Št. 577. : Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-— Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravniStvu ■Mt&io K1 SO, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poito ntotatao K 20--, polletno K 10 -, četrtletno K 5-—, ■MNfim K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. t Telefon številka 303. : Leto II. ———■ Ml >mm : Posamezna številka 6 vinarjev s Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : V Ljubljani, četrtek dne 5. oktobra 1911. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Zopetni spopad pred Prevezo. Izkrcanje v Tripolis ponesrečilo. Turčija odklanja vsako posredovanje! V začetku tripoliškega konflikta se je obračala Turčija na vse strani s prošnjo za posredovanje in zadnje dni se je tudi poročalo o nameravanem posredovanju Nemčije in drugih držav in ravno, ko se je mislilo, da se morda posreči posredovalcem preprečiti prelivanje krvi, prihaja senzačno poročilo, da Turčija odklanja vsako po-sredovanje in da odneha samo, ako bi bila popolnoma poražena; to je izjavil turški poslanik na Dunaju, to rej vsekakor kompetentna oseba, a istočasno prihaja tudi iz Soluna poročilo, da je mladoturškl osrednji odbor v posebnem proglasu pozval vse Turke na najskrajnejši odpor — na boj do poslednje kaplje krvil Odkod vse to? Ali se je Turčija prepričala o brezuspešnosti vsakega posredovanja, ali pa sploh ni pripravljena brez boja prepustiti Tripolisa Italiji? Oboje bo najbrže, ker od posredovanja bi Turčija imela samo to — naglašamo, da je to v današnjih razmerah zelo veliko — da bi za Tripolis dobila primerno denarno odškodnino in eventualno bi zadržala formalno suverene pravice nad Tripolisom, faktičen gospodar dežele bi pa bila Italija. Za tak sporazum bi Turčija bila najbrže tudi pripravljena, ker to je Maksimum, kar bi ona v danih razmerah sploh mogla dobiti, ali ako bi °Ba Tripolis prodala, bi imela takoj revolucijo doma, ker mladoturški režim ima takointako dosti sovražnikov, ki so že povodom prodaje Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski glasno protestirali in govorili: tudi pod starim režimom smo izgubljali dežele, ali izgubljali smo jih v krvavih bojih, nismo jih pa prodajali. Turki so zelo ponosni na svojo zgodovino in za to smatrajo prodajo posameznih dežel — kot bi to smatral \ tudi vsak drugi narod — za nekaj nečastnega in poniževalnega in zato se turška vlada ne more in ne sme od-i ,^f.za mirno prepustitev Tripolisa Italiji, ker to bi pomenilo brezdvomno konec mladoturškega režima, tega pa, seveda mladoturki ne bi radi dočakali in za to je čisto umljivo, da so se odločili za skrajni odpor, v katerem bo pa Turčija sicer skoro gotovo premagana, toda Turčija si prikrast vsaj revolucijo doma, sicer so se pa tudi v splošnem šanse za Turčijo malo zboljšale, Ker je Anglija dovolila prehod turških čet skozi Egipt in ako bo rurčija transportirala svoje čete v Tripolis skozf" Egipt, kakor je pričakovati, potem Italija ne bo imela v Tripolisu proti sebi samo eno divizijo redne tsrške vojske, ki se še nahaja v Tri-R ?“ in domače prebivalstvo, nego Turčijo kot tako in v tem slučaju zavzetje Tripolisa ne bi bila več »šala*, ampak prav trd oreh 1 Položaj Turčije je bil toliko časa brezupen, dokler se je mislilo, da Anglija ne bo dovolila prehoda turških čet skozi Egipt, ali Anglija tega najbrže ni mogla zabraniti Turčiji, ki je takointako pravna lastnica Egipta, nad katerim izvršuje Anglija samo protektorat in ga upravlja. Razun tega se hoče Anglija Turčiji kolikor toliko prikupiti, da bi izpodrinila v Carigradu vpliv Nemčije, katere mesto bi hotela v Turčiji zavzeti. Velike važnosti je poročilo, da namerava Turčija zavzeti Eritrejo, italijansko kolonijo ob Rdečem morju, kar ne bi bilo posebno težavno, ker bi Turčija morala prestopiti samo zelo ozko Rdeče morje, v katerem ima tudi precej vojnih ladij, v Eriteji sami se pa nahaja prav majhna italijanska posadka. Ako bi Italija poslala svoje vojne ladje v Rdeče morje v obrambo Eritreje, bi Turki v evropskem vodovju ložje dihali in vojna bi se utegnila zasukati nepo-voljno za Italijo ki bo težko istočasno prodirala v Tripolisu, branila Eritrejo in čuvala svoje trgovske ladije v Sredozemskem, Jonskem, Jadranskem in Egejskem morju in končno blokirala severno afrikansko obrežje, posebno, ker je že do sedaj pokazala, da je zelo počasna, ker se njen tripoliški ekspedicijski voj menda niti še sedaj ne nahaja v Tripolisu. Sploh postaja cela stvar vedno bolj zamotana in danes ni več veliko upanja, da bi se vojna omejila samo na Tripolis, četudi so se nekatere velike sile zelo trudile in se še vedno trudijo, da bi to dosegle! Nasprotno, konflikt zadoblva vedno večje dimenzije in nevarnost, da nastane iz tripoliškega konflikta velika vojna, postaja vsak dan večja. Albanci se gibljejo in hočejo izkoristiti mučen položaj, v katerem se nahaja Turčija v to, da si izvojujejo ali popolno samostalnost, ali pa vsaj prav obsežno avtonomijo. Orožja imajo dovolj — za to je še pravočasno skrbela in skrbi še sedaj Italija, ki razdeljuje Albancem orožje in streljivo. Grška kliče pod orožje rezerv-nike, pod raznimi pretvezami, v resnici se pa smatra to za mobilizacijo, posebno, ker se pomikajo grški vojni oddelki proti turški meji; bolgarski veliki vojni svet ostaja v permanen-cl in ob enem so klicani bolgarski rezervnlkl pod orožje, tudi pod r az-nimi pretvezami, v resnici je pa to vse v zvezi z italijansko-turško vojno; v Srbiji so poklicani v vojaško službo rezervni oficirji, ob enem se pa pojavljajo glasni klici po splošni mogl-lizacjji srbske armade, da dogodki ne bi zalotili Srbije nepripravljene! Iz vsega tega se da sklepati, da se nahaja evropski mir v neposredni nevarnosti in da se zbirajo nad nami črni oblaki, ki zapustijo za sabo take spomine, da bodo morda še pozni rodovi z grozo pomišljali na dogodke, ki stojijo morda tik pred nami. Najbrže niti mi ne bomo obvarovani pred vojno, ker mnoga znamenja kažejo, da se pripravlja tudi Avstro - Ogrska na vojno, kar sklepamo iz pisave vladnega časopisja, med katero spada, seveda, tudi »Slovenec*. To časopisje se silno navdušuje za vojno na Balkanu in skoraj naravnost poziva po {vladnem naročilu, seveda — na vojno in za to so zelo verojetna poročila o pripravljenosti avstro - ogrske mornarice, ki naj bi odplula v albanske vode, da tam »ščiti ogrožene avstrijske interese* in o mobilizaciji avstro-ogr-ske armade na jugu, t. j. na turški meji. Upamo še vedno, da do vsega tega ne pride in da so vsa ta poročila vsaj močno pretirana, ali brez vsake podlage ona niso. Gotovi dunajski krogi bi hoteli na vsak način zavzeti Albanijo in novopazarski Sandžak in sicer Albanijo za to, da bi Avstro-Ogrska zagospodovala na Jadranskem morju, novopazarski Sandžak pa za to, da bi zabili klin med obe srbski sa-mostalni državi, Srbijo in Črno Goro in da bi dobili odprto pot proti Solunu, temu najbližjemu cilju panger-mariskih stremljenj. Ker se za vse te načrte tako navdušujejo tudi naši klerikalci, je jasno kot beli dan, da stojijo oni, t. j. slovenski klerikalci v službi panger-manske