Ameriška Domovina
% % 9 ^viic ^8^
6°th r L
I kjyil St^e _ AM€WCAH IN SPIRIT

Ko. 101
Il227
AQ«N IN LANOUAOR ONLY
National and International Circulation
MORNING N€W$PAK»
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 21, 1968
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Nova vlada v Samom
Sestavlja jo k o n s ervativni Van Huong:, ki je bil v septembru med predsedniškimi kandidati.
SAIGON, J. Viet. — Ko sta generala Van Thieu in Ky sestavljala pred meseci sedanjo vlado pod predsedstvom Van Loca, sta pri tem bolj gledala na t°, da spravita vanjo vsak čim več svojih pristašev. Sposobnost kandidatov ni pri tem igrala velike vloge. To se je posebno nazorno pokazalo v februarju v oasu znane partizanske ofenzive. Takrat je bila vlada zadnja, ki Se je spomnila na svojo dolžnost, kar ji je saigonska javnost hudo Zamerila.
To je dalo predsedniku Van Thieu povod, da misli na novo vlado. Napovedal jo je že 9. ma-■la> toda šele zadnje dni je Van Locu jasno povedal, naj se u-hiakne, kar je Van Loc tudi sto-rik Van Thieu je takoj imeno-Val novega ministrskega pred-Sednika, ki ga je že preje našel v osebi bivšega predsednika Van kluonga. Novi predsednik že sestavlja novo vlado in upa, da bo ta posel kmalu končal. Ali bo fJelo potekalo gladko, je precej °dvisno od generala Kyja, ki se lezi na Van Thieua, ker je izbral hovega predsednika brez predhodnega sporazuma z njim. Tudi I'ova vlada bo imela 17 članov to Ky bo znova poskušal, da vri-he vanjo čim več svojih “ljudi”.
Van Huong je konservativen Politik, je nastopil tudi pri pred-Sedniških volitvah kot civilni kandidat. Po številu glasov je Prišel na četrto mesto. Ob svo-^eoa imenovanju je izjavil, da se v vsem strinja s predsednikom ^an Thieuom in da bo izvajal Njegovo domačo in zunanjo po-htiko.
Za ameriške politične opazovalce je nova vlada še uganka. Z ^ an Huongom bi bili zadovoljni, “ko ne bi bil tako konservativen. °jijo se nevarnosti, da bo nova ada sicer stopala koruptnim u-radnikom na prste, da bo pa za-annarjala socijalno politiko, po-
fe n° agrarno reformo in pacifi-kacijo.
j k)a bi pa nova vlada zmanjša-
^apetost med Van Thieuom in
yjem, na to pa nihče ne raču-
na.
Letos manj “vneme” za predsedniške kandidate
Princeton, n.j. — Gallup
„ ug°tovil, da je letos v javnosti j1°razmerno veliko manj zanima-jVV Za predsedniške kandidate 0? v preteklih letih. Nobeden t „ kandidatov ne uživa “vne-hih P°^Pore niti 30% povpraša-
* Kixona se je izjavilo “na-nuseno» Ie 28% povprašanih, j^Rumphreyja 26%, za R. F.
24%, za Rockefel-Ja 23%, za McCarthyja 19%.
sto ^>rzavi Missouri in Idaho svi V ^klA v pridobivanju
jp^e^n0 °hlačno, možnost kra-vnih neviht. Najvišja tempera-Ura okoli 60.
Wallace resna nevarnost
WASHINGTON, D.C. — George Wallace nastopa kot vodnik tretje stranke pri predsedniških volitvah. Gallup in drugi ugotavljale! razpoloženja volivcev mu pripisujejo od 10 do 14% glasov, v južnih državah seveda veliko več, v drugih pa sorazmerno manj.
V državah, kjer je običajno razlika med kandidati obeh strank majhna, utegnejo za Wal-lacea oddani glasovi kandidatoma demokratske in republikanske stranke hudo zmešati račune. Republikanci se boje, da u-tegne Wallace napraviti njim več škode kot demokratom v državah izven juga, ker bodo tam glasovali zanj skrajni konservativci in nasprotniki črncev.
Večja je druga nevarnost, da namreč dobi Wallace v nekaterih državah večino in s tem tudi volivne može. Sen. Long iz Louisiane je dejal v nedeljo, da u-tegne Wallace zmagati v osmih državah na Jugu. V tem slučaju bi utegnil preprečiti večino obema ostalima kandidatoma, nakar bi volil predsednika v smislu u-stave Kongres. Tam bi lahko prišlo do raznih obljub in kupčij, ki ne bi bile ne v čast in ne v korist deželi.
------o------
Ni pravega vodstva in ne dovolj denarja
“Pohod revščine” na Washington se bori s težavami.
WASHINGTON, D.C. — Prvi teden “pohoda revščine” v Wa-shingtonu je pokazal dve nevarni hibi: akcija je velikokrat zalajala, ker je manjkalo hitrih stikov med posameznimi voditelji in organizatorji pohoda revežev. Zato so morali voditelji posameznih karavan velikokrat u-krepati kar na svojo roko. K sreči so povsod dobili dosti simpatizerjev in sotrudnikov. Hujša bo postala nevarnost s pomanjkanjem denarja. Akcija ima v načrtu, da nabere najmanj $3 milijone, kolikor bo po cenitvi stroškov. Morda jih bo pa še več. Ker je akcija v polnem razmahu, bi moral biti denar že nabran, oa ni. To dela skrbi organizacijskemu odboru.
Po programu bi se namreč moral nabrati v Washingtonu že 30. maja kar milijon demonstrantov, pa še danes nihče ne ve, kje naj bi taka množica spala in kdo naj jo redi. V sili bi mogla priskočiti na pomoč javna uprava, posebno federalna ad-minstracija, toda ta se boji stikov s to prireditvijo. Veliko kongresnikov in senatorjev noče simpatizirati z akcijo, precej politikov na Kapitolu ji je pa naravnost sovražno. Tako razpoloženje bi lahko slabo vplivalo na Kongres, kadar bodo tam glasovanja o zakonih, ki se tičejo so-cijalne zakonodaje.
-------o-----
Boji v Angoli: v enem tednu 23 mrtvih
LIZBONA, Port. — Vojska je objavila, da je padlo v bojih v Angoli v tednu od 5. do 12. maja 21 upornikov in en portugalski vojak, 7 civilistov pa je bilo ranjenih.
Gverilci se bore proti portugalski oblasti v Angoli že od leta 1961, vendar je upor črncev izgubil dober del svoje udarnosti. Omejen je na sorazmerno malo in redko poseljeno ozemlje.
Sev. Vietnamci manj uspešni od domačinov
De Gaulle čaka, da se nejevolja unese
Ameriški vojaški strokovnjaki trdijo, da so domače rdeče bojne skupine uspešnejše v boju od severnoviet-namskih rednih vojaških enot.
SAIGON, J. Viet. — Redne vojaške enote veljajo običajno za uspešnejše in bolj učinkovite v vojaških operacijah kot partizanske skupine, čete in brigade. V Vietnamu to načelo ne drži, a-meriški vojaški strokovnjaki so prišli do zaključka, da so rdeče brigade, bataljoni in čete, sestavljeni iz domačinov, uspešnejši od rednih čet in bataljonov, polkov in divizij severnovietnam-ske armade.
Domačini poznajo veliko bolj ozemlje in vse njegove podrobnosti, zato se lahko boljše prikrivajo in boljše izkoristijo naravne zaklone, oporišča in skrivališča. Tudi so bore z večjo vnemo in zagrizenostjo, ker se bore na svojih tleh. Domačini, ki imajo med njimi svoje sorodnike, jih tudi bolj podpirajo in rajše skrivajo.
V	“veliki ofenzivi na mesta” koncem januarja so rdeči utrpeli hude izgube, ki jih niso mogli zamašiti z domačini. Vrzeli so napolnili s Severnimi Vietnamci, ki skušajo ponekod operirati kar na lastno roko brez pravega sodelovanja s terenci in domačimi krajevnimi oddelki. Pri tem se večkrat ne znajdejo na težavnem ozemlju, pa tudi domače podeželsko prebivalstvo jim ne kaže tiste naklonjenosti in ne nudi podpore kot domačinom.
Po ameriških podatkih je Severnih Vietnamcev v Južnem Vietnamu trenutno od 80,000 do 90,000, sestavljajo nekako 75%, vseh glavnih rdečih borbenih enot. Poleg njih je še okoli 60,000 domačinov v manjših krajevnih gverilskih oddelkih.
------o-----
Ponedeljkovo praznovanje ima dobre izglede
WASHINGTON, D.C. — Sen. A. Smathers, demokrat iz Floride, ki je v Senatu stavil predlog o preložitvi vseh zveznih praznikov z Zahvalnim dnem vred na ponedeljek, je v nedeljo dejal, da bo v senatu predložil naj namesto njegovega predloga rajše glasuje o onem, ki je bil že odobren v Domu. Kot znano, predvideva ta praznovanje štirih zveznih praznikov na ponedeljek. S čimer bi imeli .na leto pet tridnevnih dopustov, kajti Delavski dan praznujemo že zdaj vedno na prvi ponedeljek v septembru.
V	bodoče bomo poleg tega — če bo seveda Smathersov predlog sprejet — praznovali v ponedeljkih še Washingtonov rojstni dan, Spominski dan, Veteranski dan in novi Kolumbov dan.
------g-----
Kdo vodi pri demokratih?
WASHINGTON, D.C. — Proučevalci borbe za predsedniškega kandidata v demokratski stranki trdijo, da je pogledu števila kandidatov daleč spredaj Humphrey. Podpira ga večina strankine organizacije in proti njemu se nagiblje skupno okoli 1200 delegatov, k R. F. Kennedy-ju se jih nagiba le okoli 600, za McCarthyja pa jih ni več kot 200.
Za zmago na konvenciji je potrebno 1,312 glasov. Konvencija bo v avgustu v Chicagu.
Mule vozijo “revščino” v glavno mesto dežele
WASHINGTON, D.C. — Iz Marksa v državi Mississippi je na poti v glavno mesto Washington “karavana revščine” 15 pokritih voz, ki jih vleče 30 mul. Mule so simbol revščine v naši deželi, posebno na jugu, prav, zato so jih izbrali kot vprežno živino za to karavano. V glavnem mestu med tem preudarjajo, kam naj 30 muli spravijo in kdo naj skrbi za nje.
