Leto LXVI Poštnina plačana t gotovini. polje ubil neznan ropar in mu ugrabil okoli pol milijona dinarjev za izplačilo mezd^ejlavjcgpi. ki so bili zaposleni na tej cesti. Tragično umrlega inženirja je k večnemu počitku spremilo veliko število občinstva in njegovih tovarišev. Kakor smo že poročali, so oblasti takoj uvedle najstrožjo preiskavo in na vse strani poslale močne orožniške patrulje. Danes jc prišlo v Belgrad poročilo, da so orožuiške patrulje že na sledu morilcu. Snoči so ga opazilo v bližini neke gorske vasi. Razbojnik pn je na poziv orožnikov »Stoj!« sprožil revolver, uato pa se je zgubil v noč in /.bežal više v gore. Za njim so bile poslane pomožne patrulje in je pričakovati, da bo prišel v najkrajšem čusu oblastem y roke. Položaj Rusov v Jugoslaviji Belgrad, 9. avg. m. Državna komisija za podpiranje ruskih beguncev je objavila število o ruskih' beguncih. Po teh podatkih živi v Jugoslaviji sedaj 31.500 ruskih beguncev. Prvotna emigracija je znašala 45.000, deloma pa so se ruski begunci izselili iz naše države, deloma so pomrli. V naši državi imajo ruski begunci za svoje otroke vet' srednjih šol. Leta 1923 so imeli 13 srednjih šol, ki so bile večinoma nepopolne; sedaj jili imajo V Belgradu imajo deško in dekliško gimnazijo, v Beli Cerkvi pu kadetski korpus in dekliški institut. Sorazmerno z znižanjem števila ruskih srednjih šol se je zmanjšalo tudi število ruske šoloobvezne mladine. L. 1923 jih je bilo še 2557, danes jih je samo še 857. Državna komisija za podpiranje ruskih beguncev pa vzdržuje v posameznih krajih tudi nekoliko ljudskih šol za ruske otroke. šole obiskuje 611 učencev in učenk. Te -i-Obiščite- 7. mariborski teden od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 4. -17. nvg. 19T" Vellhl narodni tabor dne H. avgusla 1938. lubllajna kallor. razstava ob prilim proslave 20 let, lunoilatllt i Mariboru Velika gospodarska In kulturna revija Industrija - Tekstil - Trgovini! - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tnjskoproi va • Fotoamnterska razstava - Fi-latelistična razstava - Gostinstvo • Vinska pokufinja....... Ženska roeun dela - Rnzstnvn narodnih noš Iz vseh krajev države - Razstava >Nunos<- Čebelarska razstnva-liazstava malih živali - Koncortne In gledal prireditve-Športne prireditve ■ Vesel, park na razstnvlieu itd. Martbortkl otek, nalleaie kopalliCa v Jugoslaviji . . . Zelena, romantično Pohorje . . . Vinorodne Sto*, gorice ... Cosinllubnl, lepi Maribor — Vas »abllol 1 Morilec Alojz Kramer je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da je bil zelo razburjen in tudi, da se je v sili branil. Zagovarjal se je, da ga je mlajši brat udaril s pestjo v trebuh, on pa se je z nožem branil. Tudi je dolžil pokojnega brata, da mu je stregel po življenju. Priče, ki jih je sodišče zaslišalo, so izpovedale obremenilno za obtoženca. Tako je med drugim neka priča izpovedala, da ga je Alojz Kramer že lani nagovarjal, naj ubije brata Vinkota, in mu bo zato izplačal bratovo dediščino 6000 din. Na podlagi teh izjav se je sodišče prepričalo o obdolženčevi krivdi ter ga je obsodilo na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Alojz Kramer je vložil priziv zaradi previsoke kazni. Služba cestarja razpisana V območju okrajnega cestnega odbora Celje je razpisano službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. reda štev. 277 Dramlje—Špitalič—Žiče za progo od km 5500 do km 11.855. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih držav, cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstili list, domovinski list. zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventuel-na dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 10. septembra 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Celju. Dve zdravniški mer4i razpisani Kraljevska banska uprava razpisuje službo zdraonika združene zdravstvene občine Tržič in mesto zdravniku uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo, prosilci za mesto zdravnika združene zdravstvene občine pa vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. avgusta 1938. Ministrstvo za telesno vzgojo ženskega nogometa ne sprejme Belgrad, 9. avgusta. AA. V zvezi z ustanovitvijo jugoslovanske ženske nogometne zveze je ministrstvo za telesno vzgojo proučilo mnenje svojega strokovnega referenta in sklenilo, da ne odobri pravil te zveze in da je ne registrira v vrsto organizacij, ki spadajo pod nazorstvo tega ministrstva, ker nogomet kot tekmovalni šport ni v duhu koristne telesne vzgoje žensk ,Francoski Stalin" Leon Jouhaux izgublja igro: Francosko učiteljstvo odpoveduje poslušnost Moskvi Pariš, 0. avgusta. TG. V Nantesu je imela strokovna organizacija francoskega učiteljstva svoj občni zbor. (Kakor znano je ta organizacija, ki obsega skoraj vse francosko učiteljstvo, včlanjena v marksistični strokovni organizaciji CGT, ki šteje milijonov članov in ki jo vodi generalni tajnik Leon Jouhaux). Na tem zborovanju je prišlo do viharnih prizorov, ko se je pojavil Jouhaux na govorniškem odru. Učitelji so vstali in zagnali takšno vpitje, da Jouhaux sploh ni mogel spregovoriti. Šele, ko so sejo za četrt ure prekinili, se je Jouhaux mogel javiti k besedi, a še tokrat je njegov govor utonil v huronskem hrupu in vsestranskem psovanju. »Francoski Stalin tako namreč imenujejo Jouhauxa, je doživel svoj prvi veliki poraz' In to pri organizaciji, ki jo je, kakor se je hvalil, s ponosom pritiskal na svoja obilna prša. Učiteljstvo je na vodstvo marksističnih sindikatov hudo zaradi španske politike in očita Jouhauxu, da je navaden vojni hujskač, ki izvaja povelja iz Moskve. Drugi očitek je ta, da je bilo učiteljstvo od vlade ljudske fronte, ki jo je z vso svojo gorečnostjo podprlo, zanemarjeno in so učiteljske plače ostale nespremenjene, češ da se ne smejo delati težave ljudski fronti. Svoj srd so učitelji Jouhauxu vrgli v obraz na kongresu, ki je tudi sprejel resolucijo, da sicer učiteljstvo ostane vdano načelom ljudske fronte, toda da se zoper-slavlja španski politiki ljudske fronte, ki vodi v vojno, in da ostane načelno pacifistično, torej proti dveletni kadrski službi. Iz poteka tega zanimivega občnega zbora bi sledilo, da je do sedaj neomajna oblast Leona Jouhauxa, ki jc dve leti veljal za zakulisnega ministrskega predsednika Francije, začela padati- 4n njegov ugled hitro izginjati. Drugo, kar sledi iz tega občnega zbora, je dejstvo, da se je med ufi-teljstvom, ki je slep(fšlcdilo marksističnim getilom, začelo svitati, in da vedno bolj prihajajo na dan zdrave sile prnvega tvornega rodoljubja. Poznavalci razmer prerokujejo, da bo ta razvoj šel še dalje, kar bo le v korist udarnosti francoskega naroda Francu se ie ofenziva v spodnjem toku reke Ebro posrečita Sibenik dobi državno policijo Pred kratkim je šibeniška mestna občina zaprosila notranje ministrstvo v Belgradu, da bi dobila državno policijo. Prejela je odgovor, da_ je njena prošnja sprejeta in tako ho tudi šibeniška policija podržavljena. Štela bo 30 policijskih organov in bo stroške za njihovo vzdrževanje nosilo notranje ministrstvo. S tem se je šibeniška občina znebila velikega proračunskega bremena, ker jo je vzdrževanje mestne policije letno stalo okrog pol milijona dinarjev. Belgrad, 9. avg m. Mednarodni diplomatski akademiki v Parizu >o izvolili dr. Dinka Periča, bivšega ministra in poslanca, za svojega člana. San Sebastian, 9. avgusta Kakor znano, je vrhovni poveljnik rdeče Katalonije, general Rojo, v noči bd 24. na 25. julij z več mednarodnimi rdečimi divizijami začel ofenzivo proti Francovi armadi ob spodnjem toku reke Ebro, da bi tako na eni strani olajšal položaj Valencije ob Sredozemskem morju, proti kateri sta Francova generala Valina in Varela počasi prodirala, na drugi strani pa prisilil generala Franca, da oslabi svojo južno amiado pod poveljstvom generala Queipo del Liana, ki prodira z juga in jugozapada v provinci Estremadura v smeri na Madrid. Ta namerama se je generalu Roju posrečilo v toliko, da je moral general Franco oslabiti svoje ostale fronte, da ustavi prodiranje rdeče armade iz Katalonije čez reko Ebro, na kateri je doslej bila severovzhodna fronta Francove armade, ki od tam pritiska proti Barceloni. Novo ofenzivo so Katalonci podvzeli tem lažje, ker se je francoska nevtraliteta izkazala samo kot dozdevna, ker v resnici rdeča Španija vprav zadnje dni dobiva čedalje več podpore iz Francije, ker francoska vlada doptiiča, da odhajajo v rdečo Španijo komunistični prostovoljci z orožjem, ki ga dobavljajo francoske, ruske in češkoslovaške tovarne. Rdeča armada je na več mostovih v dolžini 25 km prešla reko Ebro v smeri na mesto Gandeso, ki je izredne važnosti za komunikacije z Valencijo. Francova armada je s svojimi letali, ki daleč prekašajo rdeče tako po številu kakor po kakovosti in pilotih, strahovito bombardirala rdeče mostove in pontone, zanimivo pa je, da ni bilo mogoče porušiti glavnega mostu, ki ga je rdeča armada zgradila čez Ebro pri kraju Mora de Ebro. Tega mostu tudi ni mogla porušiti umetno izzvana povodenj, ker so nacionalisti odprli jezove, tako da je Ebro narastel za 3 metre. Naposled so prispele okrepitve in 27. in 28. julija je začel general Franco protiolenzivo, ki jo je general Franco mojstrsko izvedel. Narodna armada je namreč začela pritiskati na rdečo armado, ki je bila prešla Ebro tako na desnem krilu pri Mequinenzi kakor na lsevem krilu pri ChertL Da bi prevaralo sovražnika, ki naj bi mislil, da se bo napad takoj začel, so Francove letalske eskadre dvanajstkrat na dan bombardirale sovražnika z bombami, težkimi 500 kg, pravi napad pa se je začel veliko pozneje. V prvi vrsti so sc pri tem odlikovali Maročani, dočim so se na rdeči strani borile mednarodne divizije »Campesino«, »Lister«, »Walter«, »Richard«, »Danuškin«, »Franch«, »Manet«, »Kokin«, »Petrov«, »Hans«, »Kleber«, »Pujalk« in »Bulatov«, torej Francozi, Rusi, Nemci in Kanadci. Uspeh nacionalistične protiofenzive je bil ta, da so bili rdeči na levem in na desnem krilu vrženi nazaj čez Ebro, polovica rdeče armade pa ie drži cetrum, kjer stoji general Rojo z rdečimi divizijami še vedno pred Gandeso. Ker se ofenziva narodne armade čedalje bolj razvija, sodijo strategi, da se bodo rdeči morali na vsej črti umakniti nazaj čez Ebro, ker jih general Franco sedaj napada od treh strani in je nevarnost, da bi ostanek rdečih bil popolnoma odrezan od glavne črte umika. Lahko se pa zgodi, da se bodo rdeči na drugi strani Ebra Francu še nekaj časa upirali ter tako prodiranje narodne armade proti Kataloniji nekaj časa ustavljali. Zato se pa nasprotno lahko zgodi, da bo generalu Queipu del Liana omogočeno, da v hitrejšem tempu nadaljuje svoje prodiranje v smeri proti Madridu. Na vsak način državljanske vojne v Španiji letos ie ne bo konec. Zveza med Iramasonstvom in komunizmom v Španiji ponovno potrjena Pariz, 9 avg. m. Znano je, da svetovno svo-ibodomisellstvo sodeluje z vsemi razdiralnimi akcijami v posameznih državah, predvsem s političnimi skupinami, ki se v posameznih državah ustanavljajo, ali pa so se že ustanovile, na primer ljudsko-frontaške organizacije, ki imajo za cilj dvigniti na površje levičarski režam in zavladati nad ljudstvom v smislu Ko-miintenne. Tak nepobiten dokaz za najožje sodelovanje s komunisti in anarhisti za dosego istega cilja, t. j. za anarhistično boljševiško Špnnijo, je pred kratkim podala tudi španska masonerija. Vrhovni svet 33. stopnje španske masonerije je namreč pred kratkim izročil predsedniku španske levičarske vlade Negrinu posebno »arhitektonsko tabelo«, v kateri španski prostozidarji poudarjajo dobesedno: »Od začetka upora, tako usodnega za našo Španijo, je naša vzvišena ustanova, španska masonerija, kateri pripadamo, podajala točne in stvarne izjave svoje solidarnosti z republikansko vlado, ljudsko fronto in cilji, za katere se skupno borijo vlada, ljudskn fronta in ljudstvo.