Ideje, ker o tem nihče na svetu ne dvomi, da bi imela koristi od avstro - ogrskega prodiranja na Balkanu samo velir ka Nemčija, ki smatra Avstro-Ogrsko samo za svojo avantgardo na jugovzhodu Evrope. Za to naj piše .Slovenec* kar hoče, naj nas imenuje za veleizdajni-ke ali kar si bodi, mi se ne moremo in nočemo navduševati za načrte, ki bi — vresničeni — pomenili našo narodno smrt! k Poročil z bojišča v Tripolisu ne bo posebno veliko, ker poveljnik italijanske okupacijske armade ne dovoli poročevalcem prisostvovati vojnim operacijam in zato bodo prihajala poročila malo pozneje, kakor bi prihajala, ako bi poročevalci smeli prisostvovati vojnim operacijam, kar je bilo do sedaj v vseh vojnah dovoljeno. Sploh se vrši v Italiji nad brzojavnimi in telefoničnimi poročili časopisom tako stroga cenzura, da se skoraj ničesar ne more poročati. So LISTEK. um pač zelo ozkosrčni ti italijanski generali, ki smatrajo vsako malenkost za vojaško skrivnost in ne pomišljajo na to, da izzovejo s takim svojim postopanjem lahko proti sebi — vse evropsko časopisje, kar jim bo več škodilo, kot jim koristi pretirana cenzura, ker naj si nikar ne domišljajo, da se bo evropsko časopisje dolgo zadovoljevalo s poročili njihove službene »Agencije Stefani*. Italijanski generali si dovoljujejo podcenjevati važnost in moč časopisja in radi tega se bodo morda še kesali. Italija In mirovno vprašanje. Rim, 4. oktobra. Italijanska vlada noče toliko časa ničesar slišati o miru, dokler armada ne zasede Tripolisa in ne prizna Turčija okupacije. Sele potem bi bila pripravljena Italija dati Turčiji primerno denarno odškodnino. Italijani zopet pred Prevezo. Carigrad, 4. oktobra. Uradna turška poročila zatrjujejo, da se je Italijansko brodovje pokazalo danes pri Draču in nato takoj odplulo proti Prevezi, kjer je pričelo na mesto streljati. Ker je bila huda nevihta in prevelika tema, ni bilo mogoče kon-štatirati moči brodovja. Vojvoda abruškl zahteva predajo turških torpedovk v Prevezi. Carigrad, 4. oktobra. Poveljnik italijanske torpedne flotile, vojvoda abruški, zahteva brezpogojno predajo turških torpedovk, ki se nahajajo v pristanišču Preveza. V slučaju, če Turčija tej zahtevi ne ugodi, bo italijansko brodovje pričelo bombard-ma na mesto. Bombardiranje Preveze. Krf, 4. oktobra. Iz Krfa došla poročila zatrjujejo, da je vojvoda abruški že pričel z bombardiranjem Preveze. Obstreljeval je mestne utrdbe. Bombardma je bil zelo kratek. Ravnatelj prevdfkega pristanišča je odločno odklonil zahtevo vojvode abruškega po predaji turških torpedovk, ki se nahajajo v pristanišču. Takoj nato je dal vojvoda abruški povelje, naj se prične z bombardiranjem mesta. Dunajska poročila o napadu na Prevezo. Dunaj, 4. oktopra. Dunajska poročila odločno zanikujejo vest, da je prišlo pri Prevezi zopet do spopada. Istotako dementirajo vesti o ultimatu abruškega vojvode in njegovi zahtevi glede predaje turških torpedovk. Italijansko brodovje. Carigrad, 4. oktobra. Vali iz Janine poroča, da je italijanskp brodovje po napadu Preveze odplulo proti Epiru. Izkrcanje italijanskega vojaštva v Tripolis ponesrečilo. Rim, 4. oktobra. »Tribuna* poroča, da je prišlo danes pred Tripolis par italijanskih križark, ki so obstre-ljavale trdnjavo. Tripolis. 4. oktobra. Admiral Aubry je skušal Izkrcati danes v Tripolis prve oddelke vojaštva. Toda izkrcanje se je vsled hudega viharja in strašnega streljanja turških topov popolnoma ponesrečilo. Tur-čka artilerija se nahaja zunaj mesta, vsled česar je italijansko brodovje tudi ne more doseči. Bitka pri Mitilenah. Turško brodovje zapustilo Dardanele. Carigrad, 4. oktobra. Turško brodovje je zapustilo Dardanele In se zapletlo pri Mitilenah z Italijanskim brodovjem v bitko. Vest še ni potrjena, (Mitilene so glavno mesto otoka Lesbos, ki leži ob maloazijskem obrežju. Op. ured.) Bivši tripoliški župan dal Italijanom Informacije Malta, 4. oktobra. Sedaj je dognano, da je dal bivši tripoliški župan princ Caramanli italijanskemu brodov-ju potrebne informacije glede Tripolisa. Anglija, Francija in Rusija nevtralne. Pariz, 4. oktobra, Angleška, francoska in ruska vlada so podale oficijalno izjavo, da bodo v italijansko-turški vojni popolnoma nevtralne in obenem čuvale tudi nevtralnost Balkana. Nevtralnost se razteza tudi na Kreto. Turčija prepovedala prodajo premoga. Solun, 4. oktobra. Turška vlada je prepovedala vsako prodajo premoga tujim ladijam in tujim poda- nikom. Konfisdran angleški parnik s turškim vojaštvom, Rim, 4. oktobra. Italijansko brodovje je danes konfisci* ralo neki angleški parnik, na katerem je bilo 6 turških oficirjev, več vojakov in mnogo municije. Parnik so odvedli v Tarent. Oficirji in vojaki, ki so bili na parniku so se udali brez vsake besede. Ustavljeni vojni korespondenti. Malta, 4. oktobra. Tu je bilo ustavljenih več vojnih korespondentov, katere so takoj internirali v neko bolnico radi sumljivih znakov kolere. Pred Prevezo. Carigrad, 4. oktobra. Večerna poročila z vso odločnostjo potrjujejo vest, da je italijansko brodovje prišlo danes že drugič pred Prevezo in tudi streljalo, j Ponesrečen poizkus. Tunis, 4. oktobra. Več turških oficirjev, vojaških zdravnikov in prostovoljcev je skušalo priti v avtomo-mobilu čez tuniško mejo v Tripolis, kar se jim pa ni posrečilo. Ravno na meji so jih ustavili in poslali nazaj. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. — Da, in zato me poslušaj. Predlagam ti boj, mož proti možu. Ne bom te naskočil z bodalom; zadoščajo mi roke. Naj zadoščajo tudi tebi tvoje! Torej — brani se! Te besede so oživile Bartola. Njegovo edino oko se je zasvetilo v temnem ognju. Zarenčal je: & J — Pusti mi torej nekoliko prostora, če je že tako. Skalabrino je stopil dva koraka nazaj, rekoč: — Pozor, Bartolo! Vržem te v klet! V istem hipu je planil Bartolo nad svojega nasprotnika, •ztrgal mu bodalo, ki ga je imel za pasom, in sunil s strašnim zamahom proti njegovim prsim. Skalabrino je skočil v stran, toda orožje ga je zadelo na roki, razparalo jopič in oprasnilo kožo. Obenem pa je dobil Bartolo po glavi tak udarec s pestjo, da se je opotekel in omahnil. Izpustil je bodalo. Skalabrino je bicnil orožje stran, in njegove dlani so se spustile na Bartove rame. Moža, obadva skoraj enako močna, sta ostala par trenotkov objeta, prsi ob> prsih, obraz pred obrazom, tako da se je mešal njiju dih v eno samo gnevno hropenje. Nato je Skalabrino vzdignil Enookega in ga stisnil z vso silo na svoje široke prsi. Njegove roke so se sklenile za krčmarjevim hrbtom, in mišice so se napele v strašnem objemu. Bartolo, prepadel, brez sape, je otepal okrog sebe ter skušal gnzti in praskati nasprotnika po obrazu. Pritisk se je podvojil . . . Začul se je zamolkel krotek glas, kakor da je nekje počila **ost • . • Bartolo je zahropel; njegova *evo ramo. Bil je m:tev. glava je padla ohlapno na Skalabrino ga je izpustil. Truplo je padlo na tla. Orjak ga je sunil z nogo v odprto klet Slišal ga je štrbukniti v vodo; nato je mirno zaprl ta neobičajni grob. Tak je bil dvoboj Skalabrina z Bartolom Enookim. V njem je izgubil Gvido Džennaro