobne strokovnjake stimu- lirati tudi z napredovanjem v kolektivu. Tudi tako bi jim lahiko na zelo neposre- den način priznali, da ceni- mo njihovo delo in prizade- vanje. Tako pa se še več- krat zgodi, da se čutijo »zadnje v svoji vasi«. Prav zaradi tega mnogi stojijo ob strani in ne dajo od sebe tistega, kar imajo in bi lahko dali. In ker gre za delo, ki je v najtesnejši po- vezavi s prizadevanji za bolj- še gospodarjenje, za boljše proizvodne in poslovne re- zultate, so seveda takšna gledanja, o katerih sem go- voril, nasprotna stališčem, ki smo jih osvojili.« »In kaj bi lahko rekli o | svojem delu na tem področ- ju?« »V praksi, ki.je v tovar- ni EMO dolga petindvajset let, sem opravil veliko teh- ničnih izboljšav, ki niso re- gistrirane. Na dve pa sem posebej ponosen. Ti dve sta tudi zabeleženi. Kot zadnja je tako imenovana potujo- ča hidravlična štanca, ki je rešila radiatorski oddelek v tovarni prenekaterih težav in izpadov dela. Ker delo na tej liniji prej ni teklo brez zastojev, se je mnogo- krat primerilo, da je ostalo tudi po dvajset ljudi brez dela. Zastoji so bili mučni, dragi. Izguba časa velika. 'Načrtoval sem novo štanco, f^nv stroj, ki dela brezhibno in ki ne pomeni samo ne- prekinjeno proizvodnjo, mar- več tudi velik prihranek na »materialu.« »Ali ste bili zadovoljni z .nagrado, ki ste jo dobili za ,to delo?« »Pravzaprav ne. Menim, da »sem bil prikrajšan, čeprav »na odločitev komisije nisem reagiral. Toda, navzUc temu. iVeste, težko se je potegova- ti! zase. Saj razumete...« Da, v resnici težko in ne- .prijetno. Takšno oceno bi jnorali dati drugi. Oceno, ki ,ni samo v enkratni nagra- .di. Tudi drugače jo lahko .izrečemo. In v EMO so se .odločih, da se bodo za takš- no priznanje tudi potego vali. Tudii v Drofenikovem pri- .meru. M. BOŽIČ Alojz Drofmik poleg svoje potujoče hidravlične štance. Foito: Drago Medved iti — 19. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 MISLI IN PRIČEVANJA v DREVOREDU GROZE Nikoli ne bo zbledel spomin na nezaslišani okupatorski zločin v Stra- nicah pri Frankolovem, ko je 12. februarja 1945 padlo sto žrtev obešenih na vejevje ob cesti. Te- daj nil nastal le najbolj grozovit drevored v Ev- ropi, nastal je simbol o najbolj nečloveškem mitu, mitu krvavega nacizma In fašizma. In med takrat- nimi rablji niso biU ie okoreli nemški nacisti ali njihovi dreslrani policisti. Med njimi so bili tudi izrodkl naše krvi, bili so med njimi pripadniki tak- šnih, ki so prisegali na poglavnika Paveliča, na Dražo. In kot so se zbra- li takrat pod vznožjem Lindeške gore k izpolni- tvi strahovitega zločina, enega med zadnjimi v letu popolnega zloma fa- šistične zveri, tako se temne sile zbirajo tudi še danes. Neznanec, za katerega nas je od dne do dne bolj strah, da rte bo ni- koli odkrit, je streljal pred dne\'i v hrbet naše- mu konzulu Edvinu Zdov- cu. V rokah je držal v enake namene F>osvečeaio orožje. Četudi zločinec ni bil v letih, da bi mogel sodelovati v vojnih zloči- nih hitlerjevskega moril- skega pohoda, ga je za dejanje odgojlla enaka ideja, bil je izplačan iz iste zločinske blagajne. Tako kot nekoč tudi da- nes obstoji zarota zoper vse kar je naprednega, ljudskega, svobodnega. Re- akcionarni krogi so se potuhnili, včasih pa le izstrelijo svoja strupena žela. To so skrajni desni- čarji, znani iz Kragujev- ca, Iz Ja.senovca, s Stra- nic in Dachaua. Vedno znova se legitimiirajo, češ, še vedno smo tu, legiti- mirajo se krvavo — vse- lej z zločinom. Zločin je tisto, kar jih je združilo, zločin je, kar jih vzdržu- je, zločin je, kar so na- Tudi letos so konjiški občani obudili spomin na sto talcev, ki so umrli v Stranicah že na pragu svobode leta 1945. Na žalni svečanosti ob grobo\ih je govoril Franc Hlastec, sekretar občinske konference SZDL v Slovenskih Konjicah, nato pa so v kulturnem progra- mu nastopili člani pevskega zbora upokojencev, godba na pihala in učenci osnovnih šol z recitacijami. Žalne komemoracije so se poleg številnih občanov konjiške občine udeležili tudi najbližji svojci straniških talcev. Veronika Fija\'ž je ena od prič nacističnega zlo- čina na Stranicah. menili vsemu napredne- mu svetu. Tako franko- lovskim svečkam prižiga- mo nove plamenčke. Pla- menčke padlim v boju z reakcijo, od včeraj in da- nes ... SPOMINI NA AGONIJO Ena od domačink, ki so bile 12. februarja 1945 priče strašnemu zločinu v Stranicah, je tudi Ve- ronika Fijavž. Tistega dne je bila doma sama s tre- mi otroki, ki je zaslišala ropot bližajočih se nem- ških kamionov. Pijavževa hiša stoji tik ob cesti, zato je Veronika skozi okno videla, kako so se kamioni ustavili, iz njih pa so Nemci s puškini- mi kopiti suvali zvezane talce. »Vedela sem, da se bo zgodilo nekaj grozne- ga,« pripoveduje Veroni- ka. »Pričela sem na ves glas jokati, v tistem pa je prišel v hišo nemški gestapovec. Zavpil je, da bom tudi jaz visela, če bom jokala. Potem pa je zahteval stol. Stopil je k mizi in vsakega od šti- rih stolov preizkusil, če so dovolj trdni. Potem je enega vzel m zapiistil hi- šo. Bila sem kot iz uma. Poklicala sem otroke in jim zabičala, naj ne ho- dijo iz hiše. Ko sem šla ven po vodo, sem videla talce, ki so jih z zveza- nimi rokami na hrbtu gnali po cesti. V skupini sem spoznala tudi gozdar- ja Toneta Melliwo iz Slo- venskih Konjic, toda z ničemer nisem izdala, da ga pomam. Tudi on me je videl. Nekaj časa me je gledal, potem pa je glavo obrnil stran. Odšla sem v hišo. Bila sem pol- na groze, saj nisem ve- dela, kaj se bo zgodilo. Nisem imela mim, zato sem odšla v hlev. In te- daj sem videla, kako ob cesti visita dva taloa. Vr- nila sem se v kuhinjo. Bila sem kot otrpla, če- prav so mi nemški vo- jaki prepovedali pogledo- vati skozi okno, sem čez čas le razgrnila zavese. Videla sem vojaka, ki je stal na lestvi in privezo- val vrv na veje drevesa, drugi pa je držal stol. Ta čas je tretji že obešal zanke talcem okrog vra- tu. Bilo je grozno .. .« Veronika Pijavževa se spominja, da je bila kr- vava morija v Grabnu končana ob dveh popol- dan. Stol, na katerega so stopali talci z zankami na vratu, je obležal pri jab- lani, na kateri je bil obe- šen zadnji talec. Še dol- go potem je stol ležal tam pod jablano. Nihče se ga ni hotel dotakniti. Veronika se je po tistem nečloveškem zločinu pre- selila z otroki k očetu Nekaj tednov se je kot j nema senca potikala po j hiši. Čez čas se je obču- \ tek groze umaknil, toda ^ ostal je spomin, ki jo . preganja vse življenje in ; ki nikoli ne bo ugasnil. JURE KRAŠOVEC ^ DAMJANA STAMEJČIC TURIZErii NOVA PRIDOBITEV Samopostrežna restavra- cija v Gaberju, ki je enota TOZD gostinstvo Hmezad v Žalcu, je pred dnevi od- prla na novo preurejene gostinske prostore- Nekdaj nefunkcionalno izkorišče- ni prostori so poštah ko- tiček, ki zaradi svoje ure- jenosti in okolja sploh, prijetno vabita. V več lo- čenih sobah je prostora za okoh sto gostov. Adaptacijo je projekti- ral zavod za napredek go- spodarstva, notranjost pa so uredili po zamisli do- mačega gostinskega stro- kovnega tima. Moramo re- či, da so imeU uspešno roko. Za vsa ta preuredl- tvena dela je kolektiv od- štel okoli 130 milijonov st&rih dinarjev lastnih sredstev. Gaberje so tako v okvi- ru samopostrežne resta- vracije, ki je pravzaprav tovarna za pripravo toplih obrokov za delovne ljudi, dobile še lične gostinske prostore, ki so temu ob- močju veliko prinesli. S tem pa sev-^eda del na tem objektu ni konec. Kolek- tiv se zaveda, da Je nujna še adaptacija prvega nad- stropja, predvsem pa bo treba obnoviti In urediti okna in tla. Kolektiv gostinske te- meljne organizacije zcliu- ženega dela žalskega Hme- zada se vse bolj uveljavlja na gostinskem in turistič- nem področju ter v druž- beni prehrani. V okviru teh prizadevanj so pričeli tudi z gradnjo hotela B kategorije v Preboldu, vrh tega pa ni pozabljena mi- sel o gradnji primernega objekta družbene prehra- ne v središču Celja. Ob otvoritvi novih go- stinskih prostorov v samo- postrežni restavraciji v Gaberju je najprej spre- govoril generalni direktor Hmezada inž. Veljko Križ- nik, prostore pa je odpri predsednik centralnega delavskega sveta, inž. Jože četina, medtem ko je delo in prizadevanja kolektiva gostinske temeljne organi- zacije združenega dela po- sredoval direktor TOZD, Vlado Jager. MB DELEGATSKA OSNOVA v delu celjske turi- stične ziveze pravza- prav nič novega. S pod- pisom samoupravnega sporazuma o združitvi turistič-nih društev v celjsko turistično zve- zo, so dobila delegat- ska razmerja v področ- ni turistični zvezi tudi ustavno veljavo. Samoupravni spo- razum so podpisali predstavniki vseh šest indvajsetih turistič- nih društev na širšem celjskem območju. Sporazuma zaenkrat nJ podpisala le gornjesa- vinjska turistična zve- za, ki deluje na ob- močju mozirske obči- ne. Tako je bil podpis sporazuma tudi del sedmega občnega zbo- ra celjske turistične zveze, v petek, 13. t. m., na katerem so oce- nili minulo sezono in sprejeli načrt za novo obdobje. PUST NA DOBRNI še dobrih štirinajst dni je do pusta. Veliko časa, za tiste, ki se nanj pripra- vljajo pa skoraj premalo. V pustnem času bo za- bav dovolj. To bo zares pravi, nori čas. Da bi bil vesel in uspešen. Zanimivih priprav za počastitev pusta so se lo- tili v zdraviliškem kolekti- vu na Dobrni. Tu se za- vzemajo, da bi postale ne- katere pustne prireditve tradicionalne. Prvo pust- no rajanje bodo imeli že v soboto, 28. t. m. v zdra- viliški restavraciji. Maske bodo tudi nagradili. Na sam pustni torek, 2. mar- ca, pa bo veselo v resta- vraciji Triglav. In končno bodo v sredo, 3. marca pusta tudi pokopah. Tako kot se spodobi. Pogrebne pustne svečanosti se bodo pričele ob treh popoldne. Sprevod bo krenil izpred restavracije Triglav in se pomikal proti zdravdldške- mu domu. Kar dolga pot. Pusta bodo upepelili pri zdraviliškem domu. OB 8. MARCU LE DARILA? Bliža se 8. marec in že po običaju priložnost, ko tudi v vseh delovnih sredinah posvečamo več pozornosti našim ženam. Doslej je bila ta pozor- nost navadno izražena v obliki darila, ki smo ga morda skupaj z drobnim cvetom poklanjali delav- kam. Toda — so darila res edina pozornost, ki si jo želijo delavke ob 8. marcu? In kakšen 8. marec si delavke pravzaprav želijo? Na ti dve vprašanji so odgovarjale delavke treh različnih kolektivov v konjiški občini. ZINKA ADAMIČ. slašči- čarka v Rogli: »V našem ko- lektivu je že ustaljena na- vada, da ob 8. marcu dobi- mo delavke darila. Tako smo lani dobile kozarce, predla- ni rjuhe in frotirke. Zelja nas vseh delavk je, da bi tudi letos proslavile dan že- na, meni osebno pa je po- polnoma vseeno, ali bo v praznovanje vključena tudi obdaritev. Mislim, da si ve- Zinka Adamič čina delavk želi darila, če- prav bi bilo zelo lepo, če bi nam letos raje pripravi- li prijetno proslavo.« OLG^l KOLIN: uslužbenka v Dravinskem domu: »Vsa- ka ženska je gotovo zelo vesela, če prejme za 8. ma- rec darilo, kajti to je ne- dvomno zelo lepa pozornost. Osebno pa bi bila bolj za to, da bi letos malce druga- če praznovali ta dan in da bi denar, ki ga navadno na- >lga Kolin menjamo za darila, letos pri- spevali k izgradnji onkolo- škega inštituta v Ljubljani. Vendar se ml zdi, da bi bi- la večina naših delavk pro- ti takšnemu načinu prazno- vanja in da bi vseeno raje vzele darila.« JANA GRADIŠNIK, delav- ka v Kostroju: »šele prvo leto sem zaposlena v tovar- ni, tako da ne vem, kako so delavke doslej praznova- le 8. marec. Jaz sem delala pri privatniku, ki nas je de- jana Gradišnik lavke za 8. marec vedno ob- daril. Mislim, da si ženske večinoma želimo darila ob dnevu žena, ker se tako le prepričamo, da je nekdo po- zoren do nas. Seveda pa bi veljalo razmisliti tudi o ka- kih drugih oblikah prazno- vanja tega dne.« Lahko bi rekla, da je na- ravnost zanimiv odnos nas delavk do 8. marca in do praznovanja tega dne sploh. Po eni strani govorimo, da smo preobremenjene z gos- podinjskim delom, da nima- mo dovolj časa za družbeno- politično delo in dodatno iz- obraževanje. Po drugi stra- ni pa same pristajamo na to, da nam las.tne delovne sredine le enkrat v letu iz- kažejo pozornost v obliki darila. Smo zato manj za- postavljene? Gotovo bi bilo veliko bolj prav, če bi da- rilom namenjen denar vlo- žili drugam, morda v ure- ditev čajne kuhinje ali oko- lice tovarne. To bi bila po- zornost, ki bi je bile tudi me delavke deležne vsak dan. Morda bi veljalo raz- misliti tudi o tem. da bi ob 8. marcu organizirali v vseh delovnih sredinah razgovore, na katerih bi delavke odkri- to spregovorile o svojih pro- blemih. Saj ni dovolj, če enkrat v letu žene opozori- mo družbo na svoje proble- me, same moramo tudi reše- vati te probleme. Zavedati se namreč moramo, da druž- ba našega družbenoekonom- skega položaja ne bo .spre- menila, če ne bomo same vedno znova opozarjale na probleme, ki jih nosimo v sebi in se po vseh močeh vključile tudi v reševanje teh problemov. To pa lahko še kako uspešno storimo v svojih delovnih sredinah. In f-e bodo delovni kolektivi do prihodnjega dneva žena s skupnimi napori odstrani- li vsaj eno od ovir, ki se postavljajo na pot do ena- kopravnega družbenoeko- nomskega položaja delavk, potem bo to za vse nas naj- lepše darilo ob 8. marcu, DAMJANA STAMEJČIC LETOS PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO, TOVARIŠ! 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 7—19. februar 197e PREBOLD: VSO SKRB OBVEŠČANJU Tudi tekstilna tovania Prebold je ena izmed tis- tih organizacij združene- ga dela, ki je v zadnjem času, zlasti pa z uveljav- ljanjem nove ustave in pred tem že njenih do- FKJlnil, posveča sistemu obveščanja med člani de- lovne skupnosti veliko po- zornost. Zlasti pa je to delo zaživelo po 1973. le- tu. Od takrat naprej .so delavci vedno pravočasno obveščeni o delu, postopa- nju in upravljanju, zlasti pa še o materialnem in finančnem stanju podje- tja, izpolnjevanju delov- nih načrtov in ne nazad- nje o delu samoupravnih organov in družbenopoli- tičnih organizacij. Osvojili so načelo, da je neposrednost najbolj zaželena oblika obvešča- nja, ki omogoča tudi iz- menjavo mnenj in vskla- jevanje stališč. Zato de- legati na zborih delovnih skupin razpravljajo o vseh akcijah, nalogah in drugih pomembnih druž- benopolitičnih dogodkih. 2^radi neposrednega ko- municiranja so razprave živahnejše, programi bolj proučeni in ne nazadnje tudi sklepi dokončni in samoupravno določeni. Delavci tekstilne tovarne Prebold so s sistemom obveščanja znotraj tovar- ne zadovoljni, navzlic te- mu, da se nekateri dele- gati še ne zavedajo svoje vloge in naloge. D. NARAGLAV^ ŽALEC VEČ Z DELEGATI Na seji plenuma Občinske- ga sveta Zveze sindikatov Žalec, ki je bil prejšnji te- den so med drugim sprejeli poričilo o delu Občinskega sveta v lanskem letu in letni delovni načrt za letošnje leto. O delu Občinskega sveta v letu 1975 so poslali za raz- pravo vsem delegatom osnov- ne opredelitve nalog, ki so jih izvedli v lanskem letu. Na seji plenuma so poudarili še nekatere stvari, ki v poročilu niso bile zajete. Gre na pri- mer za delovanje delegatov družbenopolitičnega zbora pri Skupščini občine Žalec. Tistih delegatov seveda, ki jim je delegatska baza Ob- činski svet Zveze sindikatov. Na seji so obravnavali pred- vsem vprašanje udeleževa- nja na sejah zbora delega- tov, pa tudi vprašanje zasto- panja stališč delegatske baze, se pravi Občinskega sveta. Kar trije izmed devetih čla- nov družbenopolitičnega zbo- ra se ne udeležujejo več sej. Glede zastopanja stališč sin- dikata pa zadane krivda sam Občinski svet, ki doslej ni našel prave povezave z dele- gati, seveda pa tudi same delegate, ki niso bili dovolj zahtevni, da bi o določenih stvareh dobili skupna stali- šča. V razpravi so govorili tudi o delovanju sindikalnih sku- pin kot obliki neposrednega sindikalnega delovanja v os- novnih organizacijah sindika- ta. Sindikalne skupine še ni- so uveljavljene. Še vse pre- več je prisotno forumsko de- lo Posebej so v razpravi iz- postavili vprašanje odgovor- nosti osnovnih organizacij sindikata za delovanje dele- gacij v temeljnih organizaci- jah zdioiženega dela oziroma delovnih skupnostih za zbor združenega dela pri občin- ski skupščini in za samo- upravne interesne skupnosti. V nekaterih sredinah dele- gacije slabo ali pa sploh ne delujejo. To je zlasti očitno tam, kjer gre za konference delegacij in imajo objektivno tudi težje pogoje dela. Kritično so na seji ob- ravnavah tudi delovanje ob- činskih odborov sindikatov posameznih dejavnosti. Ti ni- so v celoti izpolnili nalog, ki so jih opredelili v svojih le- tnih delovnih načrtih. Prav tako kritično so go- vorili tudi o delovanju komi- sij pri Občinskem svetu Zve- ze sindikatov. V Žalcu ugo- tavljajo, da tak program de- la, ki je bil sprejet v letu 1975 ni možno uresničiti sa- mo preko predsedstva ali plenuma, ampak je nujno potrebno angažirati tudi osta- le organe, pri čemer pa ima- jo komisije vsekakor zelo po- membno vlogo. V razpravi so med dnigim ugotovili, da so sindikati v občini Žalec v letu 1975 opra- vili pomembno delo, da pa je seveda pri delu prisotnih precej pomanjkljivosti, da se še ni uveljavila vloga sindi- kata po ustavi, če pa to razu- memo kot proces, bo treba težiti še v naprej za dosego tega cilja. Učinkovitost žalskega Ob- činskega sveta je treba po- vezovati tudi z učinkovito- stjo delovanja ostalih druž- benopolitičnih organizacij in družbenih dejavnikov Drugo pomembno področje razprave na seji plenuma je bilo področje sprejema delov- nega načrta občinskega sve- ta in njegovih organov za letošnje leto. V delovnem na- črtu so zlasti izpostavili pod- ročje stabilizacije gospodar- stva in področje nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Kmečki turizem Po ugotovitvah celjske turistične 2jveze je tudi na našem območje vse večji interes za kmečki turizem. Glede na to po- dročna ziveza predlaga, da naj bi v naslednjem ob- dobju v vsaki občini pre- usmerili v turizem vsaj pet kmetij, v mozirski ob- čini pa nekaj več. Po vsem tem bi dobili ob koncu 1980. leta okoli 230 ležišč v okviru kmečkega turizma. EDVARD ROS Zgubili sjno sodelavca, direktorja in tovariša. Od- šel je nenadoma, nepriča- kovano, tako, da nam je vsem zastal dih, da so na- ša srca jeknila pod težo udarca. Rodil se je 17. marca 1926 v Vitanju. Mla- dost in vsa svoja ustvar- jalna leta je posvetil do- mačemu kraju, domačim ljudem. Hotel je, da lju- dje izpod Pohorja s hi- trejšimi koraki stopijo na- prej, da bi njihov kos kruha bil večji. Omagal je pod bremenom, preob- ložen, utrujen. Nikdar ni gledal nase, delal je za delavski razred, delal je za skupnost, sam pa je ostal skromen. Ni imel možnosti obiskovati šole, kajti za vaškega fantiča, za to ni bilo sredstev. Imel pa je razum in ši- roko, dobro srce. Kovač je postal in zaradi svojih sposobnosti direktor. 