Vodniki pohoda revščine na glavno mesto pripravljajo podrobno načrte za uporabo “revnega ljudstva”, ki se je zbralo v Washingtonu, pri raznih obiskih in predaji peticij, pa tudi za pi-ketiranje in druge demonstracije, ki naj podpro zahteve “revnega ljudstva” da ne bo ostalo vse le pri lepih besedah, ampak pa bodo oljubam sledila tudi dejanja.
Mul, ki so jih vodniki “pohoda revščine” na Washington, potisnili v ospredje, je v naši deželi vedno manj. Leta 1931 jih je bilo še 5,131,000, leta 1950 le še 2,333,-000, sedaj pa sploh uradne statistike o njih ne vodijo več. Vprežna živina izginja, motor jo je že skoraj čisto izrinil. Konje drže le še za jahanje in drug šport.
OAD dobil.;i novega gospodarja
WASHINGTON, D.C. — Organizacija ameriških držav je dobila novega gospodarja. Režim bivšega generalnega tajnika dr. More, ki je trajal 12 let, je končan, novo izvoljeni generalni tajnik Plaza je prevzel svojo dolžnost z dolgim programatičnim govorom, ki pa ni vseboval ničesar novega. To je tudi bilo treba pričakovati. Dr. Mora ni bil namreč velik aktivist in ni sovražil birokracije. Ta se je zelo razpasla med 1,000 uradniki, ki so zaposleni v OAD.
Plaza je obljubil, da bo birokracijo preganjal, da bo izvršil vse priprave za gospodarsko skupnost OAD, ki naj bo uresničena med 1. 1971 in 1985. OAD mora dalje zvabiti v svojo sredo še Kanado, Jamajko in še par novih ameriških držav. Seveda bo pa moral Plaza skrbeti tudi za to, da bodo kmalu odobrena po večini držav nova OAD pravila, ki so bila sestavljena lani v Punta del Este. Do sedaj je nova pravila rafificiralo le 5 držav, med njimi tudi naša dežela. --------------o——___
Švica dobi nov predor
BERN, Šv. — Švicarska vlada je odobrila načrt za nov avtomobilski tunel med Goeschenen in Airolo. Bo to 11 milj dolg tunel, zaenkrat najdaljši na svetu. Kopati ga bodo začeli prihodnje leto, gotov bo pa v 10 letih. Stroški so predvideni s $70 milijoni, ki jih bo nabral švicarski kapital.
To je že tretji avtomobilski predor v Alpah. Prvega so izkopali 1. 1964 pod Velikim sv. Bernardom. Je dolg ]e 3.5 milje. Drugi pod M. Blancom je dolg okoli 7 milj in je bil izročen prometu 1. 1965.
Novi tunel Goeschene-Airolo bo najbrže postal znamenit radi nečesa drugega in ne samo njegove dolžine. Trdijo namreč že sedaj, da prvi dan svojega obratovanja ne bo obvladal vsega avtomobilskega prometa, ki bi ga moral.
Predsednik Francoske republike Charles De Gaulle pazljivo zasleduje razvoj v Parizu in na deželi in čaka, da se bodo protesti sami unesli in da si bodo ljudje zopet zaželeli miru in reda. Narodna skupščina je med tem začela danes razpravo o nezaupnici vladi. Glasovanje o njej bo predvidoma jutri ali v četrtek zjutraj. De Gaulle ima napovedan govor javnosti preko televizije in radia za petek.
PARIZ, Fr. — Splošni štrajk je zajel skoraj vso deželo. Udeležuje se ga od 6 do 10 milijonov uslužbencev in delavcev, torej okoli polovico celotne delovne sile dežele. Ves javni promet je obstal ne le v Parizu, ampak tudi drugod po državi, ko so delavske unije proglasile splošen štrajk. Vlaki so obstali, letala obtičala na tleh. Brzojav je na razpolago le za izredne slučaje, prav tako tudi telefon z izjemo avtomatičnih krajevnih klicev. Trgovine so še odprte, toda jim naglo zmanjkuje zalog. Včeraj je bil tak naval na banke, da je tem zmanjkalo gotovine, ki pa jo danes ne morejo dobiti, ker je zveza bančnih uslužbencev proglasila štrajk tudi v Francoski narodni banki. Pošte nihče ne dostavlja, na pariških ulicah so se začeli nabirati odpadki in smeti v taki meri, da se povsod širi smrad po gnilobi. Vlada je poklicala v aktivno službo rezervne enote žandarmerije, pa se izogiblje vsaki uporabi sile. Tudi Komunistična partija, ki je prevzela vodstvo štrajkov in celotnega boja z vlado, poziva študente in delavstvo, naj bo mirno in naj ne izziva nobenih nemirov in spopadov z oblastmi.
Obe strani, vlada in njeni nas- ..-.:----- —... ... -
protniki, skušata ohraniti mir, dokler se ne pokaže jasnejše razpoloženje v narodni skupščini in v celi deželi. Nezadovoljstvo med delavstvom in tudi med kmeti je veliko, vsi trdijo, da ne dobivajo svojega deleža od blagostanje in gospodarskega napredka, pritožujejo se, da so cene bolj potastlč kot njihovi dohodki. Delavstvo hoče višje plače in krajši delovni teden, namesto sedanjih 48 ur le 40 ur. Plače naj bi ostale vsaj iste za krajši delovni teden, če se že ne bodo povišale. Kmetje hočejo višje cene za svoje pridelke in sc napovedali za petek splošen, javen protest.
Število štrajkujočih je narast-lo na blizu 10 milijonov. Štrajk se je včeraj naglo razširil po vsej Franciji. Delavstvo ima zasedenih preko 100 tovarn, študentje imajo zasedene večinoma vse univerze in velike število srednjih šol. Listi izhajajo v omejenem obsegu, radio in televizija oddajata novice in obvestila, redni programi pa so ustavljeni. Vse postaje so zasedene od štrajkujočega osobja. Z izjemo dela na deželi, — kmet mora namreč po svojih opravkih, pa naj delavec in uradnik štrajkata ali delata, če hoče kaj pridelati in prirediti, — večinoma vse stoji.
Vlada je prepričana, da bo v narodni skupščini odnesla zmago, nakar bo De Gaulle v petek preko televizije in radio obljubil javnosti reforme ter delavce in uradnike pozval, naj se vrnejo na svoj reden posel, študente pa, naj se lotijo učenja. Dotlej naj bi se množice že tudi delno naveličale brezdelja in razpravljanja v zasedenih tovarnah in šolah ter bile bolj voljne sprejeti “očetovsko besedo” De Gaulla. V koliko je tak račun pravilen, bodo pokazali naslednji dnevi.
Da se je De Gaulle premalo brigal za notranje razmere v Franciji, tega nihče ne taji, nemara niti sama vlada. Veliko je bilo zanemarjenega, premalo pažnje posvečene izgradnji stanovanj, izboljšanju šolstva, socialnega skrbstva, pa tudi samih delovnih okoliščin. De Gaulle se je brigal v glavnem za zunanjo politiko in za obnavljanje francoskega ugleda v svetu. Zbiral je zlato, pa se premalo menil za napredek francoskega
gospodarstva. To je v primeri z gospodarstvom v ostalih državah Skupnega trga rastlo dosti počasnejše. Šele koncem preteklega leta ga je vlada skušala z večjimi investicijami pognati v malo hitrejši tok, ko je bilo v nevarnosti pravega zastoja.
Rockwell slabo opravil v Atenah
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je bil v Atenah naš pomožni državni tajnik Rockwell, ki vodi našo zunanjo politiko na Bližnjem vzhodu. Obiskoval je naravno tudi člane sedanje vlade in jih spraševal, kdaj bodo začeli s preusmerjanjem sedanjega režima na civilno vlado.
Ker mu je režim zatrjeval, da ima ves grški narod za seboj, potem po Rockwellovem mnenju nič ne tvega, ako razpiše volitve. Na to stališče je Rockwell dobil grški odgovor še po svojem odhodu. Podpredsednik grške vlade Patakos je namreč na nekem shodu na otoku Samos izjavil, da bo plebiscit o novi ustavi 1. septembra “ali nekaj tednov pozneje”. Sledile mu bodo seveda volitve v parlament, toda šele potem, “ko bo sedanja revolucija, ki traja že 13 mesecev, dosegla svoje cilje”.
Na svobodne parlamentarne volitve na Grškem ne moremo torej računati v doglednem času.
------o-----
Mini krilo ni vzrok za odpust iz tovarne!
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Najvišje državno delavsko sodišče je odločila, da “minikrila ne ogrožajo varnosti pri delu in niso proti delovni pogodbi”, zato ne morejo biti vzrok za odpust. Neka tovarna je namreč odpustila 9 deklet, ker so prihajala na delo v mini krilih. Sedaj jih je morala vzeti nazaj na delo in jih plačati tudi za ves čas odpustitve.
Hanojski zastopniki v vili pokojnega Thoreza
PARIZ, Fr. — Severnoviet-namska delegacija je živela najprej v hotelu Lutetia sredi mesta, nato ipa se je koncem preteklega tedna odločila za naselitev v predmestni vili, ki je bila nekdaj last vodnika francoske
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi—
Rojak Ernest Terpin pošilja svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave s poti v Los Angeles iz Albuquerque v Novi Mehiki.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburghu ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v SND na E. 80 St. Seja je važna, ker je zadnji čas za prijavo na izlet v Enon Valley.
Asesment—
Društva, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, bodo pobirala asesment v petek, 24. maja.
Zadušnice—
V	četrtek opoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. An-drewa Kotnika ob 21. obletnici smrti.
V	četrtek ob 8.30 bo v cerkvi sv. Andreja sv. maša za pok. Julijo Mihelic-Novak na 30. dan njene smrti.
Jutri, v sredo, ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Viktorja Zgonca za 30. dan njegove smrti.
V	četrtek ob 8.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jennie Debelak ob 2. obletnici njene smrti.
V	soboto ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Alojzijo Rus ob 3. obletnici smrti.
Razprava o davkih odložena—
Mestni svet je sinoči odložil razpravo o povišanju mestnega dohodninskega davka, ker za predlog ni bilo potrebnega števila članov sveta.
-----o-----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C.— Skupine iz “pohoda revščine” bodo izvedle danes tiho demonstracijo pred Kapitelom, pa obiskale tudi igrob pokojnega predsednika J. F. Kennedyja.
PARIZ, Fr. — Danes bo predsednik De Gaulle sprejel v ločenih avdijencah vodnika ameriške in severnovietnam-ske mirovne delegacije. Sprejem naj bi bil čisto formalen, ni pa izključeno, da bo šel preko uradnega okvira.