enega svojih najboljših agentov, ti- stega, ki ga je hotel imeti za pričo drugi dan po ceremoniji — najsi že zmaga Kandiano ali Foskari. XXI, Prijatelja. Par dni pred zgoraj opisanimi dogodki se je razigral v do-ževski palači prizor, ki sicer ni bil tako nasilen, pač pa enako tragičen po usodi, ki se je razodela v njem. Foskari in policijski načelnik sta bila sama v doževem kabinetu, ki je služil obenem za sprejemanje intimnejših posetov. Dož je sedel v svojem velikem naslonjaču iz rezljanega lesa, Džennaro pa je stal pred njim v spoštljivi razdalji. Pač že stotič v zadnjih štirinajstih dneh je čital dož neko pismo, ki je ležalo pred njim na mizi. To pismo se je glasilo: »Vaša doževska visokost! Dragi mi prijatelj! Nenadejane okolnosti, ki ne trpe nobenega odloga, so me primorale zapustiti Benetke, preden se mi je mogoče osebno posloviti od vas. Upam, da, trdno upam, da se kmalu lahko zopet vrnem in zavzamem ob vaši strani svoje dosedanje mesto kot zvest in vdan prijatelj. Prosim vas torej oproščenja za ta svoj nepričakovani odhod, in vas zagotavljam, da ostanem tudi v daljavi, Kakor sem bil v bližini ^ vaš najzvestejši, najhvaležnejši in najponižnejši prijatelj Bembo, po milosti božji škof beneški/ »P. S. Se en odkritosrčen in važen nasvet: Delujte naglo in strogo — že veste proti komu. Ako se vaša policija pokaže nezmožno, da bi'kmalu našla tistega, ki je izjalovil vaša pogajanja z Ivanom de Medičis, nas čakajo vse skupaj velike nesreče.* To pismo je napisal Bembo pred svojim odhodom in ga poslal dožu beneškemu po zanesljivi osebi, tisti dan, ko se je vrnil z Bianko v Benetke in se ustavil v Aretinovi palači. Dož je vedno iznova čital to pismo; že celih štirinajst dni mu ni dalo spati. Pomen pripiska se mu je prikazoval v čimdalje bolj preteči luči. — Torej, je dejal in dvignil oči k policijskemu načelniku, ali imate kakih novic o kardinalu? Ali je bilo vaše poizvedovanje uspešno? — Visokost, je odgovoril Gvido Džennaro, zdi se mi res, da vem, v kateri kraj se je umaknila njegova eminenca. Vaša visokost naj predvsem blagovoli pomniti, da ne vem ničesar gotovega; vohuni, ki sem jih napodil na vse vetrove, so se vrnili brez najmanjšega podatka, in tako me vodijo v vsej tej zadevi zgolj domnevanja in sklepi. Res pa je, da se moja domnevanja opirajo na gotova dejstva. — Kaj torej domnevate? — Da se je kardinal nenadoma prestrašil. — Prestrašil ? Česa bi se mogel prestrašiti ta visoki dostojanstvenik naše republike? — Visokost, je dejal Džennaro in se priklonil do tal, tudi tisti, kdor je kardinal, je človek. In najsi stoji človek še tako visoko, ako preiskujemo njegovo preteklost, najdemo straha, ki ga Elaši in vznemirja ponoči, da ne more spati, in izvemo gesto ali esedo, ki pritiska liki svinec na vse njegovo življenje . . . — In vi ste našli to pošast? je vprašal Foskari zamolklo. — Da, visokost: ime ji je Roland Kandiano. Dož je napel vse moči, da premaga trepet, ki ga je po- padel; toda prebledel je, in ta bledost ni ostala prikrita vajenem očesu policijskega nadzornika. Džennaro si je mislil: — Danes ali nikolj bije ura, da povem dožu svojo veliko besedo. Dovoljkrat sem jo ponavljal doma pred zrcalom, da vem, kaj moram reči. Pripravimo si primerno krinko. Tragedija, komedija — vse življenje je tu. A treba je, da igram svojo vlogo dobro. — Vi torej menite, je povzel dož, da se Bembo boji Rolanda Kandlana? Shod slovenskega učiteljstva. V znamenju časa je zborovalo včeraj slovensko učiteljstvo. Shod je bil glasen protest in opomin onim, ki se ne zavedajo onih obveznosti, ki jih dolgujejo slovenskemu učiteljstvu; o-bilna udeležba iz vseh strani slovenskih pokrajin pa je bila tudi jasen dokaz, kako trpi učiteljstvo pod vladajočimi razmerami, ki jim je treba nujne odpomoči. Shod so obiskali med drugimi državni poslanec dr. Ravnihar, deželni odbornik dr. Tavčar, deželni poslanci Reisner, Triller, Pirc, Višnikar. Shod je otvoril predsednik »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev g. Jelenc, ki v svojih {pozdravnih besedah slika obupen po-ožaj slovenskega učiteljstva, katerega so pustili na cedilu oni, ki bi morali skrbeti, da je učiteljstvo plačano primerno svojemu stanu in poklicu. V imenu kranjskega učiteljstva je govoril nadučitelj g. Črna go j, ki z vzgledom učiteljske rodbine dokazuje, kako beraško skrbe za učiteljstvo merodajni faktorji. Učiteljstvo bije obupen boj za obstanek, v katerem izgublja moč. kar občuti slovenska mladina, ki ji izmučeno učiteljstvo ne more podati onega, kar bi hotelo. Oni, ki imajo danes v deželi moč v rokah, se rogalo učiteljskim zahtevam, jemljejo učiteljstvu med ljudstvom ugledi O-menja famoznih klerikalnih načrtov, da se regulirajo učiteljske plače tako, da bi bili deležni poboljškov le »dobri* učitelji, proti čemur zborovalci o-gorčeno protestirajo. Za goriško učiteljstvo je govoril nadučitelj Merljak, izrazi simpatije goriškega učiteljstva kranjskemu v boju s klerikalizmom. Za Istro je govoril nadučitelj Urbančič, ki pojasnjuje regulacijo učiteljskih plač v Istri, po kateri dobiva provizorični učitelj 940 K, a učiteljica 720 K; ta regulacija po krajih je za slovenske učitelje naravnost sramotna, ker po nji ni niti en slovenski učitelj v Istri v prvem plačilnem razredu. Za Trst je govoril učitelj plem. K1 e i n m a y r, ki se v imenu tržaškega učiteljstva pridružuje protestu slovenskega učiteljstva. Mesto Trst je svojim učiteljem reguliralo plače brez razlike narodnosti, ker tam pač odločuje vest a ne politični katekizem kakor na Kranjskem. V imenu štajerskega učiteljstva se je pridružil zahtevam slovenskega učiteljstva predsednik slovenskega učiteljskega društva za štajersko nadučitelj Rajšp, ki na eklatanten način iz Svoje lastne rodbine dokazuje neznosen položaj učiteljstva na Štajerskem ter se pridružuje v imenu štajerskega učiteljstva vsaki akciji za zboljšanje gmotnega položaja. Zaključno besedo je spregovoril učitelj Ga n gl pojasnjuje razmere v kranjskem deželnem zboru, kjer stau-čiteljstvo izdala dva lastna tovariša, tn nikdar se ni zgodilo da bi deželni predsednik odprl svoja usta ter priznal upravičenosti učiteljskih zahtev. To je dokaz kako misli o učiteljskih zahtevah ona država, ki si je pridržala vso pravico šolstva. Za to učiteljstvo zahteva od države, da naj država reši učiteljsko vprašanje. V delegaciji je klical Šušteršič, da je 340 milionov premalo za barke, a kdaj je kdo spregovoril za učiteljstvo? Govornik apelira na poslance, ki imajo vest, da naj se zavzemo v parlamentu za učiteljstvo, da dokažejo državi, da je v nje interesu v interesu ljudstva, da se reši u-čiteljsko vprašanje. Koncem svojega govora stavi rezolucijo, v kateri se zahteva regulacija učiteljskih plač. MAH LISTEK. I. E. RUBIN. Mihaela. (Slika s počitnic.) (Dalje.) »Kaj naj storim ?Jje vprašal," morebiti boš ti mirnejše premislil nego jaz.* »Mihaela ve vse, treba ji je razložiti, da ne bo mislila napačno,* sem rekel. »Jaz bom pustil vse drugo . . . Prokleti Langof.* »Najboljše storiš. Reši si Mihaelo.