25 let je vodil Tovarno kovinskih izdelkov In li- varno Vitanje, četrt stole- tja so mu zaupali delav- ci in on njim, dokler ga prerana smrt ni iztrgala tudi iz te sredine. Ni bil samo direktor, postal je oče tega kolektiva, zato je njegova izguba še bolj boleča. Ediju pa biti di- rektor ni bilo dovolj. Se je našel čas za družbeno- politično delo, za snova- nje boljših dni delavcem in občanom Vitanja. Ni pozabil od kod izhaja, bil je proletarec. Neizmerno je ljubil naravo, pohorske senožeti in gozdove. Pre- ko 20 let je bil tajnik lovske družine, v zadnjem času pa tudi predsednik planinskega društva Vita- nje. Povsod se je razdajal, za vse je skrbel, le nase je pozabljal. Koval je lep- še dni nam, pa je sebe zakoval. Kos Edi leži pod doma- čo rušo, nad njim pa šu- me gozdovi Pohorja. To je bila tudi njegova želja. REKLI SO JANEZ MEGLIC, načel- nik oddelka za družbene zadeve in skupne službe pri Skupščini občine Žalec Priprave za formiranje skupnih služb samoupra- vnih interesnih skupnosti so se pričele že sredi lan- skega leta. Tako smo med drugim pripravili osnutke raznih dokumentov, med njimi tudi osnutek samo- upravnega sporazuma o Uistanovitvi skupnih služb. Vsi ti dokumenti so po obravnavi v izvršnih od- borih samoupravnih inte- resnih skupnosti in kasne- je še na skupščinah šli v javno razpravo, tako da sta gradivo ob koncu ob- ravnavala še Izvršni svet in Skupščina občine. Na jxxilagii ugotovljenih potreb po določenih stro- kovnih službah in glede na povezavo nmogih deja- vnosti tako iz strokovne- ga vidika, opravljanja fi- nančnih 25adev ter drugih vidikov, smo kmalu ugo- tovili, da je potrebno na- praviti enotno sdstematiza- cdjo potrebnih delovnih mest in temu ustrezno za- gotoviti tudi vse pogoje. V prvi vrsti so morali v Žalcu zagotoviti pro- storske pogoje. Odločili smo se za nakup stavbe proizvodnega podjetja Zai'- ja Žalec. Zarja je že od- stopila prostore v enem nadstropju, kasneje pa bo celotna stavba last skup- nih sljuižb. Vse samoupravne inte- resne skupnosti s področ- ja družbenih dejavnosti, ki so zaenkrat pristopile s &troko\'nimi službami v te skupne službe enako- vredno prispevajo sred- stva za funkcioniranje skupnih služb. Čeprav vsa delovna me- sta kadrovsko še niso za- sedena, lahko po dvome- sečnem delu, odkar so v celoti službe že bile for- mirane, dam ugodno oce- no, saj je možno v teh združenih strokovnih služ- bah znatno kvalitetneje in bolj racionalno koordini- rati delo med posamezni- mi interesnimi skupnostmi in je že zgolj zaradi tega prišlo do večje povezave med posameznimi skup- nostmi in ne nazadnje enotnejšega reševanja mnogih pomembnih druž- benih vprašanj, ki jih po- samezne interesne skup- nosti ali celoten kompleks teh služb mora opravljati. Mi, s strani Skupščine, dajemo skupnim službam, kakor tudi posameznim interesnim skupnostim, ustrezno pomoč, bodisi v obliki nasvetov bodisi pre- ko koordinacijskega odbo- ra za spremljanje družbe- nega dogovora o skupni porabi. Rečem lahko, da je sodelovanje med samo- upravnimi interesnimi skupnostmi in ustreznimi skupščinskimi organi, zla- sti Izvršnim svetom, te- sno in dokaj vzorno« JANEZ VEDENIK MAGISTRALNE CESTE ZDRUŽEN DENAR Za Celje velja rešitev te- izgradnje celjskega kiiža magistralnih cest: sever-jug in vzhod-zahod je podpisan. V imenu celjske občinske skupščine ga je podpisal njen podpredsednik inž. To- I ne Zimšek, v imenu repub- liške skupnosti za ceste pa predsednik skupščine skup- nosti, Viktor Seitl. Tako je sklenjeno delo, ki je v pripravah močno zaveza- lo oba partnerja, še zlasti pa celjsko občinsko skup- ščino in njene organe, ki so za reševanje izredno po- membnega cestnega proble- ma pokazali zvrhano mero razumevanja. Do veljave je prišlo spoznanje, da je mo- či tako delo zadovoljivo op- raviti le z združenimi moč- mi in seveda sredstvi. Po sporazumu bodo ta dela tra- jala deset let, po vrednosti del iz lanskega leta pa naj bi v celoti veljala nekaj nad sedemnajst milijard starih dinarjev. Podpisnika sporazu- ma si bosta vse stroške de- lila. To tudi pomeni, da bo morala celjska občina skozi deset let, začenši z letošnjim letom, zagotoviti vsako leto okoli 850 milijonov starih dinarjev samo za ta dela. To ni malo! Sporazum določa tudi vrst- ni red teh del. Nekatera med njimi so že opravljena. To velja za vzhodni del ma- \ gistrale vzhod-zahod pa tu- di za del magistrale sever- jug. Toda, najtežji del šele pride. V teku je urejevanje zemljiško pravnih odnosov, delo, ki tudi terja svoj čas in prav tako denar. Za Celje velja rešitev te- ga vprašanja tudi uresniči- tev dela načrta o prioritet- nem vrstnem redu gradnje cest. Sicer pa gre tudi za dela, o katerih je občinska skupščina odločala na svo- jem decembrskem zaseda- nju. MB ZADNJIČ NA REŠETU Kegljaška trojka iz Celja, Magda Urh, Janja Marine in Tanja Gobec ter Ludvik Ka- čič iz Hmezada iz Žalca bodo v soboto in nedeljo ponovno na rešetu. Tokrat v Pazinu. Tu bodo na sporedu zadnje kvalifikacijske tekme za končni seznam potnikov za svetovno kegljaško preven- stvo, ki bo na Dunaju. Vsem .skupaj želimo mirno in pre- cizno roko ter odlične rezul- tate, da se uvrstijo med naj- boljšo osmerico. NOGOMETNI SODNIKI ZBOROVALI Temeljila zvraa nogometnih sod- nikov Celje je imela svoje delov- no in volilno konferenco. Udelež- ba je bila nadpovprečna. Tudi raz- prava po poročilih Je bila kon- struktivna in vsi so si bili edini, da bo potrebno v bodoče mnogo bolj delati na strokovnosti sodni- kov iz celjske reg:ije. Dva zvezna sodnika in trije republi.ški sodni- ki niso pravi odraz dela v .57 član. ski sodniški zvezi Celje. .Sprejetih je bilo več delovnih načrtov. Novo vodstvo, katerega bo vodil l'avle Bukovac, bo tesno sodelovalo z nogometnimi klubi na ce^ljskeni področju in vključevalo v svoje vrste že aktivne igralce, ki bi ob koncu svojega nogometnega udejstvovanja prestopili v vrste sodnikov. S tem bi najlažje premostili pomanjkan,}« sodnikov in primerno disciplinirali tudi ig;ralce. Id bi imeli poiK>lnoma druge poglede na vlogo sodnikov v nogometni igri. LETOS PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO. TOVARIŠ! OSNOVNA ŠOLA ZIBIKA Pristava pri Mestinju razpisuje prosti delovni mesti > DVEH UČITELJIC \ za razredni pouk i za določen čas. Nastop službe takoj. Na razpolago stanovanje v novem bloku. CELJSKA SZDL: O POLOŽAJU KRAJEVNIH^ SKUPNOSTI^ Danes popoldan se bod sestali v Celju člani prec sedstva občinske konferenc SZDL. Na seji bodo razprav Ijali o ustavnem položaju kn jevnih skupnosti in v zvea s tem o organizaciji samiC upravljanja v krajevnih skuj nostih, o delu delegatov, zšj gotavljanju materialne osnd ve krajevnim skupnostim, i planiranju v krajevnih sku^ nostih in drugo. Poleg te^ bodo člani predsedstva govem, da so težave tudi zato, ker do- slej še ni bil prilagojen novi sindikalni listi no- ben samoupravni spora- zum v panogi ah v ob- močju. Torej je veljala stara sindikalna lista. Mo- ram po-vedati, da so pri- tisk na bone izvajali pred- vsem delo-vmi ljudje v družbenih službah (zavo- di, uradi, bolnica, zdrav- stveni dom, šole itd.), to- rej tam, kjer imajo or- ganizirano družbeno pre- hrano, oziroma topli obrok. Nekateri kolektivi p>oznajo obrok med de- lom žiC desetletja. Anketa je p>okazala, da ima v Ce- lju (xi 38.000 zaposlenih 25.000 delavcev problem urejen. Seveda je bila za bone zainteresirana pred- vsem trgovina, ki ni bila nič natančna, za kaj so bili boni porabljeni. Dr. Bogomil Hra.šovec: S stališča medicine dela in raziskav o vplivih v procesu dela je obrok med delom izredno po- memben dejavnik. Pone- kod v svetu so šli celo na drugi obrok, kakšno uro pred koncem delov- nega dne. Tu gre za okrep- čilni napitek ali pKKiobno poživilo. Prehrana med delovnim časom je stvar delovnega časa. Anketa je pjokazala, da prihaja vsaj 30% ljudi na delo tešč. Torej je akcija sindikata usmerjena tudi k spre- membi navad. Rekel bi, da bi bik) treba razmishti za topel napitek ob za- četku dela, zlasti za vo- zače, za jutranje izmene itd. Kar zadeva termin »to- pli obrok« bi ne smeM biti tako togi. Gre za na- domestitev med delovnim procesom porabljenih ka- lorij. Treba je tudi razu- meti, da je vrsta hrane, tu gre predvsem za hudo p>oenostavljene menije, tu- di pomembna in da um- ski delavec potrebuje si- cer kalorično ustrezno, toda lažjo hrano, težak pa bo zahteval poleg ka- lorij tudi taikšen obrok, ki daje občutek sitosti — krepko porcijo. SMO KOS ZMANJŠATI ZGUBO DELOV- NEGA ČASA Novi tednik: Zapisali smo že, da je v zvezi s »toplimi obroki« poveza- na Izguba časa, da se kar ponujajo priložnosti za ustavljanje ob pivskem »šanku« v tistih številnih primerih, ko vlogo ponud- nikov toplih obrokov odigravajo gostinski obra- ti. Drugič je praktično nemog'oče tudi najbolj vestnemu delavcu v pol ure, kolikor je namenje- no odmoru in obroku. oditi z delovnega mesta, použiti obrok in se vr- niti, razen če je jedilnica čez cesto in če obrat ni prevzel na skrb preveli- kega števila abonentov. Anica Kalan: Samo en- krat sem šla v obrat, kjer imajo naši naročen obrok. Čakala sem neskončno dolgo, potem pa obrok sploh ni bil več topel, marveč naravnost hladen. Cvetko Sitar: Gradbinci smo glede tega v nemo- gočem položaju. Ne re- čem, da je tako pri In- gfradu, ki imajo vehke objekte, obrate v p>osa- meznih krajih. Pri nas je skupina največ šest do osem ljudi. Vsak ve, da so novogradnje navadno tam, kjer še ni obratov družbene prehrane, niti navadnih gostiln s hrano. Da bi razvažali hrano, se za tako male grupice ne izplača. Dr. B(^omil Hrašovec: Ena od rešitev bi recimo bila, da bi boni za hrano veljali v več obratih, ozi- roma gostinskih lokalih. To bi bila za ljudi, ki niso ves dan na enem mestu, gotovo rešitev. Branko Martič: Najprej je postavljeno vprašanje glede izgube delovnega časa, pitja alkoholnih pi- jač vprašanje samouprav- nega delovnega reda. Se- veda si ne smemo zasti- rati oči pred resničnim problemom časa. Treba bo razmišljati o premikih poslovnega časa, o drse- čem delovnem času, raz- ličnih začetkih dela tudi v izogib težav v promet- nih konicah. Moramo i>a pomislLti tudi na drugo stran medalje. Ah ni med 413.000 iz^biljen'mi dnevi zaradi bolniških dopustov v lanskem letu precej krivde tudi zaradi ne- ustrezne, neredne ah sploh manjkajoče prehrane? BESEDA O KAKOVOSTI IN PERSPEKTIVI Novi tednik: Bralci nas obveščajo, da so obrati družbene prehrane dosti- krat neprimerni, če so ▼ zasilnih prostorih. Nadar Ije v takih kuhinjah ne delajo vselej Izučeni in izurjeni ljudje, od tod občutek pomanjkljive hi- giene in s tem odpor, ob revndh jedilnih listih pa nastojvajo še dangi stranski učinki, ki vpli- vajo na beg od »organizi- ranih« obrokov k pritisku za bone, ki jih vnovčlš v trgovini? Dr. Bogomil Hrašovec: Sestavljaloi jedilnikov so res pogosto zelo nedomi- selni, vrh tega pa manjka izračun kaloričnosti, da o kakšni izbiri sploh ne go- vorimo. Obratni zdravniki bi mogiU biti v izdatno pomoč. Branko Martič: Drži, da je marsikaj, kar ne odgo- varja niti zahtevam, oku- som, niti predpisom. Jas- no je, da bo treba po- ostrita higiensko kontro- lo. V Celju razen dveh obratov vsi gostimtsfci obra- ti pripravljajo obroke za tople malice. Mnogokje imajo priročne, tako ime- novane čajne kuhinje. Prav želim, da zapišete, kako sindikat ni nikoli imel namena predpisovati Jedilnike. Izmišljeno je tudi, da je samo »topli obrok« edino veljaven. Končno je stvar kolekti- va samega, kako si pope- stri izbiro. Nazadnje ne bo nemog'oče v okviru ko- lektiva ustreči tudi diabe- tikom. Potreben je le do- govor, malo več truda in medsebojnega razumeva- nja. In če preidemo na pix>-.. blem, kaloo v bodoče, če sedaj 10.000 zaposlenih Se ne prrejema malice, go- stinstvo pa je praktično »zasedeno«? Treba bo zgraditi do drugega leta Se en obrat družbene pre- hrane po sistemu samo- postrežne in to v sredi- šču Oelja. Vse druge pri- mere bo treba rešiti v skladu s staliSči sindi- kata. In končno. Trditev, da so potrdila o zdravstve- nem stan,]u prosilcev ta izjemo, dana širokogrud- no, najbrž drži. Zato bo- do takšna potrdila veljav- na šele, ko jih bo potrdil samoupravni organ delov- ne organizacije. Isto bo veljalo tudi za vse druge upravičence o izjemnem tretmanu. KAJ STORITI? Iz oipisa razg^ovooro^r «a »okroglo mizo«, zlasti pa te tolmačenj sekretarja stroko\Tiih odborov pri občin- skem sindikalnem svetu v Celju BRANKA MARTICA, lahko o problemu zaključimo naslednje: # Najpre,j fco, da še vedno ne velja nova sindiikalna lista, ker še niso bili usklajeni branžnl samoupravni sporazumi ali območni družbeni dogovor, kar se bo v celjsikem območju v teh dneh zgodilo. # Opisani in tudi drugI izjemni primeri se bodo reševali na osnovi stališč republiškega sindikalnega sveta, objavljenega v Delavski enotnosti 7. februarja letos. # To pa po drugi strani pomeni, da bo moral ob- stojati zadosten razlog za izjemo (bolezen, narava dela itd.), nikakor pa subjektivna volja osiiroma ocena po- sameznilia aJi delovnih sredin. # Pod izjeme ne sodijo celotni kolektivi, marveč določena delovna mesta, ki odgovarjajo spisku prej omerijenih in objavljenih stališč (v DE). O Obrok med delom .je ekonomska kategorija, kar pomeni, da sodi v elemente proizvodnje kot so de- lovna sredstva in pogoji dela, ne pa sestavni del oseb- nega dohodka, oziroma socialna kategorija. # Iz tega pa stpet sledi, da kdor ne bo sprejel no- bene od ponudenih in možnih rešitev, se ho s tem odrekel pravice do obroka. # V izogib kakšnim nadaljnjim pripombam je tre- ba povedati, da so bila stiUišča sindikatov predmet ši- roke javne razprave o sindikalni listi. Kjer o tem niso nič sUšali, naj se pomenijo s svojim sindiknlnim vod- stvom, če niso bili prisotni aM jih ni zanimalo, si pač (»rifpišejo na svoj »račun«. PIS.\L: JURE KRAŠOVEC SLIKAL: DRAGO MEDVED Štefan Aplenc in Vlado Jager 8. stran — NOVI TEDNIK St. 7— 19. februar 1976 BALETNA ŠOLA V CELJU ZA MONS GREEK že nekaj dni je Celje pre- lepljeno s čudnimi plakati, ki poizivajo na vpis v novo- ustanovljeno baletno šolo. To bi bilo za Celje vsekakor iz- redna pridobitev, šolo naj bi vodil zagrebški baletnik Damir Zlatar—Fray, ki je opravljal svoje šolanje pri zHianilh imenih kot skrinj a- ričeva, Bezjakova, Zlata Kau- ričcva in diuiigi. Je član za- grebškega Mons greek bale- ta, povsem nove in sodobne Eimeri. Kakor je dejal, so pred leti bili v Celju s slo- vensikimi solisti _ in ob tej priložnosti spozinaii nekaj mladih, ki so kazali željo in zanimanje za baletno izobra- zbo. Tako je prišel Damir Zlaitar v Celje v imenu Mons greek baleta iz Zagreba, da osnuje baletno šolo te sme- ri. Pogovori so že stekli v celjski glasbeni šoli in v Slo- venskem ljudskem gledahšču, ker bi učenci takoj združeva- li svoje teoretično učenje s praktičnim delom na odru. šola bo imela več razredov, saj se je doslej prijavilo okrog 80 kandidatov — od predšolskih otrok do mla- dih v starosti dvajsetih let. Zaenkrat so razdeljeni na štiri razrede. Letošnje leto bi Damir Zlatar-Fray naj bilo v znamenju organi- ziranja in dela, ki bi dalo rezultate za dokončno for- miranje šole v naslednjem šolsksm letu. Baletna šola »Isidora Duncan«, kot bi se imenovala, naj bi sodila k celjski glasbeni šoh. To bo po besedah Damirja Zlatarja šola modernega ba- leta, v stilu mons greek. To je poseben način dela, kjer se učenci učijo vse prvine klasičnega baleta, na odru pa izvajajo sodoben balet. Pod okriljem te šole bo tu- di manekenski oddelek in od- delek tako imenovane estet- ske telovadbe za odrasle. To predvsem zaradi tega, ker te začetne mesece financira šo- lo zagrebški Mons greek ba- let in bodo potrebna sred- stva 2!a začetek. Ko bodo kandidati že pripravili nekaj nastopov, bodo šele v prihod- njem letu predložili program in finančni načrt šole, ki bo najtesneje sodelovala kot smo že omenili z glasbeno šolo in gledahščem. Če bo delo šole usi>ešno (predavatelji bodo iz zar grebškega Mons greek bale- ta), bo to za Celje in širšo okolico izrednega pomena in v tem primeru lahko govo- rimo o pomembnosti za ce- lo Slovenijo, saj bo to prak- tično prva šola modernega baleta v Sloveniji. Zdaj bi rabili kakšno telovadnico ali ustrezen prostor za začetek Najbrž v Celju to ne bo problem! DRAGO MEDVET, LIKOVNI SALON PREDSTAVLJAi v petek, 20. februarja ob 18. uri bodo v celjskem Likovnem salonu od- prli razstavo oljnih slik škofjeloškega slikarja Franca Novinca. Na otvoritvi bo o slikarjevem delu spregovoril ljubljanski likovni kritik Aleksander Bassin, s krajšim recitalom pa bo na- stopila igralka Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Marija Goršičeva. Razstava Novinčevih slik bo odprta do 9. marca. Po končani akademiji za likovno umetnost 1964 v Ljubljani je Franc Novinc pripravil že vrsto samostojnih razstav v Škof j i Loki, na Jesenicah, v Ljubljani, Kranju in v Grožnjaju, tokrat pa se prvikrat predstavlja na štajerskem. Prav tako je sodeloval na številnih razstavah doma in na tujem ter za svoje delo prejel vrsto nagrad in priznanj. Njegovo slikarstvo je slej ko prej tesno povezano z domačo kmečko po- krajino, rodno in rodovitno grudo, razbrazdano in vzvalovljeno, ki se ji posveča z naturalistično ljubeznijo, na drugi strani pa odkriva v njej globljo, simbolično vsebino. To je narava, zdaj v klenem, drugič spet v bajeslov- nem poudarku, ekološko ogrožena, drugič spet nekoliko bizarna. To vse- binsko bogastvo, jasna modulacija in premišljena barvitost Franca Novinca prav gotovo uvr.