SAIGON, J. Viet. — V nedeljo in včeraj je prišlo do večjih bojev v gornjem delu Južnega Vietnama. Rdeči so v nedeljo napadli Khe Sanh in Gon
Thien. V teh bojih naj bi bilo 125 rdečih in 12 marinov mrtvih. Rdeči so napadli z raketami glavno oporišče 1. (letalske) konjeniške divizije Camp Evans. Pri tem je bilo uničenih več helikopterjev in streliva. Danes zjutraj so rdeči napadli štiri ameriška oporišča uri mestu Hue, pa bili zavrnjeni.
KOPENHAGEN, Dan. — Na norveški ladji Blenheim je nastal ogenj in 158 potnikov in članov posadke je ladjo zapustilo. Nekaj članov moštva je ostalo na njej in skuša požar omejiti. Upajo, da bodo ladjo rešili. Ladja je na visokem morju kakih 170 milj od danske obale v Severnem morju.
komunistične partije M. Thoreza.
Selitev je znak, da misli delegacija ostati dolgo v francoskem glavnem mestu.
Ameriška Domovina
{y-	» >	• ' <. vi i
0117 St. Clalr Ave. — HSnderaon 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
^	. ... iI/ »iA , -J.» •—
2* Združene države:	J |
$16.00 na leto; $8.00 za pol leu; $5.00 za S meseca ^
Ka Kanado in deželo izven Združenih držav:	I
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece {$! t Petkova izdaja $5.00 na leto	1
SUBSCRIPTION SATEŠ:	~
United States:	1 1 i
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months j Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^gsg*., 83	No. 101 Tuesday, May 21, 1968
Od majskih do novembrskih volitev v državi Ohiu
Na primarne volitve v maju smo že pozabili, njihove posledice bo pa ohajska politika šele čutila.
Poraz senatorja F. J. Lauscheta je ustvaril ne ravno majhen prazen prostor v ohajski politiki. Njegovi volivci so predstavljali čuden prerez, med njimi je bilo dosti demokratov, ne zmeraj pravovernih, pa tudi dosti podobnih republikancev, največ pa verjetno nevtralcev, ki so najbrže njegovo kandidaturo letos tudi pokopali. Ne da bi se senatorju izneverili, ravno narobe, preveč so zaupali v njegovo srečo. So bili prepričani, da bo senator zmagal tudi brez njihovega glasu, in ostali doma; pa so se urezali v Lausche-tovo škodo.
Sedaj je odprto veliko vprašanje, kam bodo Lausche-tovi volivci šli v novembru. Nekaj jih bo ostalo doma. Drugi bodo stali pred izbiro, ali glasovati za demokrata Gilli-gana ali za republikanca Saxbeja. Praviloma bi morali glasovati za Gilligana, ako bi bila demokratska stranka tako disciplinirana kot ni. Tako si bodo pa ogledovali Gilligana od vseh strani, deloma pa tudi pod vtisom vseh napak, ki mu jih bodo republikanci očitali. Mnogi bodo mislili ne toliko na Gilligana samega kot na podobo demokratske stranke, ki za navadnega volivca ni ravno najboljša: majske volitve so pokazale, da je stranka padla v roke črnsko-unijske koalicije, ta koalicija pa ne vživa prevelikih simpatij ne pri mnogih demokratih, ki ne morejo pozabiti Lauschetovega poraza, ampak tudi pri nevtralcih, ki ne verjamejo v stabilnost, resnost ter solidnost nove koalicije. Gilligan se bo torej moral še bolj potruditi, kot se je, ako hoče zmagati v novembru.
Nekaj vpliva na njegovo srečo v novembru bosta seveda imeli obe konvenciji v avgustu. Oba kandidata za predsednika, republikanski* in demokratski, bosta tembolj vplivala na ohajske volivce, čim večja bo zmešnjava pojmov v naši državi tik pred volitvami. Ako bi se na primer guverner Rhodes skupaj z Blissom in republikanskim predsedniškim kandidatom močno zavzel za Saxbeja, potem bo Gilli-ganu predla trda.
Primarne volitve pomenijo v naši državi tudi vsaj presenečenje za marsikaterega kandidata za predstavniški dom in za ohajsko legislature. Vzemimo na primer le štiri votivna okrožja v Cuyahoga County, kamor spada Cleveland.
Kongresnik M. A. Feighan je edini, ki je lahko zadovoljen z volitvami. Svojega tekmeca v 20. volivnem okraju Sweeneya je proti pričakovanju kar lepo pretekel, republikanskega tekmeca se mu pa v novembrskih volitvah ni treba bati. Je v Clevelandu edini kandidat za kongresnika, ki lahko mirno čaka na 7. november. Še lani je bilo narobe: mnogi politiki so mu že napovedali politično smrt.
Z zaupanjem gleda na svojo zmago tudi črnski kandidat Stokes v 21. volivnem okraju. Je pri primarnih volitvah dobil toliko glasov, da poseka vse resne črnske tekmece. To se pravi: ako bi se črnski volivci tako razklali med seboj, da ne bi šli volit ali pa bi volili črnskega republikanskega kandidata Lukasa, le takrat bi Stokes zgubil bitko v novembru. Tega zaenkrat nihče ne pričakuje. Črni volivci niso samo pokazali izredno veliko smisla za disciplino, so pokazali tudi, da imajo pred imenom Stokes veliko spoštovanje in morda še večje zaupanje. Stokesova širša družina je že postala političen faktor v našem mestu, s tem morajo naši politiki obeh strank računati.
Ne počutijo se republikanci dobro v svojih dosedanjih volivnih okrajih 22 in 23. V njih se niso tako dobro odrezali, kot so upali. Dve dejstvi sta jim pokazili račune in pričakovanja. Najprvo imata oba volivna okraja nove meje, kamor je padlo tudi nekaj močnejših demokratskih žarišč. Na drugi strani je prišlo do izraza premikanje prebivalstva v našem mestu. Revščina in nižja plast srednjega sloja se držita dosedanjih bivališč. Kar pa zasluži letno nad $10,000, pa sili v predmestja. Nagibov za to je cela vrsta, so znani, in jih ni treba navajati. Preseljevanje v predmestja je postalo moda že pred davnim. Ni znakov, da bi ta moda izginjala.
la pojav je za republikance zvezan z neprijetnim dodatkom. Demokratski volivci lezejo v družabni lestvici hi-tor navzgor v gornjo plast srednjega stanu, ki se seli v predmestja. Bili so časi, ko so s preselitvijo menjali tudi svoje stranke, danes pa to ne velja več, tako trdijo poznavalci premikanja prebivalstva. Tako se je tekom let preselilo mnogo demokratov v republikanske okoliše in delajo tam sitnosti republikanskim politikom.
Žrtev tak-ga gospodarskega, družabnega in političnega razvoja sta republikanska kandidata Mrs F Bolton in Mr. W. Minshall. Imata proti sebi: Mrs. Bolton kongresnika Vanika, Mr. Minshall pa demokrata Stantona. V obeh slučajih bo volivni boj hud, volivna zmaga pa pičla ako jo sploh kaj bo.	1
Vse to vodi v zaključek: republikanska večina, ki je lani prikrojevala nove meje volivnim okrajem, ni predvidela vseh nevarnosti nove razmejitve in s tem spravila v hudo zadrego ravno tiste republikance, ki so se do sedaj čutili varne v svojih okrajih.
Verjetno ima podobne težave tudi marsikateri ohajski kandidat zunaj Cuyahoga County, naj bo demokrat ali republikanec. Zato je res težko soditi, kdo se bo na koncu smejal — 7. novembra v poznih večernih urah. Če se clevelandskim republikancem le malo ponesrečijo računi, bodo imeli v našem mestu zgubo namesto pričakovane koristi. Namesto dveh bodo imeli v predstavniškem domu le enega kongresnika.
BESEDA IZ NARODA 8
____________ H
Slovenski dom na Holmes Avenue vabi na “večerjo s plesom”
CLEVELAND, O. — Bodi vreme jasno ali deževno, v Slovenskem domu na Holmes Ave. je vedno živahno, tu se zbirajo člani raznih društev na seje in sestanke, upokojenci obujajo spomine na dni, ko so polni mladostnega ognja gradili slovensko naselbino, mladina pa meri svoje znanje v biljardu. Vsak petek lahko dobite okusno ribjo večer-
jo. Kot je Vam znano, smo lani prenovili zgornjo dvorano, letos pa smo se odločili prenoviti tudi spodnjo in dela so že v teku.
V soboto, 25. t. m., vas prav le-
v zgornji dvorani; med 7. in 9. uro bo servirana okusna večerja, nato bo ples, za katerega bo igral Frankie K r a m e r jev orkester. Dobiček tega večera bo porab Ijen za prenovitev spodnje dvorane. Vstopnice dobite pri Domovih odbornikih in pri uprav niku, na razpolago pa bodo tudi pri vratih. Prav lepo vabi Slo venski dom na Holmes Ave.!
Za odbor: F. Hren
Korotan - slovenska kultura!
CLEVELAND, O. — Slovenci smo poznani kot kulturen narod, po vabimo na Večerjo s plesom Prav radi tega smo lahko, oziroma bi morali biti ponosni na vsako kulturno društvo, iki Še dela med nami. Kulturne prireditve so nekak dokaz in merilo naše kulturnosti — zrcalo kulturnega naroda. Zato je žalostno, kadar človek sliši, da je kako kulturno društvo iz tega ali onega vzroka pod težo razmer prenehalo. Koliko je dela pri kateremkoli društvu, ve le tisti, ki to izkusi. Ni pa še dovolj, če ima neko društvo par članov-gara-čev, čeprav je tudi to nujno potrebno. Če hoče društvo res živeti in se razvijati, mora priti v stik z javnostjo — z javnimi nastopi, kjer potem občinstvo samo oceni in preceni ves trud, požrtvovalnost, .marl j ivost in zmožnost članstva dotičnega društva.
Eno takih kulturnih društev je nam vsem dobro poznani pevski zbor Korotan. Dolga je doba petnajstih let, odkar nas Korotan razveseljuje in poveličuje slovensko pesem na svojih koncertih. Ne bilo bi prav, če bi ta slovenska peserp ostala zaprta v sobe za vaje. Zato so se Korotan-ci pod vodstvom svojega pevovodje inž. Frančka Gorenška odločili, da nam posredujejo to pesem na lep in umetniški način na svojem koncertu 25. maja.
Prav je, da s svojim obiskom koncerta dokažemo, da cenimo žrtve naših kulturnih delavcev.