* Dalje nisva govorila. Ležalo mu je v naravi, da ga je vznemirjala vsaka malenkost, premišljal je potem mnogo, a storil ni ničesar. Zunaj je bilo oblačno jutro. Megle so se vlačile nizko pod gorami, dvigale se počasi, počasi in zopet padale. Bilo je eno izmed onih dolgočasnih juter, ki so v teh krajih pogostni, ki pa dajo potem često krasne dneve. Nemiren veter je vel po vrtnem drevju, zrak je bil težak in hladen. Po zajuterku sem našel že Julija na vrtu. Mihaela je zopet igrala. Julij je bil čuden. »Kaj se vznemirjaš, saj nisi otrok,* Viharno pozdravljen govori v imenu narodno napredne stranke državni poslanec dr, Ravnihar, ki zagotavlja u-čiteljstvo simpatij stranke. Poroča tudi o akciji v parlamentu, kjer se je vložilo že več peticij glede zboljšanja in ureditve učiteljskih prejemkov. Socijalno-demokratski klub je tudi že sestavil načrt preosnove § 55 ljudsko šolskega zakona. Govornik zagotavlja učiteljstvo, da se bo vedno zavzemal za učiteljske zahteve. Nadučitelj Česnik predlaga, da se pozovejo šolske oblasti, da mora u-čiteljstvo iskati postranskih zaslužkov zato ne prevzemlje učiteljstvo nobene odgovornosti, ako ne vrši svojih stanovskih dolžnosti tako, kakor bi moralo. Predlog je bil enoglasno sprejet. Predsednik g. Jelenc zaključuje nato zborovanje. Iz slovenskih krajev. Iz Škofje Loke. Ker že dva vo-lilca skušata potom Vašega cenj. lista glede občinskih volitev, ki se imajo še to leto vršiti v našem mestu, s svojimi predlogi olajšati volilcem njih pomisleke glede izbire občinskih mož, dovolite, da tudi jaz kot dober poznavalec škofjeloških razmer, glede bodočih občinskih volitev izrazim svoje mnenje. Kolikor poznam novi občinski volilni red, hotelo se je z istim, akoravno pristransko, doseči občinske uprave po strogo demokratičnih nazorih. Nikakor bi torej ne bilo ustreženo tendencam volilnega zakona, če bi se volil občinski odbor na kaki drugi podlagi. Nek visoko stoječ volilec našega mesta je naše meščanstvo sicer skušal s tem, da je gotovo vrsto kategoriral v srednji stan, pokazal, da sta potrebni še dve kategoriji, namreč višji in nižji stan. Da paraliziram njegovo vzvišeno mnenje o nas meščanih in da ne pridem v kak kontrast z demokratičnim občinskim volilnim redom, predlagam g. sovolilcem v blagohotno upoštevanje pri izbiri občinskih mož sledeče gg. Jernej Černivec, mesarski sotrudnik, Ivan Bernik, čevljarski mojster, dr. Ivan Hubad, okrožni zdravnik, Alojzij Kren-ner, tovarnar, Franc Kalan, mlinar in posestnik, Franc Kovač, posestnik in gostilničar, Anton Kašman, posestnik in trgovec, Valentin Košir, trgovec z dež. pridelki, Valentin Koban, zidarski mojster, Primož Kalan, posestnik, Gustav Mlejnik, davčni uradnik in posestnik, Janko Pianecki, učitelj. Blaž Rozman, izvošček, Avg. Nadilo, poso-ilnični uradnik, Franc Koman, za-ožnik piva, Josip Kokalj, knjigovez in posestnik, Ervin Burdych, lekarnar, Ivan Tratnik, c. kr. sodni oficijal, Ju-raj Otujac, brivski mojster, Anton Tavčar, krojaški mojster, Albert Černe, sedlar in tapetnik, Franc Pokorn, pokom, posestnik, Franc Ravnihar, soda-vičar in posestnik, Niko Lenček, c. kr. notar. Kakor ni namen volilca I, pritiskati na sovolilce z od njega imenovanimi kandidati, sem omenjene kandidate tudi jaz objavil le v svrho lažje in natančnejše sestave liste občinskih mož. Nikakor nočem z objavo prejudicirati mišljenju sovolilcev, želja moja je le, da se izvoli v občinski odbor može, ki bodo neodvisno in brez kake poprejšnje lekcije od strani svoje boljše polovice ali celo po kaki bojkotni grožnji iz farovške palače, toraj le po svoji vesti in po svoji prosti volji skušali naše skoraj obubožano in od merodajnih oblasti skrajno mačehovsko podpirano mesto dvigniti na primerno življenjsko stopinjo. Volilec III. Poljanska dolina. Ne vem, kje bi pričel z novicami, ker jih je precej pri nas. Najboljše bo poročati iz v .n i. mmasMammmmmmmmammmsmmsBm sem mu rekel, da bi ga predramil. »Še slabši kot otrok," je odgovoril. »Taki junaki v dramah vedno padejo, ne igraj tragično, to te pogubi.* »Kaj naj storim z Langofom?* »Najboljše je: pustiti ga. Pojdiva greva k Mihaeli. Odšla sva v sobo. Vstala je od klavirla in je naju povabila, naj sedeva. Njeno lice je bilo bledo in oči izjokane. Julij se je vsedel in se je naslonil leno na naslonjalo, pripravljen, da posluša, naj govorimo, kar hočemo. Mihaela je obstala sredi sobe s povešenimi sklenjenimi rokami. Nekaj časa smo molčali. »Prosim gospodična, igrajte še kaj, sem rekel. Mihaela je te besede preslišala. Vedel sem, da skriva ona svojo ljubezen pred menoj, »Gratuliram, gospod Julij, da se danes zopet snideta s svojo nevesto," je rekla. On se ni ganil. Nasmehnil se je s takim smehom, ki si ga lahko razlagaš na sto načinov, a ne veš, pri čem da si. Mihaeli se je glas tresel, in vidno je bilo, da komaj premaguje jok. Stala je še vedno sredi sobe, ponosno, dasi užaljena, njene oči so gledale ostro, vendar v njih nisi mogel brati Poljan o ondotnih volitvah. Kaplan Jerše in občinski sluga Cvajte sta brusila pete po ravnem in gričih ter delala na vse kriplje, da bi spravila kolikor mogoče veliko svojih ljudi v občinski zastop, predvsem tiste, ki so bili dosedaj neomejeni gospodarji v občini in ki so bili prepričani, da bo šlo tako tudi naprej. Toda vrezali so se. — Na tihem se je speljalo vse in nepričakovano prišlo, da je presenetilo klerikalce in deloma tudi nas. Vedeli smo, da neodvisni volilci ne bodo pustili tega v občini, toda, da se bodo tako dobro skazali in pomedli na celi črti s klerikalci, tega nismo pričakovali. Odletel je prejšnji župan Grošelj, odletel je vsegamogočni Tominc, znani Urban Pintar iz Lovskega brda, odletelo z eno besedo vse, kar se je smatralo za stebre kaplanovcev. Vrezali so se presneto in upamo, da ne samo za tri leta, ampak za vedno. Občinske volitve na Trati se vrše menda šele novembra. Tukaj ni nič upati na zmago, ker se ljudstvo le preveč klanja visokemu gospodu župniku Brajcu, ki že zdaj dela pot za volitve. V nedeljo 24. septembra se je bil spravil na »hinavske* može iz Gorenje vasi, zadnjo nedeljo pa je pri branju škofovega lista delal opazke o Sokolih, časopisih in sploh stvareh, ki se navadno slišijo iz škofovega lista. Preteklf teden so bile občinske volitve v Osellcl, o katerih pa danes še ne vemo ničesar natančnega. Odločevale so predvsem domače razmere in žal domači prepiri Toliko je pa vendar bilo, da župniku Kosu in njegovim pristašem iz Leskovice ni dišalo priti zraven, ker so jim bila tla prevroča. Poslanec Čoč je imel v nedeljo dne 24. septembra shod v Leskovici. Na shodu je kvasil in obljubljal stvari, katere so se celo Leskovčanom zdele smešne. Ne bomo danes o tem podrobneje govorili, ker bi z dopisom predaleč prišli. Koliko bo od svojih obljub spolnil, bomo že povedali. O omenjenem shodu in Coču, kakor tudi o župniku Kosu bomo morda ob priliki obširneje spregovorili Iz Vinice. Na prijazni Vinici se je ustanovil pripravljalni odboi telovadnega društva »Sokol*, kot odsek črnomaljskega »Sokola*. Ustanovnih članov se je zglasilo dosedaj 11, rednih 21 in več podpornih. — Lep uspeh za sedaj. — Vsem toraj krepki bratski Na zdar! — Kakor vsaka