ščajo med naše vo- dilne sodobne figuralne umetnike. Slika: Franc Novinc: Drog, olje, 1975 ŠENTJUR: OSEM ZBOROV POJE že lani, ko je bila usta- novljena zveza kulturno prosvetnih organizacij ob- čine Šentjur, so dobili pevski zbori močno pobu- do za razširitev dejavno- sti. Da pa bi njihovo delo potekalo usklajeno, je ZKPO skhcala zborovodje, da bi se pogovorili o pro- gramu za letos. Beseda je tekla tudi o izboljšavi k\'alitete zborov, o izdelavi načrta za nastope na pred- "videni kulturni reviji itd. Nekateri zborovodje so prosili za strokovno po- moč pri izboru pesmi in seveda tudi pri vajah. Prav bd bilo, če bi vaje zborov obiskali strokovnjaki in takoj dajali na.ix)'tke zbo- rovodjem in pevcem. Si- cer pa so se dogovorili, da naj tudi pos^-eti zborovo- dij postanejo stalna obli- ka dela. Zborovodje so skupaj z 22CPO še sklenili, da bo revija pevskih zborov 23. maja v Šentjurju, kjer bo vsak zbor zapel po tri pesmi po lastnean izboru, združeni pevski zbori pa bodo zapeli dve pesmi- če čez teden dni, 30. maja, bo koncert na Planini, kjer bodo nastopili zbori iz Planine, Dobja, Šentvi- da in Ponikve. 6. jimija pa bo koncert na Ponikvi ali v Dramljah, kjer bodo za- peli zboird iz Ponikve, Dra- melj, Sld-vniice in Šent- jurja. Poseben problem je oskrba zborov z notnim materialom, člani zborov v Šentjurju in na Ponikvi imajo že dije časa enotne obleke. O tem bo treba razmisliti tudi za druge zbore. V tem pogledu bi letos lahko prišel na vr- sto zbor iz Slivnice, ki ima že kar dolgo tradi- cijo. Na posvetu sio še skle- nili, da se bodo vsi zbori iz območja šentjurske ZKPO včlanili v področno združenje pevskih zborov, ki ima svoj sedež v Ce- lju. PISMO S FESTA Dušan Vukotid je postavil otrokom vprašanje: »Ali je kdo med vami, ki filma ne mara? če je kdo, naj dvig- ne roko!« Roke ni dvignil nihče. In če bi vprašal od- rasle, bi doživel enako. Vsi imamo film radi. če ne bi bilo tako, ne bi v Beogradu, kjer pravkar teče Fest 76, razprodali vstopnic vseh predstav v devetih kinema- tografih že davno pred otvo- ritvijo in mene ne bi naj- manj dvajset ljudi na ulici pired kinematograf oan vpraša- lo za »karto več«. Beograjski Fest je manife stacija, kjer pokažejo občin- stvu najboljše filme iz sve tovne filmske proizvodnje. Letos že šestič. Prav ka- kor pri nas TDF se Fest ne izraža samo v svečanih dvoranah, pač pa so ves fe- stivalski blišč zamenjali z do- življanjem filmske umetnosti v šolah, tovarnah, študent- skih domovih, na deloviščih, med mladino in pionirji. Fest spremljajo tudi druge dejavnosti, ki so vezane za film. Tako so pomembni po- leg knjižne edicije Fest- ro- mani in glasbene Melodije Festa še mednarodni simpo- zij, kjer cineasti, pisatelji, es.tetiki, psihologi in sociolo- gi razpravljajo o vsebinah in estetiki filmskega ustvarjal- nega dela svetovne proizvod- nje preteklega leta. Na simpoziju pod pokrovi- teljstvom UNESCO-a bodo razpravljali o položaju žene v našem času, ki je izražen v umetnosti s posebnim pou- darkom na film. Fest je dal tudi možnost spoznavanja kinematografij dežel v razvoju in prav ob tem dejstvu se počutim še posebno dobro, saj smo tudi Celjani ob TDF posvetili tem kinematografijam pomembno mesto, še posebej pa je TDF poudaril vlogo žena v doma- čem filmu. Mislim, da bomo naslednje leto ob svoji filmski mani- festaciji videli še več filmov teh mladih kinematografij, ker verjamemo, da bodo fil- mi prijateljskih neuvrščenih nerazumno trošenje sredstev dežel z jezikom filmske umet. nosti govorili o svoji želji in potrebi, da v skupnosti na rodov zavzamejo enakovred- no mesto. Lani si je filme festovskega programa ogledalo kar 200.000 gledalcev, letos bo ta števil- ka presežena. Žal pa naši distributerji ne odkupijo vseh dobrih filmov. Tako se je tokrat zgodilo s filmom Kasper Hauser, ki pa ga bodo menda u\Tstili v TV program. Tudi ljubljanska TV bo v dvomesečnem ciklusu pred- vajala nekaj festivalskih fil- mov; prvega smo že videli — bil je to izredni Jakob laž- nivec. Ostale bomo videli v kinematografih čez leto. Dej- stvo je, da imajo filmi z oz- nako Fest še zlasti pri ljubi- teljih filma posebno dobro spričevalo in zato bi kazalo pri reklami za film to dej- stvo tudi upoštevati. MAJDA UMNIK 39. MAŠKARADA Kot vse kaže bo največ pustnih prireditev zadnjo soboto v tem mesecu. Ta dan bo tudi tradicionalna maškarada celjskega olep- ševalnega in. turističnega društva. To bo že 39. pust- na prireditev po \'Tsti- Or- ganizatorji pravijo, da je že skrajni čas za rezerva- cije. RASTLINE V VRTU Celj.slko hortiikullurno društvo v svojem letoš- njem načrtu predvideva tu- di več strokovnih preda- vanj, praktičnih prikazov, poučnih izletov itd. Tako bo že danes, v četrtek, 19. t. m. ob 17. uri v veliki dvorani komimalnega za- voda za socialno zavarova- nje, Gregorčičeva ulica, inž. Miha Ogorevc iz Vol- čjega potoka predaval o pomembnih rastlinaih v vrtu. RAZSTAVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA OBLIKOVANJA Včeraj. 18. febriiarja ob li>. uri so v razstavišču celj- skega Muzeja revolucije odprli razstavo Sodobno slovensko obklikovanje. ki jo je pripravil celjski Likovni salon v po- vezavi v Arhitekturnim muzejem, iz Ljtibljane. Na otvorit- vi je o novejšem slovenskim oblikovanju spregovoril avtor razstave, zunanji sodelavec Arhitekturnega muzeja, Stane Bernik. Odprta bo do 2. marca. Pokroviteljstvo nad raz- stavo je prevzela celjska Tkanina, temeljna organizacija združenega dela Maloprodaja. S to razstavo so v celjskem Likovnem salonu začeli uresničevati drugi del svojega programa, ki poleg razstav sodobnega likovne umetnosti v razstavišču Likovnega sa- lona zajema tudi širše področje vizualnega oblikovanja, oblik, ki jih ne moremo uvrstiti med tradicionalne likovne smeri, kot so slikarstvo, kiparstvo ali arhitektura. Odločili so se, da bodo Celjanom prikazali položaj in mesto industrijskega in grafičnega oblikovanja- v sloven- skem prostoru ter njegove najboljše dosežke v zadnjih letih, tako da so to razstavo, ki so jo videli že v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu prenesli v Celje, od tod pa se bo kasneje preselila šs v Maribor. Slika: Oskar Kogoj: Poči- valnik Gondola, 1969—1972 ZBORNIK V LAŠKEM Pobuda nekaterih sloven- skih kulturnih delavcev — rojakov laške občine je že pred časom sprožila misel na priložnostno publikacijo, ki naj bi bila posvečena 7.50 letnici trga in 50 letnici me- sta Laško. Za to misel se je sicer že malce kasno, a vendar še pravi čas ogrel širši krog, poleg kulturnih še družbenopolitični delavci, predvsem pa kulturna skup- nost v občini, ki je delež za tiskanje zbornika vklju- čila v svoj finančni načrt. Medtem je ideja dobila tu di večjo razsežnost. Med sti- ki in pogovori lani se je iz- oblikovala programska os Bnova, ki razteza publikaci- jo bd zgodovinskega na šir- še področje kulture, odprta pa naj bo tudi za pomemb- nejša družbena vprašanja Zbornik naj bi ne bil le enkratna publikacija, zatx: jiotekajo vse potrebne pri prave za ustanovitev izdaja teljskega sveta, medtem kc je uredniški odbor prec dnevi že imel sejo, na ka teri je bil sprejet načrt os rednjih tem. Ker pa je čas do izid; kratek, le-ta je postavljen ^ pom.lad prihodnjega leta (t( je tudi jubilejno leto), prvi številki zbornika priča kujejo predvsem takšne pri spevke, za katere avtorji ži imajo vire in študijsko gra divo zbrano in zato le n bodo v prehudi stiski s ča isom. Kot že rečeno naj bi jU bilejna prva številka izšl v letu 1977, naslednje ipa ■parei •vidoma vsakih pet let. št. 7 — 19. februar 1976 NOVI TEDNIK ~ stran 9 SLOVENSKI OKTET JE NA VDUŠIL Koncertna poslovalnica je povabila v Celje Slovenski oktet ter je aranžirala II. popularni koncert v torek, 10. 2. v kino dvorani Union in V. abonmajski koncert v sredo, II. 2- v Narodnem do- mu. Poleg teh dveh zapored- nih koncertov so bili v teh dneh še 4 koncerti za mla- dino, skupaj šest koncertov. Zanimanje je bilo izredno, obe dvorani sta bili že teden dni preje razprodani. Bodisi zaradi slovesa Slovenskega okteta ali kako drugače, raz- veseljivo je, da so popularni koncerti zaživeli, zanimanje v delovnih kolektivih je če- dalje večje. Tudi odnos po- slušalcev in njDiova patalji- vost sta presenetila »okte- tovce«, da niso mogli preh- valiti Celjanov, ki jiih že sicer poznajo kot ljubitelje in poz- navalce zborov.ske glasbe. Tekom 25 let svojega obsto- ja je žel Slovenski oktet toli- ko laskavih ocen, da bi bilo odveč analizirati njegove kva- litete. Vendar je treba pod- črtati dve stvari: izredna vzdržljivost, da zmore v dveh dneh izvajati 6 koncertov kvalitetno na visoki ravni, in po zadnjem koncertu do- dati še 3 pesmi. Drugič: gla- sovno tehnična uspelost je skoro popolna. Intonacija ne dela težav, zato izvaja oktet vse skladbe popolnoma čisto. Z uspehom si privošči dolgo izdržane akorde, ki zvene ub- rano ter ugodno vplivajo na poslušalce. K tehniki šteje- mo tudi globoko dihanje, za- radi tega so fraze občuteno in dosledno izpeljane. Efekt tako izrazitega petja na pub- liko je izredno prepričljiv, za- to tudi ne mai^jka navduše- nih aplavzov. Ti so bolj pri- srčni v priredbah ljudskih pesmi, ki so bile na sporedu v II. delu. Kako sveže in ubrano je zadonela dobro znana »Gor čez izaro«, ki ji je sledil viharen apla-vz. Najlepše zveni oktet v pl- anu in pianissimu, v forte me- stih se zlitost ponekod razbi- je, posamezni glasovi izsto- pajo. Tako je bil na primer GaPaisov »Planxit David« ali Pahorjev »Očenaš hlapca Jer- neja« manj posrečen, najbrž tudi zato, ker nekatere skladbe zahtevajo večjo gla- sovno zasedbo, V prvem de- lu programa, ki je vseboval umetne pesmi od renesanse (Gallus) do sodobne (Gabri- jelčič), so bili vrhunci umet- niškega izraza v Mozartovem »Ave verum« in v Kozino- vem »Obroču«, Jasnost, iz- raznost, doživetost, vse je bi- lo tu. Program je bil pope- stren s številnimi soli. Dasi je vsak član pravzaprav so- list, je pa bil deležen največ- jega občudovanja imenitni basist Peter Care. Brez dvoma je Slovenski oktet naš najboljši vokalni reprezentant, ki nam dela čast p>o vsem svetu. Obenem pa je vzornik zborovodjem in zborom, ki jih navdušuje za narodno kot aa umetno pe- sem ter je v tem smislu zelo pomemben dejavnik sloven- ske vokalne glasbe. EGON KUNEJ KONCERT SLEPIH V VOJNIKU v petek, 20. 2. ob 16. uri bo v kulturnem domu v Voj- niku za.nimiv pevski koncert. Na odru kulturnega doma bodo člani pevskih zborov Zveze slepih iz Celja in Ma- ribora predstavili svoje de- lo. S skupnim koncertom bo- sta zbora začela proslavljati pomemben jubilej. To je tri- desetletnico obstoja Zveze slepih! MILAN BRECL SEMINAR ZA ZBOROVODJE Področno združenje pev- skih zborov organizira pr- vi seminar za zborovodje v Celju v soboto, 13. mar- ca. VršU se bo v glasbeni šoli, za predavatelje so določeni profesorji: Bran- ko Rajšter (glasovna teh- nika), Slavko Mihelčlč (osnove dirigiranja) rn Egon Kunej (praktično delo z zborom). K sode- lovanju za praktično delo so povabiEi moški zbor »Svobode« Iz Celja. Semi- nar je zamišljen kot prvi v seriji tečajev, ki se bodo nadaljevali občasno skozi dve ali tri leta ter siste- matično posredovali zboro- vodjem amaterskih zbo- rov tvarlno dirigiranja, metodiJco dela, novo lite- raturo in podobno. K seminarju so povab- ljeni vsi zborovodje celj- skega področja, ki bodo prijavili svojo udeležbo pri občlrjikem svetu Zve- ze kuilturno prosvetnih or. ganizaoij do 1. marca. Po- dročno združenje priprav- lja tudi medobčinsko re- vijo zborov, ki bo v ne- deljo, 13. j>unija v Roga- ški Slatini. Zbori, ki žele sodelovati na reviji, mo- rajo poslati prijavo na obč. svet ZKPO v C^je s podatki o številu pevcev In program 5 i>esmi, od katerih bo strokovna ko- misija izbrala tri za na- stop, želja organizatorjev je, da bi bHa medobčinska revija na vzgledni organi- zacijski in kvalitetni ravni, zato nudijo zborom stro- kovno pomoč pri sestavi programov in pri metodič- nem delu. E- K. V vsak dom NOVI TEDNIK ŽALEC v petek zvečer je bila v 2alcu letošnja osrednja pro- slava slovenskega kulturne- ga praznika, na kateri je na- stopil tudi Simfonični orke- ster Radiotelevizlje Ljublja- na s solLstcm, diplomantom dunajske glasbene akademi- je Francijem Rizmalom, ki je s svojim igranjem na violi- no navdušil obiskovalce v na- bito polni dvorani Kmetij- skega kombinata Hmezad Ža- lec. To, da je na zares kva- litetno prireditev prišlo toliko ljudi, še enkrat dokazuje, da so ljudje dobrih kulturnih prireditev željrii, žal pa jih je premalo. Na proslavi so letos prvič podelili tudi Savinove nagra- de in priznanja najbolj pri- zadevnim kulturnim delavcem in skupinam v občini. Priz- nanja so prejeli Delavski prosvetni društvi Svoboda iz Polzele in Šempetra, pevski Tfbor Iz Bralovč, godba ru- darjev in keramikov Liboje, Prane Kovač, Ivan Praprot- nik, Florijan Lesjak, Angeli- ka Gorišek, Pavla Mlakar, Zlatica Avdič, Lojze Pric, Franc Kovač, Ivan Praprot- Drago Predan, Vinko Jordan in Stane Jančigaj. Savinove nagrade so pre- jeli Darko Šuler iz Liboj, Stanl^o Novak iz S^zelein moški pevski zbor Prosvet- nega društva iz Gotovelj. Ko smo se po prireditvi pogovarjali z nagrajenci so nam med drugim povedali: DARKO ŠULAR, predsed- nik DPD Svoboda Liboje: »Težko je v tem trenutku povedati, kaj mi pomeni na- grada, ki sem jo prejel. Mor- da potrditev mojega doseda- njega dela, vsekakor pa ob- vezo za nadaljnje delo. Sicer pa nagrade ne jemljem le za- se. To je tudi nagrada za vse tiste prizadeame kulturne delavce v Liboj ah, brez ka- terih bi si ne mogli zamisliti kulturnega utripa v tem kra- ju.« STANKO NOVAK, pred- sednik DPD Svoboda Polze- la: »Nagrada, ki m&m jo da- nes prejel je tudi obveeaiost za moje nadaljnje delo pri polzelski SA-obodi. še naprej si bom s svojim delom pri- zadeval za množičnost v kul- turi in pa seveda za to, da bo na Polzeli iz leta v leto bolj čutiti kulturno življenje. Da nas za prihodnjost kul- turnega življenja v našem kraju ne bo skrbelo, bo tre- ba več delati z mladimi. Na- vsezadnje bodo mladi nekoč nadaljevali naše delo.« JURE GORŠEK, predsed- nik Prosvetnega društva Go- tovlje: »Nagrade sem, kot tu- di vsi gotoveljski pevci, iz- redno vesel. Priznanje nas obvezuje, da bomo še naprej prizadevno vadili in uživali ugled. Kot ga sedaj. Prepri- čan sem, da nikomer izmed pevcev ni žal aa ure, ki jih izgubi na napornih vsakote- denskih vajah in dokler bo- do pri zboru peli takšni ljud- je kot sedaj, me za ta naj- starejši zbor v Savinjski do- lini, ki je lani praznoval osemdesetletnico obstoja, ni strah.- Tekst: JANEZ VEDENIK Poto: TONE TAVČAR HMEZAD TOZD MESNINE CELJE Kmetovalci, vrtičkarji Stalno imamo na za- logi gnoj po ceni 40 din za tono. Prevzem je v klavnici Mesni- ne, C. na Trnovlje — vsak dan od 6. do 12. ure. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 6S PJŠE: FRANJO FIJAVŽ deIjOvni spori Dr. Ervin Mejak, ki je deloval kot advokat v Gornjem gradu od 1934. leta do aretacije v prvih dneli okupatorjevega pri- hoda 1941. leta in Izselitve v Srbijo, ima lepe spomi- ne na bivanje med gor- njesavinjčani. Pred 1934. letom je imel advokatsko pisarno v Slov. Konjicah, a tam na bil zadovoljen. Bil je v naprednih, sokol- skih vrstiih. Takratne raz- mere so bile za mladega advokata dobesedno težke. V Konjicah je bilo precej finančno močnih nemčur- jev. Tudi Slovenci — kle- rikalci so se raje pajda- šili z njimi kot z zavedni- mi Slovenci. Obstojale so tudi redke, častne izjeme, toda dr. Mejaku se je kld- jentela, kot sam pravi, kr. čila. Ko se je preselil v Gornji grad, se mu je po- ložaj bistveno izboljšal, predvsem pa razpoloženje radi povsem druga.