Pomanjkanje časa je premnogo-krat izgovor, da se izognemo kulturni prireditvi, toda to je le naša udobnost — lenoba. Če bi pa pomislili, bla so tudi Korotan-ci s pevovodjem na čelu ljudje kot mi, obdarjeni z vsemi življenjskimi in družinskimi problemi kot mi, pa kljub temu najdejo čas za vaje — za slovensko pesem, bi nihče ne zamudil njihovega koncerta. V Ameriki imamo lep primer, kaj je slovenska pesem, ko tukaj rojena druga generacija v mnogih primerih ne zna več slovensko govoriti, pač pa znajo peti slovenske pesmi in prav radi teh pesmi se še smatrajo Slovence.
Vzpodbudno za Korotan je tudi, da je pritegnil nekaj mladih moči. Kdo bi mogel tej mladini prepričljiveje dokazati, da se je še vredno truditi govoriti in peti tudi — po naše —, kot ravno polna dvorana poslušalcev.
Zato napolnimo v soboto, 25. maja, dvorano Slov. narodnega doma na St. Clair ju in dajmo s tem priznanje ljudem, ki se še trudijo in žrtvujejo za slovensko pesem. Na svidenje!
M. D.
Obvestilo rojakom v Washingtonii, 0.0.
WASHINGTON, D.C. — Odbor za slovensko kapelo sporoča, da bo redna mesečna nedeljska slovenska maša v Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu v nedeljo, 26. maja, ob pol dveh popoldne namesto 2. junija, kot običajno (vsaka prva nedelja v mesecu). Sv. maša bo v čast Marije Pomagaj, katere praznik je v petek, 24. maja.
Vsi rojaki so k maši iskreno vabljeni. Takoj po maši se bo vršil v sejni sobi poleg lurške kapele sestanek Društva škofa Barage KSKJ.
B.Č.
Tak skomin je boleč -a zmeraj živ in zgovoren
NEW YORK, N.Y. — V našem mestu je tako, da bi se lahko njujorški Slovenci v večjem številu sešli v cerkveni dvorani na večer vsakega drugega petka v mesecu. Vendar po dveh letih -ali nekaj čez — v srenjo še ni prodrl glas, da na ta večer — vsaj uradno — organizaciji SKAS in SAVA organizirata predavanja, ki so de mestoma prav zanimiva, kadar je predavatelj v svoji temi zares doma.
Vsekakor je dokaj mučno ob takih večerih, kadar se sklep predavanja skokoma prelije v strankino sejo in volitve Slovenske krščanske demokracije. Taka spolzkost se je dogodila v letošnjem aprilu, čeprav je predavatelj dr. Blatnik poprej govoril o rimskih katakombah.
Brez vsakega dvoma pa je, da je bilo zadnje predavanje v tem sklepu eno najbolj zanimivih. V petek, 9. maja, je namreč predaval dr. Zdravko Kalan o temi: Dachau, največji slovenski krematorij.
Rekel sem, da je predaval. Zdi se mi, da s tem, ko sem uporabil izraz “predavanje”, “predavati” niti malo nisem obeležil tistega počutja, ki je obvladalo bržkone vse poslušalce. Bilo nas je 24. To je običajno število teh večerov. Včasih se dvigne na 30 in še kakšnega čez. Vsled tega lahko te večere označimo za krožkovne in ne srenj ske!
Zares, to ni bilo predavanje, ampak pripoved iz osebnega doživetja, ki je bilo košček iztrganega trpljenja in mozaika narodne tragedije, ki smo jo doživljali tako Slovenci kot tudi vsi drugi jugoslovanski narodi med drugo svetovno vojno.
Povsem tem, kar je g. dr. Zdravko Kalan doživel in po srečni usodi preživel trpljenje, mi je vprav težko v tem poro-
čilu nagovarjati z “gospodom”, ker v stvarnosti smo si bili pravi bratje, ker pred našim osebnim srečanjem, smo to zares bili, ko smo se vsak v svojem okolju, vsak na svoj način borili za pravo narodno svobodo.
Kot je brat Zdravko skušal v svojem pripovedovanju kolikor moč zastreti svojo oseibnost, mu je bilo to težko doseči, ker tista naša osebna doživetja so začuda tako osebna, ko se trgajo iz splošnega dogajanja in trpljenja, ki ga je naš narod doživljal v najtežjem obdobju svoje zgodovine — saj zanj bi lahko mirno zapisali: kar nista zmogla tujca meč, sekira in lopata, je zmoglo početje, ko je Slovenec moril Slovenca brata . ..
In vprav zaradi teh stvari je tudi moje poročilo o dachovski tragediji, ki nam je oživela v pripovedi brata Zdravka, dokaj osebno doživetje.
Že skraja, kp nam je kot umet-nik-impresijonist plastično podal začetno podobo te narodne tragike, je v meni spet vzbudil dogodek, ki je preprečil, da se z Zdravkom nisva po prvič srečala že v gestapovskih zaporih v Ljubljani ali pa v Dachau-u. Tako pa se je zgodilo naslednje:
Ko je za brata Zdravka v Dachauu 29. aprila 1945 prišla o-sebna svoboda, je za mene prav dan 9. maja, ko se je v istem letu šele začelo tisto osebno trpljenje zaradi iste ideje in pojmovanja svobode, v oznovskih zaporih v Ljubljani.
To misel vpletam samo zaradi spomina na ljudi, ki jih je Zdravko imenoval kot svoje dachauske sobrate v trpljenju, s katerimi sem jaz v narodnem
delu srečal, z nekaterimi že kot gimnazijec ali akademik. Tako je imenovani: inž. Mačkoška, dr. Fetticha, Zdravka Deleja, dr. Iva Potokarja, Ivana Puclja in druge. S temi sem že pred vojno deloval kot član Preporoda, Narodne odbrane, Ciril-Metodove družbe in Sokola ...
Vsi smo prav v globino šli z bratom Zdravkom, v globino o-sebnih tragik in tragedije naroda nasploh. Zares, škoda, da takih pričevanj ne sliši večje število naših srenjčanov, ki jim je bila usoda prizanesljivejša bodisi celo med vojno v domovini, in pa tistim, ki so že takrat le od daleč in večinoma skrivljenčeno — slišali o trpljenju mnogih in še več: premnogih.
Eno uro in ppl takšnega pripovedovanja je bil prekratek čas za brata Zdravka, da bi mogel nam očrtati celotnost dachauske tragedije.
Niti za vnanjosti ni bilo zadostnega časa, vsled tega bi rad —r ne samo v svojem imenu — izrazil željo, da bi bilo prvo jesensko predavanje v tem okviru spet pripovedovanje dr. Zdravka Kalana, v katerem nam bo lahko vso to tragičnost poglobil ,z opisom njenega notranjega življenja- in pa še kaj o tem: zakaj in po kom so bili premnogi od naših bratov Slovencev vrženi v ta dachauski inferno, v katerem je tudi njihovo življenje po sovražni usodnosti prešlo v obliko pepela.
Tone Osovnik
------o-----
Ločene starše imajo
WASHINGTON, D.C. — Okoli 3.5 odstotkov vseh otrok v na* ši deželi ima ločene starše.
Kot prvi mi je prišel naproti moj prvi gojenec v Hanoju pred 15 leti, ki je zdaj prvi vietnamski ravnatelj te šole, za njim so se veselo prismejali obrazi mojih nekdanjih novincev, nekateri že duhovniki, drugi bogoslovci ali bratje lajiki, potem skupina bivših gojencev, ki so zdaj že učitelji, tehniki ali inženirji. S kakšnim veseljem smo si podali roke in izmenjali par besed o časih, ko sem bil njih predstojnik!
Nepozabne so bile ure, ki sem jih preživel med njimi. Zdele so se mi kot slavospev Mariji, ki nas je vodila skoz vse težave teh 15 let vietnamskega misijona. Le poglejte, kako so me “okrancah” in kakšen duhovni šopek so mi poklonili. Venec sem potem dal Mariji na oltar, dočim sem diplomo z duhovnimi darili vzel s seboj kot drag spomin.
Mladi sobratje so že večinoma Vietnamci ali Kitajci, le par starih misijonarjev je še Evropejcev. Vsi so mi z navdušenjem govorili o lepih načrtih za napredek šole, da bi mogla sprejeti še več mladine in jo pripraviti za pošteno življenje. Pravili so mi, da jim mislijo nemški katoličani sezidati veliko poslopje za bodočo inženirsko fakulteto in jo o-premiti z najbolj modernimi stroji.
Ko da vojske ni, se ti sobratje žtrvujejo le za vzgojo mladine h1 snujejo nove načrte, kako bi ji nudili še več pomoči in jo še bolje pripravili za življenje. Sv. Janez Boško je rekel, da so prav ubogi in zapuščeni dečki' blagoslov za vsako salezijansko hišo, nesrečna voj sika pa skrbi, da nam jih ne manjka. Dokler jih bomo imeli, nas Bog ne bo zapustil.
Petnajst let ftSajeenovega misijona v Vietnam
Takole so misijonarja Andreja Majcena, SDB., ovenčali in mu poklonili duhovni šopek za 15-letnico njegovega prihoda v Viet-Nam.
PATERSON, N.J. — Že v zadnjem pismu nam je misijonar Majcen povedal, da je bil tik pred vietnamskim novim letom (30. jan.) v Saigonu, kjer so slavili petnajstletnico, odkar je prišel v Viet-Nam in tam ustanovil prvo salezijansko misijonsko postojanko. Zdaj nam je poslal nekaj podrobnejših poročil. Takole piše:
“Prejel sem Vaše drago pismo s čekom in izrezki iz Ameriške Domovine, kjer opisujete moje misijonsko delovanje. Od srca se Vam zahvaljujem za vso dragoceno pomoč, tako denarno, kot duhovno in moralno.
Ko čitam takele članke in se gledam v zrcalu svoje zgodovine, se najprej zavem dolžnosti, da se moram Bogu zahvaliti za vso pomoč pri mojem misijonskem delovanju, potem se pa čutim ponižanega in osramočenega, ko berem, kako se le meni pripisujejo uspehi, ki so dejanski sad skupnega dela vseh sobratov, ki vzajemno delujemo na istem področju.
Tudi sobratom v Saigonu, kjer smo skupno slavili petnajstletnico mojega prihoda v Vietnam, sem povedal, da misijonarji vedno delujemo skupno. Res je, da je eden na čelu in tako bolj viden, da pa sam ne bi bil kos težki nalogi, ki mu jo je Bog poveril, be mu vsi sobratje ne bi pomagali pri delu. Vsak izmed nas ima dolžnost, da naredi nekaj vbodljajev v to božjo misijonsko obleko, vsi ti vbodljaji so
potrebni in važni, eni bolj, drugi manj, pa le vsi skupaj naredijo obleko. Da bi le vsi ti šivi, moji in drugih, zdaj dobro držali! Boga moramo prositi za to.