narodna stvar, je tudi ta zbodla našega prečastitega gospoda nunca silno v srce. Ni mo^el mirovati. Zato je rentačil v nedeljo 1. m., menda je že slabo spal, pri rani sv. maši raz leco. kar mu je narekovala njegova kočevska kri, da so se mu verniki kar glasno smejali. Seveda ni pozabil tudi naprednih časopisov, kateri so, po njegovem prepričanju ter izreku, zelo razširjeni v tej nesrečni Vinici. Pa le počasi gospod nune, dosedaj je pač še malo teh »brezverskih časopisov* na Vinici, ali delalo se bode, da jih bode brez števila, tedaj pa Vi slobod-no na kakem javnem, Vam priljubljenem prostoru, kar počite od jeze. Žaloval za Vami nihče ne bode, to je gotovo, mogoče le kaka bližnja soseda. No, gospod nune, nič se ne bojte. »Sokol* Vam prav nič ne bo segal po veri, tem manj pa delal proti njej. Le Vi je ne rušite, pa bo mirna Bosna. Vidite gospod škofov svetnik, 32 vrlih »Sokolov* a ne »čukov*, je toraj zbranih, pa ne kot po Vašem nedeljskem blebetanju za »peklensko brezdno*, marveč za vrlo, čisto ter prav pošteno narodno idejo. Z geslom: »Krepi um in telo*. To in nič druzega. Gospod, prečastiti svetnik, svetujemo vam, ker Vaše staro niti sovraštva niti jeze. Tako krasn^ menda nisem videl nikdar kakor ta trenutek. Julij ni izpregovoril niti besedice, da bi se opravičil. Tudi jas sem molčal, ta molk je bil mučen, grozen. Naposled je Julij vstal. Obraz mu je bil resen. Stopil je k Mihaeli in je rekel: »Mihaela . . .* Prijel jo je za obe roki, in ona je glasno zaplakala. Jaz sem odšel. Opoldne je prišla dunajska gospoda. Bilo jih je četvero. Gospod je bil nizka, okrogla osebnost, podoben nasajenemu sodčku, gospa pa je bila vitka in visoka dama, ki se je kazala kot popolna gospodarica čez svojega moža. Dva hlapca sta nosila kovčege in prtljago, sin, deček pri petnajstih letih se je igral z dvema psetoma, gospodična pa se je z nekakim preziranjem ozirala po hišah in po kraju in okolici. Pripeljal jih je Langof. Obstali so pred hišo in so čakali, kdaj pride gospodar. Gospodar Miha je pač prišel na prag, pozdravil je gospodo in je zopet odšel. Langof je priletel v hišo, češ, naj se da gospodi stanovanje, no gospodar mu je odvrnil, da ni nobe- telo postaja na videz zopet mlado, a srce je tako od muh, da mirujete, kajti cigan je tudi rekel: »najboljši je mir*, sicer začnemo »Roman* Vašega dušnega pastirstva na Vinici — izdajati. Bodite uverjeni, da bo dovolj smeha itd. Ne skrbite za nabrani denar, to m rate dobro znati, da »Lupus insitiabilis* ga ne dobi v svoje žrelo. Kadar bode zopet prilika, pošljemo Vam telefon »Faniko* v farovž, saj nje gospod soprog ni »Sokol*. Na svidenje. Naprednjak. DNEVNE VESTI. Značilno za naše žalostne razmere je, da je dr. Pegan, deželni odbornik in vplivni član slovenske ljudske stranke v nemškem jeziku izpolnil stanovanjsko naznanilnico, ko se je preselil v novo stanovanje; v isti hiši je zagrešil enak narodni greh tudi neki g. M., ki je član »Sokola*, iz česar se da sklep&ft, da mu je duh sokolski popolnoma tuj in da pravzaprav niti ne ve, zakaj je Sokol. Zelo žalosten je prvi in drugi slučaj. »Edinosti* odgovarjamo na njeno včerajšnjo notico, v kateri se peča z nami, da bo vsakdo, ki bi hotel iskati po slovenskih redakcijah neumnost, potrkal gotovo najprej na — njena vrata, ker tam se mu gotovo odpre in tam gotovo tudi najde ono -— česar išče. Iz Šiške nam poročajo: Na vso moč so se trudili pri nas socijalni demokrati, da bi kolikor mogoče več svojih pristašev zrinili v občinski odbor. Toda kljub veliki agitaciji se jim vendar ni posrečilo to, kar so upali in bili uverjeni, da se jim posreči. Nimamo ničesar proti temu, če so v občinskem odboru pametni in zavedni ljudje, ne pa taki, kot je n. pr. neki I. Svetlin, odbornik konsumnega društva v Šiški. To človeče-še danes nima tiste olike, kakor jo ima vsak navaden proletarec. Vpije in rohni nad konsumenti, zmerja uslužbence in druge podobne reči. Zato se razume sa-moobsebi, da Šiška ne potrebuje takih občinskih odbornikov. Mi le vprašamo g. Svetlina, ali živimo mi od njega ali on od nas. Kot odbornik je dolžan poročati želje konsumentov, ali kot socijalist se tega ne zaveda, toraj ni na svojem mestu. Opozarjamo gosp. Kristana in druge odbornike, naj nekoliko več pozornosti obrnejo na tega širokoustneža. Če je pa g. Svetlin komandant konsumnega društva, potem se pa razume, odkod ta ošabnost. Pri vsem tem pa zahtevamo normalnega in previdnega odbornika, ki razume uljudnost bolj nego ta. Moščanska občina je dobila po odstopu prejšnjega občinskega odbora, gerenta. Vsa občina strmi in začudeno gleda, kako je mogoče, da je vlada oziroma okrajno glavarstvo poverilo nadaljno vodstvo občine gerentu Jos. Oražmu, prejšnjemu titularnemu županu in njegovemu adjutantu Francu Jezeršku. Vladi je dobro znano, kake nezakonitosti so se dogajale za časa Oražmovega županovanja. Govori se o poneverjenju občinskega denarja v znesku 3000 K. To potrjuje tudi »Slovenec*. Kdo pa je kriv, da so se dogajale take nerednosti. Ali mar ne ravno prejšnji župan in sedanji gerent Oražem z njegovim svetovalcem in bivšim pregledovalcem računov gosp. Jezerškom. Kako naj potem Moščani vodstvo občine še nadalje zaupajo takim osebam, ki sploh še nikdar niso vživale zaupanja občanov. Zatorej poživljamo slavno vlado in deželni odbor, da zahtevata nemudoma razpis novih občinskih volitev za občino Moste, da se tudi čim preje reši pereče šolsko vprašanje, regulacija ulic, nega stanovanja v hiši. Julij je prišel s popolnoma mirnim korakom na prag. Resno je pogledal svojo gospodo in rekel: »Oprostite, stanovanja V tej hiši ni bilo mogoče dobiti." Nekaj krasnega je bilo v tem trenutku opazovati poteze okroglega gospoda, ki so kazale vso veliko skrb, ki je objela njegovo sivo glavo. Gospodična je planila k njemu. »Toda, Julius, kaj je z vami, je vzkliknila. Julij je stal mirno in jo je hladno pozdravil. Gospa je začela govoriti o plebejcih in o kmetih in med tem je delala obraze, s katerimi je izražala svojo jezo. Čudno se ji je zdelo, da je niso sprejeli z odprtimi rokami. Langof je letal zdaj h gospodi zdaj h gospodarju. No, stanovanja ni bilo. Gospodar Miha je svetoval, povprašati v sosednjih hišah, s čimer gospodična ni bila zadovoljna, Langof si je brisal pot s čela in zaklical zopet Juliju nekaj po francosko. Julij je govoril z gospodom in se opravičeval, da ni mogel tako hitro ustreči želji svojega gospoda, no, tolažil ga je, da se najbrž dobi stanovanje |v kaki bližnji gostilni. Spravili so prtljago v gostilno in gospoda je stala zelo nezadovoljna pred hišo. razsvetljave in prepotrebnega vodovoda. Surovina v šoli. V Domžale je priromal letos za učitelja neki mlečno-zobi mladenič z imenom Maks Koman. Ta fantek misli, da so Domžale kaka gorska vasica, kjer se nahajajo sami fajmoštra- in boga-boječi ljudje. Takoj, ko je prišel v šolo, je začel ačence tako silno begati, da so popolnoma preplašeni. Koman se odlikuje predvsem po svoji surovosti in raznih srednjeveških jezuitskih navadah. Za vsako malenkost pretepava otroke po roki, da imajo že vse črne prste. Več starišev se je radi tega že oseba« zglasilo pri njem in odločno protestiralo proti njegovemu barbarskem« postopanju. Toda, kakor je opažati, vse to nič ne pomaga. Ta najmlajši Slom-škar in priliznjeni Francelj iz farovža mislita, da sta edina gospodarja v šoli. Treba bo ubrati druge strone in ju poučiti, da danes nismo več v srednjem veku, ampak v dobi, ko je treba otroke pitati v šoli z duševno hrana ne pa s palicami. Dopolnilna državnozborska na Dunaju. V volilnem okraju Ottakring na Dunaju je bila vsled odstopa prejšnjega soc.