čnega vzdušja v novi okolici. V času Mejakovega bi- vanja v Gornjem gradu so zastopali delavce in go- spodarje (lastnike gozdov, žag in splavarske gospo- darje) v pravdnih zade- vah poleg njega še advo- kat dr. Kalan, dir. Ogri- zek (oba iz Celja) in dr. Rosina. Dr. Mejiik pravi, da je v mezdnih sporih in dmgih pravdnih zadevah le redko prišlo do sodbe. Ce se je le dalo, je prišlo do obojestranskega spora- zuma med sprtima stran- kama- K temu je veliko doprinesel sodni svetnik dr. Andrej Novak, doma- čin iz Mozirja, ki je bil presko dvajset let stareši- na srezkega sodišča v Gornjem gradu. Preje je služboval v Celju. Zaščita lastnih, delavskih interesov Delavstvo lesne stroke je v Zg. Savinjski dolina že dokaj zgodaj občutilo potrebo, da bd se zaščiti- lo pred izkoriSčevanjem s pomočjo silndiikalne or- ganizacije. Toda pri tem so nastopale težave. Se tam, kjer je bilo veliko število delavstva zaposle- nega na enem, za tedanje čase 2»lo veliikem obratu v Nazarjah, je prišlo po- zno do organdzdranega na- stopa delaivcev. Iz nekate- rih virov izhaja, da je sku- šail delavce v okolici Ljubnega in Radmirja pr- vi organizirata Ivan Part, delavec, doma te Juvanja. To je bilo 1932. leta. Dr- Ivan Plesec, Ljubno 158. je delal nekaj desetletij na raznih žagah in tudi vrsto let v sindikalni or- ganizaciji pred 1941. letom v Zg. Savinjski dolini. Prvo službo .ie nastopil 1923 leta na Knezovi žagi v Solča\a, kjer je delal pet let, kasneje je bil za- poslen v Ljubnem, na Za- goženovi ža|ri. Slika Je iz 1931 leta. ganizlrati, povezati je želel v prvi vrsti Žagarje. Toda ti so se 2ibaLl, da bd jim lastnika žag odpovedaii službo. Ostald bd lahko praznili rok, njihove dru- žine br«a kruha. Pretnje so obstojale. Tako Je or- ganizacija 2ie ob samem rojstvvi, ne da bi shodi- la, propadla. Po pripovedovanju Iva- na Plesca, 74 let, upoko- jenega Žagarja — še ve- dno čvrstega zdravja tn vedrega obnašanja -— je raarvidino, da je po prvih povezavah z Delavsko zboi-nico v Celju v 1936. letu prišlo že tedaj in še močneje v naslednjem le- tu, do združevanja žagar- skih delavcev po vsej Zg. Savinjski dolini. Delavci v Nazarju so imeli svojo lastno sindikalno organi- zacija, vendar isto, to je Jugoslovan.^0 strokorao zvezo (JSZ)- Dolgoletni Žagar in pred- vojni sindikalni delavec Plesec ima zelo dober spo- min, še danes se spomi- nja imen vseli o&talih or- ganizacij, ki so želele po- tem, ko se je v Savinjski in Zadrečki dolini delav- stvo že pKJvezalo v JSZ, osnovati na podoben način tuda odbore oz. podružni- ce svojih sindikatov. Ple- sec čisto pravilno navaja imem tedanjih organiza- cdj, kar je pri starejšnjih ljudeh predvojne dobe že skoraj redkost — mlajša generacija jih ne pozna, saj jiih ni imela prilike spoznati — in tudi »bar- ve« razločuje Plesec še danes v razgovoru pravil- no! Vsak sindikat je nam- reč predstavljal in zasto- pal določeno politično grupacajo ali stranko. Naj- bolje so se razumeli pred vojno sindikalisti, včlanje- ni v JSZ (»beli«) s pred- stavniki tn člani Strokov- ne komisije, torej s prisia- ši »rdečih«, ki so bili tudi najbolj preganjani in ob- lastem trn v peti. Manj so se razumeli s somišljeniki Narodne strokovne zveze (»plavi«). Plesec nadalje navaja, da je bilo v tistih letih opaziti nasprotstva v vrh- nji organizaciji JSZ v Lju- bljani in da so posame- zniki hoteli navajati nje- ga in tudi druge na pre- stopitev v sdnd. organi- zacijo, ki se ne bo toliko povezovala z »rdečimi«, to je s komunisti. Takšne tendence povsem sovpada- jo s prepiri, ki so se vo- dili med vodstvom JSZ in voditelji klerikalne stran- ke- Ti so hoteli, da bi naj sindikalno gibanje krščan- skih socialistov (JSZ) ostalo v klerikalnih vodah. To je bilo — po Rescevih izjavah — razvidno na se- jah JSZ v Ljubljani, do- sti manj se je o tem de- batiralo na sejah organi- zacije v Celju. Plesec na- vaja, da se je sest-ankov' odbora JSZ v Ljubljani udeleževal tudi neki pater Angelik, ki je »spuščal« ostro kritiko na račun kle- rikalcev. O tem patru bo- mo še spregovoriti. Plesec se spominja, da so v odboru zgornjesavinj- ske organizacije JSZ skozi vrsto let sodelovali še I*e- ter Trbovšek, Žagar te Ljubnega kot predsednik sind. organizacije Žagar- jev, blagajnik je bil Franc Golob, Žagar iz Radmirja. Plesec j© bdi več let taj- nik odbora. Pogosti člani odbora sta bila med dru- gimi Ivan Zeleznik iz Šentjanža In Ivan I*art iz Juvanja. Prvi občni zbor so imeli v gostilni Majce- novič v Radmirju in tukaj včasih tudi sestanke od- bora- Sestajali so se na Ljubnem v nekdanji go- stilni Korošec, kjer je da- nes stavba samopostrežne trgovine, v Zadretju so se dobivali v naselju Volog in to v gostilni Cajner, »pri Gigalu«. OD RINKE PO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO 80TLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINI PRIZADELI SO ME! Prišel je v uredrništvo. Ves skrušen in potrt. Med pripovedovanjem so mu silile solze iz oči. Glas mu je trepetal . ■ . »Veste, že nekaj noči ne spim. Samo premišljujem in n« vem, kaj naj napra- vim. Zgodila se mi je kri- vica. Obravnavali so me tako kot tatu. Pa nisem v svojem 75 letnem življenju še nikoli kradel. In tudi ne bom. V četrtek, 12- februarja, kmalu po tretji uri jjopol- dne, sem stopil v trgovi- no »Center« na Tomšiče- vem trgu. Kupil sem si en zavitek bronhi bonbonov. Res pa je, da pri vhodu nisem vzel košarice. Zato pa sem zavitek bonbonov držav lepo v roki in sto- pil k blagajni. Tam mi blagajničarka ni ničesar rekla. Raziunela me je. Morda me je tudi poznala. Toda, takoj za tem je pri- šla k meni druga proda- jalka tn me začela kar tam v trgovini preiskova- ti tn tipati, če nimam morda v žepih še kaj dru- gega Bil sem ves iz sebe. Še protestirati nisem mo- gel. Prizadela me je, me- ne, starega človeka. Res, da sem slabo oblečen, to- da, obleka ne dela člove- ka. Ne ve, če bi tako rav- nala tudi v primeru, če bd imel košarico? še da- nes se ves tresem, ko premišljujem o tem ...« Taiko je pripovedoval v uredništvu Anton Resnik, z Zidanškove 6 v Celju, ki ga na celjskhih ulicah vsak dan srečamo s kapo na glavi in na tej kapi nosi napis »usluge«. Zara- di slcrcmne pokojnine opravlja tAnčA posle po- streščka- Ljudje ga dobro poznajo. In ko prodajalka v Centru po telesni preis- kavi ni našla ničesar, ni imela besede za opraviči- lo. Zakaj? Sicer pa za opravičilo še ni prepozno. Prizadeti starček bi se po takšnih besedah oddahnil in potolažil. Kdo ve, če mu bodo iz samopostrežne Center privoščili takšno pozornost?! Sicer pa, ne gre samo za človeško stran prime- ra. Gre tudii za pravno. Prodajalka v trgovini si takšne preiskave na jav- nem mestu ne more in ne sme privoščiti! Pot zii ugo- tavljanje krivde je drugač- na. V Centru bi jo mo- rali poznati in se Je dr- žati! MILAN BOŽIČ RAZMIŠLJANJE OB KULTURNEM DOGODKU če si se, kulture žejen Celjan, v teh dneh mudil pred našim kinom, ti ver- jetno ni ostalo neopaženo povabilo, recimo kar dari- lo našega kino podjetja.- Na sam kulturni praznik pe še zastonj.,povrhu (kul- tura je vedno zasitonj) smo dobili Duletdčevo \ umetnino za poobedek vseh mogočih kulturnih akcij in prireditev. Samega Prešerna smo kanili poča- stiti, z resnim namenom smo pohiteli v Unionsko dvorano, saj je vse ob- ljubljalo, da bo to kultu- ra tiste vrste, ki je za na- meček popoprana z obiM- co mesa in kože. Za tako kulturo pa postane vneta še ta.ko zakrknjena duša tn bogve, če nima na kon- cu še dobrega občutka, da je poleg kulture (kaj je že to?) dobila še malce seksualnega ščegetanja. Preje omenjeni žejni kulturnik, se je tako na- potil v Union, si priboril sedež, kar nd bila najlažja naloga, saj so navdušeni Celjani, kar drU v dvora- no. Ko bi človek videl ti- siti ogenj v očeh, ko bi čuitil tisto navdušenje v srcih!? Sam Cankar bi bil potolažen. Že pred pred- stavo so se vrstile žolte debate in diskusije, kako Dtiletič gradi film, ali je poudarek na kameri, kom- poziciji ali simboliki. Olo- vek glej in se čudi! Za- vzetost naših meščanov ne pozna meja. Pogumno se- že v šumečo vrečko, da si posladka že tako sladek kulturni dogodek. Človek božji, od te duhovne paše boš lahko živel leto dni. Treba se je samo še udo- bno namestiti v sedež, od- preti usta in oči, da se bo kultura imela kam zliti. In čakati. Ja, Celjani so ča- kali. Prvi kadri so stekli pred nami, prva paleta barv čudovite gorenjske pokrajine, kamera poišče konja in plug, naš publi- kum pa je čakal. Vztrajno čakal na kulturo. In dolg- čas mu je bilo. In bon- bone je jedel. In ker kul- ture ni tn ni hotelo biti, je zopet v prijateljskih krogih tekla debata o ma- karonih, o ploščah, neko- mu se je tako sm.ejalo, da ni mogel več zdržati in d\-orana, željna glasno iz- raziti čustva se glasno za- krohoče. Radmanca nosi zemljo in se opoteka, moj sosed pa meni, kaj ga sir- jejo in kdaj bo »tisto«. In ko zopet dvorana spontano izrazi željo, da bi rada videla »tisito«, se mS je že zasvitalo, kje je žulj moje nezadovoljne okolice, cmoka j o^ in žvakajoče. Kuittire so hoteli, ljube- zni na odoru in ti nespa- metni operater kina Uni- on, kaj nisi uvidel trplje- nja množice, nezadovoljne- ga cepetanja in govorje- nja? Pogna.1 bi film vse do tistega čudovitega vr- hunca, ko Voruh, ki še ni imel ženske, končno dobi svoj kos mesa in publika sladko zadoščenje. In kul- turno osveščena bi se za- po^dila v celjske ulice, ta- ko puste, kjer so ljudje; čudni in neprijazni. Pa nič. takega se ni zgodilo. Prav počasi s^ je film vlekel^ naprej, neke smreke, zem-j Ije in Radmance so sej opotekale sem in tja, a! kdo bi razumel vse to, kaj ste nam dali za kul- turno hrano, vi, vi... Ko se je dvorana izpra-; zniLla pet minut pred kon-^ cem filma, sem obsedel na stolu in jo prav počasi kot zadnji mahnil na prosto. V srcu mi je bilo hudo in tako grenko slino sem imel, da b i jo pljunil ne- komu v obraz, nekomu, ki je zadolžen za kulturo. Neumnost. Ta grenek plju- nek hrani vsak zase! če moraš v tovarni delati, ker je šef nad teboj, se v šoli učiti, ker je profe- sor v razredu, ni nad tvo- jo kulturo nikogar. Sam sd svoj Prešeren in Cankar in kuilturni praznik ald pa^ kulturna skaza in ironija. Bes v mena se je polegal. Če sem nekje sredi filma mislil vstati in zakričati, sem se mislil na koncu zjokati. Duletič nam je ustvaril umetnino barv, po- krajine in kamere. Kaj res niti najbolj pretreslji- vi prizori niso segU v na- ša srca? Kaj smo res po- stali drhal neobčutljiva za čustva in drobne besede? Smo res nezadovoljni Ri- mljani, ka vpijejo: kruha in iger (beri: pornografije in klobas)? Oljani, ki ste pokupili vse karte za koncert Slo- venskega okteta, ki baje prirejate vsako leto te- den domačega filma (čez v^ leto pa italijanske kav- boj ke), osmega februarja se niste izkazali. Pač pa ste mnogo umazali in po- teptali: film, dvorano in še tiste redke navdušence, kd smo se veselili srečanja z timetnino. I*rav na kon- cu pa me je prijetno gre- la zavest, da je vsa tista meketajoča drhal odšla z dolgim nosom iz dvorane. »Tisto« ni trajalo več kot par sekimd, množica je o±šIa prazna, kakor je prišla. Pa če bi igral sam Bergman, ki ne skopari s kožo in mesom in bi po- peljal vso to kulturniško mlako skozi samo vagino s filmsko kamero (opro- /Stite, duška si dajem), mi- slim, da bi ostal nerazum- ljiv in ljudem, bi se zopet vesili nosovi. Ker prava umetnina ne pride ne do njihovih glav, kaj šele do srca. Zastonj beremo so- nete, zaman se trudijo učitelji, če je miselnost naših meščanov tako za- plankana, da menijo, da se kultura tiživa kar s sla- mvico za sok ... In da je tako in ne drugače, me ne prepriča niti naval na Slo- venski oktet. Tudi to je samo razburljiv dogodek, naslednji abonmajski kon- cert pa zna zopet same- vati. Za drugo leto pa takole: 8. februar, kulturni pra- znik, vrteli bomo ameri- ške risanke in vestem »Džon Vejn iza ledža.« LESJAK MATJAŽ CELJE, ŠTUDENT PRIPIS UREDNIŠTVA: Je že res. Toda vse le ni tako. Vendar pa ne gre ob takšnem dogodku posploševati vse druge, ki so dokazali, da je kultura vse man.) pastorek. KAM TO VODI? V zadnji številki Novega tednika sem v pismih bralcev z ogorčenjem pre- bral zapis »Tudi brez vpitja gre«, ki ga je pod- pisal Marinko Kovač s Tinskega. človeka s ta- kim imenom in priimkom ni. Avtor tega zapisa sd je sposodil moje ime, medtem ko je priimek Kovač naziv naše doma- čije po domače. Jaz pa se pišem Marinko Arbaj- ter, po domače Kovač. Nekdo je torej za hrb- tom drugega hotel osra- motiti avtobusnega spre- vodnika in seveda mene. Ne razumem, zakaj? čudian se temu početju. Kdo je ta človek in kak- šen je kot občan, krajan? Prav bi bilo, če bi se pod- pisal s polnim imenom! Morda ima sprevodnik K. J. zaradi takšnega ne- odgovornega pisanja v službi kakšne težave. Nd mi vseeno, ker je prva ost letela name, ki seveda pri vsem tem nič nimam. MARINKO ARBAJTER — KOVAČ Zg. Tinsko 5, Loka piri Zuismu NA$ KRAJ • ŠENTJUR: AKTIVNI V DELU Mladinci, člani osnovne organiza- cije zveze socialistične mladine v šent> jurju, so se z veliko zavzetostjo loti- li tudi letošnjih nalog. Tako so v po- častitev slovenskega kulturnega praz- nika pripravili dramske prizore iz Pre šernovega življenja. Pri tem jim je po- magala Darinka Joštova iz Celja, s kostumi in rekviziti pa tudi celjsko gledališče. Mladi so pričeli tudi s plesnim te- čajem, ki je dobro obiskan. S svojim delom so zadovoljni. Kljub temu pa se zavedajo, da so njihove vrste še preredke, saj je veliko mla- dih v šentjurski občini še izven orga- nizirane aktivnosti. META PLOŠTAJNER • VOJNIK: SKUPEN NASTOP SLEPIH v duhu sodelovanja, ki je zrastlo v preteklosti, prirejajo v petek, 20. februarja ob 18. uri v Vojniku člani društva slepih iz Maribora in Celja, skupen pevski koncert,. Prireditev bo v dvorani kulturnega doma, pela pa bosta moška pevska zbora. Program je sestavljen iz narodnih in umetnih pesmi, prireditelj proslave pa je ob- činski odbor zveze slepih v Celju, ki bo vrnil obisk mariborskim tovarišem aprila meseca. Z, P. ® ŠOŠTANJ- TABORNIŠKI JUBILEJ Taborniki odreda Pustega gradu so se pred dnevi zbrali na petnajsti ju- bilejni občni zbor in do zadnjega ko- tička napolnili dvorano družbenih or- ganizacij v Šoštanju. Udeležence je najprej pozdravil pionir taborništva v Šoštanju, prof. Anton de Costa. Iz po- ročila pa je bilo razvidno, da deluje- jo taborniki na osnovni šoli »Biba Ročk«, kjer je mentorica Tea Podgor- šek in na šoli »Karel Destovnik-Ka- juh«, kjer je mentorica Boža Slomšek. Lani je vseskozi delovalo in to zelo aktivno kar devet vodov. Omenimo naj, da so prav v Šoštanju organizira- li vodniški tečaj, na katerem so uspo- sobili večje število vodnikov za delo v taborniški organizaciji. Starejši ta- borniki in klubovci pa so lani v Šoš- tanju pripravili tudi občinsko tekmo- vanje za medvedke in čebelice, kate- rega so se udeležili vsi vodi. In po- tem so se zvrstile ?^tevilne prireditve doma in v drufrih krajih, pa razna tekmovanja, taboren ja itd. Skratka, iz- redno pisana in aktivna dejavnost! Na občnem zboni so se zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali, da so se lahko udeležil' taboren j, poho- dov in podobno. Tudi iz poročila o delu klubovcev je bila razvidna njihova velika dejav- nost. Na zletu v Bihaču pa so med drugim navezali tudi stike s taborniki »Modri val« v Trstu, s kater-mi bodo sodelovali tudi v bodoče. V. KOJC • MLADI DELAVCI Pred dnevi je bila v Šentjurju prva redna seja predsedstva konference mladih delavcev v letošnjem letu. Po- govarjali so se o vodenju akcije za najboljšo osnovno organizacijo v de- lovni organizaciji. Predsednik konfe- je opozoril zlasti na rezultate dela v delovnih organizacijah, ki naj pridejo do veljave v akciji. Da bi opozorili na probleme ki se pojavljajo v posameznih delovnih or- ganizacijah, bodo povabila medse pred- sednika konference mladih delavcev pri republiški konferenci. Vrh tega so razpravljali še o mladih delavcih v mladinskih delovnih akcijah ter o dvo- mesečni politični šoli v Jasnici. Govorili pa so tudi o stanovanjskih vprašanjih, še zlasti, ker se mnogi mladi delavci najpogosteje srečujejo s stanovanjskimi problemi. Zato se bo- do zavzeli, da naj bi stanovanja do- bili predvsem aktivni delavci. Med njimi so tudi mladi. META PLOŠTAJNER © SNEG NA GOLTEH 'Prišel je sicer pozno pa vendarle v času, ki lahko pomeni še razmero- ma dolgo uživanje bele opojnosti. Na terenih pod Medvedjakom je zdaj dovolj pmidoanosti za dobro smu- ko. Po podatkih, ki smo jih sprejeli ob zaključku redakcije, je na Golteh dovolj snega. Pršiča. Dež, ki je tu in tam presenetil dolino, na Golteh ni padal. Tu so tudi smučišča dobro pripravljena in večina vlečnic obratuje v zadovoljstvo smučarjev. Tudi v Starih stanih je snega dovolj. Golte torej vabijo. Smučarje in vse ljubitelje zimskega športa. • 2ALEC: NOVA BLAGOVNICA ŽE LETOS Problem trgovske hiše, kjer bi lah- ko na enem mestu potrošniki Žalca in Savinjske doline, dobih vse je na tem področju že dolgo aktualen. Kot pa vse kaže bo že letos rešen. V no- vem mestnem središču Žalca bodo namreč že v kratkem pričeli z etapno gradnjo blago\'nioe, ki bo imela poleg prodajnih prostorov tudi gostinske. Skupaj bosta tmeh obe dejavnosti na voljo okrog 3300 m2 površine. V prvi etaži bo poleg samopostrežne prodajal- ne tudi prodaja sezonskega in drugega blaga. Gostinci pa bodo imeli na raz- polago bife s 25 sedeži, gostinsko sobo s 50 sedeži ter teraso s 40 sedeži. Tako bodo končno tudi v Žalcu imeli lokal, kakršnega doslej lahko obiščejo le v drugih mestih. Novo blagovnico bo gradil Ingrad iz Celja. Idejni načrt je že naročen in tudi sredstva so zagotovljena. Levji delež bo doprinesla Beogradska banka s kreditom, ostalo pa bo iz sredstev občinskega sklada skupnih rezerv. T. TAVČAR ® KOZJE: OBČNI ZBOR TABORNIKOV Na naši šoli deluje taborniška or- ganizacija. V njej je okoli 70 medved- kov, čebelic in tabornikov. Razdeljeni smo v vode. V soboto, smo se vsi taborniki Koz- janskega odreda zbrali v šoli na obč- nem zboiru. Izvolili smo delovno pred- ' sedstvo: predsednik Vili Kozole, čla-^i na Andrej Bercko in Vesna Kodrič ter zapiisnikar Irena Kodrič. Vsem zbra- nim je spregovoril vodja tabornikov tov. Toni Kamin. Nato so prebrali po- ročilo dela v prejšnjem letu in spre- jeli plan dela za prihodnje leto. Naj- bolj zaslužni člani so dobili priznanja. Pod točko razno je bilo vprašanje, kako bi taborniki dobih sobo. Sobo smo že imeli, a so nam jo vzeli. Sta- rejši tabomiiki so nam obljubili, da nam jo bodo v najkrajšem času pri- skrbeli. Potem smo se s taborniškim pozdra- vom ra.zšli. Tisti, ki smo doma blizu šole, smo še ostali in pospravili raz- red. DEJAN KRESNIK • CELJE: MLADI ZA PRAZNIK v počastitev slovenskega kulturnega praznika je osnovna organizacija Zve- ze socialistične mladine v Avto-Celje pripravila lepo proslavo, na kateri so mladi nastopili z recitali. Sodelovali Pa so tudi mladi gla,sboniki, ki so izvedli »Zdravico«. • ŠEMPETER: MLADI IZ PODLOGA Tudi mladinci osnovne organizacije ZSMS Podlog pri Šempetru v Savinj- ski dolini imajo težave zaradi pomanj- kanja prostora. Zelo delavni fantje in dekleta so sprva imeli svoj prostor pa so .ga kmalu zasedli drugi. Zdaj se se- stajiajo kar na domu enega med čla- ni organizacije. Mladinski aktiv Podlog sestavljajo fantje n dekleta kmečkih družin. Ra- zumljivo je, da so bili pred petimi leti, ko je mentorstvo nad njimi pre- vzelo šempetrsko turistično društvo, svoje organizacije v vasi vsi veseli. Turistično društvo jim je pomagalo, da so prebredli prve težave. Tako so se pokazali tudi prvi rezultati. Največ so sodelovali v delovnih akcijah pri urejevanju jame Pekel. Večkrat so či- stili okolje, poleg tega pa so se mno- žično vključevali v športno in zabav- no življenje. Zato večkrat pripravijo kakšno zabavo, poslušajo glasbo ter igrajo šah v mnogo premajihni kmečki sobi. EDI MASNEC JAVINJI ONEC ŽIVUENJA jao je, da v Savinji, sem od Celja do izliva v Savo pri Zidanem X, skoraj ni več živ- i, ni več Tih. Zato smo ednika ribiške družine eter, Toneta Privošnika, ali, če budi njihovim ©m grozi mrtva voda. irljenje v vodi je odvis- i več činiteljev,« je de- 'one Privošnik, in nada- i:» Težavo povzroča one- !vanje voda. Vendar nam yvitev, da poznamo kriv- ^ogoča uspešnejši boj njim. Na srečo, v zad- , času nd bilo množič- pogina rib. Toda, ob h vodostajih, kot je tre- 0 v tem času, je ne- ost, da bi do i>ogina 0.