Joj, kakšno veselje so mi pripravili na naši tehnični šoli v Govapu pri Saigonu za mojo petnajstletnico! Že to, da sem po tolikih letih zopet videl postojanko, ki sem jo s takim trudom u-stanovil, je bil zame velik užitek. Tisti dve kokosovi palmi še stojita, kot sta bili, ko sem kupil tisto zemljišče; ni pa več smrdljivih luž, polnih komarjev in nesnage, marveč stoji tam velika tehnična šola z najbolj modernimi stroji, ki nam jih je poslala božja Previdnost. Predvsem pa je tam naš zaklad, vesela, zdrava in plemenita vietnamska mladina, ki se vežba za bodoči poklic v življenju.
Ko sem zvečer legal spat, sem gledal rakete, ki so jih Ameri' kanci izstreljevali, da bi videli) če so komunisti kje v bližini-Malo dalje so pa grmeli topovi in regljale strojnice. Oj ti ame' rikanski fantje, — tudi Slovenci so zraven, kajne? — ki se borijo, da moremo mi v miru T0' čivati!
15 let, odkar sem tu, doživlja1111 isto. Ko sem pred 15 leti prvl' krat spal v Hanoju, sem slišal tam zunaj regljanje francoskih in komunističnih pušk. Vsa le^a so me vojne strahote spremlja' le, da sem se na nje že privadil Isto je z Vietnamci. Vsega so Žc vajeni, saj so se rodili men grmenjem topovskih salv kot kakšni princi vladarskih družin.
Naslednjega dne sem si ogledat še naše malo semenišče v Thn Ducu. Tu sem bil namreč za prvega predstojnika in zače službo mojstra novincev, ki me še vedno drži. Našel sem Še iste barake, ki sem jih bil postavil pred leti, vendar tudi tu m'' sli j o na novo poslopje. Seme-niščnikov je kar lepo števil0, 200. Nedaleč proč nam namer3' vajo nemški katoličani postavk1 delavnice za vojne sirote. Teh je zdaj tod zelo veliko.
Komaj sem se vrnil domov v Tram Hanh, se je začela kom3' nistična masovna ofenziva, Pa 0 tem ste brali po časopisih. J°t’ koliko gorja!
Vsem dobrotnikom prisrč611 Bog plačaj za vso pomoč! Tu m° limo za nje. Iskrene pozdrava Vam in njim! — Misijonar A11 drej Majcen, SDB.”
Rev. dr. Fr. Blatnik
Misijonar Andrej Majcen, S,DB., (drugi od leve), s svojih novinci in profesorji ter z g. provmcijalom v sredi.

KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Katoličani in javno življenje
Hvalevredno in potrebno nalo-je prevzelo Društvo katoli-mož (NIJ) v župniji Mari-
nkih
Pomagaj. Članom in nečla-^0ni) možem in fantom je hotelo vsaj približne orientacije za Hvtio življenje. Trije sestanki so
ko
posvečeni tej nalogi. Marčni,
v Je predaval Kanadčan katoli-an, član levo usmerjene stranke ^P, aprilski, ko je govoril član .bralne stranke, in majski, ko ^Predaval član društva g. Peter Harkeš. Zadnji je dobil nalogo 'H duhovnega vodje g. A. Zrne-C.M., da poda zaključne mi-1 in sodbo o prejšnjih dveh
^edavanjih.
Predavanje je bilo v nedeljo Hetji maši, 12. maja. Preda-^atelj je snov razdelil na štiri He: Kdo je katoličan; kaj poj-Hnjemo pod besedo “javno živ-Jenje”; katoličani v javnem živ-ienju nekoč doma, pred vojsko Sloveniji in katoličani v jav-^em življenju danes v Kanadi, a konec je prebral še nekaj nacedil, ki sta jih dala katoličanom *adnja dva papeža Janez XXIII, 1,1 Pavel VI.
Kd° je katoličan? Človek, rščen v katoliški cerkvi, po-J'een o katoliških resnicah, ki po . n resnicah tudi uravnava svo-življenje, zasebno in javno v vSeJ doslednosti. Katoličan je ^ 0vek s katoliškim svetovnim azorom, ki se kakor piše dr. V. ^tolin v Zborniku 1968, “dviga spoznanjem preko vidnih stva-do njih nevidnega stvarniške-vira in z razumno uporabo
b:
0tičnih
do-
dobrin ik viru vse r°te, k Dobroti sami. V razumem
Sibli
spoznavanju in svobodno se
Je v svetu do svojega cilja, ki
v času se pribli-
ve riad svetom,
■i6 večnosti.”	i
,. ^aJ pojmujemo pod javno živ-Jeuje? k0 siigimo hesedo “javno ^lvljenje”, nam navadno stopi ^d oči politika. Res je, da jav-® razmere, v katerih živi in se ^ He družba, ustvarjajo politi-s, ,v testni, občinski, pokrajin-1 in državni upravi. Vendar pa ®d besedo javno življenje lahko ravimo tudi udejstvovanje na °aPodarskih, šol sko-kulturnih v° r°čjih, v delavskih gibanjih, Javni upravi in podobno. ratka, javno udejstvovanje je ^ tisto, ki ustvarja pogoje, j, Se življenje družbe uspešno ^ija v korist splošnosti.
Pr a 0^ani v javnem življenju v°jno v Sloveniji. V Slove-hJ|.Srri0 imeli tzv. katoliško gi-Pori'16’-	■i6 °i:>segalo prav vsa
t0i.fOcja javnega delovanja ka-canov: Prosvetna zveza 0j,°SVetnimi domovi, mladinske ^^izacije kot Orli, Fantovski ^e^Hški krožki, delavski . ,lkati, poklicna združenja, sk rU^no zvezo, Katoliško ti-društvo, Slov. dijaško ip6^0’ '^^ademsko zvezo, SKAS P°iitično stranko slovenskih mov, slovensko krščan-
s^0liča-v, smvensK Hjj. demokracijo SLS. V Slove-
Pai
Jav
aJ ni bilo problema, kako katoličan udejstvuje v
v Kanadi. Slovenci, ki smo prišli iz sistema katoliškega gibanja, se že 20 let oziroma okoli sebe, kje bi zapazili kako sled takega gibanja tudi v Kanadi. Ker ga ni, smo se znašli pred problemi kot npr. naloga laika v sodobnem svetu, katoličan v javnem življenju, vloge in naloge župnije v narodnostni skupini in podobno. Kar ne najdemo tal pod nogami. Še vedno se tako radi o-ziramo proti župnišču, kaj bodo tam rekli, kaj naročili in kaj dovolili. Težko razumemo, da so katoličani lahko v eni ali drugi ali tretji stranki, a tako je. Katoličani so povsod in povsod je njihovo mesto: v strankah, v delavskih unijah, v gospodarskih organizacijah, v zadružnem gi-aanju, v šolstvu in drugod. Papež v svoji okrožnici “'Napredek narodov” povdarja, da morejo katoličani sodelovati za dosego skupnega dobrega tudi z ljudmi drugačnih nazorov, da le niso njihovi nazori veri sovražni in da priznajo svobodo.
Cilj udejstvovanja katoličanov je torej ostal isti: ustvarjati boljši, bolj pravičen red v družbi. Način dela je pa drugačen. Danes mora vsak katoličan v tako zvani pluralistični družbi postaviti celega človeka, celega katoličana, četudi je sam, brez organiziranega gibanja okoli sebe.
Med Slovence v Montreal gremo
Združeni pevci Toronto-Ha-milton se že zopet pripravljamo. To pot nas vabijo na pomladanski koncert v Montreal. Pesem je vedno povezavala Slovence, vedno jih je tudi kulturno dvigala in ohranjala v narodni zavesti. Zato bo tudi ta pevska turneja iz Hamiltona in Toronta v Montreal kulturni dogodek.
Koncert v Montrealu bo v soboto, 25. maja, zvečer v dvorani pod slovensko cerkvijo. Na sporedu koncerta imamo umetne in narodne slovenske pesmi. Naslednjo nedeljo, 26. maja, bomo pa peli v slovenski Cerkvi pri sv. maši. Potovali bomo z avtobusom. Dragi rojaki v Montrealu, pridite nas poslušat. Na veselo snidenje!
Pevci
Nas vsakoletni dokument
ZBORNIK Svobodne Slovenije — že 20 po številu — je nekak naš dokument. Ta dokument jasno pripoveduje o slovenski emigrantski trdoživosti in vztrajnosti. Vpliv tega dokumenta pa sega daleč preko oceanov, prav tja v deželo pod Triglav. Takole mi piše izobraženec iz domovine: “Komunisti sami priznavajo, da je za razvoj njihove narodnostne politike odgovorna politična e-migracija in njene publikacije, zlasti tako kot je vsakoletni Zbornik.” Vpliv je torej verjetno še večji, kot komunisti sami priznajo.
Da je Zbornik nekaka vsakoletna naša potreba, povedo tudi
mrlih. Žena je brž pregledala ženski del Zbornika. Pri branju je dalala glasne opazke, znak, da jo je stvar zanimala.
ZBORNIK 1968 je brez dvoma dokument, ki pravi onim doma in nam v svobodi: umreti nočejo, ukloniti se nočejo (čeprav se nekateri rdečemu režimu ponujajo), svobodo hočejo za se in za svoj narod doma v lepi Sloveniji, in da se krivice popravijo. (Kdo je dal komunistom pravico prodajati cerkev sv. Jožefa v Ljubljani? Kakšna oblast je to, ki ukradenega ne vrne in tatov ne kaznuje!?)
ZBORNIK 1968 stane približno dveurno plačo, to je $6.00. Naročila sprejema Slovenska pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
Uprava
Veselje do učenja
Časnikar Sydney Harris zatrjuje: “Kdor trdi, da se otroci u-pirajo pouku, ne govori resnice. Otroci se radi učijo. S tistim o-trokom, ki ne mara za učenje, je nekaj narobe. Mogoče način poučevanja ni pravilen. Tudi je možno, da je krivda na učiteljstvu.” Torej je treba biti previden, kadar opazimo, da otroci šolo zasovražijo.