-demokratičnega poslanca Schuhmeierja dopolnilna državnozborska volitev. Izvoljen je bil socijalni demokrat Sever z 9983 glasovi, doči« je krščanski socijalec Heigel dobil samo 2132 glasov. Za sodnike sta bila imeatovaaa avskultanta Alojz Komljanec v Logatcu in dr. Alojz Pernat na Vranskem. Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek se poje drugič krasna Verdijeva opera »Rigoletto*, ki je dosegla v torek velikanski uspeh. Slavno ob; činstvo se opozarja, da gostuje tudi pri tej predstavi odlična mladodram«-tična operna pevka in koloraturka gospa Maja Markiza pl. Strozzi iz Zagreba. Predstava se vrši za nepar-aboneate. Gibanje med poštnoprometnlmj uradniki. Zastopnik vseh organizacij poštnoprometnih uradnikov in sicer »Društvo poštnih uradnikov*, »Društvo poštnih uradnikov maturantov* in »Društvo čeških poštnih uradnikov* so v skupnem posvetovanju dne 25 pr. m. sklenili uporabiti najostrejša sredstva v dosego dolgoletnih zahtev. Zahtevajo službeno pragmatiko ia časovno napredovanje, kakor tudi prils-godenje aktivitetnih doklad vojaškemu stanarinskemu tarifu in v odpomoc radi strašne draginje nastalemu skrajnemu položaju, takojšnjo pripozuavo najmanj 20 °/o draginjske doklade od celotnih dohodkov. — Oni zahtevaj o vpeljavo časovnega napredovanja vzvratno vpeljavo od 1. januatja 'j brez diferenciranja v njihovi stanOVSKi skupini ter z vračunavo skupne službene dobe z dveletnicami po 200 K v treh najnižjih činovnih razredih m triletnicami po 400 K v 8. činovne« razredu ter dosego prejemkov tega činovnega razreda brez predstojnike skušnje najpozneje po 20 službenih letih. — Oni obstojijo na njihovi uvrstitvi v časovnem napredovanju n* prvem mestu za akademično-izobraže; nimi uradniki na podlagi zahtev, ki so predpisane pri nastavljanju za ■Jehovo kategorijo. — To zjedinjenje vseh poštnoprometnih uradnikov dokazuje gloi oko vznemirjenost v ti stanovski skupini in kaže trdni sklep, doseči zahteve kar najhitreje z vse®1 povdarkom In pod vsakimi okoliščinami. VII. umetniška razstava * Ijonu R. Jakopiča se otvori v četirl 5. oktobra ob pol 12. uri dopoldne splošni obisk. Vstopnina 1 K, °b.° ' deljah in praznikih 60 vin., za dijak ^ in delavske organizacije 40 vin. Posebna vabila k otvoritvi se ne bodo razpošiljala. Od petka naprej je >»* Takrat je prišla na prag Mihaela-Spogledali sta se z gospodično, ki je govorila z Langofom. Langof jo je opozoril na Mihaelo in ona jo je pogledala s sovražnim pogledom. Mihaela je zbežala nazaj po stopnicah. Gospoda je prišla v gostilno. Langof se je sukal z veliko ljubeznji-vostjo okoli gospe in gospodične, Julij pa je največ govoril z gospodom- Čez pol ure je prišlo naznanilo, da so dobili stanovanje v bližnji gostilni. ^ * Popoldne sta se sešla Langof Julij v naši gostilni. Spogledala sta kot nasprotnika. Langof je zah1te od njega zadoščenja. Spominjati • da mu je Julij odgovoril, da Č‘° ti brez časti sploh ne more zahteva zadoščenja. Večjega razžaljenja Langof menda ni mogel misliti- . »Za to zahtevam zadoščenja, J kričal in je popravljal svoj nanosn • ,b takimi ljudmi ne govorim, J odgovoril Julij, »pot do nje vam J popolnoma prosta, od danes, prosim, se ne poznava več.* . . Jaz sam sem občudoval J’ da se je vedel tako mirno P*‘0“. j* » veku, ki je mogel vznemiriti tudi naj večjega flegmatika. stava otvorjena vsak dan od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 6. oktobra 1911, ob polu 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Določitev zborničnih članov, ki jim je letos izstopiti iz zbornice ter predlog za imenovanje enega člana v volilni komisiji za zbornične volitve. 5. Prošnja trgovskega društva »Merkur* za podporo. 6. Volitev člana v odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. 7. Volitev zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, na Vrhniki, v Kranju, okolji loki in Tržiču. 8. Tajna seja. Ustanove za železničarje. Kakor vsako leto razdelili se bodo tudi letos dohodki sledečih ustanov med uboge, vpokojene želelezničarje: Oesterreichischer Eisenbahn - Unter-stitzungsfond. Mathias Ritter von SchOnerersche Stiftung. Moritz Frei-herr von K5nigswartersche Stiftung. Stiftung fQr osterreichische Eisenbahn-invaliden. Ferdinand Linder Stiftung. S. Hahn Stiftung. Friedrich August Birksche Witwen- und Waisen Stiftung. Jose! Dorreksche Witwenstiftung. Franz , es**r Stiftung. Tozidevne prošnje vlagati je najkasneje do 31. oktobra En tajništvu južnega kolodvora v jnbljani, kjer se radovoljno dajejo tudi vsa druga pojasnila. Zrelostne Izkušnje na ljubljanskem učiteljišču v jesenskem terminu so se vršile pod predsedstvom dež. šol. nadzornika Fr. Levca dne 29. in «0. septembra in 2. oktobra. Prišlo je f privatistinj in 17 kandidatov, ki so imeli ponavljalno izkušnjo. Aprobirani so bili: 1 privatistinja za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim je-zikom, 2 kandidata in 2 kandidatinji ‘fr 9 privatistinj je napravilo ponavljalno izkušnjo, 3 kandidati so bili aprobirani za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, 4 privatistinje so bile reprobirane za eno leto, 5 priva-sf-tinj pa je med izkušnjo odstopilo. Ljubljanska policija kje si! O priliki footbal tekme s Hrvati je neki hrvaški nadebudni mladič seveda v frmstvu nekaterih Ljubljančanov poškodoval napisno tablo vinske kleti v oelenburgovi ulici št. 6 Ker se je čas nagibal šele proti polnoči in je bila ulica precej obljudena, je ta zločin opazil tudi stražnik, ter stekel za razgrajači. Pa mesto, da bi bil storilca 'aretiral in da bi se ga bilo na ta na cin vsaj prisililo poravnati storjeno škodo, ga je samo legitimiral, nakar jo je ta urnih krač odkuril v drugo državno polovico. Naravno je, da trpi »kodo lastnik sam. Nekaj tednov po-Zih^ a *-e drugi zlikovec Szantnerju i .?u 'co' a *ega ni opazil v tej ulici službujoči stražnik. Včeraj ponoči pa J® z?Pe*. ne^a propalica občutno poškodovala napisno tablo prej omenjene kleti, pa čudo — tudi tega ni opazil stražnik. Ce se v najbolj prometni ulici r®dn° dogajajo taki ekscesi* je to pač slabo znamenje za policijo. V bodoče bodo res primorani trgovci te ulice sami si najeti svojega nočnega čuvaja, ki bo s helebardo v roki čuval ponoči njihove napisne table in svetilke. Za Cirll-Metodovo družbo je ■nabral g. Makso Mastrak na svatbi Josipa Cižmana v Tacnu z geslom »Mal položi dar — domu na altar* svoto 6 K 30 vin. in denar poslal na naše upravništvo. Igrača narave. Prijatelj našega lista nam je poslal krasno rdečo jagodo s cvetjem, katero je našel dimnikar Pavel Postružin v Tržiču v šen-tanški dolini pod Ljubelom. Požar v Škofji Loki. V torek ponoči je nenadoma zbruhnil v Pun-gartn pri Škofji Loki požar, ki je trajal do druge ure zjutraj. Na lice mesta je došla takoj požarna bramba iz Godešič, za njo gasilno društvo iz Sore. Požar je uničil eno hišo in eno gospodarsko poslopje. Ogenj je bil baje podtaknjen Skoda je zelo velika. Napredno politično In Izobraževalno društvo za Kollzejskl okraj priredi v nedeljo dne 8. t. m. ob 10. ari dopoldne pri Novem svetu na Marija Terezije cesti izredni občni zbor. Odbor opozarja svoje člane, naj se istega polnoštevilno udeleže. p0 izrednem občnem zboru se vrši društveni shod na istem mestu. Društve-niki, če Vam leži sedanji politični položaj kaj na srcu, udeležite se izrednega občnega zbora kakor društvenega shoda polnoštevilno, da s tem pokažete Vašo zavest v narodno-na-prednem duhu. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva .Merkur* v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodja, 1 korespondent, 1 kontorist, 1 poslovodja, 9 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 3 kontoristinje, 1 blagajničarka, 10 prodajalk, 4 učenci, 2 učenke. — Službe iščejo: 3 knjigovodje,2 korešpondenta, 4 kontoristi, 5 poslovodij, 2 potnika, 6 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železne stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 18 kontoristinj, 12 blagajničark, 15 prodajalk, 4 učenci, 5 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti odškodnini. Brzojavi V kratkem prispe še več pariških modelov, ki jih prinese osebno hčerka gospoda O. Bernatoviča. Slovenske deželno gledališče. Rlgoletto. Od starejših Verdijevih oper so ostale le tri stalno na repertoarju skoro vseh gledališč: Trubadur, Traviata in Rigoletto Maškarni ples in Ernani se le sporadično prikažeta kje na kakem odru. Operna glasba je od tistih časov, ko je Verdi zložil te opere, pa do danes zelo napredovala in zdi se marsikomu, da so Trubadur, Rigoletto, Traviata itd. zastareli in ne spadajo več na oder, ali občinstvo jih rado sliši in se rado naslaja na njih lepih melodijah. Vkljub protestom bodo te Verdijeve opere še dolgo, prav dolgo živele na gledaliških odrih. V torek smo videli in slišali v našem gledališču Rigoletta po večletnem premoru in rekli smo že včeraj, da smo bili s predstavo jako zadovoljni. Tekom lanske sezone se nas je glede na našo opero polastil nek pesimizem in začeli smo misliti, da s temi malimi sredstvi dobra opera sploh ni mogoča. Slišali so se potem celo, glasovi, da naj se opera v našem gledališču sploh opusti, kajti da je boljše nič nego slaba opera. Toda sobotna predstava nas je docela prepričala, da je bilo prav, da se ravnateljstvo na te glasove ni oziralo, kajti brez zadržka lahko konštatiramo, da je bila včerajšnja operna predstava brez dvoma — vsaj kar se celotnega vtisa tiče — ena najboljših opernih predstav na našem odru sploh. Res, da smo imeli v prejšnjih sezonah dobre, d&, odlične soliste, ali po navadi je je vse pokvaril zbor in vojaški orkester. To pot pa je bila predstava kakor iz enega kosa vlita. Od solistov omenjamo predvsem odličnega gosta gospo markizo Stroz-zijevo od zagrebškega narodnega gledališča v vlogi Gilde, ki jo je absol-virala v našo popolno zadovoljnost. Njen jasni, čisti in dobro izšolani glas nas je očaral prav tako, kakor njena dovršena igra. — Težavno naslovno vlogo Rigoletta je pel novoangažirani baritonist gospod Novak. V njem smo brez dvoma pridobili prav dobro moč. Njegov glas zveni posebno v nižjih legah pratf simpatično, med tem ko v višjih rad uhaja skozi nos. No, pa upamo, da se bo ta napaka dala popraviti. Kar se pa igralske strani tiče, more biti naša sodba le najugodnejša. Vlogo Rigoletta je spravil do popolne veljave. — V vlogi vojvode smo videli po več letih na našem odru spet gosp. Krampero. Napredoval je v vsakem oziru — tako pevskem kakor igralskem — prav izdatno od tistih časov. Glas gosp. Krampere je svež, prijetno doneč liričen tenor, kakor nalašč za vloge, kot je vloga vojvode. Tudi igri nimamo oporekati. — Gosp. Križaj nas je vnovič prepričal, da ima voljo in sposobnost lepo napredovati in se povzpeti prav visoko. Vloga Spa-' rafucile ni velika in ni posebno hvaležna. Gospod Križaj jo je s svojim sonornim, že prav dobro izšolanim glasom in s svojo premišljeno igro zastopal prav izborno. — Vlogo Magdalene je pela gospa pl. Foedransper-gova, dasi ta vloga ni pisana za sopran. Zato glasovno to pot gospa pl. Foedranspergova ni mogla priti do popolne veljave, v igralskem oziru pa jo je absolvirala temperamentno. — Ostali solisti so imeli samo epizodne vloge in so jih rešili zadovoljivo. — Zbor je bil — menda prvikrat — izboren. Ne samo, da je dobro pel, temveč je tudi igral. — Orkester je svojo nalogo izvršil sijajno. — Na celi predstavi se je videlo, da jo je naštudiral vešči in inteligentni kapelnik gosp. V. Talich. Gosp. V. Talich je kapelnik, ki zna v delo vliti svo- jega duha, prisiliti takorekoč soliste, zbor in orkester, da slede njegovi taktirki in tako se pod njegovim vodstvom združi vse v eno samo, lepo zaokroženo celoto. In tako si smemo, sodeč po torkovi predstavi, obetati letos opero, kakor je še nismo imeli. Lastnik, glavni in odgovorni urednik MlUn Plat. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani V času okrevanja. Povsod, kjer je treba, da se moči nekoliko zvečajo, torej posebno za časa okrevanja po prestani bolezni se je obnesla Scottova emulzija že večkrat in sijajno. Scottova emulzija, ki je 2e sama na sebi bogata na redilnih snoveh, napravlja istočasno tek, kar je glavna stvar. Pri tem je Scottova emulzija čisto lahko prebavljiva in tako simo pravo s okusna, da jo odrasli kakor otroci 'bidemT^na- J8**0 ra(*‘ uživajo in dobro pre-kom Scottove naJajo. procedure. ‘ Pri nakupu zahtevajte izrecno S c o 11 o v o emulzijo. Znamka .Scott", vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh. 5 Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Mali oglasi. Dijak «11 dijaklMja se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se izve pri uprav-niStvu »Jutra*.__________________________ Spretne Bulije se takoj sprejme. — Kje, pove Prva anončna pisarna.______ 590 7 — 1 Kdor želi nabaviti pokojnim nagrobni spomenik, naj ogleda zalogo pri novem pokopališču Sv Križu v Ljubljani. Tam vam bo naj-solidnejše in po zadovoljnosti postreženo. Preskrbi vam tudi slike po jako ugodnih cenah-Fr. Kunovar, kamnosek. 404/15—1 TojaSka suknja (Waffenrock) za bosanski polk, prav dobro ohranjena se ceno proda. — Vprašanja: „ Vojak" „Prva anončna pisarna". 573/3-1 — Hlev iu (upa za vozove se takoj odda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 525 x—5 Otročji Tozlček z gumijevim obročem se po ceni proda. Naslov pove upravništvo Jutra. _________________________________________3-1 Spretna šivilja in učenka se takoj sprejme. Kje, pove uprava „Jutra“.___________432 3—1 Mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda na Miklošičevi cesti št. 8, „hotel Lloyd“. Več se poizve istotam, III. nad., levo. Razgled na cesto.