« Svojo poslanico španska masonerija zaključuje z zagotovilom, da bo španska masonerija še nadalje vztrajala neomejeno in brezpogojno na strani vlade ob njeni borbi za skupne ideale. Udeleženci plezalnega tečaja v Vratih Belgrad, 9. avgusta. AA. Na tečaj ministrstva za telesno vzgojo za plezanje in reševanje v gorah — tečaj bo od 15,—25. t. m. v Vratih v Triglavskem gorovju — so sprejeti tile kandidati: Beno Andervvald, Miha Arh, Alojzij Valentin, Stanko Cvek, Leon Grzinič, Alfonz Zupan, Pavle Heferle, Vlasto Kopač, Herdo Majnik, Vincenc Malovrh, Slavko Miloradovič, Stanislav Pišljar, Franc Pod-boršek, Velimir Sepesi, Stanislav Sočan, N. Škerl, Adolf Šinit, Viljem Sporič in Zdravko Vrhunec. Kandidati naj se javijo 15. t. m. ob 12 starešini tečaja Janku Kavčiču, strokovnemu referentu ministrstva za telesno vzgojo, na postaji Dovje-Moj-strana. Za inštruktorje tečaja so imenovani znani turisti inž. Franc Avdžin, dr. Bogdan Brecelj, Jože Čop, Franc Modec in dr. Miha Potočnik. Uspehi naših rokoborcev Rim, 9. avgusta, b. Naši rokoborci so snoči zmagali proti drugi reprezentanci Italije s 4:3 točkami. Zmagovalci so Moguljak, Fischer, Begač in Anton Palkovič. Licitacija za drugi del proge Črnomeij - Vrbovsho Belgrad, 9. avgusta, m. Prometno ministrstvo je razpisalo licitacijo za graditev drugega dela železniške proge Črnomelj-Vrbovsko, in sicer pete delnice od km 40+939 do km 47 + 660. Licitacija bo dne 10. septembra v oddelku za graditev železnic v Belgradu. Kakor je znano, je bila licitacija za prvo delnico razpisana v dolžini 10 km za 7. september. Pri licitaciji smejo sodelovati samo domača podjetja. Pia in Pino Mlakar v mednarodnem tekmovanja jadrnic na tretjem mestu Belgrad, 9. avgusta, m. Včeraj je bilo končano mednarodno tekmovanje jadrnic na progi Zader— Split. Zmagali so Italijani, ki so zavzeli obe prvi mesti, tretje mesto pa je dosegla jadrnica »Golob«, s katero sta tekmovala slovenska umetnika Pija in Pino Mlakar s krmarjem dr. Nenadom Gri-sogonom. Jugoslovanski tisk o kmečkem taboru na Brezjah Kmečkemu taboru na Brezjah ves tisk po dr. žavi posveča veliko pozornost, kar nam spet potrjuje, da so vsi količkaj pomembni činitelji v državi vedno pozorni na življenje pri nas. O taboru obširneje poročajo hrvatski listi »Obzor«, »Novosti«, »Jutarnji list« in srbski listi »Vreme«, »Samouprava« in »Politika«. Zlasti »Vreme« in »Samouprava« poročata izčrpno o vsem poteku točko za točko. »Samouprava« je s temi poročili izpolnila domala celo svojo prvo stran in poročilom dala naslov: »Slovenski kmetje za kralja in domovino«. Veliko zborovanje na Brezjah v navzočnosti gg. d-r. Korošca in dr. Kreka. — 15 tisoč kmetov pozdravlja kraljevski dom in svoje voditelje«. Včerajšnje »Vreme« pa k poročilom iz ponedeljkove števike prinaša lepe slike, iz katerih je razvidna vsa množica zborovalcev. Na splošno listi v celoti, ali pa v zelo izčrpnih izvlečkih priobčujejo govor notranjega ministra in voditelja dr. Korošca, zlasti tiste odstavke, ki »e nanašajo na notranje politično življenje. Dolgovi kolonistov v južni Srbiji V Novem Pazaru je bil v nedeljo kongres Zveze agrarnih zadrug, ki ima svoj sedež v Skoplju. V zvezi s tem kongresom je bilo objavljeno tudi poročilo o delu v preteklem letu, v katerem se zlasti mnogo govori o likvidaciji dolgov kolonistov, ki so jim bili po zaslugi vlade dr. Stojadino-viča v velikih vsotah odpisani. Dolgovi kolonistov v poljedelskem ministrstvu so pred odpisom znašali nad 40 milijonov din. Z odlokom ministrstva pa jim je bilo odpisanih 29,143.937 din. Od neodpisanega dolga na koloniste odpade samo še 7,784.294 din, ki jih bodo plačevali v dveh obrokih. Dolgovi kolonistov v zgoraj omenjeni Zvezi, ki 6padajo pod uredbo o livikvidaciji kmečkih dolgov, pa so znašali nad 19 milijonov din. Za odpis je bilo PAB-u prepisanih 17 milijonov din. Od te vsote odpade na državo 25?<ž. ca Zvezo 25%, tako da pri PAB-u ostane še 10,763.594 din, pri Zvezi pa brez pravice na odpis še 1,974.071 din. PAB in svoji Zvezi bi potemtakem kolonisti imeli plačati še 12,737.666 din. Zveza pa je s pomočjo vlade dosegla, da je bil kolonistom ves ta dolg popolnoma odpisan. Ob koncu poročila pravi, da je treba za obnovo in napredek Južne Srbije še veliko delati in da Zveza v tem oziru dr. Stojadi-noviču popolnoma zaupa, Osebne vesti Belgrad, 9. avgusta, ni. Upokojena sta bila šolski nadzornik Rado Grum iz Ljubljane in Anr drej Škulj iz Kamnika. Z odlokom prosvetnega ministra sta prestavljena prof. Marija Tominc iz Kočevja v Maribor in Zora Pretnar iz Maribora v Mursko Soboto. Belgrad, 9. avgusta. AA. S kraljevim ukazom so premeščeni: k centralni blagajni carinarne v. Dubrovniku za višjega carinskega inšpektorja v 5. skup. Bogdan Cvrkovič, doslej v Mariboru; za višjega kontrolorja v 6. skup. v Zagrebu Venče-slav Lesčič, doslej na Rakeku; za carinskega kontrolorja v Veliki Kikindi Maksimilijan Sajko, doslej v Ljubljani; za carinarja 8. skup. v G. Radgoni Kosta Radetič, doslej v Kotoribi; za carinarja 8. skup. v Zametu Marjan Brozovič, doslej v Mariboru; za uradniška pripravnika na Jesenicah Ni-kola Mflanovič in Radomir Uroševič, doslej v Belgradu; za carinarja 8. skup. v Kotoribi Božidar Klobučar, doslej v Metkoviču; za uradniškega pripravnika na Rakeku Svetozar Radovanovič, doslej v Bohinju. Komisar v poziva prebivalstvo h miru Jeruzalem. 8. ave. AA. (Havas) Po zatišju, ki je včeraj zavladalo v Palestini, so danes teroristi spet začeli z nemiri. V Tulkaremu je skupina teroristov napadla katastrsko upravo in odnesla razno dokumente in spise. Na arabskem trgu v Tiberiadi je danes zjutraj eksplodirala bomba, pri čemer je bil ubit en Arabec, 9 ljudi pa je bilo ranjenih. Neka mala Judinja je bila ranjena pri eksploziji med Jaffo in Tel-Avivom Visoki komisar za Palestino se je obrnil snoči po radiu na vse prebivalstvo brez razlike vere in narodnosti ter ga pozval, naj stori vse, da bi čimprej prišlo do miru. Posebno je poudaril, da vsi oni, ki uganjajo nasilstva, delajc slabo uslugo svojim interesom, ker dokazujeji svetu, da ne znajo niti samega sebe vladati. Jeruzalem, 9 avg. AA. (DNB) Več list ov j« razočaranih nad snočnji.m radijskim proglasom britanskega vrhovnega komisarja. Arabski lis' »Filastin« piše, naj si komisar nikar ne obet« knkšnega uspeha od tega proglasa, ker se pr trditvi lista obrača v proglasu skoraj izključne na Arabce, no pa tudi na nasprotno stranko Slovenec" na Mariborskem tednu Maribor, 9. avgukta. Razstav letošnjega Mariborskega tedna se udeležuje prvič tudi »Slovenec. V poslopju deško ljudske šole, v katerem so razmeščene razstave mariborske trgovine, vabijo v pritličju veliki napisi k »Časopisni razstavi ter privedejo obiskovalca na levi strani od vboda v zadnjo sobo, kjer je nameščena »Slovenčeva« razstava. Bila je |>osre-čena zamisel te razstave in prav tako posrečena je tudi izvedba. Ves veliki prostor je izpolnjen z izredno zanimivim materialom, ki vsakega obiskovalca takoj priveze, saj mu s vso nazornostjo prikazuje ogromen pomen tega najbolj razširjenega in najboljšega slovenskega dnevnika. Velika slika Jugoslovanske tiskarne nam kaže sedež -.•Slovenca«. Naslednja serija slik ponazoruje nastanek lista: od tajnika, ki sprejema pošto, preko urednikov v stavnice, pa v razne tiskarniške oddelke, dokler ne izide list iz rotacijskega stroja. Slike izpopolnjujejo vzorci stavka, stavnega stroja ter nato vse predelave tega stavka do končne oblike, s katero se v rotacijskem stroju spravi vsebina lista na papir. Zanimivi in številni diagrami po-nazoruje.jo ogromen porast lista iz skromnih začetkov do današnjega razvoja, vidimo, kako raste število naročnikov, kako število inseratov, kolikega pomena je Slovenec 7.a naše ljudi v inozemstvu. Zanimiva |e razstava prvih in pa zadnjih najnovejših »Slovenčevih vezanih letnikov: ogromne knjige, ki že s svojim obsegom pokažejo vso pomembnost našega časopisa. Slovenec« pa je obiskovalcem svoje razstavo pripravil tudi prijetno presenečenje: kdor kupi na razstavi ali na prostoru Mariborskega tedna od kolporterja izvod »Slovenca«, se udeleži nagradnega žrebanja, ki bo dne 17. avgusta po zaključku Mariborskega tedna v prostorih mariborske podružnice. Izžrebanih bo osem krasnih daril Udeleženci kongresa katoliških esperantistov na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Nj. Vel. kraljica Marija v Ljubljani Ljubljaua, 9. avgusta. Danes, točno ob 5 popoldne, je dospela z Bleda v Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija z avtomobilom ter v spremstvu dvorne dame. Ustavila se je najprej pri tvrdki Agnola na Dunajski cesti, kjer je kupila lepo porcelanasto opremo za gospodinjstvo, zanimala pa se je tudi za druge steklene in porcelanaste, ognjevarne gospodinjske opreme. Ogledala si je vso trgovino. Medtem se je nabralo pred trgovino polno občinstva, ki je navdušeno vzklikalo kraljici, ko se je ta poslavljala iz trgovine. Od tvrdke Agnola je kraljica odšla v droge-rijo Gregorič v Prešernovi ulici, kjer je kupila nekaj fotografskih potrebščin za Nj. Vel. kralja Petra II. Takoj nato je kraljica obiskala tvrdko Mayer v Stritarjevi ulici, kjer je kupila nekaj svilnatega in muselinastega blaga, zanimala pa se je tudi za drugo bldgo. Od Mayerja se je podala v prostore tvrdke Krisper, kjer je kupila nekaj praktičnih gospodinjskih predmetov, zanimala pa se je prav . tako za razne tehnične novosti v tej panogi.. Ob 17.53 je kraljica odpotovala iz Ljubljane. Zlata maša Kongres katoliških esperantistov Ljubljana, 9. avgusta. Pretežna večina delegatov je že odpotovala, posebno delavci in uradniki, ki niso imeli daljšega dopusta. Ostali pa so skoraj vsi inozemci, odpotovala sta samo dva duhovnika: p. Carolfi iz Italije in p. Kras iz Holandske, na kongres pa sta prišla še dva Holandca in Francoz, ki je letoval v Petrovgradu. Danes ob 8 je daroval sv. mašo v frančiškanski cerkvi g. dr! Erdey iz Madžarske, pridigoval je g. prof. Beckers iz Belgije. Ob 10 pa je bila druga delovna seja mednarodne katoliške espe-rantske lige v veliki dvorani hotela »Metropol«. Seje so se udeležili še zastopnik prevzvišene;;a knezoškofa g. prof. Janko Sedej, zastopnik Svete vojske g. Janko Grad, urednik -Regnum Christi-x g. duhovni svetnik Janez Kalan. Sejo je začel predsednik g. Peter Heilker. ki je uvodoma pozdravil novodošlega g. dr. Julija Hewera, profesorja iz lleba. Nato se je zahvalil g. dr. Erdeyu za včerajšnjo lepo pridigo na Brezjah in današnjemu pridigarju g. Beckersu. Nato je g. Slerle Anton prečital zapisnike sej. Dr. Erdey je potem referiral o »Notranji ideji esperanta«. Po referatu se je mnogo delegatov oglasilo k debati, med njimi posebno gg. Heilker, Damen iz s Hertogenboscha, g. Pokorny, dr. Julij Hevvera in mnogi drugi. G. Golobič Peter je nato prečital referat g. Janeza Kalana, ki ga je prevedel v esperanto. Mednarodno idejo naj širimo potoni mednarodnega jezika. Ravno esperantisti so dali pobudo, da bi so list »Regnum Ghristk izdajal tudi v esperantu. Knjiga Svet za Kristusa« je že prevedena v esperanto. Prevedel jo je g. J. Blaa iz Insbrucka. Mednarodna Katoliška esperantska zveza pa naj knjigo da v tisk. Glavni odbor je obljubil g. Ka-lanu, dn bo o tej zadevi razpravljal na svoji seji popoldne. Ob pol 2 popoldne je g. predsednik zaključil sejo s katoliškim pozdravom: »Laudata estu Jezuo Kristo!« Spored za sredo. 10. avgusta: Ob 8 sv. maša v nunski cerkvi. Pridigoval bo g. Pokorny, župnik iz Novega Jičina (ČSR). Ob 10 bo občni zbor 1KIJE v dvorani mestnega magistrata, Mestni trg. Ob 14.45 bo 3. seja IKUE v dvorani hotela MetropoU. Tema: Organizatorične zadeve. Vse udeležence kongresa kakor tudi drugo občinstvo vljudno vabimo, da si ogledajo umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu in fila-telistično razstavo v prostorih drž. trg. akademije na BIeiweisovi c. 8. Vstopnina malenkostna. Polovična voznina velja do 10. avgusta. Legitimacije se žigosajo v kongresni pisarni hotela »Metropol«, V četrtek, 11. avgusta bo zaključna sv. masa v stolnici. Sv. mašo bo daroval prevzvišeni g. dr. Gregorij Rozman. Pridigoval bo g. tir. Julij Hevvera. Ob 10 bo slavnostni zaključek kongresa v frančiškanski dvorani, h kateri že sedaj navljud-neje vabimo. Po kongresu bodo kongresisti, posebno lr.o-zemci, napravili nekaj izletov na Jadran. prej je bila streha lesena in v najslabšem stanju. Znana je tudi njegova tehnična pomoč pri zgradbi ponosnega šolskega poslopja v Lescah, kakor tudi pri drugih številnih zgradbah doma in v okolici. Sploh je izdelava načrtov osebno veselje g. svetnika: v svojem arhivu hrani črteže vseh župnih in podružnih cerkva v škofiji. Gotovo veliko delo. K zlatemu jubileju g. župniku čestitamo! Dekliški dan na Betnavi dne 15. avgusta SAMO ŠE NEKAJ DNI IN VSTAL BO PRED NAMI NAŠ VELIKI DAN! Praznik našega mladostnega poguma in veselja, ljubezni, upanja iu vere! • i ** RAJ NE GRE DEKLIŠKI DAN MIMO TEBE! Poskrbi si knjižico in znak! OB NAŠI NAVDUŠUJOČI 20-LETNICT POKAŽIMO SVOJO DUHOVNO RAST — DEKLETA! Belokranjska korenina 80 letnico rojstva je obhajal Plut Mar-\ t i ti. posestnik na Vra- novičih, župnija Pod-<| ^SffT^ «>* zemelj v Beli krajini. - Obhajal je v krogu ' ^ svoje številne družine: ^^^^^^^^^^^^ i^"i!»1ii^i' '^alai Martin trgovec in lastnik »Zore« v Črnomlju, Janez trgovec v Šmarju pri Jelšah, Anton trgovec v Črnomlju, Amalija živi pri svojem bratu, Terezija je žena trgovca Jakliča v Črnomlju, Ana poročena na Lokvah z gostilničarjem Vrščajem, in najmlajša, Marija, je učiteljica, ki se je prejšnji mesec poročila. Očetu je skrbna mati-žena umrla pred 8 leti. Jubilant je še krepak, človek bi mu ne prisodil osem križev. Trdna korenina. Bil je 40 let gospodar na kmetiji, pa se ni nikdar pravdal zaradi zemlje s sosedi. Bil je 3G otrokom krstni boter, 25 let cerkveni ključar podružnice Matere božje v Kloštru, 24 let občinski odbornik, 15 let posojil-nični odbornik v Metliki in v Podzemlju. »Domoljubov« naročnik je vsa leta, odkar »Domoljub« izhaja, dolgo let je tudi ud Mohorjeve družbe Mož, ki je vedno rad vzel v roke katoliški časopis in knjigo! Zato .je bil vsa leta svojim vaščanom dober svetovalec in vodnik. — Naj ga ljubi Bog ohrani do skrajnih mej življenja! Tudi mi mu iz srca čestitamo! S kmečkega tabora na Brezjah Noe strahu in groze V eni noči 15 požarov zaradi strele 700 letnica Marijine božje poti v Velesovem V proslavo 700-letnice Marijine božje poti in ustanovitve samostana dominikunk bo v nedeljo U. avgusta zvečer ob 9 pred župno cerkvijo v Velesovem verska igra »Slehernik«. — Nato bo nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa v cerk\i. Ob eni po polnoči se razvrsti procesija s plamenicami, ki bo šla po nekdanjem samostanskem posestvu do Trate in sc vrne po travnikih nu cesto. Po procesiji bo v cerkvi pridiga, sv. maša in sv. obhajilo. Služba božja bo še tudi na praznik 15. avgusta ob (> in K). Popoldne ob 'A'i se ponovi igra »Slehernik« in šele po igri. bodo slovesne pete litanije. — V nedeljo 24. avgustu t. I. popoldne bo dekanijski shod /a ženske Marijine družbe. — V nedeljo 4. sop: tembra prirede tu cerkveni koncert združeni pevski /.bori i/ okoliških župnij. Zaključna slovesnost bo pa nn Mali šmaren. Znpaia cerkev je dala zu to priliko kovati lične jubilejne znake s cerkvijo in samostanom in jubilejno letnico. Vsak udeleženec teli slovesnosti si bo rad oskrbel ta znak, ki mu lw> drug spomin na ta sloveči bo/jepotni kraj. Minister dr. Korošec odzdravlja ljudskim množicam, ki ga navdušeno pozdravljajo, — Na desni belgrajski nadškoi dr. Ujčič. Pogled na častno tribuno med govorom ministra dr. Korošca. V noči od sobote na nedeljo okrog pol desetih je na ozemlju Slovenska Bistrica—Prager-sko divjala silna nevihta. 