Zopet je na vaju, oče in mati, da pristopita na pomoč. Poskušajta se vživeti v otrokov šolski načrt. Tako bosta spoznala, kaj šola zahteva in pričakuje od vajinega otroka. Kadar otrok pri učenju zgublja pogum, ga navdušita; kadar je preveč zagnan v učenje, ga je treba držati nazaj; če rabi pomoči, mu jo dajta; kadar je pri učenju, naj ga ničesar ne raztresa. Uspehi pri učenju bodo uspehi v življenju. In kdo je prvi poklicarr, da potnaga do teh uspehov, če ne vidva, oče in mati. (Iz enciklopedije življenja izbral Christopher.)
Odmevi iz prerije
Župan Hren o prezidentu Rupniku
Letos je že 23 let od tiste strahotne pomladi leta 1945. Milijonom človeških bitij je tisto pomlad vzcvetela svboda. A koliko milijonov je prinesla sužnost in z njo strah, trepet, ječe, mučenja in smrt! Cvet slovenskega naroda je moral tedaj na morišče.	1
Tudi za prezidenta generala Rupnika je bila tista pomlad čas stiske in tegobe. Vrhniški župan Hren ga je srečaval in reševal. Beri, prijatelj, saj si tudi ti šel skozi stiske tistih dni. Ignacij Hren piše v Zborniku 1968 in dopolnjuje svoja “Srečanja” z generalom ter odgovarja dr. Kocipru.
tre^em živlJenju. Tedaj ni bilo vprašanja pred izidom te knjige. a spraševati, kakšne so nalo- Koliko jih je, ki ga nestrpno ča-
še
laikov.
Slovenski katoličani VSe iav za Prav že tedaj spolnili var zadnji papeži naročajo
^Hatoličani v javnem življenju
e *s c GRAMOFONSKE *>jsk • starega kraja, televi-in ^ radijske aparate, pisalne Prainiiflne s. t r ° J c , hladilnike, štedii ■?’ P*'nskc in električne rate 'k e> f«to in filmske apa-ProrLf0^ ^uc*‘ vso hišno opremo Ue0rJ'umo na odplačilo po zelo p0j . Pogojih. Obrnite se s svoje— H1 zauPanjem na nas v
zaupanjem jeziku.
COMET RADIO 5>»5 St. Clair Ave. W. ■Toronto 10, Ont. Canada _	535-7209
kajo. Ko pa knjiga pride v Slovensko pisarno, se novica o tem hitro raznese. Prvi pride Jurij in še “toplo” odnese. Lojze komaj čaka, ker je že vse, kar slovenskega izide, dvakrat prebral. Jaka je bil kar hud, ker mu nisem prvi dan prinesel Zbornika. Ko ga je dobil, je takoj vzel en dan bolniškega dopusta, da je lahko s kuhanim vinom zdravil prehlad in v miru “predelaval” Zbornik 1968. Ivan mi je hitel pripovedovati kakšne zanimivosti je že prvi večer prebiral: Ambrožičevo kroniko Slovencev v Torontu, Sirčevo pisanje o komunističnih ječah in kroniko u-
Začetek počitniške sezone
Slovensko letovišče bodo odprli javnosti zadnjo nedeljo v mesecu maju. Prva večja prire-. ditev na tem lepem koščku slovenske zemlje bo procesija sv. Rešnjega Telesa in sicer v nedeljo, 16. junija 1968. Potem se bodo pa vrstili pikniki in razni “dnevi” nedeljo za nedeljo.
Največja, vsenarodna prireditev bo brez dvoma 9. SLOVENSKI DAN, ki bo zbral na slovenskem letovišču največ Slovencev. Letos bo za to še posebna prilika, ker bo dan posvečen 20-letnici povojnega naseljevanja Slovencev v Kanado. Pred 20 leti so prihajale skupine mladih Slovencev v to deželo svobode in blagostanja in danes lahko s ponosom pokažejo na delež, ki so ga tej deželi dali, in na podobo, ki so jo ji vtisnili.
Por.
Porabniki premoga
BALTIMORE, Ma. — Tekstilna in lepotilna industrija porabita letno okoli 8 milijonov ton premoga.
LETHBRIDGE, Alta. — Ko se pomlad razcvete v majske dni, se me vsako leto dotakne nekako domotožje... Ja, ja, študentovske pomladi! In majski dnevi, polni sonca, cvetja, večernih “šmarnic”. Večina študentarije se jih je udeleževala. Celo tisti, ki so sicer cel dan presedeli nad knjigami v pripravah za maturo; medtem ko so drugi še redno romali v šolo. Šmarnične pobožnosti so Ibile dober vzrok, da si se zmazal na večer od knjig, poiskal družbo, kramljal, dokler nas ni kak resen možakar osorno opozoril, da so se šmarnice že začele. Tiho smo j p stisnili v šentpetru v kak kot, odkoder si videl pridigarja in vse željeno. Maj je menda večino po svoje prevzel, kak dan se je dalo lepo slediti pridigarju, tudi moliti, kak dan pa je kaka na novo prižgana ljubezen zmešala vse štrene dobrih namenov in še moliti se ni dalo. Pa je vse to že daleč, kadarkoli pa se v spominih povrne, je nekaj minut vseeno neznansko lepo. Tisto leto, ko sem jaz s kvartetom prelistaval knjige pred maturo, smo po šmarnicah še sem in tja stopili pod kako okno zapet. V ljubljanskem Šentpetru smo se krčevito držali lepih in menda starih fantovskih navad, radi in menda fest smo zapeli, na kakem oglu smo se fest pošteno zravsali, in navadno je prav kratko udarjalo iz zvonika, ko smo se razšli. Nato je vsak prebrenkal dan po svoje, šmarnice pa so nas spet zbrale. Večer za večerom ...
*
Takele misli so se mi posebno živo vračale minuli teden. Tod je namreč dorastla prva tu rojena grupa naše slovenske krvi in te dni smo jih spremili k predma-turitetnemu slavju. Svečano slovesno je bilo, prvi cvetovi izseljeniške krvi zore v popje, kar mimogrede d o z o r evajo ... na pragu so, še korak in preko tega bodo stopili na nova pota, v lastne smeri jih bo napotilo življenje... Hribarjev oče so pritisnili prav do tla vse registre, ko so ob njihovih zvokih vkorakali graduantje višje katoliške šole. Med njimi troje simpatičnih in ljubkih naših deklet in troje visokih, ponosnih, naših fantov. Nekako hitreje udarja srce, ko jih gledaš, spremljaš in čutiš njihov in staršev ponos. Vseh šest je bilo rojenih v Lethbridgeu in vse dosedanje šolanje jim je potekalo tod v katoliškh šolah. Veseli smo jih in ponosni smo nanje: Dani Pahulje, Cvetka Prevesiš in Marija Šifrer so bile med dekleti, v fantovski rajdi pa Marko Boh, Toni Dimnik in Janez Mrak.
Nekako svečano so jim zapeli študentje nižjih razredov in med njimi je bilo spet precej naših mlajših, ki stopajo za njimi. Vsako leto bo doraščal nov val, vsako leto jih bodo spremljale naše želje in naše molitve. Zdravja, razsodnosti v tehle razburkanih dneh in prave brihte jim daj Bog, in vem da bodo Uspeli.
*
Nekaj tednov pred maturitetnimi obredi pa se je ista šola predstavila tukajšnjemu gledališkemu občinstvu z zelo posrečeno opereto “Chanita”. Menda se je zgodilo prvič, da so študentje sami zmogli tolikšno nalogo. Je to seve ljubezenska zgodba iz ciganskega življenja, ki se odigrava na Madžarskem. Zahteva veliko število pevcev, igralcev, plesalcev, število vseh nastopajočih mora biti okoli sto. In vprav v skupinah je bila igra podana najbolj prepričevalno, kar je prav za prav vselej težko, med a-materji pa celo. Navdušili so občinstvo v vseh treh skoro vselej razprodanih večerih in poželi a-
plavze med scenami in povoljne kritike po prireditvah. Dvoje naših fantov je pelo in igralo glavne vloge. Dimnikov Toni je bil ciganski poglavar in baranta-ški oče, Bohov Marko ljubimec. Oba sta odpela in toplo odigrala svoji vlogi, je menda kar res: kakor oče tako sin, kakor mati tako hči... Tako se torej naš rod tudi kulturno pridno udejstvuje. Veseli smo njih in njihovih uspehov!
Življenje roma svoja pota, ta so oblita zdaj s soncem zdaj s senco, kakršni so pač božji nameni. Med našimi starejšimi tod-le ni velikih pestrosti, kar dobro se drže, le tu in tam dodajo leta kako neprijetnost temu ali onemu. Pred tedni so bili Dimnikov oče operirani v bolnici, pa so iz stare korenine in po uspeli zdravniški intervenciji so se brž pobrali, opomogli in se zdaj zdravijo doma. Osem križev kaj ponosno in krepko nosijo, vsi jim želimo čimprejšnjega okrevanja. *
Menda sem v glavnem omenil vse, kar je med nami bilo zanimivega. Vreme imamo kaj čudno, nič ni prave topline za mesece, ki se že koibalijo proti poletju. Vrtove smo za silo posejali, farmarji še sejejo, zdaj pa oblačno nebo na revne obroke zaliva. Prvo cvetje je seve že tudi posmodila slana, vsa ozelenitev je letos nekako počasna.
Letos namer j a precej rojakov obiskati Evropo in domovino. Morda se bo kdo pozneje sam razpisal o obisku, mnogo src porodi več ljubezni, mnogo glav več zrelih misli, gotovo pa bo zanimivo slišati doživljaje vseh, ki bodo obiskali slovenske in evropske kraje po več kot dveh desetletjih tujine. Mene še nič ne mika, Figovca so podrli, Ljubljano raztegnili do pod šmarne go-in Jarš, saj bi četudi rojen tam zdaj rabil vodnika. Postajam pust, za ljudi mi ni kaj prida, rad pa bi v naše, samo naše gore, pa še tam bi bil zdaj nekak tujec. Saj pravijo, da “kdor je zdoma nad deset let, ni nikjer več doma ...”
Pak
va misel je naša misel — morda še lepša, ker je čistejša, še ne v ognju trpljenja in preskušnje prebolena. Gledamo jih, ko odhajajo v visoke šole in si izbirajo poklice, prijatelje. Pa pridejo vedno domov, v preprosti slovenski dom in so spet naši otroci. Naša ljubezen v njih gori za svete stvari, brez katerih vse svetno bogastvo nič ne velja.