« ako gledate na ohrani- tev čisitih voda in okolja kot pogoj za športno ribištvo in množično rekreacijo?« »Hitra ind^lstralizacija je z vsemi pozitivnimi stranmi prinesla tudi negativne učin- ke. Eden od njih je zastru- pitev naravnih p>ogojev živ- ljenja. S tem v zvezi je ob- rabrujoče dejstvo, da so ve- činoma doseženi sporazumi z onesnaževalci o izgradnji čistilnih naprav. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da vsak dan bolj prodira zavest v ljudi, da je ohranitev zdra- vega človekovega okolja te- meljna prvina nadaljnjega razvoja človeštva.« »Na zboru ribičev ste ve- liko govorili tudi o zniža- nem vodostaju naravnih vo- dotokov. Kaj mislite o tem?« »Živimo v času, ko si pri- zadevamo, da čim več vode čim dlje zadržimo v dolini. To uresničujemo z lunetnimi pregradami. Tak primer so ribniki v Presarjah, zajezi- tev Tmavce itd. Tudi pre- grada — vodna drča — ki bo zgrajena na Savinji, nad iz- livom Boljske, sodi v ta okvir. Seveda pa ob tem ne smemo zanemariti možnosti za nadaljevanje izgradnje vodnogospodarskih objektov na vseh naravnih vodnih to- kovih, če t)omo torej upošte- vali vsa pravila čuvanja okolja, sem prepričan, da živ- ljenje v spodnjem delu re- ke Savinje še ne bo ugasnilo kot je ugasnilo že v mnogih drugih rekah.« EDI MASNEC POLZELA: SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO v soboto je bilo na Polzeli prvo četrtfinalno tekmovanje Spoznavajmo svet in iomovino, ki ga organizra Radiotelevizija Ljubljana. Tokrat se je ekipa Občinske konference Zveze socialistične mladine Žalec pomerila z ekipo OK ZSMS Ptuj. talčani niso imeli sreče in so izgubili z rezultatom 10:13. To, da so izgubili je bolj odraz smole kot pa neznanja^ saj so morali tik pred tekmovanjem poiskati dva nova člana, ki sta sestavljala njihovo ekipo. Dva njihova tekmovalca rmmreč zaradi obolelosti nista mogla nastopiti. Na sliki: Ekipa OK ZSMS Žaiec med tekmovanjem Spoznavajmo svet in do- movino. Foto: TONE TAVČAR ZAHVALA 4) ) tragični izgubi našega ibega atija, moža, brata in strica ARNUŠA iskreno zahvaljujemo izraženo sočutje vsem, so mu prišli na zadnji ^isk. Hvala za številne ■ice in cvetje ter hvala '^tn, ki So ga pospre- '''i na njegovi zadnji "•^i na pokopališče v Slo- ">skih Konjicah. Še po- se zahvaljujemo ga- organizacijam za '^^zano čast, prav tako delovnemu kolektivu ^Onus« za naklonjenost v težkih trenutkih. Žena Marija, hčerka carina, sin Borut ^ drugo sorodstvo. Zbrah so se skoraj vsi in jima čestitali za petde. set let skupnega življe- nja. Od dvanajstih še osem živih otrok pa 27 vnukov in trije pravnuki. Veliko stiskov rok in do- sti toplih želja. Zlato poroko sta poča- stila kar med svojimi. Viktor in Frančiška Olen- šek z Zavrha nad Dobr- no. »Osmega februarja je bilo 50 let, ko sita na žlahtnem kam- nu stala, si prstana in roki podala ter obljučila, da bosta zvesta si, dokler ju smrt ne poko- si...« Kot mladoporočenca sta zaživela na nevestinem domu v Zavrhu nad Do- brno. Težko življenje. On ZLATA POROKA NA ZAVRHU NAD DOBRNO je tesaril, mama pa ob- delovala zemljo, kuhala m prala. Za številno dru- žino. Navzlic trdi skor- ji kruha je bila doma pesem, in velikokrat je cela družina pela dolgov noč. Leta 1954. je njuno domačijo hudo prizadel zemeljski plaz. Zasul je hišo z živino vred. Zgra. dila sta si novo. In spet so zaživeli srečno. Otro- ci pa so rasli in odrašča- li ter zapuščali dom in si začeli ustvarjati novega. Doma je ostala le Tilčka s svojo družino, ki zdaj skrbi tudi za starša. Se dosti zdravja pa sre- če in zadovoljstva! DVE IZ BISTRICE Grad Kunšperk pri Bistri- ci ob Sotli je zla.sti anan iz velikega slovenskega kmečke- ga upora v letih 1572—1573. Danes je le še nekaj razva- lin, ki pa vendarle niso ta- ko slabo ohranjene, da se ne bi dale resiavrirati. Občani Bistrice ob Sotli so /e dali pismeni predlog za obnovo gradu Zavodu za. spomeniško varstvo, sami pa so se obve- zali, da bodo uredili vse do- vozne poti in pa okolje gra- du. Tako urejen objekt bi gotovo veliko pomenil v sklo- pu krajinskega parka Kum- rovec-Kozjansko. Kljub temu, da je trgov sko podjetje Jelša v zadnjih letih precej naredilo pri raz- voju trgovske mreže na šmar- skem, je trgovina v Bistrici ob Sotli še vedno tam. kjer je bila pred 20 In več leti. Zahtev občanov nikakor ne more zadovoljiti, saj sta obe trgovini nefunkcioiialni in stari, niti ne ustrezata mi- nimalnim sanitarno tchnič nim zahtevam. Ce pomislimo, da v obe trgovini zahajajo prebivalci iz va.si Trobce, Crešnjevec, Križan vrh, Hra- stje. Srebrnik, Dekmanca, Ples, Polje pri Bistrici, Kun- šper. Žagaj in Bistrica ob Sotli, potem je zahteva po novi trgovini upravičena. MALA ANKETi!^ VČASIH TEŽKO, DANES LEPO Vsako leto takoj po Novem letu se v Velenju zbe- rejo nekdanji intemiranoi, da bi skupaj praznovali prehod v leto, ki ga živimo. Letos so se zbrali že desetič in v imenu Občinskega odbora zveze borcev jih je pozdravil Slavko Vrtačnik. O pomenu takšnih srečanj je govorila tudi Mirna Zupančičeva, članica republiške komisije za bivše politične intemirance in zapornike. Prijetno je bilo poslušati ljudi, ki so naj- lepša leta svojega življenja preživeli v borbi prota okupatorju zato, da nam je danes lepo. žal je vsako leto na teh srečanjih mary nekdanjih to^varišev, niso pa zaradi tega ta srečanja nič manj slavnostna in svečana. Sicer pa smo se s petimi nekdanjimi inter- niranoi pogovarjali, kako je bilo včasih in kako je danes. CILKi\ PUSTINEK iz Velenja: »Moža so mi že leta 1942 ustrelili v Mari- boru, mene z otrooi pa odpeljali v Auschvvitz, prav tako 1942. leta. Da sem zdržala vse te teža- ve, je bila moja stalna misel na otroke. Že mož mi je, pred smrtjo rekel, če me bodo ubili, ti upaj v otroke, če danes pomi- slim, kaj vse so z nami delali v taborišču, se zgi'0- zim. čeprav mi danes malce nagaja življenje, sem vseeno neizmerno srečna, kajti živim v mi- ru«. ROZALIJA KUGONIC iz Velenja: »Oče je bil par- tizan tn tako sem šla po njegovih stopinjah ter po- stala mladinska akti-Arist- ka. Takrat je tudi v naši hiši bila partizanska jav- ka. Potem so me zaprli v zapore v Begunjah, obso- dili na štiri leta in odpe- ljali v taborišče, še dob- ro, da sem se vrnila. Za vse je bilo hudo, še po- sebej pa za nas mlade, saj smo najlepša leta pu- stila za rešetkami in t JOže KOREN iz Met- trpljenju. To danes mar- leč pri Šoštanju: »V lage- sdkdo ne zma ceniti, ker rju sem imel številko ni doživel.« 46525. Zaprli so me leta 1943 v šmart.nem ob Paki, tri tedne sem bil nato v zaporu v Celju, od koder so me za 14 dni prepelja- li v Maribor in nato na Dunaj. Nimam besed, da bi povedal, kaj vse sem tam doživel. Delal sem v opekarni. Ker sem dajal kruh intemirancem bi bil kmalu ob glavo pa so me rešili Čehi in Poljaki. Zad- nji dnevi so. bili zame najstrašnejši. Zaradi pos- kusa pobega je samo eden esesovec pred nami po- ^^AN SOVIČ iz Raven streli! 82 ruskih oficirjev. P" »V Dachau Bilo ie gromo!« so me odpeljali aprila 1944, od koder sem se vr- niil julija 1945. V tem ča- su sem bil samo številka 68333. Delal sem skupaj s Francozi tn pripravljali smo poibeg iz ta-borišča- Vendar to ni bilo potreb- no, ker je prišlo do osvo- boditve. Nepopisen je bil trenutek, ko smo kakšnih 30 metrov pred tabori- ščem zagledali osvobodi- telje. Verjetno je bil tis- to moj najsrečnejši dogo- dek v življmju.« Razšli so se v upanju, da bo tudi letošnje leto bijo na enajstem srečanju. Prav ta srečanja so tisti lepo in mirno ter da se prihodnje leto ponovno do- trenutki, ko sproščeno in v tcvariškem krogu spre- govorijo o tem, kako je bilo včasih hudo, kako pa je danes lepo. In p^av to lepo je treba čuvati, kaoti vojnih grozot si nihče ne želi. Tekst in foto: LOJZE OJSTERŠEK TONE MRAVLJAK iz Ve- lenja: »Že leta 1941 so me odpeljali v nemško tabo- rišče Mathausen, od ko- der sem se vrnil domov težak komaj 35 kg. Bilo je grozno: namesto hrane in spanja pa dela so nas tepli in mučila. Za oku- patorja smo bili samo šte- vUke, ne ljudje- V tabo- rišče so me odpeljali zato, ker sem delal s partizani. Bil sem izdan. Danes sem ponosen, da sem tudi sam lahko prispeval delček, da nam je lepo.« 12 stran — NOVI TEDNIK St. 7 — 19. februar 1976 BISTVO ZAKONA Med razpravami o vsebini in besedilu novega za- kona o lovu, ki naj bi bil kmalu sprejet, prihaja do težko razumljivih nesporazumov. Z bistvom zakona se strinjajo tako kmetovalci kot lovci. Ko gre za posa- mezne besede ali stavke, ki naj bi jih spremenili ta- ko, da bi bolj jasno in natančno povedali bistvene \ stvari, pa lovcem ne zmanjka razlag, da bo najbolje, če ne bodo spremenili nič. Zrumo je, da nekateri ljudje radi iščejo v zakonih luknje. Vztrajajo pri črki zakona, ne pri bistvu, ki so ga imeli pred očmi sestavljalci in predlagatelji. Zato se njegovo uresničevanje včasih precej razlikuje od namena, kateremu naj bi služil. Tega se kmeto- valci najbolj bojijo tudi pri zakonu o lovu. če Lcn>ci imajo pošten namen in čisto vest, pra- ; vijo kmetovalci, zakaj nasprotujejo natančnejšim do- ločilom npr. kakšen je krajevno ustrezen način za- varovanja kmetijskih pridelkov, nasadov in podobnega. Pri površnem določilu se radi izgovarjajo, da zem- ljišče ni bito ustrezno zavarovano. Tako se ne zgodi le kmetom, ampak tudi družbenim posestvom. Sadjarji kmetijske organizacije na Gorenjskem so po razsodbi sodišča izgubili pravico do odškodnine — kmetijski inšpektor je ocenil škodo na sadnih dre- vescih na več kot 11.000 din — z obrazložitvijo, da sadovnjaka niso zavarovali z ustrezno ograjo. Ogra- dili so ga s poldrugi meter visoko žično mrežo, ki pa bi baje morala segati še 30 cm globoko v zemljo. Ko so ograjo toliko poglobili, so jim zajci spet sko- pali rove pod njo. Po prejšnji razlagi sodišča potem tudi ta ograja ni več ustrezna. Zato zahtevajo, naj bi bilo v zakonu natančno zapisano, kakšna mora biti ograja, sicer se jim lahko zgodi, da bodo vsako škodo naprtili njim, češ da ograja ne ustreza. Zakaj bi tako določilo v zakonu motilo poštene lovce? Nekateri pravijo, da krajevne razmere niso povsod enake. Pa naj določijo drugače, vendar brez lukenj za izgovore, ko bi bilo treba poravnati škodo. Lovci razlagajo, da bo po novem zakonu moč pre- cej stvari urejati z dogovarjanjem med njimi in kme- tovalci. To se lepo sliši— a če se ne bodo sporazu- meli? Dogovarjanje o razvoju živinoreje v vsej državi se vleče že več kot dve leti v škodo živinorejcev. Tudi pri lovstvu bo zavlačevanje škodovalo kmetovalcem. Na boljšem ne bodo niti takrat, če bodo preveč po- pustljivi pred lovci, ki se jim ne bo mudilo zaradi lastnih koristi. Zato jim niso po volji spremembe v besedilu. Kmetovalce ne moti bistvo zakona, naj bo gojitev divjadi uskladena z načrtovanim razvojem kmetij- stva, torej da bo zaščiteno tudi ono. Bojijo se le, da nekatere občinske skupščine ne bi upoštevale dovolj tega določila, ker bi bile bolj naklonjene lovcem, še bolj se bojijo, da bi se lovci pravdali za črko zakona in tako dokazovali svoj prav tudi občinskim skupšči- nam. Zato naj bi bil zakon o lovu tako jasen, da ne bi potreboval posebnih razlag. JOŽE PETEK KMETIJSTVO NA ŠMARSKEM v prizadevanjih, da bi Icmetij&tvo dalo čimveč pre- hrambenih izdelkov za po- trebe na domačem tržišču, je šmarsko kmetijstvo že nare- dilo nekatere opazne premi- ke. Govorijo o povečani pro- izvodnji in o večji skrbi za sodobno opremljanje kmetij- skih gospodarstev, šmarska občina je pretežno kmetij- skega značaja in še to pre- težno na osnovi kooperant- skih odnosov. Kmetijska za- druga v sestavljeni organiza- ciji združenega dela »Dobri- na« ima le malo lastne zem- lje za blagovno proizvodnjo, še to predvsem za sadjar- sko, kjer pridelajo 1200 ton letno. V kooperaoijski proiz- voQ'Ajd pa je poudarek na pro. izvcdnji mleka, mesa, gro- zdja, jagodičevja. Ce govo- rimo o povečani kmetijski proizvodnji, ne moremo mi- mo dejstva, da so v letu 1975 povečali proizvodnjo mesa kar za 800 ton. Ne moremo mimo dejstva, da so v mi- nulem letu v šmarski obči- ni investirali 5 milijard v in- dividualna kmečka gospodar- stva, od tega eno milijardo za vinogradništvo, jagodičev- je tn ribez. Močno so pospe- šili 7 kooperacij ski proizvod- nji tudi vzrejo bekonov. Leta 1975 so jih vzredili 8000, do leta 1980 pa imajo v načrtu 20.000 bekonov. Pri tem naj omenimo, da imajo pri kooi>e- rantih tudi pogodbe za vzre- jo plemenskih svinj. Posebno po:'.ornost posve- čajo vinogradništvu, saj so lansko leto obnovili 114 ha vmogradnlških površin, do leta 1980 pa jih bodo še za 186 ha. Tudi v sadjarstvu ni bil tako majhen pridelek, saj so lani pridelali 1.170.000 kg sadja do leta 1980 pa imajo v načrtu 2.100.000 kg. Podob- no je tudi pri ribezu (po- rast proizvodnje.) Ne moremo sicer govoriti o velikem odstotku tistih mladih, ki so se odločili, da bodo ostali doma na posest- vu. Toda vendarle imamo da- nes v šmarski občini že 215 preusmerjenih kmetij tn jim bodo letos pridružili še 80 kmetij. To so predvsem mo- dernizirani hlevi. Kmetom so pri zadrugi na voljo krediti za novogradnje ali adaptaci- jo obstoječih gospodarskih poslopij. Povečanje proizvodnje po- sameznih kmetijskih pridel- kov je še kako važno za raz- merja na trgu in za izravna- vanje odnosa med pov^ora- ševanjem in ponudbo, saj mo- ramo nekatera osnovna živi- la uvažati. Mednje sodi celo krompir, da o čebuli niti ne govorimo, saj je v zadnjem času dvignila dovolj prahu. Pri tem ne smemo imeti pred očmi samo povečanje proizvodsaje, ampak tudi bolj načrtno, bolj smotrno načr- tovanje proizvodnje kmetij- skih pridelkov. D. M. Ustavni položaf KS Danes popoldne bo seja predsedstva občinske konferen- ce SZDL Celje, na kateri bodo razpravljali o ustavnem po- ložaju krajevnih skupnosti v celjski občini. Razprava o gradivu bo tudi izhodišče za sklic problemske konference na to temo, ki bo predvidoma v začetku marca. Prav tako bodo danes na seji predsedstva razpravljali o družbenem dogovoru o enotnih načelih informacijske dejavnosti v občini in ustanovitvi INDOK centra. Sprejeh bodo tudi skupni program dejavnosti družbeno političnih organizacij in občinske skuipščine za obdobje februar — junij. VIKI KR.AJNC Iz prakse za prakso v prihodnjih dneli :n tednih bodo delovni ljudje v i TOZD med drugim na zborih delavcev razpravljali tudi o j ustanovitvi kluba samoupravi j alcev v Celju. Iniciativni od- bor pri Občinskem sindikalnem svetu je že izdelal in po- slal vse materiale za rasspravo podpisnicam samoupravn^a sporazuma. Javna razprava med člani sindikata in delavci na zbo- rih delovnih ljudi bo trajala do konca tega meseca. Slav- nostni podpis samoupravnega sporazuma in ustanovna skupščina kluba samoupravljalcev pa bo v začetku mai-ca. Osnovno vodilo te pomembne sindikalne akcije pov- sod po Sloveniji je »iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja«! Klub samcapravljalcev bo omogočal de- lovnim ljudem in občanom, da se združujejo v klubu, da neposredno izmenjujejo samoupravne izkušnje pri razvija- nju vsebine, organizacije :n metod samoupravljalske prak- se. Pomemi:?na bo tudi dciia,vnG^3t kluba na podroi^ju druž- benopolitičnega tzobraževamja in ui3iposablja.nja samouprav- ' IjaJca. V dejavnosti kluba pa bo važno mesto zav2;emala tudi svetovalna in druga strokovna pom.oč samoupravljal- : cem in njihovim organom pri uresničevanju ustavne vse- ' bine samoupravljanja. IŠČEJO GA.' UJV CELJE išče zaradi suma j izvrševanja vlommh in navad- nih tatvin KOSBL Silvestra, roj. 8. 