2e čez dan jc bilo neznosno soparno. Okrog devetih zvečer so se začeli zbirati temni oblaki, nakar je začela strela opravljati svoje pogubonosno delo, V Starem Logu pri Pragerskem je treščilo v hišo posestnika Beraniča. Ogenj je hišo in gospodarsko poslopje upepelil do tal, komaj so rešili živino Žito, krma in poljedelsko orodje je zgorelo. Škode je nad 50.000 diin, zavarovalnina pa je le malenkostna. Komaj četrt ure nato je treščilo pri pet minut oddaljenem posestniku Francu šoštarju. Tudi temu posestniku je ogenj uniči', skoraj vse. Zgorele so tudi svinje, medtem ko so govedo komaj rešili iz gorečega hleva. Poslopje je bilo deloma novo in je škode nad 50.000 din. Sploh je bila ta noč usodepolna za več_ družin. Poleg domačih dveh požarov so iz Črešnjev-ca videli še sedem požarov, v okolici Slovenske Bistrice in Poljčan. Zgorelo je med drugim gospodarsko poslopje posestnika Križarja v Spodnji Ložnici. Škode je nad 50.000 din. Tudi v ptujski okolici in v Halozah je divjala strela. Ob 10 je treščilo v hišo posestnika Maksa Slatiča v Bukovcih, občina Sv. Marko niže Ptuja. dfc "n. mit> dO* m*** iio uspelih koncertov. — Črna trboveljska dolina in lep čist gorenjski zrak je pač velika razlika. Otroci ne morejo pozabili teh dni. 1'a tudi zanimanje med našimi Gorenjci, ki je povsod vladalo, je ostalo obojestransko, t. j. pri ljudstvu in deci v neizbrisnem spominu. Zato je sklenil Slavček, da bo tudi letos letoval nekaj dni na Gorenjskem. 13. avgusta zvečer bo Slavček nastopil v Krekovem domu na Jesenicah; 14. avgusta v Kranjski gori in na Dovjem; na praznik 15. avgusta bo Slavček gost »Ko-op hotela : v domu Mihaela Voš-njaka v Gozd-Martuljku; lt>. avgusta bo nastopil na Bledu in končno v Škof,ji Loki, kjer bo ostal nekaj dni na oddihu. Zbor vodi z vso ljubeznijo, spretnostjo in dovršenostjo g. Avg. Šuligoj. Solistične točke bo izvajala učenka Rezika Koritnikova. klavirsko spremljavo pa operni dirigent g. dr. Švara. / pravite ? Gospod, urednik, vprašam Vas, če je to prav, da je zavarovalna družba Banka Slavija, ki zida novo palačo na Tyrševi cesti v Ljubljani, oddala za novo stavbo vsa stanovanjska okna v Zagreb. Zakaj ni Slavija, ki je od našega ljudstva zaslužila toliko denarja, povabila naši h domačih tvrdk, ki so izredno slabo zaposlene in morajo pošiljati domače delavce na dopust, ker ni dela? Naii obrh nilci so po večini pri njej zavarovani, ona pa naroča dela pri tujih. Mislimo, da bo treba dosledno izvajati načelo, da se vsa dela. ki se izvršujejo v naši deželi, tudi pri nas oddajajo. V Nemčiji ali sploh v drugih državah je tak edino pravilni postopek zakonito zasiguran. Dobro bi bilo, da bi se to tudi pri nas uvedlo. Kdor pri nas in od nas oziroma od našega naroda zasluži, naj tudi nam dd zaslužili! To veljaj tudi za vašo banko Slavijo. Stedite svoje nogavice - uporabljajte Gregoričev ,,Boro-san". Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Koledar Sreda, 10. avgusta: Lavrencij, mučenec; Pavla, devica. Četrtek, 11. avgusta: Tiburcij, mučenec; Suzana devica mučenica. — Ščip ob 6.57. Hersclie! napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Jeram, univerzitetni vratar v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- V Rušah je umrla gdč. Rozika Becelnva, uradnica. Pokopali io bodo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje 1 Osebne vesO — Iz duhovniške službe. Na župnijo Naklo je bil prezcntiran g. Janez Filipič, župnik v Krškem Za soupravitelja župnije 1 rstenik je bil imenovan g. Alojzij Želez ny, župnik v Goricah. Upokojena sta gg 1 rane Juvan, župnik v Ljubnem, in Jakob Ogrizek, župnik v Pečah. = Iz sodne službe. Za namestnika državnega tožilca v Mariboru v 7. pol. skup. je postavljen Karel K o š e n i n a , sodnik okraj, sodišča v Slov. Konjicah v isti polož. skupim. — V 6. skupino sta napredovala Josip lis ter, sodnik okraj, sodišča v Radovljici, in Ciril Gol o u h, sodnik okraj, sodišča v Krškem, dosedaj oba v 7. skupini. — Upokojena .je Mara II o k a r , računovodka 7. pol. skup. pri apela-cijskem sodišču v Ljubljani. — Postavljeni so: za višje pisarniške oficiale 7. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu: Ivan Uršič, pisarniški oficial 8. pol. skup. okraj, sodišča v Mariboru, Franc Polanec, Franc V igle r in Drago Grabnar, pisarniški oTiciali 8. skupine okraj, sodišča v Ljubljani. — Odlikovan je z redom sv. Save III. reda dr. Robert O g o-reutz, sodnik apelac. sodišča v Ljubljani. = Odvetnik g. Andrej Lasič je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Brežicah. = Za veterinarskega pripravnika pri okr. načelstva v Jabukovcu v moravski banovini je bil imenovan g. 1? e n u 1 i č Marijan, vetennar-volonter iz Kočevja. Mnogo Je sredstev za pranje, toda PERION je samo eden! Odlično opere. — Razpisani sta župniji Krško v leskovški dekaniji in Ljubno v radovljiški dckaniji. Rok za vlaganje prošenj je do 31. avgusta. — Prosvetnim društvom, fantovskim odsekom in dekliškim krožkom. Naš posebni vlak na narodni tabor v Mariboru bo peljal iz Ljubljane v nedeljo ob 3.30. Ustavljal sc bo le do Litije. Vstopajte vsi v ta vlak. Kdaj se bo vračal, bomo sporočili jutri. — Operni predstavi, ki sta bili napovedani za 14. in 15. t. m. v Rogaški Slatini, odpadeta zaradi prireditev Mariborskega tedna. — Oh 10-letnici smrti Stjepana Radiča, pokojnega voditelja Hrvatov, so bile v ponedeljek po ves večjih hrvatskih mestih zadušnice, ki so se jih udeležili predstavniki hrvatskega javnega življenja in občinstvo. Zadušnica je bila tudi v Belgradu v cerkvi Kristusa Kralja. obvaruje kožo od ranjenosti vsled le-žanja in mokrote — Dr. Krekovi višji gospodinjski šoli — Ljubljana VII. je priključena enoletna gospodinjska šola s tečajem za nemški jezik. Pouk traja od 1. oktobra do 28. junija. — Poleg običajnih predmetov, ki se poučujejo na gospodinjskih šo.ah, imajo tu gojenke priliko, da se izobrazijo v glasbi, v francoskem in angleškem jeziku, v stenografiji in strojepisju. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke, ki so duševno in telesno zdrave ter imajo vsaj 15 let. Učenke, ki želijo poglobiti svoje znanje v gospodinjstvu, tujih jezikih in v glasbi, lahko obiskujejo šolo še drugo leto. Ker v šol. letu 1938 39 ne bo I. letnika višje gosp. šole, bi koristila enoletna gospodinjska šola tudi tistim učenkam, ki žele vstopiti pozneje v 1. letnik višje gosp. šole. V prospektu, ki se dobi pri upravi zavoda brezplačno, so navedena natančnejša pojasnila o pouku in plačilnih pogojih. — Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 25. septembra t. 1. — Električni tok jo je ubil. Iz Fraina nam poročajo: V nedeljo proti večeru sta bili 18- in 10-letni hčerki viničarja Caruge na vrtu gostilničarja g. A. Potočnika, kjer je bila po sadnem drevju napeljana zasilna električna razsvetljava. Deklicama se je zahotelo lepili zrelih jabolk. Poiskali sta 4 m dolg drog. da bi sklatili jabolka. Že pri prvem udarni z drogom se je pretrgala žica, v kateri je bil električni tok. Mlajša deklica je prijela za konec žive, zakričala in se onesvestila. Starejša sestrica ji je priskočila na pomoč, pa je tudi takoj obležala na tleh nezavestna. Na vrtu je bilo nekaj gostov, ki so deklici previdno oprostili žice in takoj pričeli z umetnim dihanjem. Pri starejši, se jim je posrečilo, da so jo spravili k zavesti, mlajša pa je umrla. — Zveza za tujski promet priredi poleg objavljenih izletov v soboto 13. t. m. popularen izlet v Trst k operni predstavi Andree Chenier po ceni 135 din. Prijave samo do petka opoldne. — Namesto venca na grob pok. Velkavrha Franca, strojarskega pomočnika na Vrhniki, je nameščenstvo tvrdke »Indus« v Ljubljani darovalo 200 din za vrhniške občinske reveže, za kar jim gre iskrena hvala — V bolničarsko podčastniško šolo v Nišu bo 1 oktobra t 1 sprejeto večje število gojencev. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let in so morali dovršiti najmanj ljudsko šolo. Po končani dveletni šoli se razporedijo gojenci kot podnaredniki po sanitetnih ustanovah in edinicali Rok za prošnje je do 10. septembra. Ostali spreejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista«, str. H15—1118. ki je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na vseh orož-niških postajah. Ne dovolite, da Vam kukavica znese iajce v Vaše zdravja! originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona s rdečimi srci. Zdravje in užitek! — Podkoren, čertice iz preteklosti vasi in gorenjske Doline, spisal stolni kanonik J. Vole; obsega 77 strani in stane 15 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Vsak športnik, bodisi avtomobilist, motociklist, kolesar, letoviščar ali turist, je že neštetokrat slišal iine »Podkoren«, pa si ni znal predstavljati pravega pomena tega kraja in njega zanimivosti. Slišal je morda nekaj o Podkorenskem sedlu, o cesti, carinarnici; a o kraju in okolici pa ni vedel ničesar. Zato moramo biti g. pisatelju hvaležni za to zanimivo knjižico, iz katere bomo spoznali vse zanimivosti kraja iz preteklosti in sedanjosti, o šegah in navadah prebivalstva itd. Knjižico krasi več umetniško izdelanih slik delo Jugoslovanske tiskarne. Knjižico toplo priporočamo. HUMOR I Ljub /.^t^z ples v operi rr,9TMAT,tA v dlvnl opereti * MJMMKf ■ Ul JUA&A Ob 16., 19*15 in 21"15 uri. 494., v letu 1938 — 860. Te številke najbolj dokazujejo porast števila obiskovalcev v maju in juniju t. 1. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — 50 krat je dal svojo kri za druge. Brezposelni delavec J. L. ima nedvomno v vsej državi svojstven rekord: bil je brez zaslužka in edini dohodek mu je prinašalo oddajanje krvi v splošni bolnišnici. Sam pravi, da je do sedaj oddal kri že 50 krat. Pokazal nam je tudi brazgotine, ki pričajo o teh žrtvah krvi. Sedaj tega seveda ne more več nadaljevati in išče drugega zaslužka. Mož je trezen in delavoljen, ima pač v življenju smolo. Mislimo, da se bo kdo našel, zlasti med tistimi, ki so prejeli v bolnišnici tujo kri, ki se bo ubogega brezposelnega usmilil ter mu naklonil kakšno podporo. — Darove sprejema tudi naše uredništvo. — Huda nesreča otroka. Iz Vrbpolja so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 4-letno po-sestnikovo hčerkico Ivanko Kotnikovo. Dekletce se je preveč približalo štedilniku, pa se ji je vnela oblekca.. Dekletce je bilo na mah v ognju. S težavo so domači pogasili plamene na njej. Otrok je dobil smrtno nevarne poškodbe ter je le malo upanja, da bi okreval. — S Studenca pobegnil. Pekovski mojster in posestnik iz Kranja, Anton Čadež, je pred 4 dnevi pobegnil iz zavoda za uniobolne na Studencu. Cadež je srednje, močne postave in nosi očala. Star je 27 let. KINO SLOGA Tol. 27-30 POSLEDNJI AKO S PO I Pt Td] iri 8 Predstave ob 16, I9"1B in 21"15 uri — V Rim in Firenze od 3. do 8. septembra z brzovlakom. Cena prevoza, prehrane, krožne vožnje z avtobusom po Rimu, raznih vstopnin ia kolektivnega potnega lista, vodstva itd. je 1.250 din. Zahtevajte podrobne prospekte takoj v izletni pisarni M Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45, Vhod iz Prešernove ulicel Mtnaie huharshi recept Paradižniki zore. Kjerkoli jih vidite, naj Vas njihova rdeča barva »pomni J)-J) jedi. Skuhajte pekatete s paradižniki. D-J} recept: '/4 kg kuhanih in odcejenih paradižnikov stresemo v kožico, " v kateri smo razgrele žlico (4 d kg) masti in zarumenele nekaj koscev čebule. Kuhane Pekatete- Jajnine pražimo v masti nekaj minut, ndtd pridenemo srednje debel kuhan in pretlačen paradižnik. Vse skupaj premešamo in parim" *-0 minuti in postavimo knt samostojno ied •*•«'■*« ^ f)cr teki — Avto povozil kolesarko. Iz Cerkclj proti Visokemu se je peljala s kolesom 28 letna po-sestnikova hči Antonija Zupan iz Srakovelj pri Predosljah. V Visokem ii ie privozil nasproti večji avtomobil. Po nesrečnem naključju je kolesarka prišla pod avtomobil. Šofer avta ni mogel takoj ustaviti, tako da je vozilo še nekaj časa kolesarko vleklo s seboj. Takoj, ko je avto ustavil, so pritekli ljudje, ki so ponesrečenko izvlekli izpod vozila ter ji nudil prvo pomoč. Nato so jo prepeljali v kranjsko bolnišnico. Hude poškodbe je dobila na nogah, dobila pa je tudi pretres možganov. Iz bolnišnice so jo oddali v domačo oskrbo. Njeno stanje je precej resno. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — »V času obiskanja« na Brezjah. V soboto, 13. in v nedeljo, 14, avgusta zvečer, pridite na Brezje! Ob zvonjenju lepo ubranih zvonov, ob mogočnih akordih orgel in pozavn, na lepem in velikem z žarometi razsvetljenem odru, širokem kot je prostor pred cerkvijo, boste videli čez 130 igralcev v lepih kostumih, ko bodo z Gregorino-vo pasijonsko dramo »V času obiskanja« predstavljali največjo dramo — Življenje Jezusa Boga — v času Njegovega obiskanja na zemlji. Člani in članice Prosvetnega društva v Kropi se za uprizoritev marljivo pripravljajo pod režijskim vodstvom pisatelja drame, člana narodnega gledališča v Ljubljani g. Edvarda Gregorina. Sodelovanje Gregorina je dokaz, da je to uprizoritev treba videti. V Kropi je zadnji čas vse v znamenju priprav za to lepo in veliko uprizoritev na Brezjah, ki naj bo letos zares ena najlepših v Sloveniji. Vabimo vasi Pričakujemo vas! Vaša udeležba naj bo priznanje našemu delu. Verna katoliška upokojena učiteljica ki ima veselje do socialnega tidcjstvovanja. dobi stalno zaposlitev proti prostemu stanovanju in drugim ugodnostim. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod imenom »Jožef«. — Posebno dober zračni promet. Promet z avionom na civilnem letališču v kopališču Pip-štany je z ozirom na mednarodne zračne zveze zelo moderno izdelan in se z vsakim dnem povečuje. 7. avionom dopotujejo iz Prage Bukarešte in iz drugih inozemskih mest večkrat dnevno kopališki gostje, ševilke govore. V maju 1936 je prišlo 81 gostov na pieštanski aerodrom, v letu 1937 — 402, v letu 1038 — 4#l. V meseni juniju se kaže še večja razlika. V letu 1033 jih je prišlo IU, v letu i936 — 161, v letu 1937 — Ljubljana I Srebrno poroko sta včeraj v ožjem družinskem krogu obhajala g. Ciril Tvančič, višji davčni kontrolor v p., in njegova soproga g. Terezija roj. Živic iz Skopega na Krasu Iskreno čestitamo! 1 Nad 2000 Ljubljančanov pojde v Maribor. V ponedeljek je bil zadnji dan za prijave posameznih društev in posameznikov, ki so se odločili, da se udeleže prihodnjo nedeljo slavnosti v Mariboru ob priliki 20-letnice obstoja Jugoslavije. Prijave je sprejemal do včeraj niagistratni komisar g. Grasselli. Od raznih korporacij in društev je bilo prijavljenih 752 oseb, Prosvetna zveza je prijavila 500, Sokoli 250 in poleg tega se je prijavilo še 688 zasebnikov. Od danes naprej sprejema prijave še »Putnik« v svojih potovalnih pisarnah. Po dosedanjih podatkih bo Ljubljana častno zastopana pri mariborskih slavnostih. V Maribor bo odpotovalo 2190 udeležencev. Mestno občino ljubljansko bo zastopal g. župan dr. Adlešič s številnimi občinskimi svetniki. Za mestno delegacijo bodo določena v Mariboru jiosebna častna mesta. ! Člane OUZD obveščamo, da je z dnem 1. 8. 193« ustanovljen nov zdravniški okoliš v Ljubljani, ki obsega naslednje področje: Ljubljanica. Vodnikov trg, Krekov trg, vznožje Grajskega hriba, Streli.ška ulica, zatvornica na Gruberjevem prekopu, Gruberjev prekop do mostu konec Pol janske ceste, Hradeckega cesta, štepanja vas, Hruška, Sp. in Zg. Fužine, Ljubljanica. Obiske bolnih članov in njih svojcev v tem okolišu bo opravljal uradov zdravnik g. dr. Jereb Stanko, ki stanuje v Bolgarski ulici št. 17-1 1 Dr. Henrik Heferle ne ordinira do 16. t. m. 1 Žegnanje v Zgor. šiški. Kakor vsako leto šiškarji slovesno praznujejo svojega patrona sv. Lovrenca, tako bo tudi letos. Kakor je že bilo objavljeno v d.nevnem časopisju, priredi gasilska četa v Zgornji ši.ški na ta dan, to jc 14. avgusta ob 2 popoldne veliko javno tombolo, ki bo združena z veliko vrtno veselico na vrtu Jožeta fernets poleg gasilskega domu Ker so za tcmholo določeni res lepi dobitki, kakor motorno kolo, komplet, kuhinjska oprema, dvoje koles, zaboj sladkorja, 4m" bukovih drv in še nešteto manjših, zato gotovo ne bo nobenega, ki ne bi na ta dan pohitel v Zg. Šiško. Komur bo ta dan sreča najbolj naklonjena, temu res nc bo žal. ^a se je ude.ežii to tombole, kajti za 3 din se bo lahko odpeljal domov na motornem kolesu. Gasilska četa pa že sama po sebi zasluži, da ji vsak po srrji moči pripomore, dn si bo laliki nabavila potrebno moderno orodje, brez katerega ne more sveje vzvišene služI p uspešno opravljati. Lekarne Nočno slufcbo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba Irg 9; mr. Ramor. Miklošičeva c 20 in mr. Mur-maver. Sv. Petra c. 78 Maribor m Visok obisk. Včeraj se je mudil v Mariboru g. T. Simeonov, poblaščenec bolgarskega trgovinskega ministrstva, ki proučuje možnosti zboljšanja medsebojnih gospodarskih stikov med Bolgarijo in Jugoslavijo. V Mariboru si je ogledal razstavo in stopi) v stik z gospodarskimi krogi. Obiskal je tudi g. župana. V Belgradu bo nadaljeval pogajanja z našim trgovskim ministrom Vr-baničem. — Enako se je včeraj mudil v Mariboru velik prijatelj Slovencev in Jugoslovanov dr. Bohuš Vybiral, predsednik JČ lige v Olomucu in znani prevajatelj slovenščine v češčino. m Operni solisti praškega konservatorija, ki bodo koncertirali v četrtek, 11, t, m. v dvorani Grajskega kina, so svojevrsten zbor, kakršnega pri nas do 6edaj še nismo videli. Peli bodo same narodne pesmi. Zbor nastopi pod vodstvom mladega dirigenta Oskarja Danona. Specialist za očesne bolezni dr. Koklič preseli! ordinacijo Gosposka 36 palača Hranilnice drav. banovine. Telefon 26-76 m Mariborski mesarji in prekajevalci proslave letos 50 letnico svojega združenja. Proslava bo v nedeljo 14. in ponedeljek 15. avgusta, V nedeljo je prihod udeležencev, zvečer ob 19 pa slavnostna skupščina združenja, katere se udeleže tudi zastopniki oblasti in strokovnih organizacij. V ponedeljek je ob 10 tretji redni občni zbor zveze združenj in odsekov mesarjev v isti dvorani Nato je skupni obed, popoldne izlet na Mariborski otok ter poslovilni sestanek v Kam-nici pri Pavešiču. m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico javlja vsem članom in članicam, da bo od 15. avgusta dalje društvena pisarna v Gledališki ulici 2, pritličje levo in bo odprta vsako sredo od 8 do 10. — Odbor. m 45 let zvesto službovala. Na Meljskem hribu 23 je umrla pri družini Hobacher 70 letna služkinja Klabus Marija. Bila je 45 let nepretrgoma pri eni in isti družini. Naj počiva v miru. m Tihotapsko skladišče 60 odkrili varnostni organi v Gubčevi ulici v Pobrežju. Našli so večjo zalogo saharina, veliko vžigalnikov in vžigalnih kamenčkov. V zvezi s tem odkritjem sta bila dva aretirana. m 2 jurja mu je ukradel. Mesarju Feliksu Hernahu pri Sv. Ožbaldu je tat ukradel iz spalnice 2000 din in nove čevlje. Prišel je v spalnico s ponarejenimi ključi ter je po tatvini za seboj zopet vse lepo zaklenil. Sumi neko sosedo, da ga je obiskala v času, ko lastnika ni bilo doma, m Denarnico je našel pred trgovino Gusel na Aleksandrovi cesti dijak, ki se je peljal domov na počitnice, pa je ni vedel komu v Mariboru izročiti. Izročil jo je župnemu uradu v Pre-valjah, kjer je sedaj. V denarnici je bilo 480 din gotovine. Našel jo je 1. avgusta. Denarnica ima vtisnjeno konjsko glavo in je ob robu šivana z belim usnjenim šivom. m Krznarstvo P. Semko, Gosposka 37 vam nudi sedai ceneje kožuhovino in krznarske izdelke. m 100 let znana, izborna zdrava Gaberniška slatina! m Ure izginjajo. Lastniki ur 60 imeli včeraj na Mariborskem tednu smolo. Služkinja Kristan Egidija je izgubila zlato, 750 din vredno zapestno uro. — Knjigovodja Kari Kaiser je izgubil žepno uro, vredno 400 din. Alojzu Jarcu iz Vetrinjske ulice pa je bila ukradena srebrna ura in zlata verižica, vredna 150 din. Celje c Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Redno vpisovanje za šolsko leto 1938/39 bo v dneh 1., 2 in 3. septembra od 8 do 11 dopoldne. Za vpis v I. razred se prijavijo učenci v smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije tako, da oddajo osebno ali pa pošljejo po pošti v času od 25. do 28. avgusta izpolnjeno prijavo, kolkovano z 10 din, ki ji priložijo zadnje šolsko spričevalo Tiskovine se dobe pri šolskem slugi. Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence, ki bodo izbrani, da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino 40 din na vpisnici in predložijo nadaljnje dokumente. Ostalim prijavljencem pa bo ravnateljstvo vrnilo dokumente. c Zveza združenih delavcev v Celju priredi v dneh 27. in 28. t. m avtobusni izlet v Gorico, Sveto Goro in Trst. Avtobus bo vozil iz Celja v soboto dopoldne preko Gorice na Sveto Goro, kjer bodo izletniki prenočili, naslednji dan pa nadaljujejo pot preko Doberdoba na Trst. Cena za oseix> 133 din. Nekaj mest na avtobusu je še prostih. Prijave sprejema podru/.nica »Slovenca« v Celju do vključno 15 avgusta. Vabljeni so vsi člani in prijatelji ZZD! KINO UNION Veseli bandit Poje Nini Martini c Avtobusni karambol na križišču pri Pošti. V ponedeljek okoli pol 3 popoldne je po Aškerčevi ulici privozil tovorni avtomobil znamke Ford, last podjetnika g. Nerada iz Celja. V tem trenutku je pripeljal izpod železniškega podvoza osebni avtomobil, ki ga je vozil Stanko C. iz št. Petra v Savinjski dolini Ta je očividno hotel prehiteti voz, ki je vozil v isti smeri S strani kolodvora pa je privozil drugi voznik, in tako so se srečali na križišču kar trije vozovi. Zavore na osebnem avtomobilu so popustile in avtomobil je z vso silo butnil v tovornega, kjer si je razbil prednji del. Škoda znaša nad 2(100 dinarjev, šoferjema se na srečo ni ničesar hudega zgodilo. c Opozarjamo na strogo uredbo o preprečevanju širjenja slinavke in parkljevke. Razglas je nabit na vseh uradnih deskah. Poizvedovanja Velika vozna plahta je bila izgubljena od glavnega kolodvora, Za gradom, do Janežičeve ulice in se naproša najditelj, naj jo odda proti nagradi Kralju, Tyrševa cesta 12. Zgubil se je zlat uhan z belim kamnom. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. V nedeljo zvečer se je izgubila moška žepna ura s športno veri/.ico na Črnetovi in Janševi ulici. Najditelja prosimo, da jo odda v Janševi ulici 6. t Proizvodnja električne energije Zaradi ugodnih vodnih razmer je naša proizvodnja električne energije lani znatno narasla. Tako izkazuje samo naša največja električna centrala Fala povečanje proizvodnje v lanskem letu v primeru z letom 1936 od 137.97 na 175.5 milij. kilovatuih ur. Na splošno se je v Sloveniji povečala proizvodnja električne energije za okoli 50 milij. kilovatnih ur. Podatki za vso državo kažejo znatno naraščanje proizvodnje električne energije, kar kaže naslednja tabela po podatkih gradbenega ministrstva v milij. kilovatnih ur: centrale vodne kalorične skupno 1931 252 140 392 1934 354 364 718 1935 345 292 637 1936 416 380 796 1937 516 397 913 Skupna proizvodnja je zlasti narasla v vodnih centralah, dočim je prirastek od 1936 na 1937 manjši. Skupno se naša proizvodnja že bliža prvi milijardi kilovatnih ur produkcije. Želeti bi bilo le, da se odpravijo težka bremena, ki ovirajo na- daljnji razvoj elektrifikacije, zlasti visoka obdavčitev konsuma. V naslednjem navajamo po podatkih Zveze narodov statistiko produkcije ali potrošnje električne sile v evropskih državah leta 1936 in 1937 (v milij. kilovatnih ur): 1936 1937 42.487 25.925 16.300 13.563 7.985 7.425 6.055 4.943 3.500 2.863 2.554 2.336 Nemčija Anglija Francija Italija Norveška Švedska Švica Belgija Češkoslovaška Poljska Avstrija Holandija 50.000 28.760 17.600 14.961 8.000 6.855 5.549 4.000 3.356 2.576 Pravilnik o opravljanju obrti brez stalnega poslovnega mesta. »Službene novine« z dne 8. avgusta 1938 objavljajo pravilnik o opravljanju obrti brez stalnega poslovnega mesta. Med take obrti spadajo: steklorezki, brusaški, kotlokrparski, dežnikarski, žičarsko delo in popravljanje pločevinaste posode in drugih predmetov iz pločevine, fotografsko delo, (tako zvano brzoslikanje) in delo pri popravilu predmetov domače hišne delavnosti, katero vrši proizvajalec teh predmetov (ob priliki prodaje), — Ima pa ban pooblastilo, da more v tozadevne obrti uvrstiti tudi druge obrti. Dovolilo za opravljanje obrti in navedenih del se more izdati samo osebam, ki nimajo pooblastila za opravljanje obrti, pa so vredne zaupanja in zanesljive, izpolnujejo pa še tudi nekatere druge pogoje obrtnega zakona. Tujim državljanom se prizna pravica do opravljanja takih obrti samo v primeru recipro-citete. Proizvajalci predmetov domače hišne delavnosti, ki imajo dovoljenje za prodajo teh predmetov brez stalnega poslovnega mesta, ki pri prodaji tudi popravljajo predmete svoje stroke, ne morajo imeti posebnega dovoljenja v smislu tega pravilnika, ampak izvršujejo svoje delo na podlagi dovolila, ki ga doiijo za prodajo svojih proizvodov brez stalnega poslovnega mesta. Za opravljanje obrti v smislu tega pravilnika ni potrebna strokovna usposobljenost za dotični obrt. To odloča le pristojna oblast, Kdor dobi dovoljenje, ga more opravljati na področju vse države. ... Vsak lastnik dovolila more pri izvrševanju dela imeti samo toliko orodja, materiala in blaga, kolikor more sam nositi. Poraba pomočnikov, ročnih vozičkov, vprežnih vozov in živalske moči za prenos orodja in blaga se more dovoliti izjemno, če je pri izvrševanju teh del njih poraba običajna ali ako za to obstojajo posebni ozira vredni razlogi, Lastnik more porabljati pomočnike, vozila ali živalsko moč samo, če je v dovolilu to posebej označeno. Nikako pa ne sme imeti lastnik vajencev. Za pomožne delavce sme imeti le člane svoje družine in svoje bližnje sorodnike. Ne sme zaposlovati otroik izpod 16 let. Lastnik lahko izvršuje samo popravila in predelavo na blagu, ki spada v njegovo stroko in delo. Ne sme prodajati obenem drugega blaga, ki ne spada v njegov obrt. Prestopki odredb tega pravilnika se kaznujejo po predpisih obrtnega zakona. Lahko se kaznuje tudi z odvzemom dovolila. Od dne uveljavljenja pravilnika se morejo izdajati dovolila samo za obrti in posle, navedene v tem pravilniku. Dosedanja dovolila ostanejo v veljavi do poteka. Pravilnik stopi v veljavo dne 2, avgusta 1938. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Dobave: Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 17. avgusta ponudbe za dobavo elektromotorja za vrtilni tok; gradbeno pa do dne 16. avgusta za dobavo raznega elektromateriala; kretniških in signalnih postav-Ijalnih vzvodov, bločne verige, signalov ter bar-vopi6cev. Med našimi sosedi imajo še produkcije: Madžarska 978 Romunija 957 Bolgarija 796 202 Jugoslavija 796 913 Licitacije. Dne 16. avgusta bo v Intendanturi Štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo mesa ljubljanski garniziji za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1939. — Za dobavo mesa za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1939 za potrebe vojaštva, in sicer: dne 13. avgusta v Celju in Skofji Loki, dne 16. avgusta v Murski Soboti, Ljubljani in Slovenski Bistrici; dne 18. avgusta v Dolnji Lendavi, Mariboru, Bohinjski Beli in dne 20. avgusta v Ptuju, Novem mestu in v Mojstrani. — Dne 20. avgusta bo pri garnizijski upravi v Mariboru licitacija za oddajo del za popravilo vojnega objekta vojašnice »Kralja Aleksandra L« v Mariboru. Pravilnik za polaganje izpita oseb pri javnih tehtnicah. Minister trgovine in industrije je predpisal pravilnik za polaganje izpita 06eb, ki izvršujejo merjenje blagovne teže. Izpiti bodo pred posebno komisijo banske uprave. Kdor hoče položiti izpit, mora imeti najmanj 4 razrede osnovne šole in bitd polnoleten. Kandidat mora plačati pri banski upravi 80 din, od tega dobi predsednik komisije 40 din, član komisije pa tudi 40 din. Oproščen ne more biti nikdo. Nadaljnja navodila navajajo, kaj se sprašuje pri izpitu. Kandidat dobi po opravljenem izpitu spričevalo. Vsi, ki so zaposleni pri merjenju, morajo najkasneje v 6 mesecih napraviti izpit po uveljavljenju tega pravilnika. Prenos sedeža iz Zagreba v Belgrad. Watson Business Machines Corporation, jugoslovanska d. d. je prenesla svoj sedež v Belgrad. Nadalje sta bila iz trgovinskega registra izbrisana kot upravna svetnika Ernst Kronfefd in dr. Julije Mogan iz Zagreba, vpisana pa gg. dr. Velimir Bajkič in Gjoka Čurčin iz Belgrada. Poslovne knjižice in legitimacije za zasebne nameščence. Dne 25. avgusta 1938 bo licitacija za nabavo poslovnih knjižic za zasebne namečen-ce: v Belgradu 150.000 komadov, v Zagrebu 150.000 komadov in v Ljubljani 20.000 komadov. Vseeno uvoz premoga iz inozemstva. Po vesteh iz Belgrada je Glavno ravnateljstvo državnih železnic razpisalo za 31. avgust 19^8 licitacijo za dobavo 30.000. ton premoga visokih kalorij, za kar pride v poštev saipo uvoženi premog. Računa se na uvoz iz Nemčije. Podpora za konjŠr^/o. Kmetijski minister g. Stankovič je odobril donavski in savski banovini po 200.000 din, ostalim banovinam pa po 100.000 din za nagrade rejcem državnih dobrih konj. Motorni vlaki na progi Niš—Belgrad—Zagreb. V Glavnem ravnateljstvu državnih železnic je izdelan načrt za uvedbo motornih vlakov na progi Niš—Belgrad—Zagreb, ki bi vozili z brzino 110 km na uro in bi znašat vozni čas komaj 6, oz. 6 in pol ure, dočim znaša sedaj skoraj še enkrat več z brzovlakom. Mestna klavnica v Osijeku. Za 9. september 1938 je razpisana licitacija za zgradbo občinske klavnice v Osijeku, proračunska vsota 1 milij. din za dobavo in montažo strojnih ureditev, 1.1 milij. din za dobavo in montažo strojne ureditve za hladilnico, Dodatni kontingent za uvoz lesa v Francijo iz naše države. Iz Pariza poročajo, da je trgovinski minister odgovoril na neko vprašanje lesno-gospodarske skupine zbornice, da dosedanji avstrijski uvozni kontingent lesa v količini 90.000 ton nikakor ne bo v polnem obsegu prenesen na Jugoslavijo. Jugoslaviji je dovoljen le dodatni kontingent 3000 ton po istih carinskih pogojih, kot veljajo za ostali jugoslovanski uvoz lesa. Borza Dne, 9. avgusta 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 blago, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Nemški čeki so danes malo popustili: v Ljubljani na 14.47—14.67, v Zagrebu na 14.45—14.65, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo septembra 14.415—14.615, za konec oktobra pa 14.45—14.65. V Belgradu so beležili 14.45—14.65. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.775 do 29.475, v Belgradu 29 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 6,501.020, v Belgradu 6.4 milij. din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 3,060.000 din. Ljubljana — tečaji 8 primom: Amsterdam 100 h. gold. . . > 2377.16-2391.75 Berlin 100 mark...... 1746.08-1759.91 Bruselj 100 belg...... 736.85— 741.92 Curih 100 frankov..... 996.45-1003.52 London 1 funt.......212.30- 214.36 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4323.51—4359.82 Pariz 100 frankov......118.82- 120.26 Praga 100 kron ...... 150.24— 151.34 Trst 100 lir........ 228.25- 331.33 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.915, London 21.31, Newyork 437, Bruselj 73.95, Milan 22.98, Amsterdam 298.45, Berlin 175.20, Dunaj 33, Stockholm 109.90, Oslo 107.10, Kopenhagen 95.15, Praga 15.08, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.40, Buenos Airee 113.875. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji. 7% inv. pos. 99.50 —100, agrarji 61.50—63, vojna škoda promktna 482—484, begi. obv. 92.75—94, dalm. agrarji 92— 92.50, 8% Bler. pos. 97.75—98.75, 7% Bler. pos. 93.50—94, 7% pos. DHB 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7275—7300, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99— 100, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 485— 486.50 (486), begi. obv. 92.75—93.50, dalm. agrarji 92—93, 4% sev. agrarji 61—62.25, 8% Bler. pos. 98 denar, 7% Bler. pos. 93.50 denar, 7% pos. DHB 98 denar, 7% stab. pos. 98.50—99.50. — Delnice: Narodna banka 7275 denar, Priv. agrarna banka 228 denar, Trboveljska 180—200, Tov. sladk. Beč-kerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 115 blago, Osj. livarna 180—200, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceania 600—770. Belgrad. Državni papirji: agrarji 62.50—63, vojna škoda promptna 484—4&4.50 (484), begi. obv. 93.75—94, dalm. agrarji 92.75—93.25, 4% sev. agrarji 62.50 blago, 8% Bler. pos. 98.25—99, 7% Bler. pos. 94—94.50 (94.25), 1% pos. DHB 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7275—7318. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljutomeru dne 2. avgusta. Telice II. vrste 4—5.50 din, III. vrste 3—4.50, krave II. vrste 3—4, III. vrste 2 din, teleta II. vrste 4.50—6, prašiči pršutarji 6 din za 1 kg žive teže. Goveje meso II. vrste 10—12 din, III. vrste 8, svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18, goveje surove kože 9, telečje surove kože 10, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. Jabolka II. vrste 175 din, III. vrste 100 din, pšenična moka 350—375 din, koruzna moka 175 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri produ-•jjjjjntjb 6 din. za.. liter, {j^ejše sortirano vino pri ^producentih 8 din za liter. Redni mesečni sejem v Novem mestu 1. avg. Na sejem je bilo prignanih 411 glav goveje živine in 4 konji, od tega 232 volov, 93 krav, 54 juncev, 29 telic, S teleta in 592 prašičev. Prodanih je bilo 48 volov, 16 krav, 9 juncev, 7 telic, 238 prašičev in 169 svinj. Kupčija pri prašičih je bila še precej živahna, pri goveji živini pa zelo .slaba. Cena prašičev je bila od 90 do 110 din za glavo. V Brežicah dne 3. avgusta 1938. Voli: I. vrsto 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50; telice: I. vrsta 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3; krave: I. vrste 4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 1.50; teleta: I. vrste 5, II. vrste 4.50; prašiči: špeharji 9, pršutarji 7 diu kilogram žive teže. Goveje meso: I. vrste 12, II. vrste 10; svinjina 14; slanina 15; svinjska mast 20; čisti med 16; goveje surove kože 8.50; telečje surove kože 12j svinjske surove kože 4 din za kilogram. Pšenica 150; ječmen 130; rž 140; oves 130; koruza 140; fižol 200; krompir 150; seno 00; slu-ma 30; hruške: I. vrste 200, II. vrste 150din za 100 kilogramov. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5, fi-nejše sortirano vino pri vinogradnikih 7, mleko 1.50 din za liter. V Dolnjem Logatcu dne 3. avgusta 1938. VoliS I. vrste 5—6, II. vrste 5, III. vrste 4.50; telice:: I. vrste 6, II. vrste 5—5.50, III. vrsto 5; krave:! I. vrste 4—5, II. vrste 3—4, III. vrste 3; teleta: I. vrste 7, II. vrste 6.50; prašiči pršutarji 7 din za kilogram žive teže. Goveje meso: I. vrste prednji del 10. zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 14; slanina 15; svinjska mast 18; čisti med 16; goveje surove kože 6; telečje surove kože 7; svinjske 6urove kože 6 din kilogram. Pšenica 190; ječmen 160; oves IGO; koruza 150; fižol 160; krompir 100; seno 60; češplje: suho I. vrste 1200, II. vrste 1000; pšenična moka 350; koruzna moka 175 din za 100 kilogramov. Živinski sejem v Ptuju dne 2. avgusta 193S in svinjski sejem v Ptuju dne 3. avgusta 1938. Dogon: 76 volov, 349 krav, 21 bikov. 28 juncev, 107 telic, 4 teleta, 91 konj, 5 žrebet. 199 svinj iti 122 prascev. Prodanih: 15 volov, 133 krav, 15 bikov, 5 juncev, 27 telic, 1 tele, 10 konj in 1 žrebe. Cene so bile naslednje: Voli 4—5, krave 2.50—4, biki 3.80—4, junci 4—4.25, telice 3.75—5.2"), teleta 5—5.50, pršutarji 7.50—8, debele svinje 8.25 —9, plemenske svinje 7—7.25 din kilogram žito teže. Konji od 500—5000. žreheta 1200- 3000, mladi prasci 6—12 tednov stari 80—150 din komad. Živinski sejem v Mariboru dne 9. avgusta t. I. Na današnji sejem je bilo prignanih 7 konj, 15 bikov, 151 volov, 466 krav in 11 telet, skupaj 650 glav. Povprečne cene so bile: debeli voli 4.25 —5, poldebeli 3.50—4.50, plemenski voli 4.25—< 5.50, biki za klanje 3.50—4.50, klavne krave debele 3.75—4.50, plemenske krave 3.25—4.25, krave za klobasarje 2.50, molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4.25, mlada živina 4—5, teleta 4.50—6. Prodane so bile 303 glave živine. Mesne cene v Mariboru so: volovsko mesto I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, IT. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 12—16 din kilogram. Žitni tre Novi Sad. Koruza: bč. srem. 128-—130, ban^ 125—127. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca prijazna. — Promet velik. Sombor. Pšenica: bč., bč. okol. Sombor, srem., slav. 14(5—150, gornja bč. 148—152, ban. 144—148, gornja ban. 148—152. — Ječmen: bč., srem. 63— 64-kg 135—140. — Koruza: bč., Srem. 127—1291.";-« Moka: .bč. Og Ogg 255-265, 235—245, 215-225, 195—205, 405—175, 110—115, — Otrobi: bč. 97.50 —fl)0, srem." 95—97.50. Tend. neizprem. Preklet 88 vagonov. =S|MJtl II. kolo tekmovanja za državno prvenstvo V Ljubljani: Ljubljana :Hajduk. Belgrad; B. S. K.:Jedinstvo, Bask:Jugoslavija. Varaždin: Slavija:Gradjanski (Zagreb). Zagreb: Hašk:Slavija (Sarajevo). Skoplje: GradjanskiiSparta. Nas najbolj zanima srečanje med Ljubljano in Hajdukom, ker bomo imeli po daljšem presledku zopet priliko gledati v Ljubljani prvovrsten nogomet. Podrobnosti o tej tekmi bomo še priobčili; za danes samo opozarjamo vse prijatelje nogometa, da si nedeljsko popoldne rezervirajo in pridejo pogledat pomlajeno Ljubljano in »mojstre z morja«. Evropsko plavalno prvenstvo V evropskem plavalnem prvenstvu, ki se je pričelo v Londonu v soboto pred 5000 gledalci, so bili doslej doseženi tile rezultati: 100 krawl — moški: 1. predtek: 1. Borg (Švedska) 1:01; 2. HeibI (Nemčija) 1:01.4, 3. Tandberg (Norveška) 1:02.3. 2. predtek: 1. Fischer (Nemčija) 1:00.4, 2. Doi ve (Anglija) 1.00.8, 3. Nakache (Francija) 1:01.4. 3. predtek: 1. Hoving (Nizozemska) 1:01.8, 2, Wainwright (Anglija) 1:02.2, 3. Korosi (Madžarska) 1:02.3. V waterpolu med Belgijo in Nizozemsko je bil dosežen neodločen rezultat 4:4. Vesti športnih zvez, klubov in društev Kolesarska podzveza Ljubljana obvešča vso odi boruike. ila bo seja v sredo 111. t. m. ol> 7 zvečer v kavarni' Vospcrnik, Stari tre 34. Van odbornike proi simo, dn so sejo sigurno udolže, ker bomo sklepali o važnih stvareh! Kulturni obzornik Irving Slone s Sla po življenju Roman o Vincentu van Goghu. Prevedel Peter Donat. Založba Modra ptica v Ljubljani 1938. Saj knjiga še nosi letnico 1938, čeprav je že precej časa poteklo, kar je izšla. Škoda bi bilo, če se ne bi ustavili ob njej, saj nam more marsikaj dati s svojo posebno problematiko. Škoda tudi v tem: v celotnosti knjižne produkcije si moramo biti za vsako knjigo na jasnem in se ne smemo zadovoljiti z golim registriranjem. Nikakor ne bo odveč, če se zamislimo tudi ob tem romanu. V sredini knjige stoji silna postava človeka van Gogha. Saj ga kot umetnika že poznamo iz umetnostnih zgodovin, morebiti celo iz številnih študij, ki so jih napisali o njem. Tudi kot človeka ga morda že poznamo: pretresla nas je zgodba njegove trnjeve poti, ki jo je vzdržal le s pomočjo brata Tea, čudili smo se temu nadčloveškemu naporu, temu vzgonu, v katerem je ostal prav do konca, do onemoglosti. Postavljamo van Gogha kot zgled nerazumljivega umetnika, ki so ga razkrili šele po smrti in plačevali velike denarje za slike, ki so se prej valjale po rastavra-cijah in kleteh in se nihče ni zmenil zanje razen brata Tea. Spominjamo se van Goghovih sončnih slik, razgibanih portretov in tihožitij. To so morebiti vse misli, ki se vežejo v našem spominu na to ime, preden sedemo k tejle knjigi. Roman pa nam te ozke oznake razreši, raz-čara v življenje. Besede, pobrane iz leksikonov in umetnostnih zgodovin, zažive v novi pomembnosti. Kratka biografija v nekaj stavkih je razrešena v nastajajočo resničnost, v pogovor in prepričevalne majhne dogodke. V romanu vidimo van Gogha predvsem kot človeka, ki išče samega sebe in si prizadeva, da bi pogodil prav svoje bistvo, išče preko trgovine in prižnice v slikarstvo in v slikarstvu do tistega izraza, ki je prav njegov. V počasnem in ubijajočem delu ostane vedno sebi zvest. V njem živi neizpodbitno prepričanje, da je vkljub vsem ponesrečenim poskusom vendar za nekaj dober in da se mora tistega okleniti in iskati. Samo da živi in se izrazi, ostane v sebi zvest in ne uduši v sebi ognja, čeprav samega sebe takoj ne najde in se šele z asketsko vnemo dokoplje do nekih tal — v tem je tista sla po življenju, po iskanju in dajanju samega sebe. Ta električna napetost v van Goghu je v romanu z vso zvestobo narisana in podana s psihološko prozornostjo in prepričevalnostjo. V tej zvestobi samemu sebi je človeška vrednost van Gogha. In v tem, da je vanjo vložil pisatelj osrednjo problematiko, tudi največja vrednost romana. če ga gledamo z drugih strani, ima na sebi dosti odbijajočega in mračnega. Človek se ne more znebiti vtisa, da ima knjiga na sebi nekaj takega, čemur bi z najboljšo besedo rekel: realizem razglednic. Material je zbran z vso previdnostjo in natančnostjo; daleč preko okvira zgodovinskih dejstev si pisatelj nikoli ni upal. Smešno učinkujejo nekatera opravičila v Piščevi opombi, kjer pripoveduje, da si je dialog moral pač sam izmisliti (kakor da bi bil ideal, da prepiše vsako besedo iz van Goghovih usti) in da je opisal nekaj prizorov, za katerih resničnost ne more biti porok. Vidimo: roman ni pisan toliko iz umetniškega nagona, ki ustvarja in preustvarja tudi fakte, kolikor iz želje, da izriše natanko čim po-popolnejšo podobo van Gogha, da se popolnoma preda materialu in zgodovinske fakte sistematično pretvarja v dialoge in prizore, ne da bi se kakorkoli ž intuitivno silo umetnika vrgel v človeka samega in ga preustvaril in mu dal osebne topline. Kot roman, kot umetnina, je knjiga gotovo manjvredna. Seveda nevešč bralec ne čuti vse teže materiala, ki je skrit za vsako stranjo. Vendar o knjigi ne moremo govoriti kot o goli zgodovini ali biografiji. Saj je v njej izrazit osebni stil: naturalizem. Govorili smo že o njeni znanstvenosti, realizmu faktov. Naturalistično je tudi značilno risanje dogajanja. Roman je razdeljen nn poglavja, ki imajo dosledno naslove po krajih, kjer je potekala tista doba umetnikovega življenja. Pisatelju je človek vedno določen po kraju in podnebju. Njegovo prizadevanje in delo skuša spravili v sklad z geografskimi momenti. To prizadevanje je zlasti vidno v poglavju Arles, kjer je z nujno resničnostjo in prepričevalnostjo prikazano tisto okolje, kjer so nastale najbolj »vroče« van Goghove slike. Tako slikanje je gotovo dostikrat prepričevalno, kot dosledni sistem pa je gotovo ubijajoče in — če gledamo z druge strani — tudi zmotno. Kajti človek nikoli ne bo izgubil svojih iracionalnih globin, ki se ne bodo nikdar dale izračunati iz bore geografije. Je še nekaj strani v knjigi, ki bi jih bilo vredno omeniti. To je predvsem zgodba tople bra-tovske ljubezni med Vincentom in Teom, potlej toplo orisani prizori iz rudarskega okraja, ki so v knjigi morebiti med najtoplejšimi. Zanimi so momenti iz življenja umetnikov impresionistov v Parizu. Impresionizem iz knjige doživiš kot nekaj nastajajočega in nujnega, ne kot varen okvir za neki krog umetnikov. So stvari v knjigi, ki te oplajajo ln dvigajo, pa vsaj dražijo, da začneš razmišljati. Za res zrelega človeka, ki bo znal vrednote iz romana izluščiti, bo knjiga imela ceno. Ceno bo imela tudi za umetnostnega zgodovinarja in psihologa, ljudskim knjižnicam bi je pa ne priporočali. Vendar je sama na sebi precej dvomljiv ^lus v našem prevodnem slovstvu. iRemic Janez. Nova slikanica Eda Deržaia. V slovenskem kulturnem svetu bolj malo obdelano polje je mladinska literatura. Imamo sicer nekai slikanic, ki so pa že skoraj zastarele. G Edo Deržaj, ki smo ga spoznali po nekaterih raz.stavah in knjigah, marljivo orje to ledino, ki je bila do sedaj skoraj popolnoma zapuščena. Kdo Deržaj je izdal v založbi »Pikapolonica« novo otroško slikanico z lesorezi iz živalskega življenja, pod naslovom »Ho! Ho! Ho!« Knjiga je prav prikupna in so je otroci veseli, čeprav tekst na nekaterih mestih ni prav duhovit, zato pa so Deržajevi lesorezi odlični. To otroško slikanico priporočamo staršem, naj jo podarijo svoiim otrokom. Puškinov izvod »Evpenija Onjeflina«. — Literarne zgodovinarje in ljubitelje književnosti, posebno pa še ljubitelje Puškina razveseli vsaka nova najdba njegovih rokopisov, katerih so v zadnjih letih res veliko naši, veliko več kot prej v dolgih desetletjih. Odprli so se namreč stari arhivi, ki so bili prej nepristopni, in prinesli na dan marsikako zanimivost. Zdaj so našli tudi Puškinov eksemplar njegovega epa »Evgenija Onjegina« in ga poklonili »Vsesovjetski knjižnici imena Lenina« (prejšnja Rumiancovska) v Moskvi. — Knjiga je lepo vezana in ima zlati napis: Puškinov Evpenij Onjegin. Med strani so vloženi prazni listi, na katere je sam Puškin delal svoje popravke k pesnitvi. Kakor vemo, Puškin ni bil nikdar zadovoljen s svojim delom, in tako tudi ta eksemplar kaže na pesniško tvornost sicer genialnega umetnika. Popravki so pisani s črnilom. Na dveh straneh je Puškin narisal tudi sliki k pesnitvi, in sicer: ženski profil ter stoječo ženo z graciozno postavo in venčkom na glavi. Ta Puškinova sličica je podobna neki drugi Puškinovi risbi lepotice Ušakove, katero je svoj čas Puškin narisal v album. Sličica je narisana pri teh besedah v pesnitvi: »Imenovala se je Tatjana.« Na tej strani so tudi znaki Puškinovih prstov, kar je znak, da jo je imel Puškin večkrat v rokah in gledal dolgo v risbo, hoteč vanjo dati poteze lepotice, o kateri je sanjal. Na tretji so narisane še tri risbe z napisom »Tatjanin sen«. Ta knjiga ni bila doslej še znana ter zato budi veliko literarno zanimanje. Stilian čilingirov je Izdal razpravo »Kaj je Hal Bolgar drugim narodom?«, ki obsega 132 str. Izšla je v Sofiji. Cvetan Minkov je napisal nn 111 straneh Studijo o znanem epu Penfa Slavcjkova »Krvava pesem«. Minko Genov je objavil znamenito študijo »Začetek in razcvit bolgarske književnosti. — Prvo bolgarsko kraljestvo«. MOSKAU JRKUrSK PEKING Mandsch. CA. 1,1 »iu. qkm. \NOHA,. HIT KOLONI«* KANTON* Miti. Einwohn«r CA-86 MUL. Einwohner ti.VOONIU. Einwohn«ri ČTTVomill E(nwohn«f Valencija - mesto ubežnikov Odkar so Francove čete prodrle do Sredozemskega morja in razdelile rdečo Španijo na dva dela, ni med Barcelono, Valencijo in Madridom nobene zveze po suhem več. Promet vzdržujejo samo letala, ki letajo v višini 4000 m nad Francovim ozemljem. Ker pa je zrak v tej višini že zelo redek in ker nimajo letala tipa »Air France« aparatov s kisikom, ni takle polet prav uič zabaven. V navadnih časih je imela Valencija okrog 250.000 prebivalcev; danes pa šteje mesto skoraj milijon 1 j udi I To ni prav nič čudnega, če pomislimo, da ubero vsi ubežniki iz Malage, Al-merije, Madrida in Teruelskega okrožja pot proti Valenciji, kjer jih potem večina tudi ostane. Sedaj, ko je pot proti Barceloni prekinjena, pa še sploh ni mogoče misliti na nadaljnje potovanje. Tok ubežnikov se torej zbira v Valenciji. Zato je mesto prenapolnjeno in desettisoči brezdomcev so prisiljeni celo v zimskih mesecih prenočevati kar na cestah in v parkih. Ko se je valencijska vlada preselila v Barcelono, je bilo sicer več tisoč stanovanj in hotelskih sob prostih, vendar kljub temu ni bilo mogoče postreči vsem povpraševalcem. In vrhu vsega postaja ta dotok ubežnikov v Valencijo vedno močnejši, čim dalje prodirajo Francove čete. Od štirih prebivalcev je, kot smo že rekli, samo eden iz Valencije, drugi trije pa so tujci. Tako je popolnoma razumljivo, da vsak trenutek kdo vpraša po tej ali oni ulici, a po veliki večini noben ne dobi povoljnega odgovora. Zdi se, da so celo stražniki nedomačini. Poleg tega pa je še mnogo ulic, ki sploh imen nimajo, tako da se celo domačini več ne znajdejo v mestu. Lenin, Stalin, Miaja, Durruti in druge osebnosti svetovne revolucije in državljanske vojne imajo sicer svoje ulice. Celo »Calle F. A. I.<, kar bi se reklo po slovensko »Ulica iberske zveze anarhistov«, dobiš v Valenciji. To poimenovanje je nov dokaz za mišljenje »vlade«, ki se v Ženevi in drugod izdaja za zaščitnico demokracije, a obenem zelo časti Lenina in Stalina. Človeku se je treba ozreti samo na tablo z napisom »Plaza Rojac, Rdeči trg, ki se imenuje tako »v počaščenje sovjetske Unije«, kot pravi napis; pod tem pa je srp in kladivo, sovjetska zvezda in dvojni relief Lenin-Stalin! Naravno je, da je zaradi preobilice ljudi nastalo v mestu pomanjkanje blaga, kar pa se ne opazi tako zelo, ker ubežniki ne morejo kdo ve koliko kupovati. Cene vobče niso višje kot v mirnem času, kar je treba, če hočemo biti pravični, le zabeležiti kot uspeh vlade; špekulante in navijalce cen strogo kaznujejo — za to že poskrbi ljudstvo samo, ki je že često kar na svojo roko nastopilo proti takim konjunkturistom in jim razbilo trgovine. Že od nekdaj imenujejo Valencijo tudi vrt Evrope, kajti sadje in zelenjava uspevata tukaj v izobi-lici. Velikanski oljčni in pomarančni nasadi so bogastvo province, poleg tega pa pridelujejo tukaj tudi znameniti valencijski riž in zelenjavo najrazličnejših vrst. V mirnem času je mogoče dobiti v novi tržnici ob vsakem letnem času preveliko izbiro najsijajnejših naravnih proizvodov. Zdaj je to nekoliko drugače. Zaradi slabe organizacije in pomanjkanja potrebnih prevoznih sredstev se kmetom mnogo blaga pokvari. Pri zadnjem obiranju pomaranč je se-gnila na polju dobra polovica blaga. Moke pa ni mogoče skoraj nikjer dobiti in tudi meso je kaj redko. Poulični promet je zaradi preobilice ubežnikov neobičajno živahen. Kavarne imajo zelo velike dobičke, čeprav je mogoče dobiti samo eno vrsto kave, ki nič kaj prijetno ne diši in je taka, kot če bi lonček poplaknil, kot pravijo pri nas. Ob devetih zvečer morajo biti vsi lokali zaprti in čez pol ure nato ustavi tudi cestna železnica svoj obrat. Po tem času se zavije Valencija v popolno temo, saj se. boji nočnih letalskih napadov. Kaj namerava Moskva? — V Kromlu so se posvetovali o sovjetskorusko-japonskih bojih oh gori Čangfeung. Kominterna se je izrekla za vojno in upa na komunistični uspeh po vsej Kitajski. S to vojno misli Rusija prepojili s komunizmom tudi Britsko in Holandsko Indijo in Indokino in bi na ta način izvedli Leninovo teorijo, češ da si je treba vzhodno Evropo osvojiti preko Azije. Najnovejša podmornica Združenih držav, »S. 2«, ki ima pridevek »svinjski čoln«, kakor se šaljivo zovejo vse ameriške podmornice. Podmornica je velika 1300 ton in ima baje izredno brzino. Koliko umetne vročine prenese človek Znani maršal Marmont, ki je pod Napoleonom večkrat slavno zmagal, je kot dober poznavalec orienta dognal v nekem kopališču zanimivo dejstvo. V Brussi je videl Turka, ki se je kopal v 62 stopinj vroči vodi. V tej kopeli je bil Turek celo več ur. Kakor poročajo drugi opazovalci umetne vročine pa jc toplota kopeli, ki jo more človek prenesti, vendar pre-ccj manjša. Neki francoski zdravnik je mogel prebiti v toplicah v Roussillionu le tri minute v vodi s 40 stopinjami, kar jo pa še zmeraj jako veliko. Razni znani angleški učenjaki, med njimi zlasti Banks, Solandcr in Bladgen, ko so nekoč konec 18. stoletja prebili brez vsakršne pijače v prostoru s 102)4 stopinje vročine kur osem minut, so kasneje raziskovali še dalje. Dognali so, da more človeška roka prenesti 40stopinje vročine. Pri drugih tekočinah pa je drugače. Tako more človek prebiti v olju, ki je vroč 43 stopinj, in v vinskem cvetu s toploto 43 'A stopinje. Če se je torej tisti Turek mogel kopati v votli 62 stopinj, je zares nekaj posebnega. Vendar ne smemo pozabiti, da so v orientu že od nekdaj navajeni kopati se v prav vroči vodi. Katoliško življenje v Španiji Prvi apostolski odposlanec v Španiji, msgr. Ib. Antoniutti, je v teh dneh odpotoval iz Španije, da nastopi svoje novo mesto v Kanadi. Preden je odšel, je še enkrat govoril o svojih doživljajih v Španiji. Omenil je povratek 4000 otrok, ki so jih bili rdeči poslali v inozemstvo, dalje svoj obisk v Barbastru, kjer je na povsem razrušenem pokopališču zaman iskal grob umorjenega škofa, kjer pa jc dobil desko, v katero je 30 umorjenih duhovnikov pred svojo smrtjo vrezalo besede odpuščanja svojim inorilcem. »Nikoli ne bom pozabil žalostnega pogleda na trupla menihov v Bclchiteju, ki so jih bili rdeči izkopali in jih raztresli okoli in so jih Francove čete nato našle na samostanskem pokopališču. Po drugi strani pa se bom tudi zmeraj spominjal navdušenega sprejema, ki ga mi je ljudstvo po vseh osvobojenih delih Španije prirejalo, zlasti velja to za Castcllon. kjer so celo moški popadali na kolena in poljubljali križec.« Relikvije svetega Pascala Bavlonskcga, ki je patron vseh evharističnih podvzetij, ki so počivale v cerkvi v Villascale, so izginile, ko so bili rdeči zavzeli to mesto. Ko so pa nedavno prišle semkaj zmagovite Francove čete, so bile relikvije spet tu. Nekim vernikom je bilo namreč uspelo, da so z velikimi težkočami odpravili težko skrinjo v sosednji kraj, kjer so jo zakopali v zemljo. Junaško dejanje so rdeči odkrili in so jim zagrozili s smrtjo, če ne izdajo skrivališča. A vsi so ostali stanovitni in va-ščani in vsi duhovniki iz župnije so zato umrli mučeniške smrti. V komunističnem listu »Avance« je tale ,vest: »Velika cerkev v Yecla je spremenjena v tržnico in krasno ustreza svojemu sedanjemu namenu. Občudovanja je vredno, kako se je tovarišem lepo posrečila ta sprememba, ne cla bi s tem kaj pokvarili lepoto poslopja. Dognali smo, da je to vendar bolje, kakor če bi cerkve rušili in tako uničevali na milijone pezet narod; nega premoženja. Yecla je dala lep zgled, ki naj gu vsi posnemajo.« Poveljnik nacionalne južne armade, general Qucipo de Liano, je nedavno izdal po radiu na vse nacionalne Špance razglas, da bi sc sp^t pozidala cerkev San Gil v Sevilli, ki so jo h H i rdeči v prvih dneh vojne povsem razrušili. Slavno sliko Naše ljube Gospe dobrega upanja iz te cerkve so bili šc v poslednjem hipu skrili in je zdaj v univerzitetni kapeli. Corrigan v New-Yorhu Oceanski letalec Corrigan, ki je bil s svojim starim letalom priletel iz Newyorka na Irsko, se je nedavno s parnikom »Manhattan« odpeljal nazaj v Ameriko. Velikanska množica ljudi ga je čakala in mu vzklikala ob sprejemu. Z mnogimi čolni so se Irci in Američani peljali prav do ladje naproti. Obdan s 40 čolni in jadrnicami, v spremstvu več lctalccv, tako se jc Corrigan pripeljal v iuko. Neprestano so tulile sirene vseh ladij, ki so bile v pristanišču. Ko se jc parnik ustavil, se je množica vrglu na ladijski most in cvetje se je usipalo na letalca. Ker jc bil naval prehud, se je moral Carrigan umakniti v kabino, da se je navdušenje vsaj malo poleglo. — Corriganu so pripravili tak sprejem kot svoj čas Lindberglui, pa je med njima — po naše — vendarle velika razlika, a po ameriško ni najbrž nobene. Št. 198. Božja sodba Veliki mojster jc zagnal Rebekino rokavico na bojišče. In na besedo: »Zdaj!« sta oba iz-podbodla svojega konja in pojezdila drug k drugemu. Kakor je bilo pričakovati, se je Ivanhoe s svojim utrujenim konjem že pri prvem sunku zgrudil na tla. Toda — čudno — tudi Brian je padel na tla, čeprav se je Ivanhocjeva sulica komaj obrsnila obenj. Ivanhoe je koj vstal, potegnil meč in planil na nasprotnika, ki se pa ni zganil in je nepremično ležal na tleh. Ivanhoe jc stopil z nogo na njegove prsi in ko je držal konico meča nad njegovim goltanccm, ga je pozval, naj se vda. A vitez ni dal nobenega glasu od sebe. »Ne umori ga,« je slednjič vzkliknil veliki mojster. »Daj, da se more spraviti z Bogom! Radi priznamo, da si zmagal ti v tem pravičnem boju.« Ko so vitezu sneli čelado z glave, so videli, da 60 bile oči mrtve in da so žc smrtne sencc legale na njegov obraz. Američani Znani nemški Iclalec in pisatelj Ilans Bertrnm. ki sc je 15. julija odpeljal iz Berlina nn polet okrog sveta po letalskem voznem redu kot potnik, sc je \ četrtek ob 22.05 točno vrnil preko Lizbone v Berlin, kjer so gn prisrčno sprejeli. Petnajst dni jc samo letel okrog sveta, vsega skupaj je bil na poti 20 dni in 21 tir. — Na sliki gn vidimo za mizo na levi v sredi (s ciga- reto), ko poroča časnikarjem. Takšna jc postaja na kantonski železnici v Wongši, ko so jo napadli japonski bombniki. Dne 3. julija so v Gcttvsburgu v Ameriki obhajali 75 letnico bitke pri Gettysburgu, ki je trajala od 1. do 3. julija 1863 med Severnimi in Južnimi deželami in se je imenovala »sece-sijska vojna«. Na Oak llillu, kjer je bila poglavitna bitka prvega dne, so postavili visok steber z večnim ognjem. Dva veterana v modri uniformi vojščakov Združenih držav in dva v sivi uniformi konfederacijskih vojakov, so odkrili steber. Več ko 150.000 ljudi, med njimi še 1800 oseb, ki so bili doživeli to meščansko vojno, je poslušalo govor predsednika Roose-vclta. Devet veteranov, ki so stari več ko 90 let, je z 32 njihovimi tovariši močno trpelo spričo plohe, ki jc med slovesnostjo lila z neba. Bitka pri Gcttvsburgu jc bila tako zvana »bitka sestanka«, in jo jc izgubil vojskovodja Lee, ki se je moral po hudem boju umakniti čez Potomac. Lee, ki ga je mnogo vojaških strokovnjakov spoznalo kot najboljšega ameriškega generala tedanje dobe, je podlegel generalu Meadeu. Meade je bil zmagovalec, a zmagal je le zato, ker je imel ob koncu več vojakov na razpolago. V nekem članku Šveda G. Bcngtssona je zapisano: »Veliki Robert Lee je bil pri Gettys-burgu na višku svojega zmagoslavja pobit po ujedljivi, prostaški osebi, ki se na njeno ime ne spominja dosti ljudi. Lee je tako zaničeval to osebo, cla je pozabil na število vojaštva, ki jo jc vodila.« S temi besedami hoče ta Šved povedati, da je Lee svojega nasprotnika podcenjeval. Podcenjevanje nasprotnika pa je bilo že marsi-kukemu vojskovodju usodno. Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Taborske knjižice In znaki so odboru zaradi velikega štovila prijav pošli, vendar bodo od torka !). t. m. naprej zopet na razpolago in bodo vsem krajevnim pripravljalnim odborom takoj razposlani, v kolikor jili še niso dobili. Kupite železniške vozovnice en dan prej, ko greste v Maribor, ker bo posebno 14. nvgusta na vseh železniških postajah velik naval. Krajevni odbori naj na to posebej opozorijo udeležence tabora. Vozni rod posebnih vlakov je bil razposlan vsem krajevnim odborom In dobijo vsi udeležeuci glede odhoda posebnih vlakov z njihovih postaj točna pojasnila pri občini. Občinski uslužbenci, ki so udeležijo tabora, so bodo uvrstili med javne uslužbeneo. Njihovo zbirališčo je v Tomšičevi uliei, med Prešernovo in Ciril-Meto-dovo ulico. Mariborski tejen oziroma njegove razstave je mogočo obiskati le proti plačilu posebno vstopnine, ki pa je malenkostna. Reditelji, ki so se prijavili, naj bodo že v soboto, 13. avgusta najpozneje do 12 na dvorišču gimnazije v Koroščovi uliei 9. Tam dobijo podrobna pojasnila in navodila. Reditelji naj prinesojo s seboj, če le mogoče, kakšno lahko odejo ali lahek površnik. Naj ne pozabijo dežnika. Prehrana bo pri velikih množicah tahorjanov nekoliko otežkočena. Udeleženci naj bodo strpljivi. Po možnosti na.i prinesojo hrano s seboj. Prenočišča nist več na razpolago onim, ki se niso pravočasno prijavili, zato ne moremo več upoštevati prijav za prenočišča. Šopke, pa prave naše domače šopke, naj imajo vsi tahorjani. Naj se ob tej priliki pokaže lepa slovenska navada, dn si Slovenec pri posebno slovesnih prilikah nadene šopek, Litija Na Bregu pri Litiji je umrl včeraj zjutraj fospod Anton Simončič, lastnik znane žage pri leskoveu, star 66 let. Pokojni je bil brat stolnega viikarja g. dr. Pavla Simončiča. Pogreb bo v četrtek ob 9 na pokopališče v Šmartno. — V ponedeljek pa smo ob številni udeležbi pokopali na našem farnem pokopališču v Litiji gospo Marijo Simončič p. d. Berečanovo mamo iz Št. Jurija. Bila je dobra gospodinja in skrb-ma mati svojim otrokom, imela pa je tudi za siromake čuteče srce. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Velenje Velenjsko okrožje Zveze združenih delavcev priredi v nedeljo 21. avgusta delavski ta-ibor pri podružnici na Gradu v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu za slovensko katoliško delavstvo Savinjske, šaleške, Mislinjske in Mežiške doline. Spored: ob 10 dopoldne sv. maša in pridiga, po cerkvenem opravilu pa bo javno delavsko zborovanje na prostem pred cerkvijo. Rečem Vam: TA HRANA ZA KOŽO Z BI0CEL0M JE ČUDOVIlAf M To dokazuj da se koža da hraniti Moj zdravnik mi je dejal, da se B 1 o c e 1, vsebovan v tej posebni hrani za kožo, pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Globoko" prodre v kožo in dovaja jI hrano," ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Blocel je iznašel glasovitl profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokazala pot, da se rešite napak svoje polti in ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki jih je dr. Stej-skal napravil na kliniki dunajskega vseučilišča pri ženah od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov. UČITELJICE ! Duhovne vaje na Betnavi od 16. avgusta zjutraj do 19. avgusta zjutraj. - Tečaj Katoliške akcije od 19. avgusta zjutraj. Mi smo cenejši! Izkoristite priliko 1 Zaradi pomanjkanja prostora nudim ves mesec avgust 10 do 15% Izrednega popusta. Petletna garancija. Delavnica za prvovrstno pohištvo I Malen-šek, Celovška cesta 258. STRDDI Pletilne in šivalne stroje raznovrstne, poceni pro-dapi. Naslov v upr. »SI.« pod št. 12497. (1) Denar 40-50.000 din posojila iščemo proti vknjižbi na prvo mesto. - Večkratne obresti. Dopise v upravo »Slov.« pod »Jamstvo« št. 12492. (d) BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE .18% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Konči Ahačič: 47 Trije tičkl Tri dni in tri noči so leteli* dokler niso prišli k lunici, na kateri sedi Mav-mav. loj, kako se je Taci bala brezmejnega prostora! Posebno še ponoči, ko bi bil skoraj ves črn, da niso tu pa tam migetale zvezdice. Trdno se je držala sa ušesa dušice Luksa in je zapirala oči, da se ji ne bi v glavi zvrtelo. Tik za njima je letela muca Maca. Kar srček ji je razbijal od nemira, če je pomislila na bližnji obračun na luni. Ko so končno prileteli na luno, je bil ravno zadnji krajec. Ze od daleč so zagledali na njej ogromno, krasno, srebrno muco Mav-mav in mnogo sivih mišk. Ob tem pogledu se dušici Maci začne zbujati vest in jokajoča spregovori: »Strašno hudo sem že trpela, Mav-mav! A zdaj bi bila res vesela, če bi Maca zopet bila. Vsako miško bom vlovila. Pred smrtjo se bom z njo igrala, jo grizla, praskala, metala in s tem ji krutost poplačala. Preveč pri njih sem zla prestala!« cmcl AMta in zo Lepi in dobro negovani zobje spopolnijo Vašo zunanjost. Prijeten duh iz ust ni samo potrebna pažnja proti Vaši okolici, temveč poveča tudi Vaš lastni dober občutek« VAD E ME € UM voda za usta pasta za zobe barnAngen stockholm Zaloga: Cosmochemta, Zagreb, Smičiklasova ul. 23. > I r Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 POHIŠTVO! E. ZELENKA Obiščite POSTOJNSKO JAMO (Postojna pri Trstu in Opatiji — Italija) Največje podzemsko čudo svetš Električna razsvetljava — Motorna železnica — Odprta celo leto — Izkoristite nakazila za hotele in bencin ter znižanje voznine na želez. (50-70%) Pojasnila: ENIT, Petra Kociča br.fi, Roograd in vsi ostali potniški in prometni biroji. Med kitajskimi teroristi 1 Prvo poglavje. Ali poznate tajnosti kitajske politike in skrivnosti kitajsko-japonskega spora? Hm! bolj malo, domnevam. No, dobro! Tudi meni niso bogvekaj znane. To pa kljub temu ni zadrževalo očeta Blan-charda, da me je pretekli mesec poklical v rav-nateljsko pisarno »Dcruieres Nouvelles« in mi V glavnem rekel naslednje: »Ljubi moj Martin, vzeli boste nočni brzi vlak, ki pelje v Marseille in jutri opoldne se boste vkrcali na brzoparnik za Daljni Vzhod. Odnošaji med Kitajsko in Japonsko so vedno bolj napeti, posebno veliko razburjenje je v Šanghaju. Hočem imeti enega na tem mestu.« »Toda, gospod, ne poznam kitajskih zadev, zamenjavam imena generalov z imeni rek in primoran sem vsakokrat pogledati v slovar, kadar hočem pravilno napisati ime Mandžou-kouo . . .< »To ni važno, vsi naši čitatelji so taki kakor vi.« »Vendar.. « »O, nel Ne boste se več nadalje zoprstav-ljali, a? Poročila, ki mi jih boste pošiljali, gotovo ne bodo bolj napačna kakor poročila agencij in vi jim boste dodali vsaj barvo... Ljudstvo ljubi barvo...« Koncem koncev sem se po dolgotrajni vožnji izkrcal v šanghaju kot »posebni dopisnik«. Besnici na ljubo povedano, sem bil, ko sem stopil na kitajska tla, manj neveden kot ob svojem odhodu iz Marseilla. kajti svoje bivanje na parniku »Fdlix-Roussel« scin porabil za to, da sem preiskal in proučil več del, ki se nanašajo na kitajsko-janonsko vprašanje. Sklanjal sem se celo, o odkritosrčnost, nad zemljevidom železnic v treh vzhodnih provincahl Vedel sem, da Tehang-Tso-Liang ni kakšen geografski kraj, ampak maršal komunističnih stremljenj. Vedel sem tudi, da Hei-Long-Kiang ni vojak, ampak obmejna pokrajina U.R.S. S. Še dosti ponosen sem bil nase. Tako pripravljen sem lahko spraševal šang-hajske osebnosti, ne da bi se mi bilo treba bati, da bi povzročil neumnosti, ki bi vzbujale pozornost. Toda kljub svojim prizadevanjem se le nisem mogel navdušiti za svojo službo. Nisem politični poročevalec. Ljubim dejanje pod vsemi oblikami, a za zločinsike preiskave sem pa slabič. Tokrat moram proučevati pravna vprašanja, se poglobiti v to zmešano zgodovino in se naviti s celo povodnijo pravd. To mi je skazilo veselje, ki sem ga imel, da bi obiskal ta del Kitajske. Kje začeti? Žalosten sem si stavil to vprašanje, medtem ko me je avto peljal proti hotelu na »Bundu«, ki mi ga je priporočil nek pristaniški uradnik. Bilo je okrog štirih popoldne in na križiščih so se ogromni jikhsi, ki so bili nastavl jeni pri angleški policiji za nadzornike, kakor sem domneval, kar kuhali pod svojimi čeladami. V Šanghaju je poleti vročina tako izrazita kot pozimi mraz. Torej bili smo v avgustu. Kaj malo ugodna doba za preveliko delavnost možganov! Čutil sem, da me napada nepremagljiva želja po brezdelju. Hotel Evropa se je vzdigoval na obrežnimi ___ipi \Vangpoa. Imel je zelo strogo zunanjost med nekoliko starejšimi palačami, ki so bile brez vsakega modernega sijaja. Toda zdel se je zelo udoben in osebje v njem jc bilo molčeče in izurjeno. Dali so mi v trejem nadstropju sobo na pročelju, h kateri je spadal tudi balkon. Od tod sem videl obrežje, ki je kar go-mazelo malih ladjic za prevažanje prtljage. Ob tem pogledu sem bil kar očaran. Postrešček mi je pomagal, da sem se iz-nebil raznih kovčegov. Kljub temu, da ie bil tu ventilator, ki je hladil s svojimi velikanskimi krili zrak in čeprav sem si prisukal pri srajci rokave, mi je tekel pot po obrazu. Nekoliko sem bil v skrbeh zaradi noči »Moj Bog! Kako bom spal v tej strašni vročini?« Ko je postrešček odšel, sem nekoliko uredil svoje listine in z namršenimi trepalnicami skušal napraviti načrt za svoje delo Imel sem seznam imen: treba je vprašati bele in rumene straže. Imel sem ... Začel sem krčevito zdehtai. Kaj šc! Nesposoben sem, da bi se zbral. Treba mi je, da se navadim te pasje kolibe. Do jutri si boin privoščil dopust, da se privadim temu podnebju. Ta odločitev me je razvedrila in nekaj minut pozneje sem se že pomešal v to slikovito gibanje Bunda. Vedno sem čutil veselje sprehajati se po neznanem mestu. Rad pohajam po njem brez cilja, pozoren na vse odraze tega, meni tujega življenja. Po mojem mnenju ni bolj prijetnega občutja, kakor da prodreš v to mnogoterno človeško naravo, ki jo želimo vedno globlje spoznati Prepirljiva množica je polnila hodnike: snažni in črno oblečeni Kitajci, ki so se pečali s svojimi posli, razcapani kuliji, ki so liodili v vse smeri, berači, pokriti z ostudnimi ranami, ženske z dolgimi hlačami iz bleščečega se »lanha«. . Razen beračev so. vsi hiteli, kakor da bi bili zamudili kak rendez-vous. Kitajske ulice nudijo vedno sliko ponorelega mravljišča. Včasih ie prišel kak bebec, miren in čme-ren ter krilil z rokami na vse strani. Pristanišče je nudilo slično živahnost s svojimi tramvaji, avtomobili in s temi tujimi samokolnicami z veličastnimi kolesi, ki služijo za prevoz ljud- stva prav tako dobro kakor kuliji. Psovke so kar padale, prodajalci dnevnikov so divjali mimo vas in kričali, da ste jih komaj razumeli. Nasproti hotelu pri carinarnici se je Cu-stoms Jotty polnila z vreščečo množico, ki se je kregala z agenti, oblečenimi v »kaki« uniforme. Ob nasipu so bile prodajalne, v katerih so se nahajala različna čudovita jedila, ki so skoraj vsa dišala po osmojeni masti. Neki me-šanec me je nagovoril s preponižno vljudnostjo in mi ponujal ainetiste in bisere. Čeprav sem jih odklonil, je vendar šel še nekaj minut za menoj. Suknjič mu je bil zamazan in preluknjan od zastarelega znoja. Nenadoma me je zapustil, da bi sc lotil zopet omeriškega pomorščaka, ki jc z rokami v žepih prisostvoval izlaganju malega brzoparnika »IIang-Chow«. Tedaj je ura na nekem zvoniku odbila šest. Somce in prah na Bundu sta mi povzročila strašno žejo. Toda kje se dobi v šnnghnju kaj likerja? Oh, krajev gotovo ne manjka, le poznati jih je treba. Neodločen som se ustavil na strani hodnika, kar so mi prišle, na misel besede komisarja na »Feli\-Roussel«. »Ne pravim vam zbogom, gospod Martin, kajti naša ladja ostane tn nekaj dni i,11 bova imela dosti prilik, da se dobiva v »Francoskem okraju«. Vsi gospodje francoske koncesije se srečujejo tn pri kosilu da igrajo tenis ali biljard ali zgolj, da pijejo whisky s sodavico.c Ne da bi se obotavljal, sem poklical avto- taksi: »Francoski okraj.« Bal sem se, da me ne bi vprašali po naslovu, kajti prav nič mi ni bil znan. Toda »Francoski okraj« je moral biti od šanghnjcev prav toko poznan kakor Mestna hiša, kajti šo-ter jc brez kake druge razlage razumel mojo že*jo Vozilo jc zavilo v Canton Roat, spremljale so ga pa psovke kulijev, katerim ie vw»l«* zaslužek tako rekoč izpred nosa. Štanoteiip Kupimo Poizvedbe mm Rlapdcino delcvanje kclcnjske vode dobu kakovosti V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno Najmanjši znesek za mali oglas 15 din — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonskp, 3 mm visoka petltna vrstica po 5 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Programi Radio Ljubljana i Sreda, 10. avg.: 12 Uverturo (plošče) — 12.45 Porodila — 13 Napovedi — 13.20 Polke iu valčki (i iošče) — 14 Napoxedi — 18 Kontert ltad. oriesii — 18.40 Mladinska ura: Opazuj in poslušaj ( g. prof. Miroslav Ad-lošič) — lil Napovedi, poročilu — 19.3(1 Nae. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe — ltt.30 Darevski-Lehar: Clo, clo (plošče) — JO Pevski kontert g Jožeta Gostiča, čl. žanr. opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.ui Podokuice — 21 Koncert Rad. orkestra — 22N'apo-vudi, poročila — 22.15 Koucert dveh Kitar (gg. Antuuo-vič in Haršlag). Četrtek, 11. avg.: 12 Cajkovskij op. 74: Šesta simfonija v h-raolu (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Domača glasba (Rad. orkester) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročim — 19.30 Nac. ura: Mati Angelina in Brankoviči (dr. D. Popovič prof.) — 19.50 lil minut zabave (g. Fr Lipah, član Nnr. gled ) — Jil Romunske narodne pesmi (plošči1) — 20.1(1 Slovenščina za Slovence (K- dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Prenos prome-nailnega koncerta iz Rogaške Slati ie. Dirigent A. Nef-fat — Napovedi poročila — 22.15 Slovenske narodne ob spremljevanju liad. orkestra, poje g. Drago Žagar, Kadar je telo trudno, izčrpano, zde lano od napora, kadar so živci napeti zaradi neznosne poletne vročine, Cotyjeva kolonjska voda nudi radost, odmor, pomirjenje . . . To je pravi izvor svežine! Eau de Cologne »Cordon Rouge« — izdelek visoke kakovosti — ima najbolj intenzi»no svojstvo jačania, naj-nežnejše je parfumi rana, to je najbolj sveža koionjska voda . . . Brivskega pomočnika dobrega in hitrega delavca, s finim nastopom — sprejme Vajt, Kranj, (b) sprejmem k trem otrokom. Pogoj : meščanska šola s perfektnim znanjem nemščine. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Otrolcoljubna« št. 12518. Posteljne mreže izdeluje ln sprejema rab Ijene v popravilo, najce neje Alojz Andlovlc, — Gregorčičeva 5 (pri Napoleonovemu spomeniku) Drugi programi* Sreda, 10. avg.: lic!grad: 20 Vok kone., 20.30 Humor, 21.30 Nar. pesmi — Zagreb• 20 Ljubljana, 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.25 Smetanova opera Hudičev zid« — I aršava: 19.30 Zali. kone., 21.10 Chopinove skladbe, 22 ^travniškega baletna gl. — Sofija: 19.15 Verdijeva opera Aiua- — Budimpešta: 20.25 Voj. godba 21.10 fig. ork., 22.45 Jazz — Dunaj: 20.li) Družabni večer, 22.30 Dunajska gl., 24 Ples. gl. — Nemške postaje: 20.10 Družnimi večer z radijske razstavo — Strasbourg: 20.45 Simf. kotie. Četrtek, U. avg: Belgrad Zagreb: 20 Operna ura, 21 Ork. kouc. — Praga: 19.30 Zal), gl., 20.25 Radijska utopija, 22.30 Kvartet — Varšava: 19.25 Zali. gl., 22 Komorni kone. — Sofija: 19.15 Nar. gl., 19.45 Klavir, 22 Lahka in ples gl. — Budimpešta: 20.15 Opereta, 23.35 Cig. ork. — Dunaj: 20 Val 1838-1938 — 20.30 Nar. in zali. gl., 24 Nočni kone. — Konigsbrrg: ifl.lfl Operetni večer — Frankf urt-Stuttgart: 20.15 Ork., zbor in solisti — Monakovo: 19.15 Operetni večer. Mizarji! V železnlni Fr. Stupica v Ljubljani na Gospo-svetskt cesti št. 1, polog »Figovca«, dobite po nizkih cenah vse vrste okovja za stavbe in pohištvo in razno orodje. Poskusite I (1) z gumiranim dnom - naprodaj. Stari trg 14-a, II. nadstropje. (1) ki se nahaja v skrajni bedi s tremi otroci, bi oddala deklico sedmih let dobrim ljudem v vso oskrbo ali pa za svojo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12526. (r) »Kappei« pisalni stroji pričajo o odličnih izdelkih nemških tovarn. — Pisalni stroji za pisarno in potovanje. Najmoder- neška oprema! ICLEINDIENST & POSCH .Maribor, Aleksandrova 41 KOiESfl znamke „1X0' Kislo zelje, repo sarmo. prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta SI. tel. 35-39. Cene konkurenčne. (1) Danes in jutri vljudno vabim cenj. goste na žegnanje v Za-voglje. Za razvedrilo ln dobro kapljico preskrbljeno. - Ivan P o T e n t a , gostilničar. (r) pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P1CCOL1. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Glavno zastop za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parfumerijski oddelek. Zagreb Dve športni kolesi malo rabljeni, zelo poceni naprodaj. Ciklus, Ljubljana, Tyrševa 51. (1) v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri vseli vrst Izdeluje ln dobavlja po nizki ceril -Leo 1'aulin, tovarna parketov in furnirja, parna žaga, pošta Straža pri Novem mestu. ODDAJO: Enosobno stanovanje pritlično, takoj oddam. -Lepodvorska ulica 3 (pri hišniku). (č) Izdelava poslovnih knjižic in legitimacij za privatne nameščence. Temeljem odloka predsedstva Osrednjega odbora za posredovanje dela z dne 22. julija t. 1. bo dne 25. avgusta 1938 ob 11 dopoldne prva ofertalna licitacija v skrajšanem roku: 1. v prostorih Osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu, Strossmajerjeva ulica št. 9-III. za izdelavo 150.000 poslovnih knjižic; 2. v prostorih Javne borze dela v Zagrebu za izdelavo 150.000 poslovnih knjižic, in 3. v prostorih Javne borze dela v Ljubljani zn izdelavo 20.000 legitimacij za privatne nameščence. u i« Podrobni pogoji in vzorci za to licitacijo se dobijo pri Osrednji upravi za posredovanje dela v Beogradu, Strossmajerjeva ulica 9-ITT. po ceni 300 din za poslovno knjižico in 300 din za legitimacijo. Ponudbe bodo sprejemale odrejene komisije na dan licitacije do 11 dopoldne. Ponudbe morajo biti zapečatene in taksirane po tarifni postavki št. 25. zakona o taksah in v vsem odgovarjati predpisanim pogojem in predpisom zakona o državnem računovodstvu. Kavcija v znesku 5% ponudene vsote se mora položiti blagajni Osrednje uprave za posredovanje dela, odnosno Javne borze dela v Zagrebu ali v Ljubljani najkasneje clo 10. ure na dan licitacije. Št. 1140-38 iz Osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu, dne 4. avgusta 1938. Cvetlični med domač zdravilni, nudi najceneje J. Menart — Domžale (1) LJUBLJANA, Aleksandrova 6 Zahtevajte brezpl. cenik! Ugodni planini pogoji! iib »■ni anii ——■ m 11 n —mro —— m.....i. kupujem. - Najnižje ponudbo v upravo »Slov.« pod »Med« št. 12177. (k) premera 65—75 cm, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno poslati na Pilana Mamula, Vibosko. (k) so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Vam nudi TentraHna vinarm v Ljubljani v svoji posodi najugodneji TELEFON ŠTEV 25-73 se sprejmejo. — Vozjak, Splavarska 6, Maribor. D popolnoma opremljeno -ves komfort, v sredini Gorenjske, s krasnim vrtom, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.229. (p) išče stanovanje proti in-strukciji. Naslov v podr. »Slovenca« v Celju. (D) Kdor je našel od motorja glušnik (Aus-pucli) od Naklega do šk. Loke, naj to proti nagradi javi mesariji Krek v škof ji Loki. (e) in podružnico damske frizerske obrti - prodam po ugodni ceni. — Posebni damskt salon dam v najem. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod 52. Gostilno z velikim gostilniškim vrtom in gospodarskim poslopjem, na prometni točki, periferija Maribora — prodam. — Vprašati v Upravi »Slov.« v Maribo-fu pod št. 1251. (p) Slovenci v Italiji pozor! Kdor želi v Italiji prejemali »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovauni 1'arovel, Trie3to, Via fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit 16.50 in naj se nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovauni Parovela štev. 11 — 1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda se moro pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. otroški vozički Pozabil sem v vlaku fotoaparat od Novega mesta proti Karlovcu. Najditelj naj ga odda proti nagradi. Germovšek,. Ponikva. ZAGREB,Mesničkaul. 7/11. na dvorišču Najnovejši do sedaj se nevl-denl modeli za 1938 v speci J alni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino in na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno. Izrežite oglas zaradi naslova. Parcela skupno ali razparcellra-na, v Izmeri ca. S000 m", naprodaj. Lega ob novi državni In banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Poizve se: Vižmarje 100. ODDAJO: Dclavnico za večjo obrt, v Ljubljani, oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12198. (n) Brez posebnega obvestila. Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dn nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Franc Jeram univerzitetni vratar v pokoju dne 9. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v četrtek. dne 11. avgusta ob 3 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. avgusta 1938. Žalujoči ostali. Vdani v voljo božjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl dne 9. avgusta, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš ljubljeni brat in stric, gospod je naša najdražja hčerka, sestra, nečakinja, ;ta. gospodična Anton Simončič Žagar Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 11. avgusta ob 7 zjutraj iz hiše žalosti na Bregu št. 2 na župnijsko pokopališče v Šmartnem pri Litiji. Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomini Breg pri Litiji, dne 9. avgusta 1938. Žalujoča rodbina Simončičeva. uradnica Tovarne za dušik d. d., Ruše :>nerlel jek. S. avgusta. — Na n jeni posledn ji poti jn bomo »mili v sredo, 10. avgusta ob 4 popoldne i/, hiše žalosti farno pokopališče v Rušah. Ruše, dne 8. avgusta 193S. Žalujoče rodbine: Bečcla, Obrovnik, Knific in Fcrlugn. Zahvala Vsem, ki ste ob priliki smrti našega ljubega očeta Milana Bleiweisa -Trsteniškega Vsem, ki ste ob priliki smrti našega ljubega očeta Ob prebridki izgubi našega nenadomestljivega, preljubega soproga in očeta, gospodo izrazili svoje sočutje, ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem, naša najtoplejša zahvala. Predvsem pa se zahvaljujemo gospodu šefu-primariju dr. B. Lavriču za njegov požrtvovalni trud, čč. duhovščini, oficirskemu zboru in vojaštvu za častno spremstvo. Posebno za zahvaljujemo še g. občinskemu svetniku polkovniku Viktorju Andrejki za njegove ganljive poslovilne besede. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, 11. avgusta 1938 ob 7.30 v stolnici. Ljubljana, dne 9. avgusta 1938. Rodbina Bleiweis-Trsteniška Antonija in Tončka Spilar Urednik: Viktor Cenžii