Danes so še posebno naši... Kdo bi si mislil, da nas bodo tako iznenadili. Mesto običajne a-kademije so pripravili klavirski koncert torontskega profesorja glasbe g. Wm. M. Griffithsa. Cerkvena dvorana se je za to priliko nenavadno napolnila. Poleg družin smo opazili mnogo mladine, kar nam pove, da zanimanje za pravo umetnost v slovenskem Torontu še živi. “Savani” so dobili s tem zasluženo priznanje in važno mesto v slovenski kulturni družini. Prof. Griffiths je v svoj program vključil dela skladateljev Scarlattija, Mozarta, Beethovna, Schuberta in Liszta. S preciznim izvajanjem vseh točk je ustvaril zares izreden umetniški užitek, ki ga je bilo deležno vse občinstvo. Še mali otroci so tihi, kot očarani strmeli v zgodbe, ki jih je glasba ustvarjala v domišljiji. Naši ljudje so pokazali, da znajo ceniti pravo u-metnost. Z dolgotrajnim ploskanjem smo ob koncu spremljali mladega umetnika in mu želeli ponovnih nastopov med nami. Omeniti moramo čudovito interpretacijo Lisztove skladbe Etude de Concert No. 3, Des dur, s katero se je prof. Griffiths za letošnji materinski dan od Slovencev poslovil. Predsednica torontske SAVE gdč. Mirjam Cekuta je vodila celotno prireditev ob sodelovanju brata Petra, ki je ob koncu razglasil III. Prešernovo nagrado, ki se vsaiko leto po-podeli učencem Slovenske šole. Ta nagrada služi vzgoji talentov med slovensko mladino. Letošnjo temo “Moje 'počitnice” je najbliže zadela Ani Demšar, ki je dobila drugo nagrado. Ker se je odzvalo premalo umetnikov, prve nagrade ni nihče prejel. Tretja nagrada pa je romala k slikarju “Počitnic na Gorjah”, ki je kar doma ostal.
Po uradnem programu se je razvila ob čaju in pecivu prijetna domačnost, katero so poživeli še poskočni akordi “Orkestra sedmih”, skupine nadebudnih študentov-muzikantov.
Anica Resnik
MATERINSKI DAN
TORONTO, Ont. — Naši fantje in dekleta, združeni v društvu “SAVA”, zvesto vršijo lepo o-pravilo. Vsako leto pripravijo za drugo nedeljo v maju presenečenje svojim in vsem slovenskim materam. Iz skromnih začetkov in poskusov so se naučili graditi pomembne dni.
Brez posebnih vabil in fanfar so v nedeljo, 12. maja, hiteli ljudje po jutranjih mašah v cerkveno dvorano. Tam so jih čakala prijazna dekleta in pomagala možem in otrokom pri nakupu nageljnov za mamice. V nedolžnih otroških očeh je sijala ljubezen in vdanost. Tam je ležala prošnja za odpuščanje za težke trenutke, ki so jih poredne glavice materam pripravile. Na mizah so čakale najrazličnejše dobrote. Duh sveže kave je polnil prostor. Danes je naša mati slavnostni gost: zanjo je vse to pripravljeno. Take prilike v farni skupnosti so nekaj posebnega, intimnega, pa vendar last vseh kratek nedeljski počitek, — na svojstven način podana velika misel, da je še med nami zdrav rod, ki bo nosil slovensko ime in se zbiral ob slovenski cerkvi. Iz otroških let, ko so se nas držali za krila in oklepali okrog vratu, kadar smo stopali z njimi v cerkev, so nas mnogi že prerastli. Zdaj je na nas, da se k njim oziramo, ko si že sami v marsičem krojijo pot. Bog jih blagoslovi! Njihova beseda je naša beseda.,
idejo federacije med Čehi in Slovaki. Zato postajajo čim nestrp-nejši slovaški politiki. So že prijavili svoj načrt, kako izvesti rekonstrukcijo sedanje republike, in ga vneto zagovarjajo pred Čehi.
Po tem načrtu naj bi parlament izglasoval še pred parlamentarnimi volitvami “osnovni ustavni zakon”, ki naj bi odredil pristojnost upravnih organov tako za Češko kot za Slovaško. U-pravni organi naj bi tako začeli sestavljati novo federalno ustavo. Med tem naj bi se vršile parlamentarne volitve, morda že v novembru, najpozneje pa v februarju.
Novi parlament naj bi pa potem izvedel do konca novo federalno državno konstrukcijo. Nekateri opazovalci imajo občutek, da se češkim politikom nič ne mudi z obravnavanjem ustavnih vprašanj.
CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
Oskrbnik — Janitor
Iščemo oskrbnika za S.D.D. Oglasite se osebno ali kličite 481-2743.
SLOV. DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Rd.
(104)
Mizarji
unijski za hiše in poslopja. Ain-tree Apartments. S.O.M. Center in Wilson Mills Rd. Vprašajte za Ernie ali kličite Carl 741-0275
(104)
Ženske dobijo delo
Office Girl
Permanent. See Mr. Bacal. 620 E. 185 St.
Waitress
also short order cook. SLOVENIAN RESTAURANT 5238 St. Clair Ave.
(103)
MALI OGLASI
Indonezijsko študentov sko gibanje razpada
DJAKARTA, Indonez. — Zadnja 3-4 leta so v Indoneziji igrali študentje veliko politično vlogo. So bili časi, ko so krepko podpirali diktatorja Sukarna, prišli so pa tudi dnevi, ko so ga še bolj vneto rušili. S sedanjim režimom generala Suharta so še kar dobro shajali, zadnje mesece jih je pa začel mleti — čas!
Najprej je začelo razpadati vodstvo. Suharto je bil namreč toliko spreten, da je vse glavne voditelje študentovskega gibanja nastavil na dobro plačana službena mesta ali pa jih zvabil v parlament. Vsi ti nekdanji vodilni študentje so danes že pozabili, kaj so nekdaj bili. V gibanje samo so pa vdrli verski spori. Nekateri študentje so vneti muslimani, drugi pa ZOpet mislijo, da vere ni treba mešati v politiko.
Za sedanji režim so študentje postali breme, ki se ga režim hoče polagoma otresti. Redki študentovski voditelji se tolažijo upanjem, da bo srednja šola dala nov rod aktivistov z novimi idejami. Kdor pa pozna indonezijsko študentovsko gibanje, ne da dosti na to upanje. Študente bi mogel' zbuditi iz politične zaspanosti le nov političen potres, tega po zaenkrat še ni na vidiku.
Hiša na prodaj
Prodamo hitremu kupcu enodružinsko hišo v slovenski naselbini, blizu katoliške cerkve in šole. 4 spalnice, kopalnica, dnevna soba, jedilnica, kuhinja in stranišče v kleti. Lep vrt s sadnim drevjem. Kličite ABE Realty, 481-3955.	—(103)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja enodružinsko hišo, 7 sob, 4 spalnice, polna klet, plinska kurjava. Podstrešja neizdelano. Pritlična hiša na 72 St. in Donald. Kličite po 4. uri 361-2258.	(103)
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski h i š o , 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno a 1 i kličite 391-3720.
,20,21,24,27,28 maj
Hiša naprodaj
Prodam radi bolezni moderno zidano hišo, 5 sob. kopalnica, dnevna soba, kuhinja, klet, peč na plin, garaža, vrt z drevjem, blizu cerkve in šole v okolici Collinwooda. Kličite 531-2896.
-(104)
V najem
Odda se stanovanje mirni in čisti družini brez otrok. Na 70 cesti severno od St. Clair Ave. v drugem nadstropju. 4 lepe, čiste sobe, kopalnica, peč na plin. Najemnina $38.00 na mesec. Kličite 361-3716.
-(103)
Slovaki silijo v fede-
racijo
PRAGA, ČSR. — v Pragi se trenutno ne utegne noben češki njih izraz je naša podoba, njiho- politik mešati po svoji pobudi z
Sv. Vida okolica
Bonna Ave., dvodružinska, 5-5, novi furnezi, garaže. $11,900.
E. 71 pri St. Clair Ave., 7-4, dvodružinska, modernizirana, posamezne kleti, 3 garaže. $12,900. Vprašajte za Jack Lorenz. MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8182	AC 1-9381
(21,23,28 maj),
= Karel Mauser:
1 VEČNA VEZ 1
=f
Stari je klel, mladi pa se je skoraj vsak teden vlekel v mesto in ponavadi pijan prišel domov. Stari Miller, trd Nemec, je še garal, trdo je delala tudi Dorothy, hčer, toda vse je šlo rakovo pot. Matt je to opazil koj prve dni in smilil se mu je stari. Sta govorila nekajkrat in koj s prvimi besedami je udaril čez zeta.
— Tebe vidim kakšen si, pa mi je težko. Sem naši trobil, naj premisli, toda kaj, zdaj je prepozno. Zemlja todle ni slaba. Ce gledaš, da trnje in grmovje sproti zaviraš, boš imel njive, da bo veselje. Prejšnji je bil tak kakor naš mladi. Po salonih je letal, delal ni veliko. Ti si pa druge vrste. Živino imaš lepo in ko polje očistiš, ti bo raslo, da bo veselje. —
Trepljal ga je po rami, med zlomljeno angleščino mešal nemščino, toda Matt je videl, da bo imel v njem za začetek dobrega svetovalca.
Potlej je Jane povabila Dorothy k sebi. Zdelo se ji je, da je prav, če je z mlado sosedo v prijateljstvu. Prišla je z otrokom, punčko pri dveh letih.
Mattu je bilo nerodno. Čutil sc je tako kmečkega in in trdega, da ni vedel, kam z rokami. Zato pa je bila Jane čudno pripravna. Koj je bila s sosedo v veselem pogovoru in ni bilo uro, ko se je dekletce že prislinilo V njeno naročje.
Dorothy je bila morda leto ali dve starejša od Jane. Čeprav farmarsko dekle je imelo na sebi nekaj, kar je Matta takoj privabilo. Bila je krepkejša, veselejša, le v govorjenju se je Mattu zdelo, da Jane ne doseže. Janine besede so bile vse zrele, čudno plašne, tako ženske in tople, da so se človeka kar ovile. Dorothy pa je bila v besedi trda in zasmejala se je včasih na način, ki Mattu ni bil všeč.
Matt je bil čez glavo v delu. Mučil se je z grmovjem, trgal korenine in robidovje in kuril. In ko je zažigal kopice, je globoko v nos vlekel duh po dimu. Zdelo se mu je, da je tako dišal ogenj doma, ko so pastirji pekli krompir. Kar vesel je bil te misli.
Dnevi so se krajšali. Peskarja je pričela spet naganjati naduha, jutra so bila že mrzla in iz globeli od vode so vsako jutro vstale meglice.