12. 1936 v Mežici, kateri; je dne 28. 10. 1975 pobegnil iz j zaporov v Ljubljani in je odj tega časa dalje na begu. i Imenovani se je zadn.je čase; zadrževal na območju Velenja,' Savinjske doline in UJV Mari-^ bora. Večkrat pa je tudi poto-; val v Zagreb in druge sosednje ■ republike. Druži se tudi večkrat | z Romi, ki se selijo iz kraja v: kraj. Prosimo občane, ki bi; imenovanega kje opazili, ali mo-■ goče vedo povedati, k.je se za-' držuje, da to sporoči.io na,)bliž-' ji postaji milice ali na UJV Ce- j Ije, Gregorčičeva 5, tel. 239-41. ; ŠENTJUR Kmečki turizem tudi v šentjurski občini dobiva pr- ve obrise, ki so za začetek skromni, so pa. In kar je najbolj zanimivo, rojevajo se' v krajih, ki so imela že pred vojno turistično tradicJ- jo. Na Planini, če vzamemo le ta kraj za primer, so imeli turistične sobe že pred voj- no. Nekaj kmečkih gospo- dinjstev misli v prihodnje to dejavnost obuditi, nekaj sob pa je na Planini že zdaj na razpolago. Pa tudi ob poti, ki vodi na Planino, v gostilni, ki jo up- ravljata Olga in Karel ško- berne in stoji na razcepu ce- ste za Dobje, razmišljajo v tej smeri. Zdaj so uredili,go- stinski del, nameravajo pa usposobiti še nekaj sob, kjer bi bilo možno prenočiti. 2e danes slovi gostilničarka po tem, da zna pripraviti okusno hrano in jo tudi primerno garnirati, k temu pa ponudi še domačo kapljico, zato bo- do prenočišča toliko bolj za- željena. Gostinci se vedno bolj zavedajo, da morajo kro- jiti korak po turistično, se pravi privlačno in tako, da bodo turisti k njim še kdaj prišli. Prenovljena cesta na Pla- nino bo prinesla v te odma- knjene kraje novo življenje, zato je misel o kmečkem turizmu, ki se spleta v gla- vah krajanov, zelo umestna. Potrebne bodo sobe za po- potnike, potrebna je domača in okusna hrana, ki pa je za razliko od prihodnosti, že danes realnost. Ža začetek v dobrem zrezku, kasneje pa v obliki razkošnih ohceti in svečanih pojedin. Z. S. — D. M. IZOBRAŽEVANJE ŽENSK DOBRA POBUDA Tokrat je prišla z Vinskega vrha v šmarski občini pobudo po izobraževanju pa so dale dekleta in žene. V povezavi z delavsko univerzo iz Šmarja in krajevno skupnostjo Vinski vrh je v teh dneh stekel v kraju samem izobraževalni tečaj, ki bo trajal do konca tega me.seca. žena, lačnih znanja, se je v izobraževalni tečaj vpi- salo 32, nekaj pa so jih morali celo odkloniti. Izobra- ževalni program, ki ga bodo tečajnice predelale v šti- rinajstili dx>eh, obsega teme iz zdravstvene, kmetijske in družbenopolitične problematike ter praktični pouk. Slednji bo kmečki ženi prikazal skrivnosti kuhinje in strežbe, kako pa so postale obojega vešče pa bodo prikazale ob zaključku tečaja. Polmesečno izobraže- vanje bodo ženske iz Vinskega vrha popestrile ob koncu še s kulturnim programom, ki ga bodo pripra- vile skupaj z mladinsko skupino Samorastnikov iz Šmarja. Delavska univerza v Šmarju misli s takimi in po- dobnimi izobraževanji na vasd nadaljevati, predvsem pa jih usmerjati v odročne in od občinskih središč od- maknjene kraje. Kako prav je to, je pokazala pobuda žensk Iz Vinskega vrha, ki so same sprožile idejo po izobraževanju. Z. S. gt. 7 — 19. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 13; AGONIJA BORCA ŠTIRINAJSTE Partizana Blaža je stisniilo v girlu, ko so se lx)rci, zbrani v kmečki izbi, dvignili. Po globokem snegu od hiše proti zasneženemu gozdu se je razvršča- la Bračičeva, pravzaprav tisto, kar je od nje ostalo — kakšna dva ducata partizanov. Ostani tu, pri tej hiši so mu rek- li... Vzeli so mu puško, pištolo in bombe pa so mu pustili. Blaž je ve- deti zakaj ... Da bodo čez kakšno uro Nemci že tu, so ga svarili. In naj se dobro skrije. Še bom poskusil, si je rekel Blaž in se opletaje z ranjeno zmrzlo nogo po- gnal za tovariši iz hiše v sneg. Ženska v hiši ga je sočutno in hvaležno po- gledala. Domači niso mogli skriti olaj- šanja, ko se je odločil, da pojde... Kratka kolona se je izgubljala v snegu, Blaž pa se je potihem plazil na- zaj in se zavlekel v hlev. Mukoma se je dvignil v jasli in od tam v nekakšen jašek za krmo. Rana se je razbolela, zmrzline so pekle in srbele, in nape- tosti, kaj bo, če ga odkrijejo Nemci, se je pridružila še lakota. Dnevi so bili do'.gi, noči še daljše. Slišal je življenje tam zunaj. Ljudi, ki so žagali drva, pokladali živini. Medlel je od lakote, žvečil suhe travnate bilke in tuhtal, kaj mu je storiti. Tretji večer se je odlo- čil. Zlezel je iz skrivališča in se napo- til v hišo. Kako so se ga prestrašili! Da vsak dan prihajajo nemške policijske pa- trulje so rekli, da naj se skrije kam dlje, v kak bolj odročen kraj. Dali so mu jesti, ga rotili, naj odide, da ne bo prišla nesreča nadnje. Od Paškega Kozjaka sem so goreli zlovešči kreso- vi. Kjer so našli ranjenca, skritega obnemoglega partizana, so Nemci iz- polnjevali Steindlov ukaz: Partizane likvidirati na kraju samem, domače STiraviti v taborišče — domačijo požga- ti! Blažu so se za hip povrnile moči. Zare^ je z nočjo odšel od domačije, kjer je bil skrit tri dni. Zakolovratil je sneg po globoki ozko gazi. Kam? Daleč ne bo mogel. Priti mora do hiše, kjer ga bodo sprejeli pod streho brez stra- hu in groze, ki je iz človeških src spo- dila domoljubje, sočutje, prebujeno upanje na skorajšnji konec vojne. In če takšne hiše ne najde? Potem bo pač konec, si je dejal in potii>al hladni železni ročaj pištoile za pasom. Prišepal je oprt ob palico do trdne kmet-je, kamor je vabila harmonika. Že morajo biti precej brez skrbi, si je dejal in vstopil. ženske so osupnile, harmonika v hlapčevem naročju onemela, oči so po- stale skoraj sovražne, polne groze. .. Beži, beži proč, gošar! Proč, bandit! je vreščala ena, ki je bila menda go- spodinja .. . Ena od žensk pa je le prišla za njim in ga skrila v hlev. še pred zoro, ga je prišla zbudit in ga napotila v samotno kočo, kjer sta ži- vela starejša zakonca z vnučkom. Tu je prebil dan in eno noč, ki jih nikoli ne bo pozabil. Starčka sta bila tako iz sebe od strahu, da sta vpričo njega vso noč molila rožni venec, da bi se nič ne zgodilo in da bi partizan izpol- nil obljubo in odšel naprej. In tako je naslednjega dne, bila je nedelja, prišepal bolj po štirih kot po dveh do gorjanskega kmeta Anžeja. Dekle so se na dvorišču kmetije vireščaje razbežale in kokodajsale: ban- dit! bandit! Blaž je bil na koncu svojih moči. Kaj T teh prekletih hribih res ni Človeka, ki bi mu ponudil roko in ga sprejel pod streho? Kar bo pa bo, si je mislil Blaž in odrinil vrata v hišo. Stal je tam ves premrzel, utrujen na smrt, bliže sanrti kot življenju ter zapdčil svoj pogled v možaka pred seboj. Anžej pražnje oblečen, se je oči-- vidno odpravljal zdoma. — Partizan sem, gospodar. Nisem raztrganec, če to misliš. Za slovenski narod se borimo partizani, to najbrž veš ...! — Tu ne moreš ostati! Nemci so vsak dan tu. Kaj boš imel od tega. Ubijejo te, nam požgejo streho nad glavo.« Tako Anžej, Blaž pa nazaj: — Nikamor ne grem. Niti koraka od tu. Ne morem in nočem. Moral se boš odločiti za nas, za partizane, ali za njih, za Nemce. — Anžej je vzdržal Blažev pogled in dodal: — Saj to je tisto. Hitler ima svojo po- litiko ... — Mi pa svojo, vsak se mora od- ločiti, mu je segel v besedo Blaž. —- V Šoštanj grem, k maši. Mi boš zabranil?, je trdo povzel Anžej in po- gledal po orožju. — Ne bom ti. Lahko tudi pripelješ Švabe, gospodar Anžej, jaz se od tu ne premaknem, če moram poginiti bom tu in zag\'išno ti povem, da ne bom padel zastonj ... Anžej ni rekel besede več, Blaž tudi nobene. Skobacal se je na peč in čakal. .. . Počasi so minevale ure. Blaž je imel dovolj časa, da je dobro premislil. Še več ga je imel. Spomnil se je svoje Primorske, svojih kraških gričev in vrtač. Trsta v zalivu, goratih krajev ob Soči. Tam doli ni snega. Je burja, ki zareže do kosti, toda raztepe vse sle- di ... A v zidanih hramih je toplo. Ljud- je, navajeni dvajset let trpeti teror, so se naučili, da ga je lažje prenašati, če ga razdelijo na več ramen. Zdaj je tu na koncu poti, če Anžej odloči druga- če, če odloči kot njegova brbrava dekla, ki je na dvorišču vreščala: ban- dit, bandit... V toploti se se mu na- pela premrzla lica, zagorela kot nekoč, ko je v sončni pripeki v ladjedelnici varil železne plošče v velikansko ladij- sko gmoto. Takrat, so že pod Muso- linijem tvegali štrajk in ko jih je italijanski inženir rešil zanesljive are- tacije. Kratek marčevski zimski dan se je prevesil čez poldan. Stenska ura je odtiktakala poldrugo uro, ko je An- žej prišel iz doline . . . Sam. Hudomušno je pogledal Blaža in zagodrnjal: — Si mislil, da bom pripelje! Nemce? — Bi mi ne bilo mar, sem se pri- pravil nato. Pa mi je že bolj prav, ker nisi. Me boš obdržal? Anžej ni odgovoril naravnost: — Sosed že ima enega skritega. Va- ma ne bo dolgčas, če bosta skupaj. Potem je poklical ženo, da je Bla- žu prinesla vroče močne juhe in po soseda je pvoslal. Blaž je potlej brez vmešavanja pri- sluhnil, kako sta se soseda dajala. Starejši sosed je odločil na deljeno skrb in tveganje. Ti enega jaz enega, in pri tean je ostalo. Blaž je pri Anžetu ostal slab me- sec, skrit v hlevu, ker se je moral skrivati pred klepetavo deklo. Ni bilo ravno toplo v tistem zasilnem bun- kerju, toda grelo ga je nekaj čisto drugega. Našel je ljudi, bil je pod streho in domači so vedeli, da je tu. To je bilo čisto nekaj drugega kot v tistem peklenskem tednu, ko se je kradel na toplo pod strehe, ko so be- žali od njega z grozo v očeh, ko so se ga otepali kot bi bil kužen. Bližal se je april in pomlad je bila blizu. Ko bo pomlad bo vse bolje. Tam pri Anžeju so ga našli Pauč- kovi bolničarji in s teh hribov se je vrnil v divizijo, ki je s.pet narasla, kot bi jo nakvasil. Zdaj se je z do- lenščino in primorščino mešala tudi štajerščina. Pomlad je ogrela pokrajino in od- talila grozo ter strah z ljudi. Svet se je ogrel in postal lepši... Slabo leto pozneje, v decembrski ofenzivi 1944 so ljudje v teh hribih rotili partizane, češ, ostanite tu, ne puščajte nas same. Po pripovedi Eda Marušiča-Blaža zapisal JURE KRAŠOVEC Edo Marušič-Blaž, ki se po dvaintridesetih letih spominja strahot, ki jih je kot ranjenec doživljal ob koncu ofenzive v hribih med Graško goro in Smrekovcem. Na desetine in desetine ranjencev je doživljalo enako ali še hujšo J^:onijo. Mno- gi so umrli osamljeni zaradi posledic ran in izčrpanosti, mnogi padli sovražniku v roke, a veliko jih je po zaslugi grorjansJdh kmetov ostalo pri življenju. Med njimi tudi partizan Blaž. Foto: Drago Medved Ena od fotografij partizanskega fotoreporterja Jožeta Petka s pohoda legendar- ne XIV. divizije je tudi tale. Na sliki je v sredini s kapuco in puško pesnik Karel Destovnik-Kajuh. V ozadju z odejo čez ramo in koničasto kapuco Je Edo Marušič-Blaž, o katerem pripoveduje zgodba. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 7 — 19. februar 197e OBISK PRI SŠD INGRAD CELJE ŠPORT ZBOLJŠUJE DELO Sindikalno športno dru- štvo Ingrad se vsekakor uvršča med najdelavnej- ša in najboljša tovrstna društva v naših delovnih organizacijah in to ne sa- mo v Celju, temveč tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Društvo so ustanovili pred 25 leti na pobu- do Venčeslava Jerasa in Franca Vitanca. Slednji je še danes častni pred- sednik dmštva, ki zdru- žuje najboljše športnike delovne organizacije, ki šteje trenutno 2000 zapo- slenih. Za vse velike uspehe, ki so jih dosegli v petin- dvajsetih letih, so ob kon- cu lanskega leta prejeli tudi najvišje priz.nanje za to področje, ki ga E>ode- Ijujejo v Sloveniji, in si- cer Bloudkovo plaketo. To je bil tudi povod, da smo jih obiskali in se z njihovimi predstavniki pogovarjali, kako je pri njih organizirano špoirtno ter rekreacijsko življenje ter zakaj so se odločili, da tudi temu področju posvečajo toliko pozor- nosti. V razgovoru so sodelo- ▼aH: Franc Vitanc, častni predsednik SŠD in eden izmed njegovih ustanovi- teljev, Franc Berginc, podpred- sednik društva, Janko Žiinik in Albert Kerkoš, dolgolet- na člana organov SŠD in aktivna športnika. Povejmo še to, da je predsednik društva njihov direktor inženir IVIarjan Prelc, vodja rekreacije p>a Roman A,jster. Omenili smo že, da je v kolektivu zaposlenih 2000 delavcev in to v dva- najstih TOZD. Trenutno se njihovi delavci ukvar- jajo s športom v devetih sekcijah, in sicer v od- bojki, kegljanju, namiz- nem tenisu, balinanju, streljanju, nogometu, ša- hu, planinstvu, smučanju in kajakaštvu. Slednja sekcija je nova in je za- živela šele pred kratkim. V načrtu imajo še usta- novitev sekcij za košarko lin rokomet. V Ingradu so trenutno najmočnejša Interna tek- movanja med posamezni- mi TOZD in to ob dnevu mladosti ter 29. novem- bru. Ob teh dveh prazni- Franc Vitanc kih so tekmovanja že tra- dicionalna. Prvega pripra- vi mladinska organizacija, drugega pa društvo. Tekmovanje se razpiše med posamemimi TOZD, ki so za sebe zaključene tekmovalne celote. Lahko pa ena TOZD da tudi več ekip, npr. tri ali štiri. Pri teh tekmovanjih je Sest športnih panog stan- dardnih, ostale pa menju- jejo po medsebojnem do- govoru. Od teh šestih pa- nog ženske nastopajo ▼ štirih, in sicer v strelja- nju, kegljanju, odbojki in namiznem tenisu. Razve- seljivo je, da na tekmo- vanja prihajajo tudi zu- nanji TOZD, tako npr. tu- di iz Ljubi Jan©. Povedali smo že, da so sindikalno športno društvo Ingrad xxstanovill pred petindvajsetimi leti z že- ljo, da bi se delavec v prostem času rekreiral in tako p>otem tudi lažje opravljal svoje zahtevno delo. Upravičeno lahko smatramo Ingradovo .šport- no društvo kot nosilca in začetnika organizirane re- kreacije ter športnega življenja v neki delovni organizaciji v Celju, na svojem FKKiročju pa tudi v Sloveniji in kasneje Ju- goslaviji. Tu mislimo predvsem na športne igre gradbincev, ki jih je bilo doslej 25, Celjani so bili ustanovitelji in tudi vse- skozi sodelovali. Kar šti- rinajstkrat so bili prvi, enajstkrat pa tudi orga- nizatorji. Najprej se je na teh tekmovanjih po- javljal Beton, katerega svetlo tradicijo zdaj prav tako uspešno nadaljuje Ingrad. Zanimivo Je, da so na prvih ŠIG leta 1951 sodelovala tri podjetja s 75 tekmovalci, lani pa že 75 gradbenih pK>djetij z 2650 tekmovalci. Rast teh številk kaže na upraviče- nost ustanovitve takšnih iger, ki zdaj vsako leto združujejo slovenske grad- bince prav po zaslugi celjskih na športnem in rekreacijskem področju. Tudi v zveznem merilu so dosegli nekaj lepih uspehov ter bili lani celo organizatorji zveznih športnih iger gradbincev. Osvojili so tudi dva na- slova državnih pivakov, in sicer v kegljanju In šahu. Podali so se tudi na gostovanje v tujino, kjer so osvojili dve prvi mesti na turnirjih v če- škoslovaški tn Madžarski. Šahisti so se že večkrat odlikovali na delavskih olimpiadah, igralci namiz- nega tenisa nastopajo v vzhodni republiški ligi in lahko bi še naštevaU. V lepo urejenih vitri- nah imajo zbranih 136 po- kalov, medtem ko števil- n'h drugih odličij (plake- te, diplome, spominske zastavice tn drugo) sploh nimajo prešteto. Ker jih je preveč, namreč! Pri- znanja pa so v glavnem iz cele Jugoslavije. Franc Vitanc: »športni- ki niso bili doslej nikoli zahtevni, ker čutijo do ukvarjanja s športom po- trebo, če pa je že bil po- treben denar, ga je ko- lektiv tudi dal, ker se je zavedal, da je to pametna investicija.« Albert Kerkoš: »Nova oblika Trim iger podpira našo množičnost, saj je mnogo več tekmovalcev, kot prej in to je dobro.« Franc Vitanc: »Naši športniki so dobili med našuTii zaposlenimi dolo- čen ugled. Lahko trdim, da manj izostajajo z de- la, da so vestnejši, da se manjkrat poškodujejo itd. Vse to vpliva na to, da šport izboljšuje rezultate dela.« Franc Berginc: »Pri športu se najbolj razvija duh tovarištva, saj je to odlična priložnost, da se med seboj srečajo vse strukture Janko Zilnilk: »čeprav je drugače velika fluktu- acija v naši delovni orga- nizaciji, pa je med šport- niki sploh nI. Tudi to je dokaz, kako so navezani na nas in kolektiv. Kdor je s tem »zastrupljen«, ostane tu, ker mu je to drugi dom.« še smo govorili o špor- tu, o rekreaciji, urejenih športnih pK>vršlnah ob nji- hovih samskih blokih, na- črtih itd. Dobili smo po- novno vtis, da Je šp>ort v Ingradu resnično trdno zasidran in da upravičeno Izbolj,šuoe tuidi kvaliteto dela. TONE VRABL OBLETNICA ZABAVNEGA ORKESTRA ŽABE 30 LET REGLJANJA Jutri zvečer bo slav- nostni koncert zabavnega orkestra Žabe, ki prav le- tos praznuje tridesetletni- co obstoja. To je vseka- kor doba, s katero se verjetno ne more v Ju- goslaviji pohvaliti nobe- den izmed tovrstnih orke- strov ali pa vsaj zelo ma- lo. SlaTOOstni koncert bo ob 20. uri v Narodnem domu, pela pa bo kot gostja Alenka Pinterič. Ob tej priložjiosti so izdali zanimivo brošuro, ki je polna najrazličnej- ših podatkov o nastanku tn razvoju orkestra, ki je v vseh teh letih razvese- ljeval staro in mlado si- rom pf> Sloveniji. Orke- ster je nastopal pod na- slednjimi imeni: 1946 Plesni orkester Žabe, 1947 Mladinski plesni orkester žabja vas, 1949 Plesni or- kester Žabe. 1950 Plesni orkester Kladivar, 1952 Plesni orkester Celje, 1953 Plesni orkester žabe in 1971 priključitev k ŽPD France Prešeren kot sa- mostojna sekcija Zabavni orkester Žabe. Ustanovni člani orkestra so bili Nor- bert Drugovič ml.. Avgust Lavrenčič, Marjan Ntmčič in Vendelin Videč. Prvi mentor orkestra je bil Norbert Drugovič st., ki se takole spominja roj- stva orkestra: »Na eni izmed vaj, ki sem ji prisostvoval leta 1946, so člani orkestra odločali o nazivu ansam- bla. Bilo je več predlo- gov. Po demokratični raz- pravi so se soglasno od- ločili za naziv po krajev- ni značilnosti »žabe«. To pa zato, ker je pri Skalni kleti, ki je dala jedro orkestra, bil včasih svet neobljuden in zamočvir- jen. Tu je bilo mnogo žab, ki so ubrano ubirale svoj rega-rega, kvak-kvak.« In tako je v teh tride- setih letih močvirje z ža- bami vred izginilo, se umaknilo blokom in as- faltu, ostale pa so druge žabe, ki nadaljujejo nji- hovo tradicijo lepega kva- kanja. V orkestru je v tride- setih letih sodelovalo 58 glasbenikov in pevcev ter 37 drugih sodelavcev. To so lepe številke, ki govo- rijo v prid obstoja tega priljubljenega orkestra v Celju. Predsednik pripravljal- nega odbora ob 30-letnici je Marjan Ašič, predsed- nik IS občine Celje in ki tudi sam že vrsto let igra v ansamblu, brošuro je uredil Franjo Mauer, jutri pa bo na slavnost- nem koncertu, ki bo vse- kakor posebno doživetje, dirigiral Edi Goršlč. T. VR.-IBL LAŠKO SODELOVANJE MLADIH S POBRATENIMI Pred dnevi je bilo v Kum- rovcu v domu mladine in borcev srečanje predstavni- kov OK ZSM Trstenik iz Sr- bije, Vrbovca iz Hrvatske in Laš.kega. Prisoten je bil tu- di sekretar OK ZSMH Kia- njec. Prej navedene občine so pred 5 leti podpisale li- stčme o pobratenju, a sodelu- jejo že vsa pKJvojna leta. Mladi čutijo še posebno dol- žnost pri ohranjanju in šir- jenju bratstva, ki se je kali- lo v najtežjih dneh naše zgo- dovine, v času NOB. Da bi se sodelovanje, spo- znavanje še poglobilo, vsako leto organizirajo srečanja šo- larjev, delegacij občin, šport- nikov tn kulturnikov v vseh treh občinah. Sedaj so se dogovorili, da podobna srečanja še razširi- jo na področju špK>rta tn kulture med mlado generaci- jo v občinah tn s:cer: 0 Sodelovanje na pohodu po ix>teh XIV. divizije, ki ga organizira občinska kon- ferenca ZSMS Laško; 9 Vsako leto bo lzveden< srečanje športnikov in kul turnih skupin v eni od ob čin. Letos bo organizator sre čanja OK ZSMH Vrbovec (22. in 23. maja). Mladi i| OO ZSM se bodo v pr| jateljskih tekmah pomerili ij malem nogometu, košarki streljanju, šahu in namiznen tenisu. >. 9 Srečanje tabornikov i planincev 26. in 27. 7. v Vi bovcu in 15. 10. v Trste'nikij # Izmenjava brigadirje^ na lokalnih, občnsklh, rej publiških m zveznih delo\'nU akcijah. \ % Sodelovanje ob prihodi vlaka bratstva tn enotnost junija letos. : Na temelju dosedanjih la kujšenj so pripravili progi-a-nd za katerega so prepričani, dj ga bodo ob pomoči same upravne interesne skupnosi za telesno kulturo, za kinlturi v občinah lahko izvedl' ' celoti. FANIKA LAPORNH S CELJSKE TRŽNICE v tem tednu je bilo na celjski tržnici dokaj malo branjevk. Prodajale so kislo zelje, ki velja 10 dinarjev za kilogram, kislo zelje v gla- vah po 15 dinarjev, kislo re- po po 8 — 10 dinarjev, fi- žol po 18 — 20 (nizki po 10) dinariev, Spinača je po 6 dinarjev 10 dkg, prav toli- ko tudi radič, krompir po 8 — 9 dinarjev, črna redkev po 6 — 10, korenje po 2C česen po 50 m zelena po 3 dinarjev kilogram. Od zel« njave iahko na celjski tržni ci kupite samo še šopke z jiiho, ki so po 4 dinarje. Dc sti pa je bučnic — po 3 di narje kozarec in nekaj jaj po 1,80 — 2 dinarja. Skut je po 20 dinarjev kilogran in kisla smetana po 24 dl narjev za liter. ŽABJE ANEKDOTE Trobentar Vendi Videč je bil znan po svoji inici- ativnosti, izvirnih zami- slih in predlogih. Ko so ga nekoč vprašali, če ne moti stanovalcev v hiši, ko vadi doma trobento, .je kratko odgovoril: »Ne, ker vadim v postelji pod odejo.« Bilo je na plesu v dvo- rani Union, ko se oglasi takratni hohnar :^i<'aimun (šalca) z ž'.'ljo, da bi igral solo na bobne. Velja, se oglasi dirigent Norbert. Šalamun na dogovorjen znak vstane in namesto sola na bobne, sklene ro- ke okoli ust in z nežno hripaviin glasom zapoje »Es ta-ra-ta-pini-pa-pom- pa«. Splošno razpoloženje s solzami v očeh plesal- cev in članov orkestra je bilo enkratno. Ples pa se je neprekinjeno nadalje- val. Orkester je igral tudi v Samskem domu. Ko so se nekega nedeljskega ju- tra vračali domov proti Skalni kleti, so pri Vo- lodji zaigrali še podoknl- co. Ko se je Volodja pre- budil, jih je povabil v hi- šo, k.jer so prijetno kram- ljali o njegovem namišlje- nem rojstnem dnevu, pri čemer se je najbolj izka- zal »Edi«, ko nni je v znak popolne pozornosti za njegovo srečo podaril svoje oko. — Po odhodu s prijetnega praznovan.ja, bilo je že ob svitu, so odšli še na igrišče Skalna klet In tam odigrali no- gometno tekmo: saxi in pozavne : trobentam in ritmu, kj se .je končala 8:1 za saxe in pozavne. Po končani tekmi .so bili vsi trezni, Cingola pa na- slednji dan ni mogel ugo- toviti, kdaj si je pravza- prav zlomil roko, ali zju- traj pri igranju nogome- ta ali popoldne, ko je v Zagrebu gledal nogometno tekmo Jugoslavija : Fran- cija. V tistih časih je orke- ster veliko igral popevko »Domino«. In ubogi Mar- jan Nučič je vselej »po- zelenel«, kadar Je bil na sporedu ta komad — ni in ni mogel speljati v do- ločenem delu skladbe »ovinka«, kjer mu je ved- no »spodrsnilo« oziroma kot g-asbenikl temu pra- vijo, je »kiksnil«, pa naj se je revež še tako tru- dil, žalostno, toda resnič- no! Vsem se nam .je smi- lil, so bili pa tudi neka- teri, ki so se »muzali«. Z Volodjem sva pred vsakim nastopom »pila« surova sveža jajca (za boljši glas). No, in ko smo nastopali v 2alcu, sva prav tako nekje stak- nila sveža ,}ajca In Jai sem jih vedno morala no- siti s seboj v mali aktov- ki, v kateri so bila tudi besedila popevk. Ko smo prišli v Žalec in se dre- njali v garderobo, me je nekdo stisnil — v torbici pa je nekaj počilo. .. Ko sem pogledala vanjo — grroza — bil je »ajeršpa.js, zabel jen s teksti popevk«. Kakšen smeh je nastal na račun tega, si lahko mi- slite. ROMANA BRZIC LETOS PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO, TOVARIŠ! št. 7 — 19. februar 1976 NOVI TEDNIK stran 15 H€I <;R0FA BLAGA JA 4? RADO MURNIKi »Pridi skoraj, o pridi dan, ko bom smela spet videti tn objeti Alijanof« In v njenem glasu trepeta vsa ma- terinska žalost in vsa materina radost.. . »Ne ljubim takih prizorov, ker sem bolj mehke na- rave in ker me je obenem vendarle sram solz. Re- vici Mili se večkrat živo sanja, da se ji je otrok vrnil. Pa kaj sanja! Sanje so bolj prazne, nego včasih moja denarnica. Kaj vse se je že sanjalo meni, pa ni bilo v.^e skupaj nič.« »Koliko let bi bilo zdaj kontesi?« »Sedemnajst, osemnajst. Rad bi jo videl vsaj še en- krat! Marko, verjemi mi, če bi vedel, v kateri deželi živi — ako sploh še živi — takoj bi šel ponjo.« Umolknila sta. .. Prišla sta od ogla deželne hiše, ki je bila malone še nova; stala je šele peto leto. De- želna hiša je bila vsem nemeščanom to, kar je bil me- ščanom rohtovž. Tam se je shajala kranjska gospoda k dolgoveznim deželnim zborovanjem; tam so bile redne sodne obravnave; tam so imeli tudi deželne blagajne. Objestni Ljubljančani pa so presneto malo spoštovali deželno gosposko in jo celo pitali s prav žaljivimi priimki. »Tudi jaz bi šel z vami, ljubi ujec! Pustil bi vse drugo . . .« »Govoriva rajši o čem drugem! — Koga sem zalotil danes v Ljubljani? — Našega preljubega soseda Hansa Frauensteinerja, viteza in hinavca. Saj ga poznaš? Za- stavil sem svoje drugo bodalo Judo; to ni nobena sra- nnota. Pri Zidu sem slučajno videl svoje staro bodalo 8 srebrnim ročajem in rubini. To bodalo sem večkrat zakockal pri vitezu Frauenstainerju^ ga spet prikockal 'n zopet zakockal, poslednjikrat menda pred dvema le- toma. Po Judovem govorjenju sem spoznal, da mu ga je naš dični Frauensteiner prodal danes. Videl sem ga na Starem trgu. Skrival se mi je. Mož nima čiste Vesti. In že lani so govorili, da vodi Turke nemški ^tez« »Frauensteiner, da je izdajalec?*. »Izdajalec, vohun,« je povzel vitez Ahac tiše. »Doma jima prede prebito slaba, njemu in njegovi sestri Saldi. Po cele mesece ne moreta plačati hlapcem mezde. Hans vohuni kajpada za dobro plačo... če bi veljala moja, bi bil Frauensteiner že zdavnaj izobčen; moral bi nositi črne križe na obleki in pokorno delati v ogrskih rudni- kih. To bi mu bolj privoščil kakor pa svatbo z vrvar- jevo hčerko na trinožnih vešalih.« šla sta dalje proti Nemškim vratom, ki so bila poleg Nemške hiše in šole v južnem obzidju, na južnem koncu Gosposke ulice. Imenovali so jih tudi Stara vrata. Bila so še ožja od Vicedomskih. Zaradi grozeče nevar- nosti so jih kar zazidali. Nemško hišo in cerkev so prištevali k najstarejšim ljubljanskim poslopjem. Pod komando ali nemški red je spadalo malone vse Gra- dišče, Mirje in šentjanževa vas. »Ljubljanski sodnik v službi ne sme stopiti na ko- mendska tla, ali pod streho Nemške hiše,« je dejal vitez Ahac. »Le na pragu in pod ka]X)m sme sprejeti hudodelnika od komendskih biričev. Cesta zunaj kapa je pa mestni svet in sem ne smejo komendski biriči, kadar so v službi. Nemška komenda je gosposka moj- strov, skaz, čevljarjev in krojačev v Krakovem in Trno- vem, gosposka »nepoštenih« rokodelcev, ki niso zapisqjii v nobeno zadrugo. Delati smejo le kmetom, meščanom ne.« »Meščani se bolje pripravljajo zoper Turke nego mi,« je rekel mladi baron Gradnikar. Mestni svet je sklical velik ogled za danes popoldne ob petih zunaj pred Sentlavško cerkvijo.« »To si moram pa ogledati.« ščite.« »Kako je vroče!« je vzdihnil vitez Ahac in si pah- Ijal z baretom. »Veš kaj, Marko, pojdi z rnenoj domov, da se malo ohladiva in se še kaj pomeniva. Blagajeva hiša ima kaj debele zidove, hladne sobe in hladno vino. Spremi me. da ne bom kosil sam.M »Obedovali boste šele zdai?u Obrnila sta se in stopila v hišo na zahodni strani Gosposke ulice. Nad vrati je bil zidan kamnit grb gro- fov Blagajev z medvedom in levom. »Tukaj vidiš razvaline stare Emone,« je dejal vitez Ahac in odprl okno. »Rad gledam te njene priče dav- nih časov, zlasti ob luninem svitu.« »Tudi mene zelo zanimajo taki častitljivi ostanki iz minulih stoletij.« Barbara je prinesla vino in pečene kuretine. Sedla sta za nizko široko mizo. »Ali še varite zlato?« je vprašal baron Marko. »Še skušate spremeniti svinec v zlato?« »Zdaj spreminjam zlato v vino!« se je odrezal vitez Ahac in dodal po kratkem molku: »Zdaj bi se lahko oženil. Marko, ko si podedoval po bogatem stricu.« »Ne mislim na to.« Po obedu se je mladi baron poslovil, vitez Ahac pa je šel v spalnico in legel na velikansko posteljo pod gubasta zagrinjala. Ko se je naspal, si je nataknil drugo bodalo na jekleno verožico, opasal meč in odko- rakal. Vitez je dospel do lesenega špitalskega, Dolenj- skega in Novega mostu, ki je bil dokaj mlajši od sta- rega. Obrnil se je na levo^ proti Poljanski vasi. Tedaj fe zaslišal piskanje in bobnanje. Mestni lajtnanti in straž- 7iiki so privedli meščane z vihrajočimi prapori na ve- liki orožni ogled pred sentlavško cerkev in v smeri proti Frančiškanskemu samostanu. Prišel je mestni stot- nik, velik, mršav in zelo dostojanstven mož. v presvet- lem oklepu, da se je vse bliskalo in lesketalo na njem. Meščanje so potegnili svoje meče ali sablje iz svojih nožnic in se držali še bolj pokonci in veselo nego do- tlej. Stotnik je stopal od desnega krila proti levemu in pregledoval vse. Brambovci so odkorakali nazaj v mesto, tedaj so prišli iz mestne trgovske zadruge, ki je bila najimovitejša in najveljavnejša. Vitez Ahac je šel v gostilno pri Veaeleva, medvedu, sedel k prazni mizi in naročil bokal inpavca. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 7—19. februar 1976 JUBILEJ ROZALIJE FERENČAKOVEI 90 LET JE NI UTRUDILO Danes praznuje devetdese- ti rojstni dan. Bržčas bo naj- starejša Laščanka, čeprav ji ni bilo najbolj všeč, da bi obešali na velik zvon. čeprav ji ni bilo življenje vselej postlano z rožami, bi- lo je med ovetjem tudi ost- rega trnja, se jubilantka Ro- zalija Ferenčakova pri devet- desetih letih ne počuti utru- jena in kot je prepričevalno zatrjevala ob obisku na nje- nem domu, ni nikoli v življe- nju rekla, da bi rada umrla. Življenje jemljem z vesele Sitrani. Prepričana je, da jo je humor obdržal na nogah. Pred dvema letoma je laški zgodovinopisec Edo Jelovšek zapisal dolgo vrsto iger in operet, v katerih je od de- kliških let naprej igrala. Na- stopila je kot gledališka ama- terska igralka štirii'nšestde- setkrat. Prvič kot šolarka ob j>etdesetletnici cesarjevanja Franca Jožefa, na pravem odru pa na Vranskem, kjer so jo potujoči komedijanti naučili nemškega teksta in jo poslali na oder. Na Vranskem, kjer je leta 18&6 prijokala na svet, je so- delovala najprej v okviru na- rodno-buditeijske Čitalnice, pozneje pa v Ciril-Metodovem društ\'u. Vselej za dobrodel- ne namene. Ne spominja se, da bi kdajkoli imeli kakršno- koli pogostitev iz skupne bla- gajne ali kakšen dinar pod- pore. Današnjih časov, običajev in načina življenja duhovno še izredno čila devetdesetlet- nica ne odklanja (čeprav na tihem pove, da so ji doma •narejeni rezanci bolj okus- ni od kupljenih), vendar pa se rada spominja časov, ko so ljudje drug drugemu vide- li v dušo, ko so bili odnosi med ljudmi bolj pristni, že zato, ker so se v krajih, kjer je živela, vsi poznali. Rozalija Ferenčakova je bi- la in je predvsem narodno- stno zavedna o.sebnost, kar je temeljna poteza vseh ti- I stih, ki so od Vodnikovih časov sem v dobi narodnost- nega in kulturnega dozoreva- nja Slovencev oboževali in plemenitih materinščino. Za- radi tega se z grenkobo spo- minja slovenjegraškega ob- dobja. Tudi tam je bila zara- di službene premestitve mo- ža. Vendar je bil tisti čas, čas neprostovoljnega kulturnega molka za Ferenčakovo, kajti kulturno življenje so le-tam imeli takrat v zakupu nem- čurji. Zanimiva pa je anologija popotovanje Rozalije Feren- čakove kot matere z mater- jo iz Bevkove zgodbe »Tež- ka pot«. Do Berlina je šla. Se borila za sina ujetnika, toda prevarali so jo. Poslali so ji ga, zapisanega smrti. Ob takšnih izsekih njenega ' življenja človek podvomi v Izjavo o humorju, jemanju I življenja z vesele plati in ne- 1 hote pomisli na igralski ta- . lent jubilantke. Ob obisku se je vreme ki- slo držalo in je zato posne- tek s fotoaparatom ostal mračen. Zato bo moral zado- stovati tisti ob osemdesetlet- nici. Za »navadne smrtnike« je razlika med devetdeset in osemdeset zaznavna. Za ju- bilantko Ferenčakovo ni. De- let gor ali dol. Ob čestitki in iskreni želji, da bi dočakala troštevilčni jubilej se je veselo in spod- budno zahvalila: — Hvala lepa. Kar povem vam, da rada živim.— Torej nasvidenje ob stolet- nici! JURE KRAŠOVEC ZBOR GASILCEV V ŠEMPETRU Na rednem občnem zboru so se v sobotx) zbrali člani Gas>il. skoga društva Šempeter ter pregledali minulo delo. Poročile o delu sta podala predsednik druStva Franc Golavšek ter po- veljw:k M hael Kuder. V svojem govoru je predsednik društwa Franc Golavšek med drugim dejal: »Letošnji občni zbor našega d-ništva je pomemiben. Imamio ga za slovesnega s tem, da vključujemo tudi naše preteklo delovanje v praznovanje 30- letnice osvoboditve, 20-let.nice obstoja Občinske gasUske zveze Žalec in hkrati pa tudi zato, ker začenjamo delatii po pravkar sprejetih novih pravilih društva Kronika društva sega zares daleč nazaj. Statistično je beleženo, da je bilo naše društTO ustanwlieino leta IST^i in je na,istarejiše prostovoljno društvo T Savinjski dolini. Danes S^eje društvo 62 aktivnih članov in dva častna člana. Imamo tudi mlad naraščaj. Pion/irjd so lani dosegli lepe uspehe. Na občinskem tekmovanju v skupini A so bili drug'i, v skupini B prvi na meddruštvenem tekmovanju v Skofji va>i ob pramovanju občinskega prazni>ka Celja pa zopet prvi. Na republiškem prvenstvu šolskih gasilskih krožkov je krožek o^^novne šole Bratov Juhart Šempeter osvojil prvo mesto. Naovečje naše zadovoljstvo je, da imamo urejen gasil- ski dom. Imamo dva avtomobila ter dve motorni brizgalnr:. Lani smo morali kar osemkrat pjoseči v boju proti ognju, zato si je članstvo zadalo v srednjeročni program med drugim tudi nabavo avtomobilske cisterne, ki jo na(j bi izroSili namenu leta IdTB, ko bomo praznovali lOO-letnroo društva. T. TAVCsAiR Staša Gprenšek MODNI DETAJLI Letošnjo modo sestavljajo detajli. To pa niso samo modni dodatki — tako ali drugače oblikovana obutev, torbice, pasovi in nakit — v novi modi so poleg vse- ga tega zelo pomembni še drugi detajli. Tokrat je zelo važno, kako so ukrojeni in všiti rokavi, kako je oblikovan ovratnik, važni so celo robovi, obrobe in prav nič manj oblike gumbov. To pa predvsem zato. ker so povsod novosti in spremembe, v modi, kjer So vodilni modni liniji enakovredne tudi druge, so nam dodatki in detajli v veliko pomoč, če jih znamo odkriti, izkoristiti in uporabljati, se lahko od- ločimo za več načinov oblačenja, saj so prav detajli tisti, ki označujejo stil Nov, svež pomladni izgled bodo ustvarile pestre barve (rdeča, bela, modra, rumena), ravni kroji, ki- mono ali nizko všiti široki rokavi^ številne drobne in folklorne ogrlice, starinsko oblikovani gumbi, majhni ljubki uhani, ki bodo dopolnjevali gladko pričesko, majhne torbice, obešene čez ramo. »moški dodatki«: kravata, metuljček, cvet v gumbnici, od pokrival naj- večkrat bareta in še vedno številne zapestnice na rokah. ZAUPNO KJE NADALJEVATI ŠOLANJE? Kmalu bom kor.rala osemletko in do-ma me spra- šujejo, za kakšen poklic se bom odločila O tem sem začela že sama premišljati, zato prosim za nasvet tudi vas. Rada bi pomagala ubogim. Pa ne samo tistim sta- rim ljudem, ki živijo zase v kakšni majhni hišici, am- pak vsem, ki trpijo zaradi kakšne bolezni. Doma sem v mestu in ne delam veliko, zato mi ostane več časa za razmišljanje. Včasih si želim, da bi postala nekoč dobra žena in mata. Oboje bi rada združila, pa ne znam. Mi boste vi pom^agali? MARJANCA DRAGA iVIARJANCA, ne vem, zakaj ne bi mogla obeh želja združiti? Lahko si medicinska sestra, socialna delavka, učiteljica. Lahko si tudi kaj več, obenem pa žena Jn Diati. Združevati oboje je težko, ni pa nemogoče, tsaj .je danes več kot polovico žena že zaposlenih. Opravljajo to^žka in odgo- vorna dela in so hkrati matere in gospodinje. Še par besedi o poklicu. Važnosti ea izbiro poklica se danes zavedajo vsi pedagogi, zato je pravilno, da se zlasti v zadnjem letu osemletke posveti veliko pozor- nost. Kako je pri Tas, ite vem, verjetno pa boste v drugI polovici leta temu vprašanju posvetili največjo skrb. Prav ,je oklicu rezkar, z dušo in telesom pa popolnoma predan hoke- ju na ledu, svoji Grofiji in Celju. J. KUZMA KOŠARKA NEPRIČAKOVAN PORAZ Celjski košarkarji so v II. kolu republiške lige ponovno gostovali, tokrat v Mariboru proti Braniku. Utrpeli so vi- sok in nepričakovan poraz s 76 : 99, kar s 23 koši razlike. Po sijajnih uspehih te ekipe v predtekmovanju v srečar njih z močnimi nasprotniki :n po visoki zmagi v I. kolu je ta spodrsljaj vsekakor šteti kot hladen tuš. Celjani so dobro zaigrali le v prvem polčasu, ki so ga določili v svoj prid z osmimi koši prednosti. V nadaljevanju pa je šlo vse po zlu. Očividci trdijo, da je že v prvem polčasu zapu- stil igrišče Jug, v II. pa še Subotič in Tone Sagadin za- radi petih osebnih napak, na kar mlada ekipa ni zdrža- la pritiska domačinov. Uso- do Celjanov je predvsem zape- čatil Jakovljevič, ki je do- segel kar 42 kosov. Nihče od celjskih igralcev ni uspel zaustaviti tega prodornega igralca. Upajmo, da ta nepričako- van in visok poraz Celja ne bo imel težjih posledic v iz- brani vrsti košarkarjev. Pr- ven.stveni ples se namreč na- daljuje. Celjani bodo v sobo- to doma gostili Rudarja iz Trbovelj, za Celje vsekakor neugodnega nasprotnika. Sre- čanje ho vsekakor tudi pre- stižnega pomena. Zato je tre- ba ob skrbni analizi vKrokov za poraz v Mariboru dobro pretehtati, odpraviti pomanj'- kljivosti in pred svojimi lju- bitelji košarke v III. kolu popraviti slab vtis. Takšnih spodi-sljajev kot je bil mari- borski si v nadaljervanju li- ge ne bi smeli več privoščiti! JUG. U v v SSD: 92N0VIH V štorah so uspešno za- ključili smučarsko šolo v naravi z 92 učenci in učenkami peitih razredov. Pod vodstvom štirih smiu carskih učiteljev in vadi- teljev so učenci kaj hitro napredovali in osvajali ustrezne gibalne izkušnje za vijuganje po snegu. V neposredni bližini šole na severnih pobočjih Gorice so bili izbrani lepi tere- ni, kjer je bilo tudi še kar dovolj snega. Tako je pouk potekal ves dan v ^reh« izmenah za vsepa- ralelke petih razredov. Učili uspeh je bil prese- netljivo dober. Zopet smo pridobili več desetin ak- tivTiih privržencev smuča- nja. Učenci so bili na-vdu- šeni nad takšnimi sodob- nimi učnimi metodami, za kar velja vodst-vu šole in učiteljskemu zboru še po- sebej čestitati. Upajmo, da bodo sedaj ob Izdatnejši snežni ode- ji tudi ostale šole v celjski regiji pospešeno pristopile k izvedbi smu- čarskih tečajev in šol v naravi. Že izkuteni smu- čarji pa bodo v drugi po- lovici meseca imeli še te kmcvanja na področju svo- jih občin, izbrani najbolj- ši pa se bodo srečali še na področnem tekmova- nju. Upajmo, da bo sneg še vzdržal ta mesec in omo.gočil prizadevnim smučarskim delavcem vsaj letos izvedbo tega pro- grama. ATLETIKA: RENER DVAKRAT XI. dvoransko atletsko repub- liško prvcn.stvo, ki je bilo v so- boto in nedeljo vzorno orRanizira- no v dvorani Kladivarja. se je kon. čalo z velikim zmagoslavjem celj- skih atJetov in atletinj. Z redki- mi izjemami so bili na startu vsi najboljši sloveaski atleti in atle- tinje — iz istih klubov nad 160 nastopajiičili. Zastopstvu Kladivar- ja je pripadlo kar 11 odličij — 4 zlate, fi srebrnih in 4 bronasta. Naslove prvakov Slovenije so os- vo.jili — pri mladincih Rener v skoku ob palici in v ti-ku fiO m ovire, .Sokačeva pri člnnieah v skoku v daljav« in Horvat pri mla- dincih v skolni v daljavo. Kar 6 drugih mest pa ,je pripadlo — mladinki Kopitarjevi na 60 m o\-i. re in Jap-o%i v skoku v daljino, pri članiciih pa Sokačevi na 60 m ovire, pri članih pa Darku Prezlju v skoku v daljino, Pla- ninšku v skoku ob palici in Strni- ši v teku na 60 m. Še bronasta od- ličja — Kopitar,ievi pri mladinkah na 60 m, Tomšičevi v skoku v daljino, Sokačeva pri članicah na ' 60 m ovire in Rener pri mladin- cih v skoku v daljino. Tako kot tolikšno osvojitev najboljših mest smo lahko veseli tudi dobrih re- zultatov, ki mnogo obetajo za le- tošnjo tekmovalno sezono. Rezul- tati so pač dokaz solidnega de!«* trenerjev in vjulbe atletov, ki si želijo napredka. K. JLG ŠAI* PLANINCU NAGRADA KREISKEGA Celjski šahiisU so osvo- jili ponovno naslov prvaka v Inter ligi. V konkurenci šaliistov Maribora, Raden- ske, Stirije, Gemeinde in Merkurja iz Gradca so za pol točke osvojili prvo mesto pred Mariboiom in za poldrugo točko pred Stirijo iz Gradca. V zadnjem kolu so celj- ski šahisti zaigrali neko- liko neresno tn srečanje proti Stiriji izgubili 3:5. Rezultat je nekoliko pre- senetljiv, kajti do sedaj so Celjani vedno uspeli proti tej ekipi, ki je av- strijski prva,k. Toda ko so izA-edeh, da so že prvi, so popustili. Točko je tokrat priboril Planine, remizi- rah pa so Pertinač, Ber- var, Cegler in Strether. Mladi Edivard Fiandnc pa je kot najbo]j.ši igralec li- ge, v petih kolih je dose- gel 100 % uspeh, precej lep pokal in nagrado pred- sednika Avstrije Kraiske- ga. Vsem skupaj čestita- mo! J. KUZMA MLADINSKI FINALE Te dini so končali svoje predtekmovanje najboljši celjski mladi šahisti Celja in okolice. V dveh skupi- nah so se pomerild v bo- ju za prvih pet mest, ki prinašajo možnost sodelo- vanja v finalnem delu pr- venstva. Borbe so biile zanimive in izenačene. V skupini »A« je zmagal Gaj šek 8 točk, pred Prezeljem 7, Rozmanom 6,5, Žlajpahom in Kamer jem (vsi gimna- zija Celje), ter šoštaričem (ŠCBP) 3,5. V skupini »B« pa je vrstni red sledeč: Novak (TSŠ) in Žličar 4,5, Kos in Lilija 4, Orač (vsi gimnazija) 3,7, Špi- Ijar in Mastnak 3 točke. Tako bodo v finalu igra- li za končni naslov prva- ka — Gajšek, Prezelj, Roz- man, Žlajpah, Karner, No- vak, žličar. Kos, Lilija, Orač ter Mikac in Subo- tič, najboljša Iz lanskolet- nega prvenstva. J. KUZIvIA V konkurenci med mlajšimi mladinci je bil najboljši do- mačln PLASKAN na 13. me- stu. Fota: T, TAVČAR KEGLJANJE: DERBI V CELJU v republiški kegljaški ligi sta se pomerili moštvi Celja ih Aera. Bilo je to zanimivo srečanje dveh enakovrednih iioštev. Zmagali so za 110 kegljev predstavniki Celja, ^zultat niti ni toliko po- ti^iemben. Lahko bi zmagali •^i igralci Aera, kajti eno drugo moštvo vsaj letos bo moglo doseči večjega %)eha v republiški ligi. Dru- 8a moštva so le boljša, zlasti '^tadi tega, ker so v celj- društvih razdrobljene J^^i. Ena kot druga ekipa po štiri boljše tekmo- ^ce. Le skupaj pa bi lahko ^ prihodnjem letu dosegli ne- več. Skratk^ gjorda bi se le dalo dogovoriti, da bi oba kluba skupaj načrtno skrbela za svoj kader, naj- boljši pa bi sodelovali v re- publiški ligi, pa naj si bo to v ekipi Aera, ali v vrstah Celja. Kegljaški del občin- stva v Celju bi želelo ven- darle, da bi tudi v tem šor- tu Celjani dosegli več kot navadno republiško povpreč- je. Morda bi veljalo le pre- misliti! In še rezultati derbyja: Aero 6751 (Petek 819, Božiček 817, Urh 883, Veranič 860, Naraks 820, Ix>čnikar, 843, Eisenbaher 829, Marinček 80), Celje 6861 (Grešnik 821, Tisovec 901, Zavski 849, Va- novšek 895, Ravtar 862, Gobec 802, Tomaiič 873, Srot 858.). J. KUZMA USPEH V TRBOVLJAH Dekleta so uspela v Trbov- ljah. Po nepričakovanem po- razu proti Braniku v Celju so celjske kegljavke popra- vile spodrslaj, s tem, da so v Trbovljah premagale odlič- ne domačinke z rezultatom 2552 : 2595. Najboljša je bila E)va Ludvig, ki je podrla 477 kegljev. Sledijo — Gobec 446, Urh 432, Marine 423, Počival- šek 420, Koštomaj 397. V prihodnjih dveh sta na športu srečanji proti Sio- venjgradcu in X^ubljani. J. KUZMA SKOKI V ANDRAŽU Pri/adevni smučarski delavci SK Oljka Andraž so pripravili na 50- metrski skakalnici meddruštvene skakalne tekme, ki se jih je ude- ležilo ,58 skakalcev iz 8 slovenskih klubov. Največ uspeha s« imeli tekmovalci SK Ilirija iz Ijublja- ne. Čeprav je zadnji dan zapadlo več kot .30 cm novega snega so imeli veliko dela, da so skakal- nico pripravili za tekmovanje. J*rav tako so cesto splužili, tako da si ,je lahko vsak, ki je želel, ogledal to prireditev. Pri ml. mla. dincih ,je zmagal Podgoršek (Ili- rija), Plaskan (Oljka) je bil 13. Pri st. mladincih BogaUj (Ilirija) je imel tudi najdaljši skok 46 m, ... 7. Tiuijšek, 8. Marjetic, 9. Cremožnik (vsi Oljba) itd. Pri članih je zmagal Blaznik (Iliri- ja), ... 9. Juvan (Ljubno), 10. B.-irloh 11. Murko. ... 16. Škof- iek (v^l Izletnik Celje) ttd. iN V BRASLOVČAH Na i.inietrski skakalnici v Bra- slovčah pa je pripravil SK Bra- slovče prav tako meddruštvene tekme. Nastopilo Je 27 skakalcev iz štirih klubov. Zmagovalci: ml. pionirji: Kralj (Braslovče) 16.5,5 točke (skoka 17. 17); st. pionirji: Donko (Braslovče) 191,5 (18, 19); mladinci: Podvršnik (Oljka) 158 (17, 17,5); člani: Kaligaro (Vele- lenjc) 211,5 (32, 22) Itd. V .soboto, 21. t. m. bo SK Oljka pripravil na ;{0-metrski ska- kalnici meddruštvene tekme. Tekst in foto: T. TAVC.VR Na oddaji Spoznavajmo svet in domovino, ki je bila mi- nul« soboto na Polzeli je nastopil tudi Franc Milčinski-Je- žek, ki je povedal nekaj ostrih na račun ljubljanskih tele- vizijskih oddaj, ob koncu pa je povedal še prvi del krimi- nalno kriminalne kriminalke. Zveze med sporedom ljub- ljanske televizije in med kriminalno kriminalni kriminalki pa sami uganite spoštovani bralci. Foto: TONE TAVČAR Fotografija je prisipela malce pozno v uredništvo, za spomin bo pa le. Z laške osemieitke »Primoža Trubar- ja« so nam jo i>oslali Ln zraven pripisali, da so tudi pri njih podaljšali počitnice zaradi neipričakovano za- padlega snega. Na hitro so orgnizirali smučarski tečaj na Lisci, ki pa se ga zaradi kratkotrajnih priprav ni udeležilo več kot nekaj čez trideset mladih smučarjev in začetnikov od prvega razreda do sedmega. Težko pričakovani sneg je za večino učencev nudil zlmskio veselje kar na prvem bregu pri domači hiši, tisti pa, ki so bili na Lisci, so pod vodstvom štirih učiteljev precej pridobili in na koncu priredili tudi tekmovanje. Za spomin so se prod domom na Lisci fotografirali in nam poslali fotografijo. Italijanskega pisatelja, glasbenika in novinarja Bruna Bariliija je prišla obiskat nadležna občudovalka. Ko je sto- pala proti pisateljevi vili, ja začel lajati pes. »iZa božjo voljo, ukažite mu, naj neha«, Je rekla gospa Barilliju. »Lajanje mi gre na živce.« »Dobro, gospa,« je odgovoril Barilii. »Prihodnjič si bom nalašč za vas priskrbel psa, ki bo igral violino.« • e • Sophie Arnould je slovela po duhovitosti in lepoti. Ko jo je starejša, domišljava igralka vprašala: »Koliko let bi mi pripisali?«, je odgovorila: »Nobenega. Ali jih nimate že tako dovolj?« MOVl TEDNIK — Glasalo ot)čmskLh organizacij Socialisučne zveze delovnega Ljudstva Celje, Liaškc Slovenske Konjice. Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredmštvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštna predal 161; Naročnina m oglasu: Trg V. kongresa 10 - Glavna in odgovorni uredmk: Bojan Volk; tehnična urednik: Drago Medved — Eledakcija: Milan Božič. Jure KraSovec, Maiej« Podjed, Milan Semčar Damjana Stamejčlč, Zdenka Stopat Mdenko StraSek Janee Vedeniit, rone V rabi — Iiihaja vsak Oetrtek - Izdaja ga OGP »Delo«. LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cene posamezn« Itevilke 2 dm - Celoletna oaro6nma 75 din, polletna 37 lin Teko« račun 50102-601-20012 COF »DEt/>« Ljubljana - Telet uredništvo 22-389 tn 23-106, maU oglas m naroenme 22-800 SKOK ČEZ LUŽO (26) AMIiRISKA LJUBLJANA Zaoiski z enomesečnega potepanja po ZDA Piše MILAN SENIČAR Izraz ameriška Llublja. na za mesto Cleveland je star že vrsto let in izhaja zaradi velikega števila prebivalcev Clevelanda slovenskega izvora. V tem mestu, kjer "je tudi naš konzulat, sem prebil največ »ameriške- ga časa« in spoznal šte- vilne ameriške Slovence. Cleveland šteje danes približno 2 milijona pre- bivalcev in se tako uvr- šča na 60. mesto po veli- kosti na svetu. Od teh dveh milijonov je kar 42% črncev. Sicer pa kot mesto predstavlja never- jetno mešanico nacional- nosti, saj je teh kar šest- deset, to pa pomeni, da bi jih le težko naštel. Od teh jih je 40 večjih in zato seveda tudi bolje or- ganiziranih, med najbolj organiziranimi pa so brez dvoma na prvem mestu Slovenci. V zadnjih letih je v Clevelandu vse več ljudi iz Azije, močna pa je tu- di notranja migracija, namreč z Juga na razvi- tejši Sever. Vse to pa se- 1'eda »vleče« določene po, sledice. Tako na ulicah ali v restavracijah Cleve- landa srečuješ ljudi vseh barv kože, vseh jezikov sveta (ki so očitna tudi v javnih medijih), najbolj značilno iz tega pa je, da so tudi odnosi med ljud- mi v takšnem mestu po- sebno obarvani. Razlikujemo Veliki Cle. vel and in Mali Cleveland, ki' združuje 900.000 prebi- valcev. Celoten naziv pa združuje v ensm velikem mestu kar deset manjših mest, katera imajo vsaka svojega župana in tudi svojo policijo. Naj takoj zapišem, da sta lani ljub- ljanski župan Tone kovic in clevelandski župan Ralph Perk razglasila po- bratenje obeh mest. Naši izseljenci pojo in igrajo domače viže Med izseljenci jugoslo- vanskega porekla je 5.0O0 Srbov, 15.000 Hrvatov in po ameriških podatkih 90.000 Slovencev v treh generacijah. Prvi Sloven- ci so se tu naseljevali v zadnjih desetletjih prejš- njega stoletja in to v Ulici St. Clair, kjer je še da- nes veliko slovenskih obr- tnikov in gostiln. Obisikal sem gostišče Slovenian Country Hou- se Franka Strleta, pri ka- terem so gostovali že vsi najbolj znani slovenski domači ansambli. Zadnjo steno krasi ogromna slika slovenske pokrajine, si. cer pa tu juho strežejo naprej, dobiš pa tudi kranjske tn popiješ Fruš- kogorski bissr. Ko je Frank Str le izvedel, da sem pravkar prispel iz domovine, nas je takoj »počastil« z vinom, priv- lekel reklanme svinčnike ter kljub polnemu gosti- šču urico posedel z nami. Iz njegovih besed je vela ena sama ljubezen do Slovenije. Stregla nam je slovenska natakarica, ki je pred nskaj leti prispe- la iz ■ srednjega slovenske- ga mesta. Gostilna je ve- dno p>olna (radi jo obis- kujejo tudi črnci in Azij- ci) zaradi izredno dobre — naše —- hrane. Toliko mimogrede. Izseljevanje je bilo ob- čutnenjše — kot je znano — med raznimi gospodar- skimi krizami, največ Iju- di pa je prihajalo iz Pri- morske in Bele krajine. Temu valu je sledil tudi majhen »valček« politi- čnih emigrantov, Id so se pač naseljevali tam, kjer je slovenski živelj že pre. bival. Povedati pa je po- trebno, da ti niso nale- teli ne tedaj in ne sedaj na razumevanje ekonom- skih emigrantov. Zadnja leta pa prihajajo v Cle- veland tudi sorodniki sta- rih slovenskih izseljen- cev. X Slovenci so v ogromni večini prihajali v ZDA m s tem v Cleveland neizo- braženi ter revni. In prav tu se je pokazala izredna solidarnost in občutek pripadnosti slovenskemu narodu. Medsebojno so si pomagali tako, da so ustanavljali bratske orga- nizacije. Namen teh je bil, da si člani pomagajo ▼ najtežj'ih trenutkih — v času brezposelnosti, bolezni, smrti itd. Izred- nega pomena pa je, da so vse te bratske organi- zacije gojile tudi kultur- no in družabno dejav- nost, kar se izraža tudi v sedanji tretji in četrti generaciji. Tako so nasta- le velike organizacije Slo- vencev v Ameriki, naj na- štejem tri zelo pomemb- ne: Slovenska narodna podporna jednota s 60,00o člani in sedežem v Chica- gu (samo v Clevelandu je 26 krožkov — ali osnov- nih organizacij — jedno- te). Progresivne Slovenke Amerike prav tako s se- dežem v Chicagu in Slo- venska dobrodelna zveza, ki deluje samo v Ohiu in ima 20.000 članov. Se- veda je različnih sloven- skih organizacij še več Značilno zanje je tudi to, da so v svoje vrste sprejemale tudi predstav- nike drugih jugoslovan- skih narodov. Te in dru- ge organizacije ter društ- va so samo v Clevelandu zgradile devet narodnih domov (slovenskih do- mov) in to s plesišči, ku- hinjami, balinišči, pivni- cami, knjižnicami ter velikimi dvoranami za kulturne prireditve. V teh prostorih se v glavnem odvija etično življenje, saj se tu pojejo sloven- ske pesmi, postrežejo ti s slovensko hrano (izšla je knjiga receptov sloven- skih jedil) itd. Razumlji- vo je, da tu prevladuje tudi slovenska beseda in to tista stara slovenščina, ki je mlajši več ne po- znamo. Tu sem čul ogro- mno neznanih pa čeprav slovensikih izrazov. Izredno bogato kultur- no življenje je imelo fun- kcijo družabnosti in oh- ranjanja slovenske narod- ne zavesti v Ameriki. Ta- jo je v Clevelandu danes dvanajst pevs^kili zborov, od tega — kar je najbolj raz\'eseljivo trije mladin. ski. Zbor »Zarja« letos Draznuje 60-letnico tn bo obiskal Slovenijo, zelo znani pa so tudi zbori Ja- dran, Glasbena matica, Triglav itd. (se nadaljuje) Duo poje .slovenske pesmi na veUki prireditvi v čast odhoda našega konzida