___________________________433 3—1 lllša s 6 let dobro vpeljano gostilno, trgovino z mešanim in manufakturnim blagom, trafiko, pekarsko pečjo, kegljiščem, ledenico, čebelnjakom in hlevi, 2 minute od železniške postaje in premogokopne kolonije oddaljena, se radi bolezni iz proste roke £toda. Polovico je plačati takoj, drugo ostane lahko vknjiženo. Natančneje se poizve v upravništvu „Jutra“. Hiša nasproti cerkve Sv. Florijana s šestimi stanovanji in koncesijo za vinotoč, se zaradi družinskih razmer proda. Poizve se ravnotam. ___________________________________434 10—1 Službo hišnika išče 40 let star mož, oženjen, zna pisati in je bil nepretrgoma 18 let pri eni hiši kot delovodja. Spričevalo na raz-polago. Naslov pove upravništvo „Jutra‘‘. 3-1 Krojaškega pomočnika za črna dela takoj sprejme P. Cassermann.______________589 3—1 Kontoristi liju vešča slovenščine, nemščine italijanščine ter strojepisja išče službe. Ponudbe pod J. S. na upravo .Jutra*._________________ Gospodična išče stanovanje pri fini rodbini s katero bi zamogla hoditi k raznim zabavam. Zglasiti se je v .Prvi anončni pisarni.*_____ Hiša z lepimi kletmi in velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1.______________________________528/9-6 KORESPONDENCA. Dte gospodični želite korespondirati v svrho zabave z mladim gospodom. Šifra: Pomlad, Jesen poštno ležeče tu. Mesto vsakega drugega obvestila. Rodbina Medica naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je njih preljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod lilan ledica abiturijent danes po težki mučni bolezni ob 3 '/« uri popoldne v starosti 20 let v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bode v petek 6. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Št. Petru na Krasu na domače pokopališče. Blagega pokojnika priporočamo v tiho sožalje in blag spomin. Št. Peter, 3. oktobra 1911. Žalujoči ostali. Ivan Podkrajšek žel. nadsprevod-nik v pokoju naznanja potrtim srcem v imenu svojih otrok, Line Domianovič, Josipine in Matija Podkrajšek ter vseh svojih ostalih sodnikov žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati in tašča, gospa Ivana Podkrajšek včeraj ob 7. uri zvečer previdena s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi mučni bolezni v starosti 79. let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke bo v četrtek dne 5. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti Čevljarska ulica št. 2. na pokopališče k Sv. Križu. Mesto vsakega drugega obvestila. Konj za voz z opravo in kolesljem se takoj zelo po ceni proda. Vprašati v hlevu gostilne pri Figovcu na Dunajski cesti. Radi odhoda v Ameriko se proda hišna in gostilniška oprava, mize, stoli, kozarci, štelaže, pletene steklenice, krogle za balin, gramofon, svetilke namizni prti, servijete in drugi predmeti, vse po zelo nizki ceni. Poizve se na Dolenjski cesti 48, hiša Popoviča. Imam še do 10 vagonov dalmatinskega (znamka Adriatica-Salona} po zelo nizki ceni za prodati. J. BRINŠEK, Trnovo na Kranjskem. SODE >&io ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja IVO IUTGGE1UG sodar Casta na Rudolfovo idez.5. Dva izurjena čevljarska pomočnika sprejme takoj Ivan Piš, čevljar v Sp. Šiški št. 106. Učenca sprejme v trgovino z mešanim blagom F. Zurc, Trebnje. lepo meblovana, se takoj odda v Komenskega ulica št. 16, prltjičje, levo. Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Ženitna ponudba. Devetintrideset let star samec, doma iz ljubljanske okolice, iz poštene in ugledne rodbine, neomadeževane preteklosti, prijaznega značaja in varčen, zdaj že nad trinajst let stalno v Trstu, kjer izvršuje dobro uspevajočo gostilničarsko obrt se želi oženiti z gospodično iz dobre rodbine, neomadeževane preteklosti, ki je vsaj nekoliko izobražena v kuhanju, gospodinjstvu in gostilničarstvu, zdrava ter pri-kupljive zunanjosti. Prednost imajo gospodične iz Ljubljane ali ljubljanske okolice. Ponudbe na »Jutro* ali .Edinost" pod šifro »Samec*. Tajnost strogo zajamčena. Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 392 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje meseca septembra 1911 Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih pol je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo W K 13,573.688-49 1634 K 11,634.36461 K 858.91892 od januarja 1911 nToT5--------------- K 143,382.547-61 15.711 K 124,754.698-23 K 7,338.833-65 40 klavirjev in harmonijev dvornih tvrdk: Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer in Horngl nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključne ediul zastopnik na Kranjukem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18-—) najboljši instrument. Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zalogi. — Uglaševanja In popravila vseh glasbil. ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. Vsaka gospodinja, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega : Franckas kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. ::: Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Največje podjetje konfekcijske stroke je W> ogromna trgovina k O. BERNATOVIC S Ljubljana, Mestni trg1 5 fea,texa ima že za-četlcorci sezije nad 30.000 komadov svežega blaga - — po najnižjih cenah = in to nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode nad 2000'kom. posamez. hlač in telovnikov „ 2000 „ najfinejših površnikov, šport- „ 3000 „ oblek ;za~ dečke in otroke nih in zimskih sukenj „ 15000jf'„ najmodernejše konfekcije „ 3000 * pelerin za dame in deklice. Solidna postrežba. Priznano nizke cene. m m m <$$ m m m Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v,Jutru4 ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe OLIMPIA OTJMPTA“ preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko ” zmetike, ter so kot taki najvspešnejše in popol noma neškodljivo sredstvo za negovanje kože. Krema „OLIMPIA“ mali lonček K 120. Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2'—. Puder „OLIMPIA“ rosa K 1’50. Puder „OLIMPIA“ creme K 1*50. Puder „OLIMPIA“ ben k i 50. „OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža. Stanje hranilnih Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = nad pol mijjona milijonov kron Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, urar Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve —je delničar == največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških e e n a h garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .'. ALPINA URE z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poitnine prosti Eskomptuje Eskomptuj' trgovske menice, trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje v letu 1910 K 20^00^00*— Denarni promet t letu 1910 K 100,000.000*— Temeljito poučevanje Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. ■nm.mimiisssam—L-—-a. izssrsr registrovana zadruga z omejenim jamstvom -- - priporoča s*e$o bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t* skarako ta litografsko stroko spadajoča dela ter jfli izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov IdSuertruD MložmJjštrsro. 3sTao33Q-od^m.e5še 6x1=©. ^CvuadJcsOlj©. X