Potlej je pričel briti veter,
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
WESTERN SPRINGS — SPRINGDALE
9 yr. old brk. ranch. 3 bdrms., 2 baths, 26x28 luxury rec. rm., Irg. kitch., Irg. Ivg-din. rm., attach, gar.^ lg. patio, beau., trees. $43,500. 5209 Howard St.	246-4346
______________(102)
LAKE HOLIDAY BY OWNER Extra Large Corner Lot. $3,500. 352-0819
(104)
MALE HELP
BAKER
Day time work. 7 a.m. to 3 p.m. for pies, cakes, and rolls. Call INDIAN TRAIL RESTAURANT Winnetka HI 6-1703
______________________ (101)
WANTED
MECHANICAL TRAINEES High School or equivalent. ACME RESIN
(Division of Corn Products) 1401 S. Circle Ave., Forest Park.
366-4715	(101)
mrzel, da je pihal do kosti. Delo slabo. Vsa zelena se je potegnila izza mize in Matt jo je kose je unašalo in Matt se je največ dajal z drvmi.
Nekega jutra je Jani postalo maj prestregel v v roke. Kakor otroka jo je zanesel v spalnico.
Koj se je zavedla.
— Kaj je napak, Jane? — se je ustrašil Matt.
— Nič, Matt, — se je nasmehnila. Potlej se je prislonila prav na njegovo uho.
— Čakam.
— Se mi je zdelo, — je veselo krehnil stari od vrat. Ga je skrbelo, pa je lezel za njima: Matt se je obrnil in ujela sta se z očmi.
— Je bilo z mojo ravno tako v tistih letih, — je tiho rekel Peskar in odšel po stopnicah. Vedel je, da Matta ne bo tako hitro doli. Odkobalil je v kuhinjo, nabasal pipo pa se je premislil.
— Ne, danes pa cigara, — se jc nasmehninl. Še cigara je premalo za tako novico.
Potlej se je usedel in se zastrmel skoz okno.
Zunaj je pršilo. Droben dež, ki je zmrzoval in se svetil na kamenju kakor lošč. Veter je šuštel skoz koruzna polja in prst je zmrzovala.
Matt in Jane sta prišla v kuhinjo šele čez dobro uro. Stari se je samo počasi obrnil, zvil usta v nasmeh in dobrodušno rekel:
— Hm.
Potlej je globoko potegnil dim iz cigare in z roko pokazal skoz okno.
Prši in zmrzuje. Ko se malo unese, bo prav, če nasuješ pepela do hleva in vodnjaka. Da Jane ne spodleti.
— Bom, oče, — se je nasmehnil Matt.
In šele sedaj je videl, da še vedno drži Jane za roko.
•fi	*
Stari Steve se je navezal na Matta, da ni mogel biti brez njega. Stalno, vsak dan je prilezel, vprašal najprej po Jane, potlej pa kobalil za Mattom, kamor se je obrnil.
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
DRIVE-IN
Prime SW side loc. Unique. Air cond. Quality bldg. Designed for high vol. carry-out. 1 year old. Gross $100,000. 35 car pkng. By owner. $125,000. 389-5208 or BE 8-5566	(101)
STORE WITH ADJOINING LOT All 66x124’. Living quarters in rear, formerly auto access, business. Berwyn. $32,000 927-8242 or 927-8240 ____________________________(102)
MACHINE SHOP FOR SALE By owner. Well established. Choice location. Complete including inspection equipment. $30,000 or best offer.	625-0802
____________________________(102)
CHINCHILLAS
Must sell business. $2,500 investment before June 15. 31 animals. Best offer accepted. 22847 Cottage Grove, Chicago Heights, 756-7987. ____________________________(102)
GIFT SHOP AND CIGAR STAND Real money maker. Located in Loop area. Call
271-5862 after 3 p.m.
(103)
DENTAL LAB BY OWNER Going business. Good opportunity for plate man. Sudden death forces quick sale.
AM 2-5596 or HU 6-7213
(102)
Tudi sneg se je ponujal. Od jezera je vleklo, da so oskubljene krošnje dreves kar opletale. Stari Peskar se je komaj še premaknil iz kuhinje. Kar naprej ga je zeblo. Tudi Jane je šla na poredko ven. Molzel je Matt kar sam, ker se je bal, da bi se ji ob kravah kaj zgodilo. Saj je imel časa na pretek.
Stari Steve je prišel vsak dan. Pomodroval je s starim Peskarjem, potlej pa vselej zalezel v hlev k Mattu. In je bajal o starih časih.
Kadar sta stala pred hlevom, mu je stari Steve kazal na gmajno.	i
— V tisti gmajni imaš grobove, fant.
Matt ga je splašeno pogledal.
— Tako ti rečem. Indijanci so Indijance tam pokopali.
— Kaj ne poveste, Steve!
— Sure, ti tega ne veš. Ampak sem sam videl, ko so našli kosti in sulice in puščice. Bojda so se nekoč Indijanci sami stepli med seboj. Eni so počivali, drugi pa so jih obšli in od zadaj napadli. Bilo je klanje in po tistem so jih pokopali Bog ve koliko. Vse v tisto tvojo gmajno.—
Matta je bilo skoraj strah. Malo se je spominjal iz starih bukev, da so živeli Indijanci, da
,so se strašno radi tepli in da je med njimi misijonaril Baraga.
— Ste kdaj videli Indijance? — je vprašal Steve.
— Well, videl sem jih že, pa niso bili več divji. Spodobni ljudje so bili. Kakor jaz in ti.— Matt se je zamislil. Kako je življenje čudno. Obrača ljudi, poraja in uničuje. Todle, kjer so zdaj njive, so bile nekoč gmajne in po teh gmajnah so se plazili Indijanci lovili divjačino, se tepli med seboj in z belimi, se umikali, umirali in danes i m a zemlja drug1 obraz — in kjer so bile nekoč gmajne, tam valovi poleti rumeni žito. In to žito žanje človek, ki je prišel od nekod čez morje.
Omenil je to Stevu.
Stari se je nasmehnil:
— Sem že sam to premišljal. Tako mora biti. Ni šlo vse po pravici. Časi so bili taki. — Počasi je Matt spoznaval svojo zemljo, njene skrite kotičke in vsak dan sproti je čutil, da mu je bliže srcu. Zdaj šele si je priznal, da spočetka vendarle ni bilo tako. Ne da bi ne ljubil zemlje. Rad jo je imel, rahlo valovito, zaraščeno, z gmajnami preprečeno, toda v srcu je bilo domotožje.
(Dalje prihodnjič)
Rd.; maršali: Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic. 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o Ann Stwan'; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Ui’bancic. namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN A
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v meseeu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Margaret Švajger, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Franc Kovačič. Odborniki: Miroslav Boh, Anka Mihelič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. Nadzornika: Franc Sever, Majda Stanonik. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J, Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe H a b i a n , tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Anton Medved, za program J. Mejač, Ivan Jakomin, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, M. Kosem, S. Gerdin, P. Omahen in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1968-69 Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Al Sajevic, podpredsednik Al Marn, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Tony Zak, dopiso-valni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, ta j. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances

Imenik raznih društev
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiii-bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker FrankKocin, Jr. Recording Secretary Louis J. Jesek, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr., Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the new church).
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Richmond Hts. 44143, tel. 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Adalync Bober. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, John Tomko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsaki prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. John Adamic, S.M. of G. Joseph Može, Reditelj, Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend John Relic, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John škra-bec, zapisnikar Edward Arhar ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETT
Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green
Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Tony Zadeli; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Ray Bradač, Steve Kasunic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi ponedeljek v mesecu: april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Joško Jerkič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Frank Janša, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Snyder, Joseph F. Petrie Jr.,direktorij Alphonse Sajevic, Albert Pestotnik, Louis Modic, Stephen J. Kasunich, častni predsednik Frank Žagar. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
tajnik Al Marn, tel. 681-6650, darski odbor: Henry Bokal, Richaf Richard Spilar, Dan Pavšek, na zorniki: Joe Hribar, Joe K o z Frances Somrak, pomočniki: FraJ* Sustarsich, Louis Zavodnik, J011 Jevn.ikar, Eugene March. PoslovoM Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesecij seje vsak 4. torek v mesecu ob zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road .
Predsednik Harry Blatnik, P°“ predsednik Frank Mihelich, 'tajni? in blagajničarka Agnes Stefan1 zapisnikarica Anne Žele nadzo niki: Frank Bitenc, John Mary Dolšak, gospodarski odb°. Andy Božič, John Korošec, IJ°U Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA J®’ TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jermie Bartol, predsednica Rose Vatovec, tajmc Stella Mahnič, blag. in zapis. MaO Taucher, nadzornice: Anna Kne^ vic, Antonija Rolih, Angela Ma^ vec. Seje so vsako 1. sredo v m seču ob 7:30 zv. v SDD na Pni110 Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ “BARAGOV DOM”, 6304 St. Cla>;
Predsednik: Frank Grdina; P00 predsednik: Joseph Nemanich; ' nik; Janez Ovsenik, 7505 Corn Ave. blagajnik; Janez Brezn:
ikar:
upravnik: Jakob Žakelj; Barag? presveta: Frank Cerar; knjižni?* Lojze Bajc; gospodar: Franc TorW ’ pravni zastopnik:	Edmund TU '
odborniki: Stanko Vidmar; Fra
Sleme; Vinko Rožman; Anton lič; Vinko Vovk; Franc Kamin.
Me?
poia
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin, Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren,
ima prostore za razne prireditvi; Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA ,
Predsednik Jernej Slak, PrV* .^gi j predsednik Frank Urankar, °r j podpred. Milko Pust, tretji podPr j Anton Vogel, tajnik Milan. Dol1'1^ 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio . , tel. 391-4042, blagajnik Berta ^ odborniki: Frank Kastigar, Kuhar, Andrej Kozjek, Janez S, bic, Vinko Vrhovnik, Vitko Sl?”;!
Rudi Merc, Frank Lovšin,
il
Mauser, Lojze Petelin, Anton ^c^j.
jmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiimiiimiimoiimiimiiiiiiiiimiimimniiinMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Duhovni vodja č.g. Raymond bart; nadzorni odbor: Jože nich, Branko Pfeifer, Vili Zadnu1 j razsodišče: John Kovačič,
Ljubi, in John Oster.
100*’
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino!
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averifc*1
Premoženje________________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolicL
fME .................................................................
NASLOV
••M...
>•••..*••••....4

MESTO .............................
DRŽAVA ...................... CODE

^iiiiiMmiini!iiimiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimi!iiimiii;iiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiim!!iiiiiiimiiiimi!i!iiimiu!>l,,1",,'L
ČE SE SELITE
polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebi10’ i nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-avedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44l03
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO